  ()     - letnik 20 (2025) številk a 1 issn 1854-4231 3 Družbena odgovornost in trajnostni razvoj v slovenskih bankah Lucija Glavič in Žiga Čepar 15 Raziskovanje managerskih in organizacijskih pojavov: med metodološkimi smernicami in raziskovalno realnostjo Klara Čalušić in Nina Krmac 23 Exploring the Landscape of ai and llMs: Familiarity, Usage, and Education Gaps at a Slovenian Hei Stefanija Sikijovska, Sofia Vitoria Diks Purdom, Iva Tancheska, Anastasija Naumcheska, Antonio Naumches- ki, Monika Gichevska, Isidora Stefanoska, Nikita Vajdeska, Violeta Grcheva, Igor Rižnar 31 Povezovanje teorije in prakse na UP Fakulteti za management Katja Čolnik 37 Povabilo k oddaji člankov: Umetna inteligenca v financah – priložnosti in izzivi Suzana Laporšek  Spoštovane bralke in bralci, z veseljem sporočam, da je pred nami nova številka strokovne revije Management. V prvem prispevku avtorja obravnavata aktualno tematiko trajnostnega razvoja in družbene odgo- vornosti na primeru bančnega sektorja v Sloveniji. V drugem avtorici raziskujeta izzive, s katerimi se soočajo raziskovalci managerskih, organizacijskih in poslovnih pojavov, in po- data drugačen pogled na metodologijo, kot ga dobimo iz prebiranja številnih metodoloških učbenikov, namreč s poudarkom na praktičnih izkušnjah raziskovalcev. V tretjem prispevku avtorji skušajo pridobiti vpogled v poznavanje umetne inteligence in velikih jezikovnih modelov, njihovo uporabo ter vrzeli v izobraževanju študentov na slovenskem visokošol- skem zavodu; na podlagi analize rezultatov vprašalnika predlagajo potrebna prizadevanja za ozaveščanje o prednostih in slabostih rabe orodij, kot je ChatGPT, v izobraževalnem okolju. V drugem delu revije vas vabim k pregledu in napovedi dogodkov na Fakulteti za mana- gement, kjer nas avtorica seznani z aktualnimi vsebinami. Pogled proti jesenskemu obdobju predstavlja posebno povabilo področne urednice k snovanju prispevkov na temo Umetna inteligenca v financah – priložnosti in izzivi. Dobrodošli so tako prispevki, ki obravnava- jo konkretne izzive in prakse uvajanja umetne inteligence v financah, kot tudi takšni, ki se osredotočajo na širše teme učinkov digitalizacije na finance. Prav tako so dobrodošli prispevki, ki se ne nanašajo neposredno na umetno inteligenco, temveč obravnavajo aktual- na vprašanja s širšega področja financ. Vsem, ki ste pomagali sooblikovati novo številko strokovne revije Management, se prav lepo zahvaljujem. V nastajanju je že naslednja številka in ob tej priložnosti vam vabim k sodelovanju ter oddaji strokovnega prispevka. Klemen Kavčič, glavni in odgovorni urednik Management | Glavni in odgovorni urednik Klemen Kavčič | Uredniki Daniel Bratina, Tina Bratkovič Kregar, Dušan Gošnik, Mateja Jerman, Suzana Laporšek, Igor Rižnar, Primož Šterbenc in Elizabeta Zirnstein | Lektoriranje Davorin Dukič in Susan Cook | Prelom Primož Orešnik | Ilustracija na naslovnici Nuša Mihalič | Uredništvo Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Izolska vrata 2, 6000Koper | management@fm-kp.si | www.mng.fm-kp.si https://doi.org/10.26493/1854-4231.20_1 Lucija Glavič Delavska hranilnica, d. d., Družbena odgovornost Ljubljana, in trajnostni razvoj lucija.glavic@dh.si Žiga Čepar v slovenskih bankah Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, ziga.cepar@fm.upr.si Članek obravnava izjemno aktualno problematiko trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti na primeru bančnega sektorja v Sloveniji. Nje- gov namen je na primeru raziskave slovenskih bank ugotoviti, katere so tiste bistvene vsebine, ki jih naslavljajo banke, ko govorimo o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju, ter kakšna so pričakovanja delež- nikov in družbe do bank glede teh vsebin, ter ta pričakovanja primerjati z dejanskimi aktivnostmi bank. Da bi dosegli namen raziskave ter odgovo- rili na postavljeno raziskovalno vprašanje, smo preučili relevantno litera- turo, povezano z družbeno odgovornostjo ter s trajnostnim razvojem v slovenskih bankah, opravili analizo letnih poročil 12 slovenskih bank ter v okviru raziskave na podlagi polstrukturiranih intervjujev z devetimi predstavniki deležniških skupin bank pridobili primarne podatke, ki smo jih analizirali s pomočjo metode analize vsebine. Ugotovitve raziskave kažejo na določena razhajanja med odnosom bank in pričakovanji njiho- vih deležnikov na tem področju ter lahko služijo tudi kot pripomoček pri pripravi trajnostnih poročil in strategij bank v bodoče. Ključne besede: trajnostni razvoj, pomen posameznih vsebin, družbena odgovornost, banke, deležniki bank, Slovenija Social Responsibility and Sustainable Development in Slovenian Banks The article addresses the highly relevant issue of sustainable develop- ment and corporate social responsibility in the banking sector in Slo- venia. Its purpose is to determine which material topics banks address when they talk about social responsibility and sustainable development; what are the expectations of stakeholders and society regarding this con- tent and to compare these expectations with the actual activities of the banks. To achieve the purpose of the research and to answer the research question posed, we studied the relevant literature related to social re- sponsibility and sustainable development in Slovenian banks, conducted