St 542.
: Posamezna Številka 6 vinarjev :
JUTRO" Uhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 1«. do-P»ldne. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v upravništvu nctečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; a pošto Mdoletno K 20*—, polletno K 10—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. Za inozemstvo celoletno K 30*—.
Telefon številka 303.
Po zaplembi druga izdaja.
V Ljubljani, četrtek dne 31. avgusta 1911.
Leto II.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
s Posamezna Številka I vinarjev t
Uredniitvo in upravniitvo je v Praa Slikan skl tthei a Dopisi se poMljajo uiedniitve, naroinina upravniitm Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi as no vračajo. Za oglase se pleča: potit vrsta lb v, osast niče, poslana in zahvale vrsta M v. Pri večkratne« oglašanja popust. Za odgovor je priložiti mamka, :	Telefon	številka	303.	i
Klerikalno uničevanje.
Z včerajšnjo notico »Klerikalna kulturnost* smo pokazali slovenski javnosti na eno izmed najkulturnejših narodnih skupin, ki je postalo klerikalcem trn v peti in so jo zato sklenili uničiti.
Slovenska vpodabljajoča umetnost jim je postala odveč, treba zatreti nje zastopnike in njih delo. Nalogo sta prevzela »Slovenec* ter »Dom in Svet* ter jo poverila gotovemu Ante Gabru, ki kaže biti pa zelo po-raben! Ta najnovejši klerikalni kritik je napadel in oblatil v dveh izbruhih v »Slovencu* in »Dom in Svetu* na najh udobnejši način umetniški klub »Savo*, zlasti pa lastnika paviljona g. Jakopiča in njegovega marljivega po močnika Zmitka.
»Slovenec* je napade oficialno priznal in jih podkrepil, kakor smo včeraj pokazali. Isti »Dom in Svet* pa prinaša v septembrovi številki uničujoči odgovor g. Jakopiča, ki nam kaže Ante Gabra v bengalični luči, od širo-K^ustne bahavosti in nevednosti do *rizke hudobnosti se tam vrste nelepe lastnosti tega moža, za katerega hrbet se je skrila klerikalna strahopetnost s sv.ojo nakano. Na podlagi teh razkritij smo se informirali na pristojnem mestu in zvedeli še lepše reči, zvedeli *a vso hinavščino, s katero si hoče klerikalna inteligenca pridobiti kultur-kulturni blesk. Znano bo, da obstoja takozvani »Umetniški svet* sestavljen po večini iz klerikalnih »inteligentov*, ki ima med drugim namen pospeševati slovensko vpodabljajočo umetnost. Konstituirali so ta »Svet*, da bi jim nihče ne mogel odrekati umetniškega nerazumevanja in narodnega dela, hoteli so metati narodu pesek v oči. In kaka je zmožnost tega »Sveta* ? Spomladanska razstava je že davno zaprta, m »Svetu* se na opetovano moledo-v?“ju ni zdelo vredno poslati zastopnika ogledat si jo; po zatvoritvi šele je padla vodena obljuba. »Svet* pa se do danes ni sklical tozadevne seje, s čimer očitno demonstrira, da je ali za delo popolnoma nezmožen ali pa hote noče vršiti svoje naloge! Klerikalci hočejo tudi na tem polju imeti samo firmo, koristnega dela pa ne marnjo. Seveda, ravno na umetniškem Polju bi z delom pobijali svoje »kul-inrne* principe! Kako dolgo bodo še “Sanjali hinavščino? Na šesti razstavi ni prodalo ničesar. Kako je z de-*eIo in njenim »Umetniškim svetom* smo povedali, skrpucani mestni za-stop 2 g. Laschanom ima vs$ druge brige, kakor podpirati slovensko umetnost in enako tudi ministrstvo. Namen je jasen in izvira iz klerikalne kulturnosti : uničiti gmotno umetnike, ker ne leže na obrazih pred Lampeti, Štefeti in ostalo gardo in ne prosijo razstav-Ijalnega blagoslova škofa Jegliča. Slovensko napredno javnost pa opozarjajo s tem, da se začne resno zaveda-'''Požrtvovalnega delovanja slovenskih “letnikov, predvsem onih kluba »Sa-
ve*, ki vzdržujejo pokonci velik del slovenske kulture. Žalostna smrt Groharjeva naj jim bo v svarilo, tako se od sedaj naprej ne sme več delati, da ne propade slovenska umetnost na eni strani radi brezbrižnosti naprednega občinstva, na drugi pa radi uničevalnih namenov klerikalcev.
Ubijati hočejo na celi črti; Sokolstvu je sledila »Družba sv. C. in M“, napovedalo se je gospodarsko in politično uničevanje, smrt napredni mladini, naprednemu tisku in najnovejši je napad na umetniško delujoče. Ves ta boj pa ni prinesel klerikalcem za-željenih rezultatov; in tudi njih najnovejše zlobno delo jim mora le pospešiti zasluženo plačilo I
Konec letoviške sezone.
Zadnjega avgusta je navadno končana gorenjska letoviška sezona. Te dni že drdrajo kočije druge za drugo na kolodvor in odvažajo goste. Marsikateri gost se pri tem pač še z veseljem ozre na krasno jezero in na jasne gore in kliče veselo na svidenje. Mnogi pa se vračajo morebiti nezadovoljni in mislijo, kje si prežive prihodnje leto svoje počitnice.
»Jutro* je že pisalo o naši gorenjski sezoni, dobro bi bilo, da bi sedaj ob sklepu omenili še par stvari.
Letošnja sezona bo na Bledu in po Gorenjskem sploh nekoliko daljša, ker so še lepi dnevi. Velika sreča za vsa naša letovišča je bila, da se ni zgodilo, česar so se vsi najbolj bali — gostje in domačini — da se namreč ni pripetil nikak slučaj kolere, kar bi pri živahnem prometu z južno stranjo ne bilo izključeno, ker se niso ukrenile nikake varnostne naredbe. To je najboljši dokaz, kako zdravi so naši gorenjski kraji in naša gorenjska letovišča so si s tem pri tujcih pač pridobila zaupanje. Vsled razmer na jugu je bilo število gostov na Bledu nenavadno visoko. Vprašanje nastane sedaj, kako bi se dalo to število ohraniti.
Prvo in najvažnejše vprašanje je razsvetljava. Letovišče brez dobre razsvetljave, dandanes izgubi polovico svoje vrednosti. V interesu Bleda in tujskega prometa je, da Bled dobi električno razsvetljavo. Načrti leže baje že pri deželnem odboru. Dolžnost dež. odbora je da zadevo čim preje reši; ako se stvar zavleče še čez prihodnjo sezono bo -to letoviščn in domačinom v škodo. Pri današnjem hitrem razvoju in konkurenci letovišč je stvar tako važna, da zahteva nujne rešitve. Želeti je, da bi prihodnjo sezono imeli že ob električni razsvetljavi. — Kar se tiče vodovoda stvar ni tako važna, ker je vode povsod dovolj in ima takorekoč vsaka hiša vodnjak z dobro vodo doma. Važno pa je, da se urede javni vodnjaki v vasi in na poti okolo jezera. Tretja važna stvar je regulacija cest in poslopij. Domačin, ki vsak dan vidi one razvaline, ki so ostale po zadnjem požaru, ne vidi v njih nič nelepega,
ker se jih je privadil. Ko bi prišel kam drugam, bi se čudil, zakaj takih razvalin ne odstranijo. Tako se zdi tudi tujcu, ki pride na Bled in želeti je, da izginejo čim preje one stene, ki stoje brez pomena sredi vasi. Želeti pa je splošno, da hišni posestniki gledajo na snago in čednost. Gotovo imajo tudi tujci radi pristne kmečke hiše in domače življenje, toda skrbeti bi bilo treba za to, da bi ne bila gnojišča prav ob cesti in da izgleda zunanjost hiš kolikor mogoče čisto in čedno. S tem bodo pridobili posamezni posestniki, ker jim bo to privabilo tujce, ugodno pa bo to vplivalo tudi na celoten pogled. Ob enem z regulacijo naj bi se torej odstranili tudi razni nedostatki, ki kaze ugoden vtis cele vasi. Težko vprašanje za Bled so sprehajališča. V tem oziru se vedno slišijo pritožbe. Letos je bila odprta »Straža*, ki je bila lansko leto še zaprta. Gotovo ni prijetno za gosta, ako vidi povsod, kamor se obrne, napis: Prepovedana pot. Posebno škoda je, da je zaprta pot na grad. Ako bi se posrečilo dobiti grajski gozd za sprehajališča, bi Bled s tem mnogo pridobil.
