p. tíubmd brezposelni bivöi vojaki ne bojdo stavkoKAZnj, pravi ledouz. W pa«) 'rc^l^HMPrf LdtfT „ ^ Holidays. O n-daiAki la upmvniAki ■tori: SSÖT 8. Lewadal »» Offlop of 8667 Bo. Lawndal* ar«. Telephon« i UwadaU 4666. olasilo slovenske narodne podporne jednote _ ^-- , - TBSTttBtTTJ^J^JUTSZ Chicago, lil. četrtek, 2a oktobra (Oct 20) 1921. STEV.-NUMBER244. be na vabila, 'Obetajo delavcem delo. iorniji ne primanjkujejo suvbinski delavci. > ^^ DL — Zidarji, ometa-drugi stavbinaki delavci ae pred vabilom, ki vabi stav-e delavce v San Bernardino pretvezo, da tam primanjku-,,tatinski delavci. Vabila, ki fcla poslana v razna mesta in gtavfoinske delavce v Kadijo, n? pomenijo drugega, Jfo dobe tisti delavci delo, ki j delati za nižjo mezdo, kot Jdočs mezdna lestvica organi-|i stavbinakega ' delavstva. /New York so došla poročila, 'f, D. Anderson kompanijar v pemardinu v Kaliforniji polje od pet do deset tisoč si-iv, ometačev, tesarskih delav-itd., da bodo delali na stav-letoinjo zimo. rio^izjavo je dal preiskati Wil-i J. Bowen, predsednik organise ridarjev in ometačev. Poje zastopnika organizacije v Bernardino, Cal., da se na ta prepriča, koliko je resnice «javi. Ta zastopnik je sporo-da ne potrebujejo stavbinskih ivcev in W. D. Anderson kora-lija je odklonila vsako odgo-Dost za pismo, ki vabi stav-ike delavce v Kalifornijo. [Kadaljna preiskava je dognala je W. D. Anderson, stavbin-pedjetnik, razposlal pisma, nčno je priznal, da je pisma tlal in da je bil upravičen tega, ker je unijska mezdna Washington, D. C. — Urbain Ledoux, vodja brezposelnih dosiu-ženih vojakov, je dejal v torek, da brezposelci ne bodo stavkokazili v slučaju stavke na železnicah. "Na£a armada brezposelnih delavcev je organizirana proti stav-kokaštvu", je rekel Ledoux, ko so mu namignili, da bodo družbe iskale stavkokazov med dosluže nimi vojaki, ki so bres dela. SESAT JE SPREJEL skoraj tri leta 80 minila od sklenjenega premirja. Oddanih js bilo več glasov, kot je bilo treba. previsokM McNsb*, žu- mûpvae v San Bernardinu, in John Brown, predsednik Delavske-iveta v Ban Bernardinu, sta javila, da zdaj ni dela v Kali-erniji za delavce, ki prihajajo zunaj. Mednarodna organizacija zi-irjev in ometačev je obvestila oje podružnice križem ZdruŽe-h držav, da ni dela v Kaliforni-, obenem se je obrnila na de-ivski department, da uvede prebavo o tej zadevi. - FOIZKUdENO HUDODELSTVO. nt bolniških strežnic otrovanih. Washington, D0.~ Senat je odobril mirovno pogodbo z Nemčijo, Avstrijo in «Ogrsko. Z odo-brenjem mirovne pogodbe je končana vojna s centralnimi evropej-skimi silami. Za nemiko pogodbo je bilo oddanih 66 glasov, proti pa dvajset. Osem glasov več, kot je bilo treba za dvetretjinsko večino. Mirovna pogodba z Avstrijo je bila odobrena v istem razmerju glasov. Za mirovno pogodbo z Ogrsko je bilo oddanih 66 glasov, proti pa sedemnajst. Mir z Nemčijo postane takt, ko se izmenjajo odobrenja pogoti-, be. Nemški državni »bor je že ratificiral pogodbo. Mir z Avstrijo ig Ogrsko se pa ravno tako hitro upostavi. T Štirinajst demokratov je gla- godbe. Glasovanje se je vriilo po imenih. Za mirovno predlogo, republikanci: Bali. Branden*«'. Bur* um, Cakfcr. Cameron, Capper. Colt. Cummtni, Oprti*, Dllllncham. Du Pont, Up, Elkln», Krpat. Fernaid, Prano«. Prallnahujr-aen, Goodinic, Hal«, Harr« Id, Johnion. Kellogg. Kenyon, Heye«, Lenroot. Loda«. McCormiek, McCumber. McKinley, MeUtn, M «Narr, Moee«. N«laon, New. Newberry, Nicholson, ■Chicago, 111. — gest bolniških Mrežnic leži otrovanih v bolnišni-S, poznani pod imenom West End, for no povžile par zastrupljenih konborx'kov. Bolniška strežnica Helen Rosen-'eWt je prejela zjutraj' škstljo čokoladnih bonbon^jcov, ki so bili domačna izdelka. Po itončs-konilu je odprl* ikatljo in ¿tla en bonbonček v usta. Dejala to je čuden okus, ko jc drugi Noiški strežnici izročila Ikatljo. «t bol n iikih atrežme je vzelo konbončke iz škatlje, Rosenfeld-J*1 j< pa ugriznila v drugi bon-ko ji je priilo slabo. Dru-1« bolniške strežnice, ki so hote-«*<• vzeti j »o par bonbončkov, so isjtro umaknile roke. Pa tudi dru »ih l*t bolniških strežnic je na •krat občutilo znamenja otrova-M Obedovahdaa je bila hitro jPfrnonjrna v bolniško sobo. «"»w.iki «o prihiteli in s želodč F®1 s"HHlkami izaesali želodce. Zdravniki so kasneje pronašli, '1 je bil bonbončkom primešan ^likali, najhujši strup. Poleg je vili primešam tudi paprika. Htv"r «e je takoj naznanila P»tin pravi in poštni uradniki ^"J nkušajo izslediti pošiljatelja •Ivanih bonbončkov. Za mirovno erat je: Aaliurat, Brouaaard, Dial, Fletcher, Oirrjr, Proti mirovni predlogi, repu-blikanci: .. . . Borah, U^UtM- Proti predlogi, demokratje: raimr. m „m l Cara' Culberaon, Glaaa, Harri», HarrUon, H«ni«. Jone» (M. M.), brt Vladna krila v Nsmčiji. rrl'". 19. okt.-—Predsednik B-■|j« v««.raj konferiral z vodi jT,JB ri,/nih strank in Jim priporo-'I« Ulrie koalicijo in Wirtba J» "In vlade. Vsa znamenja ps ■^JO. «Is bo vlada reorganizira J* Korsa je zopet zaprta ss U ko jc vrednost merke vče-^ padla na 190 na dolar. • I pogodbo, NorUek, «¡í Penrofe, PoindcxUr. Sbortridce. H moot. Speaeer, ■Urllna, Sutherland, Townaend. Wadaworth, WM. w(®. WWtor, WllUa. Skupaj »I. demo- STAVKA PREMIH DELAVCEV SE ni koncasfk. PODJETNIKI »O odklonili NJIH ZAHTEVE. Pogodba poteča s prvim novem-/ brom. New York, N. Y.