an analysis of the annual reports of twelve Slovenian banks, and, within the research based on semi-structured interviews with nine representa- tives of the bank stakeholder groups, we obtained primary data, which we analysed using a content analysis method. The findings of the re- search indicate certain discrepancies between the relationship of banks and the expectations of their stakeholders in this area. This can serve as a guideline in the preparation of sustainability reports and strategies of banks in the future. Keywords: sustainable development, significance of individual topics, corporate social responsibility, banks, bank stakeholders, Slovenia https://doi.org/10.26493/1854-4231.20.3-13 Uvod raziskave, ki jo predstavljamo v pričujočem Članek obravnava aktualno problematiko traj- članku, je na primeru raziskave slovenskih bank nostnega razvoja in družbene odgovornosti na ugotoviti, katere so tiste bistvene vsebine, ki jih primeru bančnega sektorja v Sloveniji. Namen naslavljajo banke, ko govorimo o družbeni od- management 20 (2025) številka 1 3 Lucija Glavič in Žiga Čepar | Družbena odgovornost ter trajnostni razvoj v slovenskih bankah govornosti in trajnostnem razvoju, ter kakšna dizacijo b. l.) ter prepoznati svojo vlogo v družbi so pričakovanja deležnikov in družbe do bank (Green 1989). glede teh vsebin, in ta pričakovanja primerjati Razprave o družbeni odgovornosti so se zače- z dejanskimi aktivnostmi bank. Temeljno razi- le že v času Adama Smitha, ki je poleg zasebne- skovalno vprašanje, ki nas je vodilo skozi raz- ga interesa priznaval pomen etike v poslovanju iskavo, se glasi: »Kako banke razumejo svojo (Graafland in Wells, 2021). Po veliki depresiji so družbeno odgovornost in svojo vlogo v trajno- nekateri opozorili na vpliv korporacij in vpra- stnem razvoju ter kakšna so pričakovanja de- šanje odgovornosti do družbe (Weiner 1964). ležnikov v zvezi s tem?« V časovnem smislu je Howard R. Bowen je leta 1953 prvi celovito obrav- raziskava omejena na leto 2022, ko večina bank naval poslovno etiko (Sheehy in Farneti 2021). še ni bila zavezana k trajnostnemu poročanju, Kasneje pa so avtorji, kot sta Friedman in Fre- kar pa se je spremenilo s spremembo Zakona o eman (Friedman, 1970), razvili nasprotujoče si gospodarskih družbah (Zakon o spremembah teorije: Friedman je poudarjal maksimizacijo in dopolnitvah Zakona o gospodarskih druž- dobička kot glavno nalogo podjetij (Carson 1993), bah (ZGD-1M) 2024). Glavnina poročanja tako medtem ko je Freeman izpostavljal odgovornost temelji na prostovoljni odločitvi bank. V meto- do vseh deležnikov (Madrakhimova 2013). Archie dološkem smislu je bil pristop k empirični ana- B. Carroll (1999) je nato oblikoval piramido druž- lizi razdeljen na tri ključne korake: (1) analiza bene odgovornosti, kjer je ekonomska uspešnost vsebine letnih poročil; (2) analiza polstruktu- temelj, nadgrajena pa je z zakonsko, etično in s riranih intervjujev s predstavniki deležniških filantropsko odgovornostjo (Sheehy in Farneti skupin; (3) primerjalna analiza. 2021). V nadaljevanju članka najprej sledi teoretična Organizacije vplivajo na družbo in okolje, pri opredelitev pojma družbene odgovornosti in traj- čemer pa prosti trg ne ureja vseh posledic, ki pri nostnega razvoja ter vloge bank v tem kontekstu. tem nastajajo (Mulej in Hrast 2011). Zato je Orga- Nato prikažemo opis metod zbiranja in obdelave nizacija za standardizacijo isO (2010) oblikovala podatkov ter nekatere omejitve raziskave. V je- standarde za družbeno odgovornost, ki poudar- dru članka prikazujemo analizo bistvenosti vse- jajo trajnostni razvoj in etično ravnanje. Družbe- bin, ki jih naslavljajo banke v povezavi z družbe- na odgovornost presega zgolj ekonomske intere- no odgovornostjo in s trajnostnim razvojem, ter se in vključuje tudi odgovornost do deležnikov, analizo intervjujev z deležniki bank o tem, kako družbe ter prihodnjih generacij (Štiblar 2018). oni ocenjujejo pomembnost posameznih vsebin, Najvišjo stopnjo predstavlja etična odgovornost, nato pa ta osrednji del zaključimo s primerjavo ki presega zgolj ekonomsko koristnost in temelji poročanja bank s pričakovanji, ki jih imajo de- na visoki moralni zavesti (Stres 2020). ležniki do bank na področju družbene odgovor- nosti ter trajnostnega razvoja. Na koncu članka Trajnostni razvoj odgovorimo na postavljeno raziskovalno vpraša- Vprašanje trajnostnega razvoja je globalno vpra- nje, strnemo ključne ugotovitve ter predstavimo šanje, osredotočeno na vpliv človeške dejavnosti možnost njihove uporabe. na okolje in družbo. Cilj trajnostnega razvoja je doseči trajnostnost za družbo kot celoto in pla- Družbena odgovornost in trajnostni razvoj net. Ne ukvarja se le s trajnostnostjo ali z nadalj- bank njo sposobnostjo preživetja katere koli posebne V tem poglavju teoretično opredelimo pojma organizacije (isO 2010), ampak družbe kot celote. družbena odgovornost in trajnostni razvoj ter Med prvimi raziskavami o trajnostnostni sta deli vlogo bank v tem kontekstu. Silent Spring (Carson 1963) in Limits to Growth (Meadows idr., 1972), ki opozarjata na škodlji- Pojem družbena dgovornost organizacij ve posledice industrijskega modela proizvodnje Odgovornost izhaja iz latinskega pojma, ki pome- (Sheehy in Farneti 2021). Razprava se osredotoča ni odziv na neko