Važna stvar za letovišče je — reklama in atrakcije. Reklame ni nikdar dovolj. S številom letošnjih gostov lahko dela Bled reklamo zase in za vsa gorenjska letovišča. Atrakcij je bilo doslej malo. Deloma je vabila rikli-janska kura, deloma krasota kraja, največ gostov je privabila navadno iluminacija. Letos je imel poleg drugega tudi Riklijev zavod koncert, ki je bil zelo dobro obiskan in je krasno uspel. Sodelovali so samo Nemci in tudi občinstvo je bilo po večini nemško, ker Cehi nemških prireditev ne obiskujejo. Nasprotno je bil n. pr. pred par leti koncert bratov Troštov slabo obiskan, ker ga niso obiskali Nemci. Taka ločitev gostov ni ugodna. Isto je pri reunionu. Treba bi bilo misliti na to, ali bi se ne napravil reunion v sredo in v soboto, da bi se privabilo letoviški dom tudi slovanske posebno češke goste. Letos je imela biti atrakcija tudi umetniška razstava. Umetniška razstava na Bledu je za nas gotovo velike važnosti, toda prirediti bi se morala drugače nego letos. Med gosti se o letošnji razstavi niso slišale najugodnejše kritike. Blejska razstava bi morala biti reprezentančna razstava in bi morali tam nastopiti le z najboljšimi deli. Ako so se k razstavi hotela vzeti tudi druga dela domačih .umetnikov, bi se moral napraviti poseben oddelek. Zato naj se v prihodnji sezoni priredi zopet razstava, toda nekoliko previdnejše. Mi ne maramo podajati strokovne ocene, podajamo le mnenje mnogih in to bodi merodajno.	*	k :
Iz športnih prireditev je bila letos samo plavalna tekma. Šport oživlja vsako letovišče, zato je želeti, da se tudi na naša letovišča uvedejo športne prireditve. Tekma v veslanju bi bila zelo na mestu; naša športna društva naj bi v prihodnji sezoni priredila tudi druge tekme na naših letoviščih. In
kar ni zadnje in morebiti prvo — naše gostilniške razmere. V tem oziru se ne nudi tujcem nikdar preveč. To velja za vse naše kraje — v prvi vrsti seveda za letovišča. Dne 25. septembra bo na dražbi prodan hotel Mallner. Hotel Mallner ima lepo preteklost z dobrim gospodarstvom bi imel tudi lepo bodočnost Ker ni izhajal kot prvovrstni hotel za aristokracijo, naj bi postal meščanski hotel. Želeti je, da podjetje ostane v domačih rokah.
Iz slovenskih krajev.
Iz Škofjeloke. Velike reči se gode v Škofjiloki. Naš častitljiv gospod župnik Avguštin Šinkovec je praznoval svoj god. V ponedeljek so pokali možnarji od štirih do desetih zvečer. Seveda je mislil župnik, da velja vse to njemu in je veselega pa blaženega obraza pokazal svojo postavo pri fa-rovškem oknu, da bi se zahvalil za čast, ki mu jo izkazujejo vneti in zvesti njegovi backi. Kako je bil presenečen, ko je zvedel, da to ne velja njemu, ampak novemu županu v Pu-štaju gospodu Dagarinu, kateremu je župnik z vsemi silami nasprotoval. Ni se mu obneslo vse zahrbtno agitiranje, zato se je pa tudi v nedeljo zelo znesel nad tistimi, ki niso volili njegovih »mož*. Celo duhovit je bil mož na prižnici. Rekel med drugimi gorostasnostmi: »V Trstu imamo kolero. v Škofji Loki pa liberalno kugo*. — Še bo kuga še, gospod župnik, pa hujša kot vi mislite. Pa še nekaj. — V torek so hoteli gotovi ljudje tukaj praznovati Šinkovcev god. Pri taki priliki se je seveda treba postaviti in so se tudi prav pošteno. Brioni vino so pili, ne da bi vedeli kakšno je — »Kemična* analiza je bila približno taka: domač cviček, pošten istrijan, malo sodavice in nekaj kapelj »Kloster-geista*. Kljub temu je bilo navdušenje veliko; nekaj za slavljenca Šinkovca, še bolj pa za »pristno* vino Brioni. »Korak, korak za korakom...“
Iz Dobrepolj. Vsi svetniki dobrepoljski. — II.— Drugi naš svetnik, ki se peha za čast svojih svetniških tovarišev, je Vam ptič, da malo takih. Pred tolikimi in tolikimi leti je bil možiček še ponižen, krotak in miroljuben. Prijazno se ti je na-smehljal, če te je srečal, in postregel ti je, kolikor je bilo v njegovi preskromni moči. Kajti človek kot skoraj hlapec pač ne more dosti storiti za svojega bližnjega. Ali pokazal je svojo dobro voljo. Kakor pa so se zasukala kolesa časa po celem svetu, tako so se tudi v Dobrepoljah in se še sučejo. In naš svetnik št 2 se je presu-kal, napredoval ter lezel po nebeški lestvi Jakobovi naprej in naprej. In glejte ljudje božji! Najprej revež potem občinski tajnik, sluga in posestnik ene koče je postal po zaslugah in nezaslugah svojega tovariša št. I. menda tudi posojilniški direktor, tajnik itd.
v eni osebi, Seveda mu ne bi zamerili in ne zavidali sreče in avanziranja. Pa, saj veste, človeka sreča kaj rada napihne, in možiček bradati je hotel zleteti še višje ter se greti ob toplih žarkih podgorskega solnca — Župana. Podgorski podžupan je hotel postati. Toda tu so pokazali naši možje, da so se naveličali farških podrepnih muh ter rekli pritlikavemu bradaču: »Glej, da si zadovoljen s kruhom, ki ti ga je spekel sveti mož št I. Pa mirna Bosna 1* In obema svetnikoma so se ponudile perotnice v pekoči toploti županskega in podžupanskega stolca podgorske občine, in oba ptiča sta ostala še poštucana ptiča. Občani so sedaj prvikrat naredili po svoji lastni volji, in zadnji čas je, da so začeli vendar enkrat samostojno misliti tudi v občinskih zadevah ter si postavili moža za župana, ki je iz njegove srede, in menda tudi popolnoma zasluži to zaupanje. Gospodarstvo gre vendar gospodarjem, ne pa ljudem, ki se rede ob imetju teh gospodarjev. Ljudje, kateri so si toliko opomogli pri tem ali onem klerikalnem podjetju, naj sedaj mirujejo ter s hvaležnostjo uživajo to, kar imajo. Nikdo jim ne brani drveti farjem Čez drn in strn, toda roke proč od našega kruha in našega gospodarstva! Morda bomo videli pri tretjem svetniku dobrepoljskem nekaj sličnega, kakor pri št. II. ali vendar še v svetlejši luči.
Petdesetletnica Čitalnice ljubljanske.
»Naprej zastava Slave !* in pa
»Hej rojaki! opasujrao,
Uma s vitle meče!*
Tako je orilo in se prepevalo v onih dneh po vseh deželah, kjer prebivajo Slovenci! Rodoljubja kipeči učitelji so učili Cegnarjeve, Vilharjeve, Potočnikove in Jenkove popevke v ljudskih šolah; pevajoči učenci in učenke so prinašali iz šole prišedši razne, lepo ubrane in priproste pesmice domov med že šoli odraslo, a za veselo pesmico vedno se zanimajočo mladino! In pri vsaki pravi priložnosti so se prepevale priproste, v narodnem slogu zložene pesmice tako, da so nekatere izmed njih postale popolnoma narodne!