—Okoli ensjst tisoč razvažalcev mleka, Šoferjev-in hlevskih delavcev se pripravlja za atavko, ker ao podjetniki odklonili njih zahtevo. Stavka ae razširi po New Yorku in bližnjih mestih v New Jeraeyju. Delavci so organizirani v Mednarodni bratovščini voznikov. Organised-, ja zahteva povišanje mesde in nekatere spremembe v delovnih razmerah. Storila je vse, kar je bilo v njeni moči, da se spor izravna s pogajanjem, toda podjetniška organizacija New York Milk Conference Board je pogajanja na kratko odklonila. Pogodba poteče prvega novembra in odborniki delavake organizacije mSnijo, da ae podjetniki pripravljajo za izpor. J. Klkin Nathan, tajnik podjetniške organizacije, je bil nekaj čaaa zunaj mesta in odborniki delavake organizacije sklepajo is tega, da je napravil aranžiha sa nabiranje stavkokazev. Če t>i podjetniki ne mislili na izpor, bi ne bili kar na kratko odklonili vsa pogajanja. Veliko delaveev je bres dela in podjetniki mislijo, da ssnje prišel ugoden čas, da poizkusijo ras-biti delavsko organizacijo. Samo-posebi se razume, da bodo imeli podporo M korumpiransga vele-bizniškega časopisja. So pa le druga znamenja, ki govore sa ispor. Delavcem je bilo ~ Jamestown, North Dskota. — Sovražniki farmarake vlade v Severni Dakoti ao na delu noč in dan. Zdaj ao doeegli, da je aod-nik Coffey isdal "indžunkšen," ki sabranjuje governor ju in drugim uradnikom sprejemati javne ia privatno vloge sa državno banko. fiodnijska prepoved je prišla pričaj dni po nasnanilu uradnikov banke, da so bili rasprodani bondi v skupni vsoti ,000. spora. Ker ps dosdaj niso bile obdržsvsne tske konference, so /namenja tukaj, da se podjetniki priprsvljajo sa ispor, in da so prve obljube imele namen zszibsti delsvce v spsnje, ds bi bili toliko bolj presenečeni od ispors. < t«, PUSTI DEPOHTIRATI. deklica, ki Ja bOa obsojana 10 1st ječa po vojnam sa-nu, pravi, da al aasiu-Mla nobene kasni ¿&i8tranbka 0b80dba. New York, N. Y.—(Federated Press.)—Mollic Stsimer, mlada deklica, ki Je bila pred dvema letoma Obsojena na petnajst let ječe saeno s tremi moškimi saradi razdeljevanja letakov, ki so vsebovali pretest proti militsristlčni intervenciji v Kuaiji, dela velike skrbi sveznim oblastem. Justični tajnik Daughcrty je par dnevi obvestil njenega odvetnika, da je Mollis lahko ispuščena is pepors pod pogojem, ako takoj odpotuje v Rusijo, toda n^ na vladne strelke, Ostali trije Jetniki, ki so bili obsojeni s njo vted na tiransko kassn, mogoče sprejmejo svobodo pod tem pogojem, toda deklioa is-obljubljeno, da se bodo obdr- Javba, da sprejme edino lwespo-izrsvasvo gnjtló gvnbodo in Aiagegw 1 "" cajti ona da se ne zsvede niks- vbuka öevljar8ka stavka na potu. Operatorji vsiljujejo odprto, da* lavnico. ' . Krndrick, Mr«ra, Owen, pomerrae. Ranadell, ' I ' i Shield«. Underwood, Trammait, Wala h mm.) Skupaj 14. Overman, MeKellar, Plttman, IU«d. Hhappard. Hlmmon*. Staaley. (Hont.), WaUen «to.», William«. Senat je Skapaj II. dodsl dve resoluciji, ki ju je priporočil odsek zs zuns- nje zsdcve. ___ En dodstek dsje kongresu moč, ds nadzoruje ameriško udeležbo odškodninski komisiji po ver ■aillski mirovni pogubi. I redno uorsvs Ishko imenuje smeriSSe-• a zaatopoika v odškodninsko ko misijo, bo moral kongres sprejeti ssa-asssi Su cdškodninskih zahtev, k. « Ji ssogoče predloic ,n ss, n^ ker )<> bil potopljen psmik bu ^Senator Ke«i je predal se Idrairas evropejske r^ Njegov prea^ j> bil o Po vpmlevanjn naraščamo in jMlil^BO ilR^LOJT ^ Jez n. pr. alo jim vednp pad nišlo. V nekem oaira pa vaeana dobro Ta nafvadak J» v dolgu, ki vedno bolj nanft ¿im atalneje «Mam, več aH» dal- Prvi aimski dan nao jo oblaka! 4. oktobra a sneženim v danes pa naa je nebo efcdoaorftte ' ÄÄ'dSSU-0 oVov bede in na a tlači nam gozdarjem nič kaj M Ugaja. kajM mešati \omo jope t skozi dolgo zmao sneg in imveo-vati kakih aedem meaeeev, U> več, ker v Zapadw zima nima obzirov in ae I septembrom e junijem. Tako nam proeptajajo samo trije meeeci gorkote v le-tn. Drugače pa prebijemo pri gorki pon. Delavske ra«Here ao ' Bla/be kajti koncem meeeea nam petan od vsega našega fólji. Zadovoljiti trm, ker ame vae i ^ in nikakor ae ne smemo da bo bolje prej, Ukor borne končali n našim siejposnüenjem. Kljub mnogim Mkainjaab, «e «si šetrtine delavstva pri naa veruje « Cfd kar so razni Schulzeji, Wardl in drugi potru^anili pekovsko obrt, so pekovski podjetniki bili prepričani, ds so nepremagljivi. Svoje pekarne so opremili s najmoder-nejfiimi stroji, tako da ao lahko vzeH v delo delavce, ki so prejSnji dan kopali jarke aH pa metali beton in niso že nikdar videli od znotraj pekarije. Če bi bil uspeh delavske stavke res odvisen sshio od strojev in delavcev, tedaj bi se sanje pekovskih trustovcev uresničile. A v stavki odločujejo ie drugi faktorji in ne samo stroji in delavci. Ta faktor je delavska solidarnost vseh delavcev ne glede na to, kaj delajo aH kaj je njih pokils» Tr ; „ -. t--J- - P * *: V Chicagu traja ie precej časa stavka v pekovskih podjetjih. Veliko matih in velikih podjetnikov je že pod-pisalo pogodbo z organizacijo pekovskih delavcev. Nekaj najbolj trmoglavih pekovskih trustovcev pa ie noče odnehati od boji. S prof itarstvdm in oplenjevanjem konzumen-tov so krušni trustovci položili preeej lepih tisočakov v svoje blagajne, ki jim zdaj služijo za boj proti organizaciji pekovskih delavcev. Zanaiajoč so na svoje zvrhane denarne mošnje in da delo lahko izvrtaj*jo s pomočjo strojev navadni delavci, ki niso ie nikdar delali v pekarnah, so jpričeli boj v trdnem prepričanju, da v par tednih popolnoma zmagajo. Zelo trdovratni »o Sehulzevi interesi Ne odnehamo napram organiziranim delavcem, je parola teli interesov. Ali ti interesi so pričeli zdaj občutiti, da zvrhana denarna motnja ne zmore vsega. Iz Detroita in drugih jneft, v ka-terih Sehulzevi interesi ponujajo produkte iz svojih pekovskih tovarn na prodaj, prihajajo glasovi, da ravnatelji, ki vodijo tovarne teh interesov zvedavo povprpiujejo, zakaj se ne proda več toliko produktov kot ponavadi in zakaj je vse organizirano delavstvo tem interesom nasprotno. Seveda zastopniki delavstva pojasnjujejo tem ravnateljem, da so že večkrat vpraiali Schulzeve interese, «kaj so sovražni pekovskim delavcem, a niso ie nikdar prejeli od govora na svoja vpraianja. Ravno tako je priiel v javnost glas, da js dne 16. septembra prevzela Freihofer Baking kompatrfja znano Sehulze Baking kompanijo v Chicagu. Frettiofrr Baklhg kompanija je poznana kot nasprotnica organiziranega delavstva in ima svojo največjo tovarno za