127. itMilIko.
U UuMIonl. u torek. 5. junija 1906.
XXXIX. leto.
Kanala vsak dan zvečer, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prelaman za avetro-ogrske dežele ca v§e leto 95 K, sa pol leta 13 K, za četrt leta B K 50 h,  sa en mese« 2 K 30 h.   Za LJubljano i pošiljanjem na dom za vb« late
34 K, za pol leta 12 K, za detrt leta 6 K, za en meaeo 2 K. Kdor hodi aam ponj, plača sa vse leto 22 K, sa pol leta 11 K, sa četrt leta 6 K 60 h, sa en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe kras istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila ee plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če ae osnanilo tieka enkrat, po 10 h, če ae dvakrat in po 3 h, če ae tiaka trikrat ali večkrat. — Dopisi naj ae izvole frankovati. — Sakopiai se ne vračalo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knailovih nlieah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadatr., npravništvo pa v pritličju. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rekiamacije, oznanila, t. j. adminiatrativne stvari.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik"
Uredništva telefon St. 34.
Posamezne številke po 10 h«
Upravnistva telefon it 85.
Glavna skupščina „Hrvatske napredne stranke".
V Zagrebu, 4. januarja.
Napredno gibanje na Hrvatskem je še mlado : šele pred nekaj leti je -topilo v javnost nekaj mladih s svo-bodoumnimi idejami prožetih mož, ki so se združili v posebno skupino, ter ji nadeli ime „napredne stranke". Cim se je oživotvorila ta stranka, je takoj pričela z naj intenzivnejšim delom, da pripomore svojim idejam do veljave in zmage v javnem življenju. Osnovala si je svoje glasilo „Pokret", ki je sprva izhajal kot tednik. Ker so bili v vrstah napredne stranke zgolj mladi, za svobodoumne in napredne ideje navdušeni, a poleg tega do skrajnosti požrtvovalni in delavni ljudje, se je stranka skoro okrepila, pridobivši si pristašev v vseh, zlasti pa v inteligentnih slojih. Jedva je poteklo leto, že se je napredna stranka, dasi je bila takoj od svojega rojstva predmet najhujših in najlju-tejših napadov s strani skoro vseh starejših političnih skupin, tako oja-čila, da je lahko pričela z izdajanjem „Pokreta" kot dnevnika. S tem je bil storjen velik korak naprej, zakaj samo stranka, ki ima na razpolago velik, vsak dan izhajajoč list kot svoje glasilo, more uspešno širiti svoje ideje v javnosti in jim pripomoči do veljave. „Pokret", izvrstno urejevan, si je skoro pridobil v javnosti največji ugled: posledica tega je bila, daje tudi stranka pridobivala vedno več pristašev in zagovornikov. To seveda ni bilo po volji niti vladajoči stranki, še manj pa onim krogom, ki so stopali pod praporom klerikalizma. Madja-roni in klerikalci so uvideli, da jim je stopil nasproti silen sovražnik, si-~lei± ne morda po svoji številnosti, nego po moči svojih idej, sovražnik, ki je grozil uničiti v narodu njihov vpliv, ugled in veljavo. Zato so se združili v eno falango proti novemu nasprotniku in pričeli najljutejšo borbo proti njemu. Nastopili so hudi časi za „Pokret" in njegovo stranko — časi brezobzirnega preganjanja. Vlada in klerikalci so zastavili vse svoje sile in porabili vsa dopustna in nedopustna sredstva, da uničijo to mlado, njim toli nevarno stranko. Toda ta njihov trud je bil brezuspešen. Napredna stranka je vkljub preganjanju pridobivala vedno več na ugledu in veljavi in skoro si je priborila najodličnejše mesto v hrvatskem političnem življenju. Neposredno po njeni zaslugi je nastal na Hrvatskem takozvani „novi kurz", ki je rodil reško resolucijo, ki je bila odločilnega pomena za razvoj političnih razmer v Hrvatski in Slavoniji. Pri zadnjih saborskih volitvah si je združena opozicija izvoj evala sijajno zmago in strmoglavila stari režim, ki je spravil Hrvatsko na rob propada. Pri teh volitvah so si naprednjaki pridobili dva saborska mandata, dasi so vstopil v volilno borbo brez vsake organizacije. Posledica teh volitev je bil vsestranski politični preokret na Hrvatskem, doba splošnega preporoda. Zasinilo je na Hrvatskem solnce svobode, ustavne svoboščine so stopile zopet v veljavo. Nastale so druge razmere in po spremonj enih razmerah
se morajo ravnati tudi potične stranke. Kot solidna, na realnih temeljih sloneča skupina je hrv. napredna stranka čutila takoj potrebo, da se prilagodi novim razmeram, pristopila je k svoji organizaciji. V to svrho se je sklicala glavna skupščina v Zagreb, ki je započela svoje delo v nedeljo dne 3. t. m. Skupščina je bila v mali dvorani „Kolau. Otvoril jo je predsednik stranke dr. Iv. L o r k o v i ć, ki je v iskrenih besedah pozdravil udeležence, pred vsem one kmetskega stanu ter predlagal za predsednika skupščine drja. G. Gaja, za podpredsednike drja. Tartaglijo in Tomljeno-vića, za tajnike pa drja. Demla in drja. Ž an i ć a. Predsednik dr. G a j seje zahvalil na izvolitvi in oddal besedo drju. Iv. Lorkoviću, da poroča o političnem položaju in o delovanju stranke. Dr. Lorković je v svojem govoru naglašal, da stoji današnji politični položaj v znaku krize, ki je nastala vsled zadnjih saborskih volitev.
Preokret na Hrvatskem se ni dogodil samo pod uplivom preokreta na Ogrskem, marveč je bil v prvi vrsti plod novega kurza, ki je posledica narodne samozavesti. Ta preokret nosi obiležje popolne narodne osamosvojitve. Novi kurz sloni na reški resoluciji in na sporazumu Hrvatov in Srbov. To je baza novega kurza. Vsled reške resolucije in sporazuma Hrvatov in Srbov se je posrečilo, da se jefzrušila madjaronska stranka. Pol. pravec, ki leži v reški resoluciji in sporazumu Hrvatov in Srbov, je podlaga bolše bodčnosti, zakaj nastala bo velika borba za narodno in državno neodvisnost, kar bo stalo sicer mnogo žrtev, a bo brez dvoma vodilo do uspeha. Dosedanji režim je sicer zrušen, toda to je zgolj negativen uspeh; dopolniti ga je treba s tem, da se odpravi iz javnega življenja v-aka korupcija, zajamči popolna neodvisnost in vse ustavne svoboščine ter se odstranijo s svojih mest nositelji korupcije veliki župani, drž. pravd-niki in vsi drugi, ki so podpirali stari režim. Ustavna prava nudijo možnost uspešnemu razvoju političnega življenja, sedaj je prišel moment, da se zgrade barikade in garancije za vse ustavne svoboščine.
Napredna stranka bo v prvi vrsti delovala na to, da se zajamčijo ustavne svoboščine. V koaliciji so stranke, Ki niso za demokratska načela, in so nasprotnice splošne in enake volilne pravice. Napredna stranka je pa na stališču, da zahteva splošno n enako volilno pravico. Strankino glasilo „Pokret" je od početka zastopalo pravec, ki ga sedaj vse javno mnenje smatra za pravilen; „Pokret" se je boril proti temu, da bi bili Hrvati orodje v tujih rokah proti svoji svobodi. To načelo je zmagalo in postala oficialno in odseva v reški resoluciji. Došlo je do koalicije opoz. elementov; program koalicije j© takorekoč delo napredne stranke. Pri volitvah si je stranka pridobila 2 mandata; poslanca Grjalski in dr. Šurmin pripadata napredni stranki. Stranka je postavila 5 kandidatov, 2 sta prodrla, 3 pa propali. Treba delati na to, da se število naprednih poslancev pomnoži.
Naj bi bil vsak pesamnik pro-povednik napredne misli,  potem bo
strankino delovanje še bolj uspešno, kakor je bilo dosedaj in ideje napredne stranke bodo zmagovale na vsi črti.
Nato je poročal urednik Veće-slavWilder o strankinem časopisju. Govoril je o postanku in razvoju „Pokreta", slikal njegovo borbo proti sistemu in klerikalizmu ter naglašal, da se „Pokreta" ne more misliti brez borbe proti klerikalizmu. Dr. Korporić, lastnik in urednik „Hrv. Naroda", ki je nedavno tega secesioniral iz Radićeva „Pučke seljačke stranke", je izjavil v svojem imenu in v imenu svojih somišljenikov, da se pridružijo napredni stranki. Nato je poročal, navdušeno aklamiran, poslanec na saboru in v parlamentu dr. G j uro Šurmin o pol. situvaciji. V svojem govoru je naglašal, kako zelo se je v zadnjem času spremenila splošna situvacija. Ban je preje smatral delegate v parlamentu kot svoje sluge, sedaj jih že priznava za sebi vredne faktorje, ki imajo celo moč nad njim. Tudi minister Josipović se je že pokoril delegatom. To je prvič, da se ban in mini ter pokorita delegatom, ki sta jih preje smatrala zgolj za svoje služabnike. Koalicija bo izvedla vse potrebne reforme, ki so potrebne, da se zagotove vse ustavne svoboščine, sicer ne preko noči, a vsekakor tekom nekaj mesecev. Kar se tiče odstranitve iz uprave nositelj ev starega režima, je toliko gotovo, da pridejo na ta mesta pošteni ljudje, ki se bodo pokorili narodni volji in delovali po intencijah poslancev. Na predlog ravnatelja Iv. Ancela se je izrekla poslancema Ljubi pl. Babiću-Gjalskemu in dr. G j uru S ur m inu zaupnica za njihovo delovanja v saboru in parlamentu.
Popoldne je bila na dnevnem redu razprava o programu hrv. napredne stranke. O političnem programu so govorili dr. Iv. Lorković, dr. Milan Heimerlin dr. Tartaglia. Veliko senzacijo je vzbudil govor dr. Heimerla, ki je prečital tri tajna pisma bivšega podbana Chav-raka, nanašajoča se na nositelje novega kurza, oziroma priprav za saborske volitve. Nato se je sprejel ta-le splošni politični program:
Temeljna načela stranke so: i. Narod je izvir vseh pravic v državi ; 2. vsak narod ima pravico, da se zedini in da odloča sam svojo usodo v svoji državi; 3. manjši narodi teže za tem, da si v zvezi s sosednimi in sorodnimi narodi olajšajo pogoje svoje borbe za narodni obstanek in državno neodvisnost; 4. Hrvati in Srbi so eden narod z dvema ravnopravnima narodnima imenoma; 5. Obstanek, razvoj in napredek narodne države so odvisni od primernega prosvetnega in gospodarskega napredovanja vseh društvenih razredov ; 6. vsi ljudje imajo pravico do enakosti pred zakonom in drž. upravo in do enakih pogojev za preskrblje-nje življenskih potreb in za raz vitek svojih sposobnosti; 7. duševna svoboda je najkrepkejši dvigatelj napredka in svobode naroda; 8. cerkev in država naj bosta neodvisni druga od druge; zbog tega se naj cerkev loči od države; 9. končna težnja pr osvetljenega Človeštva je sreza ravnopravnih narodnih držav in
svetovni mir. 10. poštenje v javnem življenju se ne more ločiti od poštenja v privatnem življenju.
Na teh temeljnih načelih se ima razvijati narodna politika, ki je obsežena v tehle* točkah: 1. Probu-janje hrvatske narodne zavednosti, zaščita posesti narodnih manjšin in malega narodnega človeka v mešovi-tih krajih, obrambe proti raznarodje-nju hrv.-dece v šolah s tujim učnim jezikom; primerna skrb za hrvatske izseljence in koloniste: 2. širjenje zavednosti o edinstvu naroda hrvatskega, rešitev spora hrvatsko-srbskega v smislu ravnopravnosti; složna zaščita v nevarnosti se nahajajočega narodnega hrv. srbskega življa v Bosni, prepuščajo vprašanje o polit, pripadnosti teh dežel odločitvi njihovega prebivalstva: 3. prosvetno in gospodarsko zbližanje s Slovenci in Bolgari; obramba proti osvojevalnim težnjam političnim ali gospodarskim katerekoli tuje politike in sporazum naroda hrvatskega in srbskega s podunavskimi in balkanskimi narodi v svrho obrane proti tem osvojevalnim težnjam; 4. ojačenje slovanske vzajemnosti s spoznavanjem jezikov slovanskih narodov, z objasnjevanjem smisla in njihovega razvoja in z obdrževanjem vezi književnih, umetniških in po možnosti tudi gospodarskih.
O gospodarskem in socialnem programu sta poročala dr. Fr. Poljak in Vel j ko Tomić, o prosvetnem in šolskem programu pa prof. Josip Pasarić in prof. G. Turić. Poročila so se z neznatnimi spremembami sprejela.
Na večer so se otvorili novi prostori „NaprednjaČke čitaonice" v hiši saborskega predsednika dr. B. Me-dakovića. Čitalnico je otvoril s sijajnim govorom predsednik Ljuba pl. Babić-Gjalski. Nato se je razvila živahna zabava, za katero so v prvi vrsti skrbele ga. Polakova, gca. MihiČić in ga. Maj cen o v a.
V ponedeljek dopoldne se je razpravljalo o organizaciji stranke. O tej temi sta poročala dr. Nikola H o f -fer in Iv. An cel z obširnimi, vsestransko temeljitimi referati. Organizacijski načrtse je nato po daljši debati z neznatnimi spremembami sprejel. Na predlog g. Ancela se je določilo, da naj se stranka v bodoče zove „Hr-vatska napredna ljudska stranka." Ta določba se je sprejela v £ 1. organizacijskega načrta.
Glasom tega organizacijskega statuta stoji na čelu stranke osrednji odbor, obstoječ iz najmanj 24 oseb; ta odbor voli iz svoje srede predsednika, dva podpredsednika, tajnika in blagajnika, razen tega si izbere še posebne izvestitelje za vprašanja politična, gospodarska, prosvetna, socialna, za propagando, za strankarsko Časopisje in za volitve. Vsako leto se mora prirediti glavna skupščina, na kateri imajo pravico glasovanja predsedniki okrajnih odborov, odposlanci okrajnih organizacij, Člani osrednjega odbora, iiredniki strankinih glasil in časopisov in saborski poslanci, ki pripadajo stranki.
Podpredsednik T o m 1 j e n o v i 6 je končn« predlagal, naj se z ozirom na to, da je temeljno načelo strankinega programa, da so Hrvati in Srbi en narod z dvema ravnopravnima imenoma, omogoči tudi
Srbom,   da   lahko   vstopijo v napredno stranko.