stvar in vključuje tako legalno na sposobnost naravnega okolja, da zagotavlja kot moralno odgovornost (Neves Patrão 2015). življenje kljub industrijskemu vplivu (Marshall in Čeprav je sprva individualna, se odgovornost v Toffel 2005). sodobni družbi nanaša tudi na organizacije, ki Z globalnimi okoljskimi gibanji je trajnost- morajo prevzemati odgovornost za svoje odločit- nost postala del svetovne agende, ključno vlogo ve in njihov vpliv (Slovenski inštitu za standar- pa je imelo poročilo Svetovne komisije za okolje in razvoj, ki trajnostni razvoj definira kot »raz- 4 management 20 (2025) številka 1 Lucija Glavič in Žiga Čepar | Družbena odgovornost ter trajnostni razvoj v slovenskih bankah voj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi po drugi strani banke istočasno nudijo tehnične ogrozil sposobnost prihodnjih generacij, da za- storitve državi. Odgovornost bank se kaže tudi dovoljijo svoje potrebe« (World Commission on v tem, da morajo odgovorno ravnati s prihranki Environment and Development 1987, 37). Nada- komitentov in etično presojati namene posojil ljevanje tega so Razvojni cilji tisočletja in Agenda (Green 1989). Delničarji pa pričakujejo pošten 2030, ki vključuje 17 ciljev trajnostnega razvoja donos, ki spet temelji na odgovornem finančnem (United Nations b. l.). Podobno pomemben je Pa- poslovanju. Ker so zaposleni ključni za etično de- riški sporazum iz leta 2015, ki se osredotoča na lovanje bank, morajo biti ustrezno nagrajeni in podnebne spremembe. eU je svojo zavezanost seznanjeni z etičnimi načeli (Green 1989). Banke izražala s strategijami, kot je Evropski zeleni do- nenazadnje vplivajo na skupnost preko inves ticij govor (Evropska komisija 2019), ki vključuje poli- v majhna podjetja in družbeno odgovorne projek- tike za prehod v trajnostno družbo. te. Etične banke namreč ne zasledujejo le dobič- Družbena odgovornost podjetij se je dolgo ka, temveč tudi družbene in okoljske cilje (Climet obravnavala kot prostovoljna, a škandali, kot sta 2018; Kapitanović 2019). razlitje nafte Deepwater Horizon, in finančna kri- Socialno bančništvo temelji na odgovorno- za 2007, so spodbudili zakonodajne spremembe. sti, transparentnosti in dolgoročni vzdržnos- eU je z Direktivo o nefinančnem poročanju in Di- ti. Najprepoznavnejše socialne banke v Evropi rektivo o poročanju o trajnosti naredila korak k vključujejo banke Triodos Bank, Banca Etica in pravno zavezujočim ukrepom (Raith 2022). Kon- Delavsko hranilnico v Sloveniji (Štiblar 2018). cept družbene odgovornosti podjetij se vse bolj Banke se soočajo z etičnimi tveganji in imajo prekriva s trajnostnim razvojem in z merili esG preko svojih načinov financiranja trajnostne- (iz angl. Environmental, Social, Governance), ki se ga razvoja pomembno družbeno odgovornost osredotočajo na prepoznavanje tveganj in prilož- (Climet 2018). Čeprav banke v glavnem nimajo nosti v trajnostnem kontekstu (MacNeil in Esser neposrednega vpliva na okolje, so njihov posred- 2021). ni vplivi zaradi financiranja proizvodnih pod- Trajnostnost postaja vse obveznejša tudi v jetij izjemno pomembni (Business for Social finančnem sektorju. eU je leta 2018 sprejela ak- Responsibility b. l.). Neposredni vpliv bank na cijski načrt za financiranje trajnostne rasti, ki us- okolje se kaže morda le pri uporabi in recikliran- merja kapitalske tokove v trajnostne naložbe ter ju elektronskih naprav ter papirja in najemu opredeljuje merila za zelene finančne produkte prostorov (Tran 2014). eU prepoznava ključno (Evropska komisija 2018). Taksonomija eU dolo- vlogo finančnega sistema pri trajnostnem raz- ča znanstveno utemeljene kriterije za trajnostne voju in za ta namen zahteva zanesljivo zakono- dejavnosti, kar prispeva k preglednosti in usmer- dajo ter jasne usmeritve za podjetja (Direktiva janju investicij. (eU) 2022/2464 2022). Akcijski načrt o financi- ranju trajnostne rasti predvideva preusmeritev Družbena odgovornost bank in njihova vloga kapitalskih tokov k trajnostnim naložbam ter v trajnostnem razvoju vzpostavitev enotnega klasifikacijskega sistema Etika v bančništvu in financah je postala osrednja (Evropska komisija 2019). Evropska taksono- tema raziskovanja po finančni krizi leta 2008, saj mija zato določa, da trajnostna naložba znatno so banke takrat izgubile ugled in zaupanje jav- prispeva k okoljskim ciljem, ne škoduje bistveno nosti (Tran 2014). Banke temeljijo na zaupanju drugim ciljem in upošteva minimalne standarde komitentov, ki jim zaupajo svoj denar, in tistih, upravljanja. Uredba sFDR (The Sustainable Fi- ki pričakujejo možnost posojil (Green 1989). Fi- nance Disclosure Regulation) določa tri vrste fi- nančni sistem, ki je podvržen kapitalistični težnji nančnih produktov: tiste, ki obvladujejo tvegan- po dobičku, pa pogosto vodi v prevzemanje tve- ja, skladno z merili esG usmerjene produkte ter ganj in manipulacije. Državna regulacija omejuje izključno trajnostne naložbe (Evropska komisi- tveganje propada bank, vendar zaščita megabank ja 2019). Poročanje o trajnosti je za banke po- po drugi strani zmanjšuje družbeno odgovornost membno zaradi informacij o trajnostnih aktiv- managerjev. Štiblar (2018) zato predlaga zmanj- nostih podjetij in lastne obveznosti poročanja šanje kompleksnosti globalnih bank in spre- (Direktiva (eU) 2022/2464). V eU je poročanje o