90 številka.
(^Jutranje izdanje.) K
V Trstu, v soboto dne 28. julija 1894.
Tečaj XIX.
„IDINMT"
izhaja po trikrat na teden t iestih iz-tianjih oh torkih, A«*r*klh iii aobotMh. /jutranjo izdanje izhaja oh uri zjutraj, večerno pa oh 7. uri večer, — Obojno izdanje »tane : za jedan mesec . f. —.»i, izven Avnirije f. z« trt meseu . , „ ii.flu . ,	4,—
za pol leta . . „ 5,—	. , h,—
za vse leto . . „ tO.— . « . IS.— Na naročbe brez priložene naročnine a«
ne jemlje azlr. Posamične itovilke ne dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trutu po a nrč., v Gorici po 3 nvč. Sobotno vedemo izdanje v Trstu S n«., v Gorici 4 ni.
EDINOST
Oglasi »e rakune po tarifa t petitu; za n*slov>- z debelimi črkami »»• plačuje prostor, kolikor ohm'u« r a radnih vr*ti<\ t'o'lana osmrtnico in javnasahvale, domači oglasi itd. se nčiinajo po pogodbi.
Vm dopisi naj se poliljajo uredništvu : ulica Casermii it. 13, Vsako pismo mora biti frankovano, kor nofrankovnna »e no •prejemajo. Rokopisi so no vračajo.
Naročnino, reklamacije in oi;laso »prejema uprarniitro ulica Casernia 13. Odprte reklamacije «o proste poštnino.
Olakllo ■lovensketfa politidnatfa druitva ca Prlmorako.
f, T mnkmn j« mm J
Izgredi po Istri.
Minole nedelje prišlo je — kakor smo že »porodili v zjutranjem izdanju od minolega torke — do jeko reanih izgredov v Goligo-rici pri Peiinu. Govori ae celo o vejem številu ranjenoev. Ali glej čudo : v ponedeljek je „L'Indipendente* — a {edini on — objavil obširno brzojavko o tem izgredu, potem ao p« italijanske gospoda ker obmolknili o tem dogodku in niti z besedico ae ne spo-minjejo veđ tega najnovejšega „napada* »hrvatskih agitatorjev in aurovih puntarjev*.
Ta molk je snačilen in govori glas-neje, nego najrsssežnejši članek. Ta molk moremo primerno oceniti še le potem, ako ei pokličemo v apomin, kako goatobesedno, drsno in uprav peklenako zlobnostjo italijanska gospčda aicer iskoriščajo sleharni Še tako malenkostni apor, da le morejo črniti in blatiti hrvatako in alovenako prebivalstvo iatreko. Kdo oe ve, kako ae pretvarja rea-nica, ko jim gre sa to, da zvale krivdo na naie ljudatvo tudi ob takih dogodkih, ko ao bili provsroftili izgrede oni aami P! Kdo ne ve, kako tendencijozno alikajo aleharni dogodek in kako trudoljubivo širijo potem svoje 1 a i i po aorodnih jim nemškoliberalnih liatih P! In tako doaeiejo evoj slobni namen: očrnili ao naa pred avetom, ovadili ao naa pri višjih oblaatih. Res je aicer, da ao tu pa tam prisiljen«, preklicati avoje lali, ali madež oatane vendarle na nai račun; kajti ta vae čaae oatane reaničen latinski pregovor: Audaeter oalumniare, semper aliquid haeret. (Obreko-vati treba, kajti nekoliko obviai vsikdar.)
Ali nI po takem zelo pomenljivo, da tako skrbno — molče o sareanem izgredu v Goligorici P No, ulovili ao ae v mrežo avojih laatnih laži in protialovij. „L'Indipendente* ee je bahal namreč — prav po načinu šarlatanov — kako je v a e prebivalstvo v Goli* gorioi „navdušeno" vsprejelo Pazinske izletnike in kako je slednjič po krivdi dveh hrvatakih agitatorjev navstal velikanak pretep, pri katerem je bilo ranjenih več isletnikov. Neverojetnost „Indipendentejevega" opisa mora abosti v oči slehernega. To protialovje v trditvah omenjenega liata amo zabeležili tudi mi takoj, naglašajoč: ali ni rea, da ae je »vae11 prebivalatvo tako groano razveselilo prihoda ljubih laških Paainoev, ali je „navdušena" množica sama provsročila izgred, ali pa tega groinega izgreda niti bilo ni.
Ia opiaa, katerega je o tem žaloatnem dogodku prejela naša tovarišica „Naša Sloga", je ratvidno, da odgovarja reanici prvo navedeno domnevanje, namreč, da prebivalatvo v Goligorici se ni najmanje rasveaelilo prihoda laikih izletnikov ; drugo domne-vanje pa je resnično v toliko, da ao „navdušeni" Paainci aami provsročili izgred po avo-jem izzivajočem vedenju ; trotjo domnevanje
PODLISTEK.