Ta predlog se je v principu sprejel in se je naročilo odboru, naj to vprašanje proučuje in prihodnjič predloži skupščini tozadevne konkretne predloge. Po poročilu dr. Iv. Lor-k o vi ća in dr. Tartaglije se je z navdušenjem odobrila sklenjena fuzija hrvatske napredne in hrvatske demokratske stranke. Z viharnim odobrenjem se je vzelo na znanje tudi poročilo dr. Iv. L o r k o v i ć a, da se na izrecno željo posamnih rodoljubov v Bosni in Hercegovini tudi ti dve deželi priklopite organizaciji napredne stranke. Ko je skupščina soglasno sprejela predlog dr. M. Heimerla v zadevi prirejevanja shodov, ki bi naj vsepovsodi zahtevali uveljavljenje ustavnih svoboščin, predlog dr. K o r-p ori ća v zadevi prodaje baron Gut-mannovih domen in nekatere druge predloge, se je volil osrednji odbor, v katerega so bili med drugimi poslani dr. Iv. Lorković, Iv. Ancel, dr. Smodlaka, prof. Pasarić, V. Wilder, dr. M. Heimerl in dr. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik dr: Gaj je zaključil shod z željo, naj bi bili zaključki skupščine uspešni in rodili obilnega sadu, da bi napredna, stranka skoro postala ne samo najuglednejša, nego tudi najveljavnejša in najmočnejša stranka v deželi.
Udeležba pri skupščini je bila izredno številna: udeležilo se je zbora nad 400 oseb. Vsi ti so vztrajali do zadnjega na shodu, sledili pazno teku razprave in se marljivo udeleževali debat, kar pač izpričuje, da so v hrvatski napredni stranki zbrani naj inteligentnejši sloji. Na shodu so bili navzoči trije saborski in državni poslanci: dr. Gjuro burmin in Šan-dor Gjalski in Srb Svetozar PribiČević. Zborovalci so jim pri« redili ob njihovem prihodu iskrene ovacije. Bosno in Hercegovina sta na skupščini zastopala dr. Oreškovid in dr. Pilar. — Kot svobodomiselni in napredni Slovenci se iskreno radujemo, da se je skupščina hrvatske napredne stranke tako sijajno in uspe-, šno završila ter želimo, da bi hrvatski naprednjaki Čim najpreje mogli oži' votvoriti in uveljaviti one krasne ideje, ki tvorijo bistvo strankinega programa!
Občni zbor „Jlovenske Sokolske Zveze" in liijo-slovanski zlet v Brežicah.
Tako pomembnih binkošnih praznikov še niso kmalu — ali pa nikoli — doživele Brežice in okolna, kakor letos. Brežice in okrajni brežiški za-stop imajo v rokah nemškutarji na jako umeten način, a njihova moč in oblast se jim že maje in to ti odpadniki slovenski sami dobro čutijo. Zato se s krčevitim naporom branijo proti prodirajoči slovenski zavednosti in uporabljajo vsa sredstva, da bi se obdržali na površju, na katerem ne bodo dolgo.
Da vzbudi in okrepi v brežiškem in okoličanskem ljudstvu narodno zavest, povabil je brežiški Sokol ob priliki razvitja društvene zastave slovensko, hrvatsko in srbsko sokolstvo, da se udeleži te slavnosti in ob tej
priliki pokaže svojo jugoslovansko vzajemnost.
Imenovano sokolstvo se je kar najradostnejše odzvalo temu narodnemu pozivu.
Ko so brežiški nemškutarji — pravih Nemcev menda ni niti 10! — zvedeli, da se namerava vršiti jugoslovanski sokolski zlet in sokolska slavnost v „njihovih" Brežicah, pihali so jeze in srda in skušali na vse načine preprečiti ta zlet in slavnost. Vlada kot dobrohotna čuvarica svojih občutljivih, nežnih otrok je seveda hotela ugoditi njihovim željam, a se je naposled morala vdati pritisku slovenskih mož in ugoditi opravičeni slovenski zahtevi.
Mestna občina je prepovedala razobesiti slovenske zastave. Vsled pritožbe s slovenske strani je moralo okrajno glavarstvo tej pritožbi ugoditi, vsled česar so letošnje bin-koštne praznike plapolale v Brežicah prvič slovenske tr o b o j ni c e.
Ko se je okrajni glavar moral tako vdati, zdelo se mu je, da preti silna nevarnost brežiškemu nenišku-tarstvu. Za vzdrževanje reda je bilo že preje določenih 75 orožnikov, a glavarju se to ni zdelo dovolj. V soboto se je odpeljal na na-mestništvo v Gradec, kjer je slikal sokolski zlet v Brežicah kot nekaj tako strašnega tako nevarnega, da je zmoledoval dve kompaniji 27. pešpolka Belgijcev v Ljubljani, ki so na tele-grafiČni poziv prišli v Brežice v noči od sobote na nedeljo stražit „Deutsches Heim", ki stoji skoraj nasproti „Narodnemu domu". Kako odveč, ljudem tako pokvarjati praznike!
Kljub tolikemu strahu, kar je dokaz, na kako šibkih nogah stoji brežiško nemškutarstvo, in kljub raznim izzivanjem in surovostim od strani nemškutarjev se je vzpored vsega slavja izvršil dostojno, častno in mirno, in je 'slavnost dosegla popolnoma oni cilj, ki so ga nameravali prireditelji.
Sprejem   delegatov „Slovenske Sokolske Zveze".
Ob 3. uri popoludne v nedeljo so se pripeljali v Brežice delegati »Slov. Sok. Zveze". Že ob progi od Sevnice dalje jih je zbrano ljudstvo navdušeno pozdravljalo, mogočne slovenske tro-bojnice so vihrale v znak, da je na slovenskih tleh Slovenec sam in edini gospodar.
Nad vse srčen je bil sprejem na kolodvoru v Brežicah. Obilna množica ljudstva je prišelce viharno pozdravljala. Krepka četa brežiških Sokolov je sprejela delegate pod vodstvom staroste brata dr. Straška, ki jih je navdušeno pozdravil v imenu brežiškega Sokola in slovenskega naroda v Brežicah in okolici. Za pozdrav se mu je zahvalil Zvezni starosta brat dr. Ravnih ar, ki je dejal, da so slovenski Sokoli z veseljem pozdravili klic brežiškega Sokola: da so se odzvali temu klicu, jih je vezala dolžnost; brat prihaja v stiski bratu na pomoč. Da so slovenski Sokoli prišli v Brežice, so pokazali, da stoji na strani slovenskih Brežičanov vsa slovenska domovina.
Z ljubljansko Društveno godbo na čelu so odkorakali Sokoli v mesto. Povsod so bile hiše okrašene s slovenskimi trobojnicami, ob cesti zbrano ljudstvo je pozdravljalo Sokole z „Živio Slovenci!" Dražestne gospice in gospe, pa tudi kmetske žene so sipale dehteče cvetje na Sokole, topiči so pa pokali, da se je tresla zemlja. In ko so prišli Sokoli pred „Narodni dom", so zaorili „Nazdar-" in „Živio-" klici iz vseh ust, mladih in starih, v ozračju je pa plapolalo vse polno slovenskih trobojnic.
Zkorovanje „Slov. sokolske zveze".
Zborovanje se je vršilo ob 5. uri v veliki dvorani „Narodnoga doma". Otvoril je je Zvezni starosta brat dr. Ravnihar, ki je v svojem govoru dejal, daje velikega pomena današnje zborovanje. Zborujemo na vročih tleh brežiških. Naš cilj je, videti domača slovenska tla svobodna. Da nas je brežiški „Sokol" povabil v Brežice, ni nikaka demonstracija, ampak pokazati hočemo, da eksistujemo in da imamo življensko moč v sebi. Danes stopa odbor prvič pred zborovalce,
da poroča o svojem delovanju. Nismo priredili nobene hrupne slavno s ti, a vendar ne prihajamo praznih rok. Nismo hoteli ustanavljati sokolskih društev, ki bi samo hirala in propadala, naš namen je graditi temelj vsakemu poedinemu sokolskemu društvu, ker le potem more uspevati „Slovenska sokolska zveza". Zato je bil odbor v zvezi z vsemi slovenskimi društvi, da jih prepriča o visoki ideji Sokolstva. Oživili smo med drugim zlasti dolenjskega „Sokola". Da dosežemo kak cilj, je treba vaditelj-skih kurzov, premišljevati moramo, da dobimo v svojo sredo n. pr. akademike in uČiteljstvo, ki se doslej kažejo še docela pasivno proti nam. Izgovor, da so gmotno v slabem stanju, ne velja, ker je med nami marsikdo, ki je še na slabšem in naši vajenci si pritrgujejo radovoljno, da plačujejo mesečnino. Nekatera naša društva so mrtvi udje. Govornik apelira nanje, ker Zveza more delati le z vzajemnim delom. Sirimo svojo misijo na Koroško (Živahno ploskanje), zlasti zdaj, ko se odpre nova železnica. Govornik pozdravi vse brate, zlasti pa brežiškega „Sokola", vse goste, predvsem pa brate Hrvate. (Burni Na zdar-klici in viharno ploskanje.)
Zapisnikar je bil brat Bojan Drenik, overovatelja zapisnika pa brata Verovšek in Vojska.
Nato je prečita! tajnik brat K aj-zelj imenik delegatov. Ti so prišli iz Brežic, Celja, Domžal, Idrije, Jesenic, Kamnika, Kranja, Ljubljane, Mozirja, Novega mesta, Solkana, Šiške, Trsta, Tržiča, Zagorja in Žalca.
Brat starosta proglasi sklepčnost in da besedo tajniku bratu Kaj-zelju, da poroča o delovanju „Zveze".
Brat Kaj zel j je poročal sledeče :
Pravi sokolski duh se je v slovensko Sokolstvo vselil šele pred 12 leti, ko je brat dr. Viktor Murni k stopil v vaditeljski zbor ljubljanskega „Sokola". Dr. Murnik je oni mož, ki je slovensko Sokolstvo preustrojil ter privedel na isto pot, po kateri koraka danes češko Sokolstvo. (Burno odobravanje.)
Ljubljanski „Sokol", ki je dolgo vrsto let samotaril, je dobival zdaj čim dalje več somišljenikov, ki so jeli ustanavljati širom slovenske domovine sokolska društva, tako da danes ponosno dvigajo slovenski Sokoli ob vznožju našega Triglava, ob Adriji in v zeleni Štajerski svoja junaška krila, povsod vihrajo sokolske zastave, oznanujoč oholemu tujcu, da smo v svoji domovini gospodarji le mi.
Vsa ta društva so se preteklo leto združila ter ustanovila „Slov. sokolsko zvezo". O njenem delovanju, zlasti v upravnem oziru, v preteklem poslovnem letu mi je danes poročati. Prvo delo Zveznega predsedstva je bilo, da je naznanilo ustanovitev „Zveze" vsem že obstoječim slovanskim sokolskim zvezam, ki so v svojih odgovorih s prisrčnim veseljem pozdravile našo ustanovitev. Zveza je prijavila svoj pristop k ustanavljajoči se „Zvezi slovanskih sokolskih društev" v Pragi.
Med letom se je pomnožila slovenska sokolska četa za dve društvi. Ustanovil se je „Sokol" v Kranjski gori  in v Domžalah,   kjer  je veliko
zanimanje za Sokolstvo.
Zdaj se snujejo tri sokolska društva, in sicer v Mariboru, Škofji Loki in Žalcu.
Zvezni starosta dr. Ravnihar je v to svrho predaval 17. dec. 1905 v Mariboru o „Sokolstvu". Predavanje je bilo dobro obiskano. Mariborski „Sokol" si zgradi v kratkem s pomočjo slovenskih denarnih zavodov svoj lastni dom. 18. marca je bilo v Škofji Loki istotako predavanje o „Sokolstvu". Predaval je zopet isti predavatelj.
Statistike bratu tajniku ni bilo mogoče natanko sestaviti, ker od večine društev ni dobil potrebnih podatkov, vendar jo je podal natančno, kolikor je je dobil.
Danes obstoji 22 slov. sokolskih in eno žensko telovadno društvo, ki so vsa brez izjeme pristopila k „Zvezi".  Vseh slovenskih Sokolov je
zdaj okoli 2600 in se je slovenska sokolska Četa od lanskega leta izdatno pomnožila.
Preteklo leto je imelo predsedstvo 4 seje. Sklepalo se je zlasti o sestavi domaČega in izletnega reda in o določitvi društvenih znakov in kroja. Vsa ta vprašanja so že rešena. Vzorna pravila in domači red bodo objavljeni v „Slov. Sokolu". Glede kroja se ni nič definitivnoga sklenilo in bo o tej točki razpravljal prihodnji odbor
Zveza je odposlala brzojavko na mednarodno tekmovalne telovadbo v Milanu, ker se ni odzvala povabilu ondotnega gimnastiČnega društva, da bi se udeležila te telovadbe. Za poje dobila zahvalo.
Odbor Zveze je sklenil, da se slovensko sokolstvo korporativno udeleži vsesokolskega zleta v Zagreb, v kar ga veže dolžnost, da vrne bratom Hrvatom njihov časten obisk na II. vsesokolskem zletu v Ljubljani. Pa tudi srce naše nas veže, da se udeležimo tega zleta. Iz Zagreba se naredi izlet v Orno goro, kjer naj tudi slovenska telovadna vrsta pokaže svojo spretnost, izurjenost in sokolsko svoje delo.
Slov. sokolska zveza se je po deputaciji udeležila slavnosti Stritarja, kateremu se je poklonila posebej in mu Čestitala k njegovi 701etnici. Jubilar se ji je kar najprisrčneje zahvalil z željo, da bi se slovensko sokolstvo krepko kot doslej tudi v bodoče razvijalo.
Zveza je po pooblaščencu dala zabiti srebrn žebelj v drog zastave poljskega Sokola v Vielički.
Ža ljubljanskim Sokolom so naj-aginejši celjski, gorenjski v Kranju ter idrijski Sokol, ki neumorno delujejo in ustanavljajo nova sokolska društva. Kadar se bodo vsa slovenska sokolska društva ravnala po njih, bo prišel Čas, ko bodemo rekli s ponosom: kdor Slovenec, ta Sokol. Na zdar!" Gromoviti „Na zdar" klici in navdušeno ploskanje je sledilo tem besedam.
Brat starosta se zahvali bratu tajniku za vestno sestavljeno poročilo.
O denarnem stanju je poročal brat Rogelj, ker je bil blagajnik brat Vesel službeno zadržan. Skupnih dohodkov je bilo 1141 K, stroškov pa 669 K 71 v., torej prebitka 471 K 29 v.  Vsa društva niso vršila svoje
dolžnosti, od 23 jih je vplačalo Članarino le 13, a še od teh nekatera le deloma. V prihodnje bodo stroški rastli, zato apelira poročevalec na društva, da vpošljejo zaostalo Članarino, to pa zlasti zaradi vsesokolskega zleta v Zagreb in izleta v Ornogoro.
Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto.
O delovanju vaditeljskega zbora „Slov. Sokolske zveze" je poročal brat Smrtnik.
Vaditeljskemu zboru je izročeno tehnično vodstvo Zveze. Urejati mu je telovadne zadeve in izvrševati vsa ž njimi zvezana opravila, sploh vršiti vse zvezne naloge glede telovadne izobrazbe in napredka. Tako je po zveznih pravilih začrtana naloga zveznemu vad. zboru.