izdelavo peciva v Philadelphiji. Vzroki, zakaj se je U transakcija zgodila, niso snani, ker privatni bizniiki interesi »eobeiajo svojih tajnosti na veliki zvon. Lahko se pa rečef ds j4 transakcija v tesni zvezi s stavko pekovskih pomočnikov. Preihofer-jeva kompanija se bo kmalu prepričala, da ne bo nič več dosegla kot Schulzejeva kompanija, katere tovarno je prevzela. Solidarnost vseh delavcev je tista skala, ob kateri so si trdovratni in trmoglavi privatni biznityU late—si ie več-brnt razbili svoje glave. Spoznali so, da z glavo ne morejo skoai zid, in odnehali so, ko so priUi do spoznanja, da je delavska solidarnost močnejša od dobro rsjsas podjetniike denarne moinje, ko so opazili, da se js U dobi* rejena denarna moinja pričela manjiati, ker se jo oprtjemlje sulica. v pravljice duhovnih 0«a*v, Ml/ atrašijo s peklom. Saaio v a " ve hiše j* trebi hoditi, da ae iznebimo denarja, | treba imeti afekkn in Haznijo boljo, so kakor boljša veš vernik jiaia» trn »vetu ¿rtv*j« t maše. tedaj je brez prišel v nebesa še gorah pravljen mu je tam gori prvi ae- obsojen Naee Btopar od dri ga sodišča Zapadne Virglai, na vešala. Bil je apoznan krivi LJa j» Wm< TO«»*** umor a SS! KAKO LEZE NAPRBMKt Hud In težak je bil boj delavstva, da js »m država sprejela zakon za zavarovanje proti pogodbam in nesrečam. Prvi tak zakon je bil sprejet v letu lttfc aa DU-trikt Kolumbije, kanalski pas ia teritorija. Prtje ao bili v nekaterih državah odikodninaki zakoni siosr v veljavi, ki pa niso mnogo koristili delavcu, ker je moral dokazati, da ni bila njegova krivda, če je ponesra«. Eakon, ki Ka je sprejel kongres v letu 1908 je sluiil drugim državam za agled. Ud je bil prebit Take sakone ss pričele spi«, jemati tudi druge države, ki pa niso povsod enaki. Letos Aa sprejeli državi Arizona in Mtamri odškodninski zakon, tako da ima zdaj lest in štirideset držav odikodninaki zakon, de dve državi nimata odikodninske postave. Od leta 1908 je pričelo torej rasno gibanje v vseh drŽavah za odškodninsko postavo. Po pridobitvah po tem letu in v tem oziru lahko aodlmo, kako hitro lsas aapreS, Najhuje'je isvojevati prvi uspeh. Kadar js nsnafti tukai tedaj gre ložje in hitreje naprej. W i T ■ jo (Federated Preaa.) dela v Krojaška vnije v New Yorku so , .. ... »t, «a —tere ao dajali naši pred- prepevale tisoč dolarjev, za žu Byrv r^^jm Mjenje. Boda** pwvijojjfmiiio volilno kaaapaojo aociali ***** - r. biti naša, same vztr.jno.ti je f^vU pristanišču* delavcev v traba ¿n>*<4mü j* homo. New *orku je končana. Voditelji hočejo potlačiti pravico kal naiadnja- Mednarodne eveae pristaniščarjev, usWU nt- ki po gret* unijam z izobčenjem £ ako se ne vrnejo na delo, pravdo, Tail ¿a go g« vrnili na dele vsi delavci, W# ki so sT udeležili " nedovoljene" yrpniwipu. JÄL7 \~Sm».n—t v ^šl^zs i s*3b prednemu deUvstvu. - Porome- ^ fj »f «¡^ ÜLst^ ^ Jgg^ SprmgSWa, III., je prišla vest, ____4a bodo okroiae organizacije v Bar her ton, Q. — fisatih ak>vj»> indinaj, Iowi üv drugod, skih listov sem naročnik, a pri/- »o po svojih delegatih podpiral« noti moram, da mi izmed vaefc Howata «a aadnji konvenciji ru- ugaja Prosveta, katera darjev, atqpüe v zvezo a kansaško zagovarja stališče delav- organizacijo ^ko se ta odcepi in Yo ^n^odüa Uvake«a »***»*'> natanovitev da ae rojaki toliko apo-^leT mJ^J:kouvanoiia na prejme de- delavskih dnevnikov, ki bodo lastnina unij; podpiranje drúlb za zavarovanje proti stavkam v I1Ü- proti fcahll jo raakrfl, da je dtiainn vilnsMi w ^h^A^^ uTojno iuris ▼ rrejem zn Chicago, Ol — Prederick I pe, laMtuik apartyientne LiSeJ terega premoženje cenijo na ato tisoč dolarjev, je I samomor v bolnišnici. Zr\ vim samomorom je prišlo na da je šive!'dvojno življenje.] V eni ulogi je nastopal kot ni posestnik, ki je precej pj žen. Sosedje so ga radi Kavno tako njegova žena letna hčerka in )24etni sin. govi goatači so rtíkli, da je bi in dober hišni gospodar. V drugi ulogi je bil poznar Charles Reiser, kralj vlomil Henry Bsrré¿ Chamberlain, 1 natclj aločin^ke komisije v cagu, je rekel, da je bil najbolj nevaren vlomilec želi. Ta posel je izvrševal skoraj eat let. Bil je aretiran zaradi! ličnih sločinov in bojeval je ke a policijo a aamokrenoi pestjo. Nekoč je bil aretira je hotel odpreti blagajno «lopju Poetal Tolegrraph kor nije. Ob času njegove smrti j< pod $180,00 poroltva. Njegovi] /aielji in eoeedje pa niso sui kdo je. Reiaerjeva smrt je posi vojne v zločinskih nižinah. 1 javi policije ao ae te vojne | žili najbolj razupiti zločinci, ser, vodja enega zločinskega! bora, je bil določen, da umre. 10. oktobVa jé pridrdral avte bil pred njegovo hišo. RogH tnlil dvakrat. Shope je rekel ji soprogi: "Nekdo je prišel Grem pogledati, kdo je." je vrata, ali |NÍI peatopaioat Na hodniku ie bilo slišati] petan je, naenkrat je pa pru ma drugima tovarišema, kater eden jo še na proatem a drugi iei umrl v oelici ječe. Sodba bi ae bir, la morala izvrfciti dn« l!B. temhra ob solnčnem vzhodu, toda državni governor ga ja Ipatil v dosmrtno jočo, — marjev Miha. Slovenk^ za obilo udele IPfrehu V jtako aiabem vre-mm. tajnica. lisananjott vaem anom društva Bratstvo It. 274 8NPJ, da je hilo ha redni dru-Ji»,9, Oktobra akle. njeno, da ho «lan, k) ae ne ude-leži vaaj vuake tretje aeje, ka-praviUh. Društvo je s »členilo, da priredi 22. oktobra zabavni večer v prostorih hcata Aftona Pqjeta. wVabljeni Yale, Kana. - Prcpiogarji y ft. vai ?Uni in tudi drugo. obČUi-Kansasu im^mo |e dve leU boj W ae a»Uveudeleži. Na proti aakonu, katerega je s^rnu «videnje vabi - Odbor, cal governor Allen a STojlmi j pomiki, s t, n, zakonom naqffiM Xevarna la« proti aovjatald vajo delavstvo nfT|v^oat njiti in to prodvsem v Kansaau- Ce ae jim bo to ppareČIlo, bodo i Moskva, -r Tako ae je iajavi akualli zakon upeljati tudi p^Wudaki aovjetaki komisar za zu-drugih državah Amerike, kar Jn Usnje zadeve o londonskem "Dal povsem umljhro. 