Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 12 / Leto 79 / 21. marec 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU VELENJE Str. 2 Str. 12-13 CELJE PRIL OGA SPORED BRINA KNAUSS: Bivša manekenka je ena najbolj vročih didžejk na svetu! Njen šport je nogomet Nataša Gavranić ŠT. 12 21. MAREC 2024 PET. 22. 3. SOB. 23. 3. NED. 24. 3. PON. 25. 3. TOR. 26. 3. SRE. 27. 3. ČET. 28. 3. Edita Cetinski Malnar: Podjetno naprej predstavlja nove uspešne podjetniške zgodbe TV SLOVENIJA 2 Str. 7 CELJE Str. 22-23 Str. 3 Kapetan nogometašev Celja Denis Popović o preteklosti in prihod- nosti Pogorišče trgovine na Polulah še vedno v sramoto Str. 6 CELJE Objavljen razpis za najem oskrbovanih stanovanj Savinjska dolina postala dežela zavržene plastike Narasle vode Savinje in njenih pritokov so lani v začetku avgusta po dolini raznosile velike količine najrazličnejših predmetov. Med njimi je ogromno plastičnih, ki se spreminjajo v mikroplastiko in vstopajo v pitno vodo ter vodne organizme. Zato so lahko resna dolgoročna posledica za naše zdravje. Zgornjesavinjčani so odpadke čistili v soboto v veliki čistilni akciji, v kateri je sodelovalo 1300 prostovoljcev. Sledile ji bodo še druge po Celjskem. Zdravstveni dom spet tarča očitkov Stavko upravnih enot podpirajo tudi vodilni Foto: Andraž Purg nogometašev Celja Denis Popović o preteklosti in prihod- Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 12, 21. marec 2024 AKTUALNO ZADETKI Aferam, povezanim z Zdravstvenim domom Vele- nje, kot da ni videti konca. Nadzorni odbor Mestne občine Velenje je odkril več hujših nepravilnosti pri poslovanju tega javnega zavoda v letu 2022, o čemer bo obvestil pristojne ustanove. Takrat je bil direktor zdravstvenega doma Janko Šteharnik. Ta se je aprila lani s svetom zavoda dogovoril za sporazumni od- hod s položaja direktorja. Takrat je pojasnil, da je bil odhod posledica razhajanj med njim in velenjskim županom o razvoju in prihodnosti zdravstva v Šaleški dolini. Med odkritimi nepravilnostmi najbolj odmeva najemna pogodba za prostore na Tomšičevi cesti 3 za delovanje centra za duševno zdravje odraslih. BARBARA FURMAN Nepravilnosti pri poslovanju velenjskega zdravstvenega doma, ko ga je vodil Janko Šteharnik Zdravstveni dom spet tarča očitkov V ZD Velenje so ukrepali takoj, ko so bili seznanjeni z ugotovitvami nadzornega odbora. (Foto: Andraž Purg) Direktor velenjske občinske uprave mag, Iztok Mori zanika očitke. (Foto: MOV) Velenjski zdravstveni dom je prostore za delovanje cen- tra za duševno zdravje odra- slih najel od družbe M-Živic, katere lastnik in direktor je Milan Živic, prijatelj di- rektorja velenjske občinske uprave Iztoka Morija. Živic je tudi direktor družbe Tan- der, ki sta jo pred približno štirimi leti ustanovila Mori in njegov sin. Popravili datum Kot je navedeno v poročilu, je Zdravstveni dom Velenje 4. januarja 2022 s podjetjem M- -Živic sklenil najemno pogod- bo. A podjetje takrat sploh še ni bilo vpisano v zemlji- ško knjigo kot formalni in dejanski lastnik prostorov. Kupili so jih novembra 2021, vpis v zemljiško knjigo pa je bil opravljen marca 2022. V velenjskem zdravstvenem domu so takrat pojasnjevali, da je bila pri najemni pogodbi napaka, da bi moralo pisati 1. april 2022. Člani nadzornega odbora temu niso verjeli, saj so pridobili tudi elektronsko komunikacijo. Kot še piše v poročilu nadzornega odbo- ra, je ena od zaposlenih že 6. decembra 2021 direktorju in njegovi pomočnici pisala o nameravani selitvi v nove prostore ter o pravočasnem načrtovanju opreme v teh prostorih. Ogledi prostorov so bili izvedeni takoj, ko je prostore pridobilo podjetje M-Živic, kar pritrjuje ugo- tovitvi, da je bil namen, da zdravstveni dom sklene na- jemno pogodbo prav s tem najemodajalcem. Preplačana najemnina Iz poročila nadzornega odbora je razvidno še, da je zdravstveni dom najemno pogodbo z družbo M-Živic sklenil za deset let za pribli- žno 600 tisoč evrov, a zdra- vstveni dom tega podatka ni navedel v letnem poročilu za leto 2022. Nadzorniki so ugo- tovili še, da je neupravičeno z najemnino plačeval tudi davek na dodano vrednost (DDV), kar bi v desetletnem obdobju pomenilo približno 100 tisoč evrov preveč na račun plačanih najemnin. V zdravstvenem domu so to napako priznali. Po besedah mag, Janeza Kramarja, ki je postal direktor Zdravstvene- ga doma Velenje lani okto- bra, so ukrepali takoj, ko jih je nadzorni odbor seznanil z nepravilnostmi. »Najemoda- jalcu smo poslali zahtevek za vračilo DDV v višini 15.355,87 evra za obdobje april 2022– avgust 2023. Od septembra 2023 plačujemo najemnino brez DDV. Ob mojem priho- du v zavod smo spremenili nekatere procese dela, tudi na področju javnega naro- čanja. Drugih vsebinskih za- dev ne bi komentiral, saj se ugotovitve nazora nanašajo na leto 2022, ko me ni bilo v zavodu,« je povedal Kramar in dodal, da je vsak nadzor tudi priložnost za izboljšave, zato so z ugotovitvami nad- zornega obora obvestili vse zaposlene. Mori očitke zanika Na očitke občinskih nad- zornikov se je odzval tudi direktor velenjske občinske uprave mag. Iztok Mori, ki poudarja, da ni bil vpleten v postopke najema prostorov na Tomšičevi cesti 3. Želi si, da pristojne službe primer čim prej raziščejo, saj je po njegovem mnenju veliko oseb po nepotrebnem diskre- ditiranih. Pojasnil je, da sta s sinom, ki se je želel podati na podjetniško pot, ustanovi- la podjetje Tander. »Sinu študentu sem seveda pomagal pri odprtju podjetja Tander, bil je zakonit zasto- pnik oziroma direktor, zasno- val je spletno trgovino in se je med študijem tako ukvarjal tudi s podjetjem. Pred časom je od davčne uprave prejel ob- vestilo, da se mora v podje- tju zaposliti in si za preteklo obdobje izplačati plače ter poravnati vse davčne obve- znosti. Jaz vloge direktorja nisem mogel prevzeti, ker mi kot direktorju občinske uprave zakon to prepoveduje, sin pa ni želel izgubiti statusa študenta. Zato sem zaprosil prijatelja Milana Živica, da bi postal direktor družbe Tan- der. In moji prošnji je ugodil. Podjetje ni imelo poslovanja, izkušnja za sina pa je nepre- cenljiva,« je pojasnil Mori, ki še pravi, da so očitki ob- činskega nadzornega odbora neupravičeni. »O tem prime- ru smo obvestili Komisijo za preprečevanje korupcije, saj nas je zanimalo, ali gre v tem primeru za korupcijsko tve- ganje. Odgovorili so nam, da ne. Z njenega vidika ni v tem primeru nič spornega. Spor- no bi bilo, če bi se jaz vpletal v javno naročilo, a se nisem.« »Danes se pri tekmovanju vse vrti okoli denarja. Ko sem tekmoval jaz, je bilo vse drugače. Tekli smo, ker smo to radi počeli in ker nam je šport pomenil okno v svet.« Franci Naraks, nekdanji atlet, ki je v Žalcu prižgal olimpijski ogenj »Vsi me kličejo tako, tudi mama. Pope sem bil tudi v Rusiji, na Poljskem in v Švici. Če bi kdo na ulici zakričal Denis, se morda sploh ne bi ozrl.« Denis Popović, kapitan nogometašev NK Celje »Če je policist opremljen z orodji za obvladovanje stresa, je pri delu bolj osre- dotočen in učinkovit, zato redkeje posega po prisilnih sredstvih, verjetnost za napake je bistveno manj- ša, javna podoba policije ni okrnjena.« Adil Huselja, samostojni višji inšpektor in predsednik Sindikata policistov Slovenije »Zdaj, sedem mesecev kasneje, je biološki odpad, ki je prej zakrival sme- ti, strohnel. Nekaj ga je odnesel veter. Vse smeti so udarile na površje.« Rajko de Marti, sprehaja- lec in prostovoljni čistilec brežin Savinje »Rad bi sodeloval pri prizadevanjih za izboljša- nje delovnih pogojev vseh rudarjev v velenjskem premogovniku. Menim, da so me odpustili, ker sem se iskreno zavzemal za de- lavske pravice in pravičen proces prestrukturiranja.« Asmir Bećarević, rudar in sindikalist 18 3 18 6 19 9 6 5 Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 12, 21. marec 2024 AKTUALNO Med stavkovnimi zahte- vami sta povišanje plače za sedem plačnih razredov in izenačitev nazivov zapo- slenih v upravnih enotah z nazivi na ministrstvih. Na- čelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko je jasen: »Podpiram vsa prizadevanja za ureditev finančno-mate- rialnega stanja zaposlenih.« »Status bi moral biti enakopraven« »Soglašam s tem, da je stanje na področju vredno- tenja in nagrajevanja zapo- slenih kritično, zato sem trdno prepričan, da mora država to popraviti. Mora- te vedeti, da je v upravnih enotah sistem nagrajeva- nja zaposlenih v primerja- vi z drugimi v javni upravi najslabši, kar absolutno ni prav. Status zaposlenih bi moral biti že v izhodišču enakopraven. Plače so re- snično slabe. Samo za pri- mer: v celjski upravi enoti je 20 odstotkov zaposlenih, kjer je urejen dodatek k minimalni plači. Še to: tudi nekdo z visoko izobrazbo lahko na nekem področju doseže le 1100 evrov neto plače. To pomeni, da takšno delo za nekoga niti ni spod- budno za zaposlitev. Druga težava je, da če se kdo od- loči za to delo, potrebujemo čas, da ga usposobimo, nato se zgodi, da odide k druge- mu delodajalcu,« pojasnjuje Pretekli petek je bila v Splošni bolnišnici Celje izredna seja sveta zavo- da. Sklicana je bila tudi na podlagi medijskega po- ročanja o popoldanskem delu zdravnikov, kjer je bil omenjen direktor bol- nišnice Dragan Kovačič, ki opravlja popoldansko delo v Zdravstvenem domu Celje. Pred razpravo je bil čla- nom predstavljen protokol, po katerem je posameznim zdravstvenim delavcem iz- dano soglasje za delo zunaj matične ustanove. »V vseh postopkih so opredeljene obveznosti delavca, ki jih mora najprej opraviti v naši bolnišnici, preden lahko dobi soglasje za delo zunaj nje. Če prosilec teh pogojev ne izpolnjuje, je to razlog, da mu soglasja ne izdamo ali ga kasneje prekličemo. Bolnišnica je takšne ukrepe lani sprejela v sedmih pri- merih, v prvih dveh mese- cih letošnjega leta v enem. V skladu s temi pogoji je bilo podeljeno tudi soglas- je direktorju bolnišnice za delo zunaj matične ustano- ve,« so sporočili iz celjske bolnišnice. Članom sveta so pred- stavniki strokovnih služb tudi pojasnili, da pri doda- tnem delu zunaj Splošne bolnišnice Celje ni bilo neskladja z veljavno za- konodajo. »Izpolnjeni so bili tudi pogoji, saj se je ob prilivu napotnic v očitanem obdobju čakalna doba za kardiološke preglede zara- di več opravljenih storitev v kardioloških ambulantah celjske bolnišnice znižala za 22,5 odstotka pri vseh stopnjah nujnosti, kar sve- tniki ocenjujejo kot pozi- tivno. Glede na to, da je dodatno delo kardiologov v kardiološki ambulanti Zdravstvenega doma Celje zagotovilo najkrajšo ča- kalno dobo za kardiološki prvi pregled v Sloveniji in s tem povečalo dostopnost do zdravstvene obravnave kardiološkim bolnikom, svet zavoda poziva Ministr- stvo RS za zdravje, naj v iz- ogib takšnim pomislekom čim prej sistemsko uredi dejavnost dela zdravnikov zunaj matične ustanove,« so sporočili iz bolnišnice. Vodstvo zavoda je sve- tnike seznanilo še z opra- vljenim obsegom dela bolnišnice v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Glede na enako obdobje preteklega leta je bolni- šnica kljub stavki zdravni- kov izvedla več programa dela. Na seji je bilo govora tudi o medijskih objavah o 95-odstotnem deležu stav- kajočih zdravnikov v celj- ski bolnišnici. Toda mediji so o tem poročali po novi- narski konferenci Fidesa v celjski bolnišnici. Ravno na tej novinarski konferen- ci je eden izmed celjskih zdravnikov na vprašanje novinarjev, koliko jih v bolnišnici stavka, odgovoril »95 odstotkov«. Kot je bol- nišnica navedla ta teden, v Celju stavka 48 odstotkov zdravnikov, 39 odstotkov jih vztraja pri umiku so- glasja za delo več kot polni delovni čas. SŠol Drži, da je vedno več tujcev? Da. Kot pravi načelnik UE Celje Damjan Vrečko, je v zadnjih letih možno govoriti o 30-odstotnem prirastu tujcev glede na leto prej. Lani je bil ta prirast 8,5-odstoten. V postopkih upravne enote s tujci gre največkrat za postopke izdaje dovo- ljenj za stalno bivanje zaradi ekonomskih razlogov oziroma zaposlitev, združitev z družino ali študij. Največ tujcev v Slovenijo prihaja z območja nekdanje Jugoslavije in Kosova, v zadnjem času je nekoliko več državljanov, ki v Celje priha- jajo iz azijskih držav. Marsikomu je delo v Celju prehodna rešitev in vmesna točka, preden odide drugam, mnogi tukaj tudi ostanejo. Lani je celjska upravna enota edina v Sloveniji skrbela za nekatere postopke pri zaposlovanju tujcev, ki so delali in pomagali na poplavljenih območjih. Upravna enota Celje vodi upravne postopke in izvaja upravne naloge z delovnih področij posameznih mini- strstev. Izdaja osebne izkaznice, potne listine, vozniška dovoljenja, orožne liste, izpiske iz matičnih registrov ter gradbena in uporabna dovoljenja. Prav tako ureja odo- britev pravnih poslov s kmetijskimi zemljišči, javnih prireditev ter pravic na področju vojnih invalidov, žrtev vojne in vojnih veteranov. Pristojna je tudi za izdajanje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo tujcem ter za odobritev državljanstva Republike Slovenije. Letos bo Upravna enota Celje, ki poleg Celja pokriva tudi občine Vojnik, Dobrna in Štore, praznovala 30 let. Načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko je jasen: »Podpiram vsa prizade- vanja za ureditev finančno-materialnega stanja zaposlenih.« (Foto: arhiv NT) Upravne enote stavkajo »Plače so resnično slabe« Reševanje ekonomsko-socialnega položaja zaposlenih je glavni razlog stavkajočih v slovenskih upravnih enotah. Dela je veliko, s tem se povečuje stopnja obremenitve, ve- liko zaposlenih v upravnih enotah dobiva celo dodatek do minimalne plače. Gre za zaposlene, ki imajo ogromno zahtevnega dela. Vse te težave niso od včeraj, upravne enote na zahtevne razmere opozarjajo že skoraj deset let, pravijo v sindikatu upravnih enot. Stavka je do rešitve situ- acije napovedana vsako sredo. Tudi v Upravni enoti Celje. SIMONA ŠOLINIČ Na izredni seji o popoldanskem delu zdravnikov Vrečko. Dodaja, da je hva- ležen, da v Celju ni veliko zaposlenih, ki bi odšli dru- gam, pri čemer pojasnjuje, da se je v zadnjih 30 letih le redko zgodilo, da bi se kdo iz občine odločil za delo v upravni enoti. »Plače so res nizke, za- posleni pa so zelo obreme- njeni. Splošno znano je, da je v upravnih enotah veliko dela, ki ni finančno spod- budno,« dodaja. Sogovornik pojasnjuje, da bo država morala to področje urediti, v nasprotnem primeru bo na kadrovskem področju samo še več težav. Omenja, da je povprečna starost zaposle- nih v celjski upravni enoti malo manj kot 50 let, kar prav tako kaže, da mlajši nimajo veliko zanimanja za tovrstno delo. Zaposlitve, ki so jih v celjski upravni eno- ti izvedli v zadnjih letih, so bile nadomestne, torej so z njimi zapolnili tista delovna mesta, ki so jih nekateri iz različnih vzrokov zapustili. Vedno večje kadrovske po- trebe se kažejo predvsem na področju urejanja upravnih zadev tujcev. Postopki zaposlovanja preveč togi V celjski upravni eno- ti je trenutno zaposlenih 95 ljudi, nekaj za določen čas. Vrečko omenja, da so tudi postopki zaposlovanja v upravnih enotah preveč togi in da trajajo tudi do pet mesecev: »Če ob tem upo- števamo še uvajalno dobo, torej čas do trenutka, da za- posleni lahko opravlja zah- tevno delo na kateremkoli področju samostojno, mine tudi leto. Mentorski sistem imamo upravne enote dobro urejen, vendar ne smemo pozabiti, da je v času men- torstva treba opraviti tudi svoje delo v celoti. Nekate- ri morajo opraviti tudi zelo zahteven izpit iz upravne- ga postopka. Upam, da bo zakonodaja prinesla nekaj sprememb na tem podro- čju, da bi bil tudi postopek zaposlitve hitrejši in pred- vsem bolj prilagodljiv.« Damjan Vrečko: »Podpiram vsa prizadevanja za ureditev finančno- materialnega stanja zaposlenih.« Vrečko omenja, da za- posleni delajo tudi več kot osem ur in da se zaveda, da delovanje brez zavzetosti zaposlenih ne bi bilo tako učinkovito. Dobra stvar celj- ske upravne enote, še ome- nja, je, da ima zelo malo zaostankov pri reševanju. »Moramo narediti vse, da se ljudje na delovnem me- stu dobro počutijo. To so temeljne zakonitosti, ki tudi celjsko upravno enoto ume- ščajo v prostor, kar se vidi tudi v tem, da se tudi dru- ge upravne enote pogosto obračajo na nas za nasvete in pomoč,« omenja. Servis ljudem Ena večjih sprememb, s katero so se v zadnjih letih srečevali in se še srečuje- jo zaposleni v upravnih enotah, je digitalizacija, ki je dodobra posegla v način dela. Vrečko pravi, da mora biti pogled nanjo uravnotežen in da ni povsod prinesla težav s soočanjem s spremembami dela, am- pak tudi pozitivne stvari. Elektronsko poslovanje je strankam prineslo hitrejše poslovanje, saj lahko mar- sikakšno stvar uredijo na daljavo. Elektronsko po- slovanje je dobra stvar tudi z vidika, da je treba manj prostora za fizični arhiv. »Mislim, da bo kar nekaj vsebine dela v upravnih enotah ostalo takšne, kjer brez stika s strankami ne bo šlo. Vseh stvari elektronsko seveda ne moremo urediti, ker je včasih treba stranke tudi zaslišati, saj imamo tudi ustne obravnave na ne- katerih področjih dela. Ne nazadnje – upravne enote smo partner ljudem, ki jim pomagajo poiskati tudi reši- tve za nastale situacije, ali pa želimo ljudem svetovati na različnih področjih. Ne gre samo za gradbena do- voljenja in urejanje osebnih dokumentov, ampak tudi za različne informacije, ki jih ljudje v postopkih potre- bujejo. Vedno pravim, da smo upravne enote servis ljudem, ki potrebujejo sto- ritve, in vztrajali bomo, da bo raven izvedbe teh stori- tev visoka, učinkovita, hitra in do ljudi prijazna,« dodaja Vrečko. Do osebne izkaznice v istem dnevu Upravna enota Celje je edina v Sloveniji, kjer je možno osebne dokumente dobiti isti dan. Zanjo ve- lja, da je pred leti s celjsko občino izvedla, kot se iz- razi njen načelnik Damjan Vrečko, ekonomsko učin- kovito naložbo. Leta 2006 sta namreč tako občina kot upravna enota uredili svoje prostore. Čeprav marsikdo danes reče, da »gre v ob- čino« uredit dokumente, ob tem ne ve, da gre prav- zaprav v upravno enoto. Ampak to zaposlenih tam ne moti. »Pomembno je, da ljudem pomagamo in zade- ve uredimo,« pravi Vrečko. Ocenjuje, da upravna enota zelo dobro sodeluje z vse- mi udeleženci v lokalnem okolju in z drugimi organi državne uprave, pogosto v Celje prihajajo tudi delega- cije iz tujine, ki jim zatem v Celju prikažejo svoj način dela. Obstaja tudi koordi- nacijski sosvet načelnika, ki združuje 24 predstavni- kov vseh ključnih ustanov v okolju, od policije, in- špektoratov do centrov za socialno delo. Na srečanjih oziroma posvetih skupno rešujejo postopke, ki se do- tikajo vseh. Eni takšnih so postopki reševanja tujskih zadev. »Sosvet je namenjen večji učinkovitosti vseh služb,« zaključuje Vrečko. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 12, 21. marec 2024 GOSPODARSTVO Gospodarski minister Matjaž Han in direktor Urada Republike Slovenije za meroslovje dr. Samo Kopač sta v Celju odprla prenovljen laboratorij za plemeni- te kovine. Vrednost naložbe v laboratorij je znašala 120.000 evrov, še 70.000 evrov je bilo treba odšteti za nov rentgen. S prenovo so poskrbeli tudi za varovanje zdravja zaposlenih. SINTIJA JURIČ Temeljita prenova je bila izvedena v preteklem letu V Celju odprli prenovljen laboratorij za plemenite kovine Praznujejo polnoletnost Laboratorij za plemenite ko- vine je v Celju, kjer tudi sedež Urada Republike Slovenije za meroslovje, že 50 let. V njem zaposleni preskušajo in ozna- čujejo izdelke iz plemenitih kovin ter vsako leto zagotovijo skladnost za približno 130.000 izdelkov oziroma 1500 kilogra- mov zlata, srebra, paladija in platine. »S tem laboratorijem zagotavljamo, da slovenski potrošniki kupujejo izdelke iz plemenitih kovin, kot jih pla- čajo. Vsak izdelek mora biti označen tudi z žigom čistine, ki jo v laboratoriju tudi pre- verjamo,« je povedal direktor Urada za meroslovje dr. Samo Kopač in poudaril, da s tem omogočajo tudi prost pretok izdelkov v države Evropske Unije. Dotrajana oprema Zaradi več kot 20 let stare opreme je bila po besedah Ko- pača temeljita prenova labora- torija za plemenite kovine nuj- na. »Šlo je za naložbo v obnovo opreme za zagotavljanje kako- vosti naših storitev za potrošni- ke in zlatarje, prav tako je bila prenova namenjena tudi zago- tavljanju zdravja in varstva pri delu naših zaposlenih.« Vrednost naložbe v labora- torij je znašala 120.000 evrov in med drugim vključuje tudi nove digestorije (to so posebni prostori, ki preprečujejo širje- nje škodljivih plinov, nastalih pri poskusih), prezračevanje in sistemske rešitve. Za nov rentgen, s katerim delajo analize plemenitih kovin, so odšteli še 70.000 evrov. Trime- sečna prenova laboratorija, ki izvaja akreditirane kvantita- tivne kemijske analize za do- ločevanje plemenitih kovin v zlitinah, je bila v lanskem letu, delo pa je v vmesnem času po- tekalo nemoteno, je zagotovil Kopač. Pomen decentralizacije Odprtja prenovljenega labo- ratorija v Celju se je udeležil tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Poudaril je pomen meroslovja na vsakem koraku, ki s hitrimi, točnimi in zanesljivimi merje- nji podpira kakovost izdelkov. »Meroslovje je mogoče vča- sih nevidno, ampak zelo po- membno za gospodarstvo. S to naložbo v laboratorij smo pomagali, da bo pri količini, ki jo zaposleni naredijo, kako- vost dela še bistveno boljša,« je povedal in izrazil zadovoljstvo zaradi umeščenosti laboratori- ja v knežje mesto. Z njim se je strinjal tudi celjski župan Matija Kovač, ki je izpostavil: »da je v Celju doma tradicija zlatarstva in zato mislim, da je ta naložba pomembna tudi iz vidika de- centralizacije naše države in razvoja tehnologij tudi zunaj prestolnice.« Preverljivost kakovosti plemenitih kovin Področje plemenitih kovin je v naši državi zakonsko ure- jeno. Ustreznost dobaviteljev je preverljiva na spletni strani Urada Republike Slovenije za meroslovje, prav tako morajo biti potencialni kupci pozorni, da imajo izdelki iz plemenitih kovin tri oznake oziroma žige: znak dobavitelja, znak čistine in oznaka skladnosti. Le vse tri oznake na izdelkih iz pleme- nitih kovin kupcu zagotavljajo kakovost izdelka. Ker je poslanstvo Urada in prenovljenega laboratorija v prvi vrsti zaščita potrošni- ka, Urad izvaja tudi pregled delovanja celotnega sistema dobaviteljev ter hkrati opra- vlja inšpekcijski nadzor iz- delkov iz plemenitih kovin v prometu. Urad Republike Slovenije za meroslovje je si- cer eden od štirih organov v sestavi ministrstva, ki je med drugim tudi nosilec nacio- nalnega etalona za merjenje množine plemenitih kovin v zlitinah. Skupno je na Uradu zaposlenih 40 ljudi, od tega jih je 15 zaposlenih na sede- žu v Celju. Foto: Andraž Purg Osemnajst let razvoja nakupovalne- ga središča Citycenter so pred- stavile (z leve) Nena Horvat, Darja Lesjak in Snežana Delakorda. (Foto: Andraž Purg) Citycenter, najnaprednejše nakupovalno središče v celjski regiji, 18. obletnico obele- žuje z zavezami, ki naj bi pripomogle k še boljši nakupovalni izkušnji obiskovalcev na temeljih trajnosti in družbene odgovornosti ter sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Nakupovalno središče z 90 prodajalnami in gostinskimi lokali ter s približno 800 zapo- slenimi se je v letih do svoje polnoletnosti nenehno razvijalo in posodabljalo, tudi izzivov za prihodnje mu ne manjka. S tem ukrepom bodo v priho- dnjih letih izpuste ogljikovega dioksida občutno zmanjšali. »Učinek tega ukrepa je, kot bi zasadili 24.603 dreves,« je še pojasnila in dodala, da je v prvem nadstropju parkirne hiše na voljo že 12 polnilnic za električna vozila. Kot je poudarila vodja mar- ketinga Nena Horvat, paradni konj Citycentra ostaja moda, prav tako bodo še naprej skr- beli za zabavna doživetja, do- slej so organizirali že približno dva tisoč družabnih dogodkov. Mladim, še neuveljavljenim glasbenikom v projektu City- band nudijo priložnost, da se predstavijo občinstvu. »Smo nekakšna valilnica glasbenih talentov, saj so nekatere od so- delujočih skupin (LPS, Joker Out, Lumberjack) danes uve- ljavljena imena na slovenski glasbeni sceni. Ponosni smo na to.« BF Laboratorij za plemenite kovine sta odprla minister Matjaž Han in direktor Urada Republike Slovenije za meroslovje dr. Samo Kopač. Železar zmanjšal svoje premoženje Lastniki družbe pooblaščenke Železar Štore so konec februarja za vsako svojo delnico dobili 0,83 evra. Gre za izpolnitev sklepa o zmanjšanju osnovnega kapita- la družbe, ki so ga sprejeli na lanski seji skupščine. Glede na lastniško strukturo so najvišje zneske dobili poslovnež Tomaž Su- botič, podjetje Storkom in Anton Franulič. Družba Železar Štore, v katero so v devet- desetih letih takrat zaposleni v štorski žele- zarni vložili svoje certifikate in postali njeni lastniki, ima le malo delničarjev. Največji med njimi je Tomaž Subotič, ki je lastnik malo več kot 48 odstotkov vseh delnic, la- stniški delež podjetja Storkom znaša 31 od- stotkov, Anton Franulič, ki je tudi solastnik Storkoma in direktor Železarja, ima v lasti malo več kot 10 odstotkov delnic. Lastniki pooblaščenke so osnovni kapital zmanjšali že leta 2020, in sicer s 3,9 milijona evrov na 2,4 milijona evrov. Na račun zmanjšanja osnovnega kapitala je vsak delničar za eno svojo delnico dobil 1,55 evra. Lani so se od- ločili, da bodo osnovni kapital zmanjšali še za 804 tisoč evrov. Kot sta pojasnila vodstvo in nadzorni svet, je razlog za zmanjšanje vračilo dela osnovnega vložka delničarjem, ob čemer želita osnovni kapital prilagoditi potrebam družbe. Obseg njenega poslo- vanja se je namreč zelo zmanjšal. Železar sam ustvari zelo malo prihodkov od prodaje. Lani so znašali manj kot 9 tisoč evrov. Naj- večji vir njegovih prihodkov so dividende, ki jih dobi kot delničar v družbah Štore Steel in Itro. V prvi ima 20-odstotni lastniški delež, v drugi malo več kot 13-odstotnega. Poldrugi odstotek delnic ima tudi v Uniorju, kjer do- bička niso delili že zelo dolgo. JI Pogled v notranjost prenovljenega laboratorija. Nakupovalno središče Ci- tycenter je v mestu ob Savinji vrata odprlo 15. marca 2006. Že približno deset let prej je kupce na tem mestu privabljal njegov predhodnik Interspar, ob njem je bilo še nekaj trgo- vin. Današnja podoba Citycen- tra je bistveno večja in razno- vrstnejša, saj se razprostira na 32 tisoč kvadratnih metrih po- vršin, 90 ponudnikov v njem ponuja približno 350 domačih in tujih blagovnih znamk. Moč sodelovanja Po besedah vodje centra Darje Lesjak je Citycenter Ce- lje vsa leta razvijal sodelovanje z lokalnimi podjetji, zavodi, or- ganizacijami, s šolami, z vrtci in društvi. »Zavedamo se, da naš nakupovalni center živi od okolja, zato čutimo dolžnost, da v okolje vračamo in tako na različne načine prispevamo za dobrobit skupnosti. Z dobro- delnim skladom Citycentrovo srce na primer pomagamo dru- žinam in posameznikom v so- cialni stiski. V prednovoletnem času v sodelovanju s centri za socialno delo na širšem Celj- skem obdarujemo otroke iz rejniških družin, več kot dva tisoč smo jih že razveselili z darili.« Sodelujejo v kampanji Rožnati oktober – mednaro- dni dan boja proti raku, Zdra- vstvenemu domu Celje so donirali prenosno napravo za ultrazvok, v projektu pletenih vijoličnih šalov, v katerega so vključili tudi obiskovalce cen- tra in domov za starejših, so zbirali donacije za dobrodelne organizacije. Zavezani trajnosti Nakupovalno središče Ci- tycenter Celje je prav tako za- vezano okolju prijaznemu de- lovanju. Po besedah Lesjakove so si začrtali strategijo v smeri zelenega prehoda, zato bodo tudi v prihodnje vlagali v zele- ne tehnologije. Že pred časom so prenovili notranjo in zuna- njo razsvetljavo z energetsko varčnejšimi svetili LED-tehno- logije. Lani so na strehi centra namestili sončno elektrarno z zmogljivostjo 1.105 kilovatov. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 12, 21. marec 2024 GOSPODARSTVO Gospodarski minister Matjaž Han in direktor Urada Republike Slovenije za meroslovje dr. Samo Kopač sta v Celju odprla prenovljen laboratorij za plemeni- te kovine. Vrednost naložbe v laboratorij je znašala 120.000 evrov, še 70.000 evrov je bilo treba odšteti za nov rentgen. S prenovo so poskrbeli tudi za varovanje zdravja zaposlenih. SINTIJA JURIČ Temeljita prenova je bila izvedena v preteklem letu V Celju odprli prenovljen laboratorij za plemenite kovine Praznujejo polnoletnost Laboratorij za plemenite ko- vine je v Celju, kjer tudi sedež Urada Republike Slovenije za meroslovje, že 50 let. V njem zaposleni preskušajo in ozna- čujejo izdelke iz plemenitih kovin ter vsako leto zagotovijo skladnost za približno 130.000 izdelkov oziroma 1500 kilogra- mov zlata, srebra, paladija in platine. »S tem laboratorijem zagotavljamo, da slovenski potrošniki kupujejo izdelke iz plemenitih kovin, kot jih pla- čajo. Vsak izdelek mora biti označen tudi z žigom čistine, ki jo v laboratoriju tudi pre- verjamo,« je povedal direktor Urada za meroslovje dr. Samo Kopač in poudaril, da s tem omogočajo tudi prost pretok izdelkov v države Evropske Unije. Dotrajana oprema Zaradi več kot 20 let stare opreme je bila po besedah Ko- pača temeljita prenova labora- torija za plemenite kovine nuj- na. »Šlo je za naložbo v obnovo opreme za zagotavljanje kako- vosti naših storitev za potrošni- ke in zlatarje, prav tako je bila prenova namenjena tudi zago- tavljanju zdravja in varstva pri delu naših zaposlenih.« Vrednost naložbe v labora- torij je znašala 120.000 evrov in med drugim vključuje tudi nove digestorije (to so posebni prostori, ki preprečujejo širje- nje škodljivih plinov, nastalih pri poskusih), prezračevanje in sistemske rešitve. Za nov rentgen, s katerim delajo analize plemenitih kovin, so odšteli še 70.000 evrov. Trime- sečna prenova laboratorija, ki izvaja akreditirane kvantita- tivne kemijske analize za do- ločevanje plemenitih kovin v zlitinah, je bila v lanskem letu, delo pa je v vmesnem času po- tekalo nemoteno, je zagotovil Kopač. Pomen decentralizacije Odprtja prenovljenega labo- ratorija v Celju se je udeležil tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Poudaril je pomen meroslovja na vsakem koraku, ki s hitrimi, točnimi in zanesljivimi merje- nji podpira kakovost izdelkov. »Meroslovje je mogoče vča- sih nevidno, ampak zelo po- membno za gospodarstvo. S to naložbo v laboratorij smo pomagali, da bo pri količini, ki jo zaposleni naredijo, kako- vost dela še bistveno boljša,« je povedal in izrazil zadovoljstvo zaradi umeščenosti laboratori- ja v knežje mesto. Z njim se je strinjal tudi celjski župan Matija Kovač, ki je izpostavil: »da je v Celju doma tradicija zlatarstva in zato mislim, da je ta naložba pomembna tudi iz vidika de- centralizacije naše države in razvoja tehnologij tudi zunaj prestolnice.« Preverljivost kakovosti plemenitih kovin Področje plemenitih kovin je v naši državi zakonsko ure- jeno. Ustreznost dobaviteljev je preverljiva na spletni strani Urada Republike Slovenije za meroslovje, prav tako morajo biti potencialni kupci pozorni, da imajo izdelki iz plemenitih kovin tri oznake oziroma žige: znak dobavitelja, znak čistine in oznaka skladnosti. Le vse tri oznake na izdelkih iz pleme- nitih kovin kupcu zagotavljajo kakovost izdelka. Ker je poslanstvo Urada in prenovljenega laboratorija v prvi vrsti zaščita potrošni- ka, Urad izvaja tudi pregled delovanja celotnega sistema dobaviteljev ter hkrati opra- vlja inšpekcijski nadzor iz- delkov iz plemenitih kovin v prometu. Urad Republike Slovenije za meroslovje je si- cer eden od štirih organov v sestavi ministrstva, ki je med drugim tudi nosilec nacio- nalnega etalona za merjenje množine plemenitih kovin v zlitinah. Skupno je na Uradu zaposlenih 40 ljudi, od tega jih je 15 zaposlenih na sede- žu v Celju. Foto: Andraž Purg Osemnajst let razvoja nakupovalne- ga središča Citycenter so pred- stavile (z leve) Nena Horvat, Darja Lesjak in Snežana Delakorda. (Foto: Andraž Purg) Citycenter, najnaprednejše nakupovalno središče v celjski regiji, 18. obletnico obele- žuje z zavezami, ki naj bi pripomogle k še boljši nakupovalni izkušnji obiskovalcev na temeljih trajnosti in družbene odgovornosti ter sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Nakupovalno središče z 90 prodajalnami in gostinskimi lokali ter s približno 800 zapo- slenimi se je v letih do svoje polnoletnosti nenehno razvijalo in posodabljalo, tudi izzivov za prihodnje mu ne manjka. S tem ukrepom bodo v priho- dnjih letih izpuste ogljikovega dioksida občutno zmanjšali. »Učinek tega ukrepa je, kot bi zasadili 24.603 dreves,« je še pojasnila in dodala, da je v prvem nadstropju parkirne hiše na voljo že 12 polnilnic za električna vozila. Kot je poudarila vodja mar- ketinga Nena Horvat, paradni konj Citycentra ostaja moda, prav tako bodo še naprej skr- beli za zabavna doživetja, do- slej so organizirali že približno dva tisoč družabnih dogodkov. Mladim, še neuveljavljenim glasbenikom v projektu City- band nudijo priložnost, da se predstavijo občinstvu. »Smo nekakšna valilnica glasbenih talentov, saj so nekatere od so- delujočih skupin (LPS, Joker Out, Lumberjack) danes uve- ljavljena imena na slovenski glasbeni sceni. Ponosni smo na to.« BF Laboratorij za plemenite kovine sta odprla minister Matjaž Han in direktor Urada Republike Slovenije za meroslovje dr. Samo Kopač. Železar zmanjšal svoje premoženje Lastniki družbe pooblaščenke Železar Štore so konec februarja za vsako svojo delnico dobili 0,83 evra. Gre za izpolnitev sklepa o zmanjšanju osnovnega kapita- la družbe, ki so ga sprejeli na lanski seji skupščine. Glede na lastniško strukturo so najvišje zneske dobili poslovnež Tomaž Su- botič, podjetje Storkom in Anton Franulič. Družba Železar Štore, v katero so v devet- desetih letih takrat zaposleni v štorski žele- zarni vložili svoje certifikate in postali njeni lastniki, ima le malo delničarjev. Največji med njimi je Tomaž Subotič, ki je lastnik malo več kot 48 odstotkov vseh delnic, la- stniški delež podjetja Storkom znaša 31 od- stotkov, Anton Franulič, ki je tudi solastnik Storkoma in direktor Železarja, ima v lasti malo več kot 10 odstotkov delnic. Lastniki pooblaščenke so osnovni kapital zmanjšali že leta 2020, in sicer s 3,9 milijona evrov na 2,4 milijona evrov. Na račun zmanjšanja osnovnega kapitala je vsak delničar za eno svojo delnico dobil 1,55 evra. Lani so se od- ločili, da bodo osnovni kapital zmanjšali še za 804 tisoč evrov. Kot sta pojasnila vodstvo in nadzorni svet, je razlog za zmanjšanje vračilo dela osnovnega vložka delničarjem, ob čemer želita osnovni kapital prilagoditi potrebam družbe. Obseg njenega poslo- vanja se je namreč zelo zmanjšal. Železar sam ustvari zelo malo prihodkov od prodaje. Lani so znašali manj kot 9 tisoč evrov. Naj- večji vir njegovih prihodkov so dividende, ki jih dobi kot delničar v družbah Štore Steel in Itro. V prvi ima 20-odstotni lastniški delež, v drugi malo več kot 13-odstotnega. Poldrugi odstotek delnic ima tudi v Uniorju, kjer do- bička niso delili že zelo dolgo. JI Pogled v notranjost prenovljenega laboratorija. Nakupovalno središče Ci- tycenter je v mestu ob Savinji vrata odprlo 15. marca 2006. Že približno deset let prej je kupce na tem mestu privabljal njegov predhodnik Interspar, ob njem je bilo še nekaj trgo- vin. Današnja podoba Citycen- tra je bistveno večja in razno- vrstnejša, saj se razprostira na 32 tisoč kvadratnih metrih po- vršin, 90 ponudnikov v njem ponuja približno 350 domačih in tujih blagovnih znamk. Moč sodelovanja Po besedah vodje centra Darje Lesjak je Citycenter Ce- lje vsa leta razvijal sodelovanje z lokalnimi podjetji, zavodi, or- ganizacijami, s šolami, z vrtci in društvi. »Zavedamo se, da naš nakupovalni center živi od okolja, zato čutimo dolžnost, da v okolje vračamo in tako na različne načine prispevamo za dobrobit skupnosti. Z dobro- delnim skladom Citycentrovo srce na primer pomagamo dru- žinam in posameznikom v so- cialni stiski. V prednovoletnem času v sodelovanju s centri za socialno delo na širšem Celj- skem obdarujemo otroke iz rejniških družin, več kot dva tisoč smo jih že razveselili z darili.« Sodelujejo v kampanji Rožnati oktober – mednaro- dni dan boja proti raku, Zdra- vstvenemu domu Celje so donirali prenosno napravo za ultrazvok, v projektu pletenih vijoličnih šalov, v katerega so vključili tudi obiskovalce cen- tra in domov za starejših, so zbirali donacije za dobrodelne organizacije. Zavezani trajnosti Nakupovalno središče Ci- tycenter Celje je prav tako za- vezano okolju prijaznemu de- lovanju. Po besedah Lesjakove so si začrtali strategijo v smeri zelenega prehoda, zato bodo tudi v prihodnje vlagali v zele- ne tehnologije. Že pred časom so prenovili notranjo in zuna- njo razsvetljavo z energetsko varčnejšimi svetili LED-tehno- logije. Lani so na strehi centra namestili sončno elektrarno z zmogljivostjo 1.105 kilovatov. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 12, 21. marec 2024 GOSPODARSTVO Manj neprijetnih vonjav in večja varnost zaposlenih Gorjup zapustil nazarsko tovarno Več razstavljavcev kot lani, dober tudi obisk Marčni sejmi v Celje prinesli pomlad Pet marčnih sejmov, ki so minuli konec tedna na- polnili celjsko sejmišče, je tudi letos v Celje privabilo približno 20 tisoč obiskovalcev. Na sejmih je sodelo- valo 380 razstavljavcev iz osemnajstih držav, kar je več kot lani. Največ razstavljavcev je bilo iz Slove- nije. V družbi Celjski sejem so z izvedbo letošnjih marčnih sejmov zadovoljni, saj so se tako po številu razstavljavcev kot obiskovalcev približali času pred epidemijo ter utrdili svoje mesto tudi med največjim tovrstnim sejmi zunaj slovenskih meja. JANJA INTIHAR Na sejmu Altermed & Flora so obiskovalci lahko spoznali številne izdelke in storitve s področij alternativne medici- ne in naravne samooskrbe ter se podučili o pripomočkih in vzgoji rastlin po naravni poti. Na sejmu ApiSlovenija so bili na ogled najnovejša oprema, materiali in tehnologije, ki so potrebni za uspešno čebe- larjenje, najnovejša ponud- ba opreme in pripomočkov je bila razstavljena tudi na sejmu Dnevi lovstva. Veliko zanimanje obiskovalcev so pritegnili tudi Dnevi športne- ga strelstva, saj je bil to prvi tovrstni sejem v Sloveniji, namenjen tako ljubiteljskim kot profesionalnim navdu- šencem športnega strelstva. Bogatejši kot prejšnja leta je bil tudi Festival kave. Ponu- dnikom najbolj priljubljenega napitka na svetu so se namreč pridružili še izdelovalci gina, slaščic, čajev in vina. Kupec mora vedeti, kaj kupuje V treh dneh se je v okviru sejmov zvrstilo več kot sto dogodkov, prikazov in naj- različnejših tekmovanj. Ve- liko je bilo tudi predavanj in okroglih miz. Eden odmev- nejših je bil posvet z naslo- vom Ali bomo v prihodnje jedli gensko spremenjeno hrano ali sonaravno pridela- no hrano, ki ga je pripravila civilna iniciativa Ekoci. Šte- vilne udeležence je spodbu- dila k resnemu razmisleku o prihodnji prehranski var- nosti in nujnosti odločnih ukrepov, povezanih s tem. Sporočilo posveta je, da lju- dje želijo jasen način ozna- čevanja hrane vse od semena do končnega izdelka, in sicer z razpoznavno označbo na izdelkih. Kupec mora vedeti, kaj kupuje, so poudarili v ci- vilni iniciativi. Vedeti mora, kako je bila hrana pridelana, tisto, ki ni bila pridelana v zemlji, pa bi morali prodaja- ti v ločenih trgovinah ali na posebnih oddelkih. Kupci bi morali tudi točno vedeti, kje lahko najdejo izključno slo- vensko hrano, so še opozorili na posvetu. Naslednja bo energetska konferenca Družba Celjski sejem ima v letu 2024 na seznamu šest sejemskih dogodkov. Sezono je začela s sejmom kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech, ki je bil v začetku februarja. Čeprav je vrata za marčnimi sejmi šele dobro zaprla, se že pripravlja na energetsko konferenco SE- Energy, ki bo od 15. do 17. maja. Gre za povsem nov dogodek, ki bo na celjskem sejmišču vsaki dve leti in bo nekakšna nadgradnja sejma Energetika, ki je bil prav tako bienalen in so ga v Celju na- zadnje pripravili leta 2018. Namen novega kongresne- ga dogodka s spremljajočo razstavo je ponuditi pregled napredka držav jugovzhodne Evrope na poti k zelenemu prehodu. Konferenca bo letos poseben poudarek namenila nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom posa- meznih držav. »Načrtujemo srečanje ministrov z ener- getskega področja iz vzho- dne Evrope, ki bi govorili o temah, pomembnih za zeleni prehod. Izzivov je veliko in ta dogodek jih bo poskušal čim bolj osvetliti ter odgovoriti na čim več vprašanj, ki se pora- jajo ob spreminjanju navad potrošnikov in industrije,« napoveduje izvršni direktor Robert Otorepec. Po energetski konferenci se bodo do konca leta na celjskem sejmišču zvrstili še trije sejmi. Septembra bo Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, ki še vedno ve- lja za največji poslovno-se- jemski dogodek v Sloveniji, oktobra bo Pomp, ki je na- menjen ponudbi za različna praznovanja, novembra bo sejem Sloverotika. Od 4. do 6. oktobra bo še Evropska razstava psov, ki bo letos eden največjih tovrstnih dogodkov v Sloveniji, saj bo zasedla vse zmogljivosti celjskega sejmišča in bo po obsegu celo večja od Mosa. Foto: Andraž Purg Boštjan Gorjup, ki je bil med leto- ma 2017 in 2021 dva mandata tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je leta 2012 za svoje delo prejel nagrado GZS za izjemne go- spodarske in podjetniške dosežke. Šest let kasneje je dobil še priznanje manager leta, ki ga podeljuje Zdru- ženje manager. Novica, da je odstopil Boštjan Gorjup, dolgoletni direktor družbe BSH Hišni aparati, že od ponedeljka, ko jo je prvi objavil spletni portal necenzurirano.si, odmeva v medijih in med gospodarstveniki. Ugibanj, zakaj je zapustil na- zarsko tovarno, je veliko, zaenkrat velja, da so bili razlogi za to osebne narave. Počakati bo torej treba na uradno pojasnilo iz Nazarij ali iz nemškega Gerlingena, kjer je sedež koncerna Bosch, katerega pomemben del so BSH Hišni aparati. aparati največji proizvajalec malih gospodinjskih aparatov v Evropi in med najpomemb- nejšimi podjetji v koncernu Bosch. V Nazarjah je tudi središče, iz katerega koncern upravlja svoje tovarne v deve- tih državah tako imenovane regije Adriatic East. V tovarni izdelajo skoraj polovico vseh malih gospodinjskih aparatov koncerna, po številu zaposle- nih ter obsegu prihodkov in fizične proizvodnje se posta- vljajo ob bok tudi največjim proizvajalcem gospodinjskih aparatov na svetovnem trgu. Z napredno tehnologijo, ki jo vgrajujejo v aparate, mnogo- krat orjejo ledino. BSH Hišni aparati so bili med najbolj prizadetimi pod- jetji v lanskih poplavah. Ško- da je bila ocenjena na več kot 100 milijonov evrov. Nekaj mesecev po poplavi, ko so v podjetju zagnali večji del pro- izvodnje, je Gorjup napove- dal, da bodo predvidoma do leta 2027 vsaj eno od proizvo- dnih linij preselili drugam. »Radi bi ostali v Zgornji Sa- vinjski dolini. Če za proizvo- dnjo ne bomo sami poiskali bolj primernega, predvsem pa bolj varnega prostora, bo to storil naš lastnik. Jasno je, kako se bo odločil,« je takrat dejal Gorjup. JI Čeprav ima nazarska to- varna tri direktorje, je bil njen najbolj prepoznaven obraz Boštjan Gorjup. Nje- gov odstop je presenetil tudi direktorja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Roka Planklja. »V zbornici o odsto- pu nismo vedeli nič, novico smo prebrali v medijih. Zdaj tudi mi čakamo na uradno sporočilo, kje je oziroma bo Gorjup našel nove izzive, vse- kakor pa upamo, da bo ostal v regiji in še naprej podpiral številne gospodarske projek- te, v katere je bil doslej vpet.« Boštjan Gorjup je bil z družbo BSH Hišni aparati povezan skoraj 25 let. Direk- torsko mesto je prvič zasedel leta 2006, nato je med letoma 2014 in 2016 opravljal naloge direktorja financ in kontro- linga za regijo Evropa zno- traj skupine BSH v Nemčiji. Pri svojem vodenju nazarske tovarne je v ospredje posta- vljal cilj biti prvi po odličnosti in ne po velikosti ter vsa leta veliko prispeval k razvoju Zgornje Savinjske doline in k prepoznavanju Slovenije kot odličnega okolja za raz- iskave in razvoj, ki temelji na visoko izobraženem ka- dru. Tudi zato so BSH Hišni Zaradi nove ventilatorske postaje, ki jo je namestil na deponiji premo- ga, bo Premogovnik Velenje znatno zmanjšal vpliv na okolje. (Foto: arhiv Premogovnika Velenje) V Premogovniku Velenje so namenu predali novo ventilatorsko postajo, za katero pravijo, da je eden največjih inženirskih, teh- ničnih in gradbenih dosež- kov. Z njo bodo zagotavljali še bolj varno proizvodnjo premoga ter predvsem večjo varnost zaposlenih v jami. Nova ventilatorska postaja bo razbremenila ventilator- ski postaji v Pesju in Šošta- nju ter s tem v obeh krajih znatno zmanjšala tudi vpliv na okolje. Prezračevanje jam je eden ključnih dejavnikov pri pro- izvodnji premoga, saj zago- tavlja zakonsko sprejemljive vsebnosti posameznih jam- Vodja projekta dr. Gregor Jeromel je povedal, da so pri projektiranju in postavitvi nove ventilatorske postaje so- delovali številni sodelavci iz Premogovnika Velenje, družb HTZ Velenje in RGP ter zuna- nji strokovnjaki iz Slovenije in tujine. »Brez odličnega timskega dela tako zahtev- nega projekta najbrž ne bi uspešno končali. Upam, da bo nova ventilatorska postaja služila svojemu namenu ves čas delovanja Premogovnika Velenje in tudi kasneje v času njegovega zapiranja. Predvi- devamo, da bo ta naprava predzadnja, ki jo bomo od- stranili v času zapiralnih del. Po naših okvirnih ocenah bo delovala še najmanj trideset let,« je dejal Jeromel. IJ skih plinov in s tem obratoval- no zanesljivost proizvodnje, navajajo v Premogovniku Ve- lenje. Do zdaj so imeli venti- latorski postaji v Šoštanju in Pesju, novo so postavili v neposredni bližini deponije premoga in bo nekoč nado- mestila ventilatorsko postajo v Pesju. Kot poudarjajo, bodo z novo postajo, ki je energet- sko visoko učinkovita, zni- žali izpuste vonjav in precej zmanjšali neprijetne vonja- ve iz zračilnih jaškov. Ker je umeščena na deponiji, torej na industrijskem območju, kjer ni stanovanjskih stavb, bodo znatno zmanjšali okolj- ski vpliv tudi drugih dveh ventilatorskih postaj. Že tradicionalnim sejmom Altermed & Flora, ApiSlove- nija in Festival kave Slovenija sta se letos pridružila še se- jem Dnevi lovstva, ki so ga v Celju prvič pripravili lani, ter sejem Dnevi športnega strel- stva, ki je bil letošnja novost. Veliko zanimanje obiskovalcev so pritegnili Dnevi športnega strelstva. Gre za prvi tovrstni sejem v Sloveniji, ki je bil namenjen tako ljubiteljskim kot profesionalnim navdušencem športnega strelstva. Pet marčnih sejmov je tudi letos v Celje privabilo približno 20 tisoč obiskovalcev. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 12, 21. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Od lanskega oktobra, ko smo poročali o neuglednem prostoru nekdanje trgovine na Polulah, ki je pogorela, se do danes tam ni zgodilo popolnoma nič. Kup pogorelega lesa je še vedno tam, prostor postaja vedno bolj tudi odlagališče drugih odpadkov in zbirališče nepridipravov. Vprašanji, kako dolgo še nikomur ne bo mar in kaj se tam dogaja, smo naslovili tudi na Mercator, vendar nam od- govorov vodilni niso poslali, čeprav krajani želijo jasno vedeti, kdaj in kaj se bo zgodilo na tistem območju, ki v takšnem stanju, kot je danes, Celju ni v ponos. SIMONA ŠOLINIČ Puščajoča streha odnesla trgovino ROGATEC – Občani so z marcem ostali brez ene večjih trgovin, saj jih je na vratih poslovalnice Mercatorja pričakalo obvestilo, da bo trgovina do nadaljnjega zaprta. Kot pravi župan Martin Mikolič, je Mercator posloval- nico zaprl zaradi dotrajane strehe. »Lahko potrdimo, da so v stavbi v Rogatcu, v kateri je tudi naša trgovina, po- trebna dokaj obsežna vzdrževalna dela. Trudimo se, da bi bila dela izvedena čim prej,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi Mercatorja. Rogaški župan Martin Mikolič je povedal, da je streha v poslovalnici v izjemno slabem stanju že zadnjih pet ali šest let. Dodal je, da je bilo vprašanje časa, kdaj bi zaradi slabih razmer trgovino zaprl inšpektor. Dež je zamakal tudi v strojnico trgovine, kjer so številne napeljave, kar je prinašalo nevarnost za zaposlene in obiskovalce. Po besedah župana se bodo morali solastniki stavbe (med drugim sta to še Kmetij- ska zadruga Šmarje pri Jelšah in Pošta Slovenije) dogovoriti o tem, kako bodo pristopili k obnovi strehe. Naložba v novo streho naj bi bila vredna približno 150 tisoč evrov. Občani Rogatca imajo zdaj na voljo le eno večjo trgovino. Če želijo kupovati pri drugem večjem trgovcu, morajo po nakupe v Rogaško Slatino. TS Kje v Celju bo prvi pasji park? CELJE – Celje bo do poletja dobilo prvi pasji park, ki ga bo Mestna občina Celje uredila v mestni četrti Dečkovo naselje. Pasji park bo na zelenih povr- šinah med ulicami Pod lipami, Pod gabri in Pod kostanji, kjer sta tudi športno in otroško igrišče. Slednjega bo občina v celoti obnovila in razširila. Pasji park v Dečkovem naselju bo ograjen in ure- jen na približno 900 kvadratnih metrih. »Tovrstni parki so namenjeni primerno socializiranim psom. Kot na vseh drugih javnih površinah bodo lastni- ki psov tudi v pasjem parku morali skrbeti za red in čistočo. Park bo opremljen s koši za iztrebke, s pitnikom in klopmi za uporabnike. Vstop vanj bo prost in na lastno odgovornost,« dodajajo v občini. V okviru urejanja območja občina načrtuje tudi celovito obnovo dotrajanega otroškega igrišča, ki bo v povezavi z bližnjim košarkarskim igriščem predstavljalo prostor za medgeneracijsko druže- nje. »Ideja je, da območje igrišča, ki je s športnimi površinami pravzaprav središče medgeneracijskega druženja, še naprej razvijamo, zato nas veseli in- formacija, da bomo z občino v naši mestni četrti sočasno z obnovo igrišča uredili še pasji park, ki so si ga prebivalci Dečkovega naselja že zelo dolgo želeli. Urejen prostor za pse, ki bo zagrajen in v katerem bodo dodatni koši, bo namreč poskrbel tudi za boljšo čistočo okolice, predvsem otroškega igrišča, kjer že danes psi pogosto zahajajo in to predstavlja nekatere težave,« je dejal predsednik Mestne četrti Dečkovo naselje Elvis Cvikl. Ocenjena vrednost projekta bo znana po pri- pravi projektne dokumentacije, skupno bo celj- ska občina letos za obnove in gradnjo igrišč na- menila 360 tisoč evrov. SŠol CELJE – Od Mercatorja nismo dobili odgovora Pogorišče trgovine na Polulah še vedno v sramoto Celju območju nujno potrebujejo. Znano je, da je nekdanja tr- govina oskrbovala območja Polul, Tremerij, Košnice in celo Zagrada. A nekateri kra- jani danes pravijo, da četudi tam trgovine ne bi bilo več, je pomembno le, da nesnago, ki je ostala na pogorišču, vsaj nekdo očisti. Tokrat smo torej na Merca- tor ponovno naslovili vpraša- nje, kdaj se bo na pogorišču vendarle kaj premaknilo. A odgovora nismo dobili niti po ponovni prošnji. Že lani smo imeli težave pri prido- bivanju odgovora, saj odziva ni bilo takoj. Toda odgovor Mercatorja je bil takrat skop, saj so nam iz uprave družbe odgovorili, da uničevanje la- stnine po požaru ni prispevalo k temu, da bi trgovino lahko že odprli. Omenili so, da se trudijo, da bi to »naložbo čim prej pripravili«, ampak da še ni znano, kdaj bo do prenove prišlo. Tokrat smo vprašanje o tem naslovili tudi na Me- stno občino Celje. »Občina je družbo Mercator večkrat po- zvala, naj poskrbi za urejenost omenjene nepremičnine in jo hkrati tudi ustrezno zavaru- je ter tako prepreči nadaljnja nepooblaščena odlaganja od- padkov. Družbi smo prenesli tudi pobudo občanov, da bi na tem območju spet vzpostavila trgovino. Pred kratkim je bilo na zahtevo Mercatorja izdano urbanistično mnenje za nujno obnovo trgovskega objekta, ob čemer naj bi družba pri- pravljala tudi projektno doku- mentacijo za obnovo, ki naj bi se začela še letos,« so nam odgovorili iz celjske občine. Ali se bo to tudi res zgodilo, bomo čez čas spet preverili. Foto: Andraž Purg Pogorišče Mercatorjeve trgovine lani oktobra Na stavbi je še vedno napis, da je zaradi prenove celotna prodajalna do nadaljnjega za- prta. A o prenovi zaenkrat ni ne duha ne sluha, krajani še vedno – kot smo lani že poro- čali – z nestrpnostjo čakajo, kdaj bo na lokaciji obnovlje- na trgovina, ki jo na tistem Tudi Evropska unija je prepoznala energetsko izrabo odpadkov kot pomembno pri zagotavljanju varnih, konku- renčnih, cenovno dostopnih in trajnostnih energetskih virov. (Foto: Toplarna Celje) CELJE – Toplarna Celje je konec februarja prejela odločbo o spremembi okoljevarstve- nega dovoljenja za povečanje termične ob- delave nenevarnih komunalnih odpadkov do 40 tisoč ton. Na podlagi te spremembe lahko v Energetiki Celje, ki sicer upravlja toplarno, nadaljujejo naložbo v energetsko optimizacijo toplotne obdelave odpadkov. Slednja je tudi pogoj za novo pridobitev koncesije za sežig odpadkov po poteku ob- stoječe. »Projekt optimizacije je namenjen re- ševanju izrabe odvečne toplote, ki se zlasti v obdobjih manjših potreb po toploti v sistemu daljinskega ogrevanja ohlaja na zračnem kon- denzatorju. Z optimizacijo energetskega siste- ma in večjim izkoristkom obstoječih naprav bi se optimizirali obratovalni stroški,« pravijo v Energetiki Celje. V podjetju pojasnjujejo, da je trenutno celjska toplarna razvrščena med odstranjevalce odpadkov, za razvrstitev med predelovalce pa mora naprava izpolni- ti zahtevo po energetski učinkovitosti, ki jo predvideva zakonodaja. Celjska toplarna obratuje od leta 2009. V tem času je s svojim delovanjem dosegla zmanjšanje količine odlaganja odpadkov in prihranek deponijskega prostora, manj izpu- stov toplogrednih plinov in prihranek primar- nih virov za proizvedeno električno energijo in toploto. »Tako danes kot tudi v prihodnje bodo prednost preprečevanje nastajanja, po- novna uporaba in recikliranje odpadkov. Zato je cilj energetske izrabe odpadkov učinkovito uporabiti energetsko vrednost tistih odpad- kov, ki jih ni mogoče uporabiti v predhodnih prednostnih postopkih in bi bili v nasprotnem primeru odpeljani v tujino kot gorivo za sežig ali bi bili celo odloženi,« dodajajo v Energetiki Celje. SŠol Toplarna Celje bo povečala toplotno obdelavo Pogorišče Mercatorjeve trgovine (letos marca) postaja odlagališče odpadkov in zbirališče neznancev. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 12, 21. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Od lanskega oktobra, ko smo poročali o neuglednem prostoru nekdanje trgovine na Polulah, ki je pogorela, se do danes tam ni zgodilo popolnoma nič. Kup pogorelega lesa je še vedno tam, prostor postaja vedno bolj tudi odlagališče drugih odpadkov in zbirališče nepridipravov. Vprašanji, kako dolgo še nikomur ne bo mar in kaj se tam dogaja, smo naslovili tudi na Mercator, vendar nam od- govorov vodilni niso poslali, čeprav krajani želijo jasno vedeti, kdaj in kaj se bo zgodilo na tistem območju, ki v takšnem stanju, kot je danes, Celju ni v ponos. SIMONA ŠOLINIČ Puščajoča streha odnesla trgovino ROGATEC – Občani so z marcem ostali brez ene večjih trgovin, saj jih je na vratih poslovalnice Mercatorja pričakalo obvestilo, da bo trgovina do nadaljnjega zaprta. Kot pravi župan Martin Mikolič, je Mercator posloval- nico zaprl zaradi dotrajane strehe. »Lahko potrdimo, da so v stavbi v Rogatcu, v kateri je tudi naša trgovina, po- trebna dokaj obsežna vzdrževalna dela. Trudimo se, da bi bila dela izvedena čim prej,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi Mercatorja. Rogaški župan Martin Mikolič je povedal, da je streha v poslovalnici v izjemno slabem stanju že zadnjih pet ali šest let. Dodal je, da je bilo vprašanje časa, kdaj bi zaradi slabih razmer trgovino zaprl inšpektor. Dež je zamakal tudi v strojnico trgovine, kjer so številne napeljave, kar je prinašalo nevarnost za zaposlene in obiskovalce. Po besedah župana se bodo morali solastniki stavbe (med drugim sta to še Kmetij- ska zadruga Šmarje pri Jelšah in Pošta Slovenije) dogovoriti o tem, kako bodo pristopili k obnovi strehe. Naložba v novo streho naj bi bila vredna približno 150 tisoč evrov. Občani Rogatca imajo zdaj na voljo le eno večjo trgovino. Če želijo kupovati pri drugem večjem trgovcu, morajo po nakupe v Rogaško Slatino. TS Kje v Celju bo prvi pasji park? CELJE – Celje bo do poletja dobilo prvi pasji park, ki ga bo Mestna občina Celje uredila v mestni četrti Dečkovo naselje. Pasji park bo na zelenih povr- šinah med ulicami Pod lipami, Pod gabri in Pod kostanji, kjer sta tudi športno in otroško igrišče. Slednjega bo občina v celoti obnovila in razširila. Pasji park v Dečkovem naselju bo ograjen in ure- jen na približno 900 kvadratnih metrih. »Tovrstni parki so namenjeni primerno socializiranim psom. Kot na vseh drugih javnih površinah bodo lastni- ki psov tudi v pasjem parku morali skrbeti za red in čistočo. Park bo opremljen s koši za iztrebke, s pitnikom in klopmi za uporabnike. Vstop vanj bo prost in na lastno odgovornost,« dodajajo v občini. V okviru urejanja območja občina načrtuje tudi celovito obnovo dotrajanega otroškega igrišča, ki bo v povezavi z bližnjim košarkarskim igriščem predstavljalo prostor za medgeneracijsko druže- nje. »Ideja je, da območje igrišča, ki je s športnimi površinami pravzaprav središče medgeneracijskega druženja, še naprej razvijamo, zato nas veseli in- formacija, da bomo z občino v naši mestni četrti sočasno z obnovo igrišča uredili še pasji park, ki so si ga prebivalci Dečkovega naselja že zelo dolgo želeli. Urejen prostor za pse, ki bo zagrajen in v katerem bodo dodatni koši, bo namreč poskrbel tudi za boljšo čistočo okolice, predvsem otroškega igrišča, kjer že danes psi pogosto zahajajo in to predstavlja nekatere težave,« je dejal predsednik Mestne četrti Dečkovo naselje Elvis Cvikl. Ocenjena vrednost projekta bo znana po pri- pravi projektne dokumentacije, skupno bo celj- ska občina letos za obnove in gradnjo igrišč na- menila 360 tisoč evrov. SŠol CELJE – Od Mercatorja nismo dobili odgovora Pogorišče trgovine na Polulah še vedno v sramoto Celju območju nujno potrebujejo. Znano je, da je nekdanja tr- govina oskrbovala območja Polul, Tremerij, Košnice in celo Zagrada. A nekateri kra- jani danes pravijo, da četudi tam trgovine ne bi bilo več, je pomembno le, da nesnago, ki je ostala na pogorišču, vsaj nekdo očisti. Tokrat smo torej na Merca- tor ponovno naslovili vpraša- nje, kdaj se bo na pogorišču vendarle kaj premaknilo. A odgovora nismo dobili niti po ponovni prošnji. Že lani smo imeli težave pri prido- bivanju odgovora, saj odziva ni bilo takoj. Toda odgovor Mercatorja je bil takrat skop, saj so nam iz uprave družbe odgovorili, da uničevanje la- stnine po požaru ni prispevalo k temu, da bi trgovino lahko že odprli. Omenili so, da se trudijo, da bi to »naložbo čim prej pripravili«, ampak da še ni znano, kdaj bo do prenove prišlo. Tokrat smo vprašanje o tem naslovili tudi na Me- stno občino Celje. »Občina je družbo Mercator večkrat po- zvala, naj poskrbi za urejenost omenjene nepremičnine in jo hkrati tudi ustrezno zavaru- je ter tako prepreči nadaljnja nepooblaščena odlaganja od- padkov. Družbi smo prenesli tudi pobudo občanov, da bi na tem območju spet vzpostavila trgovino. Pred kratkim je bilo na zahtevo Mercatorja izdano urbanistično mnenje za nujno obnovo trgovskega objekta, ob čemer naj bi družba pri- pravljala tudi projektno doku- mentacijo za obnovo, ki naj bi se začela še letos,« so nam odgovorili iz celjske občine. Ali se bo to tudi res zgodilo, bomo čez čas spet preverili. Foto: Andraž Purg Pogorišče Mercatorjeve trgovine lani oktobra Na stavbi je še vedno napis, da je zaradi prenove celotna prodajalna do nadaljnjega za- prta. A o prenovi zaenkrat ni ne duha ne sluha, krajani še vedno – kot smo lani že poro- čali – z nestrpnostjo čakajo, kdaj bo na lokaciji obnovlje- na trgovina, ki jo na tistem Tudi Evropska unija je prepoznala energetsko izrabo odpadkov kot pomembno pri zagotavljanju varnih, konku- renčnih, cenovno dostopnih in trajnostnih energetskih virov. (Foto: Toplarna Celje) CELJE – Toplarna Celje je konec februarja prejela odločbo o spremembi okoljevarstve- nega dovoljenja za povečanje termične ob- delave nenevarnih komunalnih odpadkov do 40 tisoč ton. Na podlagi te spremembe lahko v Energetiki Celje, ki sicer upravlja toplarno, nadaljujejo naložbo v energetsko optimizacijo toplotne obdelave odpadkov. Slednja je tudi pogoj za novo pridobitev koncesije za sežig odpadkov po poteku ob- stoječe. »Projekt optimizacije je namenjen re- ševanju izrabe odvečne toplote, ki se zlasti v obdobjih manjših potreb po toploti v sistemu daljinskega ogrevanja ohlaja na zračnem kon- denzatorju. Z optimizacijo energetskega siste- ma in večjim izkoristkom obstoječih naprav bi se optimizirali obratovalni stroški,« pravijo v Energetiki Celje. V podjetju pojasnjujejo, da je trenutno celjska toplarna razvrščena med odstranjevalce odpadkov, za razvrstitev med predelovalce pa mora naprava izpolni- ti zahtevo po energetski učinkovitosti, ki jo predvideva zakonodaja. Celjska toplarna obratuje od leta 2009. V tem času je s svojim delovanjem dosegla zmanjšanje količine odlaganja odpadkov in prihranek deponijskega prostora, manj izpu- stov toplogrednih plinov in prihranek primar- nih virov za proizvedeno električno energijo in toploto. »Tako danes kot tudi v prihodnje bodo prednost preprečevanje nastajanja, po- novna uporaba in recikliranje odpadkov. Zato je cilj energetske izrabe odpadkov učinkovito uporabiti energetsko vrednost tistih odpad- kov, ki jih ni mogoče uporabiti v predhodnih prednostnih postopkih in bi bili v nasprotnem primeru odpeljani v tujino kot gorivo za sežig ali bi bili celo odloženi,« dodajajo v Energetiki Celje. SŠol Toplarna Celje bo povečala toplotno obdelavo Pogorišče Mercatorjeve trgovine (letos marca) postaja odlagališče odpadkov in zbirališče neznancev. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 12, 21. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Znanje za karierno pot CELJE – Centrala učnih podjetij Sloveni- je letos praznuje 20-letnico. Umeščena je v Ekonomski šoli Celje in povezuje vsa učna podjetja v Sloveniji. T udi letos je organizirala Mednarodni sejem učnih podjetij v Celju, na katerem je bila tudi okrogla miza na temo razvoja učnih podjetij in centrale učnih pod- jetij v Sloveniji. »Učno podjetje je učna metoda in učni pro- stor, kjer je omogočen prikaz poslovanja prave- ga podjetja. Dijakinje in dijaki se tako srečujejo z vsemi oblikami dela, tako kot ga bodo opravljali v podjetjih, kjer bodo zaposleni,« je zapisano na spletni strani Območne obrtne zbornice Celje. »Sodelovanje med našo zbornico je in centra- lo učnih podjetij ima dolgoletno tradicijo in se kaže v različnih oblikah, od izvajanja podjetni- ških vsebin v učnih podjetjih do sodelovanja pri usposabljanju mentorjev učnih podjetij,« je dejala sekretarka Območno-obrtne zbornice Ce- lje Martina Rečnik. Na otvoritveni prireditvi sta udeležence sejma nagovorila tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in župan Mestne občine Celje Matija Kovač. »Za uspeh mladih v prihodnosti bo poleg znanja pomembna njihova ustvarjalnost, kako znajo dostopati do informacij in povezovati znanje. Prav to mladim ponujamo v učnih podjetjih in v Centrali učnih podjetij Slovenije,« dodaja vodja centrale učnih podjetij Mateja Kapitler. SŠol Donacija za boljšo diagnostiko motenj spanja CELJE – Stanovanja za starejše in gibalno ovirane Objavljen razpis za najem oskrbovanih stanovanj Družba Nepremičnine Celje bo prevzela stroške upravljanja stanovanj, rezervnega sklada, zavarovanja in nalož- benega vzdrževanja stanovanj ter skupnih prostorov. Prihodnji najemniki bodo prevzeli stroške najema, delne opreme stanovanj, rednih obratovalnih stroškov stanovanj in socialnovarstvene oskrbe. Rok za oddajo vlog na razpis je 12. april 2024. (Foto: Andraž Purg) Na spletni strani Mestne občine Celje in družbe Nepremičnine Celje je objavljen razpis za dodelitev oskrbovanih stanovanj v najem v obnovljeni Vili Vo- dnikova ulica 14. Kot smo že poročali, bo na voljo 12 oskrbovanih stanovanj, primernih za eno oziroma dve osebi, ki bodo najemnikom oddana za nedoločen čas in neprofi tno najemnino, ki bo določena glede na velikost in obliko stanovanj. SIMONA ŠOLINIČ Stanovanja so arhitekturno prilagojena za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom in grajena tako, da omogočajo bivanje tudi gibalno ovira- nim. »Na voljo je dvigalo, prehodi so širši, sanitarni prostori so prilagojeni. V sta- novanjih so kuhinjske niše z belo tehniko in naprave za klic v sili 24 ur na dan. Naje- mnikom bodo na voljo tudi Kdo se lahko prijavi? »Po uspešno izvedeni na- ložbi v stanovanjski soseski Dečkovo naselje DN 10 druž- ba nadaljuje projekte zagota- vljanja javnih najemnih stano- vanj. Ne smemo prezreti tudi, da Vila Vodnikova ulica 14 predstavlja oživitev kulturne dediščine Celja in prispevek družbe Nepremičnine Celje k oživljanju starega mestnega jedra,« meni direktor družbe Nepremičnine Celje Primož Brvar. »Na razpisu lahko sodelu- jejo osebe, starejše od 65 let, katerih zdravstveno stanje je takšno, da jim omogoča sa- mostojno bivanje v stanova- nju, pri čemer so ekonomsko sposobne plačevanja najemni- ne ter obratovalnih stroškov. Prednost pri dodelitvi bodo imeli občani Celja, upoštevali bomo tudi njihov trenutni sta- novanjski status, zdravstvene razmere in starost,« dodaja vodja službe za stanovanjska razmerja Sonja Trupi. Prve stanovalce bo Vila Vodnikova ulica 14 predvidoma dobila na pragu poletja, v celoti preno- vljen objekt bodo uradno od- prli v torek, 26. marca. SŠol Direktor Splošne bolnišnice Celje dr. Dragan Kovačić, direktorica Regije Slovenija iz Krke mag. Mojca Prah Klemenčič, predstojnica otroškega oddelka celjske bolnišnice doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar in predse- dnik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič. (Foto: SBC) CELJE – Otroški oddelek Splošne bolnišnice Celje je bogatejši za polisomno- graf z opremo. Gre za na- pravo za boljše odkrivanje motenj spanja otrok in mladostnikov. Napravo je bolnišnici podarila tovar- na zdravil Krka. Gre za sistem, ki močno poeno- stavlja izvajanje študije spanja, hkrati zagotavlja natančne meritve. Kom- binacija nove tehnologije z zmogljivo programsko opremo ponuja samodejno analizo motenj spanja, kar pripomore h kakovostni pripravi študije spanja ter k določitvi pravilne dia- gnoze in posledično zdra- vljenja motenj spanja otrok in mladostnikov. »Zadostno in kakovostno spanje sodi med osnovne biološke potrebe za zdravo rast in razvoj otroka in mla- dostnika. Motnje spanja so pri tej populaciji pogoste, saj jih lahko v različnih sta- rostnih obdobjih srečamo pri približno tretjini vseh otrok in mladostnikov. Za učinkovito zdravljenje to- vrstnih motenj pri otroku in mladostniku je potreb- na ustrezna diagnostika in opredelitev vrste motnje spanja. Za slednjo je pogo- sto treba izvesti nočno po- ligrafsko snemanje spanja s številnimi elektrodami, ki jih namestimo na preisko- vanca,« pravi doc. dr. Bar- bara Gnidovec Stražišar, dr. med., specialistka pedi- atrije in otroške nevrologije in certifi cirana somnologi- nja. Laboratorij za motnje spanja otrok in mladostni- kov na otroškem oddelku celjske bolnišnice je edini v Sloveniji, ki izvaja tovrstno diagnostiko. Nova naprava prinaša številne predno- sti tudi za osebje, ki jo bo uporabljalo pri svojem delu. SŠol Na sejmu je letos sode- lovalo 38 učnih podjetij. (Foto: Andraž Purg) Johannes Frischauf v Savinjskih Alpah CELJE – Minuli teden je bilo v Osrednji knjižnici Celje predavanje ob 100. obletnici smrti Johannesa Frischaufa, po katerem se imenuje tudi dom na Okrešlju. Predavanje je organizirala Univerza za tretje življenjsko obdobje pri Osrednji knjižnici Celje v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Celje in Planinskim društvom Celje - Matica. O življenju planinca avstrijskega rodu in njegovi ljubezni do Kamniško-Savinjskih Alp je spregovoril dr. Peter Weiss iz Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. opisoval gorovja v Sloveniji, Črni gori in na Hrvaškem. Še posebej se je posvetil raziskovanju Kamniško- -Savinjskih Alp, o katerih je napisal tudi več besedil. »Ta prostor naj bi si izbral, saj je bilo v 60. letih 19. sto- letja iz Gradca zelo prepro- sto z vlakom priti do Celja. Tu je bilo treba najti voz, ki je posameznika popeljal do Ljubnega ob Savinji in naprej,« je na predavanju povedal dr. Peter Weiss. »Imamo srečo, da je bilo iz Celja do Zgornje Savinjske doline sorazmerno prepro- sto priti do višine približno 2000 metrov. Nad Logarsko dolino so predeli, ki jih je Frischauf vzel za svoje,« je še dodal. Planinec avstrijskega rodu je sodeloval s sloven- skimi planinci in zavračal germanizacijska prizade- vanja nemške planinske organizacije. Skrbel je za postavljanje planinskih koč v Savinjskih Alpah, kjer je postavil tri koče, od tega ena nosi tudi njegovo ime. Frischauf je v Kamniško- -Savinjskih Alpah poiskal in markiral mnogo poti, določil veliko višin in o tem pisal obširne članke. Leta 1893 ga je Slovensko pla- ninsko društvo imenovalo za svojega častnega člana. SJ lastne shrambe, kolesarnica in prostor za druženje,« poja- snjujejo v celjski občini. Vila Vodnikova ulica 14 je bila ob- novljena in predstavlja najno- vejši projekt pri zagotavljanju javnih najemnih stanovanj v Celju. Prednost varovanih stanovanj na tej lokaciji je tudi bližina do zdravstvenega doma in bolnišnice ter drugih ključnih ustanov. Johannes Frischauf se je rodil leta 1837 na Dunaju. Kot profesor je nato delo- val na graški univerzi. Bil je matematik, geodet in al- pinist, glavnina njegovega dela pa je bila posvečena kartografi ji. Od leta 1868 je sistematično obiskoval in Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 12, 21. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV »Dovolj imamo ignorantskega odnosa Občine Vojnik do prebivalcev Arclina, Vojni- ka in drugih krajev ob državni cesti. Dovolj prometa, ki vsak dan vedno bolj vpliva na naša življenja. Dovolj neurejene javne infrastrukture, zaradi katere je bila ob lanskih neurjih marsikatera hiša poplavljena. Dovolj nestrokovnih, rokohitrskih in nepremišljenih prostorskih rešitev. Dovolj prikrivanja in podajanja lažnih informacij ter skrivanja pomembnih odločitev za življenje krajanov,« sporočajo občani, zdru- ženi v civilno iniciativo Tukaj smo. Zahtevajo zagotovitev večje prometne varnosti z gradnjo pločnikov, kolesarskih stez, prehodov za pešce. Minuli petek so v Vojniku pripravili srečanje krajanov, na katerem so predstavili problematiko, na katero opo- zarjajo, in terjali odgovore pristojnih. Srečanja se je udeležilo približno sedemdeset krajanov, od povabljenih na državni in občinski ravni pa le župan Vojnika Branko Petre s predstavniki občinske uprave ter svetov KS Vojnik in Frankolovo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Civilna iniciativa Tukaj smo je na srečanju krajanov sprejela tri sklepe: - Župan Občine Vojnik mora opredeliti smernice za transparentnost in javnost delovanja občine in občin- ske uprave ter zapisnike in sklepe krajevnih skupnosti, občinskega sveta, odborov občinskega sveta redno in sprotno objavljati na spletni strani občine. - Župan mora v naslednjih treh mesecih poskrbeti za pripravo izhodišč za pristop k izdelavi celostne prometne strategije prometa in mobilnosti v občini Vojnik. Strategi- ja mora vsebovati načrt gradnje pločnikov in kolesarskih poti. Občina se mora konkretno opredeliti in izdelati časovni načrt umeščanja obvoznice v prostor. Občina naj sprejme akcijski načrt vzdrževanja javnih cest in poti v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo. - Župan mora v naslednjih treh mesecih pripraviti iz- hodišča za pristop k izdelavi celostne študije vodotokov in opredeliti monitoring vzdrževanja del na vodotokih. Za dostopno in trajnostno mobilnost DOBRNA – Občina je bila uspešna na javnem razpisu za sofinanciranje celostnih prometnih strategij. Od mi- nistrstva za okolje, podnebje in energijo je prejela sklep o sofinanciranju v višini 19.600 evrov. Operacijo delno financira Evropska unija iz Kohezijske- ga sklada. Cilj projekta celostnih prometnih strategij je izboljšanje prometnih razmer z načrtovanjem učinkovi- tejših, varnejših in bolj trajnostno usmerjenih rešitev za mobilnost, pojasnjujejo v Občini Dobrna, kjer se bodo osre- dotočili na spodbujanje in ustvarjanje boljših pogojev za različne načine potovanj, kot so hoja, kolesarjenje ali javni prevoz. »Poudarek bo na posebnostih lokalnega okolja in potrebah ranljivejših skupin. Cilj je torej razvoj celotnega prometnega sistema, ki bo za občane in obiskovalce do- stopen in trajnosten,« dodajajo. BA VOJNIK – Občane vznemirja slaba prometna varnost v občini, zato od pristojnih terjajo rešitve Kdo nagaja in kdo tišči glavo v pesek nja,« zatrjujejo v iniciativi. Žu- panu in občinski upravi očitajo slabo komunikacijo z občani glede reševanja težav oziroma iskanja rešitev. »Vsi pogovori so neformalni, ustni, pisnih odgovorov občine ni, saj se nič ne premakne. Ves čas poslu- šamo izgovore, da se ničesar ne da narediti, da ni denarja, da je stvar v domeni države, da ljudje nočejo dati svojih zemljišč za gradnjo pločnikov in kolesarskih stez …« je na srečanju krajanov izpostavil Sebastjan Volavc iz Globoč. Opozoril je na prometne teža- ve, s katerimi se soočajo kra- jani naselij ob državni cesti Višnja vas–Frankolovo (o tem smo v eni od prejšnjih številk Novega tednika že podrobneje pisali, op. p.). Kdo je kriv? Župan Vojnika Branko Petre se perečih prometnih razmer v občini zaveda in kot pravi, vsebino, ki jo iz- postavlja iniciativa, v celoti podpira: »Nujno potrebuje- mo izboljšanje stanja na tem področju. Ponovno pozivam vse lastnike zemljišč, kjer je predvidena gradnja pločni- kov in kolesarskih stez, naj soglašajo z odkupom potreb- nih zemljišč. Vem, da se je težko odločiti za prodajo ze- mlje, a je to žal nujno za ure- sničitev naložbe. Žal se veči- na že pripravljenih projektov ne premakne ravno zato, ker občani ne dajo soglasij.« Predstavnike civilne inicia- tive je izjava, da se stvari ne premaknejo zaradi krajanov, močno vznemirila. Poudarili so, da ne poznajo nobenega takšnega primera in da ni res, da krajani nagajajo. »Zanimi- vo, da v sosednjih občinah nimajo teh težav. Glede na to, da v Celju, Velenju, Šentjur- ju … že imajo zgrajene kole- sarske steze in pločnike, so se tam z lastniki očitno znali dogovoriti. Ni vrag, da ravno v vojniški občini živimo najbolj ›žleht‹ ljudje, ki ne želimo dati zemlje,« je dejal predstavnik civilne iniciative Vinko Žgaj- ner. Župan je odgovoril, da bo predstavnike civilne iniciative naslednjič povabil na razgovo- re z lastniki zemljišč, s kateri- mi se ne da dogovoriti, in mor- da jim bo skupaj uspelo. Ob tem je pojasnil, da je za naselje Arclin že narejenih kar nekaj projektov, ki trenutno stojijo, ker se z lastniki zemljišč ne morejo dogovoriti o odkupu potrebnih parcel za gradnjo pločnikov. Podobno je tudi glede prenove državne ceste Škofja vas–Vojnik z ureditvijo pločnika in kolesarske steze ter glede gradnje krožišča v Višnji vasi. Tudi tam imajo projekte pripravljene, za nji- hovo uresničitev potrebujejo le še zemljišča. »Ko gre za reševanje stanja na državnih cestah, občina ne more sama odločati. Ima pa seveda možnost vplivati, predlagati, sodelovati, nika- kor pa ne more stvari reševati sama. Župan Občine Vojnik sem deseto leto. Devet let se že trudim za ureditev pločni- kov tako na državni cesti od Škofje vasi do Vojnika kot na državni cesti od Arclina do Ljubečne. Čeprav na terenu ni bilo še nič narejeno, smo v tem času pripravili vso do- kumentacijo. Gradnja se ne more začeti, dokler ne pri- dobimo tudi vseh potrebnih zemljišč. Projekt na cesti od Škofje vasi do Vojnika pred- videva na levi in desni strani ob državni cesti pločnik in kolesarsko stezo. Toda na tej trasi je še kar nekaj odprtih vprašanj, ki so povezana z lastništvom zemljišč,« je po- jasnil župan Branko Petre. Drugačne težave spremlja- jo gradnjo prehoda za pešce v Ivenci v bližini avtobusne postaje. Projekt je, kot je dejal župan, obstal na ministrstvu za infrastrukturo, saj naj bi zanj zmanjkalo denarja: »Že več kot leto čakamo na pod- pis sporazuma o sofinanci- ranju prehoda. A če želimo, da država pri tem projektu fi- nančno sodeluje, nam ne pre- ostane drugega, kot da poča- kamo na ta podpis.« Občani, zbrani na srečanju krajanov v Vojniku, ne izključujejo niti možnosti zapore ceste, da bi bili slišani in upoštevani in da bi se stvari začele premikati. Kot so dejali predstavniki ci- vilne iniciative, s svojimi opo- zorili vedno naletijo na gluha ušesa tako na občinski kot na državni ravni. Izpostavili so, da se je promet na glavnih cestah v občini Vojnik, pred- vsem na regionalnih cestah Višnja vas–Celje, Arclin–Lju- bečna, Višnja vas–Franko- lovo in Višnja vas–Dobrna v zadnjih letih močno povečal. Samo na cesti od Višnje vasi do Celja so v letu 2022 našteli 5,5 milijona vozil ali povpreč- no več kot 15 tisoč na dan. V prvi polovici leta 2023 se je trend nadaljeval, v prihodnje bodo razmere še slabše, so opozorili. Po odprtju obvozni- ce mimo Ljubečne se je moč- no povečal tudi promet skozi naselje Arclin, pri čemer se je vidno povečalo število tovor- njakov. Tako kot glavna regi- onalna cesta Višnja vas– Celje je tudi cesta skozi Arclin (ki je tudi šolska pot) brez pločnika in kolesarske steze. »Ničkoli- kokrat so prebivalci ob cesti zadržali dih ob nevarni vožnji voznikov, ko se pešci in kole- sarji niso imeli kam umakniti. Lahko so le čakali in upali, da ne bo počilo,« so navedli v ci- vilni iniciativi. Spomnili so tudi na načrto- vano prenovo odseka štajer- ske avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami. Dela naj bi se začela spomladi prihodnje leto in naj bi trajala vsaj dve leti. Čeprav Dars med obnovo ne načrtuje obvozov po regionalni cesti skozi Voj- nik, se v iniciativi bojijo, da se bo promet skozi vojniško občino še dodatno povečal. Komunikacija »Kakovost bivanja ob teh ce- stah je že zdaj slaba, hrup pre- sega dovoljene meje. Stanje je nevredno normalnega življe- Takšni prizori na cesti Frankolovo–Vojnik žal niso redki. »Toda odgovorni težav ne vidijo. Po kriterijih države se na tej cesti ne zgodi dovolj nesreč, da bi ukrepala,« so ogorčeni krajani Globoč. (Foto: FB Tukaj smo) Nova civilna iniciativa Tukaj smo, ki je minuli teden v Vojniku sklicala srečanje krajanov, zahteva osnovno infra- strukturo za večjo varnost ob cestah v vojniški občini. Z leve: Barbara Leder, Vinko Žgajner, Sebastjan Volavc in Janez Krušič (Foto: Nik Jarh) V civilni iniciativi zahtevajo takojšnjo celovito rešitev prometa z gradnjo pločnikov in kolesarskih stez na regi- onalnih cestah Celje–Višnja vas, Višnja vas–Frankolovo in Ljubečna–Arclin ter ureditev potoka Dajnica in drugih vodotokov v občini Vojnik, ki so v minulem letu marsiko- mu poplavili dom. Hkrati od občine pričakujejo ureditev odvodnjavanja tam, kjer se je ob lanskem deževju izkazalo, da infrastruktura ne ustreza razmeram. Zahtevajo tudi takojšnje načrtovanje nove obvozne regionalne ceste, ki bi zaobšla tako Arclin kot Vojnik. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 12, 21. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Računsko sodišče je pregledalo pravilnost dela poslovanja Občine Kozje v letu 2022. Pomembnejše nepravilnosti je ugotovilo na področju priprave prora- čuna in njegovega zaključnega računa ter njegovega izvrševanja, prodaje nepremičnega premoženja in od- daje prostorov v najem. Nepravilnosti je ugotovilo še na področju javnih naročil pri naložbenih odhodkih, tekočih transferjev nepridobitnim organizacijam in ustanovam ter na področju zadolževanja. Računsko sodišče ugotavlja, da občina ni poslovala v skladu s predpisi tudi glede ustanovitve zavoda in sklenitve neposredne pogodbe za upravljanje javnega športne- ga objekta in površin za šport. TINA STRMČNIK Nova prometna strategija ŠMARJE PRI JELŠAH – Občina bo za izdelavo občin- ske celostne prometne strategije pridobila nepovratna sredstva evropske kohezijske politike v višini 28 tisoč evrov. Denar je pridobila, ker se je uspešno prijavila na razpis okoljskega ministrstva. Občina Šmarje pri Jelšah je od maja 2016 do maja 2017 v sodelovanju s Fakulteto za logistiko iz Celja izdelala prvo celostno prometno strategijo. Ta je vključevala obsežen načrt izvedbe različnih ukrepov na področju šestih stebrov trajnostne mobilnosti med letoma 2017 in 2021. Občina je izvedla glavnino načrtovanih ukrepov, z novim strateškim dokumentom bo zastavila nove izzive in cilje na področju trajnostne mobilnosti in prometnega načrtovanja. TS Popis travniških sadovnjakov KOZJE – Kozjanski park že od leta 1999 obnavlja in na novo vzpostavlja visokodebelne travniške sadovnjake. Slednji niso pomembni le za prehrano ljudi, ampak so pomemben življenjski prostor za številne rastline in živali. Skrb za visokodebelne travniške sadovnjake bo tudi eden od ciljev novega projekta, ki ga bo Kozjanski park izvajal s partnerji, zanj pa pričakuje kohezijska sredstva. Da bi preverili, v kakšnem stanju so posamezni sadov- njaki, so sodelavci Kozjanskega parka februarja začeli izvajati pregled njihovega stanja. Zanima jih, ali so obde- lani (košnja, paša, mulčenje), ali so bili obrezani in ali je bila odstranjena bela omela. Zanima jih tudi, ali so bila v posameznih sadovnjakih zasajena nova drevesa in ali so v sadovnjakih prisotna dupla. Nekatere sadovnjake tudi fotografirajo, o tem, kakšne načrte imajo z njimi, se pogo- varjajo z njihovimi lastniki. TS Sanacija plazov SLOVENSKE KONJICE – Lanske avgustovske poplave, ki so prizadele velik del Slovenije, so krajem na Ko- njiškem bolj ali manj prizanesle. Zaradi večdnevnih obilnih padavin se je sprožilo nekaj plazov. Plazova v Bezini in Kamni Gori naj bi bila kmalu sanirana. Kot pravijo v konjiški občinski upravi, je občina dva manjša udora brežin na robu vozišča v Klokočovniku in Zbelovski Gori v zimskih mesecih že sanirala. Zdaj sta na vrsti plazova v Bezini in Kamni Gori. Stroški sanacije pla- zu v Bezini, ki jo izvaja podjetje Blaža Švelca, znašajo 93 tisoč evrov, Podjetje Gradnje Marguč medtem sanira plaz v Kamni Gori, vrednost sanacijskih del znaša približno 67 tisoč evrov. Sanacija plazov ne bo finančno obremenila konjiškega občinskega proračuna, saj je občina v ta namen prejela denar od države, in sicer iz programa sanacijskih ukrepov za odpravo posledic naravnih nesreč. Če bo vreme dopu- ščalo, naj bi bila plazova v Bezini in Kamni Gori sanirana do konca letošnjega aprila. BF Sanacija plazu v Bezini naj bi bila končana do konca aprila. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Kljub negativnemu mnenju računskega sodišča je občina, kot trdi županja Milenca Krajnc, gospodarno in pregledno ravnala s proračunskim denarjem. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Računsko sodišče je spo- ročilo, da je županja Milenca Krajnc občinskemu svetu pre- pozno poročala o izvrševanju proračuna v prvem polletju 2022. Poročilo o izvrševanju proračuna Občine Kozje v tem obdobju je nepopolno. Županja ni mesečno načrto- vala likvidnosti proračuna, ni vzpostavila evidence pre- vzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let in ni zagotovila notranje revizije poslovanja za leto 2022. Evidenca nepremičnega premoženja občine ni vsebo- vala vseh podatkov. Občina za vodenje postopka javnega zbiranja ponudb ni imenovala komisije, temveč je delo ko- misije opravljala uslužbenka občinske uprave. Za eno od nepremičnin, ki je bila pred- met prodaje, je bila cenitev na dan sklenitve pravnega posla starejša od 12 mesecev; pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe občina ni pridobila pisne izjave ponudnika, da ni povezana oseba. Kot še ugo- tavlja računsko sodišče, ob- čina za oddajanje prostorov doma krajanov v Lesičnem v občasno uporabo ni imela sprejetega cenika. Občina je sklenila neposredno pogodbo o brezplačni uporabi prostora z enim od društev, čeprav sle- dnje ni izpolnjevalo pogojev za to. Občina v več primerih prodaje ali oddaje prostorov v najem ni imenovala skrbnika pravnega posla oziroma ga ni določila v pogodbi. Nepravilnosti pri sklenitvi aneksov Računsko sodišče je opozo- rilo, da je občina s pogodbo prevzela več obveznosti, kot je imela za ta namen zagotovlje- nih sredstev. V razpisni doku- mentaciji je navedla določilo, ki omejuje konkurenco med ponudniki. Sklenila je aneks, s katerim se je dogovorila za dodatna dela, ne da bi ustre- zno utemeljila in dokumen- tirala razloge za spremembo pogodbe. Prejete ponudbe, ki je presegala zagotovljena sredstva v proračunu občine za leto 2022, ni izločila kot nedopustne. Aneks zaradi iz- vedbe nekaterih dodatnih del je sklenila po zaključku del. V dveh primerih je od izvajalca prepozno pridobila finančno zavarovanje, ki je imelo pre- kratek rok veljavnosti oziro- ma prenizko vrednost. Obči- na pred uvrstitvijo projekta v načrt razvojnih programov ni pripravila dokumenta identi- fikacije investicijskega projek- ta, na portalu javnih naročil ni objavila elektronske kopije aneksa k pogodbi, pri plačilu obveznosti iz proračuna ni upoštevala zakonskega pla- čilnega roka. Sodišče je med drugim ugo- tovilo še, da je občina uporab- nikom zagotavljala brezplačno uporabo javnega športnega objekta, ne da bi izvedla javni razpis. Športni zvezi Kozje je na podlagi neposredne pogod- be dodelila in izplačala sred- stva v znesku 5 tisoč evrov, ne da bi prej izvedla javni razpis. Nekaj nepravilnosti je ugoto- vilo tudi pri javnih razpisih na področju športa in kulture. Kot še ugotavlja računsko sodišče, Občina Kozje v javnofinančnih predpisih ni imela podlage za ustanovitev Zavoda za razvoj Občine Kozje. Pred sklenitvijo neposredne pogodbe za upra- vljanje Večnamenskega centra Kozje in Športnega parka Koz- je ni izvedla preverjanja cen na trgu, s čimer bi dokazala, da je spoštovala načelo gospo- darnosti. Upoštevajo priporočila Županja Kozjega Milenca Krajnc je povedala, da je ob- čina že med revizijskim po- stopkom sprejela ustrezne po- pravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti oziro- ma ukrepe, ki bodo zmanjša- li možnost nastajanja takšnih nepravilnosti v prihodnje. »Pri ugotovljenih nepravilnostih bo občina v prihodnje upošte- vala vsa dejstva, ugotovljena v mnenju računskega sodišča, ter poslovala v skladu z nje- govimi priporočili.« Krajnčeva je dodala, da je cilj občinske uprave in občinskega sveta omogočiti uravnotežen razvoj celotne občine. »Pri poslova- nju si prizadevamo, da delu- jemo pregledno ter v skladu s področnimi predpisi, se pa zagotovo zaradi širokega po- dročja dela in projektov, ki jih vodimo, tudi zgodijo nepra- vilnosti.« Kljub negativnemu mnenju računskega sodišča je občina, kot trdi županja, gospodarno in pregledno rav- nala s proračunskimi sredstvi, zastavljeni cilji in projekti pa so bili v celoti uresničeni. KOZJE – Računsko sodišče ugotovilo več nepravilnosti Občina mora izboljšati svoje poslovanje Prihaja varuh človekovih pravic ŠTORE – Potem ko je varuh človekovih pravic pred ča- som med drugim obiskal občine Luče, Šentjur in Laško, je svoj obisk napovedal tudi v občini Štore. Tam bo svoj kotiček odprl v ponedeljek, 25. marca. Varuh človekovih pravic Peter Svetina in njegov name- stnik Ivan Šelih se bosta v ponedeljek, 25. marca, srečala s štorskim županom Miranom Jurkoškom in se z njim po- govorila o aktualnih zadevah in najbolj perečih težavah. Po srečanju bo varuh človekovih pravic v občini odprl in predstavil Varuhov kotiček. Njegov namen je ustanovo varuha približati čim širšemu krogu ljudi v okolju, kjer živijo, in jim pomagati, če se znajdejo v stiski ali če imajo težave pri iskanju odgovorov oziroma pojasnil različnih ustanov ali organov. TS Dobili bodo »optiko« ROGAŠKA SLATINA – Na začetku pomladi bo izvajalec v občini začel graditi širokopasovno optično omrežje Rune, ki bo omogočilo dostop do hitrejše, zanesljivejše in bolj kakovostne povezave z internetom. Cilj projekta Rune je zagotavljati optično infrastrukturo prebivalcem podeželskih območij. Na območju občine Ro- gaška Slatina bodo prvi uporabniki širokopasovno omrežje lahko uporabljali že pred koncem pomladi. Izvajalec bo najprej začel delati v Stopercah, nadaljeval bo proti Svete- mu Florijanu. Pred začetkom del bo vaščanom posameznih naselij predstavil traso projekta in načrt gradnje. Občani lahko več o možnosti priklopa in naročila optike preberejo na spletni strani www.ruralnetwork.eu. TS Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 12, 21. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV »Dovolj imamo ignorantskega odnosa Občine Vojnik do prebivalcev Arclina, Vojni- ka in drugih krajev ob državni cesti. Dovolj prometa, ki vsak dan vedno bolj vpliva na naša življenja. Dovolj neurejene javne infrastrukture, zaradi katere je bila ob lanskih neurjih marsikatera hiša poplavljena. Dovolj nestrokovnih, rokohitrskih in nepremišljenih prostorskih rešitev. Dovolj prikrivanja in podajanja lažnih informacij ter skrivanja pomembnih odločitev za življenje krajanov,« sporočajo občani, zdru- ženi v civilno iniciativo Tukaj smo. Zahtevajo zagotovitev večje prometne varnosti z gradnjo pločnikov, kolesarskih stez, prehodov za pešce. Minuli petek so v Vojniku pripravili srečanje krajanov, na katerem so predstavili problematiko, na katero opo- zarjajo, in terjali odgovore pristojnih. Srečanja se je udeležilo približno sedemdeset krajanov, od povabljenih na državni in občinski ravni pa le župan Vojnika Branko Petre s predstavniki občinske uprave ter svetov KS Vojnik in Frankolovo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Civilna iniciativa Tukaj smo je na srečanju krajanov sprejela tri sklepe: - Župan Občine Vojnik mora opredeliti smernice za transparentnost in javnost delovanja občine in občin- ske uprave ter zapisnike in sklepe krajevnih skupnosti, občinskega sveta, odborov občinskega sveta redno in sprotno objavljati na spletni strani občine. - Župan mora v naslednjih treh mesecih poskrbeti za pripravo izhodišč za pristop k izdelavi celostne prometne strategije prometa in mobilnosti v občini Vojnik. Strategi- ja mora vsebovati načrt gradnje pločnikov in kolesarskih poti. Občina se mora konkretno opredeliti in izdelati časovni načrt umeščanja obvoznice v prostor. Občina naj sprejme akcijski načrt vzdrževanja javnih cest in poti v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo. - Župan mora v naslednjih treh mesecih pripraviti iz- hodišča za pristop k izdelavi celostne študije vodotokov in opredeliti monitoring vzdrževanja del na vodotokih. Za dostopno in trajnostno mobilnost DOBRNA – Občina je bila uspešna na javnem razpisu za sofinanciranje celostnih prometnih strategij. Od mi- nistrstva za okolje, podnebje in energijo je prejela sklep o sofinanciranju v višini 19.600 evrov. Operacijo delno financira Evropska unija iz Kohezijske- ga sklada. Cilj projekta celostnih prometnih strategij je izboljšanje prometnih razmer z načrtovanjem učinkovi- tejših, varnejših in bolj trajnostno usmerjenih rešitev za mobilnost, pojasnjujejo v Občini Dobrna, kjer se bodo osre- dotočili na spodbujanje in ustvarjanje boljših pogojev za različne načine potovanj, kot so hoja, kolesarjenje ali javni prevoz. »Poudarek bo na posebnostih lokalnega okolja in potrebah ranljivejših skupin. Cilj je torej razvoj celotnega prometnega sistema, ki bo za občane in obiskovalce do- stopen in trajnosten,« dodajajo. BA VOJNIK – Občane vznemirja slaba prometna varnost v občini, zato od pristojnih terjajo rešitve Kdo nagaja in kdo tišči glavo v pesek nja,« zatrjujejo v iniciativi. Žu- panu in občinski upravi očitajo slabo komunikacijo z občani glede reševanja težav oziroma iskanja rešitev. »Vsi pogovori so neformalni, ustni, pisnih odgovorov občine ni, saj se nič ne premakne. Ves čas poslu- šamo izgovore, da se ničesar ne da narediti, da ni denarja, da je stvar v domeni države, da ljudje nočejo dati svojih zemljišč za gradnjo pločnikov in kolesarskih stez …« je na srečanju krajanov izpostavil Sebastjan Volavc iz Globoč. Opozoril je na prometne teža- ve, s katerimi se soočajo kra- jani naselij ob državni cesti Višnja vas–Frankolovo (o tem smo v eni od prejšnjih številk Novega tednika že podrobneje pisali, op. p.). Kdo je kriv? Župan Vojnika Branko Petre se perečih prometnih razmer v občini zaveda in kot pravi, vsebino, ki jo iz- postavlja iniciativa, v celoti podpira: »Nujno potrebuje- mo izboljšanje stanja na tem področju. Ponovno pozivam vse lastnike zemljišč, kjer je predvidena gradnja pločni- kov in kolesarskih stez, naj soglašajo z odkupom potreb- nih zemljišč. Vem, da se je težko odločiti za prodajo ze- mlje, a je to žal nujno za ure- sničitev naložbe. Žal se veči- na že pripravljenih projektov ne premakne ravno zato, ker občani ne dajo soglasij.« Predstavnike civilne inicia- tive je izjava, da se stvari ne premaknejo zaradi krajanov, močno vznemirila. Poudarili so, da ne poznajo nobenega takšnega primera in da ni res, da krajani nagajajo. »Zanimi- vo, da v sosednjih občinah nimajo teh težav. Glede na to, da v Celju, Velenju, Šentjur- ju … že imajo zgrajene kole- sarske steze in pločnike, so se tam z lastniki očitno znali dogovoriti. Ni vrag, da ravno v vojniški občini živimo najbolj ›žleht‹ ljudje, ki ne želimo dati zemlje,« je dejal predstavnik civilne iniciative Vinko Žgaj- ner. Župan je odgovoril, da bo predstavnike civilne iniciative naslednjič povabil na razgovo- re z lastniki zemljišč, s kateri- mi se ne da dogovoriti, in mor- da jim bo skupaj uspelo. Ob tem je pojasnil, da je za naselje Arclin že narejenih kar nekaj projektov, ki trenutno stojijo, ker se z lastniki zemljišč ne morejo dogovoriti o odkupu potrebnih parcel za gradnjo pločnikov. Podobno je tudi glede prenove državne ceste Škofja vas–Vojnik z ureditvijo pločnika in kolesarske steze ter glede gradnje krožišča v Višnji vasi. Tudi tam imajo projekte pripravljene, za nji- hovo uresničitev potrebujejo le še zemljišča. »Ko gre za reševanje stanja na državnih cestah, občina ne more sama odločati. Ima pa seveda možnost vplivati, predlagati, sodelovati, nika- kor pa ne more stvari reševati sama. Župan Občine Vojnik sem deseto leto. Devet let se že trudim za ureditev pločni- kov tako na državni cesti od Škofje vasi do Vojnika kot na državni cesti od Arclina do Ljubečne. Čeprav na terenu ni bilo še nič narejeno, smo v tem času pripravili vso do- kumentacijo. Gradnja se ne more začeti, dokler ne pri- dobimo tudi vseh potrebnih zemljišč. Projekt na cesti od Škofje vasi do Vojnika pred- videva na levi in desni strani ob državni cesti pločnik in kolesarsko stezo. Toda na tej trasi je še kar nekaj odprtih vprašanj, ki so povezana z lastništvom zemljišč,« je po- jasnil župan Branko Petre. Drugačne težave spremlja- jo gradnjo prehoda za pešce v Ivenci v bližini avtobusne postaje. Projekt je, kot je dejal župan, obstal na ministrstvu za infrastrukturo, saj naj bi zanj zmanjkalo denarja: »Že več kot leto čakamo na pod- pis sporazuma o sofinanci- ranju prehoda. A če želimo, da država pri tem projektu fi- nančno sodeluje, nam ne pre- ostane drugega, kot da poča- kamo na ta podpis.« Občani, zbrani na srečanju krajanov v Vojniku, ne izključujejo niti možnosti zapore ceste, da bi bili slišani in upoštevani in da bi se stvari začele premikati. Kot so dejali predstavniki ci- vilne iniciative, s svojimi opo- zorili vedno naletijo na gluha ušesa tako na občinski kot na državni ravni. Izpostavili so, da se je promet na glavnih cestah v občini Vojnik, pred- vsem na regionalnih cestah Višnja vas–Celje, Arclin–Lju- bečna, Višnja vas–Franko- lovo in Višnja vas–Dobrna v zadnjih letih močno povečal. Samo na cesti od Višnje vasi do Celja so v letu 2022 našteli 5,5 milijona vozil ali povpreč- no več kot 15 tisoč na dan. V prvi polovici leta 2023 se je trend nadaljeval, v prihodnje bodo razmere še slabše, so opozorili. Po odprtju obvozni- ce mimo Ljubečne se je moč- no povečal tudi promet skozi naselje Arclin, pri čemer se je vidno povečalo število tovor- njakov. Tako kot glavna regi- onalna cesta Višnja vas– Celje je tudi cesta skozi Arclin (ki je tudi šolska pot) brez pločnika in kolesarske steze. »Ničkoli- kokrat so prebivalci ob cesti zadržali dih ob nevarni vožnji voznikov, ko se pešci in kole- sarji niso imeli kam umakniti. Lahko so le čakali in upali, da ne bo počilo,« so navedli v ci- vilni iniciativi. Spomnili so tudi na načrto- vano prenovo odseka štajer- ske avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami. Dela naj bi se začela spomladi prihodnje leto in naj bi trajala vsaj dve leti. Čeprav Dars med obnovo ne načrtuje obvozov po regionalni cesti skozi Voj- nik, se v iniciativi bojijo, da se bo promet skozi vojniško občino še dodatno povečal. Komunikacija »Kakovost bivanja ob teh ce- stah je že zdaj slaba, hrup pre- sega dovoljene meje. Stanje je nevredno normalnega življe- Takšni prizori na cesti Frankolovo–Vojnik žal niso redki. »Toda odgovorni težav ne vidijo. Po kriterijih države se na tej cesti ne zgodi dovolj nesreč, da bi ukrepala,« so ogorčeni krajani Globoč. (Foto: FB Tukaj smo) Nova civilna iniciativa Tukaj smo, ki je minuli teden v Vojniku sklicala srečanje krajanov, zahteva osnovno infra- strukturo za večjo varnost ob cestah v vojniški občini. Z leve: Barbara Leder, Vinko Žgajner, Sebastjan Volavc in Janez Krušič (Foto: Nik Jarh) V civilni iniciativi zahtevajo takojšnjo celovito rešitev prometa z gradnjo pločnikov in kolesarskih stez na regi- onalnih cestah Celje–Višnja vas, Višnja vas–Frankolovo in Ljubečna–Arclin ter ureditev potoka Dajnica in drugih vodotokov v občini Vojnik, ki so v minulem letu marsiko- mu poplavili dom. Hkrati od občine pričakujejo ureditev odvodnjavanja tam, kjer se je ob lanskem deževju izkazalo, da infrastruktura ne ustreza razmeram. Zahtevajo tudi takojšnje načrtovanje nove obvozne regionalne ceste, ki bi zaobšla tako Arclin kot Vojnik. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 12, 21. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Računsko sodišče je pregledalo pravilnost dela poslovanja Občine Kozje v letu 2022. Pomembnejše nepravilnosti je ugotovilo na področju priprave prora- čuna in njegovega zaključnega računa ter njegovega izvrševanja, prodaje nepremičnega premoženja in od- daje prostorov v najem. Nepravilnosti je ugotovilo še na področju javnih naročil pri naložbenih odhodkih, tekočih transferjev nepridobitnim organizacijam in ustanovam ter na področju zadolževanja. Računsko sodišče ugotavlja, da občina ni poslovala v skladu s predpisi tudi glede ustanovitve zavoda in sklenitve neposredne pogodbe za upravljanje javnega športne- ga objekta in površin za šport. TINA STRMČNIK Nova prometna strategija ŠMARJE PRI JELŠAH – Občina bo za izdelavo občin- ske celostne prometne strategije pridobila nepovratna sredstva evropske kohezijske politike v višini 28 tisoč evrov. Denar je pridobila, ker se je uspešno prijavila na razpis okoljskega ministrstva. Občina Šmarje pri Jelšah je od maja 2016 do maja 2017 v sodelovanju s Fakulteto za logistiko iz Celja izdelala prvo celostno prometno strategijo. Ta je vključevala obsežen načrt izvedbe različnih ukrepov na področju šestih stebrov trajnostne mobilnosti med letoma 2017 in 2021. Občina je izvedla glavnino načrtovanih ukrepov, z novim strateškim dokumentom bo zastavila nove izzive in cilje na področju trajnostne mobilnosti in prometnega načrtovanja. TS Popis travniških sadovnjakov KOZJE – Kozjanski park že od leta 1999 obnavlja in na novo vzpostavlja visokodebelne travniške sadovnjake. Slednji niso pomembni le za prehrano ljudi, ampak so pomemben življenjski prostor za številne rastline in živali. Skrb za visokodebelne travniške sadovnjake bo tudi eden od ciljev novega projekta, ki ga bo Kozjanski park izvajal s partnerji, zanj pa pričakuje kohezijska sredstva. Da bi preverili, v kakšnem stanju so posamezni sadov- njaki, so sodelavci Kozjanskega parka februarja začeli izvajati pregled njihovega stanja. Zanima jih, ali so obde- lani (košnja, paša, mulčenje), ali so bili obrezani in ali je bila odstranjena bela omela. Zanima jih tudi, ali so bila v posameznih sadovnjakih zasajena nova drevesa in ali so v sadovnjakih prisotna dupla. Nekatere sadovnjake tudi fotografirajo, o tem, kakšne načrte imajo z njimi, se pogo- varjajo z njihovimi lastniki. TS Sanacija plazov SLOVENSKE KONJICE – Lanske avgustovske poplave, ki so prizadele velik del Slovenije, so krajem na Ko- njiškem bolj ali manj prizanesle. Zaradi večdnevnih obilnih padavin se je sprožilo nekaj plazov. Plazova v Bezini in Kamni Gori naj bi bila kmalu sanirana. Kot pravijo v konjiški občinski upravi, je občina dva manjša udora brežin na robu vozišča v Klokočovniku in Zbelovski Gori v zimskih mesecih že sanirala. Zdaj sta na vrsti plazova v Bezini in Kamni Gori. Stroški sanacije pla- zu v Bezini, ki jo izvaja podjetje Blaža Švelca, znašajo 93 tisoč evrov, Podjetje Gradnje Marguč medtem sanira plaz v Kamni Gori, vrednost sanacijskih del znaša približno 67 tisoč evrov. Sanacija plazov ne bo finančno obremenila konjiškega občinskega proračuna, saj je občina v ta namen prejela denar od države, in sicer iz programa sanacijskih ukrepov za odpravo posledic naravnih nesreč. Če bo vreme dopu- ščalo, naj bi bila plazova v Bezini in Kamni Gori sanirana do konca letošnjega aprila. BF Sanacija plazu v Bezini naj bi bila končana do konca aprila. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Kljub negativnemu mnenju računskega sodišča je občina, kot trdi županja Milenca Krajnc, gospodarno in pregledno ravnala s proračunskim denarjem. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Računsko sodišče je spo- ročilo, da je županja Milenca Krajnc občinskemu svetu pre- pozno poročala o izvrševanju proračuna v prvem polletju 2022. Poročilo o izvrševanju proračuna Občine Kozje v tem obdobju je nepopolno. Županja ni mesečno načrto- vala likvidnosti proračuna, ni vzpostavila evidence pre- vzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let in ni zagotovila notranje revizije poslovanja za leto 2022. Evidenca nepremičnega premoženja občine ni vsebo- vala vseh podatkov. Občina za vodenje postopka javnega zbiranja ponudb ni imenovala komisije, temveč je delo ko- misije opravljala uslužbenka občinske uprave. Za eno od nepremičnin, ki je bila pred- met prodaje, je bila cenitev na dan sklenitve pravnega posla starejša od 12 mesecev; pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe občina ni pridobila pisne izjave ponudnika, da ni povezana oseba. Kot še ugo- tavlja računsko sodišče, ob- čina za oddajanje prostorov doma krajanov v Lesičnem v občasno uporabo ni imela sprejetega cenika. Občina je sklenila neposredno pogodbo o brezplačni uporabi prostora z enim od društev, čeprav sle- dnje ni izpolnjevalo pogojev za to. Občina v več primerih prodaje ali oddaje prostorov v najem ni imenovala skrbnika pravnega posla oziroma ga ni določila v pogodbi. Nepravilnosti pri sklenitvi aneksov Računsko sodišče je opozo- rilo, da je občina s pogodbo prevzela več obveznosti, kot je imela za ta namen zagotovlje- nih sredstev. V razpisni doku- mentaciji je navedla določilo, ki omejuje konkurenco med ponudniki. Sklenila je aneks, s katerim se je dogovorila za dodatna dela, ne da bi ustre- zno utemeljila in dokumen- tirala razloge za spremembo pogodbe. Prejete ponudbe, ki je presegala zagotovljena sredstva v proračunu občine za leto 2022, ni izločila kot nedopustne. Aneks zaradi iz- vedbe nekaterih dodatnih del je sklenila po zaključku del. V dveh primerih je od izvajalca prepozno pridobila finančno zavarovanje, ki je imelo pre- kratek rok veljavnosti oziro- ma prenizko vrednost. Obči- na pred uvrstitvijo projekta v načrt razvojnih programov ni pripravila dokumenta identi- fikacije investicijskega projek- ta, na portalu javnih naročil ni objavila elektronske kopije aneksa k pogodbi, pri plačilu obveznosti iz proračuna ni upoštevala zakonskega pla- čilnega roka. Sodišče je med drugim ugo- tovilo še, da je občina uporab- nikom zagotavljala brezplačno uporabo javnega športnega objekta, ne da bi izvedla javni razpis. Športni zvezi Kozje je na podlagi neposredne pogod- be dodelila in izplačala sred- stva v znesku 5 tisoč evrov, ne da bi prej izvedla javni razpis. Nekaj nepravilnosti je ugoto- vilo tudi pri javnih razpisih na področju športa in kulture. Kot še ugotavlja računsko sodišče, Občina Kozje v javnofinančnih predpisih ni imela podlage za ustanovitev Zavoda za razvoj Občine Kozje. Pred sklenitvijo neposredne pogodbe za upra- vljanje Večnamenskega centra Kozje in Športnega parka Koz- je ni izvedla preverjanja cen na trgu, s čimer bi dokazala, da je spoštovala načelo gospo- darnosti. Upoštevajo priporočila Županja Kozjega Milenca Krajnc je povedala, da je ob- čina že med revizijskim po- stopkom sprejela ustrezne po- pravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti oziro- ma ukrepe, ki bodo zmanjša- li možnost nastajanja takšnih nepravilnosti v prihodnje. »Pri ugotovljenih nepravilnostih bo občina v prihodnje upošte- vala vsa dejstva, ugotovljena v mnenju računskega sodišča, ter poslovala v skladu z nje- govimi priporočili.« Krajnčeva je dodala, da je cilj občinske uprave in občinskega sveta omogočiti uravnotežen razvoj celotne občine. »Pri poslova- nju si prizadevamo, da delu- jemo pregledno ter v skladu s področnimi predpisi, se pa zagotovo zaradi širokega po- dročja dela in projektov, ki jih vodimo, tudi zgodijo nepra- vilnosti.« Kljub negativnemu mnenju računskega sodišča je občina, kot trdi županja, gospodarno in pregledno rav- nala s proračunskimi sredstvi, zastavljeni cilji in projekti pa so bili v celoti uresničeni. KOZJE – Računsko sodišče ugotovilo več nepravilnosti Občina mora izboljšati svoje poslovanje Prihaja varuh človekovih pravic ŠTORE – Potem ko je varuh človekovih pravic pred ča- som med drugim obiskal občine Luče, Šentjur in Laško, je svoj obisk napovedal tudi v občini Štore. Tam bo svoj kotiček odprl v ponedeljek, 25. marca. Varuh človekovih pravic Peter Svetina in njegov name- stnik Ivan Šelih se bosta v ponedeljek, 25. marca, srečala s štorskim županom Miranom Jurkoškom in se z njim po- govorila o aktualnih zadevah in najbolj perečih težavah. Po srečanju bo varuh človekovih pravic v občini odprl in predstavil Varuhov kotiček. Njegov namen je ustanovo varuha približati čim širšemu krogu ljudi v okolju, kjer živijo, in jim pomagati, če se znajdejo v stiski ali če imajo težave pri iskanju odgovorov oziroma pojasnil različnih ustanov ali organov. TS Dobili bodo »optiko« ROGAŠKA SLATINA – Na začetku pomladi bo izvajalec v občini začel graditi širokopasovno optično omrežje Rune, ki bo omogočilo dostop do hitrejše, zanesljivejše in bolj kakovostne povezave z internetom. Cilj projekta Rune je zagotavljati optično infrastrukturo prebivalcem podeželskih območij. Na območju občine Ro- gaška Slatina bodo prvi uporabniki širokopasovno omrežje lahko uporabljali že pred koncem pomladi. Izvajalec bo najprej začel delati v Stopercah, nadaljeval bo proti Svete- mu Florijanu. Pred začetkom del bo vaščanom posameznih naselij predstavil traso projekta in načrt gradnje. Občani lahko več o možnosti priklopa in naročila optike preberejo na spletni strani www.ruralnetwork.eu. TS Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 12, 21. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Velenjčan Asmir Bećarević je kot rudar v velenj- skem premogovniku delal 25 let. Kot sindikalist je po- gosto opozarjal na nedostojne in neprimerne delovne pogoje v jami, predlani je na primer glasno kritiziral neustrezne in predrage malice za rudarje. Kmalu zatem mu je delodajalec prekinil delovno razmerje iz krivdnih razlogov, ker naj bi kršil navodila bolniške- ga staleža. Delovno sodišče v Celju je te dni razsodilo, da je bila odpoved delovnega razmerja nezakonita. A s sodbo sodišča nista zadovoljna niti poslovodstvo Premogovnika Velenje, ki je že napovedalo pritožbo, niti Bećarević, ki se želi vrniti na delo v jamo, a je sodišče sledilo predlogu Premogovnika Velenje, da to ni mogoče zaradi povsem porušenega zaupanja med delavcem in delodajalcem. Zato se bo tudi on pritožil, saj se sprašuje, ali so sindikalni zaupniki in drugi zaposleni, ki opozarjajo na nepravilnosti v svoji delovni organizaciji, sploh ustrezno zaščiteni. BARBARA FURMAN Izredne razmere? Tokrat le vaja! VELENJE – V taktični operativni vaji v jamskem delu Premogovnika Velenje, 500 metrov pod zemljo, so sodelovali člani spe- cialne enote policije, policijski pogajalci ter predstavniki celjske policijske uprave in generalne policijske uprave. Vaja je na- menjena usposabljanju, izpopolnjevanju ter oblikovanju dobrih praks pri zagota- vljanju varnosti v velenjskem premogov- niku. Taktična vaja je potekala v skladu s sporazu- mom o sodelovanju med Holdingom Sloven- ske elektrarne (HSE) in Policijo. Po besedah poslovnega direktorja HSE Uroša Podobni- ka je vaja primer dobre prakse, kako učin- kovito ravnati v primeru morebitnih kriznih razmer, ter je dokazala odlično sodelovanje med Policijo in HSE. »Naš skupen cilj je biti čim bolje pripravljen na izzive, ki jih prina- šajo vsakdanje situacije v energetiki, saj gre za eno ključnih družbenih panog, ki zagota- vlja nemoten potek vsakdana vseh nas. Zato bomo strokovno in praktično znanje na tem področju še nadgrajevali.« »Glavni cilj izvedbe vaje je bilo usposablja- nje vseh udeležencev pri reševanju krizne situacije. Dogodek so simulirali v jami, kar je v logističnem smislu predstavljalo velik izziv, saj so pod zemljo razmere otežene,« je po vaji povedal vodja proizvodnega sektorja v Premogovniku Velenje Stanislav Amon in dodal, da so bili glavni poudarki vaje na pravilnem odzivu na izredni dogodek, upo- raba opreme specialne enote in medsebojna komunikacija. Poleg pripadnikov specialne enote policije so bile v taktično vajo vključene tudi rudarska reševalna služba z jamskimi reševalci Premo- govnika Velenje, enota Prostovoljnega indu- strijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje in Služba varovanja HTZ. BF VELENJE – Čeprav je bil Asmir Bećarević odpuščen nezakonito, se na delo v Premogovnik Velenje ne sme vrniti So zaposleni, ki opozarjajo na nepravilnosti, ustrezno zaščiteni? Rudar Asmir Bećarević bi upokojitev rad dočakal v velenjskem premogov- niku. (Foto: Naš čas) V Premogovniku Velenje so z izjavami skopi, saj so po prejeti sodbi celjskega delov- nega sodišča, v kateri je na- vedeno, da je bila prekinitev delovnega razmerja Asmirju Bećareviću nezakonita, spo- ročili le, da se z odločitvijo in argumentacijo sodišča ne strinjajo. Zato bodo vložili pritožbo. sebej zdaj, ko se Premogov- nik Velenje sooča z izjemno težkim obdobjem prestruk- turiranja. Menim, da so me odpustili, ker sem se iskreno zavzemal za delavske pravice in pravičen proces prestruktu- riranja. Želim, da je ta proces pravičen, da bodo imeli od tega korist vsi zaposleni, ne le posamezniki, ki bodo po- večevali svoje premoženje na račun delavcev,« še poudarja Bećarević, ki se je oktobra lani zaposlil v eni od odvetniških pisarn kot poslovni sekretar. Ker ima status delovnega inva- lida druge kategorije, mu je v sklopu poklicne rehabilitacije omogočeno izobraževanje za drug poklic. Utišati sindikat? Asmir Bećarevič meni, da se je treba vprašati, ali imamo v naši državi sploh ustrezno za- ščitene sindikalne zaupnike in druge zaposlene, ki opozar- jajo na kakršnekoli nepravil- nosti v delovni organizaciji. »Moj primer nezakonite od- povedi delovnega razmerja, ki mi žal ne omogča vrnitve v delovno okolje, je jasen si- gnal vsem sindikalistom, da je sprejemljivo zgolj sindikalno delovanje, ki meji na prijate- ljevanje s poslovodstvom. A od takega delovanja delavci ne bodo imeli nikakršne koristi. Če sindikalni zaupniki in de- lavci ne bomo ustrezno zašči- teni, bo sindikalno delovanje popolnoma onemogočeno. Tega ne smemo dopustiti!« S tem se strinjajo tudi v Sindikatu delavcev rudar- stva in energetike Slovenije (SDRES), kjer so opozorili, da trenutno stanje zaščite de- lavcev in sindikalnih zaupni- kov delodajalcem omogoča, da z nezakonito odpovedjo onesposobijo delavsko za- vzemanje za pravice. Zato so pozvali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj onemo- goči barantanje z nezakoniti- mi odpovedmi sindikalistom. Od upravljavcev državnega premoženja pa pričakujejo odgovor na vprašanje, ali je primerno, da ostane poslo- vodstvo, ki uporablja meto- de ustrahovanja delavcev iz časov zgodnje industrijske revolucije, nekaznovano. In o tem je bil delodajalec se- znanjen,« je že takrat zatrjeval Bećarević, a so kljub temu v Premogovniku Velenje z od- povedjo vztrajali. Bećarević je prepričan, da se mu je vodstvo Premogovnika Velenje (PV) maščevalo, saj je junija 2022 kot takratni predsednik Sin- dikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) glasno opozarjal na nepri- merne in predrage malice pri ponudniku prehrane v Premo- govniku Velenje. Cene hladne malice so bile dvakrat dražje kot enaki izdelki v trgovini. Številni rudarji so takrat po trditvah SDRES podpisali pe- ticijo, nekateri je po navedbah sindikata niso podpisali, ker so se bali povračilnih ukrepov delodajalca. Enkrat rudar, vedno rudar Bećareviću je prvostopenj- ska sodba sodišča, ki govori o tem, da je bila prekinitev de- lovnega razmerja nezakonta, sicer v zadoščenje, vendar jo bere tudi z grenkim prioku- som, ker je sodišče sledilo pre- dlogu Premogovnika Velenje, da je zaupanje med delodajal- cem in delavcem tako načeto, da sodelovanje ni več mogoče. Zato se v rudarske rove, kjer je delal od leta 1998, ne more več vrniti. » To me žalosti, saj imam rad svoj poklic. Pravim: ›Enkrat rudar, vedno rudar! ‹ Zato v velenjskem premogovniku že- lim dočakati starost oziroma pogoje za upokojitev. Rad bi sodeloval tudi pri prizadeva- njih za izboljšanje delovnih pogojev vseh rudarjev, še po- Utrinek s taktične vaje reše- vanja 500 metrov pod zemljo (Foto: Premogovnik Velenje) Kritika malic Bistveno bolj je zgovoren Asmir Bećarević, ki je bil aprila lani odpuščen iz kriv- dnih razlogov. »Delodajalec je najel detektiva, ki me je zasledoval, ko sem bil v bol- niškem staležu. Vendar nisem kršil bolniške odsotnosti, saj mi je zdravnik dovolil gibanje. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 12, 21. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Velenjčan Asmir Bećarević je kot rudar v velenj- skem premogovniku delal 25 let. Kot sindikalist je po- gosto opozarjal na nedostojne in neprimerne delovne pogoje v jami, predlani je na primer glasno kritiziral neustrezne in predrage malice za rudarje. Kmalu zatem mu je delodajalec prekinil delovno razmerje iz krivdnih razlogov, ker naj bi kršil navodila bolniške- ga staleža. Delovno sodišče v Celju je te dni razsodilo, da je bila odpoved delovnega razmerja nezakonita. A s sodbo sodišča nista zadovoljna niti poslovodstvo Premogovnika Velenje, ki je že napovedalo pritožbo, niti Bećarević, ki se želi vrniti na delo v jamo, a je sodišče sledilo predlogu Premogovnika Velenje, da to ni mogoče zaradi povsem porušenega zaupanja med delavcem in delodajalcem. Zato se bo tudi on pritožil, saj se sprašuje, ali so sindikalni zaupniki in drugi zaposleni, ki opozarjajo na nepravilnosti v svoji delovni organizaciji, sploh ustrezno zaščiteni. BARBARA FURMAN Izredne razmere? Tokrat le vaja! VELENJE – V taktični operativni vaji v jamskem delu Premogovnika Velenje, 500 metrov pod zemljo, so sodelovali člani spe- cialne enote policije, policijski pogajalci ter predstavniki celjske policijske uprave in generalne policijske uprave. Vaja je na- menjena usposabljanju, izpopolnjevanju ter oblikovanju dobrih praks pri zagota- vljanju varnosti v velenjskem premogov- niku. Taktična vaja je potekala v skladu s sporazu- mom o sodelovanju med Holdingom Sloven- ske elektrarne (HSE) in Policijo. Po besedah poslovnega direktorja HSE Uroša Podobni- ka je vaja primer dobre prakse, kako učin- kovito ravnati v primeru morebitnih kriznih razmer, ter je dokazala odlično sodelovanje med Policijo in HSE. »Naš skupen cilj je biti čim bolje pripravljen na izzive, ki jih prina- šajo vsakdanje situacije v energetiki, saj gre za eno ključnih družbenih panog, ki zagota- vlja nemoten potek vsakdana vseh nas. Zato bomo strokovno in praktično znanje na tem področju še nadgrajevali.« »Glavni cilj izvedbe vaje je bilo usposablja- nje vseh udeležencev pri reševanju krizne situacije. Dogodek so simulirali v jami, kar je v logističnem smislu predstavljalo velik izziv, saj so pod zemljo razmere otežene,« je po vaji povedal vodja proizvodnega sektorja v Premogovniku Velenje Stanislav Amon in dodal, da so bili glavni poudarki vaje na pravilnem odzivu na izredni dogodek, upo- raba opreme specialne enote in medsebojna komunikacija. Poleg pripadnikov specialne enote policije so bile v taktično vajo vključene tudi rudarska reševalna služba z jamskimi reševalci Premo- govnika Velenje, enota Prostovoljnega indu- strijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje in Služba varovanja HTZ. BF VELENJE – Čeprav je bil Asmir Bećarević odpuščen nezakonito, se na delo v Premogovnik Velenje ne sme vrniti So zaposleni, ki opozarjajo na nepravilnosti, ustrezno zaščiteni? Rudar Asmir Bećarević bi upokojitev rad dočakal v velenjskem premogov- niku. (Foto: Naš čas) V Premogovniku Velenje so z izjavami skopi, saj so po prejeti sodbi celjskega delov- nega sodišča, v kateri je na- vedeno, da je bila prekinitev delovnega razmerja Asmirju Bećareviću nezakonita, spo- ročili le, da se z odločitvijo in argumentacijo sodišča ne strinjajo. Zato bodo vložili pritožbo. sebej zdaj, ko se Premogov- nik Velenje sooča z izjemno težkim obdobjem prestruk- turiranja. Menim, da so me odpustili, ker sem se iskreno zavzemal za delavske pravice in pravičen proces prestruktu- riranja. Želim, da je ta proces pravičen, da bodo imeli od tega korist vsi zaposleni, ne le posamezniki, ki bodo po- večevali svoje premoženje na račun delavcev,« še poudarja Bećarević, ki se je oktobra lani zaposlil v eni od odvetniških pisarn kot poslovni sekretar. Ker ima status delovnega inva- lida druge kategorije, mu je v sklopu poklicne rehabilitacije omogočeno izobraževanje za drug poklic. Utišati sindikat? Asmir Bećarevič meni, da se je treba vprašati, ali imamo v naši državi sploh ustrezno za- ščitene sindikalne zaupnike in druge zaposlene, ki opozar- jajo na kakršnekoli nepravil- nosti v delovni organizaciji. »Moj primer nezakonite od- povedi delovnega razmerja, ki mi žal ne omogča vrnitve v delovno okolje, je jasen si- gnal vsem sindikalistom, da je sprejemljivo zgolj sindikalno delovanje, ki meji na prijate- ljevanje s poslovodstvom. A od takega delovanja delavci ne bodo imeli nikakršne koristi. Če sindikalni zaupniki in de- lavci ne bomo ustrezno zašči- teni, bo sindikalno delovanje popolnoma onemogočeno. Tega ne smemo dopustiti!« S tem se strinjajo tudi v Sindikatu delavcev rudar- stva in energetike Slovenije (SDRES), kjer so opozorili, da trenutno stanje zaščite de- lavcev in sindikalnih zaupni- kov delodajalcem omogoča, da z nezakonito odpovedjo onesposobijo delavsko za- vzemanje za pravice. Zato so pozvali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj onemo- goči barantanje z nezakoniti- mi odpovedmi sindikalistom. Od upravljavcev državnega premoženja pa pričakujejo odgovor na vprašanje, ali je primerno, da ostane poslo- vodstvo, ki uporablja meto- de ustrahovanja delavcev iz časov zgodnje industrijske revolucije, nekaznovano. In o tem je bil delodajalec se- znanjen,« je že takrat zatrjeval Bećarević, a so kljub temu v Premogovniku Velenje z od- povedjo vztrajali. Bećarević je prepričan, da se mu je vodstvo Premogovnika Velenje (PV) maščevalo, saj je junija 2022 kot takratni predsednik Sin- dikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) glasno opozarjal na nepri- merne in predrage malice pri ponudniku prehrane v Premo- govniku Velenje. Cene hladne malice so bile dvakrat dražje kot enaki izdelki v trgovini. Številni rudarji so takrat po trditvah SDRES podpisali pe- ticijo, nekateri je po navedbah sindikata niso podpisali, ker so se bali povračilnih ukrepov delodajalca. Enkrat rudar, vedno rudar Bećareviću je prvostopenj- ska sodba sodišča, ki govori o tem, da je bila prekinitev de- lovnega razmerja nezakonta, sicer v zadoščenje, vendar jo bere tudi z grenkim prioku- som, ker je sodišče sledilo pre- dlogu Premogovnika Velenje, da je zaupanje med delodajal- cem in delavcem tako načeto, da sodelovanje ni več mogoče. Zato se v rudarske rove, kjer je delal od leta 1998, ne more več vrniti. » To me žalosti, saj imam rad svoj poklic. Pravim: ›Enkrat rudar, vedno rudar! ‹ Zato v velenjskem premogovniku že- lim dočakati starost oziroma pogoje za upokojitev. Rad bi sodeloval tudi pri prizadeva- njih za izboljšanje delovnih pogojev vseh rudarjev, še po- Utrinek s taktične vaje reše- vanja 500 metrov pod zemljo (Foto: Premogovnik Velenje) Kritika malic Bistveno bolj je zgovoren Asmir Bećarević, ki je bil aprila lani odpuščen iz kriv- dnih razlogov. »Delodajalec je najel detektiva, ki me je zasledoval, ko sem bil v bol- niškem staležu. Vendar nisem kršil bolniške odsotnosti, saj mi je zdravnik dovolil gibanje. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 12, 21. marec 2024 KULTURA Na dvorišču Strokovnega izobraževalnega centra Alme M. Karlin je bil 12. rez potomke najstarejše vinske trte z mariborskega Lenta. Prireditev so kuli- narično obogatili tudi dijaki zaključnih letnikov, ki so na ta dan opravljali praktično zaključno nalogo za poklicno maturo. SINTIJA JURIČ Igrali so se gledališče Vpogled v gledališko ustvarjalnost mladih v osnovnih šolah v občinah Šentjur in Dobje v tem šolskem letu je ponudilo srečanje otroških gledaliških skupin, ki je bilo minulo sredo v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju. Letos so se predstavile tri skupine. Dramski krožek Osnov- ne šole Franja Malgaja Šentjur je nastopil s predstavo Palčki pospravljalčki. Gre za delo znanega slovenskega dramatika Vinka Möderndorferja v priredbi in režiji Tjaše Jug in Tanje Zagajšek. Gledališčniki OŠ Dobje so se predstavili z avtorsko predstavo Najlepša smreka v priredbi in režiji Polone Kovač, omenjeno predstavo so soustvarili še učenci, ki se učijo igrati majhna glasbila. Oder so zavzeli še učenci Osnovne šole Hruševec Šentjur, ki so prikazali predstavo avtorice Olge Paušič z naslovom Psi, ljubezen in kurje oko. Za režij- sko vodstvo je poskrbela gledališka mentorica Helena Esih. Srečanje otroških gledališč v Šentjurju si je ogledala sloven- ska režiserka Mateja Kokol in mentoricam oz. režiserkam predstavila svoje videnje izvedenih del. TS Razpis za sofinanciranje kulturnih projektov Mestna občina je objavila javni razpis za izbor kul- turnih projektov, ki jih bo letos in naslednje leto tudi sofinancirala. Gre za projekte s področij uprizoritvenih umetnosti in plesa, glasbenih in vizualnih umetnosti ter literarnih programov in založništva, morajo pa biti izvedeni na območju Celja. Zanje bo občina namenila malo več kot 91 tisoč evrov. »Z razpisom podpiramo nevladne kulturne organizacije in skupine ter samozaposlene v kulturi, ki delujejo na ob- močju občine ter prispevajo k razvoju na tem področju,« pravijo v celjski občini. Okvirna vrednost vseh razpoložlji- vih sredstev je 40 tisoč evrov za letos in 51 tisoč evrov za leto 2025, njihovo višino pa lahko občina še spremeni v postopku sprejemanja rebalansa proračuna za letošnje ali naslednje leto. Razpis je odprt do 15. aprila, denar bodo morali upravičenci porabiti najkasneje do 31. decembra 2025. SŠol Za pogostitev in razvajanje brbončic so poskrbeli dijaki 2. f- in 4. a-razreda. Dijaki s pogostitvijo prikazali pridobljene kompetence Rez potomke stare trte je opravil Janez Žagar ob pomoči ravnatelja Iztoka Leskovarja. Najprej rez, potem kulinarika Potomko več kot 450 let stare modre kavčine z Len- ta imamo v Celju na dveh mestih; na celjskem Starem gradu in ob Strokovnem iz- obraževalnem centru Alme M. Karlin, kjer so jo minuli teden tradicionalno obrezali že dvanajstič. »Na potomko najstarejše trte iz Maribo- ra moramo biti ponosni vsi Slovenci. Ni imela lahkih po- gojev, ker se je marsikaj do- gajalo v vseh teh letih, zato čestitke vsem, ki so jo znali varovati. To je ponos Sloveni- je,« je na dogodku ob tradici- onalnem rezu povedal konzul Viteškega omizja Celje Ivan Mijošek. Da je vinarstvo del naše zgo- dovine in identitete, je pouda- ril tudi ravnatelj Strokovnega izobraževalnega centra Alme M. Karlin Iztok Leskovar. »Danes nam ta trta ne zagota- vlja le ploda, ki ga potem upo- rabimo za pridelavo žlahtne kapljice, ampak poskrbi tudi za tradicionalno druženje, ki ga izkoristimo za prenos izku- šenj s starejših na mlajše,« je povedal in ob rezu stare trte v znak zahvale simbolični ključ, ki odpira vrata do potomke trte, podelil svoji pomočnici Tatjani Goršek. Raznolik kulinarični sprehod Spomladanski rez trte so z bogatim kulinaričnim pro- gramom popestrili tudi dijaki 2. f- in 4. a-razreda, ki so na dogodku opravljali praktični del poklicne mature. »Pouda- rek je na različni kulinariki, ki so jo pripravili naši dijaki kuharstva in ekipa strežbe, ki je poskrbela za celotno logi- stično postavitev in izvedbo – od sprejema gostov do pogo- stitve. Njihova naloga je bila tudi, da so izbrali ustrezna nja Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, je bila, da to tradicijo in simboliko trte in vina kot dela slovenske svetovne kulturne dediščine ujamemo v trenutku naše zgodovine. Torej, da izbere- mo vsako leto nove vinarje in nove grozde, ki jih zmešamo v zvrst knežjega mesta iz vi- nogradov, ki so bili nekoč v lasti celjskih knezov,« je na- povedal Deleja. Foto: Andraž Purg vina, ki se po okusu ujema- jo s kulinariko,« je povedala profesorica Judita Križnik. Skupno 35 dijakov je po- skrbelo za pripravo 17 jedi in postrežbo gostom. Na voljo je bilo vse, od knežjih žlikrofov, Alminih ravijolov, bombetk z govedino do jedi na žlico, manjkal ni niti sladki koti- ček. Kot je povedala Judita Križnik, je zaradi velikega povpraševanja po gostinskih kadrih zaposlitvenih možno- sti za dijake ob koncu šolanja veliko. »Lahko povem iz la- stnih izkušenj, da v šolo dobi- vamo vsakodnevno vprašanja in klice, ali imamo kakšnega kuharja ali natakarja.« Celje bo kmalu imelo svoje vino Čeprav Celje ne velja za močno vinorodno območje, je direktor občinske uprave Gregor Deleja ob rezu po- tomke stare trte napovedal, da naj bi mesto še v tem letu dobilo tudi svoje vino. »Odločitev, ki je bila letos sprejeta tudi zaradi močne zgodbe, ki jo na področju kulinarike v tem mestu piše Strokovni izobraževalni cen- ter Alme M. Karlin oz. nekda- Navdihnila sta jih Maister in Rainerjeva Predsednica KUD Polzela Klavdi- ja Sitar se je zahvalila likovnikom za neutrudno šestnajstletno ohranjanje tradicionalnega dogodka ter sodelujočim izročila zahvale. (Foto: TT) Na gradu Komenda je še do do 27. marca na ogled likov- na razstava Žena – mati, ki so jo tudi tokrat pripravili likov- niki Kulturno-umetniškega društva (KUD) Polzela. Triindvajset likovnikov je za tokratno razstavo slikalo na temo pesmi Rudolfa Maistra in Mete Rainer ter nato ob vsa- ki razstavljeni sliki postavilo besedilo dela pesmi. Vsa dela so izdelali v akrilni tehniki, v realističnem in nekatera tudi v sodobnejšem slogu. Da so izbrali prav takšno temo, ni naključje. V Sloveniji je leto 2024 razglašeno za leto Rudolfa Maistra, obenem se letos v Savinjski dolini spomi- njamo 120-letnice rojstva pisa- teljice in učiteljice Mete Rain- er, ki je v letih 1951 do 1962 učila na Polzeli in v Žalcu. Ena od likovnic Stanka Ko- pušar je na dogodku prijetno presenetila prisotne in name- sto likovnega dela pripravila ter recitirala dve svoji avtorski pesmi in pesem Rudolfa Mai- stra, s katero je ta general iz- povedal čaščenje svoji dragi. V nadaljevanju dogodka, ki ga je spremljala glasbena spre- ja Sitar zahvalila likovnikom za neutrudno šestnajstletno ohranjanje tradicionalnega dogodka ter sodelujočim iz- ročila zahvale. ŠO mljava Oljke pod vodstvom Bojana Pustinka, se je pred- sednica KUD Polzela Klavdi- Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 12, 21. marec 2024 NAŠA TEMA Poplave Savinjsko dolino spremenile v deželo zavržene plastike Čistilna akcija razkrila razsežnosti onesnaženja z odpadki Narasle vode Savinje in njenih pritokov so lani v začetku avgusta po dolini raznosile velike količine najrazličnejših predmetov. Med njimi je ogromno plastičnih. Nemogoče jih je spregledati na brežinah in obrečnih površinah. Negativne posledice takšnih okolj- sko nezavidljivih razmer so večplastne. Ob tem, da kazijo podobo idilične Savinjske doline, so lahko resna dolgoročna posledica za naše zdravje. Zgornjesavinjčani so se odločili, da ne bodo sedeli križem rok in da bodo odpadke očistili v veliki čistilni akciji. V njej je v soboto sodelovalo več kot 1.300 prostovoljcev in kot pravijo organizatorji, člani Društva za povezan razvoj Zgornje Savinjske doline, je slednja šele razkrila razsežnosti onesnaženja. Zato ena akcija zagotovo ne bo dovolj. ŠPELA OŽIR Po poplavah je po celotni Zgornji Savinjski dolini – od Letuša do Logarske doline – ostalo ogromno naplavin in odpadkov ter na poljih in travnikih precej kame- nja. Neurejena okolica ne daje dobrega znaka posta- vljanju doline na noge, še manj razvoju gospodar- stva in turizma ter prihodu gostov. Slabo vpliva tudi na počutje prebivalcev. V novonastalem društvu za povezan razvoj so se zato odločili, da bodo organizi- rali akcijo Očistimo Zgor- njo Savinjsko dolino in s tem dvignili motivacijo za prihodnji razvoj. »V času od poplav je bila med sanacijo vodotokov odstranjena ve- čina velikih kosov, a nekaj tega je vendarle ostalo. Zato so se s koncesionarjem ure- janja vodotokov na tem območju, s podjetjem Nivo Eko, akcije odstranjevanja teh odpadkov zvrstile že v dneh pred soboto. Tokrat so se prostovoljci lotili po- biranja manjših odpadkov, pri čemer je šele pogled od blizu razkril pra- ve težave,« je »Voda je predmete premetavala, razkosala ter zaradi tega poškodovala. Gre za prvo stopnjo, ki vodi v pojav mikroplastike. Vsaka dodatna narasla voda bo to samo še premeščala,« opozarja Urša Zgojznik. Mikroplastika – očem nevidna grožnja »Veliko mikroplastike rečni tok odnese dolvodno, zato je težko odgovoriti na vprašanje, kje najdemo te delce. Dejstvo pa je, da vsaj 80 odstotkov plastičnih odpadkov, ki jih najdemo v morju, izvira prav iz dejavnosti na kopnem in reke predstavljajo ključen transportni medij zanje,« pravi dr. Anja Bubik. Na fakulteti za varstvo okolja so razvili vzorčevalnik oziroma prototip, ki temelji na filtrirnem sistemu vakuumske črpalke in omogoča precej hitro in učinkovito vzorčenje večje količine vode. Na fotografiji je dr. Anja Bubik med delom. (Foto: arhiv fakultete) Da plastiko čim prej od- stranimo, je zelo pomembno. Dlje kot je odložena v narav- nem okolju, več je možnosti, da začne pod vremenskimi vplivi razpadati v mikrodel- ce, ki jih zelo težko najdemo in odstranimo. Ti prehajajo v naravo in posledično tudi v človeški organizem ter so obenem medij za prenos dru- gih onesnažil. Fakulteta za varstvo okolja iz Velenja je v sklopu mednaro- dnega projekta Plastix izvedla terenski ogled porečja Savinje in Pake ter si ogledali posledi- ce naravne ujme. Sodelujoči v projektu so bili v prvi vrsti pozorni na to, koliko je napla- vilo odpadne plastike. »Iden- tifi cirali smo kar nekaj rdečih točk, kjer je ostalo še precej odpadkov, zato nas čaka ogro- mno dela. Največ materiala smo opazili na lokacijah – od Ljubnega do Mozirja, pa tudi v Soteski ob reki Paki,« je po- vedala raziskovalka dr. Anja Bubik s fakultete za varstvo okolja. Kopiči se v prehranjevalni verigi Pojasnila je, da je glavna te- žava pri plastiki, da je neraz- gradljiva in ostaja v okolju. »Plastični delci se pod vplivom sončne svetlobe in UV-žarkov razgradijo v našim očem nevi- dne manjše delce. Pravimo jim mikroplastika. Ta lahko zara- di svoje velikosti preko vode, zraka in tal zahaja v različne predele okolja. Ena ključnih problematik je, da so vodni organizmi to mikroplastiko sposobni zaradi njene majh- nosti zaužiti. Zaradi tega se kopiči v prehranjevalni verigi.« Drugi od vplivov mikropla- stike na okolje je bolj posre- den. »Majhni plastični delci imajo zelo veliko površino, zato lahko privlačijo in vežejo nase različna okoljska one- snažila. Kaj to pomeni? Preko mikroplastike se lahko po vodi prenašajo toksini ali druge okolju škodljive snovi, kot so npr. pesticidi in težke kovine,« še dodaja. Ali je pol leta po naravni ujmi plastika že prešla v mikrodel- ce, je po besedah Bubikove še prehitro z gotovostjo sklepati, saj večina zaradi obstojnosti oziroma dolgotrajnega procesa razpadanja še ostaja v primar- ni obliki. A to še ni zagotovilo. Kot pravi sogovornica, je lahko zaradi sile vode, ki je poško- dovala plastične odpadke, že prišlo do izločanja manjših del- cev. »Ker so reke tekoči medij, delce odnašajo. Vprašanje je, kje jih bomo našli. Zaradi po- sebne dinamike vodnih mas in drugih dejavnikov v rekah, veliko plastičnih delcev poto- ne na dno in temu področju se želimo v prihodnje posvetiti na naši fakulteti.« Opravili prvi zagon Na fakulteti za varstvo oko- lja so razvili terenski vzorče- valnik oziroma prototip, ki temelji na fi ltrirnem sistemu vakuumske črpalke in omo- goča precej hitro in učinkovito vzorčenje večje količine vode. »Zavedati se moramo, da mi- kroplastika ni skoncentrirana na enem mestu. Zato moramo prečrpati kar nekaj vode, da te manjše delce zberemo,« še doda raziskovalka. S tem prototipom, ki so ga razvijali eno leto, so že nare- dili prvi preizkus. »Testni za- gon smo opravili v reki Paki in našli nekaj manjših delcev, ki morebiti predstavljajo mikro- plastiko. Vse te delce moramo sedaj še kemijsko analizirati in potrditi, da gre res za plastič- ne materiale.« Predstavili prototip Raziskovalna ekipa fakulte- te za varstvo okolja je ta lasten prototip za vzorčenje mikro- plastike v manjših rekah in re- zultate prvega testiranja sku- paj z načrtom terenske analize odpadkov na rečnih brežinah predstavila na nedavnem partnerskem obisku, ki ga je skupaj s projektno partnerico Razvojno agencijo Savinjsko- -ša- leške regije gostila v začet- ku marca v sklopu projekta Pla- stix. Na seminarju so partnerji, ki prihaja- jo iz šestih evropskih regij, in druge organizacije s tega področja predstavili primere dobrih praks, s katerimi pri- hajajo naproti bolj zelene- mu, podnebno nevtralnemu krožnemu gospodarstvu na področju plastike. Ključ- nega po- mena je zmanjše- vanje plastič- nega onesna- ževanja v vodnih ekosistemih s poudarkom na mikroplastiki. Milijoni ton plastičnih odpadkov, ki vsa- ko leto končajo v oceanih, so namreč eden najočitnejših in zaskrbljujočih znakov teh težav in povzročajo vedno večjo zaskrbljenost javnosti. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 12, 21. marec 2024 NAŠA TEMA OB ROBU ŠPELA OŽIR Nedavno sem se sprehajala ob Savinji in z vsakim korakom so se mi odpirali novi prizori smeti, ki jih je lani avgusta nanosila nara- sla Savinja. Prav takšni, kot sem si jih zamišljala v glavi, ko sem kot osnovnošolka poslušala zgod- bo Povodni mož in makov škrat. Takrat sem bila prepričana, da so to lahko le temačni deli pravljice. A danes so resnični prizori na marsikaterem odseku ob Savinji. Množične čistilne akcije, ki so se začele pred 15 leti in za katere se je še lani zdelo, da so vsaj malo izzvenele, saj je črnih odlagališč vedno manj, so tako v občinah, po katerih teče Savinja, dobile nov pomen. Prostovoljci na brežinah odstranjujejo odpadke, nanesle po popla- vi. A teh je toliko, da samo ena akcija ne bo dovolj. Potrebne bodo dve, tri, štiri … marsikje še več. Bomo predmete sploh lahko odstranili pravočasno? Še malo in dolina bo ozelenela in pod sabo poskrila ves ta odložen plastični balast. Vse to nas lahko spodbudi k razmišljanju, kako od- govorno se do planeta vedemo sami. Iskreno upam, da vsak od nas niti ne pomisli več, da odpadkov ne bi odvrgel v primeren zabojnik. Da je recikliranje v naših gospodinjstvih postalo nekaj samoumevnega. Naslednji korak, pri katerem verjamem, da se marsikomu še za- tika, je zmanjševanje količine odpadkov. Priznam, da imam na tem področju težave tudi sama. V trgovino za zelenjavo in sadje dosledno odnašam vrečke za večkra- tno uporabo, tudi lastna vrečka za celoten nakup mi je že zdavnaj zlezla pod kožo. Verjetno tudi po zaslugi babice, ki je v trgovino vedno odhajala s košaro. Tudi pijače, če se le da, kupim v steklenici. To je na žalost le kapljica v morje. Moja šibka točka – in verjamem, da tudi marsikoga od vas – so spletni nakupi. Četudi se na vseh drugih področjih kolikor se le da trudimo zmanjšati količine odpadkov, jih hočemo ali nočemo še nekajkrat več »proizvedemo« z vedno bolj razširjenim spletnim nakupovanjem. Vrečka v vrečki, folija v foliji … Sredi vsega tega v skrbi za naravo do nas z drugega konca sveta prispe bodisi steklenica za vodo bodisi posoda iz recikliranih materialov. Res nam gre dobro. Kje si, zelena dolina? povedala članica društva in znana okoljevarstvenica Urša Zgojznik, ki izvira iz Mozirja. Umazani in zasuti Visoke vode so avgusta od- našale vse mogoče – od tovor- njakov in izruvanih dreves do osebnih predmetov, industrij- skih orodij … »Voda je bila tako visoka, da je iz domov dobesedno odplaknila veliko stvari iz gospodinjstva, med katerimi je ogromno plastič- nih. Bolj kot je bila Savinja vi- soka, več odpadkov je s svojo maso prenašala naprej in jih nato postopoma odlagala na brežine. Zanimivo je, da je tam, kjer območje ni gosto poseljeno, teh predmetov manj,« je pojasnila Zgojzni- kova in dodala, da šele ko sto- pimo bliže, opazimo, za kako velike količine gre. »Odloženi predmeti so namreč blatni, umazani in napol zasuti. Če mislimo, da je to bela plastič- na vrečka, ki se lepo vidi z vseh zornih kotov, se moti- mo. Tega je zelo malo.« Največ težav s folijo Pri odstranjevanju odpad- kov je največ preglavic pov- zročala plastika, še posebej folija, ki je z razpadanjem pristala na različnih koncih. »Voda je predmete premeta- vala, razkosala ter zaradi tega poškodovala. Gre za prvo sto- pnjo, ki vodi v pojav mikropla- stike. Vsaka dodatna narasla voda bo to samo še premešča- la,« opozarja sogovornica. Kaj to pomeni za žive orga- nizme in seveda ljudi, je osve- tlil Gregor Križnik, predse- dnik Ribiške družine Ljubno ob Savinji in eden od ustanov- nih članov Društva za pove- zan razvoj Zgornje Savinjske doline. »Ker govorimo o večji količini plastičnih odpadkov, bo njihovo mehansko razpa- danje zaradi ›mletja‹ med pro- dom ob povišanih vodostajih skozi prehranjevalno verigo in naravne procese povzročilo nalaganje mikroplastike ne le v ribah, ampak tudi v drugih vodnih in obvodnih živalih. Prav tako si ne smemo zati- skati oči pred njenim vnosom na polja, vrtove in skozi pod- talnico v pitno vodo.« Ena ne bo dovolj Ob koncu so se organiza- torji strinjali, da je akcija po- novno povezala prebivalce in pokazala, da se lahko naredi veliko več, če se ljudje poveže- jo. Z akcijo žal še zdaleč niso odstranili vseh odpadkov, zato se je rodila ideja o ponovitvah čiščenja in o povezanem de- lovanju tekom celotnega po- rečja Savinje. »Kjer nabrežine še niso bile mehansko oči- ščene ogromnih količin ve- jevja in velikih predmetov, je čiščenje z rokami nesmi- selno. Hkrati je pogled od blizu razkril tudi marsika- tero staro črno odlagališče odpadkov, ki v preteklosti ni bilo sanirano,« še dodaja Zgojznikova. Prve vseslovenske akcije so se začele pred približno 15 leti. Prostovoljci so ta- krat čistili divja odlagališča in splošno smetenje, teh je po besedah sogovornice veliko manj. »Tudi na tem področju nismo na točki, da ne bi bilo treba nič več narediti, a v Zgornji Savinj- ski dolini so trenutno naj- večji problem naplavljeni odpadki ob vodotokih, ki jih je pri nas zelo veliko.« Foto: Andraž Purg Domača okoljevarstvenica Urša Zgojznik je v soboto prevzela koor- dinacijo čistilne akcije. Zgornjo Savinjsko dolino je čistilo več kot 1.300 prostovoljcev, večinoma domačinov, ki so se jim pridružili kajakaši in ribiči iz ribiških družin širom Slovenije, a tudi nekaj drugih prostovoljcev, ki so z domačini v akcijah po avgustovskih poplavah spletli prijateljske vezi. Čiščenju naplavin in od- padkov, ki so po uničujočih avgustovskih poplavah osta- li ob rekah in potokih, so se oziroma se še bodo pridruži- le tudi druge spomladanske čistilne akcije. CELJE – Mestna občina bo čiščenje okolja organizirala 12. in 13. aprila, v primeru slabega vremena 19. in 20. aprila. Prvi dan akcije bodo okolico svojih ustanov čistili otroci iz vrtcev ter učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol. Dan kasneje bo čistilna akcija v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. POLZELA – Čistilna akcija bo v petek, 5. aprila, od 15. do 18. ure in v soboto, 6. aprila, od 8. do 13. ure. PREBOLD – Čistilna akcija bo to soboto, 23. marca. ŠMARJE PRI JELŠAH – Oko- lje bodo čistili to soboto od 9. do 12. ure na območju celotne občine. ROGAŠKA SLATINA – Ro- kave bodo zavihali v soboto, 6. aprila, ob 9. uri. VOJNIK – Akcija bo v sobo- to, 23. marca. V primeru sla- bega vremena bo v soboto, 6. aprila. DOBRNA – Čistilna akcija bo v soboto, 20. aprila, od 9. do 12. ure po zaselkih občine. Čistili bodo še … Smeti čisti vsak dan Ob pogledu, kakšno ne- snago so za sabo pustile av- gustovske poplave, Rajka de Martija zaboli pri srcu. Kot reden sprehajalec ob Savinji in velik ljubitelj narave ter živali ni mogel več sedeti križem rok in gledati, kako odložene smeti od čistilne na- prave v Kasazah do griškega mostu kazijo naravo. Zavihal je rokave in se preprosto kar sam lotil odstranjevanja. To počne vsako dopoldne od dve do tri ure. Še pred za- četkom čistilne akcije je očistil za kamion smeti. V soboto, ko je čistilno akcijo organizirala tudi žalska občina, se mu je v gmajni med Savinjo in Strugo na območju Vrbja pridružilo 28 prostovoljcev. Med njimi tudi »Ne gre za Kitajsko niti za Indonezijo. Temveč za Slovenijo. Nič posebnega, da naletiš na kupe smeti zunaj propagiranih izletniških točk. To smo mi,« je Rajko de Marti zapisal ob eni od svojih fotogra j. Rajko de Marti ni mogel se- deti križem rok in se je že v dneh pred čistilno akcijo lotil čiščenja odpadkov. Še pred začetkom čistilne akcije je očistil za kamion smeti. mlada skupina skavtov iz Celja. Pobrali so za dva Simbijeva ka- miona smeti. Kot napoveduje, bodo akcijo kmalu ponovili. Obrača se mu želodec »Največ smeti v Spodnji Svinjski dolini, ki jih je Savi- nja odložila ob poplavah, je v dolžini od dva do tri kilometre od čistilne naprave v Kasazah do griškega mostu. Izvajalci tam pravkar končujejo delo na kolesarski stezi. Stvar je skoraj urgentna, saj bo narava začela zeleneti in se bo ta odpad delno zakril,« nam je povedal Rajko de Marti, ki sicer prihaja iz Ce- lja, a se ob tem delu Savinje vse do Šempetra dnevno sprehaja že zagotovo desetletje. »Prizori so na nekaterih mestih takšni, da mi dviguje želodec. Prva čistilna akcija je bila na tem mestu organizirana že takoj po poplavah. Sedem mesecev kasneje je biološki odpad, ki je prej zakrival smeti, stroh- nel. Nekaj ga je odnesel ve- ter. Vse smeti so udarile na površje. Zdaj je treba zbrati moči in očistiti čim več odpadkov. Ko bo poplavni gozd ozelenel, bodo listi ponovno zakrili naplavlje- ne predmete in nikoli več jih ne bomo čistili,« pravi sogovornik. Udeležba večja kot lani Po njegovem mnenju je največje odlagališče odpad- kov daleč naokoli na obmo- čju, kjer bo kolesarska pot naredila obvod mimo Di- nosa in Eko Parka Nivo ter se pri Ribniku Vrbje vrnila ob Savinjo. »To je vse polno smeti. Za nameček je zelo otežen dostop tudi zaradi podrtih in odvoženih dre- ves,« opozarja. Tradicionalno čistilno ak- cijo je v soboto organizirala tudi Občina Žalec. Udeleži- lo se je je približno 450 ude- ležencev. Nekatera društva bodo čistila še v soboto, 23. marca. Takrat računajo še na dodatnih sto udeležen- cev. Skupna udeležba bo tako večja kot lani. Verjetno tudi zaradi čiščenja smeti po poplavah ob vodotokih. Za odvoz na deponijo je po- skrbelo podjetje Simbio, ki je zagotovilo tudi vreče in rokavice. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 12, 21. marec 2024 NAŠA TEMA Poplave Savinjsko dolino spremenile v deželo zavržene plastike Čistilna akcija razkrila razsežnosti onesnaženja z odpadki Narasle vode Savinje in njenih pritokov so lani v začetku avgusta po dolini raznosile velike količine najrazličnejših predmetov. Med njimi je ogromno plastičnih. Nemogoče jih je spregledati na brežinah in obrečnih površinah. Negativne posledice takšnih okolj- sko nezavidljivih razmer so večplastne. Ob tem, da kazijo podobo idilične Savinjske doline, so lahko resna dolgoročna posledica za naše zdravje. Zgornjesavinjčani so se odločili, da ne bodo sedeli križem rok in da bodo odpadke očistili v veliki čistilni akciji. V njej je v soboto sodelovalo več kot 1.300 prostovoljcev in kot pravijo organizatorji, člani Društva za povezan razvoj Zgornje Savinjske doline, je slednja šele razkrila razsežnosti onesnaženja. Zato ena akcija zagotovo ne bo dovolj. ŠPELA OŽIR Po poplavah je po celotni Zgornji Savinjski dolini – od Letuša do Logarske doline – ostalo ogromno naplavin in odpadkov ter na poljih in travnikih precej kame- nja. Neurejena okolica ne daje dobrega znaka posta- vljanju doline na noge, še manj razvoju gospodar- stva in turizma ter prihodu gostov. Slabo vpliva tudi na počutje prebivalcev. V novonastalem društvu za povezan razvoj so se zato odločili, da bodo organizi- rali akcijo Očistimo Zgor- njo Savinjsko dolino in s tem dvignili motivacijo za prihodnji razvoj. »V času od poplav je bila med sanacijo vodotokov odstranjena ve- čina velikih kosov, a nekaj tega je vendarle ostalo. Zato so se s koncesionarjem ure- janja vodotokov na tem območju, s podjetjem Nivo Eko, akcije odstranjevanja teh odpadkov zvrstile že v dneh pred soboto. Tokrat so se prostovoljci lotili po- biranja manjših odpadkov, pri čemer je šele pogled od blizu razkril pra- ve težave,« je »Voda je predmete premetavala, razkosala ter zaradi tega poškodovala. Gre za prvo stopnjo, ki vodi v pojav mikroplastike. Vsaka dodatna narasla voda bo to samo še premeščala,« opozarja Urša Zgojznik. Mikroplastika – očem nevidna grožnja »Veliko mikroplastike rečni tok odnese dolvodno, zato je težko odgovoriti na vprašanje, kje najdemo te delce. Dejstvo pa je, da vsaj 80 odstotkov plastičnih odpadkov, ki jih najdemo v morju, izvira prav iz dejavnosti na kopnem in reke predstavljajo ključen transportni medij zanje,« pravi dr. Anja Bubik. Na fakulteti za varstvo okolja so razvili vzorčevalnik oziroma prototip, ki temelji na filtrirnem sistemu vakuumske črpalke in omogoča precej hitro in učinkovito vzorčenje večje količine vode. Na fotografiji je dr. Anja Bubik med delom. (Foto: arhiv fakultete) Da plastiko čim prej od- stranimo, je zelo pomembno. Dlje kot je odložena v narav- nem okolju, več je možnosti, da začne pod vremenskimi vplivi razpadati v mikrodel- ce, ki jih zelo težko najdemo in odstranimo. Ti prehajajo v naravo in posledično tudi v človeški organizem ter so obenem medij za prenos dru- gih onesnažil. Fakulteta za varstvo okolja iz Velenja je v sklopu mednaro- dnega projekta Plastix izvedla terenski ogled porečja Savinje in Pake ter si ogledali posledi- ce naravne ujme. Sodelujoči v projektu so bili v prvi vrsti pozorni na to, koliko je napla- vilo odpadne plastike. »Iden- tifi cirali smo kar nekaj rdečih točk, kjer je ostalo še precej odpadkov, zato nas čaka ogro- mno dela. Največ materiala smo opazili na lokacijah – od Ljubnega do Mozirja, pa tudi v Soteski ob reki Paki,« je po- vedala raziskovalka dr. Anja Bubik s fakultete za varstvo okolja. Kopiči se v prehranjevalni verigi Pojasnila je, da je glavna te- žava pri plastiki, da je neraz- gradljiva in ostaja v okolju. »Plastični delci se pod vplivom sončne svetlobe in UV-žarkov razgradijo v našim očem nevi- dne manjše delce. Pravimo jim mikroplastika. Ta lahko zara- di svoje velikosti preko vode, zraka in tal zahaja v različne predele okolja. Ena ključnih problematik je, da so vodni organizmi to mikroplastiko sposobni zaradi njene majh- nosti zaužiti. Zaradi tega se kopiči v prehranjevalni verigi.