Danes, ko polaga vaditeljski zbor v prvič obč. zboru račun o svojem delovanju, res ne more že kazati na vidne uspehe svojega dela, vendar je pa tudi to delo, ki ga je izvršil vadniški zbor v pretečenem letu, vredno, da se omenja v kroniki.
Zvezni vaditeljski zbor je najprej skrbel za svojo notranjo uredbo, kateri je bila posvečena večina njegovega dela v preteklem letu.
V I. seji dne 1. oktobra 1905 je zvez. vad. zbor kooptiral v smisli; pravil 5 bratov vaditeljev in sicer: br. B likovnika Viljema, Drenika Bojana in Vincenca Viljema, vse tri iz Ljubljane, Kranjca Ludo vik a iz Gorice in Saj o vica Ev gen a iz Kranja. Za podnačelnika je izvolil zbor br. B. D r e n i k a. Nadalje je izvolil zbor v tej seji tri zvezne nadzornike, in sicer za Kranjsko br. Bojana Drenika, za Primorsko br. Josipa zadela in za Štajersko poročevalca Smrtnika.
V H. seji je sklenil zvezni vad. zbor izdelati načrt poslovnika za vad. zbor o. S. Z. in ga poslati vsem Čla-
nom zborovim v proučevanje. To delo je prevzel br. Ev gen Saj o vic.
O nadzorstvu zveznih društev so se sprejela med drugim sledeča navodila za nadzornike:
I. Nadzorovati je zvezna društva po možnosti dvakrat na leto, vsekakor pred velikim javnim nastopom, da se na ta način povzdigne enotnost in izvežbanost društev.
H. Nadzornik mora sestaviti o izvršenem delovanju zapisnik in ga poslati zvez. vad. zboru, ki pošlje prepis zapisnika odboru nadzorovanega društva.
Enako se je sklenilo tudi urediti vadbene načrte za člane, naraščaj in ženske oddelke.
Pri HI. zborovi seji dne 13. maja t. 1. se je sprejel po br. Evgenu S a j o v i c u predlagani vadbeni načrt za Člane in naraščaj. Ta načrt je izdelan po najnovejšem vadbenem sestavu br. dr. Jindfich VaniČeka in ga je založila Zveza.
Odobren je bil tudi načrt poslovnika za nadzornike ; načrt poslovnika za v«,d. zbor se je pa odložil za na-daljno proučevanje do prihodnje seje.
Nadalje je sklenil vad. zbor izdelati tiskovine za statistične izkaze, katere bodo morala v zvezi združena društva vsakega pol leta vestno izpolnjevati ter pošiljati predsedstvu zveze, ki bo odslej lahko vodilo natančno statistiko o vseh naših društvih.
Ko se je izkazalo, da ne zad o-stujejo za sedanje število naših društev samo trije nadzorniki, je izvolil odbor še dva nadzornika, in sicer br. Evgena S ajovica in Miroslava AmbrožiČa.
Vaditeljski zbor je vodil tehnične priprave za zlet v Brežicah in Zagreb in ukrenil vse potrebno, da bo slovensko sokolstvo častno rešilo svojo nalogo.
Zvezni vadniški zbor je bil v pismeni zvezi skoro z vsemi društvi in načelniki.
V minulem letu je storil zvezni vaditeljski zbor razmeram primerno svojo dolžnost, zaveda se pa dobro, da je Še mnogo dela nerešenega, katerega mora izvršiti sedanje sokolstvo. Dosedanja požrtvovalnost, vstraj-nost in složnost vseh Članov zveznega vad. zbora pa nas vtrjuje v prepričanju, da bo vse to sokolsko delo, ki še Čaka rešitve, izvršeno v prospeh in Čast združenem slovenskemu sokolstvu in vsemu slovenskemu narodu.
Tudi to poročila je bilo sprejeto z velikim odobravanjem.
Preglednik brat Novak je poročal, da so pregledniki našli vse knjige in račune v redu, zato predlaga, da se blagajniku podeli odveza. (Sprejeto.)
Nato so se vršile volitve. Oddanih je bilo 85 glasov. Izvoljeni so bili: za starosto brat dr. Ravnihar s 74 glasovi, za I. postarosto brat dr. R\bai s 83 glasovi, za H. pod-starosto brat dr. Gvidon S r n e c s 54 glasovi, za načelnika brat dr. Viktor Murnik z 72 glasovi, za tajnika brat Kaj zel j s 70 glasovi, za blagajnika brat Vesel z 7-2 glasovi, za zapisnikarja brat Bojan Drenik s 50 glasovi, za namestnike pa bratje Rogelj s 56, Vin cen c z 59 in Perdan s 44 glasovi. Za preglednike so bili z vzklikom izvoljeni bratje: Julij Novak, Sachs in dr. Janko Šavnik.
Članarina za prihodnje leto se je določila na 1 K.
Pri slučajnostih je bil najprej sprejet predlog brata dr. Viktorja Murnika, da se naroČi odboru, da se pri snovanju novih društev ozira na to, da se ta društva imenujejo „Telovadno društvo Sokol v X.". Misel je sprožil brat dr. Kušar. Sprejeto je bilo nadalje, da predsedstvo Zveze upošteva željo, da se priredi prihodnje leto, Če mogoče, izlet v Trst, kjer naj bi bil tudi občni zbor. Predlagatelj brat doktor Viktor M urnik. Da bi se definitivno sklepalo, da bi bil občni zbor v Trstu, kot je želel tržaški zastopnik brat Muha, ni obveljalo.
Brat dr. Benk o vic je predlagal, naj Zveza potrebno ukrene, da se preprečijo  napadi, kakršen je  bil v
„Slov. Narodu" na brežiškega Sokola, kateremu se je baje po krivici očitalo, da je lansko leto pri občnem zboru popival po beznicah. Brat dr. Ravnihar je odgovoril, daje „Slovenski Narod" neodvisen list, kateremu ne more nihče posegati v uredništvo in tudi Zveza ne. Blamirali bi se, Če bi storili to. Da se Zveza ni obrnila na prošnjo brežiškega Sokola zaradi prepovedane slavnosti na na-rodnonapredne poslance, je vzrok, da je govornik ravno isti dan, ko je dobil omenjeno prošnjo, bral v listih, da je slavnost dovoljena, da jo je izposloval klub, v katerem sede tudi Štajerski slovenski državni poslanci. Narodno-napredni poslanci bi se le blamirali pri vladi, če bi pri-capljali s prošnjo za kako stvar, ki je že dovoljena.
Sprejme se nadalje predlog brata K o[s tn a p fl a, da mora biti vsak Sokol izvršujoč član onega sokolskega društva, ki je v kraju, kjer prebiva dotiČnik.
Brat Drenik priporoča prihodnjemu vaditeljskemu zboru, naj ne pusti, da bi propadel Sokol v Kranjski kot gori v jako važni postojanki na koroški meji.
Želji brata Klemenca, da bi člani hodili k slavnostim kot v Atenah in Milanu v svrho izobrazbe, se ni ugodilo.
Brat Smertnik je izrazil željo, da bi bil „Slov. Sokol" glasilo Zveze, kar bi bilo v splošni prid: seveda naj bo brat dr. Murnik še vedno urednik.
Brat dr. Murnik opozarja na mogoče cenzurne razmere, ki se lahko poslabšajo. Predali lista so pa bili Zvezi vedno odprti.
Sprejme se predlog brata Julija Novaka, da se odpošlje jugoslovanski učiteljski skupščini v Šoštanju brzojaven pozdrav s povabilom na vstop v sokolski krog.
Načelniku bratu Smertnikuse je na predlog brata R oglja izrekla zahvala.
H koncu se zahvalita brata dr. Murnik in dr. Ravnihar za izkazano čast z izvolitvijo.
Starosta dr. Ravnihar se zahvali na to zborovalcem za udeležbo in upa, da bo zveza tudi v nadalje spolnovala svoj namen.
Zvezi so došli brzojavni pozdravi • iz sledečih krajev: Kutjero zveza hrv. pevskih društev i, Ljubljana župan Hribar in Rožman). Enzers-dorf (dunajska „Zvezda"), Mitrovica ^srbski Sokoli, Sarajevo (hrvatski Sokol), Gospič Lički Sokol), Zagreb i Cividini). Praga (Josip V i n d v š . Ohlumec Sokoli.
Slavnostni koncert.
Na čast sokolskim gostom je bil v „Narodnem domu" ob 8. uri slavnostni koncert. Sodelovala sta slavni pevski zbor Čitalnice in ljubljanska Društvena godba. Koncrt je bil tako mnogobrojno obiskan, daje moral marsikdo oditi. Navdušenje je bilo velikansko : pevski zbor Čitalnica je pod vodstvom župnika g. Mešička izborno p*4. Pevci in pevke Čitalnice se odlikujejo po Čistih glasovih. Vsled izvrstnega petja so morali pevci dodati marsikak komad,
Pa tudi društvena godba je neumorno svirala, ob odmorih so pa po dvorani orile navdušene pesmi' slovanske, zlasti ker je ravno pred koncertom prišlo hrvatskih Sokolov iz Karlovca, samih veselih ljudi, ki so znali koncert znatno povzdigniti. (Konec prih.)
Zborovanje »Učiteljske Zaueze" v Šoštanju.
„Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" si je izbrala letos za svoje glavno zborovanj t* mični trg Šoštanj, ki je v narodnih bojih nekak Port Artur s to razliki«, da so ga dobili nemškutarji z nasil-stvi in sleparstvi, ne pa z junaštvom, tudi še Slovenci nikakor niso kapitulirali, temuČ so le v premirju, da si v novi bitki pribore nazaj svojo-historično podedovano pravico. Šoštanj, pa je že zaradi svoje idilične lege tudi vreden, da bijejo ne le ondotni,
V Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Naroda" St. 127, dne 5. junija 1906.
temuč vsi zavedni Slovenci zanj boj do končne zmage. Dasi je sedaj v Šoštanju nekako medvladje, pri katerem ima glavno besedo c. kr. vladni komisar, vendar je pokazal trg povodom učiteljskega parlamenta slovensko lice. Raz najlepših zgradb so plapolale slovenske trobojnice, posebno ponosno se je vila z gradu, ki je prišel nedavno v roke trojici voditeljev Šoštanjskih Slovencev: doktor Maj-er, notar Kolšek in bivši župan Raj šter.
Soštanjske Slovenke in Slovenci pa so tudi tekmovali, da čimbolj prisrčno pokažejo dragim zborovalkam in zborovalcem, kako cenijo stan pi-jonirstva v slovenski kulturi. S pomočjo neumornega pripravljalnega odbora se je storilo vse, da se pripravi zborovalcem vsaj med odmori nekaj udobnih, veselili minut. Vsi udeleženci, in tudi taki, ki so priso-st. vali vsem dosedanjim sedemnajstim Zavezinim skupščinam, so odkrito priznavali, da še menda nikjer ni bilo vse tako lepo pripravljeno, da da bi se skupščina lahko ves Čas vršila tako eksaktno, kakor se je v Šoštanju. Dasi je prišlo zborovalcev jako mnogo — pri glavnem zborovanju je bilo do 300 oseb — priskrbljeno je bilo za vse in za vsakega posebej za prenočišče, hrano in druge udobnosti.
Lepo in prijetno bi lahko bilo skupščinarjem, ki so prihiteli od naj-oddaljenejših slovenskih pokrajin, ne manjkalo bi jim razvedrila v trgu in zapeljivih izletov v prekrasno okolico, toda niso se prišli razvedrit, teinuČ delat. Ljudstvo je imelo priliko občudovati stanovsko zavest in marljivo delovanje svojega učiteljstva. Malo jih je bilo oba dneva na izpregled, temuč se prebili največ časa v zbore v alnici.
Sprejem na kolodvoru.
Sprejem je bil najprisrčnejši, kakor jih prireja le brat Slovenec bratu Slovencu. Dasi je lilo ves popoldan kakor iž vedra, vendar se je zbralo na kolodvoru vse zavedno slovensko trško prebivalstvo s svojimi voditelji in prireditelji. Svirala je vrla domača godba. Na kolodvoru je pozdravil skupseinarje deželni poslanec gosp. Ivan Vošnjak, z balkona narodnega hotela r Avstrija" (RajŠter) gosp. dr. Maver v imenu Čitalnice in druffih narodnih društev, v hotelu samem pa gosp. Vinko Ježovnik v imenu okrajnega zastopa. Pripeljalo se je s prvim vlakom kakih 200 skup-ščinarjev, med njimi lepo število stanovsko zavednih tovarišic.
Zborovanje delegacij.
Ob treh popoldne je bila seja upravnega odbora, zvečer pa so zborovale delegacije skoraj do polnoči. Zborovanje je otvoril predsednik Zaveze gosp. Luka Jelene s prisrčnim, bodrečim nagovorom. Zborovanja se je udeležilo nad 80 dele-gatinj in delegatov. Prvi je poročal tajnik gosp. Dragotin Česnik o delovanju Zaveze in njenih društev. Iz njegovega poročila povzamemo sledeče glavne točke: Zaveza ima 33 društev, ki štejejo 58 častnih, 1810 pravih in 58 podpornih članov, skupaj 1926. Od teh društev jih je na Kranjskem 12, na Štajerskem 15 in na Primorskem 4. Vsa društva so imela v pretekli upravni dobi 125 zborovanj s 155 predavanji, oziroma liospitacijami. Prirejala pa so društva tudi poučne izlete, zabavne večere, veselice in koncerte v prid „Učitelj-skemu konviktu". Sploh je postalo delovanje društev zadnje čase živahnejše, zanimanje za našo stanovsko zavest se čimdalje lepše Širi, tako da zavzema Zaveza v tem pogledu odlično mesto med drugimi učiteljskimi Zavezami v monarhiji. (Res je!)
Za Trst in okolico se je po prizadevanju tov. gosp. (iermeka osnovalo novo slov. učit. društvo. V Ljubljani se je osnovalo „Učiteljsko tiskovno društvo".
V organizaciji pa se je pojavilo zadnje čase tudi nekako nesoglasje med učitelji in učiteljicami. To vari -Šice, ki so dolgo let zavzemale nekako apatično stališče v organizaciji, so se zdramile ter stopile v javnost z odločnimi zahtevami. Ta odločni nastop tovariše veseli, ker kaže, d a s e je tudi pri njih zbudila sta-
novska zavest, ki pa se naj javi tudi v splošnem sodelovanju in v krepki duševni in gmotni podpori pri naši skupni stanovski organizaciji. (Dobro!) Potem ne bo med nami nobene disharmonije; s tem večjim veseljem, s tem boljšim prepričanjem bo mogoče zastopati njihove upravičene zahteve; enakemu delovanju enako plačilo (Živahno odobravanje).
Zavezino vodstvo je imelo v pretekli upravni dobi pet sej, upravni odbor pa dve. Vložni zapisnik šteje 561 številk.