98
Kmetski upor.
Mi/o4otinmk* povest iettn<\}*tcga reka.
— Sfiiuil Avgust Šenoa. Preloiit 1. P. Planitrnki. —
XXIV.
„ Jaz aem gospodar na Sosedu !" dejal je Tahi s vao beanoatjo avoje duše. In bil je goapodar, bil je zakon, oblast in pravica, ali prav sa prav ni bilo ne zakona no pravice. Vaaka aolsa pade na trdi kamen, vaak vzdih so raznesli vetrovi. Madjara ata mu izročila eelo posestvo, dve leti ste zdričali odtlej preko prokletoga kraja kakor dve strupeni kači, kateri puščati za aeboj strupen aled. Da, da, Bog je izbrisal ta kraj iz avoje pameti. Tahi je sam na Sosedu. Žena mu je umrla, sinovi so mu bili na vojaki, Gavro na naukih, plemstvo ga je pomalem ostavljalo, Drašković ga je tožil kralju, Ambrož ga je a pravdo spravljal v škripce, narod je vzdigal nanj obupno pest, pobotnica se mu jo izno-
je bilo^fveda po takem neosnovano, kajti prišlo je res do pretepa — in celA do resnega.
Is povsem verodostojnega opiaa „Naše Sloge* je razvidno namreč, da ao Paaince .navdušeno" vaprejeli le dve laški tam bivajoči obitelji in pa par naših izdajic.
Potem pa so se „miro- in rodoljubni* italijanski izletniki podili po vasi kričeč „Ev-viva" in svirajoč ono izzivalno peaem „Nella patria de Rossetti". Ali ni to skrajno predrzno, da laška gospoda po slovanakih aelih žalijo alovanako prebivalstvo a to ščuvalno in aramotečo pesnijo P Kolikokrat amo že na-glašali v avojem listu, da radi te grde peami naatane še mnogokatera praska P!
Po takem izzivajočem vedenju bilo je domaČe prebivalstvo zel6 razburjeno, a svoji ogorčenosti dalo je oduška le s par „živio*-kliei. In takoj je bil ogenj v atrehi italijanskih isletnikov: kar kasnovati so hoteli pre-dtzneže, ki so se drinili „živio" klicati v „italijanski" Gologorici. Taki ao torej: njim naj je dovoljeno vae, drugim pa nič; eni naj bi smeli počenjati v slovenskem selu, kar jim ljubo, a domačini naj bi ne smeli niti dihati na svojih laatnih tleh. Tako spoštujejo ta gosp6da sakune gostoljubnosti!
Domači isdajice ao potem ssaledovali one, ki ao zaklicali „živio*, grozeč jim, da jih dobro okleatijo, ako ae oglase še jeden-krat a tem vaklikom.
Jeden po obilem užitju vina ratgretih Pazincev skočil je na to — videč, da ae Gologoričani ne boje njihovih groženj — na neki zid ter je kričal kakor iz aebe: Eviva Gologorica, m .... a voi I Njemu so se pridružili še drugi izletniki in nastal je tak vrišč, kakoršnega ni čuti niti med vinjenimi rasaajači in pretepači.
Na to je padel od nekod kamen med razdivjano množico. Nekoji so jeli iskati onega, ki je vrgel kamen, drugi pa so ostali na trgu — naglašamo: prek in prek hrva!-akega aela 1 — prepevajoč „Viva Dante gran maeatro", „Nolla patria de Roasetti* itd.
Gologoričani so od daleč gledali to divjanje laske gospdde, a neki starec je vskliknil: Ali je to prav, da nam hočejo tu zapovedovati Pazinaki potepuhi P 1 (Mož ae ni motil, kajti dopianik „Naše Sloge" poroča, da je bilo med izletniki mnogo tiatih poznanih mladičev Pazinskib, ki ae navadno udeležujejo pri vseh izgredih v meatu Pazinskem ; a oni, ki je kričal na zidu, da je bil že mnogokrat sodnijski kaznovan radi izgredov in nemirov.)
Ko se je zmračilo, jeli ao izletniki, grozno tuleč, zapuščati aelo. Doapevši izven aela na-vatala je grozna rabuka: tujci ao se apopri-jeli z domačini. Do dvajset Pazincev vrglo se je na nekega mladeniča, bijoč po njem z nogami in s pestmi. Nekega
verila, trganje ga jo atrašno mučilo. Sam je, aam v atarih prokletih zidinah, aam s svojo samoto, s avojo muko, s svojim atrahom, a svojim očitanjem. In jame beanoti od muke, beaneti od zabave, beaneti od puščobe, ker mu je nrav zbesnela. Polne peati novcev za vojsko jo aipal v zboru, da prealepi kraljevo milost, doma pa je teptal z železno nogo po kmetskih parah, da je v nebo škropila kri. A narod P Narod se je porogljivo amijal avoji nesreči, rogal ae svetu, kateri ni vreden, da nosiš po njem avoje proklete koati. Grozen ameb, tako se smeje zver I Srce mu je poatalo kruto, duša mu je otrpnela, roka je sanemarila plug, cerkve se je izogibal in zakrohotal ae, kadar ai mu apominjal Boga. In prišla je lakota, grozna neizprosna lakota. Nevihta je pokončala polje, slana požgala vino in aadeže, aolnce izpilo potoke in pokvarilo letino. In prišla je lakota, katera ti atiska kri v možgane, katera te treae z lodeno mrzlico, katera te žgo ka-
starca so razmrcvarili prav po mesarski, zlomivši mu več reber. Ni čuda, da so bili v tej bitki ranjeni tudi nekateri Paainci.