»Slovehec* je rad vesel,
Zakaj da bi ne pel —
Njemu pesmi iz srca teko.— 1*
In v takih razmerah se nahajajoči mladi zarod, kojemu je po daljšem pritisku prisijala še večja politična prostost — zarja boljše in veselejše bodočnosti — je iz dna svoje izstradane in lačne duše zaželel — nekaj višje izobrazbe in duševne popolnosti, nego so jo imeli njegovi predniki!
Razmere v političnem oziru so bile zelo ugodne, tla na domači grudi že izza leta 1848. nekoliko razkrita in prerahlana — ter tako rekoč dobro
LISTEK.
MiOMEl ZEVACO:
Ljubimca beneška.
XI.
Kardlnal-škof beneški.
Kakor je razvidno že po besedah Petra Aretina, je bil skoraj aan, ko 6e je kardinal Bembo, ločivči se od svojega sodruga, £račal proti svoji palači. Na pragu hišnih vrat je čakal njegov komorni sluga, ki mu je planil takoj naproti, rekoč:
— Ah, prevzvišeni, kakšna noč! Kak strah smo imeli!
— Molči! je dejal Bembo, videč, da je par mimogredočih obstalo in začelo gledati. Karkoli se je zgodilo, navadi se že onkrat, ogibati se škandala. Pojdiva najprej gor. Potem boš makar •ahko tarnal.
Lakaj je ponižno sklonil glavo in šel za svojim gospodarjem.
Dospevši v svoj kabinet, si je dal Bembo najprej oprati in Zvezati rane, ki so ga kruto skelele.
.	—	Zdaj, je dejal, ko je sedel k mizi, govori; a bodi kratko-
"«seden.
— Prevzvišeni, je rekel sluga, palača je bila ponoči na-Padena.
.	— Napadena? je vprašal Bembo in namršil obrvi. Ali so
1° napadli roparji ali tatovi?
— Ne, prevzvišeni.: ti ljudje se niso dotaknili ničesar, kakor
se prepričal sam, ko sem po njihovem odhodu skrbno presedal vso palačo.
Bembo je postajal bled.
» , Ce bi bila četa razbojnikov oplenila njegovo palačo — j^kšni dogodki nikakor niso bili redki v tistih časih — bi se ne 1 posebno čudil in razburjal. Toda česa so iskali ti ljudje, ki jso vzeli ničesar? Odgovor je našel v tem, kar. mu je sluga P°vedal nadalje.
— Torej, prevzvišeni, bližala se je druga ura popolnoči;
služinčad je spala že zdavnaj, samo jaz sem čul, kakor ste mi ukazali pred svojim odhodom. Naenkrat slišim trkanje na velika vrata. Ker v tem trkanju nisem spoznal vašega običajnega znamenja, sem se čuval odpreti. Potrkalo je iznova. In ker sem molčal še vedno, zaslišim nenadoma, kako snemajo tečaje vrat z železnimi drogovi. Začel sem kričati. Služabniki so pritekli na kup. Toda v tistem trenutku se odpro vrata, in cela tolpa demonov udre v palačo. Nekaj tolovajev je pograbilo sluge, in jih ustrahovalo, dočim so ostali naglo prižgali vse luči. Eden izmed njih, po vsem videzu načelnik, vpraša, kdo je kardinalov komorni sluga. Oglasim se jaz. On stopi k meni, pomeri me z očmi ter mi pomoli pod nos samokres, rekoč: Vodi me v sobo svojega gospodarja. Hočem se ustavljati, ali on napne svojo pištolo. Nato ubogam in ga odvedem v sobo prevzvišenega. Videč, da vas ni tu, zakriči nad menoj:
— Kje je tvoj gospodar?
— Na popotovanju.
— Lažešl
— Ne, kakor gotovo mi pomagaj Mati Božja I
— Pokaži mi vso palačo!
Nato so ti ljudje prebrskali vse sobane drugo za drugo; gledali so za zastore, odpirali omare in vršili z eno besedo hišno preiskavo, ki je trajala dve uri. Nato so odšli, ne da bi storili sicer kaj zlega ali da bi kaj odnesli, kakor sem prevzvišenemu že povedal.
In dični komorni sluga je zaključil:
— Še zdaj sem ves prestrašen, kakor vidite.
— Roland! je zamrmral Bembo smrtnobled . . . Dobro je, je dodal glasno, pusti me samega. Treba mi je počitka. Zbudi me točno čez tri ure.
— Dobro, prevzvišeni.
— Zakleni povsod in pojdi osebno k policijskemu načelniku, gospodu Džennaru, ter mu sporoči v mojem imenu, kar se je nocoj zgodilo; prosi ga, naj pride k meni, a dotlej da naj pošlje dvajset lokostrelcev palači za stražo, če je že tako, da v teh nesrečnih časih bivališče sinu sv. Cerkve ni varno pred drznostjo razbojnikov. Hodi!
Komorni sluga je hitel izpolnjevat te ukaze, ki jih je dal Bembo samo zato, da obrne iskanje in ugibanje svoje služinčadi
v napačno smer. Sam zase je bil prepričan, da se napad ob belem dnevu gotovo ne ponovi.
— Roland je nad mano! je premišljal potrto. Da, on se klati po Benetkah, neprijemljiv, neizsledljiv, neviden kakor duh. Zaman so na nogah vsi beriči, kolikor jih premore to mesto, da bi ga poiskali! On uide iz sleherne pasti; jaz pa, če ostanem tukaj, ne uidem njegovi roki! Obroč okrog mene postaja zmerom ožji. Izgubljen sem, ako ostanem. Ostalo mi ne bo niti toliko časa, da bi izvršil, kar sem započel . . . Treba je, da pospešim svoj beg.
Kaj je bil Bembo započel,. se bralec spominja.
Njegov načrt je obstojal poglavitno v tem, da ostavi Benetke in vzame Bianko s seboj. V trenotku, ko je v noči groze in straha sklenil bežati, je bil Sandrigo še živ; poroka je bila določena za soboto. Bembo je zares namerjal držati Sandrigu besedo; toda po ceremoniji je hotel dati ugrabiti Bianko in jo* spraviti pri Aretinu: videli smo ga, kako se je dogovoril najprej z Imperijo in nato z Aretinom, ki naj bi bil čez nekaj dni spravil Bianko med Aretinkami iz Benetek.
Del tega načrta je bil že izvršen, ker se je Bianka po dogodkih nocojšnje noči nahajala v oblasti Bembovi, zaprta pri Aretinu.
Bembo sicer še ni vedel, ria je Sandrigo mrtev.
Toda ni mu bilo več treba držati banditu 'besedo, v kolikor je šlo za poročno ceremonijo, kajti Bianka je bila pobegnila iz iz Imperijine palače, in Sandrigo ni mogel vedeti, kaj se je zgodilo z deklico.
Preostajalo mu je torej le še, da izvrši drugi del svojega načrta.
Treba je bilo predvsem kakih dveh tednov, da Aretinke obdelajo Biankino dušo v zmislu njegovega naročila; šele potem je mogel oditi Aretino v spremstvu svojih Aretink, med katerimi bi se nahajala Bianka.
In v tem drugem delu načrta je pomenil dogodek, ki ga je oznanil Bembu njegov komorni sluga, znatno izpremembo. Zdaj ni bilo več mogoče, ostati v Benetkah še dva tedna! V teh dveh tednih bi ga gotovo zadelo Rolandovo maščevanje.
Bembo je sklenil ravnati z največjo naglico.
(Dalje.)
Pisarna-UNIVERS AL-agenture
:	M.	MULLEY
uda, uredi in založi edini popolni slovenski
B A "■“'V ■ 'm ■ NJ	A	TTV	za Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko.
s AUnLoAn Važnozainserente.
pripravljena, da sprejmejo žlahtno duševno zrnje vase, koje naj poda tisočere sadove 1
V letih 1860—1864 je nastalo jako mnogo čitalnic po vsej Sloveniji. Tudi v tem oziru nam je prvačila probujena zelena Štajerska, kjer so se ustanovila bralna in enaka društva že leta 1848. in pa še nekoliko pozneje razne čitalnice!