membo kulture bančnega sektorja. Banke nosijo trajnosti obvezno za večje družbe od leta 2017, etično odgovornost do države, komitentov, delni- danes pa je zaradi Direktive o poročanju podjetij čarjev, zaposlenih in širše skupnosti, država nad- o trajnosti (Corporate Sustainability Reporting zoruje banke in varuje interese posameznikov, a Directive – CsRD) to še bolj razširjeno in zah- management 20(2025) številka 1 5 Lucija Glavič in Žiga Čepar | Družbena odgovornost ter trajnostni razvoj v slovenskih bankah Preglednica 1 Seznam analiziranih bank in obseg delovanja glede na število zaposlenih Naziv banke ali hranilnice Št. zaposlenih 1. Addiko Bank, d. d. 314 2. Banka Intesa Sanpaolo, d. d. 681 3. Banka Sparkasse, d. d. 277 4. Deželna banka Slovenije, d. d. 349 5. Gorenjska banka, d.,d., Kranj 414 6. Nova kreditna banka Maribor, d. d. 1767 7. Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana 8228 8. SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana 221 9. Banka SKB, d. d., Ljubljana 925 10. UniCredit Banka Slovenija d.d. 550 11. Delavska hranilnica, d. d., Ljubljana 346 12. Primorska hranilnica Vipava, d. d. 56 tevnejše (Evropska komisija 2021). Finančni trg je bilo zajetih 12 bank oz. hranilnic, ki imajo po se usmerja v stabilnost sistema, enoten jezik Zakonu o bančništvu dovoljenje Banke Slovenije za trajnostno financiranje, trajnostne naložbe, za opravljanje bančnih, vzajemno priznanih in svetovanje, bonitetne zahteve, preglednost po- dodatnih finančnih storitev.1 Izvzeta je le Hra- ročanja in pripravo zelenih obveznic (Evropska nilnica lOn, saj ni imela javno dostopnega poro- komisija 2018). čila. Nekatere banke in hranilnice imajo sedež v Sloveniji, določene, kot je npr. banka UniCredit, Metodologija pa so del večjih skupin, ki imajo sedeže v tujini. V tem poglavju prikažemo opis metod zbiranja Večina bank je usmerjena v slovenski trg, dolo- in obdelave podatkov ter nekatere omejitve raz- čene banke pa (preko svojih poslovalnic) deluje- iskave. Da bi dosegli namen raziskave ter poiskali jo tudi mednarodno, to je npr. Nova Ljubljanska odgovor na raziskovalno vprašanje »Kako banke banka, d. d. razumejo svojo družbeno odgovornost in svojo V drugem koraku izvedemo polstrukturirane vlogo v trajnostnem razvoju in kakšna so priča- intervjuje z devetimi predstavniki deležniških kovanja deležnikov v zvezi s tem?«, smo analizo skupin bank, ki so navedene v preglednici 3, in in z njo povezane metode razdelili na tri ključne tako pridobimo primarne podatke. Intervjuji so korake: bili zasnovani tako, da smo imeli nekaj vnaprej pripravljenih odprtih vprašanj, s katerimi smo 1) analiza vsebine letnih poročil; lahko začenjali pogovore. Po pridobitvi odgo- 2) analiza polstrukturiranih intervjujev s pred- vorov na ta vprašanja pa smo v naravnem teku stavniki deležniških skupin; pogovora lahko postavili še nekaj dodatnih vpra- 3) primerjalna analiza pomembnosti vsebin. šanj. Bili smo pazljivi, da z vprašanji ne bi vpli- Prvi korak vsebuje analizo vsebine javno vali na pridobljene odgovore. S pomočjo metode dostopnih letnih poslovnih poročil 12 bank analize vsebine analiziramo njihova stališča ter in hranilnic (preglednica 1), s čimer analizira- pričakovanja glede delovanja slovenskih bank z mo pomembnost vsebin trajnostnega razvoja vidika družbene odgovornosti in trajnostnega ra- in družbene odgovornosti ključnih slovenskih zvoja ter analiziramo pomembnost posameznih bank. Analiza vsebin trajnostnega razvoja, ki jih sestavin z vidika pričakovanj deležnikov. imajo slovenske banke za bistvene, je bila nareje- V tretjem koraku smo izvedli primerjalno na na podlagi javno dostopnih letnih poslovnih analizo pomembnosti vsebin. Primerjali smo po- poročil bank in tudi trajnostnih poročil, v koli- membne vsebine, kot so bile prepoznane s strani kor so bila le-ta objavljena samostojno. Analizi- rana so bila poročila za poročevalsko leto 2022, 1 Do njih smo prišli s pomočjo registra bank na splet- le pri siD banki in nlB se je upoštevalo tudi ni strani Banke Slovenije: https://www.bsi.si poročilo o trajnostnosti za leto 2021, saj za leto /financna-stabilnost/subjekti-nadzora/banke 2022 poročilo takrat še ni bilo izdano. V analizo -v-sloveniji. 6 management 20 (2025) številka 1 Lucija Glavič in Žiga Čepar | Družbena odgovornost ter trajnostni razvoj v slovenskih bankah Obsežnejše samostojno poročilo o trajnostnosti NLB, NKBM, SID Krajše posebno poročilo o trajnostnosti SKB Poročanje o trajnostnosti kot del letnega poročila DH, UniCredit, DBS, GB, Sparkasse, Addiko Gorenjska banka Minimalno poročanje o trajnostnosti kot del letnega poročila in Primorska hranilnica Slika 1 Način poročanja bank o trajnosti bank, z vsebinami, ki jih kot pomembne prepo- banke v povezavi z družbeno odgovornostjo in znavajo njihovi deležniki. Posamezne kategorije s trajnostnim razvojem. Sledi prikaz analize in- vsebin trajnostnosti so bile v prvi vrsti določene tervjujev z deležniki iz bank o tem, kako oni oce- na podlagi GRi-standardov (Global Reporting njujejo pomembnost posameznih vsebin s tega Initiative) trajnostnega poročanja,2 nadalje pa področja, ter v zadnjem delu primerjava poroča- zaradi specifičnosti bančnega sektorja razširjene nja bank s pričakovanji, ki jih imajo deležniki do tudi na podlagi ponavljajočih se vsebin v