Zadnja glavna skupščina v Pulju je provzroČila precej hrupa. Nič ne de! Naša Zaveza je že ponovno pokazala, da stoji na stališču napredka, svobode in enakosti. (Dobro!) In v tem programu tiči naša gotova končna zmaga, kakor seje pokazalo zadnji čas na Hrvaškem. Pri nas se sodi človeka po liberalcu ali klerikalcu, pozablja pa se, da smo vsi bratje in sestre ene matere. V Zavezi zbrano učiteljstvo je gotovo narodno, Četudi ni klerikalno. Kako se narodno uČiteljstvo v Istri ceni, je pokazal „sprejem", ki so nam ga priredili narodni voditelji v Pulju. Tak ega preziranja še ni doživela Zaveza nikjer. Zazeblo nas je v srce, ko smo se ozirali okrog, a ga ni bilo, ki bi nam. zaklical vsaj skromen „dobro došli". Oni, ki so se pri občinskih volitvah v Pulju združili z Italijani najradikalnejše struje, niso imeli za svoje krvne brate prijazne besede, temuč preziranje.
Tudi afera „Družbe sv. Cirila in Metoda" se je rodila povodom lanske skupščine. UČiteljstvo še vedno nima svojega oficijalnega zastopnika v odboru. > Žalostno!)
Glede osnovanja avstrijske učiteljske zveze je stopila naša Zaveza v dogovor z italijanskim učiteljskim društvom v Trstu. Tozadevne okrožnice so se razposlale vsem avstrijskim učiteljskim društvom, ki pa dozdaj še nobeno ni odgovorilo.
Pri Prešernovi slavnosti v Ljubljani je bila Zaveza zelo častno zastopana.
Deželna učiteljska konferenca za Kranjsko se je morala lani takoj ustaviti zaradi obstrukcije delegatov. Uvedla se je proti vsem delegatom disciplinarna preiskava; mi pa pravimo, da bi se morala preiskava uvesti proti tistim, ki so zakrivili bedno stanje kranjskega učiteljstva (Viharno odobravanje). Ah' ni v nebo vpijoča krivica, da ima provizoričen učitelj 33 gld. mesečne plače, dočim dobiva navadni kmečki delavec po 4 K na dan. 'Sramota!) Ljudski voditelji seveda trdijo, da ni denarja za nas: za šolo ni denarja, a za nje ga je dovolj, da si kupiČijo tisočake. Ko bi bilo še kaj pravice na svetu, bi morali ti sleparji že zdavno sedeti na obtožni klopi in pod ključem.
Glepe novega šolskega in učneda reda je vodstvo sklenilo poslati c. kr. dež. šol. svetu vlogo, da skliče enketo ljudskih in meščanskih učiteljev, ki naj zadevo podrobno prouči in stavi primerne spreminialne predloge. — Zaveza pa je storila še več raznih sklepov, a upravni odbor je izvedel vse, kar mu je bilo naročeno.
Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje.
Nato je poročal blagajnik gosp. Fran Luznar o denarnem prometu Zaveze za pretečeno upravno leto. Zavezini listi so provzročili izgube 2576 K 33 h, tako da je bilo čistega premoženja mesto 3997 K 34 h le 1421 K, in sicer je za Popotnika dolga „ Z vezni tiskarni" 1030 K 83 h. Pri „Učiteljskem Tovarišuu se je moralo samo za lansko leto odpisati vsled izgube 2267 K 61 h. Tiska se „Učit. Tovariš" v 841 izvodih, a pla-čujočih naročnikov je le 788. nPo-potnik" ima 751 plačujočih naročnikov, a tiska se ga 925 izvodov. — O računu „ZvonČka" je poročal upravnik g. Jelene. „Zvonček" se tiska v 1400 izvodih, med temi je plačujočih naročnikov 1079. Edini ta list je bil aktiven s 727 K 36 h. — Pregledovalci so našli račune v redu ter so se odobrili.
Pri določitvi letnih doneskov Za-vezinih članov je predlagal blagajnik g. Luznar, naj bi se članarina zvišala na letno eno krono, ker celo crgani-zovano delavstvo plačuje za svojo organizacijo mnogo več, najmanj po 5 K na leto. Podporni udje naj bi plačevali po 50 h. Kadar se Zaveza izkoplje iz sedanje denarne zadrege, se lahko članarina zopet zniža. G. Germek je predlagal naj se glasilo „Učiteljski Tovariš" pošilja vsem članom brezplačno, zato pa se naj članarina primerno zviša, na pr. na 5 K kakor je to pri „Lehrerbundu" . G. Lichtenwallner je izjavil, da za to delegatje nimajo danes pooblastila svojih društev. Zadeva se naj odloži, ter se o tem vrši posvetovanje
V posameznih društvih. G. B r i n a r je za to, da se zanikrneže duševno izstrada s tem, da za nekaj let prenehajo učiteljski listi .izhajati. Proti temu je govoril g. S t r m š e k. Nadalje so posegli v debato še gg. Pulko, Jelene, Črn ago j, Brin ar in Germek. Zadnji je svoj predlog umaknil toliko, naj delegatje vprašajo svoja društva. G. Brin ar je predlagal, naj se naročnina iztirjava v naprej. Sprejeto. G. Luznar je nasvetoval, naj okr. učit. društva izberejo za vsak okraj poverjenike, kakor jih ima „Šolska Matica". Gdč. Dovgan je povedala, da je to že vpeljano v postojnskem okraju. V debato je še posegel g. Peč ni k, nakar je bil predlog soglasno sprejet.
V debato glede zvišanja članarine sta posegla gg. Pulko in Kosi, nakar je bil blagajnikov predlog sprejet.
Nato so se določila poročila za zvečer in za glavno zborovanje. Določili sta se za zvečer predavanji „Slo-vanska učiteljska zveza" (por. gosp. Sega) in „Novi učni in šolski red" ipor. g. Likar), za glavno zborovanje pa „Nerazdeljeni čas pouka" (por. g. Šijanec) in „Učiteljsko delovanje izven šole" (por. g. Strmšek).
Prvi   poročevalec   (g.   Sega) je začel takoj poročati o svoji temi (popolno poročilo prinese Zvezino glasilo).  Koncem   svojega   poročila je predlagal, naj zbor izvoli   odsek treh članov, ki naj  vse  potrebno ukrene, da se čimpreje   ustanovi avstrijska slovanska   učiteljska   zveza, nadalje naj se izvolita dva Člana, ki se naj udeležita srbskega  učiteljskega kongresa v Belgradu 4.—9. avgusta t. 1., da se dogovore o vsem potrebnem s srbskimi   tovariši    zaradi   u s t a n o -vitve  jugoslov.   učit. zveze. Glede obeh točk se je vnela živahna debata,   in sicer   so   govorili k prvi točki gg. Strmšek (proti) Gradišnik in Gangl (sa). Na   predlog g. K o sij a so se izvolili v prvi odsek gg. Jelene  Šega  in   Gangl. Za Belgrad  pa je predlagal g. Flere gg. J e 1 e n c a in danila. V debato so   posegli   gg.   Likar, Lichten-vallner (govorili za tri odposlance) in Germek, ki je predlagal,  naj se pošlje v Belgrad tudi eden Član tržaškega slov. učiteljskega društva, ki je  rodom   Srb.   Govorili   so   še gg. Gangl (ki se je prostovoljno odpovedal oficijalnemn zastopanju na korist Srbu, a šel bo vseeno v Belgrad) Likar (naj  se agitira,  da jih gre čimveč)  in  Ornagoj (za tri onci-jalne zastopnike Zaveze, a Srba naj pošlje    tržaško    bratsko društvo.) Sprejeto.
O novem učnem in šolskem redu je poročal g. Likar. Njegovo poročilo je bilo polno bodeče satire na vsak posamezen paragraf ter je izzvalo splošno veselost. Kritiko val je štirikratno izdavanje šolskih spričeval na leto; nadalje določbo, da mora učitelj, ki tri leta ni poučeval, napraviti znova usposobnostni izpit, dočim sme na Kranjskem poučevati nad 60 oseb, ki nimajo nikakega učnega spričevala. Bedasta je tudi določba, ki prepoveduje posebno poučevanje za denar.
Poročilo se je z velikim odobrenjem vzelo naznanje.
G. D. Česnik je poročal o spremembi društvenih pravil, ki so se brez ugovora soglasno odobrila.
Pri volitvi vodstva in upravnega odbora so bili soglasno izvoljeni do-zdanji funkcijonarji, in sicer za pred-
sednika L. Jelene, za tajnika D. Česnik, za blagajnika pa Luznar. Tudi odborniki .za izven Kranjske dežele so ostali dosedanji. Istotako so bili za pregledovalce računov izvoljeni dosedanji trije člani.
G. Šega je predlagal: Delegacija Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev pooblasti predsedniŠtvo Zaveze, da poda posameznim dež. šol. svetom predlog, da naj se velike počitnice po dotičnih slovenskih deželah urede tako, da trajajo povsod kakor na dotičnih srednjih šolah § (53;
Vnela se je zelo živahna debata, v katero so posegli gg. Pulko, Brina r, Rus, Belina, Matko, Kjrižman, Germek, Košir. Končno je bil poročevalcev predlog z veliko veČino sprejet.
Nadalje je predlagal g. Šega: Delegacija Zaveze poživlja posamezna dež. učit. društva, naj se izvoli odsek treh Članov za vsako deželo, ki naj natančno pretrese novi šolski in učni red, in poda pismene opazke dež. šol-skimsvetom dotičnih dežel.
Tudi ta predlog je bil po kratki debati sprejet.
Končno je predlagal g. Kocbek resolucijo, v kateri naprosi Zveza ljubljanskega župana, ozir. mestni zastop, naj brezplačno prepusti dovoljno prostora na ljubljanskem gradu v nastanitev šolskega muzeja s štirimi oddelki (šolsko higije-ničnih vzornih učil, učil zgodovinskega pomena, strokovna knjižnica.)
Resolucija je bila z velikim navdušenjem sprejeta.
S tem se je delegacijsko zborovanje malo pred polnočjo zaključilo. (Konec prih).
Novo ministrstvo.
Dunaj, 4. junija. Cesar se je napram novemu ministrskemu predsedniku baronu B e c k u pohvalno izrazil o strankah, ki so pokazale pri sestavi nove vlade toliko patrijotič-nega samozataje vanj a.
Praga, 4. junija. Češka glasila imenujejo novo ministrstvo navadno karikaturo, ministrstvo skrajne sile. Novi minister dr. P a c a k je izjavil da vstopi v ministrstvo le za svojo osebo, ne da bi bil s tem klub vezan na vlado. Isto velja tudi o poljskem ministru grofu Dzieduszyckem.
L v o v, 4. junija. Poljski klub bo izvolil dosedanjega podpredsednika viteza Abrahamovicza za predsednika: podpredsednik pa postane posl. Bobrzynski.
Dunaj, 4. junija. Baron B e c k bo razvil svoj program v četrtkovi seji državnega zbora. Parlamentarna veČina že sedaj agitira, naj bi se predlog za otvoritev debate o vladnem programu odklonil. Sploh se hoče razviti hitrejše delo v parlamentu, ki ostane odprt v pozno poletje.
Delegacijsko zasedanje.
Dunaj, 4.junija. V nedeljo 10. t. m. sprejme cesar delegacije. Cesar bo odgovoril na predsednikov govor, a prestolnega govora ne bo imel. Poročilo grofa Goluhovskega bo zelo obsežno, ker bo obsegalo dve leti Delegacijsko zasedanje bo z ozirom na zborovanje obeh parlamentov prav kratko ter se v jeseni nadaljuje.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budapešta, 3. junija. Včeraj se je nadaljevala proračunska debata. Poslanec P a p (Romun) je izjavil, da odklanja proračun, ker nima zaupanja do vlade, ki noče priznati stranke ne-madžarskih narodnosti, dočim sta bila Ludvik Kossuthin Deakza to, da se dajo nemadžarskim narodnostim politične pravice. — Poslanec K o-v a c s (neodvisna stranka) je odgovarjal ter izjavil, da se mu zdi nevarno že to, da so vsi nemadžarski poslanci v enem klubu. To dokazuje, da nameravajo prevreČi dosedanji red. Med njimi pa so tudi taki, ki gravi-tujejo na zunaj, in proti takim so potrebne celo izjemne odredbe. Končno je odgovarjal nemadžarskim poslancem ministerski predsednik dr. \V e-k e r 1 e, ki je izjavil, da je vlada za ednako postopanje glede Madžarov kakor  drugih narodnosti, a varovati
mora povsod madžarsko državno idejo, zahteve narodnosti glede enakovrednosti njihovega jezika pri uradih pa se ne morejo izpolniti, posebno ne pri srednjih oblastnijah.
Po takih izjavi pač ni Čudno, da se ministrskemu predsedniku ni posrečilo v konferenci po seji pregovoriti zastopnike nemadžarskih narodnosti, da bi ne zavlačevali debate o proračunu.
Razpust ruske dume.
Petrograd, 4- junija „Peter-burgskaja Gazeta" poroča, da ima Goremvkin že od carja podpisani dekret, da razpusti dumo. Dne 29. m. m. je bila pri carju velika vojaška deputacija, ki je carja prosila, naj ukaže dumo razpustiti.
72 maloruskih poslancev dume si je ustanovilo svoj klub pod imenom „Ukrajinski klub". Klub stopi v zvezo z maloruskimi poslanci dunajskega parlamenta.
Atentat v Madridu.
Madrid, 4. junija. Kralj je izjavil po atentatu: Atentat je bila in-famija, strahopetnost. Ako me hoče kdo umoriti, naj stori to tako, da se zraven ne preliva nedolžna kri." — Minister notranjih zadev je razpisal 25.000 pezet nagrade tistemu, ki bi pomagal najti sled za atentatorjem. V vseh španskih mestih in občinah je prebivalstvo sklenilo izjave, v katerih ostro obsoja napad ter izraža kralju in kraljici popolno udanost. Morda je tudi atentator med njimi.
Japonska in Koreja.
London, 4. junija. Japonske čete so naskočile utrjeno korejsko mesto Hongju ter razgnale korejske, revolucijonarje. Japonska vlada na* merava proglasiti Dalnji za prosio luko ter odpreti Mukden trgovini.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 5. junija.