Kakor piše g. Anton Trstenjak v svoji knjigi, izdani ob priliki 25 letnice »Dramatičnega društva v Ljubljani- — »Slovensko gledališče* je bila »Ljubljanska čitalnica- slovesno otvor-jena dne 30. avgusta leta 1861.
Petdeset let pomenja v življenju in delovanju kakega naroda res neznatno časovno dobo; a pri pomlajenem, življenja kipečem narodu Slovencev pa znači ravno epoha preteklih zadnjih 50ih let tako velikanski skok na vseh poljih kulturnega, duševnega in gospodarskega razvoja, katerega ni bil deležen skozi dolgih 300 let od časov reformacije!
Vredno je in spodobi se, da današnji zavedni Slovenci to upoštevajo ter iz cele hvaležne duše svečanostno obhajajo ta izredni jubilej, polstoletnega obstoja prve in največje čitalnice na Kranjskem — ljubljanske čitalnice!
Ker se nahaja v teh dneh gotovo pol vseh rednih članov in pa tudi še velika množica ljubljanske publike zunaj mesta na deželi na počitnicah iz tega povoda torej večja slavnost ni mogoča — sklenilo se je, da priredi naša matuška in skrbna gojiteljica toliko raznih društev v Ljubljani še v letošnjem zimskem času veliko prireditev, kot slavnostno praznovanje 50htnice ljubljanske čitalnice.
Sicer nočemo slavnemu odboru nikakor predpisavati, kdaj naj se taka v velikem, impozantnem štilu prikrojena slavnost vrši — a mislim, da bi pravo ljudsko mnenje zadeli, ako predlagamo, naj se slavnost vrši kot poseben večer na čast manom našega nesmrtnega stihotvorca in priljubljenega domačega pevca dr. Fr. Prešerna dne 2. decembra letos v vseh prostorih »Narodnega Doma*. — Slavnost naj ima vseslovenski značaj, petdesetletno olimpijado vseh Slovencev, ki naj si dado tisti dan rendezvous v naši beli Ljubljani.
Prireditev naj se vrši v štilu dosedanjih planinskih plesov, pri kateri slavnosti se naj apelira na znano, kristalno čisto navdušenje slovenskih narodnih dam.
DNEVNE VESTI.
Naše cenjene naročnike, ki jim koncem avgusta poteče naročnina, prosimo, da jo čem prej obnovijo, da ne bodo imeli oni in mi sitnosti z ustavljanjem pošiljanja lista, kar se bo brezpogojno moralo zgoditi pri onih, ki naročnine pravočasno ne podaljšajo.
No, gospod Krek! Poročajo nam: Meseca julija t I. je v Trnovčah pri Brdu divjal požar, ki je sedmim posestnikom uničil vsa gospodarska poslopja. Ti ubogi kmeti so v resnici usmiljenja vredni, a ni ga, da bi se malo pobrigal zanje. Njih državni poslanec Janez Evangelist, ki bi bil v prvi vrsti dolžan preskrbeti ponesrečencem potrebno pomoč, se prav nič ne briga. Seveda! Kako se bo brigal za reveže, ko nima za tako važne stvari časa in nikakega dobička. Čas itpa samo zato, da hodi kot agent po deželi in kupuje seno za »Gospodarsko zvezo*, katero je oklenila naravnost »Imenitno* kupčijo za 1000 vagonov sena za Bavarsko deželo. V resnici izvrsten državni poslanec Za časa volitev ima polna usta samih obljub in
MALI LISTEK.
E. RUBIN.
Navadna drama.
se kar cedi ljubezni do kmetov, potem mu je pa vse deveta briga. Torej g. Krek! Na svidenje pri drugih volitvah.
Deželni odbor je oddal vsa dela pri poglobitvi Gruberjevega prekopa znani židovski tvrdki Czeczowiczka. Kako je ta podjetnik kranjsko deželo opeharil, je vsem znano, A to mu še ni dovolj! Czeczowiczka na vse mogoče načine protežira tuje delavce, domače pa prezira, kolikor more. Tako so danes pri poglobitvi prekopa zaposleni akordanti večinoma sami Italijani iz kraljestva, dočim domači slovenski delavci ne dobijo dela. Czeczo-wiczka z vso odločnostjo prezira tudi delavce, ki so dobili priporočilo celo od deželne vlade kranjske same in imajo vse kvalifikacije za izvršitev betonskih del. Priporočamo slavnemu deželnemu odboru, naj tega Žida pouči, da se mora na Kranjskem v prvi vrsti ozirati na domače delavce, ne pa na regnikole in Žide.
Klerikalni nadzornik Anton Maler se je zatekel zadnje čase h klerikalcem. Pri mamelukih v deželnem šolskem svetu in podobnih ljudeh bi rad dobil opore, da bi se mogel držati »saj še dve leti* ki mu do polne službene dobe še manjkata. Unikum je že, da se za Ljubljano, t. j. glavno mesto postavi za okr. šolskega nadzornika ljudskim šolam mesto kakega profesorja navaden vadniški učitelj, če se pa celo takega — nesposobnega človeka za to službo imenuje, je pa to čisto navadna sleparija. To je škandal, ki nima v šol. kroniki ljubljanski para, zatorej naj se tak človek zapodi v penzijon.
Fur deutsche Hochschulen kein Geld. Graška tetka se silno razburja radi tega, ker je osrednja vlada za nekaj časa ustavila dela pri novi stavbi dunajske klinike. Huduje se na vlado, ki ima baje vedno dovolj denarja za nenemške Šole, za nemške ga pa ne najde. »Grazer TagblaUu* prav nič ne zamerimo, da se znebi takih »kunštnih* stvari. Vendar pa ji moramo resnici na ljubo povedati, da se Nemci nimajo prav ničesar pritoževati na vlado. Nemci imajo danes toliko visokih srednjih šol, da ne vedo kam ž njimi. Če bi jih ne bi polnili dijaki drugih narodnosti, posebno pa Slovani, bi se morale pa zapreti. In temu se imajo največ zahvaliti ravno avstrijskim vladam, ki Nemce na vseh koncih in krajih protežira. Če vladi kedaj primanjkuje denarja, ga ji vedno primanjkuje samo za ustanavljanje slovanskih šol.
Na ljubljanskem trgu se dogajajo vedno lepše reči. Klerikalne prodajalke živil vedno nesramnejše inzul-tirajo ljubljanske gospodinje, obenem pa same kar očitno priznavajo, da delajo draginjo nalašč in se hvalijo s tem, da odirajo ljubljansko prebivalstvo. Včeraj je rekla na trgu neka kmetica napram drugi: »Enega kouja smo si letos že zaslužili in ako bo dolgo trpela ta suša, zaslužimo kmalu še enega*. S sušo namreč opravičujejo — v kolikor sploh smatrajo za vredno opravičevati se — naravnost legendarno draginjo, ki je tolika, kakor bi bilo letos sedmo lačno leto in postaja še vsak dan večja. Ali res ni nobenega sredstva proti takemu brez-primernemu oderuštvu? Ali ni nobenega načina, po katerem bi se mogle regulirati cene živilom vsaj tako, da bi bile kolikor toliko krščanske?
Člani šišenske »Vodovodne zadruge* naj si nikar ne domišljajo, da bodo gospodarili v Spodnji Šiški — v svojo osebno korist Je že vse preskrbljeno, da ne bodo mogli odirati občine in Občinarjev. To velja tudi za Nemce, ki so se naselili v Spodnji Šiški in živijo od slovenskih grošev,
Mestna slika.
(Dalje.)
Nace je vzel svojo nevesto v naročje.
»Gospoda bo oprostila,* je rekel.
»Kajpak!* so vsi pritrdili. Polju-bovala sta se glasno in ona ga je gledala z motnimi očmi, polnimi strasti .. .
»Zdaj boš videla, ha,* je rekel pek in se ji nasmejal na vse grlo.
»Kaj misliš, da . . .“ ga je sunil sosed in je pomišknil.
Nace se je posmejal . . .
»Onadva sta bolj mirna,* je rekel eden svatov.
Petruši je planila kri v obraz. Pil je precej, a pijan ni bil.