To je objektiven opis izgreda v Gologorici, a mi smo ga priobčili, ker je tipičen v odnošajih istrskih : Gospoda zahajajo med miroljubne kmete, se vedeje tam kakor divjaki ter jih drezajo in drezajo tako dolgo, da jamejo tudi seljaki reagovati proti grdemu žaljenju — potem pa gospoda kriče v avet o aurovoati slovanskega prebivalstva, ovajajoč oblastim poštene in miroljubne ljudi.
Toda v Gologorici so se gospdda morali vesti uprav grozno — o tem nam najbolje priča njihovi sedanji molk. Ali nismo prav rekli v zadnjem svojem izdanju, da se mora človek zgražati nad odnošaji v deželi iatraki P1
„Naša Sloga* opaža v svojem opiau:
Pri izletih Pazinčanov v pojedina aela ni ne redarjev ne orožnikov, kar ae ne more odobravati; kajti le tako je moglo priti v Gologorici do tako žalostnih dogodkov.
Večini italijanskih meščanov Pazinskib ao nepreatana izzivanja prešla že tako v kri, da ao mislili zares, da jim je vae dovol|eno.
V	tem uverjenju ao jih utrdile še bolj aadnje volitve v upravni avet Pazinaki. V tem uverjenju šli ao minolo nedeljo izzivati hrvatsko Gologorico, kjer ao naleteli — kako bi rekli P — na oater in odločen odpor.
Dokler ne dobimo podrobnejih in na-tančnejih poročil o tem krvavem spopadu, nočemo valiti krivde ni na to ni na ono osebo, a toliko smemo reči brez etrabu, da bi nam mogel kdo ugovarjati, da ae pazinskim nemirnežem od dveh let sem tako narasli rogovi, da so niso bali ni postave ni oblaati, da ao demonatrirali proti Hrvatom po dnevi in po noči, kadarkoli jih je bila volja. Kako čudo torej, da je prišlo do krvoprolitja v Gologorici P! To bi bili mogli in bili morali provideti, kajti povaem krivo je domišlje-vanje nekega imenitnega gospoda, češ, da je Pazinski oktaj sedaj „pacificiran.*
Politiške vesti.
Shod nemško-avstrijskih učiteljev
V	IilomostU. Dne 24. t. m. ao priredili učitelji patrijotiško demonstracijo pred sporne-nikom junaka Andreja Hoferja. Učitelj Boh m je navdušenimi boaedami slikal Hoferja kot vzgled avstrijskega patrijotizma. (Znani junak, gostilničar Andrej Hufer, ae je porodil dne 22. novembra 1707. pri Št. Lenartu na Tirolakem. Odlikoval ae je kot vodja tirolskih domobranskih strelcev, a ko-jimi je prizadejal Francozom mnogo škode. Francozi so ga ujeli in ga uatrelili dne 20. fobruvarja 1810 v Mantovi. Ur.) UČiteljatvo
kor razbeljeno železo po drobu. Nebo je vedro kakor gladka ateklena ploča, v kateri se ogledava atrahota ljudske nesreče. Vrhovi bregov ao čisti, drevje stoji nepremično kakor kamen, listje se je stianilo, zvenelo, v potokovi strugi loži suhi pesek, izpod opaljeno rjave trave gleda žejna zomlja in poka, vin-aka loza je črna — nikjer oblaka, nikjer pomoči, nikjer Boga I Po vaai Brdovci je pusto. Mršavi psi blodijo povešenih glav po potu, živina muka po hlevih, ker nima krme, ker nima paše, a aolnco žge, da ae ti dih užiga. Kata Gregorićeva stoji bledih lic, motnih očij pred avojo hišo, gledaje za Ilijem, kateri se je z Gubcem napotil v žnpnikov dvorec, a otroci jo vleko za krilo in plakajo vpijejo .'
—	Mama, mama I Kruba daj! Kruha ! lačni amo. Solza zaigra ženi v očesu.
—	Potrpite, jeclja Kata, dela sem ga v
peč.
—	Oho ! pomoli ae izza ograje nagubano lice Gušetića, vi imate kruh V peči P Ej vidi
smatra kot avojo najsvetejša nalogo, znsajati v srca poverjene mu mladino ona čutitva udanosti, zvestobe in ljubezni za cesarja in domovine, aa katera je atoril junaško smrt Andrej Ilofer.
