Izdajalčeva smrt.
(1580)
V Klanjcu radostno kipi proščenje,      V goro Krajišniku pot se spenja,
narod poje in se v kolo vije,               črna misel orje mu po glavi,
žalostne dogodke dni preteklih            in ko temna loza ga zajame,
blaga je pozabnost že prekrila.            kakor zver prežeč kraj steze sede. Tam ob cerkvi ždi sirotnik slepec,
siva brada lice mu obroblja,                Simon Drmači« tod mora priti,
gosli javorove so v levici,                    saJ le tod drž" mu cestovanje,
desna Iok po strunah tožnih vodi.       &0 vrača se na dom izdajnik,
Narod se ob pevcu mračnem zgrinja,     ki si Sa postavil je z zlatniki,
sluša pesem o Nikoli Zrinskem,           * darom za Gregoričevo glavo!
sluša slavo kraljeviča Marka,               pod stezo zija prepad; v globini
slepcu v torbo meče v dar denarje.     Peni vrelca se zelena voda . . .
Drmačič pristopi radoveden,                 °J> kako *» postelja bo mehka
a ko pevca mu pogled objame,            izdajalcu za poslednje spanje!
zdrzne se preplašen in nemudno          ,                 _^
v množico korak tresoč obrne.             In tedaJ se D""a«* Pol^h
Slepcu pesem hipoma utihne,               PredenJ KraJišnik razljučen plane,
dvigne s tal se, s palico tipaje            Pot zastavi mu in »a P°*dr*™
išče pota si iz Klanjca, rekši:              »Vidiš' bratec' ura Je d°sPela»
»Hvala, bratje! Bog vam dar povrni!«     da ti vrata v dno Pekla «dpahnem!«
Pevec — oj, to Krajišnik uskok je,      ,,Pusti me!" jecljaje prosi Simon,
z Gregoričem se boril Ilijo                   ,,polovico svojega imetja
zvesto je junak za staro pravdo.          tebi dam, ti mi daruj  življenje!"
Od poraza strašnega do danes
v slepega se pevca je pretvarjal,         Divje zagrohoče se Krajišnik,
taval je iz kraja v kraj, da besen        Drmačiča trdno se oklene,
kje zaloti končno izdajalca                   z njim nad brezdno bliskoma se skloni,
in dejanje kleto mu poplača.               gluha noč oba na vek pogoltne.
E. Gangl.
217