— Občinski svet ljubljanski
ima v sredo dne 6. junija ob 6. popoldne redno sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila: o prošnjah za vzprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske; o prošnjah za podelitev meščanstva; o prošnjah za podelitev meščanskih podpor; v zadevi imenovanja okrajnega načelnika za Vodmat: o nasvetu zastran vsebine reverzov pri prizidavah; o prošnji Antonije Ižan-čeve, vdove po mestnem stražniku Edvardu Ižancu za določitev pokojnine, vzgojevalnine in posmrtne četrti : o uspehu nepričakovane skontra-cije v mestni hranilnici ljubljanski; o prošnji „Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem" za prispevek; o dopisu prometnega ravnateljstva državnih železnic za prispevek poizvedovalni in potovalni pisarni v Londonu; o vlogi „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", da bi mestna občina kolkovala svoje spise z društvenimi znamkami; o nasvetu mestnegB magistrata, da se na II. mestni deški Šoli v eno šolsko sobo napelje tok za fizikalne poskuse in razsvetli stranišče; o odkupu inventarja „Ljubljanskega drsalnega društva" ; o prizivu hišnega posestnika Ivana Bahovca proti odloku mestnega magistrata z dne 12. aprila 1906 št. 8730 v zadevi popravil v hiši št. 17 v Hrenovih ulicah; o nazidavi enega nadstropja pri telovadnici I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulicah; o županovem dopisu glede imenovanja potov in steza na gradu; o ponudbi odbora za sezidavo obmorskega hospica v Trstu, da bi mestna občina ljubljanska zavezala se stalno plačevati nekaj prostorov v tem ho-spicu ; o obračunu za povečanje mestne elektrarne v letu 1905; o županovem dopisu glede nasvetov, katere stavlja začasni vodja policijskega urada po svojem uradnem potovanju na Dunaj in v Linec; o oddaji dveh ustanovza invalide na Kranjskem ; o oddaji službe računskega revidenta; o prošnji neke hišne posestnice, da bi ji mestna občina dovolila prednost za neko nameravano posojilo pred svojim 3% posojilom; o prošnji nekega uslužbenca za bolniško podporo in o prošnji nekega uslužbenca za nagrado.
— Na farovškem dvorišču v Bohinjski Bistrici je bil v oedeljo 3. t m. shod. „Slovenec" in „Domoljub" bodeta seveda zopet pisala, kako velečastna manifestacija S. L. 8. je bil ta shod. V resnici pa so duhovniki zbobnali le kakih 80 do 100 svojih kimavcev. Žensk je bilo gotovo več, kakor pravih klerikalcev, otrok pa je bilo, da jih je bilo veselje gledati. Govoril je dr. ŠusteršiČ. Klatil je stare stvari. Rekel je: Splošna in enaka volilna pravica mora priti in ako je mi ne bomo naredili, jo bo pa ceaar. Stra šansko je napadal uradnike. Pravil je, da so se zdaj uradaikora zopet zvišale plače (vštetje aktivitetnih doklad v po kojnino) in popisoval uradnike kot naj večje lenuhe in zatiralce kmeta. O tem pa ni nič povedal, kako se duhovščina peha, da bi se ji zvišale plače, dasi noben stan tako lepo in brezskrbno ne živi, kakor duhovniki in ni noben uradnik tako plačan, kakor duhovnik. Dr. Sasteršič se je tudi kregal, zakaj so sedaj žemlje tako majhne, ko je pšenica po ceni, dočim so bile včas h žemlje velike, ko ja bila pšenica draga Ta razlaga o zemljah je služila dr. Šu-sterŠiču v dokaz, da je tudi obrtnikom dal nekaj zaušnic, Češ, da ljudstvo izkoriščajo. Ob sebi se razume, da je napadal tudi napredne poslance zaradi zahteve, da duhovnik ne bi smel poli-tikovati v cerkvi in vpraševal: kje naj potem duhovnik brani, kar je najsve tejšega in kar „Slov. Narod" vedno napada, namreč duhovnike, vero. Mater božjo itd. Bohinjski klerikalci sicer niso po3ebno bistrih glav, ali celo njim se je zdelo to preneumno, celo ti so uvideli, da bodo duhovniki lahko v cerkvi branili vse verske stvari tudi če se jim prepove v cerkvi politikovati.
v
Tudi dober svet je dal dr. SusterŠič slov. liberalcem, češ, naj ne hodijo v cerkve in naj zidajo svojo cerkev, kjer naj bi dr Tavčar pridigovai. Tudi v tem oziru so celo bohinjski klerikalci spoznali, da je bilo tudi to govorjenje bedasto. Koačno je dr. Šusteršič hvalil tudi samega sebe in popisoval, kako težke naloge ima kot poslanec pete kurije, ker bi Dolenjci radi vino drago prodali, Gorenjci bi ga pa radi poceni pili. Pozabil ni povedati, da on sam nikdar nič ne pije. (Za koga pa nosi sluga Ljudske posojilnice šampanjca v drugo nadstropje Ovijačeve hiše?) Ko se je SuŠteršič izkasljal, so se ljudje razšli in se vpraševali, Čemu je bil ta shod.
— Graška vzajemna zavarovalnica deluje prav pridno tudi med Slovenci in ima na tisoče slovenskih zavarovancev. O tej zavarovalnici piše „Slov. zadruga": „Neki okrajni zastopnik je pisal po naročilu slovenske stranke slovensko vlogo. Ljubljansko zastopništvo je ni sprejelo. Zoper to seje on pritožil na ravnateljstvo v Gradcu. To pritožbo je pa ono na ta način rešilo, daje zastopnika odstavilo." Torej zavod, ki pospravi na leto mnogo tisoč slovenskega denarja, zaničuje slov. jezik tako, da slovenskih vlog niti ne sprejemam da kaznuje z odpustom svoje zastopnike, ki se upajo prositi nekoliko ravnopravnosti. Seveda smo tudi v tem slučaj o sami največ krivi tej razmer. V vodstvu gradske vzajemne zavarovalnice imajo tudi kranjski zavarovanci svoje zastopnike, ali celo interesentje sami se ne brigajo zato in posledica je, da so vedno izvoljeni sami nemški nacijo-nalci tudi iz Kranjske.
— i,Slovenec" je v soboto iz-psoval ljubljansko slovensko izobra-ženstvo, ker je bil koncert sester černjeckih slabo obiskan. Koncert je bil v hotelu „Union" in kadar ni liberalcev v ta hotel, tedaj je „Slo-venec" vedno slabe volje. Nam je prav žal, da je bil lepi koncert tako slabo obiskan. Mi smo delali za koncert največjo reklamo, vzlic temu, da je bil v „Unionu", ali če se napredno občinstvo ni odzvalo, se tudi ni Čuditi. Cene so bile visoke, umetnic ni nihče poznal, ljudje so bili nezaupni, ker „Glasbena Matica" ni vzela prireditve v svoje roke, sezona za koncerte je pri kraju, marsikdo pa neče iti v klerikalni hotel „Union", kjer se toliko psnje na liberalce in kjer gospodarijo tisti, ki so na najhudobnejši način rogovilili proti „Nar. domu". Vse to je uplivalo, da je bil koncert
tako slabo obiskan od strani libe-ralnega izobraženstva. Vprašati se pa moramo tudi zakaj pa ni bilo na koncert klerikalnega izobraženstva. V Ljubljani je kakih 200 tonzurira-nih gospodov in vsi so ostali^ pri literčkih doma. „Slovencu" se to ne zdi nič čudno. če je s tem hotel priznati, da duhovnikov ni šteti med izobraženstvo, mu damo popolnoma prav. Izostali so tudi vsi tisti „blagorodni krogi", o katerih je „Slov." časih poročal, da so delali gnečo v klerikalnem meščanskem klubu. Izostalo je sploh vse, kar je v Ljubljani klerikalnega. Na koncertu je bilo kakih 250 ljudi — med temi pet klerikalcev, če je škandalozno, da je bil koncert slabo obiskan, je to škandalozno le za klerikalce. Ti so lastniki „Uniona" in če zvabijo razmere nepo-znavajoče umetnike, da kaj prirede v k 1 e r i k a 1 n e m h o t e 1 u, imajo pač moralne dolžnost, da dvorano tudi napolnijo. Ali so mar klerikalci zidali svojo dvorano, da jim jo bodo polnili liberalci in da bodo liberalci nosili svoj denar v klerikalno podjetje? Liberalci imamo dovolj dvoran na razpolaganje in n e p o-trebujemo dvorane v hotelu „Union"; če pa klerikalci nimajo občinstva za tako dvorano, naj jo zapro in naj napravijo šnopsarijo, za katero imajo občinstva v izobilju.
— Na adreso društva zoper jetikOa Bolj nesnažnih in zaprašenih pisaren kakor so one v poslopju finančnega ravnateljstva, se v Ljubljani ne najde več in pomilovanja so vredni uradniki, ki morajo v teh umazanih prostorih uradovati. Toda ti si ne morejo pomagati, stranke pa, ki moramo tam neprostovoljno različne bacile loviti, obsojamo to kar najodločneje. Vzrokov tej malomarnosti je menda več. Finančno ravnateljstvo baje štedi posebno pri služabnikih. Kakor se nam zatrjuje, morajo nekateri sluge poleg vse druge svoje službe po 10 do 14 (reci in beri: štirinajst) sob pospraviti in prahu očediti. Naravno je, da se to le površno opravi. Vzpričo
.množine strank, ki posečajo te pisarne, je bila poprej navada, da so se te pisarne dvakrat na leto do dobrega oznažile. To sicer ni povsem zadostovalo, toda nekaj je pač bilo. Odkar se je pa ustanovilo društvo zoper je-tiko, je menda zavladalo prepričanje, da popolnoma zadostuje, Če se izobesi plakat z napisom „Kako se ubranimo j etika" in da je dvakratno snaženje odveč in le izkoriščanje državne bi-sage! Kaj nam koristijo vsa društva zoper jetiko, če se celo velenaobraženi faktorji v tako nasprotstvo z njimi postavljajo! Wenn das am griinen Z\veige geschieht, kaj naj potem zahtevamo od manj naobraženih ljudi ? Društvo zoper jeziko, kakor tudi deželnega sanitetnega referenta resno opozarjamo na te razmere.
— Promocija. Na vseučilišču na Dunaju bo v petek, 8. t. m., promoviran doktorjom prava gosp. Srečko LajnšiČ. Čestitamo!
— „Slavčeva" pomladanska
veselica* Na binkoštno nedeljo popoldne je priredilo pevsko društvo „Slavec" na vrtu in v areni „Narod-nega doma" pomladansko veselico in odmenilo del čistega dohodka te prireditve zakladu za Miroslav Vilharjev spomenik v Postojni. Spričo nestalnega vremena, kakor ga imamo letos, ni mogel nihče slutiti vremena naprej, vendar je imel „Slavec" to pot srečo: vreme je bilo prekrasno in vkljub temu, da je premnogo ljudi odšlo v okolico, je bil kmalu po pri-četku veselice obširni vrt „Narod-nega doma" popolnoma poln, tako, da so morali iz notranjih prostorov prinesti vse mize in stole, kar jih premore „Narodni dom", in Še je dosti ljudi odšlo, ker niso dobili prostora. Jako ugoden vtisek je napravilo na občinstvo, da so se pevci „Slavca" trudili z donašanjem miz in stolov iz raznih sob „Narodnoga doma" ter da so prepustili vse svoje sedeže slav. občinstvu na razpolago. Lepi, senčnati vrt „Narodnega doma" bi pač vedno zaslužil takega poseta. Igrala je prav marljivo vojaška godba, deloma tudi slovanske sklpdbe, pevski zbor „Slavec" je pa pod vodstvom pevovodje g. H. Beniška med presledki zapel petero prav lepih zborov, in   sicer   A.  Lebanov   „S 1 a v 5 e v
zb or", V. Novakov „Gorski kraj", J. Prochazkovega „P o potnika" in A. Sachsov „Ti osrečiti jo koti" ter „Slovansko pesem", ki so jo pevci morali ponoviti. Odlikovali so se osobito solisti gg. Dražil, Kranj c in Rus. Kako poje pevsko društvo „Slavec", naše najstarejše pevsko društvo, to je priznano že vsesplošno, za ugoden uspek je pa porok tudi tak pevovodja, kakršen je g. Benišek. T areni je bilo raztavljenik obilo lepik daril, za katera so prodajale brkke prodajalke srečke med občinstvom, troje daril se je pa nazadnje na številke vstopnic izžrebalo. Omeniti nam je še šaljive pošte, umetal-nega ognja in drugik takik razvedril, ki so zadnji Čas postala običajna pri skoro vsek veselicak. O mraku se je pa pričela za nekatere posetnike pač najvažnejša točka, namreč ples, ki je zbral v prostorni areni toliko poskočnega mladega sveta, da so se komaj še prosto vrtili. Zabave torej ni manjkalo. „Slavec" je lakko zadovoljen v vsakem oziru, tako tudi občinstvo; samo postrežba se nam je zdela nekoliko prepočasna, kar pa je pripisovati temu, da se restavrater ni nadejal, da bi bilo z ozirom na sobotno skrajno slabo vreme pričakovati tako obilno občinstva. Udeležnikov je bilo nad 800 izvečine ljudi iz srednjik stanov, ki so takim veselicam Še vedno najzanesljivejša opora. „Slavcu", ki je izmed naj-marljivejših naših narodnih društev, želimo od srca še mnogo tako dobro uspelih prireditev. — V korist Vil-harjevemu spomeniku so poklonili preplaČil nastopni gg. in sicer: Opatijski Sokolaš tiO h; opatijski „Slavec" 20 h; L. Rogl v Ljubljani, odkup 1 K; Pianecki, vodja gluho-nemnice, 1 K 00; Trnkozcj", lekarnar, 3 K; Maček, sotrudnik, 20 h: Vičič, sotrudnik, 20 h; Neimenovan 80 h; Jos. Jamnik 00 h; Rudolf Sartorv 1 K; Vaso PetriČić 5 K; od v. dr. Hudnik   1 K;   neimenovana gospi<a
1 K; ga. M.  Rozman, gostilničarka,
2 K ; več neimenovanih iz obrtniških in uradniških krogov po 20 h, znese 8 kron.
— Prihod  čeških tehnikov.
Jutri, v sredo z večernim vlakom pride v Ljubljano več Čeških tehnikov pod vodstvom profesor Hraskega. Sestanek je v „Unionu", kjer prenoče. Zjutraj položijo venec na Prešernov spomenik. V četrtek zjutraj se odpeljejo v Vižmarje da si ogledajo regulacijo Save. Potem se vrnejo zopet v Ljubljano ter si ogledajo mesto. Zvečer odpotujejo z brzo-vlakom v Trst.
— Izlet pevskega zbora ^Glasbene Matice vrsi se v nedeljo 10. t. m. Oni člani, ki se izleta udeleže blago vole naj priti k pevskim vajam. Danes je skušnja moškega zbora, jutri, v sredo skušnja mešanega zbora, vsakokrat ob 8. uri zvečer.
— Znanstveno potovanje. Vinarski nadzornik za Kranjsko g. B o-huslav Skalickv gre na znan-stveno potovanje na enologiČnem polju po Primorskem, Gornji Italiji, Južnem Tirolskem in v obrenskih pokrajinah za 4 tedne. Poljedelsko ministrstvo mu je dovolilo v ta namen podpore 800 K
— Poročil se je danes g. Dra-gotin Tauses, vodja dobro znane tukajšnje restavracije pri „Llo\du" z ljubeznjivo Čehinjo gdč* Marico Masno. G. Tauses ki je omenjeno gostilno na svoj račun prevzel, pridobil si je v svojem mnogoletnem službovanju v gostilniški stroki na Francoskem in na Angleškem mnogo znanja in bode znal ohraniti „Lloydu" renome ki ga je dosedaj imel. — Poročil se je g. L. Kopač, trgovec in posestnik v Novem mestu, z gdč. Mici Rabičevo iz Ljubljane. Čestitamo!