V seji istoga dno je učitelj Mikuach govoril o pravnem stališču učitelja. V smislu njegovih izvajanj so vsprejoli resolucijo, da bi ae isdala minieterska naredba, po kateri naj bi se učitelji vsporedili vsem v kazenskem zakonu označenim uradnim osebam. Ista resolucija nalaga odboru, naj odpošlje peticijo na državni zbor, da bi poslednji ob razpravi o načrtu kazenskega zakona prido-dal še jeden paragruf, v katerem bi bili učiteljem zajamčeni vsi tiati oziri, kakor v državnih in deželnih šolskih zakonih.
Iz hrvatskega .sabora. Na vprašanje poalanca Jakčina je odgovoril predsednik Gjurgjevič, da ae volitev II. podpredsodnika postavi na dnevni red Še le prihodnjo jeson. Posl. Frank interpelira bann, ali je isti pri volji čuvati hrvatski zvačaj to, lic v C e r-k v e n i o i. Ban je odgovoril n t to interpelacijo, da bode že ljudstvo aamo branilo narodni značaj. Na to je interpoloval iati poslanec, ali ae hoče ban pobriniti, da dobi tobačna tovarna v Sonju veči prispevek. Temu vprašanju je pritrdil ban. Sabor ae je odložil na to do jeseni. —Dor Mohr hat aeine Schul-digkeit gethan, der Mohr kann gehen I
Ketlaj »e nehajo vojsko V Bivši minister francoski, Barth6lony Saint II i 1 a r i e — kateremu jo sedaj Že 00 let — je izjavil o gornjem vprašanju, da bo pojavi povodom smrti predhodnika Carnota jalto tolažilni za bodočnoat, katera so mu pa vendar vidi jl.ko toina, kajti neprestana oboroževanja in popolnjevanja vojnega materijala niso nikako jamstvo za vzdržanjo miru; anar-hiatiški napadi pa le zavlačujejo nastop Vojake. Vojake ae nehajo š« le tedaj, ko se spremeni človeška nrav. (Mislimo, da bomo morali še dolgo čakati na tako aprcinenonje, Op. atavca.)
Razprava proti Caserio-u. Milanski zagovornik napadalca Casuria, odvetnik Pod-reider, je napravil neltoga zdravnika za dulu-bolne, da bi mu stal na strani pri zagovarjanju. Dokazati hoče namreč, da je Caserio storil BVoj čin v nezavesti, češ, da je blaznost že prirojena obitolji zločinca. Dva tui-lanaka mlada duhovnika sta naprosila nadškofa za dovoljenje, da ae smeta podati v Lyon z namenom, da pregovorita Casoria, da se apove.
Švicarski zakon |»roti anarhistom. Švica je poznano pribežališču pulitiikioi hudodelcem iz vaeh krajev aveta. Naravno je, da je bila Švica dosedaj obljubljena dežela raznim prekucunom in anarhistom. Odslej pa tudi v tej deželi no bodo anarhisti več
ae, k»j so gospoda. Glejte, da vam k tu o tj o ne razvalijo peči.
—	Kruh, da, odgovori v solzah kmetica, iz mekin in hrastovega luba. Ali jo to, Bog mi odpusti, božji dar P A moram go dati deci pomalem, da mi no poginejo.
—	Jaz aem, vidite, pametnejši, pravi Gušetič, jas ao hranim z žganjem. Ukral sem ga aiccr v Zagrebu, ali kaj vpraša lakota, kje je moka rastla. Nu, vi ste šo srečni, ali drugod bi ae ljudje tudi za mekino stepli. Čujte! Čujte ! — Tu hip se oglasi v jutranjem zraku tanki glas mrtvaškega zvona in malo potem pridejo izza meje štirje kmetje, ooboč a črnim suknom pokrito mrtvaško krsto.
—	Ej kogA nosite P zakličo Gušetič.
—	Nomino Bistrićevko, ta je danos ia tretja, a včeraj jih je bilo osem, odgovori kmet.
—	Kaj ji je bilo P
(Dalje prih.)
varni, kajti Švicarski zakon priti anarhistov je že stopil v veljavo. lati obstoji it osmero členov. Najvažnejše je določilo proti ićuva« nju na anarhiSka hudodelstva a besedo, piiaom ali tiskom. Istotako zapade katni, kdor iiri anarhiike spise. V imislu tega sakona je Bovezni svet že isgnal mnogo inozemskih anarhistov.
Rusi ili Francozi. Načelnik generalnega itaba francoskega, general Le Mouton de Boisdeffre, se baje letoa udeleži velikih ruskih vaj, ki se bodo vriile proti koncu avgusta med Moskvo in Smolenskom v navzočnosti cara in cesarjevima.