»Ljudje so različni,* je rekel nekdo.
Magda je sedela zamišljena. Videla je to družbo in hotela je ven. Prišel je eden svatov in ji začel nekaj šepetati na ušesa. Vstala je in je odšla. Zunaj je bila tema. Spomnila ‘se je na tmo tam na stopnicah. Da bi bil tu tisti križ, padla bi na kolena in molila. Tesno ji je bilo pri srcu. Vse je storila, kakor je hotel ^Petruša.
Prišla je iz kuhinje mati in ji začela praviti.
»Glej, da boš varčna, da te ne bo tepel. Dobro ga drži, da ti iz početka ne zaide, sicer bo vse zapil ... Jaz ne bom mogla pomagati, sama glejta .. . Magda je odšla v hišo.
Svatje so peli. Nace je pestoval svojo nevesto in ji je držal roko na kolenu. Njegov obraz je bil bled, pre-pal, izpod kljukastega nosa so visele brke; vsi so rekli, da je jetičen. Nevesta je vzela v roke liter z|vinom in mu vlivala vino v usta. On je srebal počasi in postajal boljinbolj bled . . .
»Dovolj ?“ ga je vprašala in vselej je odkimal.
Vstal je ves pijan.
Magda je sedla k Petruši in rekla:
»Pojdiva!“
»Pojdeva,* je odgovoril.
Pek je pripovedoval, da bi žene zamenjali. Pripovedoval je o zabavi v trni, ki jo je doživel ne svojem potovanju v nekem velikem mestu. Vsi so se zasmejali.
Pek je vstal in je šel po sobi. Hotel je odviti luč. Nagnil se je čez Naceta, izgubil je ravnotežje in padel po stolu, da so se mu takoj zlomile noge, Nace in nevesta sta padla pod mizo, nanju se je zvrnil debeli pek. Svatje so šli in pobirali vse tri. Ko so peka vzravnali, je zopet posegal po
pa bi hoteli tam gospodariti. Ne bo šlo, prijatelji, ker šišenski volilci niso tako neumni, da bi oddali svoje glasove — škodljivcem občine.
Slovensko deželno gledališče. Operni ensemble solistov je za bodočo gledališko sezono sestavljen tako-le: primadona in za vse dramat. operne partije gdč. J o s i p i n a Š i -pa n kova, koloraturka in operna subreta gdč. Elfrida K r o m p -h o 1 z o v a , mladodramatična pevka gospa Jeanette pl. F o e d r a n -spergova, operna pevka gdč. R e -zika Thalerjeva in za manjše mezzosopranske partije gdč. Roza P e r š 1 o v a. Prvi operni tenor gosp. Fr. Krampera, bivši prvi tenor Narodnega divadla v Brnu in kr. ze-malj. kazališta v Zagrebu, drugi operni tenor g. Ljubiša Iličič, tenor-buffo g. Miroslav Horsk^, bariton g. V i 1 j e m Novak, bas g. Josip Križaj, II. bariton gosp. Rudolf Bukšek. Operni kapelnik g. V. H. T a 1 i c h. — Operetni ensemble solistov pa je sestavljen takole : prvi tenor g. L j u b i š a Iličič, mladostni spevokomik g. Miroslav H o r s k y, karakterni spevokomik g. Josip Povhe, bariton g. Rudolf Bukšek, bas g. Josip Križaj, za manjše vloge g. Alojzij Drenovec (tenor), g. Rudolf Juvan (tenor) in g. Pavel Rasberger (bariton). Operetna subreta gdč. Rezika Thalerjeva, operetna pevka gospa Jeanetta pl. F o e d r a n -spergova, operetna pevka gdč.. Frida Krompholzova, komična operetna pevka gospa Berta B u k -š e k o v a , za manjše operetne vloge gospa Desanka lličičeva, gdč. Vera Danilova in gospa Polo-nica Juvanova (alt). Operetne predstave bosta vodila gospoda kapelnika Talich in Jeremiaš. Sodeluje zopet popolni orkester »Slovenske Filharmonije*.
Operni In operetni zbor. Kakor že nekaj let, dela sestava dobrega zbora tudi letos velike težave. Prvih tenorov, prvih sopranov in altov se oglaša vedno premalo. Že tretjič poživljamo torej vse dobre pevce, da se iz ljubezni do slovenskega gledališča in domače umetnosti priglasijo čim preje pri gospodu kapelniku Talichu. Ta apel velja zlasti bivšim in dosedanjim članom opernega zbora.
Košnja otave In suša. Kmetovalci v ljubljanski okolici vozijo zdaj domu posušeno otavo. Na otavi se vidi — suša. Otave je malo in je na pol rujava, kot bi bilo ožgana. Kak razloček s senom o Kresu! Klerikalci pa delajo kupčije z mrvo med tem, ko je kmetu skoraj že primanjkuje! Na eni strani kriče, da pospešujejo govejorejo, na drugi strani pa kmeta zapeljujejo v neumne kupčije s senom 1 To so varuhi svojih žepov ne pa kmetskih interesov, ti ljudje tam pri »Gospodarski zvezi!*
Nogometna tekma med ljubljanskim moštvom »Hermes* in med hrvatskim moštvom »Concordia* iz Zagreba se vrši v nedeljo popoldne ob polu 5. uri na travniku pod Tivoli. Že pri prvi tekmi, ki se je vršila spomladi med tržaškim in ljubljanskim moštvom, je pokazalo naše občinstvo veliko zanimanja za nogometni šport, tem večje udeležbe je pričakovati sedaj, ko nas prvič poseti hrvatski klub. Zagrebška »Concordia* je znana kot najboljši hrvatski klpb. Premagala je Madžare in si pridobila tudi v tekmah s hrvatskimi društvi najlepše uspehe. Tekma bo torej zelo zanimiva, ker nastopijo na obeh straneh najboljše naše mlade moči, ki obljubljajo za bodočnost še lepih uspehov. Naše ljubljansko moštvo se je tekom časa dobro razvilo in ima v svojih
luči, ženske so zakričale, drugi so se smejali in držali peka.
»Jaz sem gospodar,* je kričal pek, »Kdo je dal denar?* In zagrabil je stol.
Petruša je vstal.
Nace je zgrabil peka za vrat in ga pahnil skozi vrata, kjer je pek obležal; potem je Nace zgrabil stol in je kričal:
»Poberite se! Vsi! Jaz imam (zdaj svoje delo. Kaj se bodete pasli in očitali?*
Svatje so iskali klobuke in suknje. Nace je začel metati obleko s sebe in je pahnil od sebe Nežo, ki ga je držala za roko. Svatje so odhajali z jezo in godrnjanjem in vsak se je spodtaknil ob peka, ki se je ves čas pobiral pred vratmi.
Magda se je oklenila Petruše.
»Beživa, Petruša, to so zveri.* Petruša jo jc ogrnil in sta odšla po stopnicah. Slišala sta za seboj jok in smeh, kletev debelega peka in krik Naceta, dokler ni zadnji svat izginil iz sobe . . .
Potem so se vrata zgoraj trdo zaprla.
»Petruša, ti nisi pijan,* je rekla Magda, ko se je parkrat spodtaknil po temnih stopnicah.