— Alera Matilde L5wy. Kakor
znano, je bila Matilda L0wy, lastnica tolerantnih hiš v Ljubljani, 30. novembra 1905 pred deželnim sodiščem ljubljanskim zaradi oderuštva obsojena na 6 mesecev težke ječe, v denarno kazen 2000 K, po prestani kazni se pa iztira iz avstrijskih dežel. Zastopnik obsojenke je vložil na najvišji sodni in kasacijski dvor ničnostno pritožbo ter pritožbo glede krivde in kazni. Ničnostno pritožbo je pa kasacijsko sodišče zavrglo ter potrdilo prvo razsodbo v popolnem obsegu glede krivde in kazni.
— Bedek jubilej.  V Poljšniku
pri Litiji so včeraj trije pari obhajali zlato poroko. Jubilantje so: Juri in Ana Dolar, posestnika v Zgornjem Polšniku, Ivan in Jera D o-linšek, posestnika v Gor. Tepah ter Andrej in Jožefa K a d u n c, kočarja v Spodnjih Tepah. Vsi trije pari štejejo skupaj 403 let in so še vsi izredno krepki.
— Dva požara. Danes teden je zgorel posestniku Alojziju Ž n i-daršiču v Rojah pri Št. Jerneju pod, hlev, hiša ter več orodja in živil. Škode je 3000 K, zavarovalnina pa znaša le 700 K. Zgorelo je tudi eno tele. Zažgal je 71etni ŽnidaršiČev sin. — V Ostercu pri Kostanjevici je pa pogorel isti dan posestniku J o-
žefu Klemenčiču pod, vsled česar je škode 1600 K.
— V Dol. LogatCU je bil mini podoben potres v nedeljo zvečer t. j. 3. t. m. ob 9. uri 5 min.
— Županstvo  Boh. Bistrica
dovolilo je subvencijo za razstavo vajeniških del na Bledu 20 K, tako tudi posojilnica in hranilnica v Gorjah znesek 20 K, ter obrtna in trg. zbornica v Ljubljani 50 K.
— Boš — divji petelin — Pacher — Svetlekronce. iz Hrastnika se nam piše: Vnajneslanejs.ua listu, kar jih premoie svet, v mariborski „Siidost. Presse" je nekdo napadel g. župana Roša ter njegove sinove, češ, da so ti poslednji ukradli Pacherju petelina. Dični „Slove-nec" je stvar seveda ponatisnil ter obljubil o tem še pisati (!!) Da si ne bodo gospodje okoli imenovanih listov preveč belili glav, naj jim bo zadeva pojasnjena. G. Rošev lovec je spremljal dotično noč županovega sina na lov. Zasledila sta petelina in jurist Roš ga je tudi položd z borovca, ki se po prepričanju obeh ni nahajal v Pacherjevem revirju. Kar se je to in ono govorilo o tem. petelinu, je šel imenovani lovec pokazat Pacherju, kje da je padel petelin. Če bi le malo slutil, da je dotični prostor še v Pacherjevem revirju bi kot lovec pač ne bil tako naiven, da bi to storil, o tem naj bodo uverjeni kakor gospod Pacher, tako tudi gospodje od Preše do enakovrednega „Slovenca". Pri tem sestanku — na meji obeh revirjev — je izjavil Pacher, da mu za petelina ni prav nič, vendar ga veseli, da bodeta odslej obe stranki poznali mejo, katero je on ravno ta teden kot starejši najemnik pokazal lovcu g. Roša, ki dosedaj Še ni lovil v tem revirju, v lasti bivšega ravnatelja Drascha, kateri ga je pa pred kratkem prepustil g. Rošu. Ni torej čudno, da ni lovec poznal meje du metra natančno. Vendar je pa pripomniti, da nista stala lovec in jurist Roš, ko sta petelina streljala, v Pacherjevem revirju, ampak proč od meje, in je strel frčal čez tisto milimeter debelo črto, ki deli oba revirja. Kakor rečeno, je g. Pacher izjavil, da mu ni za petelina prav nič. Nam se je to seveda čudno zdelo, kajti njemu, ki je ponujal svoje peteline celo v graški „Tagesposti" ter jih tudi nekaj pustil ustreliti za drag denar (naši lovci pravijo, da ta ba-rantija ni lovska), njemu bi ne bilo za petelina?? In res! Pisal je županu Rošu, da je tega sin ustrelil v njegovem revirju petelina. Gosp. Roš je odgovoril, da mu tega ni dovolil, da nesrečo grozno obžaluje in da ne ve druge pomoči, nego se obrniti k sod-niji. Tak je bil odgovor, naniest«1 svetlih kronic, katere je pričakoval Pacher. Še nekaj ! Ker je g. Pacher izjavil, da mu ni prav nič za petelina, ni bilo posebno taktno, da je kot Slovenec in kot lovec govoril o tej zadevi v neki nemški nelovski družbi v Hrastniku . . . Sicer pa moramo g. Pacherju čestitati k najnovejši zvezi, namreč s privrženci zgoraj imenovanih listov. Bojimo se le, da bodo prišli ti gospodje na sled njegovi kupčiji s psom župnika Veternika. G. Pacher ? Svetle kronce . .
— Iz Št. Petra v Savinski
dolini se nam piše: V sredo popoldne smo imeli hudo nevihto s točo in dežjem. Vkljub temu je kmet Zagožen ostal s svojo ženo in dvema otrokoma na polju in pridno dela!, ne da bi se zmenil za nevihto. Kar naenkrat se je silno zabliskalo in strela je udarila v sredo med Zagožnov o rodbino. Mati in lSletni sin sta bila na mestu mrtva, očeta in drugega otroka so pa onesveščene nesli s polja. Oče je sedaj že okreval, otrok se pa bori s smrtjo.
— Silna toča je pobila skoro vse poljske pridelke v haloških občinah na Štajerskem. Vinogradi in sadovnjaki so popolnoma uničeni. Ljudje so tekom četrt ure postali be> raČi. Nekateri posestniki imajo 20 do 40 K škode.
— Na avstrijskih univerzah študira letošnje leto 1323 dam. Toliko jih še ni bilo nikoli.
— Odlikovan obrtnik. Na dunajski „Allg. Fruhjahrs-Ausstellung-je dobil veliko zlato kolajno gospod Franjo Konci lj a, čevljarski mojster in lastnik I. opatijske trgovine s Čevlji v Opatiji. Gosp. Kon-cilja je rojen v Šiški, in je med opatij skimi Hrvati in Slovenci zelo priljubljen.
— Mednarodna umetniška izložba v Budolfinumu v Pragi je končana, „češko umetniško društvo" (kra-soumna jedno ta pro Čeehy) je kupilo izloženo sliko našega mladega umetnika Rudolfa MarČica iz Litije.
— Promet je bil binkostne praznike na železnici velikanski. Vsi vlaki so bili izredno dolgi in skoraj tudi vsi podvojeni. V Postojno se je z južnega kolodvora odpeljalo s posebnim vlakom 546 oseb. Železniški uslužbenci so imeli jako naporno službo, in se jim mora vsekakor priznati točnost, ker se oba dni ni pripetila tukaj niti najmanjša nesreča. Nekateri
vlaki so sicer imeli manjše zamude, kar je pa v takih slučajih neizogibno.
— Vlomi — tatvine. V soboto ponoči so dosedaj še neznani tatovi vlomili v skladišče in komptoir ge. Jožefe Murnik-Ivančeve v Metelkovih ulicah št. 4, tam vse prebrskali po predalih in ker niso dobili, nič denarja, sojo krenili na delo dalje in se lotili trafike na južnem kolodvoru. Tam so šiloma vlomili vrata in: pokradli mnogo viržink, portorik, tstam-bul, šport, nil, tobaka, zalepk in 40 kron denarja. — Istega dne je neki tat ukradel na Hranilnični cesti št. 2 tiskarje vi soprogi ge. Tuttovi krilo in dežnik. S tem je ponoči zlezel čez zid na Miklošičevi cesti na Boštjan-čičevo dvorišče in Šel v podstrešje, kjer imajo služkinje svojo obleko Tam je iz omare pokradel služkinji Frančiški Remškarjevi več obleke, Tuttove krilo in dežnik pa je popustil. Tat pa ni bil samo tat, ampak tudi škodoželjnež. Kolikor ni mogel obleke odnesti, jo je polil z neko tekočino in na raznih mestih prežgal s svečo in jo tako Še to napravil nerabno. Ta ne zasluži samo zapora, ampak tudi batin. Isto noČ je bilo ukradeno v Streliških ulicah štev. 29 ge. Frančiški Pustovi par čevljev, njeni služkinji pa črn dežnik. Baje sta bila poskušena Še dva vloma v trgovine, a se nista obnesla. — K neki stranki na Bleivveisovi cesti je hodil vsako jutro krast zemlje nek 141etni dečko. Stranka ga je zasačila in oddala policiji, ki ga je potem izročila staršem. V soboto ponoči je nek kamnosek popival po raznih gostilnah. K njemu sa je pridružila neka neznana ženska in ga okradla, potem pa se odpeljala v Celje. Mestna policija je za njo brzojavila in ko je tatica izstopila iz vlaka, jo je sprejel celjski varnostni organ in jo odpeljal v zapor. Glede predrznih vlomov je policija mnenja, da je tukaj zopet, kak specijalist in se občinstvo 0OO-zarja, da je previdno, vsak sumljiv pojav7 pa naj se naznani policiji.
— Prevročo krije imel v ned<
v Cešnovarjevi gostilni na Dolenjski cesti posestnik s Karolinške zemlje Jožef Potokar. Ko so ga iz gostilne postavili  pod kap, je začel zunaj tak razgrajati, da ga je moral svariti stražnik. Ker opomin ni nič izdal, mu j<-napovedal aretovanje,   a sedaj je bil pa ogenj v strehi. Začel postajati >i lovit in stražnik ga je s pomočjo dveh mimoidočih  komaj  spravil do mosta čez Grubarjevi prekop. Tam sej«]' tokar vrgel na tla in moral je pri:i še en stražnik, da so  ga nionrli spraviti   v stražnico   na  Dolenjski cesti. Prišel je potem zeleni voz, v katerega so hudega Potokarja naložili in odpeljali   v špehovko.  — Istega dn« so prišli na neko gostilniško kegljišče slikarski    pomočniki    Jožef Motič, Stanko Slavolup,  Rudolf Banič Ljudevit Stopar in Ivan Golobic. Ker * bili na keglišču domaČi kegljavci, j<* začel  Golobic upiti,  da se ima kegljišče takoj izprazniti, sicer pa da boofl šlo vse v „franže". Ko so jim ustregli, je potem lučal Stopar s kegljišča vrčke jih razbil šest in eno šipo. En vrček je priletel  neki na dvorišču š'e igrajoči deklici v nogo in jo je nekolik«* poškodoval. Ko je prišla na lice ni sta policijska pomoč, sta dva raz-: jaČa takoj skočila v nadstražnika 11 ričana, Stopar ga je pa prijel z en roko za roko, z drugo za vrat in Le s teškim trudom se jih je oprostil. Vi razgrajače so potem odvedli v zapei in   se  bodo morali zagovarjati pred sodiščem zaradi hudodelstva javi: nasilstva.
— Na policijskih oglasih j
razstavljena šerpa, kojo je pretečeni teden dosedaj še neznan ropar na cesti med Šiško in Št. Vidom vrgel okoli glave Marije Žibertove, jo vrg< na tla potem jo pa oropal. Kdor bi o tem vedel kake podatke, naj jih naznani policiji.
— Samomor. V soboto zv<
se je s puško ustrelil v novi vojašnici c. in kr. 27. pešpolka desetnik Jožef Jelinek. Zadel se je v leve sence. Ko so še živega prepeljali v garnizijsko bolnico, je tam čez dve uri umrl. t
— Ponočnjaki so razbili v petek ponoči po Rimski in Blei\veisovi cesti 11 električnih žarnic. Če si pi-janček napravi na ulici veselje z vriskom, je oprostljivo, grdo in karanja vredno pa je, ako se kvare javne naprave.
— Ljubljanski kvartet šram-ljev koncerujte jutri veder ob vsakem vremenu v restavracijskem vrtu pri „Levu" prej Kofauna na Marije Te-režije cesti. Začetek ob 8 uri.. Vstop prost.
— Slovenci v Ameriki, š t i i j e
Slovenci so se ponesrečili v rudniku Ciiatru v Koloradu. Ponesrečeni so bili Franc L e s j a k in Franc Smrekar iz Zatiene, [van Vrabič iz Št. Jurja pri Celju in Albin Šorc iz Knežaka na Notranjskem. Nogo je strlov Rickettsu pri delu v tovarni Francu Petelinu iz Ribnice, da so mu jo morali odrezati.
* Najnovejše novice. Bombe
I   i tali j anskega    kralja? V nkorji, kamor   pride ta mesec itali-ski   kralj,   so   našli   pri nekem ivcu, kjer se zbirajo   anarhisti, tri »polnjene bombe.
__ Pobjedo noscev, bivši
hovni prokurator sv. sinoda, je od-2il vse funkcije ter se preseli v ta samoto na Krimu iz strahu pred antatom.
► Zrakoplov   zdravilišče za
1 Francoski zdravnik za oči Robert jjlnov, je opazoval, kako učinkuje akoplovba na oci ter dognal da v sočuii 200 metrov očesni živci mno-
bolj  intenzivno    delujejo kakor zemlji.   Obenem se je priporočal, zrak in temperatura v višini ne-vadno dobro de očem, zato proroke,  da se bodo v doglednem Času tanavljala v zrakoplovih zdravilišča.
* Beg na lokomotivi. Amerika-
2 Janes Larcy, paznik pri ameriški ntralni železnici v Jinninezu (Meka je v prepiru zaradi dekleta ubil kesa Meliinkanca. Mehikanci so ga teli lineati. a Larcy je bežal na ko-dvor ter je skočil v ekspresni vlak,
je bil določen, da odpelje na se-r. Med tem, ko so njegovi zasledo-lci preiskovali vozove, je prispel xcy do lokomotive, jo odpel od vo-v, skočil nanjo ter prisilil vlako-bdja z nabitim revolverjem da je [oral brž odpeljati. Minuto potem je lokomotiva drvila proti ameriški ■eji. ki je bila 370 milj oddaljena, llezniški uradniki so brzoj avili do-hdek sosednjim postajam, in na bnih postajah so dajali znamenja, i je nevarnost, ker so upali na ta nato prestrašiti Američana, da bi vstali ter zapustil lokomotivo ; toda Larcy I zapovedal vlakovodji, naj ne pazi L noben signal, tako da so morali fcneno železniški uradniki vso progo [prazniti, da se ni pripetila kaka ne-eea. V Chihualhuju je lokomotiva »stala, da si je vzela vode; prevoda je dotle v 147 minutah 145 milj, talo progo do ameriške meje je prebila v 2{ ., urah. Ko sta prispela r milj preko meje, sta zapustila ircv in vi ako vodja lokomotivo ter Rinila v gorovju Sierra Madre. Metanski železniški upravi pa ni preo-talo druzega, kakor lepo prositi žavo Teksas, da ji je vrnila loko-Dtivo.