Italijani v Afriki. Italijani imajo menda malo vzroka tako neizmerno veseliti se zmage pri Kasali, Nemški potovalec po Afriki Schweinfurth — in ta mora dobro poznati razmere v Afriki — se je Izjavil namreč v pogovoru z nekim časnikarjem, da drvifti porabijo prvo ugodno priliko, da se • 50000 ali celo 100000 mož vržejo na Italijane in jim zopet odvzcmo Kasalo. Potem da se ne bodo mogli Italijani upirati niti jeden sam dan več. Ta izjava nemškega učenjaka je grozno poparila po vsej Italiji. Kako ne P I I boga zaslepljena Italija, kam siplješ v avoji domišljavosti svoje milijone, katerih bi tako krvavo potrebovala doma. Mi ne razumemo, da ljudje ne morejo razumeti iatine, da žaba ni vol.
Različne vosti.
Nagloma ji umrl gospod Rudolf Dolenc, učitelj na Planini pri Vipavi. Oospod Dolenc jo bil v pr< inji dobi tudi dopisnik našega lista. Lahka mu zemlja slovenska 1
Spomenik Turgončvu. Mesto Orel je naprosilo rusko vlado za dovoljenje, da sme nabirati prispovke za narodni spomenik I vat u TurgenŠvu, temu slovečemu pisatelju in romanopiscu ruskemu. Turgenčv se je namreč porodil v mostu Orelskem. Turgerdv je preživel večino Bvojega življenja v inozemstvu, ker tedanje razmere v Rusiji niso bite ugodne za njegove nazore. Vlada je ugodno reiila omenjeno prošnjo.
Umirovljeni poitni ravnatelj Viclav Hertaue umrl je dne 25. t. a. v Trstu, 75 let star.
Volilna zmaga na Koroikem. Pri občinskih volitvah na Tolstem Vrhu zmagala je slovenska stranka proti nomlko-liberalni. V tretjem volilnem razredu prodrli ao Slovenci a 42 glasovi proti 13, v drugem s 22 proti 9 in v prvem je bilo rasmerje jednako ter •ta izvoljena tudi dva liberalca. Nemci so se pred volitvijo nadejali popolne snage.
Vabilo k IX. redni veliki skupičini družbe sv. Cirila in Metoda, katera bode v Novem Mestu v torek, dne 7. avgusta 1894. leta. Vspored: I. Sv. maša ob 11. uri dopoludoe v frančiškanski cerkvi. II. Zborovanje ob V*12, uri v .Narodnem doma*. 1. Prvo-mestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorniitva poročilo. &. Volitev jedne tretjine odbornikov. Po pravilih izstopijo naslednji udje druibi-nega vodstva: a) Matej Močnik, b) Ivan Murnik, o) dr, Josip Voinjak, d) Andrej Za-mejic. 0. Volitev nadzorniitva (5 članov). 7. Volitev razsodnifitva (5 članov).
Vodstvo družbe bv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 24. julija 1894.
1'rvomoBtnik:	Podpredsednik:
TomoZupan.	LukaSvetec.
Pristave k. Častite dame in gg., ki se mislijo IX. plavne skupščine v Novem Mestu vdeležiti, se najuljudneje prosijo, naj blagoizvolijo to „vodstvu družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" takoj naznaniti, da more v slučaji zadostnega itevila vdeležencev pravočasno preskrboti poseben vlak iz Ljubljane.
Legina Šola v Sv. Kriiu na Kratu. V
tržaških italijanskih listih čitamo, da so dne '24. t. m. razdelili spričevala gojenci m nove Legine Sole v bv. Križu. O tej priliki bilo je v prisotnosti ravnateljstva podružnice .Lega Nazionale* in raznih starišev kratko izpraševanje otrok. Tržaški i tali jan h k i listi trdijo, da so se stariši mogli ovedočiti o izvrstnih vipehih, koje so dosegli gojenci v kratki dobi pouka. Zaslugo na teh „sijajnih* vspe-hih uboge prodane slovenske krvi ima preč. g. župnik sv. K r i ž k i, učiteljica Tscher-ne-Coronini in učitelj Lazzari. — Je«li res kipelo o tem izpraševanju dotičnim sta-rišem srca radosti, videč svojo prodano deoo v rokah naših aovragov, tega si vendar ne
moremo domiiljati, ker ne moremo verovati, da je dotičnim zaslepljencem otrpnel glas vesti.
Ajdovaka predilnica se zida zopet, kakor poroča ljubljanski aSlovenec". Novo predilnico zvišajo nekoliko in jo prestroje po novejšem zistemu. Naročeni so tudi še novi stroji. Predilnica bode do novega leta menda Že toliko pripravljena, da se delo v njej lahko zopet prične.
Kolera v Peterburgu. Dne 20. t. m. bilo je v Peterburgu 885 za kolero bolnih; dne
22.	t. m. našteli so še 867 bolnikov. Vlada je ukazala, da morajo biti ob nedeljah zaprte vse žganjerije, a nižji slojevi ljudstva znajo ai pomagsti s tem, da si nakupijo ie v soboto svečer svojo zalogo žganja za nedeljo. Torej je vladina naredba le uialo pripomogla k zmernosti.