»Ne, samo ne vidim dobro,* je rekel drhte.
vrstah igralce prve vrste. Upati je torej, da dosežejo za Ljubljano časten uspeh. S to tekmo se začenjajo prvi stiki med jugoslovanskimi športnimi društvi in želeti je, da se lepo raz-vijoje. Zato naj bi občinstvo mnogoštevilno obiskalo to zanimivo tekmo. Ob igrišču bodo postavljeni sedeži. Stojišča so prostovoljno po 20 vin.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo, dne 3. septembra 1911 veliko vrtno veselico na vrtu g. Frana Novaka na Tržaški cesti 23 (nasproti tobačne tovarne). Spored običajen. Izjemoma ostanejo tudi ta dan cene pri najboljši jedi in pijači navadne in zmerne. Za srečolov so pripravljeni najlepši in najoriginalnejši dobitki za ženske, deco in moške. Tudi voza (3000 kg)^ premoga ne manjka med dobitki. Žalostni in pusti ljudje nimajo vstopa na veselični prostor. Za slučaj slabega vremena je na razpolago največji vrtni salon cele Ljubljane. Koncertna godba, petje, ples s posebno godbo. Začetek točno ob
4.	uri popoldne. Vstopnina 30 vin. Otroci do 10. leta so vstopnine prosti. Vstopnice je nositi vidno. Ker je dohodek namenjen za pomnoženje društvene knjižnice, se preplačila hvaležno sprejemajo. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
Koncerti v Tivoli, ki so nudili ljubljanskemu občinstvu in tujim gostom vsak večer najlepši užitek v našem park-hotelu — so prenehali, ker je bilo premalo obiskovalcev. S početka je bil vstop prost, in udeležba je bila dovolj velika, vendar — premajhna, da bi se koncerti izplačali. Ko pa je restavrater naredil vstopnino, je bil obisk še slabši in se zopet ni izplačalo. — Ljubljana ima v Tivoli hotel, kakor ga ima malokatero mesto in je le škoda, da se občinstvo tako malo zanima za večerne koncerte, da so morali prenehati.
8. septembra v Postojno! Moška podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda*, ki ima 8. septembra ob 3. uri popoldnn veliko veselico v Postojni pri »Kroni* v korist novi družbini tržaški šoli, je izposlovala, da bodo posetniki te slavnosti mogli v jamo proti znižani vstopnini 1 K in sicer pojdejo vsi posetniki v jamo skupno ob pol 11. uri dopoldne. Ker je vstopnina v jamo druge dni 3 K in letos ni bilo na Veliki Šmaren običajne jamske veselice z znižano ceno, bode gotovo za marsikoga iz Reke, Pulja, Ljubljane, Trsta in Gorice kazalo, da ta dan pride obiskat jamo, popoldne pa veselico. Vstopnice po znižani ceni se bodo dobile le v hotelu pri »Kroni*.
Gosp. Aleksander Gjud, brivski mojster je svoj brivski in frizerski salon, ki je bil doslej v hiši št. 3 na Kongresnem trgu premestil na Kongresni trg št. 6 v lastno hišo poleg »Slov. Matice*.
Avtomobilske vožnje prevzema Pavel Stele, Rimska cesta 19.
Slovenske Filharmonije popoln orkester koncertira daneš od 8. ure naprej pri večernih predstavah Elektro-radiografa »Ideal* na vrtu hotela »pri Maliču* (Franc Jožefa cesta).
Izpred porotnega sodišča.
Hudodelstvo nezvestobe in ponever-jenja.
Na zatožni klopi je sedel včeraj dopoldne Florijan Kožuh,_ bivši dacar v Boh. Bistrici, doma iz Št. Vida nad Ljubljano. V Boh. Bistrico je prišel kot dacar 1. 1906. pa je pobiral tudi občinske naklade na užitnino za občini Bohinjska Bistrica in Srednja vas. Za to opravilo je imel od prve 7 odstotkov, od druge pa 10 odstotkov provizije, plače pa kot dacar 120 K. Skupaj približno 240 K. Letos meseca januarja je obdolženec obolel in ni mogel več opravljati službe. Njegov naslednik Petelin pa je prišel na sled neredno-stim, ki jih je takoj naznanil. Izvršila se je preiskava, ki je dognala, da je obdolženec poneveril mnogo denarja — in sicer je oškodoval občino Boh. Bistrica za približno 6347 K, občino Srednja vas pa za približno 6014 K. To so pa najnižje vsote, kajti vseh poneverb ni mogoče več konštatirati. Kožuh se izgovarja s tem, da je bila v hiši bolezen in je denar nujno rabil. Porotniki so krivdo obtoženca potrdili, in sodišče ga je obsodilo na 18 mesecev težke ječe, poostrene vsak mesec s postom in trdim ležiščem.
„Flottenverein“ in naše morje.
Splitska »Sloboda*, glasilo državnega poslanca dr. J. Smodlake, priobčuje o pomenu »Flottenvereina* članek, katerega izvleček priobčujemo v naslednjem:	f
»V Avstriji bi morali imeti v pomorstvu prvo in glavno besedo Jugo-, slovani, Slovenci in Hrvati, medtem ko imajo v resnici prvo besedo Prl »Flottenvereinu* in v pomorstvu sploh Nemci. Nemec GrAff je osnoval daleč od morja na nekem skromnem sestanku 18. septembra 1804. to »društvo za pospeševanje avstrijskega brodar-stva*. Začetek je bil težak, a uspeh na našo narodno škodo ogromen. Danes ima ta »Flottenverein* čez 10.000 članov organiziranih v lokalnih organizacijah, ki se nahajajo tudi med Hrvati in Slovenci, a vse organizacije delujajo pod nemškim varstvom z veliko ljubeznijo za stvar. Ali Nemci naše sodelovanje pri tem društvu zlorabljajo, od nas pobirajo prispevke, ki gredo najprej na Dunaj, potem pa v Berlin, ker »Flottenverein* je pravzaprav čisto nemško društvo za pomorstvo.
Koliko je našemu narodu delovanje »Flottenvereina* že do sedaj škodovalo, pokazujejo njegovi pozitivni uspehi v pomorski praksi.
Delovanju tega »Flottenvereina* se mora pripisati, da se ne zahteva več enoletna praksa na jadernicah, ako se hoče doseči služba častnika pri trgovski mornarici. Ta praksa nas je čuvala od invazije Nemcev in Mad-žarjev, ki so se bali te za njih, ki na morje niso vajeni, težke prakse. Odkar se ta praksa več ne zahteva, izpodrivajo Nemci in Madžari naše sinove iz trgovske mornarice. Ideja, da se da Italijanom v Trstu univerza, kot kompenzacijo naj bi pa dobili Nemci na tržaški nautični akademiji nemške
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : Tolstovrika slatina, pošta dnštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče In prenočišče. Svoji k svojim I
Tolstovrško slatino
Odšla sta brez besedi dalje po ulicah . . .
IV.
Magda je drugi dan sama sedela v sobi na zofi. Petruša je ljubil zofo in tudi ona je ljubila zofo Vse je bilo lepo po sobi — a Petruša je moral že zgodaj k usnjarja na službo. Izmučen je bil zjutraj, bolela ga je glava od prejšnjega večera, ker je mnogo pil in tudi nji je bilo težko.
Na steni so visele nove podobe, omara je bila nova, postelj nova, skoraj vse je bilo novo: vse je kupil Petruša. Vstala je in začela pospravljati. Dal ji je denarja, da mu bo skuhala kosilo. Premišljala je, kaj bi mu skuhala, da bi mu povrnila ljubezen, s katero skrbi zanjo. Po mizi so stali še ostanki jedi, mrzla pečenka in vino. Gledala je vse to in se je spomnila prejšnjega večera. Ustrašila se je tistih obrazov, ki so pili okrog mize. Spomnila se je peka in njegove povesti, spomnila se je Naceta, ki je podil svate iz hiše, spomnila se je neveste, ki se je ž njim poljubljala v naročju. Začela je misliti na obed.
Ničesar ni bilo, da bi skuhala. Petruša ji je dal denarja. A kdo bo kuhal nekoč, ako Petruša ne bo imel denarja. Misel za mislijo je bežala ... Šla je v prodajalno in vsega nakupila. Kuhala je celo dopoldne in pripravljala obed. Sedla je na stol in
čakala, da pride Petruša. Poldne je odzvonilo, delavci so hiteli po ulicah, Petruše ni bilo. Spomnila se je, da bo morebiti nekoč čakala Petrušo in Petruše ne bo od nikoder ... In morda bodo prišli drugi tuji ljudje in bodo povedali, kaj se je zgodilo.— Ustrašila se je tudi misli, ki je prišla sama po sebi. Vse je bilo mirno. P° stopnicah je prišel zdajpazdaj kdo. Hitro je odprla vrata, a ni bil Petruša. Zdelo se ji je neskončno dolgo dopoldne. Mislila je, kaj bi šla delat, da bi se Petruša sam ne trudil, da bi tudi sama služila . . . »Sedaj grem lahko delat,* je pomislila. Nekijč bo
drugače.