Zakaj  je  bljuval Vezuv?
perikalni časopis v Verganiju se je ominjal povodom zadnja potresne bastrofe neapoljskega ljudskega pre-vora: „Kadar Vezuv bljuva ogenj, pride hudič po kakega mogočnika svet* ter je pristavil vprašanje:
10 bo pač ta! — Drugi dan pa je inesel vest, da je umrl general je-dtskega reda rčrni papežu Martin.
* Polkovnik — urednik. Pol-rnik italijanskega generalnega štaba rico Barone, ki je bil mnogo let
i Dunaju vojaški ataše, je odložil ojo šaržo ter vstopil za glavnega ednika v uredništvo rTribune~. zrok je bil ta, ker mu je načelnik neralnega štaba prepovedal, dopi-ri   o   vojaških    stvareh   v rTri-
IDO**.
' Število IIII na uri. Malokomu znano, zakaj se število 4 na urah pse napačno s IIII, ne pa z edino "avim rimskim znakom IV. Povest tem je sledeča: Prvo uro na Fran-)skem je izdelal leta 1370. Henri ick ter jo poklonil kralju Karlu V., j ima pridevek „Modri".   Kralj je
11 baje res pametna glavica v prak-čni politiki in vladanju, toda v šol-
predmetih pa ni bil posebno odkovan. Razveselil se je darila, )da da bi pokazal, da se tudi kaj ?ozna na take stvari, je iskal na uri, a bi našel kako napako na uri ter aenkrat opozoril umetnika: „Številke :e napravili napačno." — „Kako to, eKčanstvo?u — „Štiri se vendar piše štirimi črtami?" — „Veličanstvo, se aonte.- — „Jaz se nikoli ne motim!" ■ zagrmel kralj, a umetnik je moral popraviti" številko, ki je potem stala napačna do današnjega dne.
Knližeunost.
»Ljubljanski Zvon". Vsebina ^jskega zvezka: 1. Oton Zupan-Sonet.  2. Dr. Ivan Tavčar: &a kongresa.   3. Petruška: Imel 1 mladenič nikogar na svetu. 4. D r. °sip  Tominšek:   Josip Stritar. J°s. Stritar:  Hvala !   6. Ivan ankar: Poslednji dnevi Štefana Po-anca. 7. M. P. Nataša: Idila. 8. D r.
orli: Romantiki življenja. 9. Dr. ran   Derganc:    Janez Trdina. Vladimir: Lilija. 11. J o s. Ha-• Iz otožnih dni.   12. Vojeslav ,e~Spitignj ev: Razkljujejo nas J^li. 13. Fran Strnad: Stroj. 14. Saver Meško:  Popotnikova pelo.  Borisov:  Kot da majski JpO dihi. 16. Griša: Prva ljubezen.
Ivanov:  Hrepenenje.   18. VI a-1J&ir: Grški motiv. 19. Književne jO s t i. Ljudmila Poljanec : Poezije. Ivan Merhar: Ivan Cankar: V eS6cini.  Knezova knjižnica.  — Dr. s- Tominšek: Dr. K. Štrekelj : Slo-^ke narodne pesmi.  — Dr. Fran esic: Slovenske Šolske Matice knjige.
m
— Dr. K. Glaser: Kritike in prevodi za poskušnjo. — Iv. Sbrizaj: Kraški svet in kraške vode. 20. Glasba. Dr. Vladimir Foerster: „Glasbene Matice" koncert. 21. Med revijami. „Oester-reichisohe Rundschau". — „Slovenski Tednik". — „Perotninar". — x.: Slav-janskija Izvestja. 22. Splošni pregled. Stritarjeva slavnost. — Domača umetnost. — Prevodi iz tujih jezikov.
— Zemski ostanki AndrejČkovega Jožeta (Jož. Podmilšaka). — f Cvjetko Rubetić. — f Henrik Ibsen. — Janko Bratina: D as serbische Volkslied in der deutschen Literatur.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
D eto mor. Frančiška Spetič, posestnika in trgovca hči v Orehku, je porodila v noči na 21. svečana t. 1. nezakonskega otroka ženskega spola, ter ga koj pri porodu s tem usmrtila, da ga je z eno roko prijela in stiskala za vrat, z drugo mu pa zapirala usta. Mrtvega otroka je zavila v ruto, nesla v klet, položila v neko jamo ter pokrila s krompirjem, čez nekoliko dni jela jo je vest peči, podala se je k babici v Slavino ter ji pripoznala zločin. Ta je obvestila orožnike, ki so jo potem aretovali. Spetič dejanje priznava, pripomni le, da je to storila zaradi sramote pred domačini in ker se je bala, da bi jo starši zaradi otroka ne zavrgli. Pri razparanju otroka so našli zdravniki, da je bil popolnoma razvit, in da je živ na svet prišel. Obdoiženka, ki je edini še živeči otrok pri hiši, je znala svoje stanje tako prikrivati, da domači o tem še slutili niso.
Porotniki so obtoženko oprostili zaradi detomora, pač pa je bila radi skrivanja nosečnosti obsojena na 14 dni. Obtoženka je pred svojo materjo padla na kolena in jo prosila odpuščanja.
Požigalec. Dne 19. sušca po-polnoči je prebudil bajtarja Franceta Steleta v Podborštu glas, da njegova koča gori. Komaj je z ženo in otroci iz nje pobegnil, že seje porušila veža in streha, ki je s plamenom gorela. Ogenj je objel celo hišo in le združenemu naporu vaščanov se je zahvaliti, da se ni razširil na sosedna poslopja. Vsled požara je bilo Steletu uničeno vse imetje, pogoreli so mu poljski pridelki ter hišno in poljsko orodje; škoda znaša 865 K, zavarovan ni bil. Ogenj je zanetil Janez Goste, gostaČa sin iz Podboršta, ki je znan kot delomržnež in žganj ar. Dne 18. sušca je popival po vasi, zvečer je šel nad svojo staro mater Marijo Juhant v Mlako, da bi mu dala denarja za žganje in ker ga ni dobil, se je jezen vrnil v Podboršt, stopil k slamnati strehi Franceta Steleta in jo z žvepljenko podžgal. Ko je stopil par korakov nazaj, je bila že vsa streha v ognju. Nato je še pomagal neko skrinjo iz veže potegniti, ter se nekaj časa gašenja udeležil. Vse to obdolženec sam odkrito priznava. Obsodba sledi.
Telefonska m mmm poročila.
Dunaj 5. junija. Včeraj do poldne so bili zapriseženi novi ministri in potem sprejeti v posebnih ž>vdijencah. 0 cesarjevih izjavah pri teh avdijencah se poroča, da je cesar glede vstopa Cehov v ministrstvo rekel, da je to patri-jotično dejanje in da je cesar ob ljubil Pacaku, da pride jeseni v Prago. Napram Pradeju je cesar rekel, da želi, naj bi se kmalu doseglo sporazumljenje nced Čehi in Nemci.
Dunaj 5 junija. Ministrski predsednik baron Beck je soboto sprejel poslanca I v če vica. Rekel rnu je, da je glavna nalo a vlade, urediti razooerje z Ogrsko, izvesti vo lilno reformo in ustvariti porazum-ljenje med Cehi in N<*mci. Ivčevič je Becku razložil želje Dalmatin cev. Ministrski predsednik je re kel, da bo te želje uvaževal in je izrazil svoje simpatije za Slovence in Hrvate (!!).
Dunaj 5 junija Za jutri je sklican ministrski svet na sejo, da določi in redigira vladni program, ki ga razvije baron Beck v četrtkovi seji poslanske zbornice
Dunaj 5 junija. Cesar je na pram novemu učnemu ministru Marchetu izrekel željo, naj se v o lilna reforma kmalu izvede
Dunaj 5. junija. Delegaciji se snideta v soboto; sprejem pri cesarju je določen na nedeljo. V tej zadevi je bil danes Golu-
c h o w s k i v celourni avdijenci pri cesarju
Dunaj, 5. junija. Bivši minister dr. Randa je v svoji avdijenci, v kateri se je poslovil od cesarja, prosil in priporočal cesarju ustanovitev Češkega vseučilišča na Mo-ravskem. Tudi Becku je Randa to stvar toplo priporočal. Beck je izjavil, da bo blagohotno uvaževal Češke kulturne potrebe. Danes je Randa izročil Pacaku svoj portfelj. Pacak je imel pri ti priliki govor, v katerem je rekel, da je vedno delal za mir med Čehi in Nemci in da bo tudi v prihodnje tako delal.
Dunaj 5 junija. Dež. maršal opat S c h m o 1 k hoče odstopiti; na njegovo mesto piide princ Alojzij Lichtenstein.
Praga 5 junija Pri postaji Nova Paka sta trčila dva vlaka Neki poštni oficijal je bil ubit, dve drugi osebi smrtno poškodovani, ranjenih pa je 35 cseb
Dunaj 5 jnnija.   Tržaški po slanec Hortis je v Mdanu v jav nem govoru napil „skupni domovini, sladki Italiji".
Belgrad, 5. junija. O bin-koštuih praznikih je hrvatsko pevsko društvo „Odjeku v Zemunu razvilo svojo zastavo. Na slavnost je prišlo mnogo hrvatskih pevskih društev, ki so včeraj obiskala Belgrad. Bilo je nad GOO pevcev. Sli so korporativno v kraljevski dvorec, kjer so peli in aklamirali kralja. Ostali so v Belgradu ves dan. Meščanstvo in posebno oficirji so hrvatske pevce presrČno in bratski sprejeli. —ut.
Madrid 5. junija Slavnosti povodom kraljeve poroke se sicer vrša po programu ali vse le na videzno Udeležba je pičla. Kralj in kraljica se nista udeležila nobene slavnosti. Pri atentatu je bilo ub tih in ranjenih 103 osebe. Truplo anarhista Moralesa, ki je stord atentat, so razpostavili, a vlada je včeraj to odpravila.
Gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka.
Meseca maja t. 1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni banki" na vložne knjižice in na tekoči račun 903.965 K 02 v, vzdignilo pa 1,260.867 K 45 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca maja 1.1. 5,308.105 K 79 v.
3 besede .  . . „Altvater"
Gessler
1334-9       Krnov (Jagerndorf).
Voljne mastne pene
Doeringovega mila s sovo, zboljšanega z dodatnim  patentno  zav. cvetličnim mlekom,
lepša kožo, sčiati polt, poživi delovanje kože in tudi na najobčutnejšo kožo ne deluje dražljivo. Otrokom dobrota, damam potreba. Doeringovo milo s sovo se dobiva po 60 vin. povsod.
1237—2
~ T titrjetio in tekoče
¥*" napravijo. J^czo
belo in nežno.
Dobi
Listnica uredništva.
Izjavljamo 8 tem, da Karol Poglajen, po-dobar v Beli cerkvi, ni v nobeni zvezi z dopisom iz „Bele cerkve" v št. 119 ,Slov. Xar.u z dne 25. maia.
Zahvala.
„Matica Slovenska' in „Narodna tiskarna"
v Ljubljani sta blagovolili podariti Narodni čitalnici v Bovcu precejšnje število knjig, — kot temelj javni knjižnici, ki jo namerava otvoriti bovška čitalnica. Omenjenima društvoma bodi tudi tem potom izrečena najlepša zahvala in priznanje. Vivant ae^uentes!
Bovec, 31. maja 190G. Za odbor: Ferdo Kavs, t. č. tajnik.
Meteorolosično poročilo.
Viiina nad morjem 806-3.   Srednji sr»čnl tlak 788.0 mm.
Juni |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C°.;	Vetrovi	Nebo
1.	9. ■▼.	727 9	200	ar. jgzahod	del. jasno
2.	7. »J.	7265	19 1	sr. vzsvzh.	pol. oblač.
n	2. pop.	731 4	81	sr. j vzhod	nevihta
m	9. EV.	736 2	6-9	sr. svzahod	dež
3.	7. *	737 6	72	al.   jzahod »k.oblačno	
	2. pop.	736-6	16 8	sr.jug	pol. oblač.
Srednja predvčeraj Soja in včerajšnja temperatura:   21 4° in 11-0°; norm.: 16 1°   in 163° Mokrina v 24 urah 0*0 mm in 468 mm.
4ViV. 4V.V.
41/ 91 It lo
4\V/o
4V/o
Borzna poročila.
Llubl|uska
„Kreditna banka v Ljubljani
Uradni kurzi dun. borze " junija 1906.
Nalotbcni papirji.
4-2°/# majska renta. . . . 4-2°/0 srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta. . 4°/0 „ zlata ... 4°/0 ogrska kronska renta . 4°/0 , zlata , . 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4l/.°/o posojilo mesta Spljet 4 V/o       » . Zadar
4l/a°/o bos.-herc. železniške posojilo 1902 . . . 4°/o češka dež. banka k. o. 4°/ - n „ ž- o. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom.  k. o. z
10^, pr......
zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban.
4Vl°/o obl- °Sr- l°kalllin železnic d. dr. ...
4Va°/0 obl. češke ind. banke
4°/0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4°/0 prior, dolenjskih žel. .
3°/0 prior. juž. žel. kup. »/,*/.
4Vi°/u avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1860« 5   .   . . „    od L 1864 ....
„ tizske......
zem. kred. I. emisije 11
m    ogrske hip. banke .
„    srbske a trs. 100 —
„ turške......
Basilika srečke .   . .
Kreditne „ ...
Inomoške »    •  . .
Krakovske , ...
Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr.     „ .   . •
Rtidolfove „ ...
Salcburške „ ...
Dunajske kom.   n ...
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     „ „ Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Brux; Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Aluranvi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
V a', u te.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
it
Denar	B'ago
9970	99 90
9965	99 85
9980	100 —
11820	11840
95 65	95 85
11380	114 —
99-15	100 16
10050	101 50
9970	10070
10045	101 45
99 50	100 30
9960	10010
100-45	101-45
105 40	10640
100 20	106 70
ICO —	100 20
100 —	100 55
100-	101 —
100 50	101-60
99 90	
99*50	100* -
318 60	320 60
10045	101-45
200 —	202 —
282 —	284 —
156 25	168 25
29CK-	298 —
290-—	299-60
2C0--	269 —
100*—	108--0
154 75	15575
2255	24 55
470-	480 —
78-	84*-
90—	94 —
57-	63
49 25	61 25
30'-	32 —
57-	63 -
68--	73
520 —	529 80
13775	13875
680 50	681 50
1663 —	1673 —
67550	676 50
816-—	817 —
242 —	243 —
664 —	660 —
57525	576 25
2736--	2745 —
579*5")	58050
273 —	275 —
604-	610 —
147-	149 —
11 34	11 38
19-10	19 13
2345	2353
23-97	2405
117*20	11740
9550	9570
25225	25325
484	5-
Žitne
cene v Budimpešti.
Dne 5. junija 1906. Tfrmin.