Davek na bicikle. „SI. Nar." je doinal,da del. odbor Štajerski menda že pripravlja načrt sakona za obdačenje kolesarjev. Ta zakonski načrt nameruje predložiti dež. odbor dež. zboru ie v prihodnjem zasedanju.
Carnotov VOZ. Iz Pariza poročajo dne
23.	t. m., da je nek muhast Anglež ponudil občini Lyonski svoto 50.000 lir aa dotični vos, v kojem je bil umorjen Carnot. Voi je last občine Lyonske, katera pa je odbila to ponudbo.
čudni atrahovl. Z Razdrtega se nam
piše: V nedeljo zvečer je nal cerkovnik navijal uro v ivoniku. Priiedši zopet pred cerkev, sagleda na cerkvenem pragu dva zaljubljena psra. Mož, seveda, ne pozna takih, pa tudi ne drugačnih strahov, sato praia: tKaj delate tukaj ob tej uri P" (Bilo je blizo jednajste zvečer). Kaj vam mari! — bil je robat odgovor v italijanskem jeziku. To je slišal tudi č. g. karat v svoje stanovanje In takoj prihitel na Hea mesta pogledat čudne ntrahove, v katerih je pa takoj spoznal dva tukaj na zraku bivajoča tujoa is Trsta. NaroČila sta si baje tudi od tam potrebne sa-bave in ai isbrala sato najsigurnejši in naj-mirnejši ter po njihovi pameti menda tudi najprimernejši kraj. G. kurat jima je i nekolikimi besedami stvar pojasnil in preložil valed posne ure nadaljno preiskavo na drugi dan. — Kaj poreko na to organi javnega reda, ne vem; kaj se je pozneje zgodilo, ne vem, to pa vem, da so ljudje saradi skril-njenja blagoslovljenega kraja sel6 ogorčeni. — Če je tudi to snak one 9avite kulture", katero usiljnjejo nam gospodje Lahi, potem lepa hvala! Škandale in svetoskrunstva le ohranite za-se!
Razialjonje Nj. Veličanstva. V »jutranjem izdsnju a dne 26. t. m. smo sporočili, da je deželno eodišče obsodilo nekega Rudolfa R. saradi rasialjenja Njeg. Veličanstva na leto dnij ječe in na isgon po prestani kasni, kajti isti je italijansk podanik. O tem junaka smo dosnali še nastopne podatke. Isti se sove Rudolf Rosero in je bil že v minolem letu obsojen na 6 mesecev ječe saradi sličnih pregreškov. Njegova rodbina upravlja v tržaški okolici malo posestvo in prodaja esleko v mesto na debelo. Taki ljudje kratijo torej saslužek našim domačinom I In sedaj vprašamo ponovno: Kje so sovražniki deiele?
Rascovichev ain obsojen I V mestni seji dno 12. julija prečital se je odlok namestni-štva, s katerim je isto odbilo prošnjo sa slovenske šole v Trstu. V isti seji se je sin mestnega svetovalca Rascovioha tako razgrel v svojem „patrijotiškem" navdušenju, da je še na ulici razžalil nadzornika stražarjev g. Miheliča. G. policijski nadzornik je odvel drznega dečaka na policijsko ravnateljstvo, kjer so ga vzeli na zapisnik. Sedaj so ga obsodili na 6 dni zapora. — Dvomimo pa, da bi si gosp. Rascovich jun. vzel posebno k srcu to obsodbo, še manj pa si domišljamo, da bi ga na domu čakala očotova iiba radi takega nepristojnega vedenja.
Obsodba na smrt. Dno 24. t. m. obsodilo je sodišče v Osjeku na smrt Filipa Pa-jiča, ki je bil dne 17. aprila t. I. ustrelil soprogo naziratelja škof Strr»ssmayerjevega sve-rinjaka, g. Štefana Strossm&yerja.
Nezgoda. 2'21etni izvošček Franjo Ražem jo ponesrečil predvčerajšnjem, ko je nakladal tramove v nekem skladišču leaa. Tramovje se je prevrnilo in nekateri trami padli so na izvoSčeka in mu zlomili desno uogo. Ponesrečenega so odpeljali v bolnišnico.
Prvo obglavljene pod vlado novega predsednika francoske republike. Dne 25. t. tu.
obglavili so v Pau-ju (v nižjih Pirenejah) 23letnega morilca Norayja. Isti je bil umoril neko žensko in jo oropal ta 24 centesimov. — S tem obglavljenjem je padlo tudi domnevanje raznih listov, da Casimir-Perier bržkone pomilosti Caserijs, ker bi bil isti prvi na smrt obsojeni pod njegovo vlado.