« Drugi od vplivov mikropla- stike na okolje je bolj posre- den. »Majhni plastični delci imajo zelo veliko površino, zato lahko privlačijo in vežejo nase različna okoljska one- snažila. Kaj to pomeni? Preko mikroplastike se lahko po vodi prenašajo toksini ali druge okolju škodljive snovi, kot so npr. pesticidi in težke kovine,« še dodaja. Ali je pol leta po naravni ujmi plastika že prešla v mikrodel- ce, je po besedah Bubikove še prehitro z gotovostjo sklepati, saj večina zaradi obstojnosti oziroma dolgotrajnega procesa razpadanja še ostaja v primar- ni obliki. A to še ni zagotovilo. Kot pravi sogovornica, je lahko zaradi sile vode, ki je poško- dovala plastične odpadke, že prišlo do izločanja manjših del- cev. »Ker so reke tekoči medij, delce odnašajo. Vprašanje je, kje jih bomo našli. Zaradi po- sebne dinamike vodnih mas in drugih dejavnikov v rekah, veliko plastičnih delcev poto- ne na dno in temu področju se želimo v prihodnje posvetiti na naši fakulteti.« Opravili prvi zagon Na fakulteti za varstvo oko- lja so razvili terenski vzorče- valnik oziroma prototip, ki temelji na fi ltrirnem sistemu vakuumske črpalke in omo- goča precej hitro in učinkovito vzorčenje večje količine vode. »Zavedati se moramo, da mi- kroplastika ni skoncentrirana na enem mestu. Zato moramo prečrpati kar nekaj vode, da te manjše delce zberemo,« še doda raziskovalka. S tem prototipom, ki so ga razvijali eno leto, so že nare- dili prvi preizkus. »Testni za- gon smo opravili v reki Paki in našli nekaj manjših delcev, ki morebiti predstavljajo mikro- plastiko. Vse te delce moramo sedaj še kemijsko analizirati in potrditi, da gre res za plastič- ne materiale.« Predstavili prototip Raziskovalna ekipa fakulte- te za varstvo okolja je ta lasten prototip za vzorčenje mikro- plastike v manjših rekah in re- zultate prvega testiranja sku- paj z načrtom terenske analize odpadkov na rečnih brežinah predstavila na nedavnem partnerskem obisku, ki ga je skupaj s projektno partnerico Razvojno agencijo Savinjsko- -ša- leške regije gostila v začet- ku marca v sklopu projekta Pla- stix. Na seminarju so partnerji, ki prihaja- jo iz šestih evropskih regij, in druge organizacije s tega področja predstavili primere dobrih praks, s katerimi pri- hajajo naproti bolj zelene- mu, podnebno nevtralnemu krožnemu gospodarstvu na področju plastike. Ključ- nega po- mena je zmanjše- vanje plastič- nega onesna- ževanja v vodnih ekosistemih s poudarkom na mikroplastiki. Milijoni ton plastičnih odpadkov, ki vsa- ko leto končajo v oceanih, so namreč eden najočitnejših in zaskrbljujočih znakov teh težav in povzročajo vedno večjo zaskrbljenost javnosti. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 12, 21. marec 2024 NAŠA TEMA OB ROBU ŠPELA OŽIR Nedavno sem se sprehajala ob Savinji in z vsakim korakom so se mi odpirali novi prizori smeti, ki jih je lani avgusta nanosila nara- sla Savinja. Prav takšni, kot sem si jih zamišljala v glavi, ko sem kot osnovnošolka poslušala zgod- bo Povodni mož in makov škrat. Takrat sem bila prepričana, da so to lahko le temačni deli pravljice. A danes so resnični prizori na marsikaterem odseku ob Savinji. Množične čistilne akcije, ki so se začele pred 15 leti in za katere se je še lani zdelo, da so vsaj malo izzvenele, saj je črnih odlagališč vedno manj, so tako v občinah, po katerih teče Savinja, dobile nov pomen. Prostovoljci na brežinah odstranjujejo odpadke, nanesle po popla- vi. A teh je toliko, da samo ena akcija ne bo dovolj. Potrebne bodo dve, tri, štiri … marsikje še več. Bomo predmete sploh lahko odstranili pravočasno? Še malo in dolina bo ozelenela in pod sabo poskrila ves ta odložen plastični balast. Vse to nas lahko spodbudi k razmišljanju, kako od- govorno se do planeta vedemo sami. Iskreno upam, da vsak od nas niti ne pomisli več, da odpadkov ne bi odvrgel v primeren zabojnik. Da je recikliranje v naših gospodinjstvih postalo nekaj samoumevnega. Naslednji korak, pri katerem verjamem, da se marsikomu še za- tika, je zmanjševanje količine odpadkov. Priznam, da imam na tem področju težave tudi sama. V trgovino za zelenjavo in sadje dosledno odnašam vrečke za večkra- tno uporabo, tudi lastna vrečka za celoten nakup mi je že zdavnaj zlezla pod kožo. Verjetno tudi po zaslugi babice, ki je v trgovino vedno odhajala s košaro. Tudi pijače, če se le da, kupim v steklenici. To je na žalost le kapljica v morje. Moja šibka točka – in verjamem, da tudi marsikoga od vas – so spletni nakupi. Četudi se na vseh drugih področjih kolikor se le da trudimo zmanjšati količine odpadkov, jih hočemo ali nočemo še nekajkrat več »proizvedemo« z vedno bolj razširjenim spletnim nakupovanjem. Vrečka v vrečki, folija v foliji … Sredi vsega tega v skrbi za naravo do nas z drugega konca sveta prispe bodisi steklenica za vodo bodisi posoda iz recikliranih materialov. Res nam gre dobro. Kje si, zelena dolina? povedala članica društva in znana okoljevarstvenica Urša Zgojznik, ki izvira iz Mozirja. Umazani in zasuti Visoke vode so avgusta od- našale vse mogoče – od tovor- njakov in izruvanih dreves do osebnih predmetov, industrij- skih orodij … »Voda je bila tako visoka, da je iz domov dobesedno odplaknila veliko stvari iz gospodinjstva, med katerimi je ogromno plastič- nih. Bolj kot je bila Savinja vi- soka, več odpadkov je s svojo maso prenašala naprej in jih nato postopoma odlagala na brežine. Zanimivo je, da je tam, kjer območje ni gosto poseljeno, teh predmetov manj,« je pojasnila Zgojzni- kova in dodala, da šele ko sto- pimo bliže, opazimo, za kako velike količine gre. »Odloženi predmeti so namreč blatni, umazani in napol zasuti. Če mislimo, da je to bela plastič- na vrečka, ki se lepo vidi z vseh zornih kotov, se moti- mo. Tega je zelo malo.« Največ težav s folijo Pri odstranjevanju odpad- kov je največ preglavic pov- zročala plastika, še posebej folija, ki je z razpadanjem pristala na različnih koncih. »Voda je predmete premeta- vala, razkosala ter zaradi tega poškodovala. Gre za prvo sto- pnjo, ki vodi v pojav mikropla- stike. Vsaka dodatna narasla voda bo to samo še premešča- la,« opozarja sogovornica. Kaj to pomeni za žive orga- nizme in seveda ljudi, je osve- tlil Gregor Križnik, predse- dnik Ribiške družine Ljubno ob Savinji in eden od ustanov- nih članov Društva za pove- zan razvoj Zgornje Savinjske doline. »Ker govorimo o večji količini plastičnih odpadkov, bo njihovo mehansko razpa- danje zaradi ›mletja‹ med pro- dom ob povišanih vodostajih skozi prehranjevalno verigo in naravne procese povzročilo nalaganje mikroplastike ne le v ribah, ampak tudi v drugih vodnih in obvodnih živalih. Prav tako si ne smemo zati- skati oči pred njenim vnosom na polja, vrtove in skozi pod- talnico v pitno vodo.« Ena ne bo dovolj Ob koncu so se organiza- torji strinjali, da je akcija po- novno povezala prebivalce in pokazala, da se lahko naredi veliko več, če se ljudje poveže- jo. Z akcijo žal še zdaleč niso odstranili vseh odpadkov, zato se je rodila ideja o ponovitvah čiščenja in o povezanem de- lovanju tekom celotnega po- rečja Savinje. »Kjer nabrežine še niso bile mehansko oči- ščene ogromnih količin ve- jevja in velikih predmetov, je čiščenje z rokami nesmi- selno. Hkrati je pogled od blizu razkril tudi marsika- tero staro črno odlagališče odpadkov, ki v preteklosti ni bilo sanirano,« še dodaja Zgojznikova. Prve vseslovenske akcije so se začele pred približno 15 leti. Prostovoljci so ta- krat čistili divja odlagališča in splošno smetenje, teh je po besedah sogovornice veliko manj. »Tudi na tem področju nismo na točki, da ne bi bilo treba nič več narediti, a v Zgornji Savinj- ski dolini so trenutno naj- večji problem naplavljeni odpadki ob vodotokih, ki jih je pri nas zelo veliko.« Foto: Andraž Purg Domača okoljevarstvenica Urša Zgojznik je v soboto prevzela koor- dinacijo čistilne akcije. Zgornjo Savinjsko dolino je čistilo več kot 1.300 prostovoljcev, večinoma domačinov, ki so se jim pridružili kajakaši in ribiči iz ribiških družin širom Slovenije, a tudi nekaj drugih prostovoljcev, ki so z domačini v akcijah po avgustovskih poplavah spletli prijateljske vezi. Čiščenju naplavin in od- padkov, ki so po uničujočih avgustovskih poplavah osta- li ob rekah in potokih, so se oziroma se še bodo pridruži- le tudi druge spomladanske čistilne akcije. CELJE – Mestna občina bo čiščenje okolja organizirala 12. in 13. aprila, v primeru slabega vremena 19. in 20. aprila. Prvi dan akcije bodo okolico svojih ustanov čistili otroci iz vrtcev ter učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol. Dan kasneje bo čistilna akcija v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. POLZELA – Čistilna akcija bo v petek, 5. aprila, od 15. do 18. ure in v soboto, 6. aprila, od 8. do 13. ure. PREBOLD – Čistilna akcija bo to soboto, 23. marca. ŠMARJE PRI JELŠAH – Oko- lje bodo čistili to soboto od 9. do 12. ure na območju celotne občine. ROGAŠKA SLATINA – Ro- kave bodo zavihali v soboto, 6. aprila, ob 9. uri. VOJNIK – Akcija bo v sobo- to, 23. marca. V primeru sla- bega vremena bo v soboto, 6. aprila. DOBRNA – Čistilna akcija bo v soboto, 20. aprila, od 9. do 12. ure po zaselkih občine. Čistili bodo še … Smeti čisti vsak dan Ob pogledu, kakšno ne- snago so za sabo pustile av- gustovske poplave, Rajka de Martija zaboli pri srcu. Kot reden sprehajalec ob Savinji in velik ljubitelj narave ter živali ni mogel več sedeti križem rok in gledati, kako odložene smeti od čistilne na- prave v Kasazah do griškega mostu kazijo naravo. Zavihal je rokave in se preprosto kar sam lotil odstranjevanja. To počne vsako dopoldne od dve do tri ure. Še pred za- četkom čistilne akcije je očistil za kamion smeti. V soboto, ko je čistilno akcijo organizirala tudi žalska občina, se mu je v gmajni med Savinjo in Strugo na območju Vrbja pridružilo 28 prostovoljcev. Med njimi tudi »Ne gre za Kitajsko niti za Indonezijo. Temveč za Slovenijo. Nič posebnega, da naletiš na kupe smeti zunaj propagiranih izletniških točk. To smo mi,« je Rajko de Marti zapisal ob eni od svojih fotogra j. Rajko de Marti ni mogel se- deti križem rok in se je že v dneh pred čistilno akcijo lotil čiščenja odpadkov. Še pred začetkom čistilne akcije je očistil za kamion smeti. mlada skupina skavtov iz Celja. Pobrali so za dva Simbijeva ka- miona smeti. Kot napoveduje, bodo akcijo kmalu ponovili. Obrača se mu želodec »Največ smeti v Spodnji Svinjski dolini, ki jih je Savi- nja odložila ob poplavah, je v dolžini od dva do tri kilometre od čistilne naprave v Kasazah do griškega mostu. Izvajalci tam pravkar končujejo delo na kolesarski stezi. Stvar je skoraj urgentna, saj bo narava začela zeleneti in se bo ta odpad delno zakril,« nam je povedal Rajko de Marti, ki sicer prihaja iz Ce- lja, a se ob tem delu Savinje vse do Šempetra dnevno sprehaja že zagotovo desetletje. »Prizori so na nekaterih mestih takšni, da mi dviguje želodec. Prva čistilna akcija je bila na tem mestu organizirana že takoj po poplavah. Sedem mesecev kasneje je biološki odpad, ki je prej zakrival smeti, stroh- nel. Nekaj ga je odnesel ve- ter. Vse smeti so udarile na površje. Zdaj je treba zbrati moči in očistiti čim več odpadkov. Ko bo poplavni gozd ozelenel, bodo listi ponovno zakrili naplavlje- ne predmete in nikoli več jih ne bomo čistili,« pravi sogovornik. Udeležba večja kot lani Po njegovem mnenju je največje odlagališče odpad- kov daleč naokoli na obmo- čju, kjer bo kolesarska pot naredila obvod mimo Di- nosa in Eko Parka Nivo ter se pri Ribniku Vrbje vrnila ob Savinjo. »To je vse polno smeti. Za nameček je zelo otežen dostop tudi zaradi podrtih in odvoženih dre- ves,« opozarja. Tradicionalno čistilno ak- cijo je v soboto organizirala tudi Občina Žalec. Udeleži- lo se je je približno 450 ude- ležencev. Nekatera društva bodo čistila še v soboto, 23. marca. Takrat računajo še na dodatnih sto udeležen- cev. Skupna udeležba bo tako večja kot lani. Verjetno tudi zaradi čiščenja smeti po poplavah ob vodotokih. Za odvoz na deponijo je po- skrbelo podjetje Simbio, ki je zagotovilo tudi vreče in rokavice. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 12, 21. marec 2024 KRONIKA Na srečo brez poškodb Z grožnjami in s palico v območno izpostavo ZZZS V trčenju umrl 84-letni voznik V prometni nesreči zunaj naselja Grajska vas je prejšnji četrtek umrl 84-letni voznik osebnega vozila. Nesrečo je po navedbah Policijske uprave Celje povzročil omenjeni 84-letnik, ki je vozil iz smeri Šempetra proti Vranskemu. Voznik je z nezmanjšano hitrostjo trčil v 42-letno voznico osebnega vozila, ki je vozila pred njim in je zmanjšala hitrost, saj je nameravala z regionalne ceste zaviti levo proti Grajski vasi. 84-letni povzročitelj prometne nesreče je v večernih urah v bolnišnici umrl. 42-letna voznica se je v nesreči lažje poškodovala. JF Starejši povzročili največ težav v prometu Največ prometnih nesreč v letu 2023 so povzročili najsta- rejši udeleženci, starejši od 65 let, in sicer malo več kot 2.700, skoraj 200 več kot leto prej. Te prometne nesreče so imele tudi največ smrtnih žrtev. V agenciji za varnost prometa zaznavajo tudi porast deleža umrlih v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili starejši vozniki. Delež umrlih zaradi povzročiteljev, starejših od 64 let, se je povečal s 14 odstotkov leta 2017 na 24 odstotkov v letu 2023. Leto prej je ta delež bil 31 odstotkov. JF Pretekli teden na Celjskem več prometnih nesreč V soboto se je na območju Lopate na avtocesti zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil voznik slovenskega tovornega vozila s priklopnikom. Zaradi vožnje z nepri- lagojeno hitrostjo je trčil v madžarski avtobus, ki ga je odbilo v osebno vozilo pred njim, tega pa še v eno osebno vozilo. Povzročitelj se je v trčenju huje poškodoval, lažje sta bila poškodovana dva potnika na avtobusu in oba voznika osebnih vozil. V nedeljo zvečer so celjski policisti obravnavali prometno nesrečo s hudimi poškodbami v krožišču v Medlogu, kjer je voznik tovornega vozila zaradi vožnje z neprilagojeno hitro- stjo trčil v robnik in prevozil krožišče. V prometni nesreči se je huje poškodoval. V ponedeljek je v Splošni bolnišnici Brežice poiskal pomoč 18-letnik, ki je bil v noči z nedelje na ponedeljek kot sopotnik udeležen v prometni nesreči, do katere je prišlo na območju Bistrice ob Sotli, ko je voznik osebnega vozila, najverjetneje zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, zapeljal z vozišča. Voznika bodo policisti kazensko ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Prometno nesrečo s hudimi poškodbami so policisti obrav- navali tudi v torek v dopoldanskih urah v Velenju, kjer je pri speljevanju na prednostno cesto padel motorist. Policisti so mu izdali plačilni nalog. JF Voznik začetnik vozil skoraj 80 km/h na uro prehitro Celjski policisti so v petek zjutraj obravnavali voznika začetnika, ki je z osebnim vozilom v smeri iz Celja pro- ti Levcu pri omejitvi 70 km/h vozil 149 km/h. Na kraju so mu odvzeli voz- niško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo. Sledil bo ob- dolžilni predlog. Za omenjeni prekršek je predviden ukrep 1.200 evrov globe in 18 ka- zenskih točk. Pri tem policisti opozarjajo, da je neprilagojena hitrost še vedno eden najpogo- stejših vzrokov prometnih ne- sreč, zato opozarjajo voznike, naj hitrost vožnje prilagodijo omejitvam hitrosti in svojemu vozniškemu znanju, izku- šnjam ter razmeram na cestah. Previsoka hitrost podaljša pot ustavljanja S hitrostjo so povezani še drugi dejavniki, kot so nepra- vilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje, neu- poštevanje pravil o prednosti in prekratka varnostna razda- lja, opozarjajo v agenciji za Voznik začetnik je krepko prekoračil omejitev hitrosti. (Foto: Andraž Purg) varnost prometa (AVP). Ne- varnost prehitre vožnje lahko preprosto ponazorimo s potjo ustavljanja. Slednja zajema odzivno in zavorno pot. Pri 50 km/h vozilo naredi kar 28 me- trov dolgo pot, da se ustavi. Na mokri cesti se pot ustavljanja še za 10 metrov podaljša. Pri višjih hitrostih ni le daljša pot ustavljanja vozila, ampak so težje tudi posledice prometnih nesreč, še opozarjajo v AVP. Zaradi hitrosti več prometnih nesreč kot lani Neprilagojena hitrost vo- žnje je bila lani kriva za 3.744 prometnih nesreč oziroma 19 odstotkov vseh nesreč, kar je skoraj 250 nesreč več kot leto prej. Od tega je v 28 nesrečah umrlo 32 udeležencev. Stanje na slovenskih cestah se sicer izboljšuje. Pred pribli- žno desetletjem, leta 2013, je na naših cestah umrlo 125 lju- di, lani je bilo število smrtnih žrtev drugo leto zapored nižje od sto. Umrlo je 82 ljudi, trije manj kot leto prej. JF »Ob približno 10.40 nas je zaposlena obvestila o mo- škem, ki se ni strinjal z na- vedbami v odločbi, ki jo je Celjski policisti so v petek zaradi groženj in razgrajanja moškega posredovali v območni enoti Zavoda za zdravstve- no zavarovanje Slovenije v Gregorčičevi ulici. SIMONA ŠOLINIČ prejel, in je pri varnostniku pri vhodu v stavbo grozil in razgrajal. S telesom je poško- doval steklena vrata,« so za Novi tednik povedali v Poli- cijski upravi Celje. Policista sta občana obvla- dala in mu zasegla železno palico. V dogodku ni bil nih- če poškodovan. Zoper 49-le- tnika bo sledil obdolžilni pre- dlog glede na zakonodajo o javnem redu in miru ter glede na zakonodajo o zasebnem varovanju. Na policiji še do- dajajo, da preiskava okoliščin dogodka še ni končana in da glede suma kaznivega deja- nja poškodovanja tuje stvari še zbirajo obvestila. »Zaradi zdravstvenega stanja so ob- čanu nudili pomoč v celjskem zdravstvenem domu,« še po- jasnjujejo na policiji. Moški v Celju grozil in razgrajal. (Foto: bralec NT) Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 12, 21. marec 2024 ŠPORT                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje LESTVICA 1. SNL CELJE2 71 9535 9:21 62 OLIMPIJA 26 14 84 51:31 50 MARIBOR 26 12 77 46:29 43 BRAVO 27 11 97 35:31 42 KOPER 25 979 36:35 34 MURA 26 87 11 27:36 31 DOMŽALE 26 92 15 35:42 29 ROGAŠKA 27 75 15 26:48 26 ALUMINIJ 27 74 16 26:51 25 KALCER 27 66 15 24:412 4 Še devet krogov Vodilni komaj ugnal zadnjega Do konca tekmovanja v 1. slovenski nogometni ligi je še devet krogov, Celje pa ima na vrhu lestvice 12 točk prednosti pred Olimpijo. Celjani so na svojem stadionu premagali Radomljane. DEAN ŠUSTER Damir Krznar je lahko izjemno zadovoljen s pogledom na lestvico 1. SNL. Pred štiridesetimi leti, na- tančneje junija 1984, so vode- nje Rokometnega kluba Aero Celje v veliki večini prevzeli delavci podjetja Aero, ki je bil od konca leta 1978 glavni pokrovitelj kluba. Po petem izpadu celjskih rokometašev iz 1. jugoslovanske lige je bila glavna naloga novega vodstva organizacijska in fi nančna okrepitev kluba, katere konč- ni cilj je bila vrnitev v takrat eno najboljših rokometnih lig v Evropi in na svetu. Šest sezon so nato celjski rokome- taši prebili v 2. jugoslovanski ligi, od tega štiri sezone na začelju in v boju za obsta- nek – tudi zaradi »nevidnih sil«, ki so takrat krojile usodo jugoslovanskega rokometa. Po koncu sezone 1987/88 je takratno vodstvo kluba, ki se je ubadalo z velikimi fi nanč- nimi težavami in posledično s šibko igralsko zasedbo član- ske ekipe, na vse odgovorne v Celju naslovilo dopis: »Kam in kako s celjskim rokometom?« In v Celju so se zganili! Usta- novili so posebno skupino sponzorjev, ki jo je vodil ta- kratni župan Celja, in podprli absolutno prioriteto rokome- ta v Celju. Postopoma in z velikimi težavami ter rastjo fi nančnega vložka od občin- ske ZTKO in nekaterih novih sponzorjev so v klubu začeli izvajati zastavljen program, ki je bil z enoletno zamudo tudi končan. V sezoni 1988/89 je klub po začrtanem programu igralsko in strokovno okrepil člansko ekipo, enako je storil v nasle- dnji sezoni. Rezultat tega sta bila, ob dokončni podpori Pivovarne Laško, ki je v klub vstopila 19. septembra 1990, osvojitev prvega mesta v 2. jugoslovanski ligi v sezoni 1990/91 in uspeh v kvalifi ka- Prepričljiva zmaga Tominca v Tacnu Konec tedna je bila v stranskem kanalu v Tacnu uvo- dna tekma v novi sezoni za slovenske kajakaše in ka- nuiste. Pri članih je manjkal tretji s svetovne lestvice med kaja- kaši Peter Kauzer, a to ni zmanjšalo pomena zmage Celja- na Lana Tominca, ki je imel pred tekmeci veliko časovno prednost. Od predstavnikov KKK Nivo Celje je bil tretji Jan Ločnikar, peti pa Martin Srabotnik. Od mlajših tekmovalcev so se izkazali Maj Pajk, Maks Kuralt, Vasja Gaube, Luka Pajk in Burja Kodre. Izbirne tekme za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo v maju v Tacnu, se bodo na divji vodi (Tacen, Bratislava) začele naslednji mesec. DŠ PREJELI SMO Rokomet je in mora ostati ponos Celja! Izidi 27. kroga: Bravo – Olimpija 1 : 1, Domžale – Aluminij 2 : 0, Rogaška – Mura 0 : 0 Celje – Kalcer Radomlje 2 : 1 in Maribor – Koper 3 : 1. V dvajseti minuti je po po- daji Jegorja Pruceva kapetan Celja Denis Popović po udar- cu z levico premagal gostujo- čega vratarja Velića. Sreča prišla ob koncu Radomljani so izenačili z nekaj sreče, po podaji iz kota je v 33. minuti z glavo lastne- ga vratarja premagal Tamar Svetlin. V drugem delu so do- mačini pritiskali, a zelo dolgo neuspešno. Nato je v sodni- kovem dodatku Rolando Aa- točko. Obeta se ogorčen boj za obstanek, zato bodo vse tekme zanimive, kajti tudi nižjeuvrščeni klubi bodo mo- tivirani proti kakovostnejšim. Izboljšati izvedbo protinapada »Skupek utrujenosti in pomembnosti tekme nas je spravil v krč. Po tekmi v Ko- pru smo imeli le dva dneva za počitek. To se je poznalo. Igralci niso bili tako agresivni, kot smo od njih vajeni. Toda najbolj pomembno je, da smo zmagali zaradi velike želje. Če želiš biti prvak, moraš znati takšne obračune sebi v prid odločiti z ›mišicami‹. S skrajni- mi močmi smo potisnili žogo v mrežo,« dogodkov ni olep- ševal trener Damir Krznar. Med odmorom zaradi repre- zentančnih tekem želi izbolj- šati nekaj stvari: »Želim, da bi popravili izvedbo protinapa- da. Dobri smo pri odvzemanju žoge v zadnji tretjini igrišča, a imamo nato težave pri ogro- žanju nasprotnih vrat. Malce nenavadno, kajti imamo hitre krilne napadalce.« Nestrpno torej čakamo, da bo kapetan Denis Popović dvignil pokal. Foto: Andraž Purg rons prodrl v kazenski pro- stor in žogo podal pred vrata, tam pa jo je nekdanji vezist Celja Uroš Korun poslal v la- stno mrežo. Celjani so tako prednost pred Olimpijo po- novno povišali, Radomlje pa so ostale na dnu prvenstve- ne lestvice. To je razveselilo Slatinčane, ki so na svojem stadionu proti Muri osvojili Lan Tominc je odlično veslal na prvi tekmi v novi sezoni.(Foto: KKK Celje) cijah za 1. ligo, ki nato žal ali na srečo zaradi razpada nekdanje Jugoslavije ni bila nikoli odigra- na. Po osamosvojitvi Slovenije si je klub ne glede na nejasno prihodnost začrtal osnovni cilj – ustvariti šampionsko ekipo, ki bo prva in brez konkurence v Sloveniji ter sposobna uspeti tudi v Evropi. Svoje želje in mo- tive so v klubu iz nedosanjane 1. jugoslovanske lige preusmerili v Evropo. Na srečo s privolitvijo in z razumevanjem Pivovarne La- ško in njenega direktorja T oneta T urnška ter z veliko zagnanostjo vseh v klubu. Rezultati so znani. Celjski klub je bil leta 2007, ob začet- ku 15. sezone lige prvakov v organizaciji Evropske rokome- tne zveze, razglašen za drugi najboljši evropski klub za slo- vito Barcelono. Letos, ko klub praznuje 20. obletnico osvojitve evropskega prvaka, edinega v vsej zgodovini naših moških klubov, je na pragu enega naj- večjih neuspehov v samostojni Sloveniji ter v fi nančni in orga- nizacijski krizi kot morda še nikoli v svoji skoraj osemdese- tletni zgodovini. Zakaj na začetku spomin na davna osemdeseta leta? Zato, ker je iskanje krivcev za seda- nje stanje v klubu le pogreva- nje starih grehov in nekom- petentnosti nekaterih glavnih udeležencev v klubu zadnjih deset let in več, ki glede na naš izrek »prevali odgovornost na drugega« ne bo prineslo nobe- nih pravih rezultatov. Ob bolj podrobnem pregledu zgodo- vine celjskega rokometa se še kako dobro ve – kdo, kdaj in kako! Bolj pomembno je, da je ob sedanjem delovanju kluba treba strniti vrste vseh, ki jim celjski rokomet kaj pomeni, in nekaj storiti, tako kot so se v klubu in Celju zganili v letih 1984 in 1988. In to čim prej, da celjski rokomet iz nekdaj ene- ga najboljših klubov v Evropi v letih 1993–2008, sedaj pa že vrsto let v povprečnem stanju ne bo padel še v slovensko pov- prečje. Na potezi je torej mesto Ce- lje s svojim gospodarskim in kadrovskim potencialom ter zavedanjem, kaj vse so celjski rokometaši prispevali k prepo- znavnosti mesta ob Savinji in Slovenije nasploh. Andrej Šušterič, dolgoletni član vodstva RK Celje (1984–2008) Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 12, 21. marec 2024 ŠPORT Dolga leta najboljša sloven- ska umetnostna drsalka, Ce- ljanka Daša Grm, je v nedeljo na celjskem ledu uradno kon- čala svojo športno pot. Razumela njeno strast Imenitno je zaplesala, nato se je zahvalila vsem, ki so jo spremljali v daljni in bližnji preteklosti: »Vsega lepega je en- krat konec. Tako je tudi z mojo športno potjo. Sami veste, da sem s slovesom dolgo odlaša- la. Za menoj je 27 let smeha, solz, neprecenljivih izkušenj za življenje in nenadomestljivih spominov. Drsanje mi je dalo nekaj, kar mi ne bi moglo dati nič drugega na svetu. Vsi, ki se me spomnite iz mojih otroških let, lahko potrdite, da sem bila nesamozavestna, prestrašena. Zrasla sem v pogumno, samo- zavestno žensko, ki je ni strah Odlična celjska umetnostna drsalka se bo posvetila delu z mladimi Zadnji ples naše najboljše drsalke Daše Grm »Naša najboljša predstavnica je končala svojo športno pot. Ponosni smo, da se je kalila in da je odraščala v na- šem klubu. Ob slovesu od tekmovanj se veselimo, ker bo svoje znanje predajala mladim rodovom. Pri tem ji bodo vsekakor prav prišle bogate izkušnje,« si veliko od odlične tekmovalke tudi v prihodnje obeta predsednica Drsalnega kluba Celje Polona Čmer. DEAN ŠUSTER pokazati čustev tako na ledu kot v zasebnem življenju.« Najprej je na led pozvala star- ša, Barbaro in Stanislava Grma. »Včasih ni bilo lahko, a nikoli nista rekla ›potem pa raje kar nehaj‹ ali pa ›a se ti splača trudi- ti‹. Neizmerno sem vama hva- ležna, ker sta razumela mojo strast do drsanja.« Več od sanj Zdaj 32-letna Daša se je spo- mnila trenerjev in trenerk. To so bili Boris in Inna Uspenski, Anja Bratec Lesjak, Tamara Dorofejev, Jan Čejvan in Anej Wagner. O slednjem, ki je njen srčni izbranec, je dejala: »Leta 2017 sem se odločila za samo- stojno pot, a z ramo ob rami z Anejem Wagnerjem. Anej, saj veš, da z besedami ne morem napisati, kaj mi pomeni to, da sem v življenju našla sopotni- ka, ki se je bil pripravljen toliko odrekati zaradi mojega drsanja. Sopotnika, ki mu je moj uspeh pomenil skoraj več od lastnega, nekoga, ki je naredil vse, tudi tisto, česar si ga niti ne bi upala prositi.« Potem je v slogu pe- snice dodala: »Kot sam praviš, to, kar sva skupaj doživela, ni bila uresničitev sanj, saj si česa takšnega niti sanjati nisem upa- la …« Za umetniški vtis na ledu je skrbela Jagoda Batagelj, ko je bila poškodovana, ji je na pomoč priskočil fizioterapevt Robert Drobne. »Čustva storila svoje« Najdlje je bil klubski predse- dnik Ivan Pfeifer. Nadomestil ga je Marjan Kaligaro, zdaj je na čelu DK Celje Polona Čmer. Daša se je še posebej zahvalila predsednici Drsalne zveze Slo- venije Darji Gabrovšek Polajnar. »Pred zadnjim nastopom sem se tresla. Telesno sem še dobro pripravljena, a čustva so storila svoje. Zadnje drsanje je bilo za mojo dušo,« je z občutnim olaj- šanjem govorila Daša. Prvič (a obenem tudi zadnjič) nismo trepetali med njenim nastopom. Ni bilo za točke, ni bilo tveganih skokov, obenem je Daša uprizo- rila predstavo v slogu labodjega speva. Bilo je dobesedno ume- tnostno drsanje. Grmova je bila stalnica na velikih tekmovanjih od leta 2011. Po desetkrat je nastopila na evropskih in sve- tovnih prvenstvih. Petkrat se je uvrstila v finale EP, štirikrat v finale SP. Dvakrat je osvojila 18. mesto med najboljšimi umetno- stnimi drsalkami na svetu, kar je najboljša slovenska uvrstitev. Foto: Nik Jarh Na ledu ležita predsednica DK Celje Polona Čmer in njen predhodnik Marjan Kaligaro. Daša je z leda pobrala veliko plišastih igrač, največja sta bila medveda. Daša s staršema. Nosila je obleko, staro dve leti, ki ji jo je Nataša Ambrož skrojila za EP v Espooju in za SP v Saitami. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 12, 21. marec 2024 ŠPORT Iz Granollersa v Pariz Slovenska moška rokometna reprezentanca bo še četrtič nastopila na olimpijskih igrah. Na kvalifikacijskem turnirju v Granollersu je trepetala do zadnjih minut razburljivega obračuna med Španci in Brazilci, ki so ga le dobili gostitelji z 28 : 26. S tem so omogočili tudi Sloveniji (premagala je Brazilijo in Bahrajn, visoko pa izgubila z gostiteljico) preboj na OI. Naši rokometaši bodo tekmece v skupinskem delu turnirja dobili na žrebu, ki bo 16. aprila v francoski prestolnici. Mednarodna rokometna zveza je določila sestavo bobnov. Slovenija je pristala v četrtem z branilci naslova iz Tokia Francozi. V prvem bobnu sta Danska in Španija, v drugem Hrvaška in Norveška, v tretjem Madžarska in Nemčija, v petem Švedska in Egipt, v šestem pa sta Argentina in Japonska DŠ Velenjska Rdeča dvorana gostila najboljše slovenske »štrbunkarje« Evropsko prvenstvo bo v Rogaški Slatini Metanje napolnjenih vrečk v luknjo na deski – to je štr- bunk, ki mu v tujini rečejo cornhole. Počasi, a zanesljivo se uveljavlja tudi v Sloveniji in je vedno bolj priljubljen. Pred dvema letoma ustanovljena Štrbunk zveza Slovenije je izpeljala tri kroge državnega prvenstva v različnih krajih. DEAN ŠUSTER Naslednji turnir bo 20. apri- la v II. osnovni šoli v Celju. Priprava za EP in SP Konec tedna je bilo v Vele- nju dvodnevno mednarodno tekmovanje. Tujcev sicer ni bilo, a nič zato. Organizatorji so namreč opravili »general- ko« pred evropskim prven- stvom, ki bo junija v Rogaški Slatini. V Rdeči dvorani je tekmoval tudi eden najbolj znanih obrazov v 1. SNL Košarkarice Cinkarne konec tedna čaka zaključ- ni turnir lige Waba v Pod- gorici. Prizorišče bo že tretjič zapovrstjo isto, v prejšnjih dveh finalih so bile najboljše prav Celjan- ke, ki se bodo v soboto v polfinalu pomerile z ekipo Orlovi iz Banja Luke. Vse razen nedeljskega finala Cinkarna – Buduč- nost bi bilo veliko prese- nečenje. Črnogorke so bile zaradi boljšega razmerja v točkah na medsebojnih tek- mah boljše od Cinkarne v superligi Waba. Košarkarji kluba Terme Olimia so v 21. krogu 1. slovenske lige dosegli pomembno zmago v boju za obstanek. V gosteh so premagali Škofjeločane z 81 : 78. Podobno kot na prejšnjih dveh obračunih je odločitev padla v končnici. Domači so približno minuto pred koncem povedli z 78: 76, nato je na sceno stopil Jure Pelko in s petimi pro- stimi meti rešil vprašanje zmagovalca. Podčetrtčani so zadeli 13 trojk. Aleksan- dar Stoimenov je dosegel 24 točk, Domen Bratož 17. Do konca rednega dela pr- venstva je preostalo še šest krogov. Pogled lestvice z dna je naslednji: polzel- ski Hopsi imajo 26 točk, Rogaška 27, Terme Olimia 29, Šentjur in Triglav pa po 30. Slatinčani bodo v soboto pričakali Kranjčane (13.00), na Polzeli bodo go- stovali Šentjurčani (19.00). V 2. slovenski ligi sta v igri za napredovanje dva kluba s Celjskega. Zlatorog je bil po rednem delu prvi, Celje je bilo tretje. Laščani bodo v prvi tekmi četrtfinala v soboto v Treh lilijah priča- kali Gorico (19.00), Celjani bodo istočasno v dvorani I. osnovne šole gostili ekipo Portoroža. DŠ Za prepoznavnost mladega športa bo zagotovo poskrbel Marcos Tavares. doslej, nekdanji napadalec Maribora Marcos Tavares. Najboljši je bil po pričakova- nju Roman Elsner. Nastopili so trije predstavniki Cinkar- ne Celje, Janez Šmarčan (5. mesto), Miran Fendre (7.) in Dušan Mestinšek (13.). Ne- delja je bila namenjena vete- ranom. Iz Dolenjske, Gorenj- ske, Štajerske in Ljubljane se je prijavilo 26 moških in 14 deklet. Med ženskami sta bili visoko uvrščeni Velenjčanki Ana Vedenik na 3. in Marija Škruba na 4. mesto. Med 5. in 8. mestom so se zvrstile Velenjčanka Marija Meža ter Celjanki Cvetka Počivalšek in Olga Pernič. Med moškimi nad 60 let je zmagal Velenj- čan Ivan Grajžl, takoj za njim se je uvrstil Dušan Mestinšek (Cinkarna Celje). Med 5. in 8. mestom je pristal Velenjčan Bogdan Škruba, med 9. in 16. mestom so bili uvrščeni Velenjčana France Bitenc in Jože Meža ter Celjan Cvetko Zagozda. Ustanovitev mednarodne zveze Organizacija tekmovanja v Velenju je bila kar velik zalo- gaj za precej kadrovsko pod- hranjeno zvezo. Izkušnja bo služila kot nekakšen vzorec za pripravo na prvo evrop- sko prvenstvo v štrbunku, ki bo med 20. in 22. junijem v Rogaški Slatini. Slovenija bo odigrala pionirsko vlogo, saj je pobudnik in organizator omenjenega tekmovanja, ki bo istočasno tudi 1. svetov- no prvenstvo. Pred obema tekmovanjema bo 19. junija skupščina evropskih in sve- tovnih zvez, kjer bodo pred- stavniki podpisali skupinsko izjavo o nameri in takoj nato tudi statut o ustanovitvi prve evropske in svetovne zveze, ki bo registrirana po vseh pra- vilih mednarodnega olimpij- skega komiteja. Foto: ŠZS Igrišče za štrbunk. Tekmovalca sta od deske oddaljena pribli- žno osem metrov. Najboljši tekmovalci v sta- rostni kategoriji nad 60 let Lahko presenetijo še tretjič zapovrstjo? Pisarna ŽKK Cinkarna Celje je napolnjena s pokali. Police na stenah so polne, vsak novi pokal zdaj mesto najde na mizi, kjer že zmanjkuje prostora. (Foto: DŠ) Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 12, 21. marec 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si VABIMO VAS NA ZBIRANJE STARIH FOTOGRAFIJ IN SPOMINOV Pod cvetočo češnjo pri bloku Štore 77, na sedanji Udarniški ulici 4, okoli 1960 Hrani: Marjan Mačkošek INFO: 03 426 17 36, 03 426 17 24 Organizator: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje v sodelovanju z Občino Štore VSAKDANJE ŽIVLJENJE V ŠTORAH IN OKOLICI NEKO Č Fotografije vam bomo takoj po opravljeni digitalizaciji vrnili, njihove kopije pa skupaj z vašimi spomini shranili na Kamro (www.kamra.si), portal digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin. Izbrani del gradiva bo uporabljen za razstavo, ki bo na Lipi na ogled ob letošnjem prazniku Občine Štore. V ČETRTEK, 28. MARCA 2024, OD 13. DO 18. URE V SEJNI SOBI PRI KNJIŽNICI (Občina Štore, Udarniška ulica 3, Mercator Lipa Štore) Medijski pokrovitelj: Otr Oška ustvarjalnica SPREGLEDANI STEKLENI PREDMETI Sobota , 23. marec 2024, ob 16.00, Stara grofija . INFORMACIJE IN PRIJAVE: MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Nedel ja , 24. marec 2024, ob 11.00, KNež ji dvor . j avn O v Odstv O GROFJE CELJSKI POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Kulturne prireditve ČETRTEK, 21. 3. 17.00 Knjižnica Štore Snaha Predstavitev knjige Majde Petan 17.30 Celjski dom Ićkoti 2 Festival-ić smeha v vašem kraju 18.00 Narodni dom Celje Pozdrav pomladi 2024 Glasbeno kulturni dogodek GCC ob svetovnem dnevu poezije 18.00 Muzej premogovništva Slovenije, Velenje Harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje z gosti Koncert ob 25-letnici delovanja 19.00 Glavni trg 8 Celje Vse drugo molk Plesno-gledališka predstava 19.00 Občinska knjižnica Prebold Utrip domoznanstva Predstavitev knjige Montanistične strune 19.30 Kulturni center Laško Ansambel Spev Koncert 19.30 Dom kulture Velenje Večerja bedakov Huronska komedija, Špas teater PETEK, 22. 3. 17.00 Atrij Velenjskega gradu Šaleška planinska pot Odprtje razstave 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Eva Boto z gosti: zborom Poptastic Koncert ob materinskem dnevu 19.00 Galerija F-bunker Velenje Sprehodi Odprtje fotografske razstave velenjskega ustvarjalca Marjana Klepca 19.00 Dom kulture Velenje Maraaya Koncert 19.30 Plesni forum Celje Končan & Band feat. Šalamon, Resnik, Jančič Sodobno in inovativno prepletanje poezije in inprovizirane glasbe ob svetovnem dnevu poezije 19.30 Gledališče Celje Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata Abonma dialog in izven; po predstavi pogovor z ustvarjalci 19.30 Narodni dom Celje Salzmusique Koncert 20.30 Špital za prjatle Celje Jakomini jazz Trio feat. Tanja Filipović Koncert 21.00 Celjski mladinski center Monkey Business + DJ Bibaleze Koncert SOBOTA, 23. 3. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vse rožice za mojo mamico Plesna produkcija, KD Mavrica 18.00 Kulturni center Laško Koncert združenih zborov občine Laško 20.00 Celjski mladinski center Raiven Koncert 20.00 Dom kulture Velenje Katice Koncert, Abonma Klub in izven NEDELJA, 24. 3. 17.00 in 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ićkoti 2 Komedija 18.00 Gledališče Zarja Celje Sneguljčica Predstava za otroke 18.00 Kulturni dom Škofja vas Pesnikova žena prihaja Komedija Toneta Partljiča v izvedbi KD Pekre-Limbuš 18.00 Kulturni dom Gorenje Srote Gledališka predstava ob materinskem dnevu 18.00 Dom kulture Velenje Večerja za generala Gledališka predstava, KD Gledališče Velenje 19.00 Celjski dom Koncert ob materinskem dnevu Tradicionalni koncert pevcev Vocal BK Studia PONEDELJEK, 25. 3. 17.00 Velenjski grad V kastroli Cecilije Lempl Predstavitev knjige 18.00 Kulturni center Laško Vrtec poje Območna revija vrtčevskih pevskih zborov 20.00 Gledališče Celje CE dur – CElju Dajemo Urbani Ritem: Severa Gjurin z zasedbo Koncert ob materinskem dnevu TOREK, 26. 3. 18.00 Kulturni center Laško Pomladna prepevanja Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 18.00 Knjižnica Velenje Lotosov cvet v svetlobi Predstavitev knjige Lidije Štefanec 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Športnik leta Razglasitev najboljših športnikov Občine Žalec SREDA, 27. 3. 17.30 in 20.30 Dom kulture Velenje Ićkoti 2 Komedija 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Predstava ob svetovnem dnevu gledališča; za izven 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Josipina Turnograjska Kulturno-glasbeni dogodek 18.00 Kulturni center Laško Cici koncert Glasbene šole Laško–Radeče 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Svetovni dan gledališča s člani gledališke sekcije KUD Polzela Druge prireditve ČETRTEK, 21. 3. 10.00 Dvorana GŠ Skladateljev Ipavcev Šentjur Pater Karel Gržan ob 250-letnici obveznega šolanja Predavanje o pomenu razvijanja kreativnosti, sposobnosti ustvarjalnega razmišljanja ter dopolnjujočega izobraževanja tudi v zrelejših letih 16.00 Dvorišče Dvorca Strmol Vodena Gozdna terapija ob Dvorcu Strmol Ob mednarodnem dnevu gozdov jo bo izvajala Cvetka Avguštin. 16.00 Kulturni center Rogaška Slatina Ringaraja Srečanje otroških folklornih skupin 16.30 MC Šmartno ob Paki – Galerija Dile Radi beremo: Stara skala (se ne dolgočasi), avtorica Deb Pilutti Bralna urica za otroke 16.00 do 18.00 Cankarjeva ulica Velenje Rajanje z lutkami ob svetovnem dnevu lutk Ulična animacija 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Ob svetovnem dnevu lutk in Downovega sindroma bodo iz pisanih nogavičk izdelovali lutke. Hermanova otroška in družinska ustvarjalnica za posameznike in družine 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pastir in zmaj Pravljična urica; z vami bo Uroš Kolar. 17.00 Kulturni dom Štore Pomladna prireditev Nastopajo učenci in kolektiv OŠ Štore s podružnico Kompole. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur V objemu življenja Večer za zdravje in osebno rast z Nino Osenar Kontrec PETEK, 22. 3. 9.00 Hiša generacij Laško Pletenje butaric iz zelenja 12.00 do 14.00 Hiša sadeži družbe Žalec Delavnica za materinski dan 18.00 Osnovna šola Petrovče Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu 18.00 POŠ Prevorje Anin večer Gost bo kralj cvička Marjan Jelenič, nastopili bodo otroci iz šole in vrtca na Prevorju. 19.00 Kulturni dom Ponikva Mama in hči ter njune ustvarjalnosti Odprtje razstave vezenin in ustvarjalnosti Romane Šibal in njene mame Marice Plavčak. SOBOTA, 23. 3. 5.00 Odhod izpred gasilskega doma v Paški vasi Ogled poletov v Planici s Športnim društvom Paška vas 8.00 Zbirna mesta: Občina Vojnik, KS Frankolovo in KS Nova Cerkev Očistimo Vojnik Čistilna akcija, v primeru slabega vremena bo akcija v soboto, 6. aprila. 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 Zbirna mesta – Gasilski dom Rogatec, Dobovec in Donačka Gora Čistilna akcija 9.00 do 12.00 Dom svetega Jožefa Celje Izdelovanje butaric Delavnica je namenjena otrokom in družinam. 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Polstenje Izdelava polstene kroglice s Ksenijo Korez 10.00 do 12.00 Kulturni dom Gorenje Izdelava butar in cvetja iz papirja Delavnica 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov in vinilk 10.00 do 13.00 Glavni trg Celje Velikonočna tržnica 2024 V primeru dežja dogodek odpade 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Izdelamo si cvetnonedeljske butare Delavnico vodi Avguštin Fric; za material bo poskrbljeno. 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofi ja Spregledani stekleni predmeti Otroška ustvarjalnica namenjena osnovnošolcem; vodila jo bo Eneja Bronja Gajšek. 16.00 Hiša generacij Laško Gnezdo za zajce in jajce Sobotna ustvarjalnica NEDELJA, 24. 3. 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Akademija ob materinskem dnevu Pripravljajo: župnijski pevci, Fantje z Jožefovega hriba, Jožefi nke, učenci Orglarske šole sv. Jožefa PONEDELJEK, 25. 3. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Mistrova knjižnica UKM: Kulturni spomenik državnega pomena Predavanje TOREK, 26. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepova in Janina avantura iz pradavnine Pripovedovalsko druženje s Pepom in Jano ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine SREDA, 27. 3. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Velikonočna ustvarjalna delavnica Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti; vodila jo bo Majda Pestivšek. Dobrodelne prireditve SOBOTA, 23. 3. 8.30 do 13.00 Mestna tržnica Celje Dobrodelna spomladanska stojnica Linos stojnica; zbrana sredstva bodo namenjena za letovanje otrok iz materialno šibkih družin. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 12, 21. marec 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Dotrpela je LUCIJA PRIMOŽIČ z Zelenice 4 v Celju (6. 11. 1941–1. 3. 2024) Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom se iz srca zahvaljujemo za izražena sožalja, za položeno cvetje, prižgane sveče in darove za svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju za večletno pomoč in gospodu Vladu Bizantu za besede tolažbe na poslednjih postajah njenega križevega pota. Hvala vsem, ki v svojem srcu ohranjate Lučko v lepem spominu. Mož Tone, otroci Andrej, Tadeja in Simona Judita, vnuki Gašper Andraž, Tia in Jakob Aljaž Že 20 let je minilo, odkar videli smo se v živo. Bolečina malo je izzvenela, a misel nate ni zbledela. V SPOMIN 20. marca je minilo dvajseto leto, kar nas je zapustila draga SILVA KOŠIR – DARINKA Iskrena hvala vsem, ki jo še vedno nosite v srcu in postojite ob njenem grobu. Stani, Suzana in Simon 144 Ljuba naša draga mama, ljubi mili tvoj obraz, hvala ti za vso ljubezen, lepo skrbela si za nas. Bolezen zdravje ti je vzela, mirno in spokojno odšla si zdaj od nas. Nihče ne ve, kako boli, ko te med nami sedaj več ni. Nikdar ne bomo te pozabili, vedno v srcu bomo te nosili. ZAHVALA V 90. letu se je od nas za vedno poslovila draga mama, stara mama, prababica, tašča, svakinja in teta ANA ARZENŠEK iz Gorice pri Slivnici 27 (13. 7. 1934–20. 2. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, izražena sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku Marku Šra- mlu za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem iz sv. Urbana za ganljivo odpete pesmi. Hvala pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba, gospodu Mateju za prebran govor, pevcem skupine Eros za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano pesem Lipa zelenela je. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Draga mama, počivaj v miru. Žalujoči: hčerke Slavica, Sonja, Zvonka in Irena z družinami 152 Smrti Celje Umrli so: Peter KOS iz Žal- ca, 72 let, Anton ZUPANČIČ z Gomilskega, 89 let, Ana KRAŠOVC iz Tabora, 96 let, Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva tri leta, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Čeprav te več z nami ni, lep spomin nate ostaja, v naših srcih vedno živi! V SPOMIN Minilo je žalostno leto, kar nas je zapustila naša draga FRANČIŠKA JOŠT iz Črešnjevca, Vojnik (28. 3. 1937–13. 3. 2023) Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Neizmerno te pogrešamo: tvoji najdražji 161 MOTORNA VOZILA PRODAM GOLF plus dizel, letnik 2009, 105 KM, temno sive barve, prevoženih 220.000 km, teh- nični velja do 15. 2. 2025, prodam za 3.300 EUR. Telefon 041 846-273. 145 STROJI PRODAM DVODELNO klinasto brano in skobeljni stroj Mio standard (debelinka-poravnalka) prodam. Telefon 070 993-922. 149 MEŠALEC za beton, 120 l, lepo ohranjen, prodam. Telefon 070 993-922. 149 STANOVANJE ODDAM V CELJU oddam opremljeno stanovanje trem zaposlenim moškim. Telefon 070 418- 525. 139 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p DVA bika, težka 500 in 600 kg, in dve telici, težki 300 in 350 kg, prodam. Telefon 041 763-721. 148 DVA bikca simentalca, stara 12 in 14 dni, prodam. Telefon 041 720-870. 158 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SUHE okrogle bale prodam. Telefon 041 727- 285. 146 10 senenih ovitih bal, 120 cm (skoraj suho seno), prodamo. Cena 40 EUR. Lahko do- stopne za odvoz. Telefon 031 235-529. 153 JEČMENOVO slamo v kockah, za »stirko«, visoke grede ali za »nastilj«, prodam. Telefon 041 297-961. 155 SENO, suho, 9 bal, silažno, 15 bal, in silažne bale, 2. in 3. košnje, 24 bal, prodam ali menjam za živino nad 200 kg, ki jo tudi kupim ali dokupim. Telefon 041 968-562, Celje. 159 OSTALO PRODAM VISOKE grede, širina 100 cm, višina 70 cm, dolžina 200 cm, impregniran les, dvojna stena s čepkasto folijo, prodam. Cena 190 EUR, z dostavo. Telefon 031 558-811. p KOKOŠI nesnice za začetek nesnosti, rjave, bele, prodajamo vsak delavnik; grahaste, susex, aurokane od 2. aprila. Piščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso, nam prej naročite! V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. V predvelikonočnem času na voljo bela jajca. Vsak delavnik od 8. do 16. ure, sobota do 12.ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje – reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p ŠTIRI nove letne gume Continental 235 55r18 v ecocontact 6 prodam. Telefon 041 604- 651. 137 ŠTIRI letne pnevmatike Kumho, model Ecowing, DOT 3619, 185/65 R15, vože- ne samo prvo sezono, za 60 EUR, in 12 betonskih stebrov, prodam za 20 EUR. Telefon 040 627-119. 154 DRVA, suha, od 150 do 300 EUR/klaftra, in suho seno v okroglih balah, prodam. Telefon 041 250-812. 160 RAZNO ČIŠČENJE zaraščenih površin, podiranje dre- ves. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p TRAKTOR TV 732 in kosilnico BCS, 127 cm, prodam. Telefon 041 983-800. 157 POSEST ODDAM VINOGRAD pri sv. Roku nad Šmarjem (230 trsov modre frankinje in 200 trsov ren- skega lizlinga), položna lega, oddam v najem. Telefon 040 575-924. 150 Ludvik KRIČEJ iz Šmartne- ga ob Dreti, 81 let, Vincenc VIPOTNIK iz Žalca, 86 let, Bogomira PUNCER iz Celja, 84 let, Ljubica LAH iz Celja, 73 let, Vilibald GERM iz Celja, 90 let, Ana DOBNIK iz Šmar- tnega ob Paki, 92 let, Milan ZABUKOVNIK iz Gotovelj, 72 let, Albina MARINIČ iz Celja, 96 let, Ana POTOČNIK iz Ce- lja, 93 let, Vilma POLANC iz Velenja, 83 let. Laško Umrla sta: Ana HICTALER iz Strmce, 89 let, Marija PRI- MON iz Sedraža, 92 let. Žalec Umrla sta: Silvester DRO- BEŽ iz Pondorja, 48 let, Pavla PLESEC iz Mozirja, 89 let. Velenje Umrli so: Veronika KRIČAJ iz Šoštanja, 92 let, Leopold KUŠAR iz Šoštanja, 81 let, Albert NOVINŠEK iz Podkra- ja pri Velenju, 87 let. Poroke Žalec Poročili so se: Katja PIKL z Vranskega in Matjaž KOVAČ iz Prebolda, Suzana NOVAK in Dušan LEDINEK, oba iz Podvrha pri Braslovčah. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 12, 21. marec 2024 OBVESTILO IN POZIV OBČANOM ZA PREVZEM PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Upravna enota Celje obvešča, da na podlagi 79. člena Ured- be o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22, 135/22 in 77/23) in enotne- ga klasi kacijskega načrta z roki hrambe odbira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, ki jim je potekel rok hrambe, to so projekti, prejeti leta 2011, 2012 in 2013. Lastniki stanovanjskih stavb, za katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje v navedenih letih in se izvod projektne dokumentacije nahaja v arhivu Upravne enote Celje, lahko le-te prevzemajo v poslovnem času, in sicer od 4. marca do 4. maja 2024. Za prevzem projektne dokumentacije se je potrebno predhodno naročiti na telefonsko številko 03 4265 448, 494, 392 in 342. Po preteku tega roka za prevzem bodo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja izločeni iz arhiva Upravne enote Celje ter uničeni. Damjan Vrečko, načelnik REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE Ljubljanska cesta 1, 3000 Celje Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 12, 21. marec 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si VABIMO VAS NA ZBIRANJE STARIH FOTOGRAFIJ IN SPOMINOV Pod cvetočo češnjo pri bloku Štore 77, na sedanji Udarniški ulici 4, okoli 1960 Hrani: Marjan Mačkošek INFO: 03 426 17 36, 03 426 17 24 Organizator: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje v sodelovanju z Občino Štore VSAKDANJE ŽIVLJENJE V ŠTORAH IN OKOLICI NEKO Č Fotografije vam bomo takoj po opravljeni digitalizaciji vrnili, njihove kopije pa skupaj z vašimi spomini shranili na Kamro (www.kamra.si), portal digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin. Izbrani del gradiva bo uporabljen za razstavo, ki bo na Lipi na ogled ob letošnjem prazniku Občine Štore. V ČETRTEK, 28. MARCA 2024, OD 13. DO 18. URE V SEJNI SOBI PRI KNJIŽNICI (Občina Štore, Udarniška ulica 3, Mercator Lipa Štore) Medijski pokrovitelj: Otr Oška ustvarjalnica SPREGLEDANI STEKLENI PREDMETI Sobota , 23. marec 2024, ob 16.00, Stara grofija . INFORMACIJE IN PRIJAVE: MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Nedel ja , 24. marec 2024, ob 11.00, KNež ji dvor . j avn O v Odstv O GROFJE CELJSKI POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Kulturne prireditve ČETRTEK, 21. 3. 17.00 Knjižnica Štore Snaha Predstavitev knjige Majde Petan 17.30 Celjski dom Ićkoti 2 Festival-ić smeha v vašem kraju 18.00 Narodni dom Celje Pozdrav pomladi 2024 Glasbeno kulturni dogodek GCC ob svetovnem dnevu poezije 18.00 Muzej premogovništva Slovenije, Velenje Harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje z gosti Koncert ob 25-letnici delovanja 19.00 Glavni trg 8 Celje Vse drugo molk Plesno-gledališka predstava 19.00 Občinska knjižnica Prebold Utrip domoznanstva Predstavitev knjige Montanistične strune 19.30 Kulturni center Laško Ansambel Spev Koncert 19.30 Dom kulture Velenje Večerja bedakov Huronska komedija, Špas teater PETEK, 22. 3. 17.00 Atrij Velenjskega gradu Šaleška planinska pot Odprtje razstave 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Eva Boto z gosti: zborom Poptastic Koncert ob materinskem dnevu 19.00 Galerija F-bunker Velenje Sprehodi Odprtje fotografske razstave velenjskega ustvarjalca Marjana Klepca 19.00 Dom kulture Velenje Maraaya Koncert 19.30 Plesni forum Celje Končan & Band feat. Šalamon, Resnik, Jančič Sodobno in inovativno prepletanje poezije in inprovizirane glasbe ob svetovnem dnevu poezije 19.30 Gledališče Celje Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata Abonma dialog in izven; po predstavi pogovor z ustvarjalci 19.30 Narodni dom Celje Salzmusique Koncert 20.30 Špital za prjatle Celje Jakomini jazz Trio feat. Tanja Filipović Koncert 21.00 Celjski mladinski center Monkey Business + DJ Bibaleze Koncert SOBOTA, 23. 3. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vse rožice za mojo mamico Plesna produkcija, KD Mavrica 18.00 Kulturni center Laško Koncert združenih zborov občine Laško 20.00 Celjski mladinski center Raiven Koncert 20.00 Dom kulture Velenje Katice Koncert, Abonma Klub in izven NEDELJA, 24. 3. 17.00 in 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ićkoti 2 Komedija 18.00 Gledališče Zarja Celje Sneguljčica Predstava za otroke 18.00 Kulturni dom Škofja vas Pesnikova žena prihaja Komedija Toneta Partljiča v izvedbi KD Pekre-Limbuš 18.00 Kulturni dom Gorenje Srote Gledališka predstava ob materinskem dnevu 18.00 Dom kulture Velenje Večerja za generala Gledališka predstava, KD Gledališče Velenje 19.00 Celjski dom Koncert ob materinskem dnevu Tradicionalni koncert pevcev Vocal BK Studia PONEDELJEK, 25. 3. 17.00 Velenjski grad V kastroli Cecilije Lempl Predstavitev knjige 18.00 Kulturni center Laško Vrtec poje Območna revija vrtčevskih pevskih zborov 20.00 Gledališče Celje CE dur – CElju Dajemo Urbani Ritem: Severa Gjurin z zasedbo Koncert ob materinskem dnevu TOREK, 26. 3. 18.00 Kulturni center Laško Pomladna prepevanja Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 18.00 Knjižnica Velenje Lotosov cvet v svetlobi Predstavitev knjige Lidije Štefanec 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Športnik leta Razglasitev najboljših športnikov Občine Žalec SREDA, 27. 3. 17.30 in 20.30 Dom kulture Velenje Ićkoti 2 Komedija 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Predstava ob svetovnem dnevu gledališča; za izven 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Josipina Turnograjska Kulturno-glasbeni dogodek 18.00 Kulturni center Laško Cici koncert Glasbene šole Laško–Radeče 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Svetovni dan gledališča s člani gledališke sekcije KUD Polzela Druge prireditve ČETRTEK, 21. 3. 10.00 Dvorana GŠ Skladateljev Ipavcev Šentjur Pater Karel Gržan ob 250-letnici obveznega šolanja Predavanje o pomenu razvijanja kreativnosti, sposobnosti ustvarjalnega razmišljanja ter dopolnjujočega izobraževanja tudi v zrelejših letih 16.00 Dvorišče Dvorca Strmol Vodena Gozdna terapija ob Dvorcu Strmol Ob mednarodnem dnevu gozdov jo bo izvajala Cvetka Avguštin. 16.00 Kulturni center Rogaška Slatina Ringaraja Srečanje otroških folklornih skupin 16.30 MC Šmartno ob Paki – Galerija Dile Radi beremo: Stara skala (se ne dolgočasi), avtorica Deb Pilutti Bralna urica za otroke 16.00 do 18.00 Cankarjeva ulica Velenje Rajanje z lutkami ob svetovnem dnevu lutk Ulična animacija 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Ob svetovnem dnevu lutk in Downovega sindroma bodo iz pisanih nogavičk izdelovali lutke. Hermanova otroška in družinska ustvarjalnica za posameznike in družine 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pastir in zmaj Pravljična urica; z vami bo Uroš Kolar. 17.00 Kulturni dom Štore Pomladna prireditev Nastopajo učenci in kolektiv OŠ Štore s podružnico Kompole. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur V objemu življenja Večer za zdravje in osebno rast z Nino Osenar Kontrec PETEK, 22. 3. 9.00 Hiša generacij Laško Pletenje butaric iz zelenja 12.00 do 14.00 Hiša sadeži družbe Žalec Delavnica za materinski dan 18.00 Osnovna šola Petrovče Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu 18.00 POŠ Prevorje Anin večer Gost bo kralj cvička Marjan Jelenič, nastopili bodo otroci iz šole in vrtca na Prevorju. 19.00 Kulturni dom Ponikva Mama in hči ter njune ustvarjalnosti Odprtje razstave vezenin in ustvarjalnosti Romane Šibal in njene mame Marice Plavčak. SOBOTA, 23. 3. 5.00 Odhod izpred gasilskega doma v Paški vasi Ogled poletov v Planici s Športnim društvom Paška vas 8.00 Zbirna mesta: Občina Vojnik, KS Frankolovo in KS Nova Cerkev Očistimo Vojnik Čistilna akcija, v primeru slabega vremena bo akcija v soboto, 6. aprila. 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 Zbirna mesta – Gasilski dom Rogatec, Dobovec in Donačka Gora Čistilna akcija 9.00 do 12.00 Dom svetega Jožefa Celje Izdelovanje butaric Delavnica je namenjena otrokom in družinam. 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Polstenje Izdelava polstene kroglice s Ksenijo Korez 10.00 do 12.00 Kulturni dom Gorenje Izdelava butar in cvetja iz papirja Delavnica 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov in vinilk 10.00 do 13.00 Glavni trg Celje Velikonočna tržnica 2024 V primeru dežja dogodek odpade 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Izdelamo si cvetnonedeljske butare Delavnico vodi Avguštin Fric; za material bo poskrbljeno. 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofi ja Spregledani stekleni predmeti Otroška ustvarjalnica namenjena osnovnošolcem; vodila jo bo Eneja Bronja Gajšek. 16.00 Hiša generacij Laško Gnezdo za zajce in jajce Sobotna ustvarjalnica NEDELJA, 24. 3. 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Akademija ob materinskem dnevu Pripravljajo: župnijski pevci, Fantje z Jožefovega hriba, Jožefi nke, učenci Orglarske šole sv. Jožefa PONEDELJEK, 25. 3. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Mistrova knjižnica UKM: Kulturni spomenik državnega pomena Predavanje TOREK, 26. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepova in Janina avantura iz pradavnine Pripovedovalsko druženje s Pepom in Jano ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine SREDA, 27. 3. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Velikonočna ustvarjalna delavnica Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti; vodila jo bo Majda Pestivšek. Dobrodelne prireditve SOBOTA, 23. 3. 8.30 do 13.00 Mestna tržnica Celje Dobrodelna spomladanska stojnica Linos stojnica; zbrana sredstva bodo namenjena za letovanje otrok iz materialno šibkih družin. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 12, 21. marec 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Dotrpela je LUCIJA PRIMOŽIČ z Zelenice 4 v Celju (6. 11. 1941–1. 3. 2024) Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom se iz srca zahvaljujemo za izražena sožalja, za položeno cvetje, prižgane sveče in darove za svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju za večletno pomoč in gospodu Vladu Bizantu za besede tolažbe na poslednjih postajah njenega križevega pota. Hvala vsem, ki v svojem srcu ohranjate Lučko v lepem spominu. Mož Tone, otroci Andrej, Tadeja in Simona Judita, vnuki Gašper Andraž, Tia in Jakob Aljaž Že 20 let je minilo, odkar videli smo se v živo. Bolečina malo je izzvenela, a misel nate ni zbledela. V SPOMIN 20. marca je minilo dvajseto leto, kar nas je zapustila draga SILVA KOŠIR – DARINKA Iskrena hvala vsem, ki jo še vedno nosite v srcu in postojite ob njenem grobu. Stani, Suzana in Simon 144 Ljuba naša draga mama, ljubi mili tvoj obraz, hvala ti za vso ljubezen, lepo skrbela si za nas. Bolezen zdravje ti je vzela, mirno in spokojno odšla si zdaj od nas. Nihče ne ve, kako boli, ko te med nami sedaj več ni. Nikdar ne bomo te pozabili, vedno v srcu bomo te nosili. ZAHVALA V 90. letu se je od nas za vedno poslovila draga mama, stara mama, prababica, tašča, svakinja in teta ANA ARZENŠEK iz Gorice pri Slivnici 27 (13. 7. 1934–20. 2. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, izražena sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku Marku Šra- mlu za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem iz sv. Urbana za ganljivo odpete pesmi. Hvala pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba, gospodu Mateju za prebran govor, pevcem skupine Eros za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano pesem Lipa zelenela je. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Draga mama, počivaj v miru. Žalujoči: hčerke Slavica, Sonja, Zvonka in Irena z družinami 152 Smrti Celje Umrli so: Peter KOS iz Žal- ca, 72 let, Anton ZUPANČIČ z Gomilskega, 89 let, Ana KRAŠOVC iz Tabora, 96 let, Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva tri leta, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Čeprav te več z nami ni, lep spomin nate ostaja, v naših srcih vedno živi! V SPOMIN Minilo je žalostno leto, kar nas je zapustila naša draga FRANČIŠKA JOŠT iz Črešnjevca, Vojnik (28. 3. 1937–13. 3. 2023) Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Neizmerno te pogrešamo: tvoji najdražji 161 MOTORNA VOZILA PRODAM GOLF plus dizel, letnik 2009, 105 KM, temno sive barve, prevoženih 220.000 km, teh- nični velja do 15. 2. 2025, prodam za 3.300 EUR. Telefon 041 846-273. 145 STROJI PRODAM DVODELNO klinasto brano in skobeljni stroj Mio standard (debelinka-poravnalka) prodam. Telefon 070 993-922. 149 MEŠALEC za beton, 120 l, lepo ohranjen, prodam. Telefon 070 993-922. 149 STANOVANJE ODDAM V CELJU oddam opremljeno stanovanje trem zaposlenim moškim. Telefon 070 418- 525. 139 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p DVA bika, težka 500 in 600 kg, in dve telici, težki 300 in 350 kg, prodam. Telefon 041 763-721. 148 DVA bikca simentalca, stara 12 in 14 dni, prodam. Telefon 041 720-870. 158 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SUHE okrogle bale prodam. Telefon 041 727- 285. 146 10 senenih ovitih bal, 120 cm (skoraj suho seno), prodamo. Cena 40 EUR. Lahko do- stopne za odvoz. Telefon 031 235-529. 153 JEČMENOVO slamo v kockah, za »stirko«, visoke grede ali za »nastilj«, prodam. Telefon 041 297-961. 155 SENO, suho, 9 bal, silažno, 15 bal, in silažne bale, 2. in 3. košnje, 24 bal, prodam ali menjam za živino nad 200 kg, ki jo tudi kupim ali dokupim. Telefon 041 968-562, Celje. 159 OSTALO PRODAM VISOKE grede, širina 100 cm, višina 70 cm, dolžina 200 cm, impregniran les, dvojna stena s čepkasto folijo, prodam. Cena 190 EUR, z dostavo. Telefon 031 558-811. p KOKOŠI nesnice za začetek nesnosti, rjave, bele, prodajamo vsak delavnik; grahaste, susex, aurokane od 2. aprila. Piščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso, nam prej naročite! V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. V predvelikonočnem času na voljo bela jajca. Vsak delavnik od 8. do 16. ure, sobota do 12.ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje – reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p ŠTIRI nove letne gume Continental 235 55r18 v ecocontact 6 prodam. Telefon 041 604- 651. 137 ŠTIRI letne pnevmatike Kumho, model Ecowing, DOT 3619, 185/65 R15, vože- ne samo prvo sezono, za 60 EUR, in 12 betonskih stebrov, prodam za 20 EUR. Telefon 040 627-119. 154 DRVA, suha, od 150 do 300 EUR/klaftra, in suho seno v okroglih balah, prodam. Telefon 041 250-812. 160 RAZNO ČIŠČENJE zaraščenih površin, podiranje dre- ves. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p TRAKTOR TV 732 in kosilnico BCS, 127 cm, prodam. Telefon 041 983-800. 157 POSEST ODDAM VINOGRAD pri sv. Roku nad Šmarjem (230 trsov modre frankinje in 200 trsov ren- skega lizlinga), položna lega, oddam v najem. Telefon 040 575-924. 150 Ludvik KRIČEJ iz Šmartne- ga ob Dreti, 81 let, Vincenc VIPOTNIK iz Žalca, 86 let, Bogomira PUNCER iz Celja, 84 let, Ljubica LAH iz Celja, 73 let, Vilibald GERM iz Celja, 90 let, Ana DOBNIK iz Šmar- tnega ob Paki, 92 let, Milan ZABUKOVNIK iz Gotovelj, 72 let, Albina MARINIČ iz Celja, 96 let, Ana POTOČNIK iz Ce- lja, 93 let, Vilma POLANC iz Velenja, 83 let. Laško Umrla sta: Ana HICTALER iz Strmce, 89 let, Marija PRI- MON iz Sedraža, 92 let. Žalec Umrla sta: Silvester DRO- BEŽ iz Pondorja, 48 let, Pavla PLESEC iz Mozirja, 89 let. Velenje Umrli so: Veronika KRIČAJ iz Šoštanja, 92 let, Leopold KUŠAR iz Šoštanja, 81 let, Albert NOVINŠEK iz Podkra- ja pri Velenju, 87 let. Poroke Žalec Poročili so se: Katja PIKL z Vranskega in Matjaž KOVAČ iz Prebolda, Suzana NOVAK in Dušan LEDINEK, oba iz Podvrha pri Braslovčah. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 12, 21. marec 2024 OBVESTILO IN POZIV OBČANOM ZA PREVZEM PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Upravna enota Celje obvešča, da na podlagi 79. člena Ured- be o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22, 135/22 in 77/23) in enotne- ga klasi kacijskega načrta z roki hrambe odbira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, ki jim je potekel rok hrambe, to so projekti, prejeti leta 2011, 2012 in 2013. Lastniki stanovanjskih stavb, za katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje v navedenih letih in se izvod projektne dokumentacije nahaja v arhivu Upravne enote Celje, lahko le-te prevzemajo v poslovnem času, in sicer od 4. marca do 4. maja 2024. Za prevzem projektne dokumentacije se je potrebno predhodno naročiti na telefonsko številko 03 4265 448, 494, 392 in 342. Po preteku tega roka za prevzem bodo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja izločeni iz arhiva Upravne enote Celje ter uničeni. Damjan Vrečko, načelnik REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE Ljubljanska cesta 1, 3000 Celje Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 12, 21. marec 2024 INFORMACIJE Breskova kodravost Taphrina deformans Jablanov škrlup Venturia inaequalis Akarinoza vinske trte Calepitrimerus vitis Zimska jajčeca rdeče sadne pršice Panonychus ulmi Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 12 / Leto 79 / Celje, 21. marec 2024 Str. 30-31 Str. 24 Str. 25 Ste se kdaj mučili s sestavljanjem rubikove kocke? To mehansko uganko so minulo soboto v športni dvorani Osnovne šole Ponikva v občini Šentjur bliskovito reševali tekmovalci najrazličnejših starosti, ki so med svojimi prsti spretno vrteli kocko ter barve v ploskev uredili le v nekaj sekundah. 140 udeležencev iz enajstih držav je pripravilo pravo pašo za oči. TINA STRMČNIK »Za to, da sestaviš rubikovo kocko, je treba imeti dober spomin. Naučiti se je treba algoritmov oz. zaporednih premikov in to je to.« Tako preprosto se reševanje te mehanske uganke zdi Jakobu Hladniku iz Vojnika. »Kocke ni mogoče zmešati tako, da je ne bi bilo mogoče sestaviti v prvotno stanje. S pomočjo manjših korakov pridemo do cilja pri čisto vsaki mešalni kombinaciji,« je pojasnil delegat Matic Omulec. Jakob Hladnik (levo) iz Vojnika in Filip Ugovšek iz Žalca se sestavljanju rubikove kocke vsak dan posvečata približno uro in pol. Rubikova kocka letos praznuje 50 let, leta 1974 jo je namreč izumil madžarski arhitekt Ernő Rubik. Kot je povedal eden od delegatov sobo- tnega tekmovanja Matic Omulec iz Rubik kluba Slovenija, je ta me- hanska uganka priljubljena zaradi izziva, kako spraviti vse barve na svojo ploskev. »To je najprej videti preprosto, a kdor se loti sestavlja- nja, kmalu ugotovi, da ni tako. Je pa kocko preprosto rešiti s pomočjo različnih videovodičev.« Enega takšnih vodičev je na kana- lu Youtube opazil devetošolec Jakob Hladnik iz Vojnika in se z njegovo pomočjo lotil razporejanja barvnih kvadratkov. Za to, da je naštudiral reševanje kocke tri krat tri, je potre- boval le dva tedna. Ko je izvedel, da se v Sloveniji lahko udeleži tekmova- ša delčke kocke, nato jih sesta- vlja ob štopa- rici. Program spremlja nje- gove čase, beleži pov- prečja in pri- kazuje, kako devetošolec napreduje pri reševanju izzi- vov. Ni vseeno, kakšna je kocka Kot pri vseh tekmovanjih je tudi pri sestavljanju rubikove kocke pomembna oprema. Tekmovalci si svoje mehanske uganke prilagodijo, nastavijo si njihovo trdnost, določi- jo, kako močni bodo magneti. »Med starejšimi in sodobnimi kockami je velika razlika, s kakšno lahkoto in hitrostjo jih lahko sestavimo. Raz- lika je tudi v njihovi ceni. Medtem ko preprosta rubikova kocka stane približno deset evrov, stane tekmo- valna kocka približno 80 evrov,« je poudaril Hladnik, ki je s seboj pri- nesel celo torbo mehanskih ugank. Najbolj navdušen je nad različico rubikove kocke, imenovano squa- re-1. Ko slednjo premikamo, zaradi načina razporeditve delcev spremi- nja obliko, zato je njeno sestavljanje še večji izziv. Pri tej disciplini je Ja- kob trenutno peti v državi. Med tekmovalci je bil tudi 23-letni Filip Ugovšek iz Žalca, ki se je se- stavljanja te uganke lotil, ko je videl, kako je to počel njegov sošolec v sre- dnji šoli. Kmalu se je pridružil Rubik klubu Slovenija, ki ima sedež v bližini njegovega doma, in se začel udeleže- vati delavnic in tekmovanj. Študent, ki končuje študij mehatronike v Višji strokovni šoli Šolskega centra Celje, reši kocko 3 krat 3 v 13 sekundah. Vse svoje rezultate bi rad izboljšal, letos mu motivacije na manjka tudi zaradi udeležbe na evropskem prvenstvu, ki bo poleti v Španiji. »Sestavljanje koc- ke me je kar malo zasvojilo, pri tem vedno vidim nove izzive,« je dejal. Tekma s samim sabo Ker je bilo tekmovanje namenjeno novincem oz. začetnikom, so tokrat tekmovali v petih osnovnih discipli- nah. »Namen je povezovanje ljudi s podobnimi zanimanji. Čeprav gre za tekmovanje, vsak posameznik tek- muje sam s seboj, zaradi želje, da bi še izboljšal svoj čas sestavljanja kocke,« je povedala ena od organiza- tork in delegatk Petra Kobal Vogri- nec. Dodala je, da številni slovenski tekmovalci kocko rešijo v manj kot desetih sekundah. Nosilec državne- ga rekorda je Staš Zupanc, ki kocko sestavi v 5,84 sekunde. S svetovnim rekordom se lahko trenutno pohvali Američan Max Park, ki barvne delce v red spravi v 3,13 sekunde. Foto: TS Sodniki so zmešali kocko po predpri- pravljenem algoritmu. Tako so imeli vsi tekmovalci v isti skupini enako pripravljeno kocko in so bili v istem izhodiščnem položaju. nja v sestavlja- nju te igrače, se je prijavil. Tekmovalni duh ga pre- žema zadnji dve leti. »Za to, da sesta- vim kocko tri krat tri, doma potrebujem približno deset sekund. Na tekmo- vanjih, ko je prisotno nekaj treme, so časi vedno za kakšno sekundo slabši. A učim se novih algoritmov, da bi svoj rezultat še izboljšal.« Jakob kocko skoraj vsak dan sestavlja približno uro in pol. Ta- krat si s pomočjo mešalnega algorit- ma na eni od spletnih strani preme- Mojstri bliskovitih potez in spomina Na mednarodnem tekmovanju reševanja mehanskih ugank Tekmovalci so tekmovali v disciplinah dva krat dva, tri krat tri, štiri krat štiri ter v sestavljanju z eno roko. Reševali so tudi uganko v obliki piramide. Slovakinja, ki raziskuje Celjske Pred 40 leti je prižgal olimpijski ogenj Pomagal je sebi, zdaj pomaga drugim Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 12, 21. marec 2024 INFORMACIJE Breskova kodravost Taphrina deformans Jablanov škrlup Venturia inaequalis Akarinoza vinske trte Calepitrimerus vitis Zimska jajčeca rdeče sadne pršice Panonychus ulmi Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 12 / Leto 79 / Celje, 21. marec 2024 Str. 30-31 Str. 24 Str. 25 Ste se kdaj mučili s sestavljanjem rubikove kocke? To mehansko uganko so minulo soboto v športni dvorani Osnovne šole Ponikva v občini Šentjur bliskovito reševali tekmovalci najrazličnejših starosti, ki so med svojimi prsti spretno vrteli kocko ter barve v ploskev uredili le v nekaj sekundah. 140 udeležencev iz enajstih držav je pripravilo pravo pašo za oči. TINA STRMČNIK »Za to, da sestaviš rubikovo kocko, je treba imeti dober spomin. Naučiti se je treba algoritmov oz. zaporednih premikov in to je to.« Tako preprosto se reševanje te mehanske uganke zdi Jakobu Hladniku iz Vojnika. »Kocke ni mogoče zmešati tako, da je ne bi bilo mogoče sestaviti v prvotno stanje. S pomočjo manjših korakov pridemo do cilja pri čisto vsaki mešalni kombinaciji,« je pojasnil delegat Matic Omulec. Jakob Hladnik (levo) iz Vojnika in Filip Ugovšek iz Žalca se sestavljanju rubikove kocke vsak dan posvečata približno uro in pol. Rubikova kocka letos praznuje 50 let, leta 1974 jo je namreč izumil madžarski arhitekt Ernő Rubik. Kot je povedal eden od delegatov sobo- tnega tekmovanja Matic Omulec iz Rubik kluba Slovenija, je ta me- hanska uganka priljubljena zaradi izziva, kako spraviti vse barve na svojo ploskev. »To je najprej videti preprosto, a kdor se loti sestavlja- nja, kmalu ugotovi, da ni tako. Je pa kocko preprosto rešiti s pomočjo različnih videovodičev.« Enega takšnih vodičev je na kana- lu Youtube opazil devetošolec Jakob Hladnik iz Vojnika in se z njegovo pomočjo lotil razporejanja barvnih kvadratkov. Za to, da je naštudiral reševanje kocke tri krat tri, je potre- boval le dva tedna. Ko je izvedel, da se v Sloveniji lahko udeleži tekmova- ša delčke kocke, nato jih sesta- vlja ob štopa- rici. Program spremlja nje- gove čase, beleži pov- prečja in pri- kazuje, kako devetošolec napreduje pri reševanju izzi- vov. Ni vseeno, kakšna je kocka Kot pri vseh tekmovanjih je tudi pri sestavljanju rubikove kocke pomembna oprema. Tekmovalci si svoje mehanske uganke prilagodijo, nastavijo si njihovo trdnost, določi- jo, kako močni bodo magneti. »Med starejšimi in sodobnimi kockami je velika razlika, s kakšno lahkoto in hitrostjo jih lahko sestavimo. Raz- lika je tudi v njihovi ceni. Medtem ko preprosta rubikova kocka stane približno deset evrov, stane tekmo- valna kocka približno 80 evrov,« je poudaril Hladnik, ki je s seboj pri- nesel celo torbo mehanskih ugank. Najbolj navdušen je nad različico rubikove kocke, imenovano squa- re-1. Ko slednjo premikamo, zaradi načina razporeditve delcev spremi- nja obliko, zato je njeno sestavljanje še večji izziv. Pri tej disciplini je Ja- kob trenutno peti v državi. Med tekmovalci je bil tudi 23-letni Filip Ugovšek iz Žalca, ki se je se- stavljanja te uganke lotil, ko je videl, kako je to počel njegov sošolec v sre- dnji šoli. Kmalu se je pridružil Rubik klubu Slovenija, ki ima sedež v bližini njegovega doma, in se začel udeleže- vati delavnic in tekmovanj. Študent, ki končuje študij mehatronike v Višji strokovni šoli Šolskega centra Celje, reši kocko 3 krat 3 v 13 sekundah. Vse svoje rezultate bi rad izboljšal, letos mu motivacije na manjka tudi zaradi udeležbe na evropskem prvenstvu, ki bo poleti v Španiji. »Sestavljanje koc- ke me je kar malo zasvojilo, pri tem vedno vidim nove izzive,« je dejal. Tekma s samim sabo Ker je bilo tekmovanje namenjeno novincem oz. začetnikom, so tokrat tekmovali v petih osnovnih discipli- nah. »Namen je povezovanje ljudi s podobnimi zanimanji. Čeprav gre za tekmovanje, vsak posameznik tek- muje sam s seboj, zaradi želje, da bi še izboljšal svoj čas sestavljanja kocke,« je povedala ena od organiza- tork in delegatk Petra Kobal Vogri- nec. Dodala je, da številni slovenski tekmovalci kocko rešijo v manj kot desetih sekundah. Nosilec državne- ga rekorda je Staš Zupanc, ki kocko sestavi v 5,84 sekunde. S svetovnim rekordom se lahko trenutno pohvali Američan Max Park, ki barvne delce v red spravi v 3,13 sekunde. Foto: TS Sodniki so zmešali kocko po predpri- pravljenem algoritmu. Tako so imeli vsi tekmovalci v isti skupini enako pripravljeno kocko in so bili v istem izhodiščnem položaju. nja v sestavlja- nju te igrače, se je prijavil. Tekmovalni duh ga pre- žema zadnji dve leti. »Za to, da sesta- vim kocko tri krat tri, doma potrebujem približno deset sekund. Na tekmo- vanjih, ko je prisotno nekaj treme, so časi vedno za kakšno sekundo slabši. A učim se novih algoritmov, da bi svoj rezultat še izboljšal.« Jakob kocko skoraj vsak dan sestavlja približno uro in pol. Ta- krat si s pomočjo mešalnega algorit- ma na eni od spletnih strani preme- Mojstri bliskovitih potez in spomina Na mednarodnem tekmovanju reševanja mehanskih ugank Tekmovalci so tekmovali v disciplinah dva krat dva, tri krat tri, štiri krat štiri ter v sestavljanju z eno roko. Reševali so tudi uganko v obliki piramide. Slovakinja, ki raziskuje Celjske Pred 40 leti je prižgal olimpijski ogenj Pomagal je sebi, zdaj pomaga drugim Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 12, 21. marec 2024 INTERVJU Do konca državnega prvenstva je preostalo le še devet krogov. Celjska ekipa se bo v za- dnji četrtini ligaškega tekmovanja še enkrat pomerila z vsakim prvoligašem. Konec aprila bo v Celju v 33. krogu veliki derbi z Olim- pijo. Morda bodo Denis Popović in njegovi soigralci že takrat slavili drugi naslov Celja v državnem prvenstvu. Kdo so bili vaši prvi trenerji? Ko sem bil star šest let, me je sprejel Jani Žilnik. Trener je bil Matej Rotar. Če se prav spominjam, me je vodil do mojega desetega leta. Sledili so Zlatko Koren, Primož Jelen ter pri kadetih in mladincih Franci Oblak. Vas je bilo treba voziti na treninge? Trenirali smo na igrišču ob IV. osnovni šoli, ki sem jo tudi obiskoval. Živel sem v Novi vasi in do šole oziroma do igrišča sem moral prehoditi le petsto metrov. Kapetan nogometašev Celja Denis Popović o preteklosti in prihodnosti »Vsi me kličejo ›Pope‹, tudi mama« Kapetan članskega moštva Nogometnega kluba Celje, ki ima na vrhu le- stvice 1. slovenske nogometne lige devet krogov pred koncem prvenstva kar dvanajst točk prednosti pred drugouvrščeno Olimpijo, je Celjan Denis Popović. Svetovni popotnik je za slovensko člansko reprezentanco nastopil šestkrat. Zdaj, pri 34 letih, je še vedno izjemno kakovosten vezist. Je pravi mislec, idejni vodja ekipe, čigar podaje so natančne in pravočasne. V nedeljo se je izkazal z zadetkom v slogu igralca konice napada. DEAN ŠUSTER Denisova starša sta Branka in Ivo, ima tudi mlajšo sestro. V Sloveniji je igral za Celje, Šentjur in Koper, v tujini je nosil dres kar devetih klubov iz šestih držav. V Grčiji je igral za Panthrakikos, na Poljskem za GKS Tychy, Olimpio Grudziadz in Wislo Krakow, v Rusiji za Orenburg in Krilja Sove- tov, v Švici za Zürich, na Kitajskem za Qing- dao Huanghai in na Cipru za Anorthosis. »Želel sem igrati kot Robert Prosinečki in Dejan Savičević.« »Oče se ni strinjal z mojo odločitvijo. Menil je, da ko bo šlo karkoli narobe, bom za vse kriv jaz. Odvrnil sem mu, da sem tega vajen že iz tujine.« »To so Atko, Mare, sošolec iz srednje šole Bojan, Krljo, Močo, Kuljo, Bezo … Imam srečo, da sem zadržal prijatelje iz mladih let.« Katerih soigralcev se spominjate s tekem malega nogometa? Imel sem možnost igrati z vsemi najboljšimi v tistem času v Sloveniji. Eden od teh je Mile Simeunović, ki so ga tudi razglasili za najbolj- šega igralca futsala pri nas doslej. Nogomet na travi in tudi v dvorani so odlično igrali Goran Jolić, Željko Mitraković in Grega Režonja, moj soigralec je bil tudi Alen Fetić, ki ima največ nastopov za slovensko reprezentanco v dvo- ranskem nogometu. Kako je bilo v Šentjurju, kjer ste igrali dve sezoni? Zelo dobro. Mladi igralci smo imeli možnost dvojne registracije. Zato sem v 2. slovenski ligi lahko igral s starimi asi, Simonom Sešlarjem, Oskarjem Drobnetom, Markom Križnikom. Trener je bil Damijan Romih, tudi nekdanji član Celja. V ekipi so bili tudi Uroš Gorenak ter predstavniki moje generacije Roman Bez- jak, Rajko Rep, Marijo Močić, Saša Bakarić … Kitajska je bila za vas nekaj posebnega. Dala vam je največ, torej tam ste imeli naj- višjo plačo, vzela pa vam je reprezentančni dres. Drži? Saj vsi vedo, da v Kitajsko nogometaši ne gredo zaradi dosežkov ali uveljavitve, temveč zaradi zaslužka. Nogomet igraš 15 ali morda, če imaš srečo, 20 let, potem moraš zapustiti igrišče. Drži, med igranjem na Kitajskem sem izgubil reprezentančni dres. Med pandemijo koronavirusa je veljalo pravilo, da klubi iz držav, kjer je obvezna karantena, niso dolžni pustiti svojih igralcev na reprezentančne ak- cije. Zdaj mi je jasno, da sem dobil ponudbo iz Kitajske v neugodnem trenutku. Tam sem igral eno sezono. Kljub bridkemu dejstvu imam na Kitajsko lepe spomine. Vaše žoge imajo oči. Pojavljajo se namigi o vrnitvi v izbrano vrsto. Vabila Matjaža Keka najbrž ne bo. Bi ga sprejeli? Vsekakor. Jasno sem dal vedeti, da pridem takoj, če bi me potrebovali. Tudi če stopim na zelenico le za nekaj minut. Če vabila ne bo, si ne bom belil glave in ne bom nikomur nič zameril. Nastop za reprezentanco je vrh športne poti. Za izbrano vrsto sem vedno igral s ponosom. Pred kratkim so prišli novi fantje, uspel jim je dober rezultat, za kar jim česti- tam. Sem njihov navijač. Katera ekipa v slovenski ligi je trenutno druga najmočnejša? Sodeč po lestvici, je to Olimpija, ampak … Vem, kam merite. Če primerjam Olimpijo in Maribor, zame slednji igra lepši nogomet. Ljubljančani so bolj agresivni. S katero jedjo vas je morala pričakati mama, ko ste se vračali iz tujine? Nisem bil zahteven ali izbirčen, samo da je bilo iz njene kuhinje. Če je bila jed na žlico, še toliko bolje. Vam je še kdo drug kuhal? Namigujem na vprašanje, če ste se kdaj zaljubili … Imel sem dekle, ki me je spremljalo tudi v tujini. Tudi ona je kuhala, a večinoma sem se v tujini prehranjeval v restavracijah. Predvsem Kopru in Kalcerju, a tudi Ma- riboru v prvem polčasu preprosto niste dopustili »dihati«. Kaj še potrebuje moštvo pred evropskimi tekmami, očitno bodo to kvalifikacije za ligo prvakov? Naša prednost je, da je okostje ekipe iz prej- šnje sezone ostalo v klubu. Fantje se dobro poznamo, vemo, kaj lahko pričakujemo drug od drugega. Pred začetkom evropske sezone se bomo morali še okrepiti na nekaterih igral- nih položajih. Za tekmovanje na dveh ozi- roma treh frontah potrebujemo širok kader. Sicer ga trenutno tudi imamo, a za merjenje na še višji ravni moramo biti še bolj številni in kakovostni. V kolikšni meri pogrešate Luko Bobičan- ca, ki je bil pred poškodbo zelo neposreden v napadalni igri? »Bobi« je izvrsten igralec. Zacelil je poškod- bo in v Kopru je že bil med rezervnimi igralci, proti Kalcerju je stopil na zelenico v drugem polčasu. Po premoru zaradi prijateljskih re- prezentančnih tekem pričakujem njegovo vrnitev v ekipo v pravem slogu. V petek je bil žreb četrtfinala lige prvakov (Arsenal – Bayern, Atletico – Borussia Dort- mund, Real Madrid – Manchester City, PSG – Barcelona). Kakšen razplet napovedujete? Arsenal igra lep nogomet, toda Bayern je pač Bayern. Nemška nepopustljivost do za- dnje minute je velikokrat prelomna. V dru- gem paru dajem prednost Atleticu zaradi Jana Oblaka, mojega nekdanjega soigralca v reprezentanci. Naj dodam, da mi sicer igra Atletica ni všeč. Real – City? Uh … Dober dvo- boj. Prednost dajem »meščanom«. Razlog je njihov nogomet. Ampak Real je stari maček. Kolikokrat smo že mislili, da je z njim konec, a se je »dvignil od mrtvih«. Ne bi si upal staviti na City. Stavnice me ne zanimajo. Ko sem bil Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 12, 21. marec 2024 INTERVJU »Še bolj so pod pritiskom tisti, ki nas lovijo. Oni niso več upravičeni do spodrsljajev, mi si ga celo lahko privoščimo, pa ni večjih posledic.« »Vsakogar lahko pogledam v oči. Iskrenost dandanes kdaj pa kdaj ni vrlina.« mlad, sem stavil evro ali dva, zdaj pa niti tega ne počnem več. Glede četrtega para moram priznati, da mi je slog Barçe zelo všeč. Takoj sem vzljubil njeno »tiki-tako«. Že od nekdaj navijam za Barcelono, ki mi je resnično pri srcu. Pri Parižanih je zdaj manj zvezdnikov na kupu, več je mlajših nogometašev, ima- jo odličnega trenerja Luisa Enriqueja. V tem paru zame ni favorita. Ste že obiskali stadion Camp Nou v Bar- celoni? Ne, ni še bilo časa. Imel ga bom po koncu športne poti. Ljudje se delimo tudi glede klubov, za ka- tere navijamo. Kdo vam je ljubši, Crvena zvezda ali Partizan? Crvena zvezda. Glede Reala in Barcelone ni dvomov. Ka- teri klubi so vam všeč v drugih ligah, an- gleški, italijanski, nemški? Zelo mi je všeč igra vodilnega kluba nemške bundeslige Bayerja iz Leverkusna. V njegovi igri je očiten rokopis trenerja Xavija Alonsa. Bil je nogometaš, ki je želel igrati napadalen nogomet. Zato tudi njegova ekipa tako igra. V Angliji po privlačnosti izstopata Manche- ster City in Arsenal. V Španiji prednost dajem Barceloni, čeprav ima Real ekipo, ki zna pre- vladovati in mleti nasprotnike. V Italiji mi je bil v prejšnji sezoni všeč Napoli, letos mi je v oči padel Inter. Zanj igra moj dober prijatelj Marko Arnautović. Tudi zaradi njega navijam za črno-modre. Denis Popović je želel včasih, kot otrok ali mladostnik, igrati … Kot Robert Prosinečki in Dejan Savičević. V letošnji sezoni nimate lepih spominov na Lendavo zaradi izpada kluba iz pokala NZS. Se spominjate svojega 22. rojstnega dneva? V gosteh smo premagali Nafto z 2 : 0. Pra- vice nastopa ni imel Zoran Pavlović, zato sem imel možnost izvajati najstrožjo kazen in jo s pridom izkoristil. Spominjam se, da smo imeli bele drese. Kakšna je zgodba s športnim direktorjem NK Celje Genadijem Golubinom? Kako je prišlo do usodnega stika za vrnitev v Celje? Pri klubu Krila Sovjetov je bil športni direk- tor. Ko sem se iz Rusije preselil na Kitajsko, me je poklical in mi sporočil, da bo verjetno prišel v Celje. Večkrat sva se slišala, nakar me je začel vabiti v celjski klub. Nisem se takoj odločil. Leta 2022 sem med poletnim prestopnim rokom začel razmišljati, da bi se vrnil domov. Vabila so se začela stopnjevati, govorili so mi, da potrebujejo igralca, kot sem jaz. A moj načrt je bil, da športno pot sklenem v tujini. Dva tedna kasneje sem se, ko sem bil na Cipru, zbudil in se odločil, da se bom vrnil domov. Težav pri finančnem dogovoru s Celjem ni bilo, težje je bilo pridobiti pristanek ciprskega kluba. Kakšen odgovor ste dobili, ko ste javili domov, da se boste vrnili? Oče je dejal, da se ne strinja z mojo odloči- tvijo. Želel sem pojasnilo. Menil je, da ko bo šlo karkoli narobe, bom za vse kriv jaz. Odvr- nil sem mu, da sem tega vajen že iz tujine. In da s tem nimam težav. Dodal sem, da je takšna moja želja in da bom prevzel odgovornost. Hvala bogu je vse šlo v pravo smer. Odločitev je bila očitno pravilna. S kom se družite, kdo so vaši prijatelji? To so fantje, ki sem jih spoznal v otroštvu in mladosti. Pravim, da smo otroci ulice. To so Atko, Mare, sošolec iz srednje šole Bojan, Krljo, Močo, Kuljo, Bezo … Imam srečo, da sem zadržal prijatelje iz mladih let. Kje vam je bilo najlepše? Nasploh mi je bilo najlepše v Rusiji. Je lepa, a tudi zelo velika. Vreme je hladno, no, mrzlo, a je možno marsikaj videti. Imel sem srečo, da sem igral v času, ko je bilo rusko prvenstvo šesto najmočnejše na svetu. V ligi je bilo ogro- mno zvezdnikov, zaradi svetovnega prvenstva leta 2018 je država zgradila nove stadione. Če sem imel tri ali štiri proste dneve, sem pole- tel v Moskvo ali St. Petersburg iz Samare ali Orenburga. Soči je izjemno lep, tudi Vladi- vostok, a polet do tja traja devet ur. Poljska Wisla je bila privlačna tudi zaradi ogromne armade navijačev. Ko sem bil v Švici, sem na vsakem koraku čutil, da gre za zelo urejeno državo, toda vzdušje mi ni ugajalo. Igralci se nismo družili, nismo pili kavice. Bili smo le na poti med domom in stadionom. Na s soncem obsijanem Cipru je življenje ena a. Vaše sedanje moštvo ima na vrhu lestvice spet dvanajst točk prednosti pred Olimpijo. Je prisotna visoka napetost, ko ste veliki favoriti za končno zmagoslavje? V neki meri jo čutimo, a še bolj so pod pri- tiskom tisti, ki nas lovijo. Oni niso več upra- vičeni do spodrsljajev, mi si ga celo lahko privoščimo, pa ni večjih posledic. Z vsakim uspehom smo bližje cilju. Zmagali smo v Ko- pru in doma proti Kalcerju. Olimpija ne sme »kiksniti«. In prav to se ji je pripetilo v Šiški. Prvenstvo je maraton, do konca je še devet krogov. Naša visoka prednost je predvsem privilegij. Zavedamo se, da imamo najmočnej- šo ekipo in da igramo najlepši nogomet. V 27 krogih smo pokazali največ in smo zasluženo na prvem mestu. Vas čaka mesto v vodstvu kluba, si ga želite? S svojimi številnimi povezavami bi bili zelo koristni, morda prav kot športni direktor kluba. Pogovori v tej smeri so se že začeli. Vse- kakor lahko pomagam klubu. Ne vem še, na katerem položaju bi deloval. V bližnji priho- dnosti, ko ne bom več igral, se še naprej vidim v celjskem klubu. Katere jezike obvladate? Ruskega, poljskega, angleškega … In seveda slovenskega in srbskega. Celjsko moštvo se je uvrstilo v 3. krog kvalifikacij konferenčne lige. Je bila zmaga na povratni tekmi na Portugalskem proti Vitoriji prijetno presenečenje ali šok tudi za vas, ekipo, potem ko ste tudi vi uspešno izvedli strel z belega krogca? To je bil ogromen uspeh. Izločili smo precej bogatejši klub. Veliko zaslug je imel trener Albert Riera. Doma smo izgubili s 4 : 3. Mar- sikdo nas je odpisal pred povratno tekmo. Toda Riera je verjel v našo zmago. Ves čas nas je prepričeval, da bomo zmagali. V hotelskem preddverju sem pil kavo, ko me je vprašal, kakšno je vzdušje v ekipi. Povedal sem, da je energija na visoki ravni. Spet mi je rekel, da bomo zmagali. Mi se nismo branili, prikazali smo dobro igro in napredovali. Bili ste stari 14 let, ko ste bili na spreje- mu rokometašev Celja Pivovarne Laško leta 2004 pred dvorano Zlatorog. Pričakujete, da bi se v bližnji prihodnosti nekaj podobnega zgodilo tudi vam, nogometašem? Upam, da se bomo uvrstili v skupinski del ene od lig. Najprej bomo sledili najvišjemu cilju, torej uvrstitvi v ligo prvakov. Odločno jo bomo napadli. Ste kot deček morda sanjali, da bi dvignili pokal za naslov državnega prvaka, kar se vam obeta? Nisem. Vzljubil sem nogomet in moj prvi cilj je bil uvrstitev v člansko ekipo in da bi igral v slovenski ligi. Želje so se kasneje pove- čale. Počaščen sem, da sem kapetan Celja. To je lepo, a ni vrh športne poti. Ko bomo prvaki in verjamem, da bomo, se bo treba dokazovati tudi v evropskem merilu. Potem bo to treba ponavljati. Da ne bomo muha enodnevnica. Moramo biti kot nekoč Maribor, torej stalno na vrhu lestvice ali tik pod njim. Klub deluje na zelo visokih obratih in vodstvo si to nedvomno želi, kajne? Z vodilnimi možmi se stalno pogovarjam. Imajo zmagovalno miselnost. S takšnim raz- mišljanjem je vse lažje. Zakaj so se pojavila namigovanja o vaših slabših tekalnih sposobnostih? Vse ste sicer ovrgli z več predstavami. S tem nimam težav. Ti, ki to govorijo, ne razumejo nogometa. Na vsaki tekmi smo preverjeni. Če igram 90 minut, pretečem od 10.500 do 11.000 metrov. V tem elementu sem med tremi, štirimi najboljšimi. Morda nekatere ljudi zavede moja govorica telesa. Če ne bi bil telesno sposoben, ne bi igral. Saj trenerji niso neumni. Je pa pogled odvisen tudi od nasprotnika. V slovenski ligi večinoma napadamo. Kam naj tečem, naj se zaletim v obrambo? Takrat je treba držati žogo v nogah in iskati razpoke pri nasprotnikovi postavitvi. Splošno znani sta vaša iskrenost in ne- posrednost tako pri izjavah za medije kot tudi zunaj igrišč. Se vam je to kdaj vrnilo kot bumerang v glavo? Da, seveda. V Kopru, Rusiji. Ampak to zame ni bil spor s trenerjem, čeprav so to mnogi mi- slili. Povem, kar pač mislim. Za marsikoga to morda ni dobro, čeprav v bistvu je. Vsakogar lahko pogledam v oči. Iskrenost dandanes kdaj pa kdaj ni vrlina. Najprej kdo misli, da sem težaven. Ko me spoznajo, vidijo, da ho- čem le dobro. Rad se tudi šalim, s tem ohra- njam dobro počutje v slačilnici. Vsi pa vedo, da znam povzdigniti glas, ko je treba. Vas vsi kličejo »Pope«? Vsi, tudi mama. »Pope« sem bil tudi v Ru- siji, na Poljskem in v Švici. Če bi kdo na ulici zakričal Denis, se morda sploh ne bi ozrl. Foto: Andraž Purg Pogoj za dober pregled igre je izvrstno tehnično znanje. Fotografija, stara 12 let in pol, s tekme v Lendavi po zmagi nad Nafto z 2 : 0. Desno od Denisa Popovića je Francoz Serge Akakpo. (Foto: arhiv NT) Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 12, 21. marec 2024 INTERVJU »Še bolj so pod pritiskom tisti, ki nas lovijo. Oni niso več upravičeni do spodrsljajev, mi si ga celo lahko privoščimo, pa ni večjih posledic.« »Vsakogar lahko pogledam v oči. Iskrenost dandanes kdaj pa kdaj ni vrlina.