letnih bank na področju družbene odgovornosti ter traj- poročilih ter vsebin, izpostavljenih s strani delež- nostnega razvoja. nikov. Pri analizi smo si pomagali z enostavnimi Bistvene vsebine, ki jih naslavljajo banke v opisnimi statistikami. Omejitve raziskave so povezavi z družbeno odgovornostjo povezane s pomanjkanjem prakse in zakonoda- in s trajnostnim razvojem je na tem področju. Slednja se je namreč v času Vse banke – razen dveh, ki v svojem letnem po- raziskave šele vzpostavljala. V krajevnem smislu ročilu razkrivata precej skope informacije glede je bila raziskava omejena na Slovenijo in v časov- uspešnosti na področju trajnostnega razvoja in nem smislu na leto 2022, ko, kot rečeno, večina upravljanja z njim – bolj ali manj natančno in ob- bank še ni bila zavezana k trajnostnemu poroča- sežno poročajo o analiziranih vsebinah. Pri tem nju, kar se je spremenilo s spremembo Zakona o še posebej izstopajo banke, ki izdajajo samostoj- gospodarskih družbah. Glavnina poročanja tako no poročilo o trajnosti, kot so nlB, nkBM in siD temelji na prostovoljni odločitvi bank. Nadalje banka, a tudi banke, ki vključujejo trajnostne vse- se v času po raziskavi banka nkBM preimenuje bine v poslovno poročilo, lahko izkazujejo poseb- v OtP banko, banka skB pa se pripoji OtP banki. no natančnost v poročanju, npr. UniCredit Bank V predmetnem smislu je raziskava omejena pred- in tudi Deželna banka Slovenije. Način in obseg vsem na obravnavo teme družbene odgovornosti poročanja bank in hranilnic se med njimi razliku- ter trajnostnega razvoja v slovenskih bankah in je in je razviden iz slike 1. ne tudi v drugih sektorjih. Ker gre za raziskavo Opazna je tudi jasna povezava med obsegom na primeru izbrane panoge, je treba tudi možnost in kakovostjo poročil v povezavi z uporabo smer- širšega (ne)posploševanja rezultatov raziskave nic ali standardov na področju trajnostnega poro- razumeti v tem kontekstu. čanja. Preglednica 2 prikazuje uporabo standar- dov ter smernic v posameznih bankah. Rezultati raziskave vloge bank pri družbeni Opažamo, da je nlB tista banka, ki sledi naj- odgovornosti ter trajnostnem razvoju večjemu številu zahtev, standardov, smernic in V tem razdelku na podlagi letnih poročil prikazu- okvirov na področju trajnostnega razvoja, ki so jemo analizo bistvenosti vsebin, ki jih naslavljajo na razpolago na mednarodni ravni in tudi v Slo- veniji. 2 Glej https://www.globalreporting.org/standards/. V analizi letnih poročil slovenskih bank na management 20(2025) številka 1 7 Lucija Glavič in Žiga Čepar | Družbena odgovornost ter trajnostni razvoj v slovenskih bankah Preglednica 2 Banke in uporaba standardov ter smernic eU-regulativa GRi sasB sDG-cilji UnPRB tCFD CeR CDOD in DPP nlB X X X X X X X X nkBM X X X X X siD X X isB X X GB X X skB X DH X DB X aDDikO sPaRkasse UniCReDit PH podr očju trajnostnega razvoja smo posebno po- vsebine glede skladnosti, odgovornosti do za- zornost namenili določitvi bistvenih vsebin, ki poslenih, etike, integritete in preprečevanja ko- jih banke prepoznavajo kot pomembne, da jih rupcije, odgovornosti do kupcev in uporabnikov, naslovijo ter o njih poročajo. Od 14 bank in hra- ekonomske uspešnosti ter tudi trajnostnega fi- nilnic sta le dve poročali o postopku določitve nanciranja, donacij in sponzorstev. bistvenih vsebin, to sta nlB in nkBM. Razlog je Banke sicer poročajo tudi o številnih drugih po vsej verjetnosti v tem, da sta tudi edini, ki za vsebinah, ki se med seboj tako ali drugače preple- poročanje uporabljata standarde za poročanje o tajo. Poleg zgoraj naštetih tudi npr. o podnebnih vplivih na trajnost, in sicer GRi-standarde. spremembah, rabi energije, onesnaževanju in V sliki 2 je predstavljen seznam najpogosteje krožni ekonomiji, organizacijski kulturi, raznoli- poročanih vsebin slovenskih bank na področju kosti, spoštovanju človekovih pravic, finančnem trajnostnega razvoja. Najpogosteje so poročane poimenovanju, odgovornosti do dobaviteljev in Skladnost Trajnostno financiranje 10 Komuniciranje in marketing ter (okoljski vplivi) 9 označevanje 8 7 Vključenost v skupnost in razvoj ESG-tveganja 6 5 4 Etika, integriteta 3 Odgovornost do kupcev in in boj protikorupciji 2 uporabnikov 1 0 Odgovornost do zaposlenih Donacije in sponzorstva Trajnostni viri in družbeno Izobraževanje zaposlenih odgovorna nabavna veriga Zasebnost strank in varstvo Digitalizacija in inovacije podatkov Ekonomska uspešnost Slika 2 Pomembnost različnih vsebin trajnostnega razvoja za banke 8 management 20 (2025) številka 1 Lucija Glavič in Žiga Čepar | Družbena odgovornost ter trajnostni razvoj v slovenskih bankah Preglednica 3 Prepoznane pomembne vsebine s strani deležnikov bank Vrsta deležnikov Predstavnik deležnika ali pred- Prepoznane pomembne vsebine stavniška organizacija v Sloveniji Zaposleni Sindikat bančništva Slovenije Etika in integriteta, skladnost, ekonomska uspešnost, digita- (v nadaljevanju sBs) lizacija in inovacije, odgovornost do zaposlenih, izobraževan- je in napredovanje Stranke – fizične Zveza potrošnikov Slovenije Skladnost, digitalizacija in inovacije, odgovornost do kupcev osebe (v nadaljevanju ZPs) in uporabnikov, zasebnost strank in varstvo podatkov, ko- municiranje in marketing Stranke – pravne Gospodarska zbornica Slovenije Skladnost, digitalizacija in inovacije, izobraževanje