Pšenica za oktober
1907
Rž        . oktober Koruza   m julij
»      w maj za L Oves     „ oktober . \ E IVI*, ti v. Neizpremenjeno.
za 100 kg K 1566
,  100 , , 12 96
»  100 , , 13u2
.  100 . . 1142
„  100 . . 13 10
Zahvala.
Žalujoči ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta, oziroma taata in starega očeta, gospoda
Ivana Šabee
kateri je dne 2. t. m. po kratki in zelo mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče umrl in katerega zemeljski ostanki ao se dne 4. t. m. na viakem pokopališču k več ne m u počitku položili, se podpisani za zadnie spremstvo in izraze sočutja iskreno zahvaljujejo. 2056
Ljubljana, dne 5. junija 19C6.
Karolina Šabec, soproga. Avguštin Šabec,  e. kr. učitelj.   Ivan šabec, uradnik c. kr. dež. vlade, sinova. Ostali otroci, vnuki in vnukinje.
Poštena deklica
stara 15 do 16 let se išče za popoldneve k majhnemu otrokn.
Naslov pove upravništvo „SIov. Naroda". 1990—2
le se prodajalka
za slaščičarno 2055
zmožna slovenskega in nemškega jezika. Naslov pove upravništvo „S1. Nar."
Agent
ki potuje po Kranjskem, je dobro znan in spreten prodajalec, se iŠ&e za večjo trgovino a žganjem in tvornico likerjev.
Ponudbe z zahtevo provizije na upravništvo „Slov. Nar." 2044—1
Učenec
ne sprejme takoj za prekaievalnico in mesarijo MM—1
Fr. Golob, Spod. Šiška št. 150.
Sobnoslikarski in pleskarski pomočniki!
150 do 200 sobnoslikarskih in pleskarskih pomočnikov se takoj sprejme v Zagrebu. 2048—1
Pismena obvestila na naslov: L Drusani, Zagreb, Ilica 52.
Stanovanje
v Knaflovih ulicah št. 5 (.Narodna Tiskarna") v II. nadstropju s 3 sobami, kuhinjo in pripadki se odda za november.
Več se izve v upravn. „Narodne Tiskarne".
...
(nblfanl.
Vsak dan svete 2054—1
plzensko
in termalno pivo
združenih pivovareu Za'ec in Laški trg.
Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja.
n   Lep senčnat lipov vrt. 1 Za mnogoštevilni obisk se priporoča
restavrater.
*♦»       *tt +*t +ec hm ?t; -a^ mt» _**g       ^r* *sr ti^' *!^r
LJUBLJANSKI
ZVON
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXVI. (1906).
Izhaja po 4 pole obrežen  v veliki osmerki po  eden  pot  na  mesec v zvezkih  ter stoji -se leto g K so h   pol leta 4 K *o o. Četrt leta 2 K 30 b.
Za vse Deavstrijske dežele 11 K 20 a n* leto.
Posamezni zvezki se dobivajo pc- So h
„Narodna Tiskarna** v Ljubljani.
7SZ Tlv zTZ TjZ      TFZ TZT TK TXZ Tf? TU TR sv?
Boljše službe
ae z največjim uspehom iščejo z oglašanjem v našem
kolektivnem oglasniku
v
„Neue Freie Presse"
in v
„Neues Wiener Tagblatt".
Tudi za naznanila
kupovanj in prodaj
ali za pridobitev zveze s
kapitalisti
je njegova poraba prav primerna.
Prospekti K»MtonJ,
M. DUKES nasl.
anončna ekspedicija
za vse Časopise tuzemstva in inozemstva mamsafa* M,.
pravkar izSto:
\roinjak Roirumil
, stadije.
Ta zanimiva knjiga je pisana objektivno, brez onega neutemeljenega slovanskega navdušenja, pa seveda tudi brez sovražne zagrizenosti. Saj jo je napisal Slovenec, Slovan. Omislil in preštudiral naj bi si jo vsak izobraien Slovenec, da si razbistri svoje predstave in nazore o Rusiji in ruskem narodu. Marsikaj, kar se sedaj godi na Ruskem, mu postane jasno. Nesrečna vojna a Japonci, krvavi domaČi nemiri, sijajni nenadni uspeh revolucije: za vse to moramo iskati in najti pravih vzrokov činite\jev in cUjev. 54-56
Ukusne opremljena knjiga 1 izvirno risbo na ovqjnem listu je izšla v založbi
£• Schweniner ja
w Ljubljani
L
Gena: broi. 4 K, eleg. ves. 5 K 50 b, po pošti 30 h več
286581
ft
Lepo stanovanje
v Zgornji Šiški se odda takoj.
Natančneje se poizve pri lastnika „Matjanu", gostilničarju „pri kamniti mizi*4 v Zgornji Šiški. 1779—8
Lovski pes
I m^oratekkiait<l> 2030-2
polangieški  pouiter,  ki  že tretje leto
lovi, se no ceni proda. Vpra&a se v Špitalski ulici št. 7 v prodajalni.
Prodajalna
s poleg letečim stanovanjem se takoj odda v Gradišču št. 4.       1726—n
Več se poizve pri hišniku istotam.
Dva trpvsta pomočnika
železninske stroke
se sprejmeta v Ljubljani. Ozira se le na vojaščine proste, zanesljive moči.
Ponudbe v poštni predal št. 29 v Ljubljani. 2040—2
1 *s» EL
za trgovino, zraven tudi strojarna in gostilna, brez konkurence, na državni cesti se proda, eventualno se da tudi v najem pod ugodnimi pogoji.
Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 1893—6
Osebni kredit za uradnike,
častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega drnštva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osobni kredit pod najzmer nejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove konzorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dunaju, VVipplingerstrasse 25. 1164-28
ftT-
Ustanovljeno leta 1842.
1 NAPISOV IN 3KBOV u*^f
J BRATA EBERLl
j* LKJB1 I^NR MWoWeni cesti E6. J1
te*
Tdefon & 154. - ^1
Prav lepo
moteno inje
tri sobe in kabinet, z balkonom, pred- i sobo, kopalno sobo in 7rav«*ri »padajočim ! se radi odpotovanja odda za avgustov j termin. 2046 Več se poizve v Predilnih ulicah Stev. 10, II. nadstr. poleg just palače.
V Bohinjski Bistrici, v lepem kraju, blizu   novo   zgrajene železnice,
se oddajo
poletne družinske
sobe
verando
z lepo
in vodovodom.
Na željo tndi opravljene sobe.
Cena po dogovoru. Več pove Ivan Rabič, trgovec na Javorniku, Gorenjsko. 1889-3
Kranjski naravni
brusilni kamni
1896-6 (osle)
dajo najboljšo ostrino kosam in srpom, na kar se cenjeni kmetovalci in trgovci opozarjajo.
I. kakovost z rdečo znamko „Koaec" K 20 —
II. „ „ zeleno „ „ „ 13*— II.     „      sivi, več vrBt, zelo dobri   „   8-—
za 100 kosov z zabojem a kolodvora Litija pošilja
J. Razboršek
Šmartno   pri Litiji
Zavoj s 15 vzornimi kamni K 2 50 franko.
)   i, ' ,1, ti       * f - vrt
;     7}v     /f^ M* 7V> '
2 sobi
vsaka z dvema posteljama, lepo opravljeni, oddasta se za čas od 15. julija do 15. septembra v najem.
Kje? pove upravnistvo „Slov. Naroda". 1992—2
Priložnostni nabup!
Velika, 20 metrov dolga in 8 metrov široka lesena baraka z vso opravo za g ostilno, namreč mize, stoli, posteče itd. itd. se takoj poceni proda.
Vpraša se v Hrušiči v gostilni r pri veselem Tiroleu* ali pa v LJubljani v gostilni Bpri črnem orlu" v Gospodskih ulicah. 2032 - 2
Trgovski učenec
ne pod 14 let star, s primerno šolsko izobrazbo, nekoliko nemščine vajen, se sprejme v tigoviuo z mešanim blagom
J. Razboršek 20212 v Šmartnem pri Litiji
Pozor!
Slovenski trgovci!
Samo I. kranjska tovarna finih piškotov
i:. Braudt v lininju
razpošilja
150 kosov finega peciva a 2 vin. za 2 krone 75    „        „ „ 4  „ ^„   2 krone
v krasnih kartonih po 1 ali 2 K. Večja naročila se ceneje. 1963—2
2038
Dragotin Tauses
vodja restavracijo hotela „Lloyd(l
jarica Jauses r0jsna JY(asny
—perceena.
I I
U Ljubljani, dne 5. junija 7906,
Karel Pflanioišek
Prua ljubljanska u e I e ž $ a i n i c n za k a v o z električkim obratom ter specialna tr$ouina za kavo in ča] v Ljubljani
samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa" ===== (postajališie cestne železnice) =====
C5
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.
							
3Sr¥flHH		• -					J
Cook   «£2  Jolun s»orxes.
ameriška
tijnnnn yr Jluijufl m
n
(obl. varovaoo)
so danes edino sredstvo, ki bolečine takoj prepreči in vsak trn
gotovo odstrani. 2051—1
Sedaj najboljše sredstvo sveta proti kurjim očesom.
En kos 20 vinarjev, 6 koaov 1 krona. Dobivajo se sedaj po lekarnah:   v Ljubljani (U. pl. Trnkoczv in  Piccolil,  Noven mostu, Ribnici, Metliki, Kranju, Kočevju itd., kakor po vseh lekarnah monarhije.
HaiiiriA«
Direktni promet z nemškimi poštnimi i brzoparniki
prevažanje oseb
v vse dele vseta
osobito na progah
-NowYork
Hamburg-
Hamburg-Franr-osko Hainbur;; A p ti e-ko Hamburg -Centra! na
Amerika
Hamburg-Rrazilija Hamburjj-l.a Plata
Hnmburg-Vzhodnja Azija Hamburg-Afrika Hamburg-KanaJa Hamburg Zahodna Indija Hamburg A\echika Hamburg-Kuba i/ Antverpna na Kanado
Hamburg-Voneruela Hamburg Ko! u ni bi ja Genova-New York NeapoIj-New York Brazilijo, I.a Plato, Zahodnjo
Indijo, Kubo, Meciiiko, V/hodnjo Azijo; i/ Havra na Brazilijo, Zahodnjo Indijo, Kubo, Mechiko, Centralno Ameriko;
iz Boulogna na New York, Brazilijo, La Plato.
Pamiki Hambtirg-Amerika Linie nudijo ob Izborni hrani prekrasno priliko za potovanje za potnike v med-krovju in v kajitah.
Zabavne in okrepilnevožnje pomorju:
v Zahodnjo Indijo; po Sredozem morju; v severne kraje; vožnje v Orient;   po Rivieri na.semenj v Kiel;
v Islandijo na Severni nič in na fcjicberge; višnje v znamenita kopališča. Natančna pojasnila dajejo tukajšnje družbene agenture i
oddelek za osebni promet
Hamburg-Amerika Linie, Hamburg J
Glavno zastopstvo za Kranjsko: Ljubljani, v Kolodvorskih ulicah štev. 28
Učenko
takoj sprejme šivilja M. Frohlich, Hrenove ulice št. 37, I. nađstr.
2049
Sli
soliden, dobro izvežban manufakturi*t, spreten prodajalec se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri Vinko Sketu v Ilir. Bistrici na Notranfskem. 2050—1
Kvartet ljubljanskih šramljeu.
-o-o-o-o-
Jutri, t sredo flne 6. jnnija
ob vsakem vremenu
KONCEM
na restavracijskem vrtu
9*
(prej   l4o»f iilmi)
na .tiari je Terezije ces t i
Začetek ob 8. uri. Vstop prost.
Izjava.
Podpisana preklice jem vse Žalj, besede, katere sera govorila 19. m t. I proti gostilni v Zalokarjevih uljf št. 3 m njenim gostom.
že predelani ali de nepredelani, k tudi škornji se dobivajo en gros ceneje pri 123
L. Pressburger & sin
na Dunaju XX. 1.
Muhe so zopet sitne
Nadlegu ejo č o*eka, mučijo živino1
Rabite proti njim edino le
.Jonsiefoof
amerikanski   limani   papir, 1| (za 2000 muh) 10 vin.
Glavna zaloga za Kranjsko na debelo
fcdmund Kav
zzzzz v Ljubljani. =r
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 52 m poni
vlak v Trbiž, Beljak, Celovec,  Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Seh Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — (>b 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznik Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, L Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez   Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budej Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak lovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. 1: poldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reiii Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare   Heb, Francove vare, Karlove vare, I (direktni voz L in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten.  —  Ob 9. uri 56 m pc osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voa L in II. r — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. I 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. vož I   in II. 1 Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 0 zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, lJ! Budejevice,  Solnograd, Line, Stevr,   Pariz,  Ženeva,  Curih,  Bregenz, Inomost, jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri -30 m j osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega,  Inomost. . zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. —   Ob 8. uri 4(3 m zveče vlak z Dunaja, Ljubna,  Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in mosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, "Heba, I: varov, Prage, Lipskega. — Ob 10. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža'.od 3. juni
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Koće* Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 ni
iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhodi Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri : ob 7. uri 10 m zvečer.  — Ob  10. uri 45 m ponoči samo ob  nedeljah in prazniki11 Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49. min. zji
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob ned praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Eooidstropnai
pole^ cerkve, pripravna za vsako obrt, oa trgu, z velikim 1600 □rnf sežnim vrtom, gospodarskim poslopjem, hlevom, pralnic >, z vodovtd »m, -in 3 njivami z žetvijo, katere se lahko prodajo kot stavbišča ker so cesti. Vrt je ob reki Rinži, osobito za strojarje pripraven, ker ni dru^e ll v okraju ter so surovine poceni,  se proda s praSiči in drugo Sivino v: Pojasnila daje lastmk v Kočevju, Glavni trg št. 90.
Meščanska korporacija v Kamniki
proda potom javne dražbe
dne 11. junija 1906. leta
ob 2. uri popoldne
na lesnem skladišču v Stahovici
1690 snrtovih hlodov, 844 i in Z30 riževcev, 43nr.
Upravništvo meščanske korporacije v Kamniku
dne 4. junija 1906.
Sprejema Bavarovanja človeškega Siv* ljenja po najraanovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoti, ko nobena droga zavarovalnica. Ziasri je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt ■ amanjsujocimi bc vpaCiu.
Vsak član Ima po pretaka petih let
pravico So dividenda.
WW
«. 3 « xaa n. a. zavarovalna banka -sr i r a gr V, Rez. fondi: 34,788.637- 75 X. Izplačana odškodnine In kaplUllja: 87,176.383-75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ TiMkocI ■lovamko . nerodno upravo. 3- 63
V m pojMBlla da)«:
Ganaralnl M stop v Ljubljani, iegar pisarne so v laatnej beninej hiii
Zavaruje poslopja m premičnino prert požarnim Škodam po najnižjih cen*' Škode cenjoje takoj in najknlan« D&va najbolju alovee, koder poattt
Dovoljuje ii etatoge dobička iz**"' podpore v narodne in oMnokoniti' namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustošiemlek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*
KA