1y, T«legraphn" v odgovor na na iatične in-i Zinovije-va in Bc aa objavlja, da PrWjona valod romiano poda ae izmota Kmalu bo preteklo p»eaec dni. f1^6®? odkar sny> odloftijli krampe in lo- U< macron ale iftfluk^)" pato v protest nroti zaporu na- Wekgj šib delavstvu nakVmj^dlh vodi- * T telj«v Alekaa Ilpwata in 4vg Dorehjrja, ter odločni k javili da ae ne vrnemo pa delo d ne iepuste i. zapora našrb teljev, ter ne ¡¡fetl^Ju nearaš^ . [ T* PrIvl komiaax,|B ga aušrnjakega eakona, ki jemima ^W*** faUifieira pravlee delaveem >aaii strok. nih nešteto pragih, ki dannadsn ■Podjetnikom in AHenu t inSn- »rikajajo v javnost. Naravnoat •irijalain soiiišem jo prišel na % bUtenje, iwrnoi ie nal glavni predaesS t*1*** v iav gMgMta i namenom, da natvari maj rodi kolikor najtemnejšo o sedanji ruski vladi! | tobra je noifiU * podpora državnega zavaro-nica dr v&lninakega aklade za vzdrževanje Slovenke ft. lWL SNPJ.] ln deUvakega odškod- ii letii'o^eb ae jO vršil nin»keK« aakona; sprejem rezolu-Pokojnica je btta cjj« ta demonstracije na premimi \tikeg* in je bolehala dan ^ novembra za popolno od-oro dve leti. Zapuatlla Prav0 oroi^ & v°jnih organizacij in l^at otrok * potom mednarodnega aporazuma; potom ae zahvaljujemo dr. boj za nacionaliziranje rudnikov. za pomoč pri po- ~ Walkf j« rekclr svojem pokojne ae«tre Gerjan, ka- govora' da Prem°8 ne bi stal več . ... «m članicam društva ko dva dolarja tona v Illihoiau, -pokati iz štirih samokresov. ^m ... - ^ .ko bi biU premogovniki naciona- — " autj.**-. 1 liziranl. Priporočal jc, da unijo kupijo in obratujejo nekaj rovov in a tem pokažejo, da so zmožne obratovati rudnike. Glede brezposelnosti je rekel, da so j6 zakrivili veliki trusti in vojni miljonarji, ki bi radi uničili delavske organiza cije z iaatradanjem delavcev. Andnrji v Liheralu, Ko., Zaposleni pri Liberal Coal Co., so za stavkali iz simpatij a stavkajoči mi rpdarji v Mindenu. Now Lewiaov zastopnik v Kan-aaatf. Van A. Bitner, osebni zastopnik Johna L. Lewiea, predsednika Združenih rudarjev ameriških, je zadnji torek dospel v Pittsburgh, Kansas, kjer bo skušal izravnati spor med kansaški-au rudarji in eksekutivo rudarske organizacije. Tretja konvenoija drušenih tekstilnih delaveev v Ameriki, ki ne vrši y New Yorku, jc zaključi la, da unija pošlje organizatorje v Novo Anglijo, kjer se nahajajo velike predilnice volne, in v tovarne za izdelovanje svileneg blaga v Pennaylvaniji. Konven cija ao bavi z zdrušenjem vaeh tekstilnih, unij v eno samo orgs nizacijo. S v aadnji laSMS SHM^HW^ *u't»ur najwmuejao sod akaaaj gotovo prodal ia moril iato a nami v ITaaaisa. Ce-kor razvfcUmo k «oaapiaja Je m* Prikaja a paSMŠovaajsm. Podiral naš diataikt iL U4n ans Pakin«. - Kakor poroča Rosta odbornike raaun blagajnika «a. poročemMa agentara, ieli K„.i| ma Harvija, ki je alapil na atran ja, da bi mogl. poaredovati med 'TÍÜV* rW,1^ ^ ***** m *»***» Wpnbüko ritelja Howata, Taaoj na to amo a vpoaUvitev prijateljskih od ¡klieali javni ^od v Frankih«, DOŠa^^entuiT^ objav U ^ x:t ¿is®! ar ^ sic krt ** ±,,1rmkt ?ui naj se ne trpe tredotek." Senator Sutherland je iz. da je organizacije kukltiksovcev nevarna ljudski svobodi. Senator Walak je pkal: "Če M-in pravilno informiran . . . Te-daj jo (organizacijo) smatram za neameriško in kot nevarnost za »vobodo naših svobodnih naprav." •Senator Calder meni, da je nasprotnik vsake ki »kuJa obuditi versks ali plemen-«ka.sovraštvi^ Senator Poindezter je pisal: "Nobena tajna organizacija te vr-de, (» kateri ag govori, uatanovlie-HH, da ae udeleži aktivno isravis-ve pol i tilnik in aoeialnih vpraiaaj, b< more obatati, ne (^a bi zabredla V nasilja in ds pe izvedla »I I ili «inov. Druttvo je popolno »'" ^ protislo^« a «fcetoje*uh I' i|«.m vlade po javnih ageo «j«h, ki ho kontrolfcftne z Ijud akim glasovanjem. Ne motim se, «<' pravim, da bo ta iztednli orga ni7»eija rarptiftČaoo." Si nator \ew ie opozoril na «-kt., da zgodovina govori, da je Ku kluz klan holal v^dati z ir-^.ovanjem, grožnjami in pla i-njom. Takt J U\ ■ i« | KresnikoV. čami. Če bi ne bilo prohibicije bi torej kriminalni slučaji v prime-velikim številom slučajev bi- ri z li zelo mali. 2,400 ŽELEZNIŠKIH UBLUŽ-BENCJV J* nmkvM MIH ZA STAVKO. Trenton, M. t — Dva tisoč štiri sto uslužbencev pennsylvanske železnice, organiziranih v lest lo-kalnih podružnicah, je odglasovs-lo, ds zastavka, ako družba Bazel, Šviea. — Mednarodni družniftki kongres, ki je bil _ kratkim tu sa ki j njen, j« pokazal velik napredek koopetmlivueoe gibaaja p» vsem svetu. Navzočih je bde 1200 deelgatov ij 96 dnUv. Spluiea sentimeut med begali je ds kooperativna podjetja ne aoiuo stoje na čvrsti podlagi. i>ač Pa Mo rastla In rasUs braz ožim na politične in gospodarske spremembe v časnih državah. v ■Besede upravitelja taksJAaJe «evljarska tovarne, ki jo .lastnina Kooperativne unije koneameotov v Švici, so salo značilna. Bekel je: |Nsla tovarna obratuje a Polno paro, medtem ko drv^o tovarne počivajo ali obratujejo le deloma. Zakajt Zato. ker ee zadružniki bolj zanimajo za ljudstvo kakor aa privatni profit. Velik eocielni eksperiment kot js zadružoižtvo lahko drži svoje induatrijalne det lavce na delu. Medtem je s* družniško gibanje v Švici močno in trdno, js kapitalizem v paniki. Krajevna podružnica v Ženevi ima več članov kot je vseh družin v mestu.!