Ne bo dolgčas 'in samotno kakor sedaj! Petruša je že davno sanjal o tem. Mirno bo ležal sinček v zibelki in smejal se bo sladko kakor sanje. Kuhala bo in zibala ter šivala in pela pesemco.
Tinček bo spal mirno kakor angelček, njegov obrazek bo kakor ga ima Petruša in kodraste črne lase bo imel . . . Rada je zibala tuje otroke, videla je gospoda in gospo, kako sta ga gledala, svoje dete v zibelki, pogovarjala se ž njim in ga nazivala z najlepšimi imeni.
Tako bo nekoč. Ko bo prišel Petruša zvečer domov, se bo igral z otrokom in ona bo kuhala večerjo ... Lepa se ji je zdela ta misel.
paralelke, se je tudi rodila v „Flotten-vereinu*, ki se po svojem programu »ne peča s politiko*. Glasilo »Flotten-vereina*, dunajska „Die Flagge* je napadlo kapitane avstr. BLloyda“, ker ne znajo vsi nemški.*
»Sloboda* predlaga konečno, da se naj osnuje jugoslovansko mornariško društvo, na narodni, socijalni in demokratični podlagi, ker ako se pravočasno ne pobrigamo za svoje morje, nas kmalu odrinejo od njega na ci-slitvanski strani Nemci, na transilvanski strani pa Madžari.
„Domovina“
posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse °ne stranke, ki imajo oddati dijaška •stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gospod profesor Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3/1.
Najnovejša telefonska
in brzojavna poročila.
Spomini na srbsko zaroto.
Belgrad, 30. avgusta. Belgrajska »Tribuna* poroča, da bo dne 2. okto-°ra t. 1. pričela priobčevati spomine I13 zadnjo srbsko zaroto, katere žrtev ie postal kralj Aleksander. Spomine o° objavljal eden izmed voditeljev zarote, Novakovič. Orisal bo ves razvoj zarote popolnoma objektivno, ■strogo zgodovinsko in nepolitično.
Kolera na Turškem.
Carigrad, 30. avgusta. V Mona-stiru se je tekom zadnjih 24 ur pripetilo 36 slučajev kolere, med temi 26 smrtnih. Za kolero je umrlo tudi 12 vojakov. Radi tega je nad 1000 ■družin zapustilo mesto. V Ohridu se je pripetilo 7 slučajev kolere, v Novem Pazarju 47 smrtnih slučajev.
Narodnostno grupiranje v turški zbornici.
Carigrad, 30. avgusta. V turški zbornici se pripravlja narodnostno gru-Pjranje strank. Tako si bodo ustanovili Albanci, Armenci in Grki svoje narodnostne klube. Stališče Mlado-turkov bo radi tega precej otežkočeno.
Železničarska stavka na Angleškem.
London, 30. avgusta. Ker je bilo v zadnjem času več železničarjev, ki So se udeležili stavke, degradiranih, gfoze železniški strojevodje z novo skvk0. Stavka se najbrže prične že v
soboto.
Prošnja do blagih src!
Trg Mokronog je zadela grozovita nesreča.
Požar je v soboto dne 19. avgusta v Mokronogu ljuto razsajal in spravil v par urah skoro cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozolci, živina, obleka, krma, *ito, denar in poljedelsko orodje.
Beda je nepopisna!
. Prosimo torej vsa blaga srca, da priskočijo obupanim revežem na pomoč, da se vsaj za prvi trenutek osuše solze onim, ki obupano zro v pogorišča svojih uničenih domovanj.
Vsak dar bodisi v obleki, denarju, žitu ali hrani bode našel hvaležna srca obupanih pogorelcev.
Pošiljatve hvaležno sprejema
»Odbor za podpore nujno potrebne Pogorelce.”
Mokronog, 23. avgusta 1911.
Za odbor:
J?slp Tekavčič m. p., sodni predstojnik; Ivan Arh m. p., davčni predstojnik; Ivan Pirnat m. p., nadučitelj; Josip Tratar m. p., učitelj; za župnika Hinka Bukowitza Franjo Žitnik m. p, kaplan; Ivan Ziherl m. p., trgovec; Peter Strel m. p., trgovec;
Ivan Hutter ra. p., sodnik.
Razne vesti.
* Stavka v starem Rimu. Pod
solncem ni nič novega, tudi stavka ne. Imeli so jo že leta 312. pred Kr. r. v starem Rimu. V starem Rimu so imeli veliko vlogo godci; ti so posebno veselo slavili god boginje Minerve, patrone vseh umetnosti, dne 13. junija, in so imeli že od nekdaj pravico, da so se na ta dan gostili na rimskem gradu. Ali leta 312. pr. Kr. so jim oblasti iz neznanih vzrokov to gostijo prepovedale. Godci so se razjezili in so vsi zapustili nehvaležno mesto, pa so se naselili v mestu Tiburu, nedaleč od Rima. Rimljani so bili zdaj v velikih zadregah. Kdo naj gode pri božji službi? Kdo pri pogrebih? Pri svatbah? Kajti pri vseh teh opravilih je bila godba čisto neizogibna. Iz Rima so poslali k užaljenim godcem deputacijo, ki pa ni nič opravila, kajti godci so bili trde buče. Tu so jih pa meščani mesta Tibura — najbrže so jih bili že siti — z zvijačo spravili nazaj v Rim. Ravno so imeli velik praznik, pa so povabili stavkujoče godce, naj jim pridejo na veselico igrat, češ pijače bo dosti. Godci so prišli, in res — pijače je bilo dosti, še preveč, kajti godci so nazadnje omagali in počasi drug za drugim popadali pod mize. Prebrisani tiburski meščani pa so jih lepo naložili na vozove, odpeljali v Rim in vozove pustili na glavnem trgu. Godci so drugi dan kaj čudno gledali, ko so se na vozeh prebudili na rimskem glavnem trgu, okoli in okoli pa množica ljudi, ki se jim je posmehovala. Par prijaznih besed — in godci so sklenili, da ostanejo v Rimu: stavke je bilo konec Seveda so jim morali obljubiti, da ne bodo več kršili njih starodavnih pravic. Ta dan so potem godci slavili vsako leto z veselim sprevodom po mestu in s pijačo.
* Star oče. V Adamovu v okraju Siedlce je umrl ondotni rabin Chil Mona star 104 leta. Bil je od 70. leta rabin v raznih krajih. Zapustil je šest otrok, med temi je zadnji šele pol leta star. Njegova žena je še mlada.
* Velik vihar v Odesi. V Odesi je divjal pred par dnevi silen vihar, ki ga je spremljal ciklon na morju. Vihar je pometal več streh v hiš, po-ruval mnogo drevja in napravil veliko škodo v pristanu. Deset oseb je bilo ubitih. Mnogo ladij se je odtrgalo in so jih valovi odnesli seboj.
* ,.Šolo tatov* je odkrila policija v Rindorfu pri Berlinu. Policija je zvedela o tej »šoli* na ta način, da je aretirala dva fanta, ki sta vlomila v neko trgovino. Fanta sta policiji priznala, da sta hodila v .šolo tatov* in da je vlom bil ravno »zrelostna izkušnja*. V »šolo* so hodili fantje v starosti od 9. do 13. let.
* Truplo v grmovju. V nedeljo so našli v Tegetthofovi ulici v Mariboru v nekem grmovju truplo 69 letne soproge čevljarja Hautle. Policijski zdravnik Urbaček je konštatiral na trebuhu več težkih ran iz česar je sklepal, da se je izvršil umor. Ko je truplo pregledala še policijska komisija, so mrliča odvedli v mrtvašnico. Policija je takoj uvedla strogo preiskavo. Zvedela je, da sta bila zakonska Hautle, ki sta bila zelo udana pijači, istega dne do polnoči v gostilni »Zum grtlnen Anker* in sicer v družbi štirih fantov in nekega vojaka. Ob *l* 1 ponoči je odšla Hautle sama proti Gosposki ulici. V grmovju niso našli ničesar drugega kakor 5 cm dolgi svinčnik. Policija je aretirala nekega čevljarskega pomočnika, katerega je pa radi pomanjkanja dokazov takoj izpustila. Ko so pa včeraj zdravniki izvedeli obdukcijo telesa, so konstatirali, da je Hautle umrla za mrtvoudom.