in nap- osebe (v nadaljevanju GZs) redovanje, trajnostno financiranje (okoljski vplivi), odgovor- nost do kupcev in uporabnikov, zasebnost strank in varstvo podatkov, trajnostni viri in družbeno odgovorna nabavna veriga Dobavitelji in pos- Združenje bank Slovenije Etika in integriteta, skladnost, esG-tveganja, ekonomska lovni partnerji (v nadaljevanju ZBs) uspešnost, digitalizacija in inovacije, izobraževanje in nap- redovanje, trajnostno financiranje (okoljski vplivi), odgovor- nost do kupcev in uporabnikov, zasebnost strank in varstvo podatkov Regulatorni Banka Slovenije Etika in integriteta, skladnost, esG-tveganja, trajnostno organi investiranje, ekonomska uspešnost, digitalizacija in inovacije Strokovne javnosti, Etri skupnost (interes na področ- Etika in integriteta, trajnostno financiranje (okoljski vplivi), nevladne organi- ju civilne družbe, socialnega izobraževanje in napredovanje, odgovornost do kupcev in zacije in civilna podjetništva in skupnosti) uporabnikov, vključenost v skupnost in razvoj družba Lokalna skupnost Skupnost občin Slovenije Vključenost v skupnost in razvoj Okolje Umanotera – Slovenska fundacija Skladnost, trajnostno financiranje (okoljski vplivi), komuni- za trajnostni razvoj ciranje in marketing, trajnostni viri in družbeno odgovorna nabavna veriga Upravljanje Transparency International Etika in integriteta, skladnost Skladnost Trajnostno financiranje 10 Komuniciranje in marketing ter (okoljski vplivi) 9 označevanje 8 7 Vključenost v skupnost in razvoj ESG-tveganja 6 5 4 Etika, integriteta 3 Odgovornost do kupcev in in boj protikorupciji 2 uporabnikov 1 0 Odgovornost do zaposlenih Donacije in sponzorstva Trajnostni viri in družbeno Izobraževanje zaposlenih odgovorna nabavna veriga Zasebnost strank in varstvo Digitalizacija in inovacije podatkov Ekonomska uspešnost Slika 3 Pomembnost različnih vsebin trajnostnega razvoja za deležnike bank management 20(2025) številka 1 9 Lucija Glavič in Žiga Čepar | Družbena odgovornost ter trajnostni razvoj v slovenskih bankah Skladnost Trajnostno financiranje 10 Komuniciranje in marketing ter (okoljski vplivi) 9 označevanje 8 7 Vključenost v skupnost in razvoj ESG-tveganja 6 5 4 Etika, integriteta 3 Odgovornost do kupcev in in boj protikorupciji 2 uporabnikov 1 0 Odgovornost do zaposlenih Donacije in sponzorstva Trajnostni viri in družbeno Izobraževanje zaposlenih odgovorna nabavna veriga Zasebnost strank in varstvo Digitalizacija in inovacije podatkov Ekonomska uspešnost Pomembnost za deležnike Pomembnost za banke Slika 4 Primerjava pomembnosti identificiranih vsebin med bankami in deležniki še bi lahko naštevali. Primerjava pomembnosti vsebin med bankami in njihovimi deležniki Analiza pogledov in pričakovanj deležnikov V nadaljevanju smo pripravili primerjavo ocen bank vsebin trajnostnega razvoja, ki so pomembne za Najprej smo identificirali glavne deležnike slo- banke na eni strani ter njihove deležnike na drugi venskih bank ter njihove predstavniške organiza- strani (slika 4). cije. Potem smo izbrali predstavniške organizacije Ugotavljamo, da so za deležnike in banke po- ter z njimi opravili intervju glede njihovih priča- dobno pomembne vsebine skladnost, odgovor- kovanj in interesov do slovenskih bank. Vseh nost do kupcev in uporabnikov, etika, integriteta predstavnikov deležniških skupin nismo uspeli in boj proti korupciji ter trajnostno financiranje. vključiti v proces, zato smo interes pomembnega Če si podrobneje ogledamo posamezne vse- deležnika, kot je Banka Slovenije kot predstavnik bine, kjer so si banke in deležniki enotni, lahko regulatornega organa, preverili preko analize nji- ugotovimo naslednje. Skladnost z zakonodajo ter hove spletne strani, letnega poročila ter drugih zahtevami regulatorjev je nekaj, kar je osnova poročil, povezanih z delovanjem bank, z osredo- za delovanje bank. Banke skladnost razumejo in točenostjo na trajnostnem razvoju. Katere vsebi- prepoznavajo kot nekaj, kar je predpogoj za vse ne so bile prepoznane kot pomembne s strani po- nadaljnje delo. Najpogosteje je to tudi vsebina, sameznih deležnikov, je razvidno v preglednici 3. kjer so banke pod stalnim nadzorom regulator- Če vse prepoznane pomembne vsebine s strani ja, kot je Banka Slovenije, prav tako so različne deležnikov združimo, opazimo, da so najpogos- zakonske ali druge zahteve najpogostejša tema, teje prepoznane pomembne vsebine skladnost ki se obravnava v delovnih skupinah Združenja poslovanja, odgovornost do kupcev in uporabni- bank Slovenije. Tudi s strani drugih deležnikov kov, etika, integriteta in boj proti korupciji, digi- je bila kot pomembna vsebina omenjena prav talizacija in inovacije pa tudi zasebnost strank in skladnost. Deležniške organizacije kot so Uma- varstvo podatkov ter izobraževanje zaposlenih. notera, GZs in tudi ZPs, lahko preko zastopanja Katere vsebine so deležniki najpogosteje prepoz- svojih interesov sooblikujejo zakonodajo, ki v nali kot pomembne, je razvidno iz slike 3. nadaljevanju velja tudi za banke. Takšne organi- zacije pričakujejo, da banke ali druge organiza- cije to zakonodajo tudi spoštujejo in jo pravilno implementirajo. Trajnostni razvoj ter zahteve z 10 management 20 (2025) številka 1 Lucija Glavič in Žiga Čepar | Družbena odgovornost ter trajnostni razvoj v slovenskih bankah zvezi z njim so