* Kooperativna podjetja na Francoskem so trdnqjža kakor privatna, toda gospodarsko življenje jo iie vedno pod vplivom propagande francoske vlade. Francozi že Sini« rom verjamejo, da "sadovi zmage" vse naplačajo In valedtega propadajo. |V Belgiji je boljše. Zadružniki, strokovni unijonisti in socialisti delajo skupno. Socalistični vodite* ji, ki so v vladi, ao rekli, 4* W sivko dobili ve&iuo pri prihodnji volitvah in osvojili vlado, toda rajli bodo počakali ie nekaj i asa. ' Delavci že uiso povsem zreli za preobrat w se le parajo veŽfcati v upravljanju industrij, predno jih morejo vselil v evoje roke," prav! Emils Vtndervelde. Zelo zoalmiv pojav v sadrulul-štvu je kooperativna medicinska je lastnina lS^Ot^Žanov, ki Imajo za pet cen,tov mesečno vso zdravniško, rano^efnižko , in oboidravniSko oskrbo od liaKa vefičih zdravnikov, ki objokujejo člane tudi na domu, če je treba. Na Danskem je skoraj vsakdo LLOYD Narodna «-i diplomatov in do aa London, M. okt. ~ MinioUakii predsednik Uopd 4Mo*i je raj naaaaail v narlaaaaatu »'wwt w ~ t ^f^pvi^^. delegatov,ki bodo zas4opoM VsU-ko Britanijo ua rgaoaaDtye! konferenci v Washingtonu pri», l^divji mesec, DeUgatjc ao: Uuyd Qeorge, Arthur Balfour in lord Lee Farhsm; air Auckland Qed-des je 'namestnik za slučaj, da je kateri imenovanih delegatov zadržan. George je rekel, da odpotuje v A-ncriko kakor hitro mu bodo dopulčati državni in javni posli, Drugi ddegatje Velik« Britani je so: Hol)ert Borden za Kanado, eenstor Oearge, Foster Poaree za Avstralijo, sir James Safaond sa Novo felandijo in Sestri sa Indijo. Južna Afrika je povertla za stopatvo svojih interesov angleškim delegatom. Poleg teh pa poj-de že velika arapda rasnih vei-čakov s pomožnim pisamižkim o-, sobjem. O lavni vežčaki bodo od-mlral Beatty sa mornarico, Cavan za grmado in marial Uiggtus ss bojno letalsko floto. * Washington, D. C.-Uradaik», ki imajo pripraviti stanovanja »s delegate in njihovo oso Igo «a rasp-rožitveno konferenoo, so in formirani, da je treba račtmuktl »a o-krog 500 oseb. Samo Japousev bo 156k;iz Italije pride okrok sto ossbv iz Francije 150 in približno toliko iz Velike Britanije. Poleg teh bo-bo v Waahingtenu vodjo In manj|e delegacije is Kitajk Vzhodne 81-Ilirije, Belgije, HokndOe, Partu-galske, Indijč in Južne «Amerike. Jcdiiti üaHoHfta^ -HU GLAVNI IT AM I sssr^s SO. LAWNDALB AVI. CHICAGO, lUUNOm Isvriovolni odbart UPRAVNI bili nič kaj t veseljem sprejeti _ med ljudstvom m že sedsj se je či^t« "ali onT zadmg'e._Nikjw ni ne merejo pekaten pnvsditi. u^myo uUo rMvlto kakor ne Danskem, sato pa je Danska' tudi najbolj civilizirana drlavs v Evropi, kar se tiče kulture In gospodarske blaginje. Nemftlja je presenetila zsdruž nttki kongres. Ncgnčija je bila pre magana v vojni — toda. ne na duhu. Ako bodo Nemci tako ener glčni nadalje kakor so teh par let po vojni, bodo kmalu prvi, kar se tiče fadruinlžtva. Kooperativna družtva v Nemčiji so evetela med vojno, od leta 1918. pa beležijo ne vorietno lep napredek. "Zadruga v Halburgu je pred nekaj meseci kupila veliko klavnico, katere nI več mogel nadvladatl prejžnji lastnik in vojni profltar. Koopera tlva ima 100 prodajalnie, v«Ž sto stsnovsnjskih hiš za delavce, 35 avtoombrlov, W čolimv in več to varn. Zadruga v Berlinu je «e na boljšem. Berlinaks zadružna peks-rija da po 100,000 hlffccev kruha dnevno, in sieer kruha Iz čiste moke, ne pa iz kake suiesi ali na-dgrnealila. zim a »wans Tiskovni odban Zdruiibrani odUbiti ftaak Akt SIS« S» CtMrfert Am MU Trm. a« tet. trna, gbah, lisi g. IM Sa. CirwhaÉ RMsa \ ,, _\.t fRbw us.rU, tasa a*, IMN Am. aUwe* ■ vanavm soravn«, Or. r. j. jum. esse k cu* ODOOVOaNl liaiCDNlK "MOIVtTK1*, ■ » h^UÜIi 1 ■ . —wiw^mr < , . »onoai r- SaianSie a s*, i i sm, si VBA raMA. IS a a—Milt «s |L A A* OSST-SS H UwiilS Am. Cklm% m. sNHPHPRRplPS^^hlAI^PR iP^RRR ikt ,ss atsissR TalaUlv» A N. P. J.. Vg V SVRSl g aLAOAjNUKIMl POSU S f. In oseros s*. UMOk Am,CMwe» Ril »s mm ssfciwis dbn, Sa« mb A N. P. in m Ml ANALFABI70WO t KU-. KOXSU. UBBÜHIKI POZOR! Washington, D. — Fe poro čilu žtevnega ursda živi v Klllnol-su 178,M? eseb, ki ae znajo pisati in čUati v katerem jesikn. tarad i tega so uvvMane Se seeks med analfabate. j V odstotkih je 2.2 analfabetov V farmsrskih distriktih, 13 v as* P. Vseh analfabeto v v državi v odstotkik S.«, pri aadnjem yudakom žtetju jih je bilo 3.7. Od analfabetov je bilo belopoltnikov ^487, ki so bili rojeni v Sdruže-nih državah, drugi so tujezonci, zamorci in Azijatje. V odstotkih je analfabetov v Chieagu 4-6, v Klginu pa samo 0.4- OBJAVA. kon in nmskne svojegs ultimata, ki ga je poslala železniškemu delavskemu odboru in v katerem pravi, de nt prizna dalavSkih organizacij v svojih delavnicah. Po izjavi Frank J. Schnorbusg, poslovnega odbornika Trenton-Jkih feSSaiitiranih rokodelcev,je glasovalo devet in dcvetd»ot oj-stotkov. uslužbencev za stavke, ki so bili aavsoči na saji. Take gl* sovanje se zdsj vrši povsod na postajah in križcih p ± «groke. Prkiits in oglejte si šterilo raznih skladb sa klavir,' m}$ klago predno kupit« kje solosperov, kvartetnih partiUir io vam uljudno prippr«»ča sploh vse kar pevska društva H* točno pestnžlsis Tony Zu- bijo. Bežite po sala^, da as bRiU|g^|iš, it» Liberty itreet, Otrard, prepozni, ker je čisto novega kar pa ko hitro polk ia ee ne bode moglo «lobitl vol tako hitro. Frnskso vss pilita vam js obraitl osebno aUpapiRRir no vselej iya naalov društvenega tajnika. He vam številni odjem. Loo tajnik Pav. dr. 1312 B. 167th 8L, CleveUnd, O *a«ii kakšne veaU sUadbe IgUts ia m fi^a^Sr-Äioe. MfitTi ksj ss fSRJmto, pa vam palljetRO mmmOpe, da je te fH asa. r srne mak (-anlk) veegae asonad »¡¡*nl vred. Za osa nadaljaa pojaaoUa sa' - ^Eiirtät™ la v p^ gakUf«* t«Utnla« Samo artmmrmn po-Oam ee* asračiltl.. jmii« pe a«Ue aa: FRANK OGLAS» m* PONT PKO8VITA On UDOVICA POVSST II1«. 