« mlad, sem stavil evro ali dva, zdaj pa niti tega ne počnem več. Glede četrtega para moram priznati, da mi je slog Barçe zelo všeč. Takoj sem vzljubil njeno »tiki-tako«. Že od nekdaj navijam za Barcelono, ki mi je resnično pri srcu. Pri Parižanih je zdaj manj zvezdnikov na kupu, več je mlajših nogometašev, ima- jo odličnega trenerja Luisa Enriqueja. V tem paru zame ni favorita. Ste že obiskali stadion Camp Nou v Bar- celoni? Ne, ni še bilo časa. Imel ga bom po koncu športne poti. Ljudje se delimo tudi glede klubov, za ka- tere navijamo. Kdo vam je ljubši, Crvena zvezda ali Partizan? Crvena zvezda. Glede Reala in Barcelone ni dvomov. Ka- teri klubi so vam všeč v drugih ligah, an- gleški, italijanski, nemški? Zelo mi je všeč igra vodilnega kluba nemške bundeslige Bayerja iz Leverkusna. V njegovi igri je očiten rokopis trenerja Xavija Alonsa. Bil je nogometaš, ki je želel igrati napadalen nogomet. Zato tudi njegova ekipa tako igra. V Angliji po privlačnosti izstopata Manche- ster City in Arsenal. V Španiji prednost dajem Barceloni, čeprav ima Real ekipo, ki zna pre- vladovati in mleti nasprotnike. V Italiji mi je bil v prejšnji sezoni všeč Napoli, letos mi je v oči padel Inter. Zanj igra moj dober prijatelj Marko Arnautović. Tudi zaradi njega navijam za črno-modre. Denis Popović je želel včasih, kot otrok ali mladostnik, igrati … Kot Robert Prosinečki in Dejan Savičević. V letošnji sezoni nimate lepih spominov na Lendavo zaradi izpada kluba iz pokala NZS. Se spominjate svojega 22. rojstnega dneva? V gosteh smo premagali Nafto z 2 : 0. Pra- vice nastopa ni imel Zoran Pavlović, zato sem imel možnost izvajati najstrožjo kazen in jo s pridom izkoristil. Spominjam se, da smo imeli bele drese. Kakšna je zgodba s športnim direktorjem NK Celje Genadijem Golubinom? Kako je prišlo do usodnega stika za vrnitev v Celje? Pri klubu Krila Sovjetov je bil športni direk- tor. Ko sem se iz Rusije preselil na Kitajsko, me je poklical in mi sporočil, da bo verjetno prišel v Celje. Večkrat sva se slišala, nakar me je začel vabiti v celjski klub. Nisem se takoj odločil. Leta 2022 sem med poletnim prestopnim rokom začel razmišljati, da bi se vrnil domov. Vabila so se začela stopnjevati, govorili so mi, da potrebujejo igralca, kot sem jaz. A moj načrt je bil, da športno pot sklenem v tujini. Dva tedna kasneje sem se, ko sem bil na Cipru, zbudil in se odločil, da se bom vrnil domov. Težav pri finančnem dogovoru s Celjem ni bilo, težje je bilo pridobiti pristanek ciprskega kluba. Kakšen odgovor ste dobili, ko ste javili domov, da se boste vrnili? Oče je dejal, da se ne strinja z mojo odloči- tvijo. Želel sem pojasnilo. Menil je, da ko bo šlo karkoli narobe, bom za vse kriv jaz. Odvr- nil sem mu, da sem tega vajen že iz tujine. In da s tem nimam težav. Dodal sem, da je takšna moja želja in da bom prevzel odgovornost. Hvala bogu je vse šlo v pravo smer. Odločitev je bila očitno pravilna. S kom se družite, kdo so vaši prijatelji? To so fantje, ki sem jih spoznal v otroštvu in mladosti. Pravim, da smo otroci ulice. To so Atko, Mare, sošolec iz srednje šole Bojan, Krljo, Močo, Kuljo, Bezo … Imam srečo, da sem zadržal prijatelje iz mladih let. Kje vam je bilo najlepše? Nasploh mi je bilo najlepše v Rusiji. Je lepa, a tudi zelo velika. Vreme je hladno, no, mrzlo, a je možno marsikaj videti. Imel sem srečo, da sem igral v času, ko je bilo rusko prvenstvo šesto najmočnejše na svetu. V ligi je bilo ogro- mno zvezdnikov, zaradi svetovnega prvenstva leta 2018 je država zgradila nove stadione. Če sem imel tri ali štiri proste dneve, sem pole- tel v Moskvo ali St. Petersburg iz Samare ali Orenburga. Soči je izjemno lep, tudi Vladi- vostok, a polet do tja traja devet ur. Poljska Wisla je bila privlačna tudi zaradi ogromne armade navijačev. Ko sem bil v Švici, sem na vsakem koraku čutil, da gre za zelo urejeno državo, toda vzdušje mi ni ugajalo. Igralci se nismo družili, nismo pili kavice. Bili smo le na poti med domom in stadionom. Na s soncem obsijanem Cipru je življenje ena a. Vaše sedanje moštvo ima na vrhu lestvice spet dvanajst točk prednosti pred Olimpijo. Je prisotna visoka napetost, ko ste veliki favoriti za končno zmagoslavje? V neki meri jo čutimo, a še bolj so pod pri- tiskom tisti, ki nas lovijo. Oni niso več upra- vičeni do spodrsljajev, mi si ga celo lahko privoščimo, pa ni večjih posledic. Z vsakim uspehom smo bližje cilju. Zmagali smo v Ko- pru in doma proti Kalcerju. Olimpija ne sme »kiksniti«. In prav to se ji je pripetilo v Šiški. Prvenstvo je maraton, do konca je še devet krogov. Naša visoka prednost je predvsem privilegij. Zavedamo se, da imamo najmočnej- šo ekipo in da igramo najlepši nogomet. V 27 krogih smo pokazali največ in smo zasluženo na prvem mestu. Vas čaka mesto v vodstvu kluba, si ga želite? S svojimi številnimi povezavami bi bili zelo koristni, morda prav kot športni direktor kluba. Pogovori v tej smeri so se že začeli. Vse- kakor lahko pomagam klubu. Ne vem še, na katerem položaju bi deloval. V bližnji priho- dnosti, ko ne bom več igral, se še naprej vidim v celjskem klubu. Katere jezike obvladate? Ruskega, poljskega, angleškega … In seveda slovenskega in srbskega. Celjsko moštvo se je uvrstilo v 3. krog kvalifikacij konferenčne lige. Je bila zmaga na povratni tekmi na Portugalskem proti Vitoriji prijetno presenečenje ali šok tudi za vas, ekipo, potem ko ste tudi vi uspešno izvedli strel z belega krogca? To je bil ogromen uspeh. Izločili smo precej bogatejši klub. Veliko zaslug je imel trener Albert Riera. Doma smo izgubili s 4 : 3. Mar- sikdo nas je odpisal pred povratno tekmo. Toda Riera je verjel v našo zmago. Ves čas nas je prepričeval, da bomo zmagali. V hotelskem preddverju sem pil kavo, ko me je vprašal, kakšno je vzdušje v ekipi. Povedal sem, da je energija na visoki ravni. Spet mi je rekel, da bomo zmagali. Mi se nismo branili, prikazali smo dobro igro in napredovali. Bili ste stari 14 let, ko ste bili na spreje- mu rokometašev Celja Pivovarne Laško leta 2004 pred dvorano Zlatorog. Pričakujete, da bi se v bližnji prihodnosti nekaj podobnega zgodilo tudi vam, nogometašem? Upam, da se bomo uvrstili v skupinski del ene od lig. Najprej bomo sledili najvišjemu cilju, torej uvrstitvi v ligo prvakov. Odločno jo bomo napadli. Ste kot deček morda sanjali, da bi dvignili pokal za naslov državnega prvaka, kar se vam obeta? Nisem. Vzljubil sem nogomet in moj prvi cilj je bil uvrstitev v člansko ekipo in da bi igral v slovenski ligi. Želje so se kasneje pove- čale. Počaščen sem, da sem kapetan Celja. To je lepo, a ni vrh športne poti. Ko bomo prvaki in verjamem, da bomo, se bo treba dokazovati tudi v evropskem merilu. Potem bo to treba ponavljati. Da ne bomo muha enodnevnica. Moramo biti kot nekoč Maribor, torej stalno na vrhu lestvice ali tik pod njim. Klub deluje na zelo visokih obratih in vodstvo si to nedvomno želi, kajne? Z vodilnimi možmi se stalno pogovarjam. Imajo zmagovalno miselnost. S takšnim raz- mišljanjem je vse lažje. Zakaj so se pojavila namigovanja o vaših slabših tekalnih sposobnostih? Vse ste sicer ovrgli z več predstavami. S tem nimam težav. Ti, ki to govorijo, ne razumejo nogometa. Na vsaki tekmi smo preverjeni. Če igram 90 minut, pretečem od 10.500 do 11.000 metrov. V tem elementu sem med tremi, štirimi najboljšimi. Morda nekatere ljudi zavede moja govorica telesa. Če ne bi bil telesno sposoben, ne bi igral. Saj trenerji niso neumni. Je pa pogled odvisen tudi od nasprotnika. V slovenski ligi večinoma napadamo. Kam naj tečem, naj se zaletim v obrambo? Takrat je treba držati žogo v nogah in iskati razpoke pri nasprotnikovi postavitvi. Splošno znani sta vaša iskrenost in ne- posrednost tako pri izjavah za medije kot tudi zunaj igrišč. Se vam je to kdaj vrnilo kot bumerang v glavo? Da, seveda. V Kopru, Rusiji. Ampak to zame ni bil spor s trenerjem, čeprav so to mnogi mi- slili. Povem, kar pač mislim. Za marsikoga to morda ni dobro, čeprav v bistvu je. Vsakogar lahko pogledam v oči. Iskrenost dandanes kdaj pa kdaj ni vrlina. Najprej kdo misli, da sem težaven. Ko me spoznajo, vidijo, da ho- čem le dobro. Rad se tudi šalim, s tem ohra- njam dobro počutje v slačilnici. Vsi pa vedo, da znam povzdigniti glas, ko je treba. Vas vsi kličejo »Pope«? Vsi, tudi mama. »Pope« sem bil tudi v Ru- siji, na Poljskem in v Švici. Če bi kdo na ulici zakričal Denis, se morda sploh ne bi ozrl. Foto: Andraž Purg Pogoj za dober pregled igre je izvrstno tehnično znanje. Fotografija, stara 12 let in pol, s tekme v Lendavi po zmagi nad Nafto z 2 : 0. Desno od Denisa Popovića je Francoz Serge Akakpo. (Foto: arhiv NT) Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 12, 21. marec 2024 ZGODOVINA CELJSKIH GROFOV Nevernica, ki se je ukvarjala s črno magijo in se norčevala iz redovnic, s celo vrsto ljubimcev, bila naj bi celo vampirka. Te oznake so se držale Barbare Celjske, črne kraljice. In marsi- kje se je še vedno držijo. Proti temu je stopila dr. Daniela Dvořáková, in sicer s knjigo o tej plemkinji, ki je v sloven- ščini izšla pred petimi leti. Slovaška pisateljica je prej- šnji torek v celjskem pokrajinskem muzeju predstavila novo knjigo, katere prevod je izšel lani. To je naslovila Pod kraljičinim žezlom in je prva knjiga trilogije, ki bo posvečena Ulriku II. Celjskemu. Obe knjigi je iz slovaščine v slovenščino prevedel Andrej Rozman, ki bo poskrbel tudi za prevod vseh naslednjih. JANŽE FRIC Prvi del trilogije o Ulriku II. Slovakinja, ki raziskuje Celjske Celjska gospoda so tema, ki po- žanje veliko zanimanja. Slovaška zgodovinarka je po predstavitvi knjige tudi podpisovala. Ob njej je ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič. Poleg avtorice in njene tolmačke sta na predstavitvi sodelovala tudi prevajalec Andrej Rozman in ddr. Igor Grdina, ki je najnovejšo knjigo Dvořákove pregledal. Daniela Dvořáková je samostojna znanstve- na sodelavka na oddelku za starejšo zgodovino Zgodovinskega inštituta Slovaške akademije znanosti v Bratislavi. »O Celjskih mislimo, da že vemo vse, a kljub temu se v arhivih še ve- dno skriva marsikateri dokument, ki čaka na raziskovalce, da ga končno preberejo,« je na predstavitvi knjige povedal direktor Pokrajin- skega muzeja Celje Stane Rozman. Dokaz za to je delo Dvořákove, v katerem zgodovinarka razkriva doslej še neznane informacije o eni najvplivnejših evropskih rodbin svojega časa. Slovakinja se sicer ukvarja z raziskovanjem zgodovine poznega srednjega veka Kraljevi- ne Madžarske, posebej v času vladanja Sigi- smunda Luksemburškega. Prav tako raziskuje problematiko plemstva, ukvarja se z vprašanji dvorne kulture, z odnosi in vsakdanjim življe- njem v srednjem veku. »Knjige o celjski go- spodi nastajajo z izjemno lahkoto, kot da bi same hodile k meni, ne jaz k njim,« je povedala slovaška zgodovinarka. Črna kraljica »Zgodovinske knjige so redko knjižne uspe- šnice, a knjige Daniele Dvořákove se berejo kot napeti romani,« je za uvod povedala Saška Ocvirk, ki je najnovejšo knjigo ure- dila. Uspešnost knjige o Barbari Celjski je omenila tudi ravnateljica Celjske Mohorje- ve, ki je knjigo založila, dr. Tanja Ozvatič. Poudarila je, da je knjiga že v tretjem ponatisu. Barbara Celjska naj bi na gradu Trenčin na Slovaškem imela skrivno stopnišče, po katerem so do njene spalnice lahko skrivaj prišli njeni ljubimci, na gradu Medvedgrad na Hrvaškem pa naj bi ljubimce metala v glo- bino, ko se jih je naveličala. To sta le dve od neštetih zgodb, ki so se prijele te skrivnostne plemkinje. »Zaradi takšnih zgodb je bila Barbara Celj- ska zelo hvaležna tema za raziskovanje. A več kot sem o njej prebrala, bolj so viri kazali, da so bile zgodbe o črni magiji in vampirizmu laži. Tako je iz demonske kraljice nastalo ču- dovito bitje,« je povedala pisateljica. Barbara Celjska je sicer bila soproga Sigi- smunda Luksemburškega in ena najpomemb- nejših srednjeveških monarhinj, znana tudi kot kraljica s tremi kronami. Prva dela, ki so razširila nega- tivno podobo o njej, so na- stala že takoj po njeni smr- ti, mogoče že v času njenega življenja. Ta dela so tudi kriva, da se je Barbara Celjska v zgodovino zapisala kot črna kraljica ali nemška mesalina. S svojim delom Daniela Dvořáko- vá 573 let po Barbarini smrti skrbi za to, da bi očistila ime ene najbolj znanih predstavnic celjske gospode. Elizabeta Luksemburška in Ulrik II. Lani je na slovenske knjižne police prišla nova knjiga Daniele Dvořákove z naslovom Pod kraljičinim žezlom, Elizabeta Luksem- burška in Ulrik II. Celjski 1437–1442. Ta knjiga predstavlja prvi del trilogije, ki jo je slovaška zgodovinarka poimenovala Nekronani kralj in posvetila Ulriku II. Celjskemu. Dogajanje je postavljeno v čas od Sigismundove smrti leta 1437 do Elizabetinega tragičnega konca leta 1442. »Elizabeta je po svojih starših podedovala le najboljše. Bila je inteligentna, izobražena in ambiciozna. Za dosego svojih ciljev je bila pripravljena iti tudi čez trupla,« je eno glavnih osebnosti nove knjige opisala Slovakinja. Dogajanje v prvi knjigi trilogije je postavlje- no v čas družinskih zapletov med Hermanom II. in njegovim sinom Friderikom. Takrat se je kot up rodbine na čelo Celjskih dvignil Ulrik, vnuk Hermana II. Bil je karizmatičen, ambi- ciozen in sposoben aristokrat, nečak kraljice Barbare Celjske in bratranec kraljice Elizabete Luksemburške. Vrtel se je v najvišjih družbe- nih slojih ter veljal za enega najvplivnejših ljudi svojega časa. Ta knjiga predstavlja prolog Ulrikove zgod- be in je hkrati pretresljiv opis enega najbolj dramatičnih obdobij evropskega srednjega veka. Na začetku zgodbe, opisane v knjigi, se noseča tridesetletna vdova Elizabeta po smrti očeta, kralja Sigismunda Luksemburškega, in moža, kralja Albrehta II. Habsburškega, pogumno poda v boj za kraljevsko krono in nasledstveno pravico svojega sina. »Vse evropsko plemstvo je bilo proti Elizabetinem trudu, oporo je našla le pri Celjskih, z Ulrikom II. na čelu. Ostala je neomajna in na koncu dosegla svoje,« je ta čas na kratko opisala av- torica knjige. Zgodba se konča z Elizabetino smrtjo, Luksemburška je umrla mlada, stara 33 let. Daniela Dvořáková predvideva, da so jo nasprotniki zastrupili. Naslednjič v Celju Daniela Dvořáková je bila v Celju nazadnje pred petimi leti, ko je predstavljala knjigo o Barbari Celjski. Naslednja knjiga, ki bo druga v trilogiji, je že v nastajanju, zgodovinarka obljublja, da bo izšla čez leto. A v slovaškem jeziku. Za to, kdaj bo knjiga na voljo v slo- venščini, je odgovoren prevajalec Andrej Roz- man, na katerega je Dvořáková v šali prevalila odgovornost za njen naslednji obisk v nek- danjem domovanju plemičev, o katerih piše. Foto: Andraž Purg Dr. Daniela Dvořáková je v celj- skem pokrajinskem muzeju predstavila novo knjigo Pod kraljičinim žezlom. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 12, 21. marec 2024 PRELEPI SPOMINI Njegov športni talent so pre- poznali osnovnošolski športni učitelji, ki so bili obenem de- javni v takrat zelo uspešnem in priljubljenem celjskem društvu Kladivar. Francija so na podlagi dobrih uvrstitev na šolskih tek- movanjih povabili, naj se jim pridruži v Celju, in tako se je začela njegova atletska pot. Po šoli in delu na domači kmetiji v Ložnici pri Žalcu je dnevno Franci Naraks še vedno hrani trenirko s prižiga olimpijskega ognja v Žalcu Atletika je bila njegovo okno v svet Da se je 40 let kasneje znašel na naslovnici Novega te- dnika, je bilo za Francija Naraksa s Polzele prijetno pre- senečenje. Kot takrat eden najboljših športnikov v žalski občini je pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Sara- jevu na pobudo Adija Vidmajerja prižgal olimpijski ogenj v Žalcu. Še danes rad obuja spomine na to zanj prijetno obdobje. Šport mu je namreč pomenil okno v svet. Bil je član državne reprezentance in nekajkratni državni prvak v teku na 800, 1.000 in 1.500 metrov. ŠPELA OŽIR »Ko sem tekmoval, je bila atletika najbolj priljubljen šport, zdaj je to nogomet, kar mi ni najbolj všeč. To se namreč odraža v prenosu atletskih tekmovanj. Slovenska televizija jih prenaša bistveno manj, kot bi si jih zaslužila kot kraljica športa. »Danes se pri tekmovanju vse vrti okoli denarja. Ko sem tekmoval jaz, je bilo to vse drugače. Tekli smo, ker smo to radi počeli in ker nam je šport pomenil okno v svet.« odhajal v Celje. Njegov trud je bil kmalu poplačan. Postal je eden najboljših takratnih te- kačev v krosu in na 800, 1.000 in 1.500 metrov. Kot se danes spominja, so bili pogoji dela v 50. in 60. letih bistveno težji kot danes. Prve prave »šprin- terice« je od kluba dobil šele, ko je osvojil naslov državnega prvaka v krosu. »Danes se pri tekmovanju vse vrti okoli de- narja. Ko sem tekmoval jaz, je bilo vse drugače. T ekli smo, ker smo to radi počeli in ker nam je šport pomenil okno v svet. Po njegovi zaslugi sem videl zelo veliko krajev,« pravi. Pokal z juga Evrope Nikoli ne bo pozabil tekmo- vanja v Grčiji, kamor so iz Beo- grada odleteli z letalom. Nazaj so se kar 39 ur vozili z vlakom. V vagon so vstopili v Atenah in iz njega izstopili v Celju. Ta čas je lahko izkoristil za premleva- nje svoje odlične uvrstitve na mitingu v počastitev maraton- skega teka. Na klasičnem stadi- onu v marmorju v obliki črke U si je pritekel prvo mesto. V omari še vedno hrani pokal, ki ga je takrat prejel na jugu Evro- pe. Udeležil se je še številnih drugih takrat zelo priljubljenih dvobojev. Z atletskimi kolegi so med drugim potovali v Franci- jo, Norveško in še marsikam drugam. Trenirka še vedno v omari Čast, da je prižgal olimpij- ski ogenj leta 1980 v Žalcu, mu je pripadla, ker je bil do takrat v tamkajšnji občini edini kandidat za nastop na olimpijskih igrah. Franci, ki je aktivno treniral in tekmo- val v letih od 1954 in 1964, je bil temu najbližje leta 1960, ko je je bil ta največji špor- tni dogodek v Rimu. Doma še vedno hrani trenirko, v kateri je prižgal ogenj. Ta je kot nova. Nase je sicer ne spravi več, zato pa zelo rad ob pogledu nanjo obuja spo- mine na čas, ko je bil aktiven športnik in ko je bila atleti- ka še res tista prava kraljica vseh športov. Nekoč atletika najbolj priljubljena Po končani tekmovalni poti je zelo rad za rekreacijo tekel v naravi, še posebej v gozdu zaradi mehke podlage. Zdaj, pri 85 letih, sicer ne teče več, a zelo rad pešači in spremlja atletiko na televiziji. »Ko sem tekmoval, je bila atletika naj- bolj priljubljen šport, zdaj je to nogomet, kar mi ni najbolj všeč. To se namreč odraža v prenosu atletskih tekmovanj. Slovenska televizija jih ne prenaša toliko, kot jih je pred leti in kot bi si jih zaslužila kot kraljica športa,« je sklenil pogovor. Foto: ŠO Čast prižiga ognja v Žalcu pred olimpij- skimi igrami v Sarajevu je pripadla Franciju Naraksu. Franci z ženo Herto Pokal z mitinga v Grčiji Še vedno hrani trenirko, v kateri je prižgal olimpijski ogenj. Medalje s tekmovanj v krosu Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 12, 21. marec 2024 OD STRIPOV DO SLIKARSTVA V ospredje ustvarjanja postavi osebno noto »Rada raziskujem različna področja« Celjanko Katjo Kovše zanimajo raznovrstna likovna področja, zato se v umetni- škem pogledu največkrat opiše kot vsestranska. Mladi ustvarjalki in likovni peda- goginji je poleg stripa najbližje slikarstvo, v zadnjem obdobju se veliko ukvarja z mešanimi tehnikami. Navdih za ustvarjanje najde v svojem življenju in naravi. Ker bo kmalu postala mama, njeni najnovejši pasični stripi skozi humor naslavljajo tudi to tematiko. SINTIJA JURIČ SINTIJA JURIČ »Že od majhnega rada rišem in to se je po- tem samo nadgrajevalo in razvijalo,« je ob polni mizi svojih umetniških izdelkov po- vedala Katja Kovše. Njeno ustvarjanje sega na področja različnih likovnih tehnik, vse od striparstva, ilustriranja, slikanja na pla- tno, risanja, kolažiranja in tudi do grafi ke ter mešanih tehnik. »Rada raziskujem različna področja. Zdi se mi, da vedno pride novo, zanimivo obdobje, ko se neki zvrsti posvetim bolj. Po novem se na primer veliko ukvarjam z mešano tehniko, kjer ustvarjam z barvicami in gvašem,« je povedala likovna pedagoginja, ki sicer poučuje v Osnovni šoli Lava. Začelo se je s stripi Stripi so ji v srce segli najprej. »Pri predme- tu risanje, ki smo ga imeli na fakulteti, me je profesor Andrej Brumen Čop spodbudil, da sem poskusila svoje linijske like poslati v smer stripa. Čeprav si nisem mislila, da bom šla v fi - guraliko, da bom res risala strip. Ampak potem so začele te manjše fi gurice dobivati oblačke, nato besedilo, potem se je pojavil kader in na- enkrat so začele nastajati pasice,« se spominja Katja, ki je sicer najprej izbrala študij zobne protetike, a nato hitro ugotovila, da jo bolj za- nima umetniško izražanje. »Zdi se mi, da se Celje razvija v smeri, da če želiš priložnosti, jih lahko poiščeš. Moraš pa biti pri iskanju zelo dejaven.« V stripe vključuje avtobiografsko noto in humor. Ker bo kmalu tudi sama vsto- pila v svet materinstva, so njeni stripi v za- dnjem obdobju namenjeni tudi tej tematiki. »Velik navdih mi je spreminjanje telesa in odnosa. Zdi se mi, da se v obdobju nosečnosti zgodi veliko zanimivih stvari, zato to skušam s kančkom humorja oviti v kratek strip,« je povedala in dodala, da stripe želi kasneje tudi razstaviti ali jih pove- zati v knjigo. Sprostitev v slikarstvu Čeprav si nikoli ni predstavljala, da bo nekoč slikarka, se je našla tudi v tem. To jo sprošča, pravi. »Slikarstvo rada združim s špor- tno dejavnostjo v gorah. Najraje imam visokogorje, če se le da, si vzamem čas in grem v hribe ter naredim fotografske posnetke. Potem doma izberem posne- tek, ki me v tistem trenutku navdihne, in ga prenesem na platno. Včasih rečem, da je moje slikarstvo malo romantično, glede na podobnost s takra- tnim časom in z moti- viko.« Pove še, da rada raziskuje in dela po trenutnem navdihu. Za njo že številne razstave 30-letna umet- nica je svoja dela prvič samostojno razstavila v Celjskem mla- dinskem centru. » Tam so mi ponudili možnost, da predstavim svoje tehnike, torej s čim vse se ukvarjam. To je bilo na začetku moje študijske poti. Takrat sem raziskovala to, kar sem pozna- la, pri čemer so prihajali tudi vplivi od drugod. Takrat se še iščeš. Na prvi razstavi je Do zdaj je sodelovala že na številnih raz- stavah, nazadnje v kamniški galeriji, kjer se je predstavila zgolj s stripi. »Na skupinske razstave včasih pošljem zgolj eno zvrst svo- jega ustvarjanja. Tudi v tujino sem že poslala kakšne izdelke,« je povedala. Veliko sodeluje tudi z mladinsko sceno v Celju in Ljubljani. Ker ji je poučevanje blizu tudi zaradi službe, kjer z umetnostjo navdušuje osnovnošolce, večkrat gostuje na različnih de- lavnicah. »Rada prenašam znanje na vse ljudi, tako na otroke, mladostnike kot tudi na starejše. Večinoma so bile delavnice v zadnjih časih bolj stripovske, saj me najpogosteje k sodelovanju povabijo okoliški mladinski centri, večkrat sem že imela tudi delavnice, povezane z grafi ko.« Ustvarjalnost brez meja Katja je dejavna na več področjih. V sodelo- vanju s Celjskim mladinskim centrom je med drugim poslikala zidove učilnic z znanimi Celjani. Njena umetniška roka je vidna tudi v japonski restavraciji Otoki v Celju, kjer je »Največ mi pomeni, ko ljudje rečejo, da so se s stripi poistovetili in da jih zabavajo.« poslikala zidove sten. Ilustrirala je tudi priročnik za dojenje z naslovom Za vse pomaga ziza in brošuro o demenci. Sodelovala je pri izdelavi seta igralnih kart Dama je dama, kralj pa go- spa, njene grafi ke so vidne tudi na tekstilu. Za svoje ustvarjanje je do zdaj prejela že več nagrad, še posebej je ponosna na Prešernovo nagrado za študente. »To je bil pomemben korak za raziskovanje stripa, saj sem zraven vključila tudi animacijo. Tisto je pomenilo tudi nov vnos gibanja v strip. Sicer sem mislila, da bom raziskovala še več področij animacij, am- pak potem sem ugotovila, da ne morem imeti vsega spektra tehnik in da ne morem vsega delati dobro.« Kot še doda, je ustvarjalnost pre- prosto del nje. Nestrpno se veseli tudi svoje nove, materinske vloge. Foto: Andraž Purg »Večinoma delujem v lokalnem okolju, priložnosti najdem tudi drugje.« bilo več akvarelov, več vedut in pogledov v uli- ce. Če pogledam nazaj, je bilo to še vse v rudi- mentalni formi, ni še bilo vse dodelano, ampak tisto je bil prvi za- četek.« Slikarstvo se ji je nekdaj zdelo nedosegljivo, danes ji predsta- vlja obliko sprostitve. Svoj čas rada zapolni z barvami in linijami. Najraje ustvarja kratke pasične stripe, kjer sta v ospredju avtobiografska nota in humor. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 12, 21. marec 2024 GLASBA DAJE MOČ Z glasbo je vse lažje, se strinjajo člani glasbene skupine Dominik, ki je nastala leta 1989 v sklopu mladinske veroučne skupine pod okriljem patrov do- minikancev. »Okrog patra Vančija Arzenška se nas je zbrala skupina mladih nadebudnežev. Želja po novih spoznanjih in ljubezen do glasbe sta sprožili verižni odziv, ki vztraja do današnjih dni,« pravi vodja Bo- štjan Čuvan, ki ob soprogi Janji v skupini deluje že vse od njenega začetka. ŠPELA OŽIR Skupina Dominik letos obeležuje 35 let Za dobrodelni koncert naredijo izjemo Boštjan Čuvan: »Sodelovanje na dobrodelnih prireditvah nam pomeni veliko. Kot ste opazili, za takšne dogodke prekinemo tudi svoj post nastopanja.« Boštjan pri vodenju skupine zasleduje prijateljstvo in ljube- zen do glasbe. »Skupina Do- minik izvaja sodobno krščan- sko glasbo, in sicer pretežno avtorske skladbe. Naša glasba odseva osebnoizpovedni od- nos do Boga. Na moje ustvar- janje je vplivalo več različnih skupin. Vsa ta leta vztraja pre- težno ime skupine Pink Floyd, katere glasba me je zaznamo- vala za vse življenje.« Pojejo pri mašah Člani skupine Dominik imajo vaje enkrat na teden, občasno tudi dvakrat, in sicer pri Boštjanu in Janji doma. Seveda je to tudi priložnost za druženje. Po vsaki vaji poklepetajo in se nasmejejo. Člani prihajajo iz Savinjske doline. Eden je tudi iz Višnje Gore. Nastop v Don Boskovem centru Celje »Naše osnovno poslanstvo je sodelovanje pri mašah. Enkrat na mesec sodelujemo pri bo- goslužju v Žalcu. Nastopamo na karitativnih prireditvah, fe- stivalih, cerkvenih porokah in pogrebih. Sodelovali smo pri obisku papeža v Mariboru in evharističnem srečanju v Ce- lju. Dvakrat na leto priredimo koncert,« našteva Boštjan in obenem dodaja, da so trenu- tno prvič od nastanka v obdo- bju, ko ne nastopajo. »Razlog je preprost. Letos praznujemo 35 let. Zato smo prenehali na- stopati in sodelovati pri mašah ter se posvetili ustvarjalnemu modusu. Še vedno se redno dobivamo, saj pripravljamo in snemamo nove skladbe. Člani v zadnjih letih postaja- mo po letih zelo različni, od 25 do 52 let, vendar ohranjamo prijateljstvo. Tudi medgene- racijsko.« Prekinejo tudi post A to še ne pomeni, da se zgolj skrivajo za štirimi ste- »Današnji ritem življenja narekuje tudi naše urnike. Med enajstimi člani je težko uskladiti vse datume. Sicer pa, kjer je volja, tam je pot. Vse se da urediti,« pravi Boštjan Čuvan. nami in jim tu in tam ne mo- rete prisluhniti tudi v živo. Nazadnje ste jih lahko slišali v začetku marca na dobrodel- nem koncertu Z roko v roki v Žalcu. Pred tem so se udeleži- li še dveh koncertov Karitas. »Sodelovanje na dobrodelnih prireditvah nam pomeni veli- ko. Kot ste opazili, za takšne dogodke prekinemo tudi svoj post nastopanja.« Trenutno so vse njihove moči osredotočene na njihov koncert, ki bo 23. novembra letos v Domu II. slovenskega tabora Žalec, kjer bodo obe- ležili obletnico delovanja in predstavili nov album, peti po vrsti. Snemajo pri Boštjanu Boštjana Čuvana glasba spremlja tako rekoč že vse ži- vljenje. Ob podpori družine, še posebej žene Janje, je pred leti predvsem za potrebe sku- pine Dominik zgradil majhen studio. Seveda v njem snema tudi glasbo drugih glasbeni- kov. Ob tem deluje še v dveh drugih glasbenih skupinah, Grešni sapici in Abra-Hum bandu. »Grešna sapica pod vodstvom Mladena Melanška igra pretežno irsko glasbo. Lani smo izdali album z lastno glasbo. Snemali smo v doma- čem studiu. Abra-Hum band je nastal, ko je večina članov ›dosegla‹ abrahama. V skupini sta tudi nekdanja člana sku- pine Neron. Poleg klasičnih rokovskih skladb izvajamo tudi Neronove skladbe, ki so med poslušalci lepo sprejete. Abrahum band vodi Bogdan Vošnjak,« še dodaja. Foto: osebni arhiv V skupini Domi- nik trenutno delu- je enajst članov, starih od 25 do 50 let. Ob vodji skupi- ne Boštjanu (vokal in klaviature) in Janji Čuvan (vo- kal) so to še Špela Štrajhar (vokal in klaviature), Mojca Božič Milhar (vo- kal), Lara Tanšek (vokal), Barba- ra Cijan (vokal), Bogdan Vošnjak (električna kitara), Samo Pungartnik (akustična kita- ra), Primož Vasle (bobni), Jan Palč- nik (bas kitara) in Tomaž Jezernik (bas kitara). Člani skupine Dominik imajo vaje enkrat na teden, ob- časno tudi dvakrat, in sicer pri Boštjanu in Janji doma. Utrinek z nastopa z lanskega praznika Marijinega vnebovzetja, ko so nastopili na domači svečanosti v Petrovčah. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 12, 21. marec 2024 OD STRIPOV DO SLIKARSTVA V ospredje ustvarjanja postavi osebno noto »Rada raziskujem različna področja« Celjanko Katjo Kovše zanimajo raznovrstna likovna področja, zato se v umetni- škem pogledu največkrat opiše kot vsestranska. Mladi ustvarjalki in likovni peda- goginji je poleg stripa najbližje slikarstvo, v zadnjem obdobju se veliko ukvarja z mešanimi tehnikami. Navdih za ustvarjanje najde v svojem življenju in naravi. Ker bo kmalu postala mama, njeni najnovejši pasični stripi skozi humor naslavljajo tudi to tematiko. SINTIJA JURIČ SINTIJA JURIČ »Že od majhnega rada rišem in to se je po- tem samo nadgrajevalo in razvijalo,« je ob polni mizi svojih umetniških izdelkov po- vedala Katja Kovše. Njeno ustvarjanje sega na področja različnih likovnih tehnik, vse od striparstva, ilustriranja, slikanja na pla- tno, risanja, kolažiranja in tudi do grafi ke ter mešanih tehnik. »Rada raziskujem različna področja. Zdi se mi, da vedno pride novo, zanimivo obdobje, ko se neki zvrsti posvetim bolj. Po novem se na primer veliko ukvarjam z mešano tehniko, kjer ustvarjam z barvicami in gvašem,« je povedala likovna pedagoginja, ki sicer poučuje v Osnovni šoli Lava. Začelo se je s stripi Stripi so ji v srce segli najprej. »Pri predme- tu risanje, ki smo ga imeli na fakulteti, me je profesor Andrej Brumen Čop spodbudil, da sem poskusila svoje linijske like poslati v smer stripa. Čeprav si nisem mislila, da bom šla v fi - guraliko, da bom res risala strip. Ampak potem so začele te manjše fi gurice dobivati oblačke, nato besedilo, potem se je pojavil kader in na- enkrat so začele nastajati pasice,« se spominja Katja, ki je sicer najprej izbrala študij zobne protetike, a nato hitro ugotovila, da jo bolj za- nima umetniško izražanje. »Zdi se mi, da se Celje razvija v smeri, da če želiš priložnosti, jih lahko poiščeš. Moraš pa biti pri iskanju zelo dejaven.« V stripe vključuje avtobiografsko noto in humor. Ker bo kmalu tudi sama vsto- pila v svet materinstva, so njeni stripi v za- dnjem obdobju namenjeni tudi tej tematiki. »Velik navdih mi je spreminjanje telesa in odnosa. Zdi se mi, da se v obdobju nosečnosti zgodi veliko zanimivih stvari, zato to skušam s kančkom humorja oviti v kratek strip,« je povedala in dodala, da stripe želi kasneje tudi razstaviti ali jih pove- zati v knjigo. Sprostitev v slikarstvu Čeprav si nikoli ni predstavljala, da bo nekoč slikarka, se je našla tudi v tem. To jo sprošča, pravi. »Slikarstvo rada združim s špor- tno dejavnostjo v gorah. Najraje imam visokogorje, če se le da, si vzamem čas in grem v hribe ter naredim fotografske posnetke. Potem doma izberem posne- tek, ki me v tistem trenutku navdihne, in ga prenesem na platno. Včasih rečem, da je moje slikarstvo malo romantično, glede na podobnost s takra- tnim časom in z moti- viko.« Pove še, da rada raziskuje in dela po trenutnem navdihu. Za njo že številne razstave 30-letna umet- nica je svoja dela prvič samostojno razstavila v Celjskem mla- dinskem centru. » Tam so mi ponudili možnost, da predstavim svoje tehnike, torej s čim vse se ukvarjam. To je bilo na začetku moje študijske poti. Takrat sem raziskovala to, kar sem pozna- la, pri čemer so prihajali tudi vplivi od drugod. Takrat se še iščeš. Na prvi razstavi je Do zdaj je sodelovala že na številnih raz- stavah, nazadnje v kamniški galeriji, kjer se je predstavila zgolj s stripi. »Na skupinske razstave včasih pošljem zgolj eno zvrst svo- jega ustvarjanja. Tudi v tujino sem že poslala kakšne izdelke,« je povedala. Veliko sodeluje tudi z mladinsko sceno v Celju in Ljubljani. Ker ji je poučevanje blizu tudi zaradi službe, kjer z umetnostjo navdušuje osnovnošolce, večkrat gostuje na različnih de- lavnicah. »Rada prenašam znanje na vse ljudi, tako na otroke, mladostnike kot tudi na starejše. Večinoma so bile delavnice v zadnjih časih bolj stripovske, saj me najpogosteje k sodelovanju povabijo okoliški mladinski centri, večkrat sem že imela tudi delavnice, povezane z grafi ko.« Ustvarjalnost brez meja Katja je dejavna na več področjih. V sodelo- vanju s Celjskim mladinskim centrom je med drugim poslikala zidove učilnic z znanimi Celjani. Njena umetniška roka je vidna tudi v japonski restavraciji Otoki v Celju, kjer je »Največ mi pomeni, ko ljudje rečejo, da so se s stripi poistovetili in da jih zabavajo.« poslikala zidove sten. Ilustrirala je tudi priročnik za dojenje z naslovom Za vse pomaga ziza in brošuro o demenci. Sodelovala je pri izdelavi seta igralnih kart Dama je dama, kralj pa go- spa, njene grafi ke so vidne tudi na tekstilu. Za svoje ustvarjanje je do zdaj prejela že več nagrad, še posebej je ponosna na Prešernovo nagrado za študente. »To je bil pomemben korak za raziskovanje stripa, saj sem zraven vključila tudi animacijo. Tisto je pomenilo tudi nov vnos gibanja v strip. Sicer sem mislila, da bom raziskovala še več področij animacij, am- pak potem sem ugotovila, da ne morem imeti vsega spektra tehnik in da ne morem vsega delati dobro.« Kot še doda, je ustvarjalnost pre- prosto del nje. Nestrpno se veseli tudi svoje nove, materinske vloge. Foto: Andraž Purg »Večinoma delujem v lokalnem okolju, priložnosti najdem tudi drugje.« bilo več akvarelov, več vedut in pogledov v uli- ce. Če pogledam nazaj, je bilo to še vse v rudi- mentalni formi, ni še bilo vse dodelano, ampak tisto je bil prvi za- četek.« Slikarstvo se ji je nekdaj zdelo nedosegljivo, danes ji predsta- vlja obliko sprostitve. Svoj čas rada zapolni z barvami in linijami. Najraje ustvarja kratke pasične stripe, kjer sta v ospredju avtobiografska nota in humor. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 12, 21. marec 2024 GLASBA DAJE MOČ Z glasbo je vse lažje, se strinjajo člani glasbene skupine Dominik, ki je nastala leta 1989 v sklopu mladinske veroučne skupine pod okriljem patrov do- minikancev. »Okrog patra Vančija Arzenška se nas je zbrala skupina mladih nadebudnežev. Želja po novih spoznanjih in ljubezen do glasbe sta sprožili verižni odziv, ki vztraja do današnjih dni,« pravi vodja Bo- štjan Čuvan, ki ob soprogi Janji v skupini deluje že vse od njenega začetka. ŠPELA OŽIR Skupina Dominik letos obeležuje 35 let Za dobrodelni koncert naredijo izjemo Boštjan Čuvan: »Sodelovanje na dobrodelnih prireditvah nam pomeni veliko. Kot ste opazili, za takšne dogodke prekinemo tudi svoj post nastopanja.« Boštjan pri vodenju skupine zasleduje prijateljstvo in ljube- zen do glasbe. »Skupina Do- minik izvaja sodobno krščan- sko glasbo, in sicer pretežno avtorske skladbe. Naša glasba odseva osebnoizpovedni od- nos do Boga. Na moje ustvar- janje je vplivalo več različnih skupin. Vsa ta leta vztraja pre- težno ime skupine Pink Floyd, katere glasba me je zaznamo- vala za vse življenje.« Pojejo pri mašah Člani skupine Dominik imajo vaje enkrat na teden, občasno tudi dvakrat, in sicer pri Boštjanu in Janji doma. Seveda je to tudi priložnost za druženje. Po vsaki vaji poklepetajo in se nasmejejo. Člani prihajajo iz Savinjske doline. Eden je tudi iz Višnje Gore. Nastop v Don Boskovem centru Celje »Naše osnovno poslanstvo je sodelovanje pri mašah. Enkrat na mesec sodelujemo pri bo- goslužju v Žalcu. Nastopamo na karitativnih prireditvah, fe- stivalih, cerkvenih porokah in pogrebih. Sodelovali smo pri obisku papeža v Mariboru in evharističnem srečanju v Ce- lju. Dvakrat na leto priredimo koncert,« našteva Boštjan in obenem dodaja, da so trenu- tno prvič od nastanka v obdo- bju, ko ne nastopajo. »Razlog je preprost. Letos praznujemo 35 let. Zato smo prenehali na- stopati in sodelovati pri mašah ter se posvetili ustvarjalnemu modusu. Še vedno se redno dobivamo, saj pripravljamo in snemamo nove skladbe. Člani v zadnjih letih postaja- mo po letih zelo različni, od 25 do 52 let, vendar ohranjamo prijateljstvo. Tudi medgene- racijsko.« Prekinejo tudi post A to še ne pomeni, da se zgolj skrivajo za štirimi ste- »Današnji ritem življenja narekuje tudi naše urnike. Med enajstimi člani je težko uskladiti vse datume. Sicer pa, kjer je volja, tam je pot. Vse se da urediti,« pravi Boštjan Čuvan. nami in jim tu in tam ne mo- rete prisluhniti tudi v živo. Nazadnje ste jih lahko slišali v začetku marca na dobrodel- nem koncertu Z roko v roki v Žalcu. Pred tem so se udeleži- li še dveh koncertov Karitas. »Sodelovanje na dobrodelnih prireditvah nam pomeni veli- ko. Kot ste opazili, za takšne dogodke prekinemo tudi svoj post nastopanja.« Trenutno so vse njihove moči osredotočene na njihov koncert, ki bo 23. novembra letos v Domu II. slovenskega tabora Žalec, kjer bodo obe- ležili obletnico delovanja in predstavili nov album, peti po vrsti. Snemajo pri Boštjanu Boštjana Čuvana glasba spremlja tako rekoč že vse ži- vljenje. Ob podpori družine, še posebej žene Janje, je pred leti predvsem za potrebe sku- pine Dominik zgradil majhen studio. Seveda v njem snema tudi glasbo drugih glasbeni- kov. Ob tem deluje še v dveh drugih glasbenih skupinah, Grešni sapici in Abra-Hum bandu. »Grešna sapica pod vodstvom Mladena Melanška igra pretežno irsko glasbo. Lani smo izdali album z lastno glasbo. Snemali smo v doma- čem studiu. Abra-Hum band je nastal, ko je večina članov ›dosegla‹ abrahama. V skupini sta tudi nekdanja člana sku- pine Neron. Poleg klasičnih rokovskih skladb izvajamo tudi Neronove skladbe, ki so med poslušalci lepo sprejete. Abrahum band vodi Bogdan Vošnjak,« še dodaja. Foto: osebni arhiv V skupini Domi- nik trenutno delu- je enajst članov, starih od 25 do 50 let. Ob vodji skupi- ne Boštjanu (vokal in klaviature) in Janji Čuvan (vo- kal) so to še Špela Štrajhar (vokal in klaviature), Mojca Božič Milhar (vo- kal), Lara Tanšek (vokal), Barba- ra Cijan (vokal), Bogdan Vošnjak (električna kitara), Samo Pungartnik (akustična kita- ra), Primož Vasle (bobni), Jan Palč- nik (bas kitara) in Tomaž Jezernik (bas kitara). Člani skupine Dominik imajo vaje enkrat na teden, ob- časno tudi dvakrat, in sicer pri Boštjanu in Janji doma. Utrinek z nastopa z lanskega praznika Marijinega vnebovzetja, ko so nastopili na domači svečanosti v Petrovčah. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 12, 21. marec 2024 USTVARJALNA GIMNAZIJKA »Paziti moramo, da ne po- vemo preveč,« je, preden je obnovila vsebino muzikala, opozorila njegova avtorica. Odraščanje je v veliki meri av- tobiografski muzikal, glavna vloga v njem namreč temelji na avtorici. Lara se je v Odra- ščanju preimenovala v Lejo, odigrala jo je Živa Ašič. »Leja želi hkrati uresničiti svoje sa- nje in zadovoljiti pričakova- nja svojega očeta, ki so zelo visoka. V muzikalu vidimo tudi, kako se v svetu in od- nosih znajdejo njena sestra in brat ter drugi ljudje okoli njiju. Skratka, zgodba se vrti okoli te družine.« Vlogo svo- je sestre Eme je odigrala kar Lara, brata Leona je uprizoril Tjaš Esih. »Vsa imena likov so malo prirejena imena oseb v mo- jem življenju. Lara tako na primer postane Leja. Le eno je ostalo čisto isto, in sicer Maša.« Zavzemala se je za svoj prav Lara je muzikal napisala pred skoraj šestimi leti, nato ga je do uprizoritve večkrat še nekoliko popravila. Svoje so primaknile tudi profeso- rice slovenščine, kar Lari ni bilo vedno pogodu. »Majhne spremembe besedila, ki sta Naslednja zvezda slovenskega muzikala? V zaodrju Odraščanja Uro in pol je dolg muzikal, ki ga je Štorovčanka Lara Kerznar napisala pred petimi leti, krstno uprizoritev je doživel pred skoraj mesecem, 18. februarja, na Gimnaziji Celje – Center. Odraščanje, kot je muzikal naslovila, je avtorica v tem času še popravljala in prirejala, pred upri- zoritvijo je svoje primaknilo še nekaj mentorjev. Premiero muzikala sta si ogledala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in njen soprog. JANŽE FRIC jih predlagali profesorici, sem naredila, za eno veliko sem se jima postavila po robu.« Profesorici sta namreč žele- li spremeniti lik mame tako, da zgodba ne bi več imela smisla. Proti tej spremembi je Lara odločna nastopila in uspelo ji je. »Lik je takšen, kot sem sama hotela, da je. Ravno lik mame odrasle gle- dalce najbolj gane.« Nekateri pisci besedilo prirejajo tudi po krstni upri- zoritvi, a Lara Kerznar ne spada mednje. »Niti ne vem, kaj bi popravila in kako bi popravki bili videti na odru. Na uprizoritvi sem videla, da predstava deluje, zato se mi zdi, da nima smisla, da bi jo popravljala ali spreminjala.« Postavitev muzikala na oder »Vse skupaj se je začelo, ko sem gospodu Deleji pisa- la, da imam to besedilo, in ga vprašala, ali ga zanima, da bi z njim kaj naredili.« Že naslednji dan je Lara sedela v pisarni takratnega ravnatelja na sestanku. Na gimnaziji so priredili tudi avdicijo, na podlagi kate- re so razdelili vloge. Avtorica besedila je po avdiciji prevze- la vlogo Eme, saj so že vna- prej vsi udeleženi, tudi Lara, vedeli, da ne bo igrala same sebe oziroma svojega alter ega Leje. Eno od še ne ome- njenih najbolj vidnih vlog, lik Aleksa, Lejinega fanta, je prevzel Žan Tovornik. Avtorica je tudi sodelovala z avtorjema glasbe Maticem Doklerjem in Jernejem La- hom, predvsem s prvim, saj je Matic tudi že igral v mu- zikalih. Vrh države na premieri Predsednica države se je z možem udeležila premiere Odraščanja, kjer je imela tudi govor. Pričakovali bi, da bo visok obisk pomenil dodaten stres za igralce, a je bil nji- hov odziv na predsedničino udeležbo na premeri bolj gi- mnazijski. »Vprašali smo se, zakaj je predsednica prišla na premiero srednješolskega muzikala in ali nima ničesar bolj pametnega početi.« Mlada pisateljica ima sicer svoje poglede na to, kdo je v občinstvu. »Ponavadi nočem vedeti, kdo me pride poslu- šat. Predvsem zato, ker moj lik v predstavi dva prizora le sedi na odru in moram biti zamrznjena. To mi da čas, da gledam po občinstvu in poskusim ugotoviti, koga poznam. Zato se želim temu izogniti, ker le dodaja nepo- treben stres. Zato tudi o tem, da je v občinstvu predsednica države, raje nisem razmišlja- la.« Odraščanje ji je dalo veliko novega znanja »Prva stvar, ki sem se je naučila, je, da se moram po- Lara Kerznar bo muzikal Odraščanje pred maturo peljala še na dva festivala. Na uprizoritvi muzikala Odraščanje staviti zase. Načeloma sem sramežljiva in svoje misli delim le s tistimi, ki jim po- polnoma zaupam. A med pri- pravljanjem muzikala sem se naučila, da je občasno treba to tudi preseči. Druga stvar, ki sem se je naučila, je, da če želiš, da je nekaj narejeno, moraš imeti stvari pod nad- zorom. Večkrat sem morala sama opomniti koga, kaj je še treba narediti.« Poleg tega se je gimnazijka naučila tudi, da bi bilo bolje, če bi pri tem projektu sodelovalo manj mentorjev. »Vsak je imel svojo idejo, kako bi kaj mo- ralo biti. Velikokrat se je tudi zgodilo, da se te zamisli niso skladale. Z Maticem Dokler- jem sva imela zelo usklajeno predstavo o muzikalu in je večkrat imel boljše zamisli o režiji od profesoric. Zato je med igralci nastalo nenapisa- no pravilo, da obvelja tisto, kar reče Matic.« Ponovitev le z isto zasedbo Muzikal Odraščanje so v aprilu prijavili na dva festi- vala, potem bodo avtorica in še trije igralci misli usmerili proti maturitetnim izpitom. »Muzikala ne bi ponovila z nikomer drugim kot s to za- sedbo, v kateri smo trenutno. Predvsem zato, ker smo se vsi zelo povezali. To se je zgodi- lo predvsem v zadnjih dneh, ne prej, ko smo vadili. Zato raje ne naredim več nobene ponovitve.« Lara Kerznar neprestano piše nekaj novega. »Za še en muzikal imam napisano celotno besedilo, napisala sem tudi dramo.« Za krajše dramsko besedilo z naslovom Kako sem preživela konec sveta je mlada pisateljica do- bila tudi nagrado ljubljanske Drame. Sodelovala je namreč na tečaju za srednješolce, ju- tri (petek) Laro čaka še bral- na uprizoritev vseh izbranih besedil, tudi njenega. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 12, 21. marec 2024 NA ODRU Mešani pevski zbor Jakob, Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur, Vokalna skupina Jakob- čani in Mešani pevski zbor Vinea iz Kozjega … To je le nekaj glasbenih sestavov, ki jih vodita Valen- tina in Luka Černe. Glasba ju osrečuje, zato ob rednih zaposlitvah – Luka je komercialist v svojem podjetju, Valentina je vzgojiteljica v zasebnem vrtcu montessori – zvečer z veseljem odideta še na vaje. Med drugim ju zanimajo igranje z glasovi, pop in džezovska glasba ter večglasne harmonije. TINA STRMČNIK Valentina in Luka Černe uživata v petju in vodenju pevskih sestavov Od dvojine do večglasne harmonije On prihaja iz Gorenjske, ona iz Ja- koba pri Šentjurju, dom sta si ustvari- la na Kamenem. Povezala ju je glasba. Leta 2009 sta se namreč spoznala, ko je Valentina, takrat še študentka kla- virja na ljubljanski akademiji za glas- bo, odšla na avdicijo za zbor Perpe- tuum Jazzile, Luka je bil v sprejemni komisiji. Zbor je potreboval predvsem okrepitve sopranov za načrtovane ve- čje nastope v Londonu. Valentina se je izkazala z odličnim petjem in se brez težav vključila v ta pevski sestav. Dve leti kasneje, leta 2011, sta z Luko postala par. Kot pravita, je bilo sodelova- nje v tem zboru krasna izkušnja. Dalo jima je do- bro popotnico za življenje. »Kot študent- ka sem imela čas za vaje in nastope, želela sem potovati in vse to mi je bilo v zboru omogočeno. So- delovali smo z izvrstnimi mentorji, do katerih je, če nisi član takšnega sestava, nemogoče priti,« je dejala Valentina. Luka, ki je z omenjenim sestavom nastopal enajst let, je še danes navdu- šen nad nekdanjim vodjem Pedrom Karlssonom, ki je vrsto let prepeval v svetovno znani vokalni skupini The Real Group. »Karlsson je poskrbel za svežino, vpeljal je sistem več vodij, ki so bili odgovorni za svoja po- dročja. Spodbudil nas je za sodelovanje na tujih festivalih. Med drugim smo se udeležili festivala The Real Festival na Švedskem, ki se ga udeležijo izjemne zasedbe z vsega sveta.« V pop in džezovskih vodah Njuno življenje je na različne nači- ne prepleteno z glasbo. Luka, ki je di- plomiral iz lesarstva, je bil do 20. leta dejaven predvsem kot trobentač, na- stopal je v različnih orkestrih in manj- ših glasbenih zasedbah. Ko sta bila z Valentino še del družine Perpetuum Jazzile sta se udeležila izobraževanj iz petja in dirigiranja na Danskem. Iz klasične vokalne tehnike sta se izobraževala tudi v Sloveniji, oba sta obiskovala še ure pop in džezovske- ga petja pri profesorici Maji Bevc. »To poučevanje je bilo zlata vredno, da nisva poškodovala svojega glasu, da sva se naučila paziti na glasilke in pravilno peti. Že poznavanje klasične pevske tehnike je pomembna osnova. Med učenjem pop in džezovske tehni- ke petja sva ogromno znanja pridobila o izraznosti in načinu podajanja bese- dila,« sta povedala. Na čelu zborov in sestavov Valentino je življenje po diplomi iz klavirja vodilo v povsem drugačne vode. Po rojstvu treh otrok je začela raziskovati pedagogiko montessori in se odločila za študij v Inštitutu mon- tessori. Zaposlena je v zasebnem vrt- cu Hiša otrok Nova Cerkev. Ob večerih svoje navdušenje nad glasbo predaja različnim pevskim zborom. Že nekaj časa vodi Mešani pevski zbor Jakob, zadnjih pet let vodi Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev. V prvem zboru sodeluje srednja generacija, v drugem so večinoma starejši člani. »Izziv mi je delati s starejšimi, zdi se mi, da imam dober občutek za solju- di. Hkrati se zavedam, da namen vseh sestavov ni doseganje popolnosti v glasbi. Starejšim ogromno pomeni, da so del skupine, da so dejavni, da zaposlijo svoje možgane in svoje telo. Ker se v zboru dobro počutijo, njihovi glasovi tudi zelo lepo zazvenijo,« je povedala sogovornica. Pred dvema letoma je prevzela še vodenje cerkve- nega pevskega zbora v Šentjurju, od januarja letos vodi tudi Mešani pevski zbor Vinea iz Kozjega. Oba z Luko sta poudarila, da iska- nje predanih ljudi, ki bi se posvečali zborovskemu petju, ni preprosto. To, da je človek odličen pevec, ni dovolj, če ni pripravljen hoditi na vaje. Kot pomembni vlogi zborovo- dij sta zato izpostavila povezovanje in motiviranje ljudi, da radi prihajajo na pevska druženja. »Veliko je odvi- sno od vzdušja v zboru in od izbora programa. Ljudi ni dobro zamoriti s težkimi partiturami, saj še vedno najraje pojejo preproste skladbe, vedno pa mora biti izbor takšen, da člane navdušuje, da vsakič naredijo nekoliko več.« Na tekmovalnih odrih Izjemno lepe spomine imata na ob- dobje, ko sta sodelovala v Vokalnem bandu Kreativo, kjer sta še s štirimi člani v sveže vokalne priredbe pre- oblačila slovenske in tuje uspešni- ce. Člani Kreativa so dosegali dobre rezultate v Sloveniji, a tudi v tujini. Na enem največjih tekmovanj a ca- ppella v Evropi, v Gradcu, so prejeli zlato diplomo v kategoriji pop in sre- brno diplomo v džezovski kategoriji. Prejeli so tudi prvo nagrado za naj- boljši nastop na festivalu Sredi zvezd v Žalcu. Ko sta se zakonca Černe iz prestolnice preselila na Celjsko, je postalo obiskovanje vaj v Ljubljani preveč naporno. Luka se od takrat dejavneje posveča sodelovanju z zasedbo Kvintet Vint- gar, kjer je umetniški vodja in drugi tenor, v zasedbi med drugim prepe- vata še njegov brat in oče. V Šentjur- ju že nekaj let vodi Vokalno skupino Jakobčani. V času, ko je bila Valentina na treh porodniških dopustih, je po- magal pri vodenju »njenih« zborov. Tudi ob Magnificu in Otu Pestnerju Bogate izkušnje ima tudi kot spremljevalni pevec. Večkrat je na- stopal na Slovenski popevki, s svo- jo barvo glasu je popestril nastope Nuše Derenda in Ota Pestnerja. V zadnjem času pogosto poje spre- mljevalne glasove na nastopih Ma- gnifi ca. »Ponavadi gre za večglasno petje, večinoma smo skupaj vsaj trije spremljevalni pevci, ki s harmonijo podpremo glavnega pevca,« je razlo- žil. Kako to, da je raje v ozadju, kot da bi skušal biti glavni izvajalec? Kot je pojasnil, lahko kot spremljevalni pevec spozna vse podrobnosti ve- likih dogodkov, navezuje dragoce- ne stike v svetu glasbe, a mu kljub temu ni treba biti izpostavljen v soju žarometov. Valentina je dodala, da je obema v največji izziv večglasno petje: »Ko enkrat uživaš v tovrstnih harmonijah, te preplavi nekaj čudo- vitega in te navduši še bolj, kot če poješ samostojno.« Foto: Nik Jarh »Oba uživava pri vodenju zborov in glasbenih sestavov. Vsak večer imava kakšno obveznost, kar terja kar nekaj usklajevanja z družinskim življenjem,« sta dejala Valentina in Luka Černe. Valentina Černe: »Nekateri zbori so bolj profesionalni, drugi bolj ljubiteljski, bolj kot vrhunska pevska izvedba sta nama pomembna druženje, povezovanje. Če tega ne znaš sprejeti, kot glasbenik ne dobiš veliko dela. Težko je stremeti le k popolnosti.« Medtem ko sta pred leti, ko sta imela več časa, sama pripravila tudi priredbe za kakšen svoj zbor, zdaj to prepustita skladateljem iz lokalnega okolja. 2. junija bodo vse zasedbe, ki jih vodita, nastopile na koncertu v cerkvi sv. Jurija v Šentjurju. Glasba ju navdušuje. V zadnjem času sta s svojimi glasovi popestrila tudi nekaj porok. »V manjši vokalni skupini morajo biti še toliko bolj jasni cilji o tem, kakšno raven petja bi rad dosegel, kakšne so želje, tudi glasovne spodobnosti se morajo ujeti. Je pa predvsem težava, da ljudje nimajo časa. Mlade je težko pridobiti že za klasičen zbor. Pevci, ki so izjemno dobri, so večinoma že zasedeni v kakšnem sestavu,« pravita Luka in Valentina. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 12, 21. marec 2024 STRES V UNIFORMI V bogati policijski karieri, med katero je končal študij sociologije, je opravljal delo policista, vodstvenega delavca in inšpektorja za posebne naloge v celjski policijski upravi. Zdaj je samostojni višji inšpektor v Upravi uniformirane po- licije Generalne policijske uprave in predsednik Sindikata policistov Slovenije. V sindikatu vodi projektno skupino za psihosocialno pomoč policistom. Zadnja leta predava o stresu, je avtor strokovnih člankov o fenomenu stresa, zdravem načinu življenja, a tudi o varnosti in varstvoslovju, ki jih je objavil v strokovnih revijah, zbornikih in časopisih. Njegova knjiga Stres v uniformi je med bralci deležna zelo pozitivnih odzivov. Pri svojem delu povezuje starodavna znanja in tehnike sproščanja s sodobnimi znanstvenimi spoznanji s tega področja. BARBARA FURMAN Velenjčan Adil Huselja o prizadevanjih za zmanjševanje stresa pri policijskem delu Pomagal je sebi, zdaj pomaga drugim Adil Huselja se zadnja leta posveča premoščanju stresa. Njego- va knjiga Stres v uniformi je deležna številnih dobrih odzivov med bralci. Tudi njemu je dolgoletni stres povzročil kopico zdravstvenih težav. Adil se je rodil v manjšem mestu Teslić v Bosni in Hercegovini. Njegov oče je več let delal v tamkajšnjem rudniku. Ko so ga za- prli, se je s sodelavci odzval povabilu Rudni- ka lignita Velenje za zaposlitev. Zato se je z družino preselil v Velenje. Takrat je bil Adil star 12 let. Priznava, da prilagajanje na novo okolje ni bilo preprosto, saj ni znal niti besede slovenskega jezika, a se je v šoli kljub temu dobro znašel. Že takrat je vzljubil knjige in branje, učiteljica slovenskega jezika ga je celo navdušila za učiteljski poklic, zato se je name- raval vpisati na pedagoško gimnazijo v Celju. Zakaj si je premislil? Pravi, da po naključju, čeprav je z leti dojel, da naključij v življenju pravzaprav ni. »Policist bom!« Spominja se dne, ko jih je v osnovni šoli obiskal vodja policijskega okoliša in kako sta se njegova sošolca ter tudi najboljša prijate- lja odločala za poklic policista. »Tisti dan je prišel v šolo tudi moj oče in z ravnateljico sta mi predlagala, naj se sošolcema pridružim na sprejemnem izpitu v Tacnu. Zamisel se mi je zdela odlična. A nisem pričakoval, da me bo šola s svojimi prostori in opremo tako navdušila. Najbolj nogometno igrišče, saj od mene, sploh nista vpisala v to šolo. Eden si je premislil, drugi ni opravil sprejemnih izpitov.« To je bil čas, ko so se mladi pogosto odločali za poklic policista. Danes ni več tako. Zaupanje in sodelovanje V 80. letih prejšnjega sto- letja si je prvič nadel policij- sko uniformo in začel tudi v praksi spoznavati odgo- vorno in zahtevno delo. V času, ko je bil vodja poli- cijskega okoliša v Žalcu, kasneje v Ljubnem ob Savinji, Mozirju in Vele- nju, je zaradi želje, da bi ljudem čim bolj približal delo policistov, začel obisko- vati šole in vrtce. »Ocenil sem, da bi bilo dobrodošlo, da bi jih seznanili s pomenom varno- sti. Kako zanjo skrbi policija in kaj lahko sami naredimo za svojo varnost. Zelo pomembno se mi je zdelo tudi, da bi v javnosti premostili predsodke o tem, da je policija zgolj represiven organ.« Ob delu je nadaljeval študij v višji pravni šoli, kasneje je končal še univerzitetni študij sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ko je bil pomočnik komandirja Policijske postaje Velenje, je prepoznal potrebo po sode- lovanju policije z mediji, zato se je povezal z lokalnimi mediji, v katerih je nizal predvsem raznovrstne nasvete o zagotavljanju varnosti. Kar 15 let, med letoma 2008 in 2023, je pisal tudi časopisne kolumne Varnostno ogledalo v časopisu Naš čas. »Zelo pomembno je, da se med policijo in lokalnim okoljem vzpostavita zaupanje in sodelovanje, saj se le tako lah- ko policija res učinkovito odziva na potrebe ljudi,« poudarja. Zato se je v času, ko je bila v Velenju zelo pereč problem med mladimi odvisnost od prepovedanih drog, povezal s centrom za socialno delo. Organizira- li so dejavnosti za osveščanje in preprečevanje odvisnosti. »Po- licist mora dihati z okoljem, v katerem dela. Zato sem se vključeval v različna društva, saj sem tako širil krog poznanstev in tako so se porajale nove ideje za sodelo- vanje.