Lastnik in glavni urednik Milan Plut.
t Odgovorni urednik T. M. Zalar.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Zahvala.
Za mnogobrojne brzojavne in pismene čestitke, ki so mi došle ob priliki šestdesetletnice, izrekam najtoplejšo zahvalo.
Na Visokem, 30. avgusta 1911.
Dr. Ivan Tavčar.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, (v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino Itd.
Uradne ure od 8.—12. In od 2.—6.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
Kile ii ki
po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado »Neril* od dr. Drallea v steklenicah po K 2'— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah
S.	STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega inostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj.
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, koraka in šampanjca. Ekfiport
kranjsk. klobas in brinjevca
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
Kupujte,.JUTRO"
Izvod samo 0 vinarjev.
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana.
Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Mali oglasi
Beseda h rln. — Za one, ki ittejo službe 4 Tin. — NajmanjSi znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ari »večer.
Dobro ohrnnjen pianino se ceno proda na vogalu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta 2, I. nad.	301
Dra izurjena stolarska pomočnika izučena tudi v mizarstvu sprejme „Stolama v Sodražici".	519/8—1
Hlfia s tremi poslopji in vrtom Spodnja Šiška, Jernejeva česta 39 blizo cerkve se proda pod najugodnejimi pogoji. Pove Anton Wisjan, Spodnja Šiška, Celovška cesta 67.
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih »Jutra". Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Izjava.
Vsem svojim cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da je bil moj prejšnji poslovodja Matija Ferlap z dnevom
6.	julija 1.1. odpuščen iz moje službe ter da ni nikakor več opravičen sprejemati v mojem imenu naročil. Obenem opominjam vse one, ki raznašajo o moji tovarni neresnične slabe vesti, da bom v takih slučajih najstrožje postopal in jih sodnijsko zasledoval.
Peter Keršič,
tovarna vozov Spodnja Slška.
Šivilje
in vajenke sprejme. Kje. pove »Prva anončna pisarna* Frančiškanska ulica štev. 8.
Izobražena
Slovenka
vešča laškega in nemškega jezika z lepim izgovorom se takoj sprejme za nadzorstvo 2 otrok in gospodinjstva. Plača po dogovoru. One, ki so že v tej lastnosti službovale imajo prednost. Ponudbe pod »Trajna služba* na »Prvo anončno pisarno*.
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
, Jutro* se prodaja v Trs ru
po O vinarjev
tt xi.a,sl©clriaaJa. to“baJfeax:riaJn.:
Becher ulica Stadion, Trevisail ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Cardncci, Sekovar, VojašniČni trg, Hrast. Poštni trg,
Moit, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geržina, Bojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martiri,
Ercigoj, Ulica Massimiliana, Rončel), ulica S. Marco,
Bruna, Ulica del Bivo, Bubnič, ulica Sette Fontano* Gramaticopulo, m. Bamenv
Spftder, ulica Barriera, Lavrenčič Vojašnični trg. Benusi, Greta,
Kichel, Bojan,
Bajc, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acquedottof Segulill, ulica Industna,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M, Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Cechimii Ulica deli' Istra,
E29 BS3 ES3 G53 Ea533
Ravnokar došlo sveže
jesensko blago.
Najmoderneje fino izvršene obleke, raglane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi :: konfekcija za dame in deklice. ::
Prodajam najmoderneje klobuke od veleznanih tvrdk ■	Hiickl,	Pichler	in	Bossi	po	K	2*90.	—	1
Brez konkurence. — Priznano nizke cene.
:: Angleško skladišče oblek ::
O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
BZS EZ3 B2S 023 E33
L. J. Frdhlich
Naročajte in kupujte JUTRO!
Izvod samo po 6 vinarjev.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dea
sobni slikar in pleskarski mojster, dekora cije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-branilniinl račun štev. 67.626.
J. ZAMLJEN
pianine in harmonije
le prvih svetovnih tvrdk na obroke po K 18*-Ravnokar naj večja zaloga malo čas«, izposojenih pianinov po jako nizki ceni.
ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13,
učitelj »Glasbene Matice*,
čevljarski mojster v LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3------------
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje,
Rezervni zaklad
Stanje hranilnih
nad pol milj ona
po 6 vinarjev
neisledjnjUi. t©To©3raxri.ei±i.
Južni kolodvor, na peronu.	Wlsiak, Gosposka ulica.
Državni kolodvor.	Kuštrin, Breg.
Blaž, Dunajska cesta.	Tenente, Gradaška ulica.
Sever, Krakovski nasip.	Velkavrh, Sv. Jakoba trg.
Piehler, Kongresni trg.	Sitar, Florjanska olioa
ČeSark, Šelenburgova ulica.	Blaznik, Stari trg.
Dolenec, Prešernova ulioa.	Nagodfe Mestni trg.
Fuchs, Marije Terezije cesta.	Kanc, Sv. Petra cesta
Mrzlikar, Sodna ulica	Treo, Sv. Petra cesta.
6nMc, Miklošičeva cesta.	Kušar, Sv. Petra cesta
Zupančič, Kolodvorska ulioa.	Podboj, Sv. Petra cesta.
Pirnat, Kolodvorska ulioa.	Elsner, Kopitarjeva nlica.
Šenk, Resljeva cesta.	Bizjak, Bohoričeva ulioa.
Kotnik, Šiška.	Remžgar, Zelena jama.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Svetek, Zaloška cesta.
KoŠlr, Hišlerjeva ulica.	Jamšek, Tržaška cesta
Stiene, Valvazorjev trg.	Jezeršek, Zaloška cesta.
Sušnik, Rimska cesta.	Likar, Glince.
Ušeničnik, Židovska ulioa.	Strkovič, Dunajska cesta.
Kleinstein, Jurčičev trg	Klančnik, Tržaška cesta.
Križa), Sp. Šiška.
Eskomptuje
Eskomptirk trgovske menice.
trgovske menice,
Ustanovljena == leta 1882. ==
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000—
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000'—
Sprejema zavarovanj* človeškega Življenja po naJracnovntnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal ln okenskih plošč.	»
Škod* cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder poalaje.
Dovoljuje le čistega dobička izdatno podporo v narodne In občnokoristne namene.
Slovenci darujte za »Sokolski dom“ v Borovljah,
—	vzajemno zavarovalna banka v Pragi. ^1 ■
Reserve in fondi K 64,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno oprav«.
 —.....11.. '	  Vsa	pojasnila	daje:	■	■	■	,	,
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št 12.
Pisarne so v lastni bančni hiši, '
Ve* čisti dobiček n razdeljuj« zavarovancem; dosedaj s« ga je izplačalo K 2,495719-—.
SODE
Ustanovljena leta 1831.	N^jve6Ja zavarovalnica avstro-ogrnke države	Ustanovljena	leta 1831.
C kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vsel mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital sad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za Škode nad 1011
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron.
tfobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
IVAJf BU»«E3fIG
sodar
i^uhUana. Cesta na Rudolfovo želez.5.
Učenke ali gospodične
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
saga—,.,: regiatrovana zadruga z omejenim Jamstvom -------o-....
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za Sole, krajne Šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v t^ skarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
XjeuBtn.o zdložnlžtrro,	2iTad3=a.o<5.©x3=L©3^e	črltee.
1 je.	ZULtograSo©*.
 .   Teaefdaajtiee	itmnr. ua —————	  htMalknloe	*tmrr. 70.307. —
se sprejmejo na stanovanje in hrano pod strogim nadzorstvom. Glasovir na razpolago. Ponudbe pod »Trafika Union" Ljubljana, Miklošičeva cesta št 1.
Jako zanimiv, zabaven in poučen Ust s slikami Je
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno K 1 '80.
Zahtevajte ga povsod! Naročit« ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljobljana.
k »S; Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani.
8tritarj«ra ulica. štev. St.
■■ ■■■ Podružnic« v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici. " Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|*°|o.