0TOLCT/A. Napisal L M. Tosté. Poelovenil tota (Dalje.) Oita je res pričela delati, kakor je želel njen mol Vstajala jI zgodaj, takrat ko on, delala ne-' prenehoma do mraka. Potrpežljivo je delala in prenašala svojo grenko usodo, prepričana Čim dalje bolj, da je to kasen božja za njene grehe. Kolikokrat se je »pomnila ovojih otroki Z Jeleno se je le davno sprijateljila in vroče je že-lela, da bi jo videla, ie več, želela je, da ae preseli k njej Ur se reši sedanje «užnooti. Ali do tega ni smslo priti, to je uvidels sama. / AU da bi bila vsaj Magdalena pri njej. Da bi bila doma; mnogo lažje bi prenašala težko breme, a je zopet pomislila, kaj bi rekla Magdalena, ki je Že medtem postale cela dekiea, ko bi videla njeno žalostno življenje! Kako bi jej piijalo življenje na materinem domuf "Da, vse to je kazen božja!" je govorila ne-črečniea in prenašala potrpežljivo težko delo, ki Jej je jemalo telesne moči. Posumila se je in po-Ntsrala, da jo jo bilo žaloatno pogledati. Največ jo je peklo, da ni njen mol s nobeno besedo priznal njene požrtvovalnosti, ali s čim po-kazal, da jo varuje. Večkrat je komaj stala na nogah, komaj gibala s roksml, a vendar delala, samó da se ne bi kregal nad njo surovi njen mož. Zoni js vendar ugajalo, da se Je žena tako spremenila. Pila js vedno le vodo. Obiakavala ni nobenega; opravičevala ss je, da nima čaaa. Tudi on je bil vedno doma. Da bi šla v Zagreb in tamkaj živela par dni, za to ss ni niti drznila proeitL Posula Je prava sužinjsv lastni hiši 'Vea U čas je Zana pridno delal. Njegovo goepodaratvo jo bilo v največjem redu^in prinašalo je mnogo. Kar je ie mogel, je spravil v denar. Že preje je trgoval z žitom, vinom, živino in konji in hodil je po sejmih po Hrvaškem in Ogrskem Ur si ssslužil mnogo denarja. V snem in pol letu, ksr js bil gospodsr v Konščinl, js prihranil več tisoč forin-tov, kakor se Je obče sodilo. Oita ni upala vprašati za dohodke, tisto za Magdaleno je plačeval, kar je bil edini isdaUk. Dva leti ni kupil Giti ne robca ne nobenega kosa za obleko. Bilno jo je to bolelo. Pohlepen je bil Zona po denarju tako, da je začel ljudem poaojevati. V kratkem času je bila vsa okolica nJemu dolina. Dajal je samo kme-tom na visoke obresti. In v rssnici je Zana v kratkem času obogatel. NekaUri so pripovedovali, da ima do dvajset Jti-' soč forintov uloženih pri zagrebškem kaptolu. To hitro obogatenjs Js bilo vzrokom, da je goapo-darll Zana po svoje nad Gito in njsnlm posestvom. XXII. Asssor judlcijarne tabule Anton Bedckovič je oblekel nskegs dno kanonika KrčSliča ter mu jé Ukoj pri prihodu povsdal, ds ss ima pogovoriti I njim o selo važnih stvsreh. "Isvolil" js rskel kanonik ter ponudil naslonjač trebušaatemu saeaorju. "Že dolgo časa U nameravam posetiti, moj reverendiseime! Htvar je važna ter ae hočem s teboj posvetovati. Gre za nesrečno Gito in njeni hčerki. "Zelo nesrečna je" je potrdil kanonik, "vsemu js sama kriva." "Res, ali sedaj dela hudo pokoro za svojo grehe," Je prlsUvll asssor. Vl81išsl sem." * "BtrshoU jot Dela kakor navadna dekla ... Da Jej vidiš ssdaj njene roke, one lepe, da ae je veakdb arečnega štel, če jo je poljubil na roko. Na bi Jo aposnal, če bi videl . . "Nemeaial". je priatavil kanonik krstko. "A njen mol . . , Gotovo ai že dosti čul o njem. ProaUk in aurov, da ga ne moreš prona-šali . . , A vendar je v enem moder. Pomaga si prav lepo s ugodno priliko.'* "Ima več tiaočakov . . . gotovega denarja," je rekel kanonik. "Pravijo, da je dvajset tlaoč posojenih pri ksptolu." "Hkoro bo toliko," je pritrdil Krčellč. "»Ali je vso to njegovo!" je vprslat aaeaor. "Ti, kakor aodnlk, moraš bolje vedeti", je odgovoril Krčelič s naamehom. "Seveda, da vem!" Je rekel aaeaor ter vaUl a tiaeh.iiječa. "Velik del tega denarja pripada vdovi in njenima otrokoma.'* "Kaj miališ ukreniti!" je vprašal kanonik mimo. "Mi «Iva," Je pričel aaeaor a avečsnim gla-aom. "uva hila vedno dobra prijatelja Magdičevi rodbbii . . . Pravi prijstelji se pok sle ju v nesreči, * pravim ti, ds preti velika nevarnost vaej rodbl-ni. Zsna ho^s obogsteti na veliko škodo Gite in hčerk in kdo ve, Če ne odide x denarjem, odkoder je prihrl . . Pravim ti, ds on ne ravna a Olto kakor n N\'ojo leno. On Jo j« }.t pretepa val." "To tir bi bilo še najhuje. "Kes je, ali denerjs n.* ume odnesti ... Naj |»oh)l! raíun o njem I" "To more selo lahkn storiti; n kdo ve, Čs se ne pokaže, da ima on šr kaj dobiti od poseotva", j« priatavil kanonik. "Toda dokazati ae mu more, ds ni je pridu-bil denar na tujem imetju", ¡o jriil aa*«eor "A njegova pridno«»' . . I'ruvijo, d« j«, eej t rgovee." Ti prigovori ao smetnll aMHMirja. "TI mi, dragi moj. kxatiá d<»bro volj« • avnjiml upasksml . , . Ilotel ar t» nekaj storiti u d ruá i no posebno sa airotr Ucrkr, « it fitvnnfc, kakor da te "PovsJ, "Ta si'" v Kmšttni." • • . Ali \«ruj mi, da pre- ženeš Zono is Konščine", Je del kanonik, ne bo delal pod knratorjem, uiti sa njega.* «'Pa naj grs!" "Ce tako mislil, poUm Je kaj drugega . , -županija dovoli kuratorja." "Ali ss mora vendar nekdo sa vsoti za deco, ki ima vpliv in čegar beeeda nekaj velja." "Na primer Jaz!" je vprašal kanonik v smehu, ker je Ukoj videl, kam meri aaeaor. "Da, ti, prečaetiti prijatelji Stori to radi našega pokojnega dobrega prijaUlje in znanca . . . Stvar Je pravilna in bilo bi greh, ako se nihče ne zavzame za siroti..."1 • Kanonik Je privolil in takoj drugi dan sU se odpeljaU v Varaždin, kjer sU hitro isposlovala kuratorja sa Konščino. Županiški gospodi Je prav ugajalo, da so mogli napraviti zadrego Zani, ki Je bil povaod nepriljubljen radk svoje skopostl Kuratorjem js bil imenovan aaeaor Bedeko- vič. ;.,.* Zona ni alutil, kaj so je zgodilo. Bil Je zek> iz-nenaden, ko ga Je obiakal nekega dna veliki sodnik in ssesor Bedekovič ter mu Je sporočil, da mu županija odvzema upravo posestva, pa Jo izroča v roke uglednega gospoda Bedekoviča, aae-sorja slavne judicijsrne tabule. ' ' Zana Je prebledel, ko Je izvedel za U odlok. ' "Zakaj aU mi to atorili, goapoda!" jo vprašal trcpeUjočim glasom. "Ali nisem U zapuščeno posestvo Uko povzdignil, da Jo sedaj eno Aaj-lepših in najboljlih plemiških posestev v Zagorju!" "Bes js, sli posestvo vendar nič no prinala", Je pristavil veliki sodnik zvito, ker so mu bile vse podrobnosti dobro znane. "Kdo more reči to!" se je izdsl Zana. "To posestvo prinala selo mnogo". "Komu!'* mu je preeekal besedo ssesor Bedekovič, ki mu js vso vrelo, pa js komaj čakal, da moro po svoje pritisniti Ugs človeka. "Komu prinašat Morda vam ... A vdovi, otrokoma, ka-tsrih posestvo jo!" Zana ae je zmedel valed teh besedi "Znano mi je," je nadaljeval oseaor, "ds Imate uloženih več tisočev na svoje ime pri zagrebškem kaptolu. Te tiaoče sU izpi(i iz Uga po-s aestva, ki je last Msgdičevih otrok, pa sèdaj povejte, kaj sU storili sa otroka!'