tipičen primer, ko je zakonodaja novih znanjih na področju trajnostnega razvoja. na tem področju nastala tudi zaradi pritiskov in Skrbi jih, na kakšen način bodo zaposleni na ban- pobud civilne družbe. Drug podoben primer so ki ocenjevali, kaj je trajnostno in kaj ne, ter pred- pritožbe, ki jih s strani potrošnikov prejema or- vsem, ali bo to ocenjevanje pravično in zadosti ganizacija, kot je ZPs. Ta lahko ozavešča, lahko celovito. Nadalje banke zelo pogosto poročajo o pa se v primeru utemeljenosti na podlagi Zakona odgovornosti do zaposlenih predvsem z vidika o varstvu potrošnikov odloči tudi za tožbo. To se zadovoljstva na delovnem mestu in tudi o podpo- je nedavno zgodilo v zvezi z negativnim euribor- ri talentom ter torej o vsebinah, ki s strani delež- jem, kjer je bilo sporno to, da so imele določene nikov niso bile prepoznane kot najpomembnejše. banke v pogodbah sporno pogodbeno določilo Večje razhajanje je tudi, kar se tiče pričakovanja (t. i. ničelna klavzula), s katero so določile, da se glede ekonomske uspešnosti in tudi glede poro- v primeru, če postane euribor negativen, obraču- čanja bank o donacijah ter sponzorstvih. Banke na v vrednosti 0, in si tako v svojo korist omejile namreč pogosto poročajo prav o slednjem, kar gibanje pogodbene obrestne mere navzdol. Prav se pri nekaterih tudi razume kot del trajnostne- tako je bilo sporno tudi to, da se strankam v pri- ga razvoja in družbene odgovornosti, a s strani meru, da so prej poplačale kredit, ni vrnil delni deležnikov ta vsebina ni bila prepoznana kot re- skupen strošek kredita. V obeh primerih se vpliv levantna. na deležnika ni upošteval, prepoznavanje potreb in pričakovanj deležnikov pa bi lahko zmanjšalo Sklep tveganje neskladnosti z zakonodajo. Odgovor na raziskovalno vprašanje »Kako banke Nadalje se kot enako pomembna vsebina po- razumejo svojo družbeno odgovornost in svojo javlja odgovornost do kupcev in uporabnikov. Ban- vlogo v trajnostnem razvoju in kakšna so priča- ke v zvezi s tem najpogosteje poročajo o številu kovanja deležnikov v zvezi s tem?« lahko strnemo komitentov tako na področju fizičnih kot pravnih v ključnih ugotovitvah, ki jih predstavljamo v na- oseb. Zanje je zelo pomembno zadovoljstvo kup- daljevanju. cev in tudi storitev za kupce. Banke omenjajo tudi Banke v času opravljanja raziskave o trajnost- razvejanost poslovalnic in različne kanale poslo- nem razvoju poročajo na različnih kakovostnih vanja, v zadnjih letih torej tudi storitve s pomoč- ravneh. Le dve celovito obravnavata ključne vse- jo digitalnih rešitev. Pogosto so to tudi vsebine, ki bine, čeprav vse družbeno odgovornost vsaj ome- so omenjane s strani deležnikov. Deležniki banko nijo. Tiste, ki sledijo standardom poročanja, bolje vidijo kot institucijo, ki izvaja podporno storitev naslavljajo pomembne trajnostne teme. Najpo- za prebivalstvo in gospodarstvo. Želijo si, da bi gosteje poročajo o skladnosti, etiki, preprečevan- banka imela stik npr. z gospodarstvom ter tudi ju korupcije, odgovornosti do kupcev in trajno- razumela njihove potrebe. S strani bank priča- stnem financiranju. nlB in nkBM kot ključne kujejo visoko raven transparentnosti, poštenosti teme izpostavljata digitalizacijo, upravljanje tve- pri trženju in sklepanju pogodb ter digitalizirane, ganj in trajnostno financiranje. varne rešitve. Analiza deležnikov je pokazala, da so si slednji Kot pomembne vsebine tako za banke kakor in banke enotni glede pomena skladnosti, etike tudi za deležnike se pojavijo tudi etika, integrite- in trajnostnega financiranja, razlikujejo pa se gle- ta in boj proti korupciji ter trajnostno financiranje. de digitalizacije, inovacij in zaposlovanja. Banke Prva vsebina je tista, ki je že iz strokovne litera- poudarjajo zadovoljstvo zaposlenih, deležnike ture in tudi vprašanja skladnosti nedvoumno del pa bolj zanima njihova usposobljenost. Prav tako bančništva že od njegovega nastanka. Na drugi banke pogosto poročajo o donacijah, kar za delež- strani pa je glede na letna poročila bank ter tudi nike ni ključna trajnostna tema. opažanja deležnikov trajnostno financiranje ne- Čeprav nekatere banke intenzivno vključu- kaj, kar je novo in kar je v zadnjem letu v dobršni jejo trajnostne smernice in esG-poročila, druge meri padlo prav na ramena bank. ostajajo zadržane. Deležniki, zlasti regulatorji Med poročanjem bank in izraženih priča- in nevladne organizacije, pričakujejo jasnejšo kovanj deležnikov glede pomena posameznih usmeritev bank v trajnostne aktivnosti. Boljše vsebin pa opažamo tudi nekaj razlik. Deležniki sodelovanje z deležniki bi bankam pomagalo pri od bank pričakujejo več aktivnosti na področju upravljanju tveganj in pripravi na nove regulati- digitalizacije, inovacij in tudi varnosti ter zaseb- ve. Čeprav banke prepoznavajo svojo vlogo pri nosti podatkov. Močno jih skrbi usposobljenost trajnostnem razvoju, so njihova poročila pogos- zaposlenih na bankah, povezana z zahtevami po to obsežna in premalo osredotočena na bistvene management 20(2025) številka 1 11 Lucija Glavič in Žiga Čepar | Družbena odgovornost ter trajnostni razvoj v slovenskih bankah vsebine. Delegirana uredba Komisije (eU) 2023/2772 z dne Krajevno je raziskava omejena na Slovenijo, 31. julija 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/34/eU v časovnem smislu na leto 2022 ter v predmetnem Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov poročanja o trajnostnosti. 