« Med drugim je bil pobudnik, da bi bila policija prisotna tudi na smučiščih in bi skrbela za varnost na belih strminah. Sredi Ljubljane Pogovor sva usme- rila tudi v aktualne razmere v policiji. Njeno delo je pod ostrim očesom la- ične in strokovne javnosti, pogosto tudi pod plazom kritik, upravičenih in neupravičenih. V javnosti je pred dnevi zelo odmevalo do- gajanje na Bavarskem dvoru sredi Ljubljane, ko je 23-letnik grozil z nožema. Po navedbah Policijske uprave Ljubljana so policisti rav- nali ustrezno in uporabo prisilnih sredstev stopnjevali sorazmerno z grožnjo. Zavračajo tudi obtožbe o pomanjkljivem opravljanju svojega dela. »To je tipičen primer, s katerim se policisti srečujejo v zadnjih letih. Inter- ventne dogodke na javnih krajih mimoidoči snemajo in celo v živo predvajajo na spletnih straneh, kjer se vrstijo različni komentarji. V nasprotju s številnimi, ki so kritizirali pre- dolgo in »preblago« reševanje situacije, sem vesel, da policisti niso uporabili strelnega orožja kot bi ga v nekaterih državah, ter da so postopek »pripeljali« do izročitve 23-letnika zdravstvenim delavcem. Ne želim podajati ocene o ukrepanju, saj zaupam odgovornim v policiji, da bodo tako kot druge primere tudi ta primer analizirali, ocenili postopke sodelujočih policistov in po potrebi pripravili usmeritve.« Varnost je vrednota in pravica Med drugim se policija kot neodvisna in strokovna ustanova sooča s poskusi politič- nega vpletanja. »Zelo dobro poznam delova- nje policije, zato lahko rečem, da je nekdanji ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar v zgolj pol leta ministrovanja uspelo izboljšati javno podobo policije in javno mnenje o po- licijskem delu v primerjavi z njenim predho- dnikom v prejšnji vladi. Vsi se zagotovo še spomnimo, da smo v času covida policijo doživljali kot represivni organ, ko je javnost ogorčeno spremljala nedopustno ravnanje pri zatiranju protestov in preko- merno uporabo prisilnih sredstev nad protestniki.« Ob tem višji samostojni po- licijski inšpektor Adil Huse- lja poudarja, da varnost ni samoumevna, sploh v današnjem času, ko imamo vojno tudi na evropskih tleh. A se »V Sindikatu policistov Slovenije sem pri uvajanju strokovnih posvetov, predavanj in delavnic o obvladovanju stresa najprej naletel na kritiko, celo na posmehovanje in norčevanje. Nekateri so me pri delu namenoma ovirali. A sem kljub temu vztrajal. Danes sem vesel, da smo pri kolegih policistih dosegli želene rezultate.« »Policijsko delo je zelo zahtevno, zgolj tolažba ob večjih stresnih obremenitvah ne zadostuje. Psihosocialna pomoč mora biti strokovna. Bil sem priča številnim primerom, ko so kolegi zaradi posledic stresa zboleli zaradi težjih bolezni, zašli v vrtinec odvisnosti od alkohola, adrenalinskih dejavnosti in celo deloholizma.« sem takrat treniral v NK Rudar, ter prosto- ri borilnice, ker sem treniral tudi karate. V meni se je prebudila močna želja, da bi se izobraževal v tej šoli. Med 1250 kandidati sem uspešno opra- vil sprejemne izpite,« se spominja. »Ironično je, da se moja sošolca, ki sta bila bistveno bolj navdušena Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 12, 21. marec 2024 STRES V UNIFORMI tega po njegovem mnenju ne zavedamo v za- dostni meri. »Varnost je vrednota in pravica. Je dobrina, ki jo policisti ustvarjamo v sode- lovanju z državljani.« Srčnost in pogum In tudi policisti so samo ljudje. Mnogi so pripravljeni priskočiti na pomoč tudi zunaj delovnega časa. To so ne nazadnje dokaza- li med lanskimi avgustovskimi uničujočimi poplavami. Vendar so njihova pogumna de- janja v primerjavi z gasilci in s člani civilne zaščite neupravičeno ostala v senci medijske pozornosti. »Zato sem vesel, da sta minister za notranje zadeve in generalni direktor poli- cije organizirala slovesnost, na kateri sta poli- cistkam in policistom za njihovo požrtvoval- nost in pogum podelila priznanja in medalje. V tistih dramatičnih okoliščinah je letalska policijska enota na območja, ki so bila zara- di narasle vode odrezana od sveta, dovažala najrazličnejšo pomoč ter reševala ljudi. Rešili so več deset življenj. To so dejstva, ki doka- zujejo strokovnost, odgovornost, pripadnost, srčnost in sočutnost uslužbencev policije.« Dvojni stres V današnjem času globalizacije in hitrega tehnološko-informacijskega napredka je po- licist pri svojem delu izpostavljen akutnemu in kroničnemu stresu. »Za policista je velika psihična obremenitev, ko se vsakodnevno so- oča s posledicami nasilja in je marsikdaj tudi sam izpostavljen grožnjam in napadom. In z leti se takšni prizori kopičijo. Ni normalno, da vidi toliko trupel, nerazsodnih nasilnežev in nemočnih žrtev, med katerimi so tudi otro- ci. Ko pride policist na kraj dogodka, doživi akutni stres, vendar se ta s časom spremeni v kroničnega, saj so policisti bolj ali manj vsakodnevno izpostavljeni tem specifi čnim dejavnikom stresa.« Dodaten stres povzročajo izpostavljenost dela in pritiski javnosti, saj lahko vsak s svo- jim pametnim telefonom posname njegovo delo in posnetek objavi na družbenih omrež- jih. Pod posnetkom se ponavadi vsuje kopica komentarjev, tudi zelo žaljivih in nizkotnih. K razpihovanju negativizma, ugotavlja Huselja, žal vedno pogosteje prispevajo tudi mediji s svojim senzacionalističnim poročanjem. Zato policijsko delo terja nenehno izobraževanje, usposabljanje in prilagajanje. Zelo pomemb- no je tudi, da je policist deležen podpore v kolektivu, v primeru težjih stresnih dogodkov in posttravmatske stresne motnje pa tudi stro- kovne sistemske psihološke pomoči. Depresije, tudi samomori Zato je pred leti dal pobudo, da bi v policiji začeli uvajati sistemsko strokovno psihološko pomoč. Meni, da policisti potrebujejo zna- nje, kako prepoznati stres in kako se soočiti z njim. Kot še poudarja, je osveščanje ključno. Policijsko delo je zelo zahtevno, zgolj tolažba ob večjih stresnih obremenitvah ne zadostu- je. Psihosocialna pomoč mora biti strokovna. »Policistu moramo pomagati vzpostaviti psi- hično stabilnost tako za soočenje z nasiljem in s posledicami nasilja kot tudi z grožnjami. Le tako bo lahko kos zelo zahtevnim okolišči- nam dela. Nekateri leta in leta v sebi kopičijo posledice stresa in predvsem nepredelana ču- stva, potem se ob nekem ponovnem stresnem dogodku psihično zlomijo. Bil sem priča šte- vilnim primerom, ko so kolegi zaradi posle- dic stresa zboleli zaradi težjih bolezni, zašli v vrtinec odvisnosti od alkohola, adrenalinskih dejavnosti in celo deloholizma.« Dodaja, da se nekateri več let bojujejo z de- presijo in drugimi duševnimi motnjami, ki pri nekaterih vplivajo na to, da življenje končajo s samomorom. Zato je, kot še pravi, treba posle- dice stresa blažiti sproti. Policisti potrebujejo varno zavetje, ko se vrnejo s terena v svojo enoto. Potrebujejo pogovor in razumevanje. Biti morajo slišani. To velja tako za delovni kolektiv kot družinsko okolje. Leta 2017 je napisal knjigo Stres v unifor- mi, ki je dobrodošlo čtivo za vse, ki želijo več izvedeti o stresu. »Eden od ciljev, ki sem ga zasledoval med pisanjem knjige, je spod- buditi bralce, ne glede na to, ali svoje delo opravljajo v uniformi ali v civilnih oblačilih, k pridobivanju osebnostnih kompetenc in pre- vzemu odgovornosti v življenju. Ne nazadnje je to tudi edini način, da se znamo in zmo- remo soočati z vedno bolj zahtevnimi izzivi sodobnega časa ter tako vplivati na kakovost lastnega življenja in življenja drugih ljudi.« Birokratski stres Tudi sam se je v štirih desetletjih policij- skega dela nemalokrat soočal s stresom. Tudi takrat, ko je terensko delo zamenjal z delom v Upravi uniformirane policije pod okriljem Generalne policijske uprave, kamor je bil leta 1999 premeščen iz celjske policijske uprave. »Ne boste verjeli, toda inšpektorsko delo v pisarni mi je povzročilo več stresa kot vsa leta terenskega dela skupaj. Ubijala me je toga in počasna birokracija. Procedure pri uvajanju sprememb predpisov se vlečejo kot jara kača. Jezilo me je, ker pri delu nisem bil tako učinkovit, kot sem si želel. Vse to se je začelo odražati na mojem zdravju. Pestile so me različne težave. Uradna medicina mi ni znala pomagati. Zato sem se odločil, da bom zdravje in počutje vzel v svoje roke,« se spo- minja tistega prelomnega obdobja. Iskal je načine za učinkovito sproščanje. Začel je meditirati in izvajati vaje qi-gong za dvig imunskega sistema in dobro počutje. V tem se je tako izuril, da v Velenju več kot dvajset let vodi krožek qi-gong »S spremembo načina razmišljanja in delovanja sem si povr- nil zdravje. Hvaležen sem, da mi je uspelo. In sem si rekel, če je učinkovalo pri meni, bo zagotovo tudi pri drugih. Zato sem svoje znanje in izkušnje začel predajati naprej.« Kljub posmehu je vztrajal Tako je v Sindikatu policistov Slovenije pri uvajanju strokovnih posvetov, predavanj in delavnic o obvladovanju stresa najprej naletel na kritiko, celo na posmehovanje in norčeva- nje. Nekateri so ga pri delu namenoma ovirali. »A sem kljub temu vztrajal. Danes sem vesel, da smo pri kolegih policistih dosegli želene rezultate. Povezali smo se z Znanstvenorazi- skovalnim centrom Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti in med drugim sodelovali z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, ugledno specialistko psihiatrije. Ker vemo, da smo na pravi poti, bomo delavnice nadaljevali tudi letos. Na njih je doslej sodelovalo več sto po- licistk in policistov.« »Če je policist opremljen z orodji za obvla- dovanje stresa, je pri delu bolj osredotočen in učinkovit, zato redkeje posega po prisilnih sredstvih, verjetnost za napake je bistveno manjša, manj je tudi pritožb glede policijske- ga dela, javna podoba policije ni okrnjena,« še pravi Huselja. Kadrovsko podhranjeni Lani je postal predsednik Sindikata polici- stov Slovenije, v katerem si prizadevajo ohra- niti status policistov v javnem sektorju. »Za- vzemamo se, da je delo policistov ustrezno ovrednoteno in plačano glede na zahtevnost in odgovornost. Da imajo pri delu na voljo dovolj osnovne in varovalno-zaščitne opreme. Slovenska policija je sicer dobro opremljena z vozili in varovalno opremo, izboljšati pa bi bilo treba nekatere policijske postaje ter objekte, v katerih se policisti izobražujejo in usposabljajo.« Ker je tudi policija kadrovsko podhranjena, omenjeni sindikat med drugim sodeluje pri privabljanju mladih v policijske vrste. »Da kolegi ne bi več tako množično odhajali iz policije na druga delovna mesta, mora delo- dajalec zagotoviti pogoje, ki bodo policistom omogočili usklajevanje družinskega in poklic- nega življenja. Policisti delajo 24 ur na dan, vse dni v tednu, celo leto. Njihov delovnik se prilagaja varnostni problematiki, ki je ni mogoče predvideti.« Ob tem sogovornik opozarja še, da je v policijo treba nenehno vlagati, saj je varnost neprecenljiva vrednota, sploh v Sloveniji, ki se želi tudi turistično razvijati. Veliko turistov prihaja k nam prav zaradi občutka varnosti, kar je v veliki meri rezultat dela policije ozi- roma njenih uslužbenk in uslužbencev. In tega se moramo zavedati vsi in ne le država. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 12, 21. marec 2024 STRES V UNIFORMI V bogati policijski karieri, med katero je končal študij sociologije, je opravljal delo policista, vodstvenega delavca in inšpektorja za posebne naloge v celjski policijski upravi. Zdaj je samostojni višji inšpektor v Upravi uniformirane po- licije Generalne policijske uprave in predsednik Sindikata policistov Slovenije. V sindikatu vodi projektno skupino za psihosocialno pomoč policistom. Zadnja leta predava o stresu, je avtor strokovnih člankov o fenomenu stresa, zdravem načinu življenja, a tudi o varnosti in varstvoslovju, ki jih je objavil v strokovnih revijah, zbornikih in časopisih. Njegova knjiga Stres v uniformi je med bralci deležna zelo pozitivnih odzivov. Pri svojem delu povezuje starodavna znanja in tehnike sproščanja s sodobnimi znanstvenimi spoznanji s tega področja. BARBARA FURMAN Velenjčan Adil Huselja o prizadevanjih za zmanjševanje stresa pri policijskem delu Pomagal je sebi, zdaj pomaga drugim Adil Huselja se zadnja leta posveča premoščanju stresa. Njego- va knjiga Stres v uniformi je deležna številnih dobrih odzivov med bralci. Tudi njemu je dolgoletni stres povzročil kopico zdravstvenih težav. Adil se je rodil v manjšem mestu Teslić v Bosni in Hercegovini. Njegov oče je več let delal v tamkajšnjem rudniku. Ko so ga za- prli, se je s sodelavci odzval povabilu Rudni- ka lignita Velenje za zaposlitev. Zato se je z družino preselil v Velenje. Takrat je bil Adil star 12 let. Priznava, da prilagajanje na novo okolje ni bilo preprosto, saj ni znal niti besede slovenskega jezika, a se je v šoli kljub temu dobro znašel. Že takrat je vzljubil knjige in branje, učiteljica slovenskega jezika ga je celo navdušila za učiteljski poklic, zato se je name- raval vpisati na pedagoško gimnazijo v Celju. Zakaj si je premislil? Pravi, da po naključju, čeprav je z leti dojel, da naključij v življenju pravzaprav ni. »Policist bom!« Spominja se dne, ko jih je v osnovni šoli obiskal vodja policijskega okoliša in kako sta se njegova sošolca ter tudi najboljša prijate- lja odločala za poklic policista. »Tisti dan je prišel v šolo tudi moj oče in z ravnateljico sta mi predlagala, naj se sošolcema pridružim na sprejemnem izpitu v Tacnu. Zamisel se mi je zdela odlična. A nisem pričakoval, da me bo šola s svojimi prostori in opremo tako navdušila. Najbolj nogometno igrišče, saj od mene, sploh nista vpisala v to šolo. Eden si je premislil, drugi ni opravil sprejemnih izpitov.« To je bil čas, ko so se mladi pogosto odločali za poklic policista. Danes ni več tako. Zaupanje in sodelovanje V 80. letih prejšnjega sto- letja si je prvič nadel policij- sko uniformo in začel tudi v praksi spoznavati odgo- vorno in zahtevno delo. V času, ko je bil vodja poli- cijskega okoliša v Žalcu, kasneje v Ljubnem ob Savinji, Mozirju in Vele- nju, je zaradi želje, da bi ljudem čim bolj približal delo policistov, začel obisko- vati šole in vrtce. »Ocenil sem, da bi bilo dobrodošlo, da bi jih seznanili s pomenom varno- sti. Kako zanjo skrbi policija in kaj lahko sami naredimo za svojo varnost. Zelo pomembno se mi je zdelo tudi, da bi v javnosti premostili predsodke o tem, da je policija zgolj represiven organ.« Ob delu je nadaljeval študij v višji pravni šoli, kasneje je končal še univerzitetni študij sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ko je bil pomočnik komandirja Policijske postaje Velenje, je prepoznal potrebo po sode- lovanju policije z mediji, zato se je povezal z lokalnimi mediji, v katerih je nizal predvsem raznovrstne nasvete o zagotavljanju varnosti. Kar 15 let, med letoma 2008 in 2023, je pisal tudi časopisne kolumne Varnostno ogledalo v časopisu Naš čas. »Zelo pomembno je, da se med policijo in lokalnim okoljem vzpostavita zaupanje in sodelovanje, saj se le tako lah- ko policija res učinkovito odziva na potrebe ljudi,« poudarja. Zato se je v času, ko je bila v Velenju zelo pereč problem med mladimi odvisnost od prepovedanih drog, povezal s centrom za socialno delo. Organizira- li so dejavnosti za osveščanje in preprečevanje odvisnosti. »Po- licist mora dihati z okoljem, v katerem dela. Zato sem se vključeval v različna društva, saj sem tako širil krog poznanstev in tako so se porajale nove ideje za sodelo- vanje.« Med drugim je bil pobudnik, da bi bila policija prisotna tudi na smučiščih in bi skrbela za varnost na belih strminah. Sredi Ljubljane Pogovor sva usme- rila tudi v aktualne razmere v policiji. Njeno delo je pod ostrim očesom la- ične in strokovne javnosti, pogosto tudi pod plazom kritik, upravičenih in neupravičenih. V javnosti je pred dnevi zelo odmevalo do- gajanje na Bavarskem dvoru sredi Ljubljane, ko je 23-letnik grozil z nožema. Po navedbah Policijske uprave Ljubljana so policisti rav- nali ustrezno in uporabo prisilnih sredstev stopnjevali sorazmerno z grožnjo. Zavračajo tudi obtožbe o pomanjkljivem opravljanju svojega dela. »To je tipičen primer, s katerim se policisti srečujejo v zadnjih letih. Inter- ventne dogodke na javnih krajih mimoidoči snemajo in celo v živo predvajajo na spletnih straneh, kjer se vrstijo različni komentarji. V nasprotju s številnimi, ki so kritizirali pre- dolgo in »preblago« reševanje situacije, sem vesel, da policisti niso uporabili strelnega orožja kot bi ga v nekaterih državah, ter da so postopek »pripeljali« do izročitve 23-letnika zdravstvenim delavcem. Ne želim podajati ocene o ukrepanju, saj zaupam odgovornim v policiji, da bodo tako kot druge primere tudi ta primer analizirali, ocenili postopke sodelujočih policistov in po potrebi pripravili usmeritve.« Varnost je vrednota in pravica Med drugim se policija kot neodvisna in strokovna ustanova sooča s poskusi politič- nega vpletanja. »Zelo dobro poznam delova- nje policije, zato lahko rečem, da je nekdanji ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar v zgolj pol leta ministrovanja uspelo izboljšati javno podobo policije in javno mnenje o po- licijskem delu v primerjavi z njenim predho- dnikom v prejšnji vladi. Vsi se zagotovo še spomnimo, da smo v času covida policijo doživljali kot represivni organ, ko je javnost ogorčeno spremljala nedopustno ravnanje pri zatiranju protestov in preko- merno uporabo prisilnih sredstev nad protestniki.« Ob tem višji samostojni po- licijski inšpektor Adil Huse- lja poudarja, da varnost ni samoumevna, sploh v današnjem času, ko imamo vojno tudi na evropskih tleh. A se »V Sindikatu policistov Slovenije sem pri uvajanju strokovnih posvetov, predavanj in delavnic o obvladovanju stresa najprej naletel na kritiko, celo na posmehovanje in norčevanje. Nekateri so me pri delu namenoma ovirali. A sem kljub temu vztrajal. Danes sem vesel, da smo pri kolegih policistih dosegli želene rezultate.« »Policijsko delo je zelo zahtevno, zgolj tolažba ob večjih stresnih obremenitvah ne zadostuje. Psihosocialna pomoč mora biti strokovna. Bil sem priča številnim primerom, ko so kolegi zaradi posledic stresa zboleli zaradi težjih bolezni, zašli v vrtinec odvisnosti od alkohola, adrenalinskih dejavnosti in celo deloholizma.« sem takrat treniral v NK Rudar, ter prosto- ri borilnice, ker sem treniral tudi karate. V meni se je prebudila močna želja, da bi se izobraževal v tej šoli. Med 1250 kandidati sem uspešno opra- vil sprejemne izpite,« se spominja. »Ironično je, da se moja sošolca, ki sta bila bistveno bolj navdušena Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 12, 21. marec 2024 STRES V UNIFORMI tega po njegovem mnenju ne zavedamo v za- dostni meri. »Varnost je vrednota in pravica. Je dobrina, ki jo policisti ustvarjamo v sode- lovanju z državljani.« Srčnost in pogum In tudi policisti so samo ljudje. Mnogi so pripravljeni priskočiti na pomoč tudi zunaj delovnega časa. To so ne nazadnje dokaza- li med lanskimi avgustovskimi uničujočimi poplavami. Vendar so njihova pogumna de- janja v primerjavi z gasilci in s člani civilne zaščite neupravičeno ostala v senci medijske pozornosti. »Zato sem vesel, da sta minister za notranje zadeve in generalni direktor poli- cije organizirala slovesnost, na kateri sta poli- cistkam in policistom za njihovo požrtvoval- nost in pogum podelila priznanja in medalje. V tistih dramatičnih okoliščinah je letalska policijska enota na območja, ki so bila zara- di narasle vode odrezana od sveta, dovažala najrazličnejšo pomoč ter reševala ljudi. Rešili so več deset življenj. To so dejstva, ki doka- zujejo strokovnost, odgovornost, pripadnost, srčnost in sočutnost uslužbencev policije.« Dvojni stres V današnjem času globalizacije in hitrega tehnološko-informacijskega napredka je po- licist pri svojem delu izpostavljen akutnemu in kroničnemu stresu. »Za policista je velika psihična obremenitev, ko se vsakodnevno so- oča s posledicami nasilja in je marsikdaj tudi sam izpostavljen grožnjam in napadom. In z leti se takšni prizori kopičijo. Ni normalno, da vidi toliko trupel, nerazsodnih nasilnežev in nemočnih žrtev, med katerimi so tudi otro- ci. Ko pride policist na kraj dogodka, doživi akutni stres, vendar se ta s časom spremeni v kroničnega, saj so policisti bolj ali manj vsakodnevno izpostavljeni tem specifi čnim dejavnikom stresa.« Dodaten stres povzročajo izpostavljenost dela in pritiski javnosti, saj lahko vsak s svo- jim pametnim telefonom posname njegovo delo in posnetek objavi na družbenih omrež- jih. Pod posnetkom se ponavadi vsuje kopica komentarjev, tudi zelo žaljivih in nizkotnih. K razpihovanju negativizma, ugotavlja Huselja, žal vedno pogosteje prispevajo tudi mediji s svojim senzacionalističnim poročanjem. Zato policijsko delo terja nenehno izobraževanje, usposabljanje in prilagajanje. Zelo pomemb- no je tudi, da je policist deležen podpore v kolektivu, v primeru težjih stresnih dogodkov in posttravmatske stresne motnje pa tudi stro- kovne sistemske psihološke pomoči. Depresije, tudi samomori Zato je pred leti dal pobudo, da bi v policiji začeli uvajati sistemsko strokovno psihološko pomoč. Meni, da policisti potrebujejo zna- nje, kako prepoznati stres in kako se soočiti z njim. Kot še poudarja, je osveščanje ključno. Policijsko delo je zelo zahtevno, zgolj tolažba ob večjih stresnih obremenitvah ne zadostu- je. Psihosocialna pomoč mora biti strokovna. »Policistu moramo pomagati vzpostaviti psi- hično stabilnost tako za soočenje z nasiljem in s posledicami nasilja kot tudi z grožnjami. Le tako bo lahko kos zelo zahtevnim okolišči- nam dela. Nekateri leta in leta v sebi kopičijo posledice stresa in predvsem nepredelana ču- stva, potem se ob nekem ponovnem stresnem dogodku psihično zlomijo. Bil sem priča šte- vilnim primerom, ko so kolegi zaradi posle- dic stresa zboleli zaradi težjih bolezni, zašli v vrtinec odvisnosti od alkohola, adrenalinskih dejavnosti in celo deloholizma.« Dodaja, da se nekateri več let bojujejo z de- presijo in drugimi duševnimi motnjami, ki pri nekaterih vplivajo na to, da življenje končajo s samomorom. Zato je, kot še pravi, treba posle- dice stresa blažiti sproti. Policisti potrebujejo varno zavetje, ko se vrnejo s terena v svojo enoto. Potrebujejo pogovor in razumevanje. Biti morajo slišani. To velja tako za delovni kolektiv kot družinsko okolje. Leta 2017 je napisal knjigo Stres v unifor- mi, ki je dobrodošlo čtivo za vse, ki želijo več izvedeti o stresu. »Eden od ciljev, ki sem ga zasledoval med pisanjem knjige, je spod- buditi bralce, ne glede na to, ali svoje delo opravljajo v uniformi ali v civilnih oblačilih, k pridobivanju osebnostnih kompetenc in pre- vzemu odgovornosti v življenju. Ne nazadnje je to tudi edini način, da se znamo in zmo- remo soočati z vedno bolj zahtevnimi izzivi sodobnega časa ter tako vplivati na kakovost lastnega življenja in življenja drugih ljudi.« Birokratski stres Tudi sam se je v štirih desetletjih policij- skega dela nemalokrat soočal s stresom. Tudi takrat, ko je terensko delo zamenjal z delom v Upravi uniformirane policije pod okriljem Generalne policijske uprave, kamor je bil leta 1999 premeščen iz celjske policijske uprave. »Ne boste verjeli, toda inšpektorsko delo v pisarni mi je povzročilo več stresa kot vsa leta terenskega dela skupaj. Ubijala me je toga in počasna birokracija. Procedure pri uvajanju sprememb predpisov se vlečejo kot jara kača. Jezilo me je, ker pri delu nisem bil tako učinkovit, kot sem si želel. Vse to se je začelo odražati na mojem zdravju. Pestile so me različne težave. Uradna medicina mi ni znala pomagati. Zato sem se odločil, da bom zdravje in počutje vzel v svoje roke,« se spo- minja tistega prelomnega obdobja. Iskal je načine za učinkovito sproščanje. Začel je meditirati in izvajati vaje qi-gong za dvig imunskega sistema in dobro počutje. V tem se je tako izuril, da v Velenju več kot dvajset let vodi krožek qi-gong »S spremembo načina razmišljanja in delovanja sem si povr- nil zdravje. Hvaležen sem, da mi je uspelo. In sem si rekel, če je učinkovalo pri meni, bo zagotovo tudi pri drugih. Zato sem svoje znanje in izkušnje začel predajati naprej.« Kljub posmehu je vztrajal Tako je v Sindikatu policistov Slovenije pri uvajanju strokovnih posvetov, predavanj in delavnic o obvladovanju stresa najprej naletel na kritiko, celo na posmehovanje in norčeva- nje. Nekateri so ga pri delu namenoma ovirali. »A sem kljub temu vztrajal. Danes sem vesel, da smo pri kolegih policistih dosegli želene rezultate. Povezali smo se z Znanstvenorazi- skovalnim centrom Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti in med drugim sodelovali z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, ugledno specialistko psihiatrije. Ker vemo, da smo na pravi poti, bomo delavnice nadaljevali tudi letos. Na njih je doslej sodelovalo več sto po- licistk in policistov.« »Če je policist opremljen z orodji za obvla- dovanje stresa, je pri delu bolj osredotočen in učinkovit, zato redkeje posega po prisilnih sredstvih, verjetnost za napake je bistveno manjša, manj je tudi pritožb glede policijske- ga dela, javna podoba policije ni okrnjena,« še pravi Huselja. Kadrovsko podhranjeni Lani je postal predsednik Sindikata polici- stov Slovenije, v katerem si prizadevajo ohra- niti status policistov v javnem sektorju. »Za- vzemamo se, da je delo policistov ustrezno ovrednoteno in plačano glede na zahtevnost in odgovornost. Da imajo pri delu na voljo dovolj osnovne in varovalno-zaščitne opreme. Slovenska policija je sicer dobro opremljena z vozili in varovalno opremo, izboljšati pa bi bilo treba nekatere policijske postaje ter objekte, v katerih se policisti izobražujejo in usposabljajo.« Ker je tudi policija kadrovsko podhranjena, omenjeni sindikat med drugim sodeluje pri privabljanju mladih v policijske vrste. »Da kolegi ne bi več tako množično odhajali iz policije na druga delovna mesta, mora delo- dajalec zagotoviti pogoje, ki bodo policistom omogočili usklajevanje družinskega in poklic- nega življenja. Policisti delajo 24 ur na dan, vse dni v tednu, celo leto. Njihov delovnik se prilagaja varnostni problematiki, ki je ni mogoče predvideti.« Ob tem sogovornik opozarja še, da je v policijo treba nenehno vlagati, saj je varnost neprecenljiva vrednota, sploh v Sloveniji, ki se želi tudi turistično razvijati. Veliko turistov prihaja k nam prav zaradi občutka varnosti, kar je v veliki meri rezultat dela policije ozi- roma njenih uslužbenk in uslužbencev. In tega se moramo zavedati vsi in ne le država. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 12, 21. marec 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Nabavni referent (m/ž) (Vojnik) V našo ekipo vabimo sodelavca (m/ž) za delovno mesto nabavni referent na sedežu podjetja v Vojniku. Mik, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 7 . 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektromehanik v vzdrževanju, adjuster – kontrolor 1 v valjarni, oddelek proge, adjuster – kontrolor v valjarni – oddelek adjustaža, pomočnik operaterja – oddelek izdelava jekla, obrat jeklarna (m/ž) (Štore) Delujemo družbeno odgovorno, skrbimo za spoštljiv odnos do vseh zaposlenih, vzpod- bujamo etično in pošteno ravnanje in imamo visok ugled v lokalni skupnosti. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 31. 3. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Proizvodni delavec (m/ž) (Slovenske Konjice) Iščemo kandidata za delo na delovnem me- stu proizvodni delavec v Slovenskih Konjicah. Isokon,, d.o.o., Slovenske Konjice, Industrij- ska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 10. 4. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. IOS razvojni inženir (m/ž) (Celje) V našo ekipo vabimo entuziastičnega, teh- nično podkovanega programerja za projek- tno delo pri razvoju mobilnih IOS- aplikacij v programskem jeziku Swift. Vaše delo bo obsegalo: razvoj novih projektnih rešitev, vzdrževanje obstoječih projektov, vodenje projektov, komunikacijo z stranko. Sotech, d.o.o., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 13. 4. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Administrator v logistiki v skladišču Celje (m/ž) Opis delovnega mesta: vnos podatkov v do- kumente in računalnik, izdelava statistik … Eurospin Eko, d.o.o., Renški Podkraj 64, 5292 Renče. Prijave zbiramo do 31. 3. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist za področje javnih naročil (m/ž) (Celje) Delovne naloge bodo: načrtovanje in iz- vajanje prodajnih in nabavnih strategij ter aktivnosti, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o doba- viteljih in kupcih, spremljanje in analiziranje cen na prodajnem in nabavnem trgu, širitev in razvoj svojega prodajnega programa. In- pos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Traktorist kmetijski delavec (m/ž) (Ponikva, Lenart) Opis delovnega mesta: opravlja vsa trak- torska in druga strojna dela v sadjarstvu, hladilnici, mešalnici, sušilnici in rastlinsko- -poljedelsko travniški proizvodnji in peru- tninski proizvodnji, opravlja razna dela z viličarjem. Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 31. 3. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Varnostnik z orožjem m/ž – Celje z okolico Opis dela: izvajanje varnostnih interve- niranj na varovanih območjih po naročilu varnostno-nadzornega centra in skladno z navodili obveščanje o opažanjih, ukrepih in dogodkih na varovanem območju. Aktiva va- rovanje, d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 14. 4. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Celje) Delovne naloge: nadzor računovodskih listin (prejetih računov in prevzemne doku- mentacije …), knjiženje prejetih in izdanih računov. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec v prodaji (m/ž) (Celje) Pričakujemo: občutek za slog in svetova- nje … Planeta, d.o.o. Optika Clarus, Grška ulica 13, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Skladiščnik-komisionar – PE Šentjur (m/ž) Opis delovnega mesta: opravlja dela po nalogu vodje logistike, sestavlja komisione na podlagi verodostojnih listin – skladiščnih nalogov, prevzema dobavljeno blago. Ahac, d.o.o., Stopče 31, 3231 Grobelno. Prijave zbi- ramo do 20. 3. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Referent za kadrovske zadeve (m/ž) (Podčetrtek) V svojo sredino vabimo pozitivno naravna- no osebo z veseljem do dela z ljudmi, ki bo odgovorna za upravljanje kadrovskih proce- sov in skrb za zaposlene v podjetju. V kolikor ste željni novih izzivov, iščete redno zaposli- tev in radi delate v timu, se prijavite na prosto delovno mesto referent za kadrovske zadeve. Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 27. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent/referentka na tehničnih pregledih (Velenje) Opis dela: uvajanje vseh upravnih postop- kov pri registraciji, uvajanje in sklepanje vseh vrst avtomobilskih zavarovanj, spreje- manje in pridobivanje ter informiranje strank o storitvah …Avto Velenje, d.o.o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 14. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Upravljavec NC-strojev (Šentjur) (m/ž) V kolektiv podjetja Alpos alu, d.o.o., vabi- mo sodelavca na delovno mesto upravljavec NC-strojev. Alpos Alu, Cesta kozjanskega od- reda 29b, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 31. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec – izmenovodja (m/ž) za polni delovni čas (Celje) Tvoj profi l: zaželena končana IV. stopnja izobrazbe trgovske oz. sorodne smeri in poznavanje trgovinskega poslovanja, izku- šnje na področju mode. New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 4. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Zreče) Iščemo sodelavce. Unior, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 13. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si Zapeli nam bodo učenci OŠ Frana Roša, OŠ Frana Kranjca, OŠ Hudinja, OŠ Lava, OŠ Ljubečna, II. OŠ, III. OŠ in IV . OŠ. Vidimo se v četrtek, 28. 3. 2024, ob 10.30 uri v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira Mestna občina Celje Družba NT&RC skupaj z Mestno občino Celje in osnovnimi šolami v Mestni občini Celje vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 12, 21. marec 2024 NAŠE AKCIJE Radijska karavana 10. sezone akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je tudi v novi sezoni ustavila v Dobju, kjer so našo ekipo ponovno zelo lepo sprejeli in pričakali s kulinarično pogostitvijo. Prava hrana za ušesa so bili tudi nekateri nastopi mladih talentov, ki jih očitno v občini Dobje ne manjka. LUKA ŽERJAV Topel sprejem in odlični nastopi Starši, sošolci in učitelji so pretekli torek napolnili športno dvorano OŠ Dobje, kjer smo videli in slišali 13 glasbenih točk. Prisluhnili smo solističnim točkam in duetu, torej je skupaj nasto- pilo 14 otrok. Kot vedno so bili razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razre- da. Tudi tokrat so prepevali izključno slovenske pesmi, kar je tudi sicer osnovno poslanstvo projekta. Mlade pevke so spet večinoma iz- birale skladbe prekaljenih pevk s slovenske glasbene scene, tako so odzvanjale pesmi Alye, Nine Pušlar, Nike Zorjan, Tanje Žagar … Za razliko od drugih prizo- rišč smo v Dobju slišali tudi tri narodnozabavne sklad- be, ki so seveda dobro ogre- le tudi občinstvo. Tokrat je bilo nastopajočih manj kot običajno, a v Dobju stavijo na kakovost in ne na množič- nost, kar so potrdili zadovolj- ni obrazi staršev in drugih obiskovalcev po nastopih mladih pevk in pevcev. »Med prebivalci občine Dobje je bilo vedno veliko dobrih pevcev, zato smo v grb naše občine umestili po- jočega slavčka. Osnovna šola Dobje spodbuja petje, zato je že pred leti organizirala pri- reditev Korajža velja, ki jo je izvajala vrsto let,« je ob pri- reditvi izjavil župan Občine Dobje Franc Leskovšek in ob tem dodal, da se zahvalju- je Novemu tedniku in Radiu Celje za organizacijo prire- ditve, saj otroci na prireditvi dosegajo lepe uspehe in nato tudi sodelujejo na različnih dogodkih v občini in širši okolici. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdija Winder Pantner, Aljoša Bončina in Dalibor Bedenik, je tokrat spet izbrala dva polfi nalista, iz vsake starostne skupine po enega. V mlajši kategoriji jo je najbolj navdušila Sara No- vak iz 5. razreda, ki je zapela skladbo dvojca Maraaya 1000 let. V starejši kategoriji je naj- bolj izstopala Nastja Kolarec iz 7. razreda, ki je nastopila s skladbo Ansambla Saše Avse- nika Eno bolho za pomoč. Pomembnosti projekta se poleg Občine Dobje, ki je bila tokratna gostiteljica, zaveda- jo tudi pokrovitelji Vivapen, Silkem, Target, Sazas in Hrib Dobje, ki zvesto sledijo naši radijski karavani. Foto: Nik Jarh Povratek v Dobje Lanska finalistka Sara Novak je ponovno navdušila ob- činstvo in žirijo ter se uvrstila v polfinale. Morda ji bo letos uspelo priti do končne zmage? V starejši kategoriji je s skladbo Eno bolho za pomoč dvorano in žirijo najbolj razvnela Nastja Kolarec. Vseh 14 nastopajočih v obeh starostnih kategorijah je po uspešnih nastopih zadovoljno poziralo našemu fotografu. Polna športna dvorana učencev, staršev in učiteljev je tudi letos navdušeno sprejela nastope mladih nadebudnih pevk in pevcev. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 12, 21. marec 2024 NAŠE AKCIJE Radijska karavana 10. sezone akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je tudi v novi sezoni ustavila v Dobju, kjer so našo ekipo ponovno zelo lepo sprejeli in pričakali s kulinarično pogostitvijo. Prava hrana za ušesa so bili tudi nekateri nastopi mladih talentov, ki jih očitno v občini Dobje ne manjka. LUKA ŽERJAV Topel sprejem in odlični nastopi Starši, sošolci in učitelji so pretekli torek napolnili športno dvorano OŠ Dobje, kjer smo videli in slišali 13 glasbenih točk. Prisluhnili smo solističnim točkam in duetu, torej je skupaj nasto- pilo 14 otrok. Kot vedno so bili razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razre- da. Tudi tokrat so prepevali izključno slovenske pesmi, kar je tudi sicer osnovno poslanstvo projekta. Mlade pevke so spet večinoma iz- birale skladbe prekaljenih pevk s slovenske glasbene scene, tako so odzvanjale pesmi Alye, Nine Pušlar, Nike Zorjan, Tanje Žagar … Za razliko od drugih prizo- rišč smo v Dobju slišali tudi tri narodnozabavne sklad- be, ki so seveda dobro ogre- le tudi občinstvo. Tokrat je bilo nastopajočih manj kot običajno, a v Dobju stavijo na kakovost in ne na množič- nost, kar so potrdili zadovolj- ni obrazi staršev in drugih obiskovalcev po nastopih mladih pevk in pevcev. »Med prebivalci občine Dobje je bilo vedno veliko dobrih pevcev, zato smo v grb naše občine umestili po- jočega slavčka. Osnovna šola Dobje spodbuja petje, zato je že pred leti organizirala pri- reditev Korajža velja, ki jo je izvajala vrsto let,« je ob pri- reditvi izjavil župan Občine Dobje Franc Leskovšek in ob tem dodal, da se zahvalju- je Novemu tedniku in Radiu Celje za organizacijo prire- ditve, saj otroci na prireditvi dosegajo lepe uspehe in nato tudi sodelujejo na različnih dogodkih v občini in širši okolici. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdija Winder Pantner, Aljoša Bončina in Dalibor Bedenik, je tokrat spet izbrala dva polfi nalista, iz vsake starostne skupine po enega. V mlajši kategoriji jo je najbolj navdušila Sara No- vak iz 5. razreda, ki je zapela skladbo dvojca Maraaya 1000 let. V starejši kategoriji je naj- bolj izstopala Nastja Kolarec iz 7 . razreda, ki je nastopila s skladbo Ansambla Saše Avse- nika Eno bolho za pomoč. Pomembnosti projekta se poleg Občine Dobje, ki je bila tokratna gostiteljica, zaveda- jo tudi pokrovitelji Vivapen, Silkem, Target, Sazas in Hrib Dobje, ki zvesto sledijo naši radijski karavani. Foto: Nik Jarh Povratek v Dobje Lanska finalistka Sara Novak je ponovno navdušila ob- činstvo in žirijo ter se uvrstila v polfinale. Morda ji bo letos uspelo priti do končne zmage? V starejši kategoriji je s skladbo Eno bolho za pomoč dvorano in žirijo najbolj razvnela Nastja Kolarec. Vseh 14 nastopajočih v obeh starostnih kategorijah je po uspešnih nastopih zadovoljno poziralo našemu fotografu. Polna športna dvorana učencev, staršev in učiteljev je tudi letos navdušeno sprejela nastope mladih nadebudnih pevk in pevcev. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 12, 21. marec 2024 BRALCI POROČEVALCI 2. marca je bilo v Domu sv. Jožefa v Celju 14. Hipokratovo srečanje na temo teorije spola. O sodobnih izzivih zlasti me- dicinske etike so v duhu dialoga spregovorili ugledni pred- stavniki medicine ter vzgoje in izobraževanja. Modra žabja svatba Čas mrestenja pri plavčkih traja običajno le dan ali dva. Plavajoči na površini skušajo z barvo in oglašanjem pritegniti pozornost precej manj številnih samic. (Foto: Dušan Klenovšek) Zgodnja pomlad je čas, ki ga zaznamujejo tudi dvoživke, ki se selijo z območja, kjer so prezimovale, do stoječih voda, kjer se razmnožujejo. Poleg navadne krastače so to rjave žabe. Na večini lokacij, kjer poteka »žabja svatba«, sta od rjavih žab prisotni dve vrsti – sekulja in rosnica. Na območjih nižinskih mokrotnih gozdnatih območij se zelo redko pojavlja tudi plavček – rjava žaba, pri kateri samčki v času svatovanja svojo rjavo obarvanost spremenijo v nebeško modro. Seveda s tem postanejo še bolj opazni za plenilce (vidre, čaplje, štorklje), a pri iskanju samice je to lahko odločilna prednost, ki jim omogoči priložnost, da bodo imeli potomce. Med vezanjem vozlov Letos nastopilo kar 120 ekip mladih gasilcev Kviz gasilske mladine GZ Žalec je bil v soboto, 9. mar- ca, v OŠ Braslovče. Na njem je sodelovalo 30 ekip, ki so se na tekmovanje uvrstile s tekmovanj, ki so bila orga- nizirana v vseh petih gasil- skih poveljstvih občin v GZ Žalec (Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec) in na katerih je letos tekmova- lo rekordnih 120 ekip. Organizatorji so ekipe raz- vrstili v tri kategorije – glede na starost (pionirji, mladinci, gasilci pripravniki). Pomeri- le so se v reševanju testov iz gasilske tematike, reševanju gasilske križanke in iskanju gasilskih izrazov v osmero- smerki. V praktičnem delu so izvajale disciplini vezanje vozlov oziroma navezave ga- silskega orodja ter gasilske spretnosti. Najboljše ekipe so bile med pionirji Ojstriška vas – Tabor 1, Ojstriška vas – Tabor, Ka- saze – Liboje. Med mladinci so bile najboljše ekipe Ka- pla – Pondor ognjeni trojčki, Trnava 1 in Kapla – Pondor. Najboljši gasilci pripravniki so prihajali iz ekip Parižlje – To- povlje 1, Andraž nad Polzelo in Polzela. Pestri ponudbi dejavnosti za otroke v celjski občini smo se med zimskimi počitnicami pridružili tudi v Don Bosko- vem centru Celje. Za otroke smo med 26. februarjem in 1. marcem organizirali zimski oratorij, ki se ga je udeležilo 40 otrok in 15 animatorjev. Skozi teden nas je vodila Ostržkova zgodba, ki smo jo spoznavali preko fi lma Pino- cchio (Ostržek). V katehezah smo zgodbo vsak dan tudi aktualizirali in se pogovarjali o vrednotah glavnih likov. V ponedeljek nas je obiskal in s svojimi triki navdušil tudi mlad čarovnik Dakul, ki je v svojo predstavo spretno vklju- čil tudi udeležence oratorija. Ustvarjalni del dneva je bil namenjen pripravi in peki pic. V torek smo se z vlakom od- pravili v Velenje, kjer smo se ob spremstvu dežnih kapljic peš podali do Velenjskega gradu. Tam smo si ogledali muzejske zbirke in z navdu- šenjem prisluhnili vodički, ki nam je povedala marsikatero zanimivost. Odpravili smo se tudi v Hišo mineralov, kjer so razstavljeni minerali. Otroci so bili nad bliščem več tisoč primerkov iz vsega sveta vi- dno navdušeni. V sredo smo izkoristili brezplačen vstop na mestno drsališče in se po sprehodu skozi mesto zabavali na ledu. Četrtkovo dopoldne je bilo namenjeno obisku ke- gljišča, kjer smo se pomerili v zbijanju kegljev. Oratorijski teden se je končal v petek s kopanjem v Thermani Laško. Veliko časa smo tudi letos namenili igram in prijetnemu druženju. Za otroke smo vsako popoldne organizirali veliko igro, animatorji pa so kot no- vost letošnjega oratorija vsak dan sami pripravili obrok za udeležence. Teden je prehitro minil, vsi pa se že veselimo poletnega oratorija v juliju in drugih dejavnosti, ki jih v Salezijan- skem mladinskem centru Ce- lje pripravljamo za otroke in mlade. KLEMENTINA FIDLER Zimski oratorij v salezijanskem mladinskem centru Z vlakom so se odpravili v Velenje, kjer so se podali do Velenjskega gradu. O sodobnih izzivih zlasti medicinske eti- ke so v duhu dialoga spregovorili ugle- dni predstavniki medicine ter vzgoje in izobraževanja. Hipokratovo srečanje na temo teorije spola mi zapleti in vse nepredvidljive posledice niti niso znane. Do- dal je še, da se pri takšni od- ločitvi ne sme slediti modnim smernicam, vplivnežem ali nasedati svetu, ki je poln laži in prevar. Asist. dr. Gabriel Kavčič, mo- ralni teolog in tiskovni pred- stavnik slovenske škofovske konference, je izpostavil, da mlad človek potrebuje podpo- ro in ne kirurgije, pod vplivom medijev in družbenih omrežij pa se raztaplja podoba človeka. Na pomislek dr. Silva Šinkov- ca, da ima pri razumevanju obravnavane tematike močan vpliv ideologija, je pritrdil z besedami, da če je človek ra- zumljen zgolj kot sredstvo, po- tem se moramo bati ideologije, in ob tem spomnil še na misel akad. prof. dr. Jožeta Trontlja o človekovem dostojanstvu. Prof. dr. Roman Kuhar, soci- olog, dekan fi lozofske fakulte- te, je povedal, da zahteva tema interdisciplinarni pristop, saj imamo isti cilj, čeprav govori- mo z različnih vidikov, in da vsem v osnovi pripadajo iste človekove pravice in dostojan- stvo. Benjamin Tomažič, profesor matematike in informatike v Zavodu Sv. Frančiška Saleškega v Želimljah, je povzel, da nihče ne pozna obravnavane teme ce- lostno, zato je prav, da se stroke dopolnjujejo in da si vsak upa povedati resnico s svojega vidi- ka v dobrobit drugega. Odlično pripravljeno sreča- nje in vodenje je izpeljala mag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., prof. ang. in fran. jezika, v so- delovanju z Združenjem slo- venskih katoliških zdravnikov. KSENIJA FÄNRICH dre, čaplje, štorklje ali fotografa prekinejo z razkazovanjem in oglašanjem ter se potopijo na varnejše dno vodnega telesa. Tudi ob takojšnjem odhodu lahko še pol ure vztrajajo skriti. Seveda tako plenilci kot foto- grafi ostanejo na lokaciji obi- čajno tudi več kot uro ali dve. Lahko se zgodi, da v dveh dneh svatovanja samčki večino časa preživijo skriti na dnu. Samice, ki morajo odložiti svoj mrest, tako večkrat to naredijo brez samca, ki bi jajčeca oplodil. Tako je izgubljena cela gene- racija teh redkih, ogroženih in zavarovanih dvoživk. Iz teh razlogov apeliramo na vse foto- grafe, da fotografi ranje opravijo ob pomoči maskirne obleke ali maskirnega šotorčka. In to na- redimo le enkrat – ne vsak dan, ne vsako leto. Posnetki, ki jih prikazujemo, so bili narejeni iz maskirnega šotorčka, s katerim se je fotograf počasi približeval lokaciji s plavčki. Čeprav so fo- tografi je nastale iz oddaljenosti dveh metrov, niti za trenutek niso prekinile s svojim razka- zovanjem in oglašanjem. Tudi objavo smo izvedli, ko je bilo njihove žabje »ohceti« že ko- nec, ko so bili samčki ponovno rjavih barv varno skriti med od- padlim listjem na gozdnih tleh. Oplojeni mresti v vodi tako da- jejo upanje letošnji generaciji za preživetje vrste. DUŠAN KLENOVŠEK Čas mrestenja pri plavčkih traja običajno le dan ali dva. Plavajoči na površini skušajo z barvo in oglašanjem pritegniti pozornost precej manj števil- nih samic. V zadnjih letih je med številnimi fotografi , ki iščejo naravne motive, posta- lo fotografi ranje plavčkov zelo priljubljeno. Takojšnje objave na družbenih medijih spodbu- dijo še mnoge druge. Lokacije mrestenja postajajo vedno bolj znane, obisk je vedno večji. Ob tem se postavi vprašanje vpli- va vedno večjega negativnega vpliva na uspešnost mrestenja. Samčki namreč ob prihodu vi- Naštete ekipe bodo GZ Žalec zastopale na kvizu sa- vinjsko-šaleške regije, ki bo to soboto, 23. marca, v Gasilski zvezi Šaleške doline. Medalje so podelili predse- dnik GZ Žalec Milan Pusto- slemšek, podžupanja Občine Braslovče Urška Hozjan in predsednica Mladinske ko- misije GZ Žalec Lidija Krk, ki so na odprtju in zaključku tekmovanja tudi pozdravili vse tekmovalce, mentorje, so- dnike in druge organizatorje kviza. TT Prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., pediater endokrinolog, meni, da se je o težkih temah treba pogovarjati na podlagi ar- gumentov, da mora biti stroka avtonomna in je politika ne sme utišati. Svoje misli je pov- zel s tem, da je treba mladim priti naproti s tistim, kar jih dviga, ne tlači, ter jim zago- toviti trdne temelje na poti v odraslost. Specialni pedagog Marko Juhant je izpostavil model, kako se preko družbenih omrežij širijo neustrezne vsebine, ki jih mediji začnejo promovirati v skladu s svojo politiko. Pri tem je človek, ki pove, kaj je narobe, označen kot sovražen. Merilo mora biti zdrava pamet. Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične in rekonstrukcijske kirurgije, je zaradi odsotnosti svoja razmi- šljanja na zastavljena vpraša- nja pripravil vnaprej. Izpostavil je, da o osebah, ki se odločijo za tovrstne spremembe telesa, ne sme nihče soditi. Postopek je dolga zapletena pot z možni- Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 12, 21. marec 2024 BRALCI POROČEVALCI 2. marca je bilo v Domu sv. Jožefa v Celju 14. Hipokratovo srečanje na temo teorije spola. O sodobnih izzivih zlasti me- dicinske etike so v duhu dialoga spregovorili ugledni pred- stavniki medicine ter vzgoje in izobraževanja. Modra žabja svatba Čas mrestenja pri plavčkih traja običajno le dan ali dva. Plavajoči na površini skušajo z barvo in oglašanjem pritegniti pozornost precej manj številnih samic. (Foto: Dušan Klenovšek) Zgodnja pomlad je čas, ki ga zaznamujejo tudi dvoživke, ki se selijo z območja, kjer so prezimovale, do stoječih voda, kjer se razmnožujejo. Poleg navadne krastače so to rjave žabe. Na večini lokacij, kjer poteka »žabja svatba«, sta od rjavih žab prisotni dve vrsti – sekulja in rosnica. Na območjih nižinskih mokrotnih gozdnatih območij se zelo redko pojavlja tudi plavček – rjava žaba, pri kateri samčki v času svatovanja svojo rjavo obarvanost spremenijo v nebeško modro. Seveda s tem postanejo še bolj opazni za plenilce (vidre, čaplje, štorklje), a pri iskanju samice je to lahko odločilna prednost, ki jim omogoči priložnost, da bodo imeli potomce. Med vezanjem vozlov Letos nastopilo kar 120 ekip mladih gasilcev Kviz gasilske mladine GZ Žalec je bil v soboto, 9. mar- ca, v OŠ Braslovče. Na njem je sodelovalo 30 ekip, ki so se na tekmovanje uvrstile s tekmovanj, ki so bila orga- nizirana v vseh petih gasil- skih poveljstvih občin v GZ Žalec (Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec) in na katerih je letos tekmova- lo rekordnih 120 ekip. Organizatorji so ekipe raz- vrstili v tri kategorije – glede na starost (pionirji, mladinci, gasilci pripravniki). Pomeri- le so se v reševanju testov iz gasilske tematike, reševanju gasilske križanke in iskanju gasilskih izrazov v osmero- smerki. V praktičnem delu so izvajale disciplini vezanje vozlov oziroma navezave ga- silskega orodja ter gasilske spretnosti. Najboljše ekipe so bile med pionirji Ojstriška vas – Tabor 1, Ojstriška vas – Tabor, Ka- saze – Liboje. Med mladinci so bile najboljše ekipe Ka- pla – Pondor ognjeni trojčki, Trnava 1 in Kapla – Pondor. Najboljši gasilci pripravniki so prihajali iz ekip Parižlje – To- povlje 1, Andraž nad Polzelo in Polzela. Pestri ponudbi dejavnosti za otroke v celjski občini smo se med zimskimi počitnicami pridružili tudi v Don Bosko- vem centru Celje. Za otroke smo med 26. februarjem in 1. marcem organizirali zimski oratorij, ki se ga je udeležilo 40 otrok in 15 animatorjev. Skozi teden nas je vodila Ostržkova zgodba, ki smo jo spoznavali preko fi lma Pino- cchio (Ostržek). V katehezah smo zgodbo vsak dan tudi aktualizirali in se pogovarjali o vrednotah glavnih likov. V ponedeljek nas je obiskal in s svojimi triki navdušil tudi mlad čarovnik Dakul, ki je v svojo predstavo spretno vklju- čil tudi udeležence oratorija. Ustvarjalni del dneva je bil namenjen pripravi in peki pic. V torek smo se z vlakom od- pravili v Velenje, kjer smo se ob spremstvu dežnih kapljic peš podali do Velenjskega gradu. Tam smo si ogledali muzejske zbirke in z navdu- šenjem prisluhnili vodički, ki nam je povedala marsikatero zanimivost. Odpravili smo se tudi v Hišo mineralov, kjer so razstavljeni minerali. Otroci so bili nad bliščem več tisoč primerkov iz vsega sveta vi- dno navdušeni. V sredo smo izkoristili brezplačen vstop na mestno drsališče in se po sprehodu skozi mesto zabavali na ledu. Četrtkovo dopoldne je bilo namenjeno obisku ke- gljišča, kjer smo se pomerili v zbijanju kegljev. Oratorijski teden se je končal v petek s kopanjem v Thermani Laško. Veliko časa smo tudi letos namenili igram in prijetnemu druženju. Za otroke smo vsako popoldne organizirali veliko igro, animatorji pa so kot no- vost letošnjega oratorija vsak dan sami pripravili obrok za udeležence. Teden je prehitro minil, vsi pa se že veselimo poletnega oratorija v juliju in drugih dejavnosti, ki jih v Salezijan- skem mladinskem centru Ce- lje pripravljamo za otroke in mlade. KLEMENTINA FIDLER Zimski oratorij v salezijanskem mladinskem centru Z vlakom so se odpravili v Velenje, kjer so se podali do Velenjskega gradu. O sodobnih izzivih zlasti medicinske eti- ke so v duhu dialoga spregovorili ugle- dni predstavniki medicine ter vzgoje in izobraževanja. Hipokratovo srečanje na temo teorije spola mi zapleti in vse nepredvidljive posledice niti niso znane. Do- dal je še, da se pri takšni od- ločitvi ne sme slediti modnim smernicam, vplivnežem ali nasedati svetu, ki je poln laži in prevar. Asist. dr. Gabriel Kavčič, mo- ralni teolog in tiskovni pred- stavnik slovenske škofovske konference, je izpostavil, da mlad človek potrebuje podpo- ro in ne kirurgije, pod vplivom medijev in družbenih omrežij pa se raztaplja podoba človeka. Na pomislek dr. Silva Šinkov- ca, da ima pri razumevanju obravnavane tematike močan vpliv ideologija, je pritrdil z besedami, da če je človek ra- zumljen zgolj kot sredstvo, po- tem se moramo bati ideologije, in ob tem spomnil še na misel akad. prof. dr. Jožeta Trontlja o človekovem dostojanstvu. Prof. dr. Roman Kuhar, soci- olog, dekan fi lozofske fakulte- te, je povedal, da zahteva tema interdisciplinarni pristop, saj imamo isti cilj, čeprav govori- mo z različnih vidikov, in da vsem v osnovi pripadajo iste človekove pravice in dostojan- stvo. Benjamin Tomažič, profesor matematike in informatike v Zavodu Sv. Frančiška Saleškega v Želimljah, je povzel, da nihče ne pozna obravnavane teme ce- lostno, zato je prav, da se stroke dopolnjujejo in da si vsak upa povedati resnico s svojega vidi- ka v dobrobit drugega. Odlično pripravljeno sreča- nje in vodenje je izpeljala mag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., prof. ang. in fran. jezika, v so- delovanju z Združenjem slo- venskih katoliških zdravnikov. KSENIJA FÄNRICH dre, čaplje, štorklje ali fotografa prekinejo z razkazovanjem in oglašanjem ter se potopijo na varnejše dno vodnega telesa. Tudi ob takojšnjem odhodu lahko še pol ure vztrajajo skriti. Seveda tako plenilci kot foto- grafi ostanejo na lokaciji obi- čajno tudi več kot uro ali dve. Lahko se zgodi, da v dveh dneh svatovanja samčki večino časa preživijo skriti na dnu. Samice, ki morajo odložiti svoj mrest, tako večkrat to naredijo brez samca, ki bi jajčeca oplodil. Tako je izgubljena cela gene- racija teh redkih, ogroženih in zavarovanih dvoživk. Iz teh razlogov apeliramo na vse foto- grafe, da fotografi ranje opravijo ob pomoči maskirne obleke ali maskirnega šotorčka. In to na- redimo le enkrat – ne vsak dan, ne vsako leto. Posnetki, ki jih prikazujemo, so bili narejeni iz maskirnega šotorčka, s katerim se je fotograf počasi približeval lokaciji s plavčki. Čeprav so fo- tografi je nastale iz oddaljenosti dveh metrov, niti za trenutek niso prekinile s svojim razka- zovanjem in oglašanjem. Tudi objavo smo izvedli, ko je bilo njihove žabje »ohceti« že ko- nec, ko so bili samčki ponovno rjavih barv varno skriti med od- padlim listjem na gozdnih tleh. Oplojeni mresti v vodi tako da- jejo upanje letošnji generaciji za preživetje vrste. DUŠAN KLENOVŠEK Čas mrestenja pri plavčkih traja običajno le dan ali dva. Plavajoči na površini skušajo z barvo in oglašanjem pritegniti pozornost precej manj števil- nih samic. V zadnjih letih je med številnimi fotografi , ki iščejo naravne motive, posta- lo fotografi ranje plavčkov zelo priljubljeno. Takojšnje objave na družbenih medijih spodbu- dijo še mnoge druge. Lokacije mrestenja postajajo vedno bolj znane, obisk je vedno večji. Ob tem se postavi vprašanje vpli- va vedno večjega negativnega vpliva na uspešnost mrestenja. Samčki namreč ob prihodu vi- Naštete ekipe bodo GZ Žalec zastopale na kvizu sa- vinjsko-šaleške regije, ki bo to soboto, 23. marca, v Gasilski zvezi Šaleške doline. Medalje so podelili predse- dnik GZ Žalec Milan Pusto- slemšek, podžupanja Občine Braslovče Urška Hozjan in predsednica Mladinske ko- misije GZ Žalec Lidija Krk, ki so na odprtju in zaključku tekmovanja tudi pozdravili vse tekmovalce, mentorje, so- dnike in druge organizatorje kviza. TT Prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., pediater endokrinolog, meni, da se je o težkih temah treba pogovarjati na podlagi ar- gumentov, da mora biti stroka avtonomna in je politika ne sme utišati. Svoje misli je pov- zel s tem, da je treba mladim priti naproti s tistim, kar jih dviga, ne tlači, ter jim zago- toviti trdne temelje na poti v odraslost. Specialni pedagog Marko Juhant je izpostavil model, kako se preko družbenih omrežij širijo neustrezne vsebine, ki jih mediji začnejo promovirati v skladu s svojo politiko. Pri tem je človek, ki pove, kaj je narobe, označen kot sovražen. Merilo mora biti zdrava pamet. Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične in rekonstrukcijske kirurgije, je zaradi odsotnosti svoja razmi- šljanja na zastavljena vpraša- nja pripravil vnaprej. Izpostavil je, da o osebah, ki se odločijo za tovrstne spremembe telesa, ne sme nihče soditi. Postopek je dolga zapletena pot z možni- Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 12, 21. marec 2024 BRALCI POROČEVALCI Pevsko prijateljstvo, ki ga gojita šolska zbora iz Es- slingena in ŠC Velenje, živi že 51 let, a kljub dolgoletni zgodovini ostaja mladostno in polno energije. S pevci Mešanega mladin- skega pevskega zbora ŠCV smo se na pot odpravili v sre- do, 21. februarja. Na veselje spremljevalcev, predvsem zborovodje, so bili pevci na poti v Nemčijo mirni, kar je bilo dobro za njihove glaso- ve, ki se na avtobusu hitro utrudijo. Ob prihodu so nas sprejeli nasmejani obrazi do- mačih dijakov, ki so čakali, da sprejmejo pevce našega zbora (njihovi obrazi so bili nekoliko prestrašeni), saj je navada, da naše pevce gostijo nemške družine in obratno, ko vrnejo obisk. Če je to na Župani so igrali nogomet v Štorah Člani obeh zborov Pevsko prijateljstvo se nadaljuje začetku zastrašujoče, se tako vedno spletejo nova močna prijateljstva, ki trajajo tudi celo življenje. Naslednji dan smo zače- li vajo, ki smo jo dodobra izkoristili za pripravo na večerni koncert. Da nismo videli samo notranjosti vad- benih sob, so nas že pred kosilom popeljali po mestu, kjer so nam predstavili »esl- lingenske Benetke«, nas po- učili o zgodovini Esslingena ter nam razkazali prekrasno arhitekturo mesta. Morda se bo kdo od dijakov tja odpravil še po končani srednji šoli, saj je Esslingen znan kot vinoro- dni okoliš s svojim penečim vinom. Zvečer je sledil koncert, na katerem so se pevci naše- ga zbora odlično predstavili najprej samostojno, nato še v združenem zboru z doma- čini. Program je bil predvsem slovenski, nemško občinstvo sta najbolj prevzeli pesem Oblak za dva, ki jo je na kla- virju spremljala gimnazijka Pia Landeker, ter Avseniko- va Čakala bom, ob kateri je meh raztegnil dijak elektro in računalniške šole Jure Hudobreznik. Zadnji dan so nas med drugim peljali še v Stuttgart v zanimiv muzej Mercedes-Benz, prosti čas pa so naši dijaki izkoristili za sproščeno druženje in izme- njavo kontaktov. Če je bila pot v Nemčijo umirjena in tiha, je bilo za- dovoljstvo ob vračanju toli- ko večje, saj je bil avtobus prežet s petjem. Ponosen sem na naše pevce, ki so v kratkem času pokazali velik napredek in svoje delo čudo- vito predstavili na koncer- tnem odru. Upam, da so jim ti trenutki dragi kot meni in da jih bomo skupaj doživeli še mnogo. UROŠ JURGEC Po izvedeni trening tekmi so si župani ogledali novo športno dvorano Štore Green Steel. V petek, 23. februarja, se je v občini Štore sestala nogo- metna ekipa županov, ki de- luje v okviru Skupnosti občin Slovenije. Namen srečanja je bila priprava na Evropsko pr- venstvo županov v nogometu, ki bo od 4. do 10. maja v Leipz- igu. Evropskega prvenstva se bo udeležilo 16 ekip županov iz 12 držav (Nemčija, Češka in Ukrajina se ga bodo udeležile z dvema ekipama). Po izvedeni trening tekmi so si župani ogledali novo športno dvorano Štore Green Steel in se seznanili s fi nančno konstruk- cijo fi nanciranja gradnje špor- tne dvorane in postopki gradnje ter tudi z delovanjem oziroma poslovanjem športne dvorane. Nogometna ekipa župa- nov je bila ustanovljena leta 2008, ko je bilo izvedeno prvo evropsko prvenstvo v Avstriji. Navedenega leta je bila usta- novljena večina nogometnih ekip, ki se od tedaj redno sre- čujejo na evropskih prvenstvih (vsaka štiri leta), nogometnem turnirju Alpencup (vsaki dve leti se dobijo nogometne eki- pe županov iz Avstrije, Italije, Južne Tirolske, Nemčije in Slo- venije) in turnirju Alpe-Adria (kjer se srečujejo ekipe iz Av- strije, Hrvaške, Južne Tirolske ter Slovenije). Namen nogometnih turnir- jev ni samo igranje nogome- ta, temveč tudi ogled dobrih praks organizatorja turnirja. V ospredju sta tudi druženje in povezovanje županov (tudi čezmejno), kar je podlaga za pripravo in izvedbo skupnih projektov. MIHA MOHOR Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 12, 21. marec 2024 AKTUALNA PONUDBA Že vsem znana klasika, celjska čokoladna rolca, je vedno dobra izbira. V Rolci namenjajo velik poudarek ohranjanju tradicionalnih okusov in obujanju spomi- nov. Tako v njihovi ponudbi najdete tudi kremne rezine, berlinske krofe s svežo sme- tano in z jagodami, zelo pri- ljubljene rogljičke in krofe s pistacijo, krhke  ancate, pite, različne okuse tort… V Rolci imajo tudi široko ponudbo ročno narejenih domačih piškotov. Potice z najrazličnejšimi nadevi Že ptički čivkajo, da ima- jo v Rolci odlične potice, kot so klasična orehova, potra- tna, skutina, pehtranova in kokosova. Včasih so na voljo tudi potice posebnih okusov, kot so pistacija, mandelj, malina-pehtran, nutella ter celo ocvirkova. Pohvalijo se lahko tudi s certi katom slovenska po- tica. Za veliko noč ali drug praznik vsekakor rezervi- rajte potico v Rolci. Potice V središču Celja, v Gubčevi ulici 1, je kavarna, pekarna in slaščičarna Rolca. Še niste imeli zajtrka ali morate nekaj na hitro pojesti za malico, kosilo? Mogoče dobite zvečer obisk in potrebujete nekaj sladkega? V Rolci se vedno najde nekaj za vsak okus. Široka izbira pekovskih izdelkov, svež kruh, koruzni s semeni, na drožeh ali cia- batte različnih okusov, pisana ponudba sendvičev, solat in pic. Za sladico pa sladek del vitrine, kjer se vedno najde nekaj novega. pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domaco ribogojnico! ˇ www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca aprila 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. vam postrežejo tudi na kos ob dobri kavi. Poleg potice imajo v Rolci vsake toliko časa tudi rezanje šunke v testu, navadno ob so- botah dopoldne. Katero sobo- to se to dogaja, izveste na nji- hovem Facebook ali Instagram pro lu. Rolca vas lepo vabi na degustacijo, bo pa za veliko noč s Kmetijsko zadrugo La- ško, Okus nad okusi pripravila šunko v testu, ki jo boste lahko prednaročili za še bolj okusne praznike. Dobrodošli od petka do sobote V Rolci so zelo ponosni, da vse nastaja ročno izpod njiho- vih rok in da točno vedo, kaj gostu nudijo. Rolčine dobrote imajo radi domačini in turisti, ki jih je zadnje leto vedno več, ti pa so vedno znova navdušeni nad celjsko čokoladno rolco in seveda nad poticami vseh vrst. Dobrodošli od ponedeljka do petka med 6.30 in 18. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro. Dobrote iz kavarne, pekarne in slaščičarne Rolca lahko pred- naročite tudi na telefonski šte- vilki 041 505 075. V Rolci se vedno najde nekaj za vsak okus NOVO V CELJU! Toskanska delikatesa! izrez iz folije Oracal 078 foliage green Oracal 070 black enobarvno Pantone 377 U dvobarvno Pantone barve zelena: Pantone 377 U črna: Pantone Process Black Procesne barve zelena: C45 M0 Y100 K24 črna: C0 M0 Y0 100K Velika otvoritev z degustacijami: 22. in 23. 3. 2024 Linhartova 22, zraven tržnice v Celju (pri znani lekarni) Prednaročila za potice in šunko v testu na tel. št. 041 505 075 ali v lokalu Rolca. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 12, 21. marec 2024 PODLISTEK Avgust Friderik Seebacher: Cvetna nedelja Avgust Friderik Seebacher (1887–1940) je bil v Celju rojen slikar, grafi k in vedutist. Znan je predvsem po motivih, ki prikazujejo različne poglede na posamezne predele Celja, nekateri so danes spremenjeni do nerazpoznavnosti, neka- teri pa še vedno ohranjajo svoj prvotni videz. Nekoliko manj značilni za Seebacherjevo ustvarjanje so motivi, ki prikazu- jejo posamezne dogodke, ki se odvijajo v času velike noči. Predstavljeni motiv nosi naslov Cvetna nedelja, v ospredju sta ženska in fantič, ki neseta vsak svojo butarico k žegnu. V ozadju prepoznamo obrise zvonika cerkve sv. Danijela v Celju. Na cvetno nedeljo se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami, ki so znamenje zmagoslavja, predstavljajo pa rodovitnost in življenje. Po stari krščanski navadi, ki izvira iz sedmega stoletja, ljudje teden pred veliko nočjo k blagoslovu nesejo različno zelenje in oljčne vejice – oljka je simbol miru in sprave. Navadno se zelenje najprej blagoslovi pred cerkvijo, nato pa ga verniki v procesiji, med petjem slavilnih pesmi, odnesejo v cerkev. Seebacher je upodobil tudi naslednji del praznovanja velike noči, žegnanje … Pripravila: Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA V Stari grofi ji v Celju je do 16. maja na ogled izbor li- kovnih del v Celju rojenega in delujočega slikarja Avgusta Friderika Seebacherja. 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Milka Žičina se je rodila v Prčvi pri Novi Gradiški, v revni družini varuhov žele- znice Nikola Žice in Cvijete, rojene Milojević. Po končani osnovni šoli leta 1917 je z ma- terjo in sestro leta 1918 odšla v Sremske Karlovce in Novi Sad, da bi opravila izpit za štiri nižje razrede. Leta 1919 se je preselila v Beograd in se zaposlila v državni železniški upravi, hkrati pa je poučevala tipografi jo. Njen prvi roman z naslovom Kajin put, ki opi- suje zgodbo revne podežel- ske družine, je dosegel velik uspeh. Junija 1951 je bila aretirana zaradi sodelovanja z Inform- birojem. Pod isto obtožbo je bila aretirana velika skupina pisateljev, med katerimi je bila Milka edina ženska. Z možem je živela v Beogradu v Dobrači- ni. Umrla je 28. februarja 1984. Roman Kajina pot je eden najbolj branih srbskih roma- nov. Preveden je v več jezikov. Pretresljiv roman, v katerem desetletna deklica po imenu Kaja toplo in vznemirljivo pripoveduje o brutalni rasti in življenju na podeželju v začetku prejšnjega stoletja. S svojimi izostrenimi otroškimi čutili duhovito in pronicljivo govori svetu odraslih. Avgusta 1938 je Kajuh pisal srbski pisateljici Milki Žicini. Pisal ji je v želji, da bi dobil avtoričino privoljenje za pre- vajanje njenega romana Kajin put. V Kajuhovo prevajanje romana je Milka privolila, kar razberemo iz pisma 31. avgusta istega leta. Svetovala pa mu je, naj se najprej dogo- vori z založbo, ki bi prevod uvrstila v svoj program. Kaju- hovo pismo Milki se ni ohra- nilo, skupaj z vso predvojno korespondenco je bilo v vojni uničeno. Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje Milka Žicina Kajuhovo dopisovanje z drugimi literati (8) Pismo Milke Žicina Karlu Destovniku Vir Vir Vir veselja veselja veselja in povezanosti in povezanosti in povezanosti V znamenje solidarnosti z Vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. 14. 2. do 30. 3. 2024 www.brezalkohola.si BREZPLAČNA OBJAVA Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 12, 21. marec 2024 AKTUALNA PONUDBA Že vsem znana klasika, celjska čokoladna rolca, je vedno dobra izbira. V Rolci namenjajo velik poudarek ohranjanju tradicionalnih okusov in obujanju spomi- nov. Tako v njihovi ponudbi najdete tudi kremne rezine, berlinske krofe s svežo sme- tano in z jagodami, zelo pri- ljubljene rogljičke in krofe s pistacijo, krhke  ancate, pite, različne okuse tort… V Rolci imajo tudi široko ponudbo ročno narejenih domačih piškotov. Potice z najrazličnejšimi nadevi Že ptički čivkajo, da ima- jo v Rolci odlične potice, kot so klasična orehova, potra- tna, skutina, pehtranova in kokosova. Včasih so na voljo tudi potice posebnih okusov, kot so pistacija, mandelj, malina-pehtran, nutella ter celo ocvirkova. Pohvalijo se lahko tudi s certi katom slovenska po- tica. Za veliko noč ali drug praznik vsekakor rezervi- rajte potico v Rolci. Potice V središču Celja, v Gubčevi ulici 1, je kavarna, pekarna in slaščičarna Rolca. Še niste imeli zajtrka ali morate nekaj na hitro pojesti za malico, kosilo? Mogoče dobite zvečer obisk in potrebujete nekaj sladkega? V Rolci se vedno najde nekaj za vsak okus. Široka izbira pekovskih izdelkov, svež kruh, koruzni s semeni, na drožeh ali cia- batte različnih okusov, pisana ponudba sendvičev, solat in pic. Za sladico pa sladek del vitrine, kjer se vedno najde nekaj novega. pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domaco ribogojnico! ˇ www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca aprila 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. vam postrežejo tudi na kos ob dobri kavi. Poleg potice imajo v Rolci vsake toliko časa tudi rezanje šunke v testu, navadno ob so- botah dopoldne. Katero sobo- to se to dogaja, izveste na nji- hovem Facebook ali Instagram pro lu. Rolca vas lepo vabi na degustacijo, bo pa za veliko noč s Kmetijsko zadrugo La- ško, Okus nad okusi pripravila šunko v testu, ki jo boste lahko prednaročili za še bolj okusne praznike. Dobrodošli od petka do sobote V Rolci so zelo ponosni, da vse nastaja ročno izpod njiho- vih rok in da točno vedo, kaj gostu nudijo. Rolčine dobrote imajo radi domačini in turisti, ki jih je zadnje leto vedno več, ti pa so vedno znova navdušeni nad celjsko čokoladno rolco in seveda nad poticami vseh vrst. Dobrodošli od ponedeljka do petka med 6.30 in 18. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro. Dobrote iz kavarne, pekarne in slaščičarne Rolca lahko pred- naročite tudi na telefonski šte- vilki 041 505 075. V Rolci se vedno najde nekaj za vsak okus NOVO V CELJU! Toskanska delikatesa! izrez iz folije Oracal 078 foliage green Oracal 070 black enobarvno Pantone 377 U dvobarvno Pantone barve zelena: Pantone 377 U črna: Pantone Process Black Procesne barve zelena: C45 M0 Y100 K24 črna: C0 M0 Y0 100K Velika otvoritev z degustacijami: 22. in 23. 3. 2024 Linhartova 22, zraven tržnice v Celju (pri znani lekarni) Prednaročila za potice in šunko v testu na tel. št. 041 505 075 ali v lokalu Rolca. Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 12, 21. marec 2024 PODLISTEK Avgust Friderik Seebacher: Cvetna nedelja Avgust Friderik Seebacher (1887–1940) je bil v Celju rojen slikar, grafi k in vedutist. Znan je predvsem po motivih, ki prikazujejo različne poglede na posamezne predele Celja, nekateri so danes spremenjeni do nerazpoznavnosti, neka- teri pa še vedno ohranjajo svoj prvotni videz. Nekoliko manj značilni za Seebacherjevo ustvarjanje so motivi, ki prikazu- jejo posamezne dogodke, ki se odvijajo v času velike noči. Predstavljeni motiv nosi naslov Cvetna nedelja, v ospredju sta ženska in fantič, ki neseta vsak svojo butarico k žegnu. V ozadju prepoznamo obrise zvonika cerkve sv. Danijela v Celju. Na cvetno nedeljo se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami, ki so znamenje zmagoslavja, predstavljajo pa rodovitnost in življenje. Po stari krščanski navadi, ki izvira iz sedmega stoletja, ljudje teden pred veliko nočjo k blagoslovu nesejo različno zelenje in oljčne vejice – oljka je simbol miru in sprave. Navadno se zelenje najprej blagoslovi pred cerkvijo, nato pa ga verniki v procesiji, med petjem slavilnih pesmi, odnesejo v cerkev. Seebacher je upodobil tudi naslednji del praznovanja velike noči, žegnanje … Pripravila: Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA V Stari grofi ji v Celju je do 16. maja na ogled izbor li- kovnih del v Celju rojenega in delujočega slikarja Avgusta Friderika Seebacherja. 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Milka Žičina se je rodila v Prčvi pri Novi Gradiški, v revni družini varuhov žele- znice Nikola Žice in Cvijete, rojene Milojević. Po končani osnovni šoli leta 1917 je z ma- terjo in sestro leta 1918 odšla v Sremske Karlovce in Novi Sad, da bi opravila izpit za štiri nižje razrede. Leta 1919 se je preselila v Beograd in se zaposlila v državni železniški upravi, hkrati pa je poučevala tipografi jo. Njen prvi roman z naslovom Kajin put, ki opi- suje zgodbo revne podežel- ske družine, je dosegel velik uspeh. Junija 1951 je bila aretirana zaradi sodelovanja z Inform- birojem. Pod isto obtožbo je bila aretirana velika skupina pisateljev, med katerimi je bila Milka edina ženska. Z možem je živela v Beogradu v Dobrači- ni. Umrla je 28. februarja 1984. Roman Kajina pot je eden najbolj branih srbskih roma- nov. Preveden je v več jezikov. Pretresljiv roman, v katerem desetletna deklica po imenu Kaja toplo in vznemirljivo pripoveduje o brutalni rasti in življenju na podeželju v začetku prejšnjega stoletja. S svojimi izostrenimi otroškimi čutili duhovito in pronicljivo govori svetu odraslih. Avgusta 1938 je Kajuh pisal srbski pisateljici Milki Žicini. Pisal ji je v želji, da bi dobil avtoričino privoljenje za pre- vajanje njenega romana Kajin put. V Kajuhovo prevajanje romana je Milka privolila, kar razberemo iz pisma 31. avgusta istega leta. Svetovala pa mu je, naj se najprej dogo- vori z založbo, ki bi prevod uvrstila v svoj program. Kaju- hovo pismo Milki se ni ohra- nilo, skupaj z vso predvojno korespondenco je bilo v vojni uničeno. Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje Milka Žicina Kajuhovo dopisovanje z drugimi literati (8) Pismo Milke Žicina Karlu Destovniku Vir Vir Vir veselja veselja veselja in povezanosti in povezanosti in povezanosti V znamenje solidarnosti z Vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. 14. 2. do 30. 3. 2024 www.brezalkohola.si BREZPLAČNA OBJAVA Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 12, 21. marec 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Spremljala vas bo tiha sreča. Obvladovali boste tudi izzive v odnosu s partnerjem. Ponudil vam bo pomoč, in če jo boste sprejeli, se v sredo ali četrtek zadeve obrnejo v vašo korist. Romantična energija vas bo do- besedno polepšala. Na delovnem mestu se bodo stvari razpletale vam v prid. Venera vam bo v pomoč pri raziskovanju in so- delovanja bodo plodna in učin- kovita. Denarno so vam zvezde naklonjene, čas bo za kovanje novih načrtov. Poudarek bo na pogovorih, v katerih najdete ugo- dne rešitve. Energija privlačnosti bo pripo- mogla k ravnovesju in dodatni motivaciji. Sodeč po zvezdnih namigih se bo ta teden kolo uso- de zavrtelo v vašo korist. Venera vam bo podarila zaupanje, dru- gim boste lahko dokazali svoje kvalitete. Mars vam bo pomagal razumeti širšo sliko in na podlagi tega bodo vaše odločitve izjemno zanimive in poučne. Ustvarjalna energija vam bo prinesla moč, a tudi odgovornost. Po temeljitem razmisleku boste povedali svoje mnenje in prioritete. Romantična energija vam bo v spodbudo, da najdete ravno- vesje in skladnost. Pridobili bo- ste motivacijo in tako se bodo stvari odvijale po pričakovanjih. Odlično se boste počutili doma in v krogu družine. Informacije, ki bodo prihajale v vaše življe- nje, prinašajo napredek. Jupiter vam bo podaril dobre ideje in uspeh, a delujte preudarno. V tem tednu boste pridobili kori- stno znanje. Srečen dan: petek. Spremljala vas bo sreča in srčni izvoljenec bo sledil vašim smer- nicam. Napredek tedna bo v po- govoru, kjer se bodo našle nove ideje. Saturn vam bo dal tudi nekaj strogosti, vendarle bo mno- go bolje, da sledite brezpogojni ljubezni in glasu srca. Pred vami je teden, ko boste v komunikaciji dosledni, temeljiti, in po stari na- vadi vas bo spremljala povečana odgovornost. Zadanim nalogam in obveznostim boste kos, in to v celoti. Rumena barva prinaša veselje in dodatno energijo. Rdeča nit bodo ravnovesje in skladni odnosi, lahko boste sledi- li svojim načrtom. Po drugi strani vam bo Uran pomagal razumeti višji smisel in globlje sporočilo. Dejstvo je, da kolikor boste znali vložiti v odnos, toliko boste tudi prejeli. Srečen dan: sreda. Po- govori na delovnem mestu vam bodo koristili, a ne boste smeli iskati lažjih poti. Spremljala vas bo sreča, pripomogla bo k pozi- tivnim preobratom. Venera vam bo glede denarja zelo naklonjena, preobrati se bodo vrstili drug za drugim. Vezane čaka v sredo neka pre- izkušnja, nevezani pa lahko do konca tedna pričakujejo prijetne energije za ljubezen. Obiskala vas bo vila romantike in rdeča nit tedna bo skladnost. Modro bo, da se o svojih občutkih po- govorite, to omogoča napredek v osebni rasti. Merkur vam bo pri- nesel nova znanja in stopili boste v ospredje. S svojimi zamislimi boste blesteli v sredo in četrtek. Šele po temeljitem pogovoru se bo videlo, kam je modro vla- gati energijo. Pri denarju boste uspešni in upravičeno ponosni nase. Resda boste imeli mnogo obveznosti, toda vseeno si morate vzeti čas zase in za tisto, kar vam daje navdih. Srčnost se vam bo obrestovala v sredo in četrtek, ko dobite tudi pomoč in spodbudo. Pred vami so prijetni pogovori, plodne odlo- čitve in kreativna energija. Prosti čas boste preživeli z ljubljeno ose- bo, kar vam bo prineslo notranjo moč in duhovno povezovanje. Na eni strani vam bo naklonjen Mars, ki bo prinesel nove zami- sli in odgovorne rešitve, po drugi strani pa Jupiter, ki vnaša pozi- tivne misli. Narediti boste morali načrt, kaj ima prednost, in sledi- ti morate svojim idejam. Venera vam bo podarila kre- ativno energijo in tako boste v odnosu napredovali. Res pa je, da boste morali slediti srcu in si določiti nekaj osebnih mej. Tako bo odnos sledil višjemu smislu in romantična energija ga bo polep- šala. Po premisleku boste poveda- li svoje mnenje in tako naredili korak naprej. Pod črto, štele bodo pozitivne misli. Denarno se bodo zadeve obrnile v vašo korist in prihaja teden plodnih odločitev. Srčni izvoljenec bo ogledalo vaših dejanj, kar bo poučno in zanimivo. V sredo ali petek sle- di romantična večerja v dvoje in pozitivni preobrati. Lepa beseda je vedno ključ do srca, tudi to- krat bo dobra popotnica za srečo in zadovoljstvo. Barva tedna bo oranžna. Čas je za povezovanja. Dogodkov na delovnem mestu ne boste mogli prehitevati, čeprav si boste tega želeli. Pogumno se boste soočili s kopico obveznosti in opravili tudi osebno analizo. Merkur vam bo pomagal razvi- ti idejo, ki jo boste zaupali tudi sodelavcem. Pri denarju bolj na- črtujte. Spoznali boste, kaj morate spremeniti in kaj je bolje spre- jeti. Venera vam bo podarila nekaj energije privlačnosti in tako naredite korak naprej, v smeri podpore in pozitivnih preobratov. Če boste to sprejeli v celoti, boste kmalu nagrajeni. Napredek tedna bo v odločitvi, kaj si želite in kateri cilji bodo v ospredju. Na delovnem mestu usmerite energijo v pozitivne stvari. Dovolili si boste povedati svoje mnenje in spremljala vas bo sreča, to pomeni produktivne preobrate. Simbol tedna bo ognjeno srce, vajeti boste vzeli v svoje roke in si pridobili različne ugodnosti. Srčni izvoljenec vam bo ponudil podporo in vajin odnos bo v zna- menju sodelovanja. Podporo bo- ste prejeli v torek in petek, nekaj dinamike pričakujte v sredo. Pri denarju boste imeli srečno roko, sledijo pozitivni preobrati. Mars vam bo okrepil voljo in dal več dobrih zamisli, kar bo iztočnica za napredek. Narediti boste mo- rali načrt, kaj sodi v ospredje, podporo vam bodo ponudili tudi zavezniki v službi. Teden bo v znamenju občutlji- vosti, predvsem v petek – vendar lahko najdete tudi smernice za osebni napredek. Romantična energija vam bo v veliko pomoč in spodbudo. Rdeča nit tedna bodo plodna sodelovanja in po- govori. Sodeč po zvezdnih na- migih bo dogajanje v skladu s pričakovanji, okrepila se vam bo samozavest in privlačile vas bodo podrobnosti. Svoje mnenje boste povedali jasno, a boste hkrati ohranjali ravnovesje. Rezalka kumaric Možak, zaposlen v Eti Kamnik, je imel veliko željo, da bi ga vtaknil v rezalko kumaric. Leta in leta je to v sebi skrival in na skrivaj pogledoval proti rezalki kumaric. Potem se je končno odločil in se zaupal sodelavcu. Ta mu je svetoval: »Daj, ne nori, pojdi raje k psihiatru.« Psihiatru je potem razložil svoj problem. Psihiater je ugo- tovil, da je zadeva resna. Naredil je načrt terapije in mu pred- pisal urnik obiskov. A je težava bila še dosti bolj zapletena, kot je sprva mislil. Tudi po enem letu intenzivne terapije se možakar ni in ni mogel otresti nore želje, da bi ga vtaknil v rezalko kumaric! Na koncu je psihiater, že sam živčen, izjavil: »Ne vem več, kaj na storim z vami … Če imate še vedno takšno željo – pa ga vtaknite v rezalko kumaric, jaz vam ne znam pomagati!« Možakar si ni mogel kaj in je končno svojo željo priznal še svoji ženi. Priznal ji je, da je hodil k psihiatru, da mu je ta sicer skušal pomagati, a da mu zdaj ne bo več. Terapija ni delovala. Po enem letu napornega zdravljenja je njegova želja, da bi ga vtaknil v rezalko kumaric, le še bolj neustavljiva. Ko se je zjutraj odpravil v službo, ga je žena zaskrbljena pospremila do vrat. Da le ne bi naredil kakšne neumnosti, si je mislila. Možakar se je z dela vrnil že okrog poldneva. »Kaj pa je?« ga je vprašala žena. »Zakaj si tako zgodaj z dela?« »Ah, kaj … Odpustili so me. Nisem se mogel več premago- vati in sem ga končno vtaknil v rezalko kumaric …« »Madona, saj ni mogoče!« je zavpila žena in skočila k njemu ter mu odpela hlače. Presenečena je ugotovila, da je pri možu vse na svojem mestu! »Kaj je pa z rezalko kumaric?« »Nisem čisto prepričan, a mislim, da so tudi njo odpustili.« Petek zvečer Sin: »Ati, ati, imaš kaj denarja?« Oče s kavča: »Imam, imam, ne skrbi zame.« Muha v pivu Kaj naredi Savinjčan, ko najde muho v pivu? Da jo ven in ji reče: »Izpljuni!« Nič Kako dobiš nič? Štajerec da idejo, Dolenjec izvede, Gorenjec fi nancira! Odkar jih je žena našla v avtu in sem rekel, da so moje. Od kdaj nosiš tangice? Na odprtju nove kolesarske steze. Odkar sem spil tole, me kolena ne bolijo več, tudi komolci mi ne pokajo. Tole sem našel pred trgovino. Danes bo srečen dan. HOROSKOP JE PRIPRAVIL TADEJ ŠINK, HORARNI ASTROLOG, 041 428 966 Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 12, 21. marec 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Spremljala vas bo tiha sreča. Obvladovali boste tudi izzive v odnosu s partnerjem. Ponudil vam bo pomoč, in če jo boste sprejeli, se v sredo ali četrtek zadeve obrnejo v vašo korist. Romantična energija vas bo do- besedno polepšala. Na delovnem mestu se bodo stvari razpletale vam v prid. Venera vam bo v pomoč pri raziskovanju in so- delovanja bodo plodna in učin- kovita. Denarno so vam zvezde naklonjene, čas bo za kovanje novih načrtov. Poudarek bo na pogovorih, v katerih najdete ugo- dne rešitve. Energija privlačnosti bo pripo- mogla k ravnovesju in dodatni motivaciji. Sodeč po zvezdnih namigih se bo ta teden kolo uso- de zavrtelo v vašo korist. Venera vam bo podarila zaupanje, dru- gim boste lahko dokazali svoje kvalitete. Mars vam bo pomagal razumeti širšo sliko in na podlagi tega bodo vaše odločitve izjemno zanimive in poučne. Ustvarjalna energija vam bo prinesla moč, a tudi odgovornost. Po temeljitem razmisleku boste povedali svoje mnenje in prioritete. Romantična energija vam bo v spodbudo, da najdete ravno- vesje in skladnost. Pridobili bo- ste motivacijo in tako se bodo stvari odvijale po pričakovanjih. Odlično se boste počutili doma in v krogu družine. Informacije, ki bodo prihajale v vaše življe- nje, prinašajo napredek. Jupiter vam bo podaril dobre ideje in uspeh, a delujte preudarno. V tem tednu boste pridobili kori- stno znanje. Srečen dan: petek. Spremljala vas bo sreča in srčni izvoljenec bo sledil vašim smer- nicam. Napredek tedna bo v po- govoru, kjer se bodo našle nove ideje. Saturn vam bo dal tudi nekaj strogosti, vendarle bo mno- go bolje, da sledite brezpogojni ljubezni in glasu srca. Pred vami je teden, ko boste v komunikaciji dosledni, temeljiti, in po stari na- vadi vas bo spremljala povečana odgovornost. Zadanim nalogam in obveznostim boste kos, in to v celoti. Rumena barva prinaša veselje in dodatno energijo. Rdeča nit bodo ravnovesje in skladni odnosi, lahko boste sledi- li svojim načrtom. Po drugi strani vam bo Uran pomagal razumeti višji smisel in globlje sporočilo. Dejstvo je, da kolikor boste znali vložiti v odnos, toliko boste tudi prejeli. Srečen dan: sreda. Po- govori na delovnem mestu vam bodo koristili, a ne boste smeli iskati lažjih poti. Spremljala vas bo sreča, pripomogla bo k pozi- tivnim preobratom. Venera vam bo glede denarja zelo naklonjena, preobrati se bodo vrstili drug za drugim. Vezane čaka v sredo neka pre- izkušnja, nevezani pa lahko do konca tedna pričakujejo prijetne energije za ljubezen. Obiskala vas bo vila romantike in rdeča nit tedna bo skladnost. Modro bo, da se o svojih občutkih po- govorite, to omogoča napredek v osebni rasti. Merkur vam bo pri- nesel nova znanja in stopili boste v ospredje. S svojimi zamislimi boste blesteli v sredo in četrtek. Šele po temeljitem pogovoru se bo videlo, kam je modro vla- gati energijo. Pri denarju boste uspešni in upravičeno ponosni nase. Resda boste imeli mnogo obveznosti, toda vseeno si morate vzeti čas zase in za tisto, kar vam daje navdih. Srčnost se vam bo obrestovala v sredo in četrtek, ko dobite tudi pomoč in spodbudo. Pred vami so prijetni pogovori, plodne odlo- čitve in kreativna energija. Prosti čas boste preživeli z ljubljeno ose- bo, kar vam bo prineslo notranjo moč in duhovno povezovanje. Na eni strani vam bo naklonjen Mars, ki bo prinesel nove zami- sli in odgovorne rešitve, po drugi strani pa Jupiter, ki vnaša pozi- tivne misli. Narediti boste morali načrt, kaj ima prednost, in sledi- ti morate svojim idejam. Venera vam bo podarila kre- ativno energijo in tako boste v odnosu napredovali. Res pa je, da boste morali slediti srcu in si določiti nekaj osebnih mej. Tako bo odnos sledil višjemu smislu in romantična energija ga bo polep- šala. Po premisleku boste poveda- li svoje mnenje in tako naredili korak naprej. Pod črto, štele bodo pozitivne misli. Denarno se bodo zadeve obrnile v vašo korist in prihaja teden plodnih odločitev. Srčni izvoljenec bo ogledalo vaših dejanj, kar bo poučno in zanimivo. V sredo ali petek sle- di romantična večerja v dvoje in pozitivni preobrati. Lepa beseda je vedno ključ do srca, tudi to- krat bo dobra popotnica za srečo in zadovoljstvo. Barva tedna bo oranžna. Čas je za povezovanja. Dogodkov na delovnem mestu ne boste mogli prehitevati, čeprav si boste tega želeli. Pogumno se boste soočili s kopico obveznosti in opravili tudi osebno analizo. Merkur vam bo pomagal razvi- ti idejo, ki jo boste zaupali tudi sodelavcem. Pri denarju bolj na- črtujte. Spoznali boste, kaj morate spremeniti in kaj je bolje spre- jeti. Venera vam bo podarila nekaj energije privlačnosti in tako naredite korak naprej, v smeri podpore in pozitivnih preobratov. Če boste to sprejeli v celoti, boste kmalu nagrajeni. Napredek tedna bo v odločitvi, kaj si želite in kateri cilji bodo v ospredju. Na delovnem mestu usmerite energijo v pozitivne stvari. Dovolili si boste povedati svoje mnenje in spremljala vas bo sreča, to pomeni produktivne preobrate. Simbol tedna bo ognjeno srce, vajeti boste vzeli v svoje roke in si pridobili različne ugodnosti. Srčni izvoljenec vam bo ponudil podporo in vajin odnos bo v zna- menju sodelovanja. Podporo bo- ste prejeli v torek in petek, nekaj dinamike pričakujte v sredo. Pri denarju boste imeli srečno roko, sledijo pozitivni preobrati. Mars vam bo okrepil voljo in dal več dobrih zamisli, kar bo iztočnica za napredek. Narediti boste mo- rali načrt, kaj sodi v ospredje, podporo vam bodo ponudili tudi zavezniki v službi. Teden bo v znamenju občutlji- vosti, predvsem v petek – vendar lahko najdete tudi smernice za osebni napredek. Romantična energija vam bo v veliko pomoč in spodbudo. Rdeča nit tedna bodo plodna sodelovanja in po- govori. Sodeč po zvezdnih na- migih bo dogajanje v skladu s pričakovanji, okrepila se vam bo samozavest in privlačile vas bodo podrobnosti. Svoje mnenje boste povedali jasno, a boste hkrati ohranjali ravnovesje. Rezalka kumaric Možak, zaposlen v Eti Kamnik, je imel veliko željo, da bi ga vtaknil v rezalko kumaric. Leta in leta je to v sebi skrival in na skrivaj pogledoval proti rezalki kumaric. Potem se je končno odločil in se zaupal sodelavcu. Ta mu je svetoval: »Daj, ne nori, pojdi raje k psihiatru.« Psihiatru je potem razložil svoj problem. Psihiater je ugo- tovil, da je zadeva resna. Naredil je načrt terapije in mu pred- pisal urnik obiskov. A je težava bila še dosti bolj zapletena, kot je sprva mislil. Tudi po enem letu intenzivne terapije se možakar ni in ni mogel otresti nore želje, da bi ga vtaknil v rezalko kumaric! Na koncu je psihiater, že sam živčen, izjavil: »Ne vem več, kaj na storim z vami … Če imate še vedno takšno željo – pa ga vtaknite v rezalko kumaric, jaz vam ne znam pomagati!« Možakar si ni mogel kaj in je končno svojo željo priznal še svoji ženi. Priznal ji je, da je hodil k psihiatru, da mu je ta sicer skušal pomagati, a da mu zdaj ne bo več. Terapija ni delovala. Po enem letu napornega zdravljenja je njegova želja, da bi ga vtaknil v rezalko kumaric, le še bolj neustavljiva. Ko se je zjutraj odpravil v službo, ga je žena zaskrbljena pospremila do vrat. Da le ne bi naredil kakšne neumnosti, si je mislila. Možakar se je z dela vrnil že okrog poldneva. »Kaj pa je?« ga je vprašala žena. »Zakaj si tako zgodaj z dela?« »Ah, kaj … Odpustili so me. Nisem se mogel več premago- vati in sem ga končno vtaknil v rezalko kumaric …« »Madona, saj ni mogoče!« je zavpila žena in skočila k njemu ter mu odpela hlače. Presenečena je ugotovila, da je pri možu vse na svojem mestu! »Kaj je pa z rezalko kumaric?« »Nisem čisto prepričan, a mislim, da so tudi njo odpustili.« Petek zvečer Sin: »Ati, ati, imaš kaj denarja?« Oče s kavča: »Imam, imam, ne skrbi zame.« Muha v pivu Kaj naredi Savinjčan, ko najde muho v pivu? Da jo ven in ji reče: »Izpljuni!« Nič Kako dobiš nič? Štajerec da idejo, Dolenjec izvede, Gorenjec fi nancira! Odkar jih je žena našla v avtu in sem rekel, da so moje. Od kdaj nosiš tangice? Na odprtju nove kolesarske steze. Odkar sem spil tole, me kolena ne bolijo več, tudi komolci mi ne pokajo. Tole sem našel pred trgovino. Danes bo srečen dan. HOROSKOP JE PRIPRAVIL TADEJ ŠINK, HORARNI ASTROLOG, 041 428 966 Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 12, 21. marec 2024 3K NEKDANJI SOVJETSKI DIKTATOR NAJP O - M EMBNEJŠI PRITOK OBA V RUSIJI SLOVENSKI PEVEC (ALFI) NEMŠKA OZNAKA ZA DELNIŠKO DRUŽBO Povsod z vami NASPROTNO OD NARA- ŠČAJOČA NAREJENE V GVATEMALI IGRALNA KARTA JURČIČ JE AVTOR SOSEDO- VEGA … PROST. GAS. DRUŠTVO IGRA NA LAJNO TRICEPS JE … MIŠICA ADENOZIN- TRIFOSFAT ANGLEŠKI PEVEC ANT LITIJEV JODID … KOT SOLZA SKUPINA PTIC V LETU 1 W AZIJSKA ZAČIMBA MESTO NA HRVAŠKEM KAMNITA PUŠČAVA KOTANJA S STOJEČO VODO GOSPOD (ČEŠ.) MOŠKI POTOMEC MARČEVE … PORTUGAL- SKI POMOR- Š ČAK (BAR- TOLOMEU) BRIT. IGRAL- KA WATTS AM. TV ZVEZDA WINFREY ENOTA ZA MERJENJE ELEK TRIČ- NEGA UPORA SPREJ PROTI MRČESU GOLF KLUB PREBIVALEC DOVRA IZRAELSKA IGRALKA VRSTA PIVA ZEMLJIŠČE AGAR JE ŽELATINA IZ … ODSTRANIM DEL SKLADBE FORMAT ZA STISKANJE DATOTEK VRSTA MOBILNE TELEFONIJE SVETI AM. SERIJA: RAZTRESENA … NANESEMO GA NA NOHTE STAROGRŠKI PESNIK SLOVENSKI VIOLINIST (IGOR) VIETNAM JE SOSED … SALT … CITY IZPELJATI MEJI NA MONTANO UMETNOST (LAT.) PIJAČA IZ RADENSKE NACISTIČNI VODITELJ (ADOLF) PRINC … BELEM KONJU ZADNJI DEL OJA ČEVALNIK DA NAMIG ZELIŠČE … ŽUPANČIČ: VERONIKA DESENIŠKA EFEKTIVEN KONTAKTNA, PO VE- ČEVALNA MANJŠA SOBA OMA (LJUBK.) OBRAT ZA ULIVANJE ZVONOV TVAR, MATERIJA RUSKO- AMERIŠKI IGRALEC BRYNNER IZREDEN, POSEBEN AMERIŠKA IGRALKA (SHARON) BOJEVITE AVTOR ROMANA AGITATOR (JANKO) AKO LIMFATIČNI ORGAN KOVINSKI SPOJ KANADSKI IGRALEC (KEANU) SVETOVNA BANKA IZKUPIČEK (ŽARG.) RUSKI AVTO, IZDELAN V MOSKVI GORA NAD POLJČANAMI PROIZVAJA- LEC MONTAŽ - NIH HIŠ IZ RIBNICE ODDELEK ZA NOTR. BOLEZNI AM. REŽISER WELLES SLOVENSKA SMUČARKA BUCIK SAMOROG MOŠTVO MEJI NA IRAN MEDMET ZASKRB- LJENOSTI TOČILNICI, BIFEJA PRIPADNIK AZTEKOV … HAAG GLAVNO MESTO MORAVSKE OHOLEŽ, VZVIŠENEC DIRJAVA LITERARNA ZVRST TOMAŽ ČIŽMAN LADIN TERENEC IT. PISATELJ (DARIO) ŠTEVILO 7 JE … ČLAN VOJAŠKEGA POVELJSTVA NIKAKOR NE POLN SOKA TOČITA SOLZE 9 18 10 14 6 11 7 3 4 23 20 8 1 22 21 2 16 13 17 5 15 19 12 V akciji Ljudje odprtih rok vsako leto predstavljamo posameznike, ki izstopajo. So zgled in motivator za reševanje zagonetk, so agregat sprememb, izkazujejo se kot zaščitniki in zagovorniki ranljivih. Pomislite na ljudi v svoji okolici. Kdo izstopa? Kdo vas je razveselil ter navdal z lepimi občutki? Je to voznik avtobusa, ki pozdravi z nasmehom in z vami rad poklepeta, kar je vaša svetla točka dneva? Ste opazili osebo, ki pomaga starejšim? Poznate kmeta, ki dostavlja brezplačne zabojčke zelenjave tistim, ki živijo v pomanjkanju? Pomagajte nam najti izjemne ljudi, katerih dejanja ne smejo ostati neopažena. Sporočite nam ime vašega kandidata in njegovo zgodbo. V akciji Ljudje odprtih rok bomo predstavili izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zaznamovali preteklo leto. Kandidate za regijski izbor bomo predstavili v našem mediju, bralci pa boste izmed njih izbrali tistega, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru za Dobrotnika leta spoznala vsa Slovenija. GLASOVNICA MOJ PREDLOG ZA DOBROTNIKA LETA  Ime in Priimek ......................................................................................................................................................................... ZAKAJ SI ZASLUŽI NAZIV DOBROTNIK LETA ......................................................................................................................................................................... ......................................................................................................................................................................... ......................................................................................................................................................................... DOBROTNIKA 2023 PREDLAGA: Ime in Priimek: ...................................................................................... Naslov: .................................................................................................. Telefonska številka: .............................................................................. Email: ................................................................................................... Datum: ................................................................................................. Podpis: ............................................................................... Predloge sprejemamo vključno do 22. marca 2024 na uredništvu Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2023«. RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 613 SUDOKU 614 SUDOKU 305 REŠITEV SUDOKU 304 Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Novi TEDNIK št. 12 21. 3. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 12, 21. marec 2024 PISANI SVET Še nekaj dni in obe- ležili bomo materinski dan. Priljubljena pevka Natalija Verboten je v tem duhu na družbe- nem omrežju delila simpatično fotografi jo. Vsakdo bi najprej pomi- slil, da je na njej v druž- bi svoje sestre. A ne. Kot je razkrila v besedilu, ki ga je dodala, na fotogra- fi ji pozira s svojo mamo. »Ne, nisva sestri … Z mamo Jožico Verboten vam pošiljava nasmejan pozdrav,« je zapisala ro- jena Velenjčanka, ki je pred kratkim gostovala na Radiu Celje in pred- stavila svojo novo pesem Si jem. ŠO Celjski Lego robotiki pometli s konkurenco Maša Žlavs, Brina Hus, Neja Vogelsang, Julija Farčnik in Tjan Prtenjak, člani ekipe Black&White iz I. osnovne šole Celje, so pretekli konec tedna na Odprtem državnem prven- stvu Slovenije v Puconcih postali državni prvaki First Lego League v sezoni Masterpiece in podprvaki regije Adria. V slednjem, mednarodnem tekmovanju so zaostali le za srbsko ekipo LEGO Musketari. Ekipa Black&White z mentorjema Ingrid Zupanc Brečko in Žanom Močivnikom že več let uspešno predstavlja Celje in Slovenijo. Naslednje tekmovanje, ko bodo mladi robotiki ponovno zastopali domovino in domače mesto, bo Open European Championship, ki bo od 13. do 16. maja na Norveškem. Na njem bo sodelovalo kar 50 ekip. JF Ob prazniku podelili priznanja Celjska Mestna četrt Center je v sredo, 19. marca, ob obletnici ustanovitve Narodne čitalnice v Celju praznovala svoj krajevni praznik. Na slovesnosti, ki je bila v dvorani Glasbene šole Celje, so podelili tudi tri priznanja. Priznanje za negovanje tradicije obrti v starem mestnem jedru je prejelo Urarstvo Godnik, prav tako sta priznanje prejela nekdanji predsednik Mestne četrti Center Andrej Dušan Pa- vlin in folklorna skupina iz III. osnovne šole Celje. Slovesnost so s kulturnim programom obogatili tudi člani Gledališča Zarja Celje. SJ V Andražu nad Polzelo je bil v nedeljo tradicio- nalni blagoslov traktor- jev. Njihovi lastniki so jih pripeljali več kot 200. Or- ganizatorju – posebnemu organizacijskemu odboru andraške župnije, ki ga pri tem podpira Občina Polzela – je več kot služi- lo prijetno spomladansko vreme, ki je na parkirišče pred pokopališče in cer- kev sv. Andreja privabilo množico obiskovalcev. Dogodek, ki ga je pred leti v Andraž »pripeljal« nekdanji andraški župnik Janez Furman, vedno bolj postaja tudi priljubljena družabna prireditev. Kmetje in drugi obisko- valci so se v andraški cerkvi sv. Andreja najprej zbrali pri sveti maši. Nato se je prireditev nadaljevala na prostoru pri pokopališču, kjer se je zbralo več kot 200 kmetov s traktorji. Ne- kaj je bilo tudi tistih, ki so na blagoslov prišli s ključi od traktorjev v žepu. Zbrane je uvodoma pozdravil polzelski župan Jože Kužnik, ki je izposta- vil pomen te prireditve za občino in širšo okolico ter poudaril, da je to ena naj- večjih tovrstnih prireditev v Sloveniji. Nato je zbrane nagovoril še poslanec dr- žavnega zbora Aleksander Reberšek. »Spoštujem slo- venskega kmeta in njegov trud. Zavedam se pomena misli – kupuj slovenski iz- delek, da si ohranjaš delov- no mesto. S kmetijstvom se jih preživlja malo, živi pa vsak od nas. In ne pozabi- mo: ni kmeta, ni kruha, ni naroda,« je povedal. Sledil je blagoslov vode in podob sv. Izidorja, za- ščitnika traktoristov oziro- ma poljedelcev in kmetov, ki ga je opravil upokojeni škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Prireditev sta popestrila Pihalni orkester Cecilije s Polzele in domači ansambel Zven gora. Po blagoslovu so si lahko obiskovalci ogledali kme- tijske stroje različnih pro- izvajalcev, druženje s po- močjo kulinarične sekcije Kulturnega društva Andraž pa se je zavleklo v pozne popoldanske ure. Prireditev je vodil David Zabukovnik. ŠO, foto: ŠO V Andražu nad Polzelo blagoslovili traktorje Poseben organizacijski odbor andraške župnije je z Občino Polzela ob začetku prvih spomladanskih opravil na poljih pripravil tradicionalni blagoslov traktorjev in druge kmetijske mehanizacije ter traktoristov. Dogodek je obenem prilo- žnost za predstavitev naj- sodobnejše tehnike na tem področju. Nad njo je navdu- šeno tako staro kot mlado. Blagoslov je opravil upokojeni škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Natalija v družbi mame Jožice Verboten (Foto: osebni arhiv) Je to njena sestra? Black&White s klobuki, ki so postali zaščitni znak ekipe. (Foto: osebni arhiv) Letošnji nagrajenci (Foto: Andraž Purg)