* "Dobivata, karpotrsbujeU." "Tako! In vi mlalite, da Je s tem račun izvršen!" js povsel Bedekovič. "Onih dvajaet tisoč, ki so vloženi pri kaptolu, ne dobite vi v roke, temveč bosU delili s otrokoma na dvoje.** "Kaj!" jO zrškrtal Zana. "MoJ denar, ki sem ga sbral v teškem naporu, mi kdo odvssme!" "Molčite!" so Js sadri sodnik nad Znano, vi-dsč, da Je vsroJU bivši kmet. "Sedaj gre sa to, da izročite upravo posestva v roke gospoda ase-sorjs, a osUlo pride kaaneje na vrsto . . . Sedsj sestavimo invenUr, a vi nkm po rssnici povejU vse, kar je nepremičnega in prsa&ičnegs blaga na posestvu. " Potrt js šol Zana za komiaija, ki Jo vse točno popisala. Zana js dviAsl, da js sedaj odzvonilo njegovi oblasti in da nima nič več priložnosti, da obogati s tujim blagom. V kuhinji so dobili Gito, ki Je oral^ perilo g deklami. Komaj so jo sposnali. Bila jo js sama kost -in kols, lasje na pol osiveli, obraz in čelo poln gub. Opasivli aaeaorja, js dela GiU robec na oči ter ae spustila v jok. "Miloativa . . ." Je pričel aaeaor v veliki sa-drogi . . . "ali je možno #. • ne verujem lastnim očem*. . .** . GiU je molčala Ur prikimala s glavo. "Tako ravnaU vi s ženo, ki se jej imaU vse zah vaditi t" je za vpil asesor nad Zano, ki je atal za njegovim hrbtom. "Kaj je sa njo Uko telko delo! Sram vas bodi I" Aaesorja Je to tako razjesilo da Je prijel Gi-to za roki Ur jo odvedel v gorenje sobo. "Pojdite gori v sobe", jej je rekel s pomilovanjem, "tu ni prostora sa vae." "Gospoda se moti," Se je sačel braniti Zana, "če miali, da jo eilim k Ukemu delu. Ona sama tako hols ..." "Molčite", se jo zadri nadonj asesor, "mi vse to dobro vsmo." Asssor, le od narave raadrailjiv, ss Je tako osorno vsdsl napram Zani, da Js lo-U poeUl krotek kakor deU. Čutil Je, da ga J« sadela moč, ka-teri ns more ubežati. Najbolj ga je vznemirjalo to, kar Jo spomnil aaeaor o tisočih. Ni polno, da bi moral to deliti s svojima pastorkama! In gospod asssor je govoril o tem, in njegov vpliv je velik. Vss gospoda bo drlala s nJim in dovoli vse, kar bo zahteval sa otroka. Zana se Je os-daj prvič pokositi, da je tako samotno živel, da ni imel nobenega prijatelja, ki mu bi sedaj, v sili, pomagal. BU je tudi neuk. In k temu le kura-tor! To ga je še najbolj vznemirjalo. Dokler je gospoda popisovala Imetje, Je Zana premišljal o svojem položaju, iščoč izhoda. Zve-čer so Jo bil ves spremenil. PosUl Js selo ljubes-njiv s gospodo in hotel jih je rasveeeljevati pri večerji. Ko je Oita mille spat, Je pričel Zona ti-ho in odkritoarčno In saupno govoriti. "Naj ml' oprostita, goapoda," Je pričel Za-ns a selo milim iilasom, "če Ju vprašam, kaj vse xahtevajo od mene!*' Asssor in sodnik sU as spogledala. / "lakteva ae," Je pričel aaeaor, "kar pripeda oi rokama, da pripade njima. VI sto, moj domine, «krboli samo sa ae in spravljali denar, a na ubogo deoo. katere poMetvo Je. niate pomblili. To ni krščansko . . . še eelo luteran ns bi storil kaj te- "V mojih rokah as nI nič sguhOo," Je rekel Zana ponižno "Ako gospoda alalKa, da deri kaj pripada, denar Je tu, pa mors s veje dobiti.'* 1914-1920. $ro1 (Konec.) Davno je le izginilo mesto izpred oči in le vedno* sem gledal proti oni strani. Vlak se je vstavil v Jokahomi. Tu je bilo pri-aUnilče za česoceanake parnike. Mesto mi ni ugajalosMebao in zidano Je v evropejlkem slogu. eljali sms se k zdravniku in potem pa naprej k ladji "Empreas of Asia," katera ima 36,000 ton tonale. Od kazali so nama mesto, nato pa svs se, odloživši prtljago, vrniin na krov. ladji so bile vos nsorodnoeti sveU in vse js potovalo v Ameriko. Ob štirih smo odplnH. Pologoma je medlelo obrežje Japonske Uko dolgo, da je nastopila noč. Slonel sem le vedno čes ograjo krova in gledal mirno morske valove. Kakor sem sliial, bo U vožnja čes Tihi ocean trajaU 11 dni do Vancouverja, B. C. V kabini smo bili samo trije, rasun naju le eden ruski častnik, kateri Je loi iskati srečo v Ameriko. Dne 7. okt. smo bili že na meridijanu. Na ladji je igrala godba in kakor sem čul, da bodo priredili ples, kar je navadi, kadar ladja vozi čez meridi-jan. Toda dvomil som, kako bo kaj vspel, kajti ladja se Je prece; zibala. Nič se mi ni ljubilo Jesti in bil sem nekoliko bolan. Obljubil sem bil bogu Neptunu, ko pridem na suho, kooilo in pijačo, ako mi pu sti moj Obed. V določenem času smo prevozili čez ocean in že smo ugledsli dne okt. gorato obrežje Kanade ti večeru smo bili v priaUnišču Victoria. KapiUn mi je rekel, da Um izkrcamo in me gremo do Vancouverja. Tudi Uko je bilo dobro. Ladja Jo bila zasidrana izven luke in počakali smo drugega dne. Zdravniiks liste so nam prinesli v kabino in tako smo U zjutraj is ladje, kakor bi bili doma, brez vsakih ceremonij. Polkovnik nas je nato vodil po oelem mestu. To so torej ameriška tis. Na prvi pogled so m ugajala. Proti večeru smo se zopet vkrcali na ladjo "Princess CharlotU" in odpeljaU smo se proti Seattlu, kamor smo dospel Js do 9. ure, ko se je mesto blišča lo v morju lučij. S prtljago nismo imeli nikakih sitnosti in kmalu smo se odpeljal po mestu v hotel "Waahington" Vreme je bilo Um precej blodno Po mestu sem hodil cpla dnove, da bi načel kakega Slovenca, toda dobil nisem nobenega, kakor nekega Rusa, ki se je zelo sanlmal sa svojo domovino. Is Seattle smo se odpeljaU naprej, rekli so proti Chicagu/ Kolikokrat sem le kot otrok sliial o Um velikem mestu In sedaj sem imel priliko, da ga vidim. Vlak Jo vozil celi dan in celo noč po gorovju in snežilo je kakor po simi. Is tega govorja smo se peljali dalje po KordiUr-ri, amerikanski pustinji, kjsr se Je lo /redko kje opazil kak grmiček. V Mineapolieu smo imeli toliko čaaa, da smo si lahko lli ogledati mesto, kjer smo stali par ur, nato pa sopet odšli prqti Chicsgu, kjer smo bili 18. okt. Tu nas bi imel čakati poslanik, ker pa le ni bilo no benega, smo ae vsedli