Poskuien samomor P Predvčerajšnjem pripeljala se je neka mlada ženska na zdravniško postajo, proseč pomoči, ker je po pomoti pila strup. Zdravnik dr. Plitek ji je is« pral želodec in tako odstranil vsako nevarnost. Rekla je, da se imenuje Alice Cernic, da je stara 22 let in da stanuje v ulici Co-logna htt. 2. Ta naslov pa ni resničen in is tega se more sklepati, da tudi ime ni pravo.
Sodnljsko. Minoli četrtek bila je pred tukajinjem deželnim sodiščem razprava proti 33letnemu posestniku Antonu Tavčarju iz Krepelj pri Sežani, zatožeuemu poneverjenja. Tavčar je bil od 1887. do 1889. leta denar-ničar občine Dutovljake. Ko je izročit blagajno svojemu nasledniku, našel se je primanjkljaj 28 gld. 23 nvč. Ker pa je Tavčar dovolj imovit, da mu nt biio treba trositi občinskega denarja zase in ker je nasprotno poravnal koji občinoki račun is svojega žepa, je jako verojetna Tavčarjeva trditev, da ima menda še on tirjati denarja od občine. Za-tožencev branitelj dr. Ferjančič je dokazal, da je satožba popolnoma neutemeljena in res jo sodišče satoženca rešilo obtožbe.
Policijsko. Predvčerajšnjem zjutraj ukradel je neznan tat na obrežju Grumula ras nek vos kmetu Jakobu Gaboku is Gorij pri Postoji ni 25 vreč, vrednih 3 gld. — Po noči na včeraj so hoteli nesnani tatovi ulomiti v tobakarno Josipa Sesaka v ulici del Boschetto hšt. 6 toda ponočnjaki so pobegnili, ker so se bližali stražarji. Le na vratih je ostal sled ponesrečenega poskusa.
Kolodar. Danec (28.): Inooencij, p.; Viktor, p. — Jutri (29.): 11. pobinkoštna nedelja; Marta, dev. — V pondeljek (30.): Abdon in Senen, muč. — Zadnji krajeo. — Solnce iside ob 4. uri 43 min., satoni ob 7. uri 23 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri sjutraj 27*5 stop., ob 2 pop. 33'7 stop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 97. Nek anarhiški delavec je ustrelil na javni ulici na dva policijska agenta. Ranil je oba; jeden je ie umrl sa rano.
Dunaj 27. Sinoč je navstal grozen vihar, podoben orkanu. Zrak se je isdatno ohladil. Telefoniške svesa bila je pretrgana tudi s Trstom, dokler vihar ni polegel.
Dunaj 26. Preko fielegagrada semkaj došla poročila javljajo, da je močen potres skoraj popolnoma srušil mesto Varno. Le kakih 100 hiš Še stoji. NatanjČnejše poročila o tej nesreči še ni.
Budimpaita 27. „Budapeater Corresp." je oblaščena, da isjavi govorico o odstopu hrvatskega bana kot popolnoma neosnovano.
SrodoC 27. Ker so saprli Belčevega morilca, pričela je sopet že opuščena preiskava o temu umora.
Kodanj 26. Veliki knes prestolonaslednik ruski je dospel danes na ladiji „Polarstern* tu sem. Pričakovala ga je na obrežju vsa kraljevska rodbina s dvorom vred. Tudi ruski odposlaneo se je poklonil cesarjeviču.
Pariz 27. Komora je vsprejela s 268 glasovi proti 163 ves zakon proti anarhistom. Senat je sklenil nujnost tega sakona.
Pariz 27. Is Lyona poročajo, da časopisi o Caseriovi raspravi ne bodo smeli objaviti drugo, nego obtožni spis in pa obsodbo.
Pariz 27. Danes je končala razprava proti anarhistu Meunierju, katerega je izročila Angleška Francoskim oblastim. Meunier je bil že leta 1892. v kontumaciji obsojen na smrt zaradi napadov s bombo na vojašnico Lobau in na gostilno Very. Zatoženec je odločno tajil svoja hudodelstva. Porotniki ao pritrdili vprašanjem gledo atentatov ; sodišče ga je obaodilo na dosmrtno prisilno delo.
London 27. „Reuter's Offico" javlja iz Šangaja, da kažejo sinoč došla poročila na mimo sporazutnljenje med Kiiajem in Japonsko. Poslednje vesti pa trdijo nasprotno, da je vojna že napovedana. Brzojavna zveza je pretrgana.
Madrid 27. h Melille javljajo, da je zbral šerif Mohamed JamariČ okolo Melille 80.000 fotcev in 5000 konjikov. Ta veBt je provzročiltt v HpanijnUki globok utis. — Poveljnik Melille, general Caroro, je na ogledu pozicijo kabflov pa dol raz konja in si zlomil nogo.
Chicago 26. Razprava proti Debsu in drugim voditeljev velikega štrajka odložena je do septembra meseca.
Trgovinski braojikvl.