na avtomo-bile in odšli v hotel "La SalU} Zaman som hpdil drugi dan po meatu, da bi dobil kaksgs Jugo slovana in šele po dveh dneh me je dobil neki Srb, ki me je spoinsl po Čepici. Vprslal sem ga, če ve kje ao nasUnjeni Slovenci, toda rekel Je, da ne ve, ravno tak odgovor eem dobil od poelanika. Se-ls fatrti dan Je prinsael poslan.k "Proayeto" in s to v roki sem ae napotil iskati Slovenee. Naenkrat asm sliial nekoga, ko Je rekel, giej to so pa srbski vojaki. Obrnil eem os k nJemu s prošnjo, ds mi on pove, kje Je uredništvo in ponudil oo soi Je eden Slovak, da mi pokale. Čez eno uro seta bH v uredništvu, kjer so ms prijazno sprejeli in so me obdali s mnogimi vpra B^r. Zaverfnik me Je nato t» ovoj dom. kjer sem po lotik sopet sliial prvo alo-!o ii žeuekih ust. Peljali susse s avtomobilom po meatu la isven meats In šele pozno v noč i nazaj v hotel "U naj nem v Ameriki. Ugajalo mi je tu, toda tudi domov me Jo vleklo. Drugi dan amo imeli odhod v Waahington. Težko sem se ločil od tega mesU, kjer sem naletel na toliko prijaznih ljudi in so me to-ikanj uljndno sprejeli. Stali smo kolodvoru, nakar me je vpra-ial neki človek manjše posUve, da li sem Slovenec. Bil je to g. Skubic, ki me > je vprašal še nekaj besed, nato pa mi izročil $20. Očem nisem varoval, da se najde-o ljudje, ki mi darujejo vsoto, tatera je zame celo bogatstvo. Kakor sem pozneje zvedel, je bilo to od Republičanskega združenja. Iakrena hvala vsem, ki sto tu pri zadeti. — Ko je kapiUn opazil, da se še vedno z nekom pogovarjam, me je poklical v vlak, daai-ravno je bilo le pol ure čaaa. V Wsahingtonu amo stanovali hotelu Oxford. Dolgčas mi je ing Co. "Glas Naroda' Nestrpno sem čakal da dobim potni list in ostale dokument, „d polkovnika in preteklo je 6 dni predi» mi je dal svoj podpis. Na pravil je od mene dolgi protokol, ne vem zakaj mi je aUvil Vha mogoča vprašanja, zakaj grem v Chicago. Gotovo je vedel, da ne grem k patrd Kazimiru, kater, j, bil na banketu pri Čikaškem po. slaniku. Za naju dva rojaka s, ta dušni pastir ni zmenil, d 1Si ravno je govoril na dotičnem hm, ketu o nas dveh vojakjk.-j; Po 6 dolgih letih sem torej en-krat prost, ko sem dobil dokumen-te. Srbska čepica me Je še ve« h .„ zelo tiščala, toda nisem si mogrl pomagati, ker niaem imel drugega obleči. Odpeljal sem se nazaj proti Chicagu, kjer sU me že čakala sinova mr. Zavetnika in sta m« . ... peljala na avoj dom, Ije*ïém bil bil po Chicagunn vedno sein mis d iprejet , odprtimi r(tenl. kaj H napravil. Kaj ko bi osUl Ameriki t Misel na dom je prvo pobijala. Denarja nisem imel in tudi Jezika ne zqal, kaj naj bi napravil. Kaj me čaka v domovini Ugahisem znal, dobrih nisem nič čul od Um in Uko sem premišljeval. Vprašal sem polkovnika, če bi lahko ostal v «Ameriki in on je privolil.'Pisal sem nazaj pismo na Zavertnlka, če bi on Uhko napravil, da bi šel nazaj v Chicago in ali bi Um Uhko dobil dela. Po dveh dneh sem že dobil odgovor, da lahko pridem in mi ni treba nič skrbett rid! dela; podpisana sta bila gg. Zavertnik in Tauchar. Tudi v New York sem bil pisal in dobil odgovor, daje najboljše, ako ae kam drugam obrnem. Pismo, ki je bilo pisano iz Sakserjeve pisarne je sledeče vsebine: New York, N. Y., 3. nov. 1921.— Cenjeni: V odgovor na Vaše pismo Vam pojasnimo, da Vam bo lažje dobiti delo kje v Penna, Ohio ali 111. kot pa tu v New Yorku. Zdaj prihaja dan za dnem zelo mnogo novih naseljencev izmed katerih se jih mnogo ustavi Ukoj tu na obali in iščejo delo. Zato Vam ne svetujemo za enkrat koditl v New York. Poskusite vprašati pri advokatu Mr. Wilso-nu, Patent Lawyer, Victor Building Washington, D. C., morda Um potrebujejo slov. in hrvatskega koraspondsnta. če ste zmožni vsaj malo angleščine potem Vas bodo skoro gotovo tudi prejeli — Tu se konča moje potovanje o-koli zemlje. Na tem mestu ifcre-kam zahvalo vsem, ki ste mi po-mogli do moje sedanje domovine. Izrekam zahvalo uradnikom S. N. P. J. in urednikom lista Proavete. kateri so mi kupili obleko, in mr. Berniku, Tavcharju, mrs. Permet, mr. in mrs. Košaku v Cieero, Sku-bicu, Bergerju, najbolj pa mojemu prijatelju Zavertniku in eeli njegovi družini, kakor mrs. Za-vertnikovi, ki je skrbela ze me, kakor moja mati. Nikdar ne morem povrniti dobrot, ki sem jih prejel od teh najljubši}), prijaznih in požrtvovalnih ljudi. Sedaj pa mi plapola zvezdnata zastava. ,' • „ idČE SE poltena, že bolj priletna Ženska za hišna dela, štirje v družini, pri-prosU lele prišedla iz sUrega kraja ima prednost. Dober dom je zagotovljen. Pišite aH se osebno iz-glasite na naslov:- "Ženska", Upravništvo "ProsveU", 2657 So. Lawndale sve., Chicago, 111. (Adv. Oct. 18-19-20) BOŽIČNE POSIUATVE n w »Uro domovino mJUm pSidálS age* daj v Um Utu. Mi poilljan« deaer v vse lurmfm »rmtm. PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE am ti« parobrodn« ¿rt«. N.jTiij« okrcati rmm pUImmm mm hranilno vlog«. Popolnoma pod državnim varstvom. Piiit« nam v valom matoviaafcam jostfn tk- Union Savings Bank I mCKKLDG S^Av.feGr.ntS» PimL.rot.J eem se vrnil precej na P^» «veev, kajti g. Zavertnik mi Posebno! * Posebno! • « i » i Krasna ura z godbo. Ti slika ram »r«4»U*lja «udevito k mano (odh.no uro aajnovajla l«n»Jd-ka pri «rak. J. knuto IwUlana la Mia mahalra. tk «ra im Im «Hl pravi lu «airak im tudi Uvr.Ua codbo-al tMtramrM la aliraa.k sa rat dom. Um im Isdatoa. na "ralrskrsm." no. •UMee tovrstna la kiasn« d.lo, sal* •"«Hntalaa » .rtlstUSws i.d«lks ST6.f:i ÄTÄS: a asps Smm M «u, -- OFkouati^O iToT i. vr-d». raakakar fe, tllW .tal S» kl Jo a». Mpaiao Mdoyoli.lv. aH pa wN»o. • r.1^. ^jy*1 • r **t"1 lk mi va« mJmm émmr. »AJT« DKNASJA V NA. ta ««ta» ta aa • » »ka« Tla m i. oft **isk sro- •• '».M il S» pkOaS toSal Ikadar VLaIST U ao val lam. LS voljovna lo M k rol-a or sa ko «artoa Isvlftols ivok. sa ka tiadl oaaa toa I no odteSaJta k.r « mi a soi». Milk 4rio» m m. ^ sraM III 7« r •a stsrr r hH, VARIETY SALES COMPANY, Dept 829, 1016 Milwaukee Ato. UL