Sullmpsšta. Pšenica sa jesen 6-68-6.«», ta »pomlad 7-06 -7 08 Koruza ca juli-avgust fS 25 do » 27 Oves i* jesen 15 ft'J-5 95 RŽ za jesen 5 0«-5-08.
Plonica noft od 77 kil. f. e-fi5_rt 70, od 78 ki . t «75-0-80. od 79 kil. f. 6 85-6 »O, od 80 kil. f. «90-7 95, od 81 kil. for. —•—•_.
Tečmen 6-80—7-15 j proso __
Trg v obče za »se pridelke mlačen, cene popustljive. Srednje ponudbe pSenice, povpraševanje omejeno. Prodalo se je 18.00« met. nt. Koruza vsled dežja 5 ne. cenej a. Ore« 3 nč. ceneji. Rž mirna. Vreme: oblačno.
Praga. Nerafinirani sladkor za julij f. 15.10 nova roba za september f, 14 32.
Havrs. Kava Santo« good average sa juli 98 —, za november 85 7ft.
Hamburg. Santo« good averBgo za juli 77 25. soptombor 73" , december «7 - mlačno.
Dimnjaka boru 37. julij«	1«94.
danes	včeraj
Državni dolg v papirju .... 98*45	98 40
. „v srebru .... 98-45	98 50
Avstrijska renta v slatu , . . 122.40	122 40
.	, v kronah . . . »7 80	87'85
Kreditne akcije....... 360 75	362 25
London 10 Lst..... , J04 75	124*70
Napolooni......... 992 »9a>/
JOO mark.........6122'/.	81-20
1"0 'tali- "f...... 44-40	44 52'/,
Bratje Sokoli!
Podpisani odbor Vas poživlja, da se v društveni opravi udeležite nedelj ne veselice pri sv. Ivanu.
Na zdravje ! Odbor „Tri Sokola".
Gostilna „All'Antico Moro"
ulica Solitario 12, (po domače pri „ frvač/covcu") priporofa pravi kratki teran i* Komna I. vrst* po 40, II. po .H'J in belo vipavsko po 39 ni. liter. — Drlel se gesht: „Rojak k rojaku", priporoča « podpisani za ubil obisk. Anton Vodopivee,
gostilničar.
Podpisani naznanja, da odpre v soboto, dne 28. t. m. V lastni hiti v Bazovici svojo
(popro| „Pri lepi lipi«)
V isti točil bode izvrstno istersko 8rno in belo vino, kralki teran. Kuhinja je obskrbljena t toplimi in mrzlimi jedmi.
Priporoča se si. občinstvu za obilen obisk __Josip Urbančič, gostilničar.
Na Prošeku
ima na prodaj več hektolitrov vina: »brzamina\ „teranau in trdega belega „pro8ekarjau
_Eliza Tance.
trgovsTeTaTomocnika
vsprejme
v svojo prodajalnico za delikatese
3 O Mm Boli
na Reki.
Svoji k svojimi
Po neverjetno nizkih conah dobivajo se najno-vejSa vsakovrstna
Kolesa (bicykli)
(model 1894)
za oponski novi cesti it. 18, bliso pivovarne. Jamči ue v u vsako kol5 12 mesecev. Kdor ne zna voziti, snauči ga brez nevarnosti in brezplačno v treh dneh Blovenski učitelj, in nikdo naj ne misli da ne bi so naučiti mogel. — Pošilja se na deželo in vse kraje. Gene so;
Koli s tanjkim kavčukom........gld. 98—
„ z votlim kavčukom gushion...... 108—
„ pneuraatično se iirokim kavčukom . „ 138— „ „ močnejfte Duulopali Kontinental „ 145— „ „ h tangnntnimi prečkami . . . „ 150— Stroji S 3 kolosi z železnimi obroči za otroke , 12 -„ „ „ „ fantiče obroči iz kaučuk „ 20-Naslov:
Zaloga koles v 2ratu, Strada trnova it. 1H
Gostilna „Stoka",
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na dežoli. Točijo se izborna vinr istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino 1.« debelo, tako me&Čanom, kakor na deželo. Cl,
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiti Jakoba Brunnoria ftt. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friSno opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno iz dt. Petra, sveža (frifina) smetana. Na
znlitoviinje, pošilja se tudi na dont.
Martin KHfn Pia'za s- Giovunni At-
Ivi d I Mil l»l 4Dj ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Kavarni
v ulici Cftnerma, glavni shajališči tržaških Slo-veneov vseh stanov. Na razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postre*ba. — /.a obilen obisk se priporoča Anton Sorli, CI	kavarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
„Pri dvanajstih murvah", priporoča so slavnemu slovenski oiu občinstvu za obilen obisk. — Točila so bodo ■aanao domaća Izvrstna vina. 104 2.1
Lastnik politično društvo .Edinoat* — Isdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tisk« Tiskarna Dolenc v Trstu.