2023. Uradni list Evrop- smislu predvsem na obravnavo teme družbene ske unije sl, Serija L: 1–284. odgovornosti ter trajnostnega razvoja v sloven- Direktiva (eU) 2022/2464 Evropskega parlamenta skih bankah in ne tudi v drugih sektorjih. Gre za in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi raziskavo na primeru izbrane panoge, možnost Uredbe (eU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ širšega posploševanja rezultatov je zato omejena. es, Direktive 2006/43/es in Direktive 2013/34/ Stališče soavtorice pričujočega prispevka Lucije eU glede poročanja podjetij o trajnostnosti. 2022. Glavič ni nujno tudi stališče organizacije, v kateri Uradni list Evropske unije, št. L 322: 15–80. je zaposlena. European Commisson. 2025. »Proposal for a Directive Rezultati raziskave lahko pomagajo pri im- of the European Parliament and of the Council plementaciji trajnostnega razvoja v poslovanje Amending Directives (eU) 2022/2464 and (eU) 2024/1760 as Regards the Rates from Which podjetij v bančnem sektorju ter pri razumevanju Member States Are to Apply Certain Corporate njihovega odnosa do okolja in družbe. Od časa, Sustainability Reporting and Due Diligence Requi- ko se je izvajala raziskava, in do danes smo bili rements.« COM(2025) 80 final, 26. februar. priča eksponentnemu porastu regulative ter Evropska komisija. 2018. »Financiranje trajnostnega prakse na tem področju, kar odpira širok pros- razvoja: akcijski načrt Komisije za okolju pri- tor za nadaljnje raziskovanje in prakso na tem jaznejšo in čistejšo energijo.« 8. marec. https:// področju. Omenimo lahko npr. direktivo glede ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl poročanja o trajnosti ter razvoj evropskih esRs- /IP_18_1404. -standardov (European Sustainability Reporting Evropska komisija. 2019. »Evropski zeleni dogovor.« Standards – ESRS) poročanja o trajnosti, ki še 11. december. https://eur-lex.europa.eu/resource .html?uri=cellar:b828d165-1c22-11ea dodatno podkrepijo pomen razumevanja pri- -8c1f-01aa75ed71a1.0015.02/DOC_1&format=PDF čakovanj ter potreb deležnikov, kar nadalje širi Evropska komisija. 2021. »Direktiva Evropskega par- okvir za prepoznavanje pomembnih področjih ter lamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/ izpostavlja specifičnost posameznih panog (Dele- eU, Direktive 2004/109/es, Direktive 2006/43/ girana uredba Komisije (eU) 2023/2772 2023). Na- es in Uredbe (eU) št. 537/2014 glede poročanja dalje regulativa, povezana s trajnostnim financi- podjetij o trajnostnosti: predlog.« COM(2021) 189 ranjem in z upravljanjem okoljskih ter socialnih final, 21. april. vprašanj, finančni sektor spodbuja k financiranju Friedman, M. 1970. »The Social Responsibility of zelenih in čistih tehnologij ter drugih ciljev, ki Business Is to Increase Its Profits.« The New York spodbujajo odpornost in trajnost (Uredba (eU) Times, 13. september. https://www.nytimes. com/1970/09/13/archives/a-friedman-doctrine- 2024/1623 2024). Razvoj se sicer v letu 2025 za- -the-social-responsibility-of-business-is-to.html. radi geopolitičnih razmer deloma omejuje (Eu- Graafland, J., in T. Wells. 2021. »Ethics and the Free ropean Commission 2025), a nikakor ne ustavlja. Market: Revisiting Adam Smith in the 21st Centu- Nujnost osredotočenosti le na pomembne vse- ry.« Business Ethics Quarterly 31 (1): 99–123. bine – na vsebine, ki imajo vpliv na deležnike – Green, C. 1989. »Business Ethics in Banking.« Journal ter pravočasno prilagajanje na spreminjajoča se of Business Ethics 8 (8): 631–634. pričakovanja deležnikov bosta v prihodnosti še Kapitanović, P. 2019. »Cilj etične banke je ustvarjanje pomembnejša. realne dodane vrednosti.« Delo, 19. marec. https:// svetkapitala.delo.si/finance/cilj-eticne-banke-je- Literatura -ustvarjanje-realne-dodane-vrednosti/ Bowen, H. R. 1953. Social Responsibilities of the Busi- MacNeil, I, in. I. M. Esser. 2021. »From a Financial to nessman. Harper & Row. an Entity Model of esG.« European Business Orga- Carroll, A. B. 1999. »Corporate Social Responsibility: nization Law Review 23:9–45. Evolution of a Definitional Construct.« Business & Madrakhimova, F. 2013. »Evolution of the Concept Society 38 (3): 268–295. and Definition of Corporate Social Responsibility.« Carson, R. 1963. Silent Spring. Houghton Mifflin Global Conference on Business and Finance Procee- Harcourt dings 8 (2): 113–118. Carson, T. 1993. »Friedman's Theory of Corporate Marshall, J., in M. Toffel. 2005. »Framing the Elusive Social Responsibility.« Business and Professional Concept of Sustainability: A Sustainability Hie- Ethics Journal 12 (1): 3–32. rarchy.« Environmental Science & Technology 39 (3): Climet, F. 2018. »Ethical Versus Conventional Ban- 673–682. king: A Case Study.« Sustainability 10 (7): 2152. 12 management 20 (2025) številka 1 Lucija Glavič in Žiga Čepar | Družbena odgovornost ter trajnostni razvoj v slovenskih bankah Meadows, D. H., D. L. Meadows, J. Randers in W. W. predmetu Aplikativna etika, Fakulteta za pravo in Behrens III. 1972. The Limits to Growth : A Report poslovne vede, Ljubljana, 18. marec. for the Club of Rome’s Project on the Predicament of Štiblar, F. 2018. Kako do dobre banke --- ki bo prijazna do Mankind. Universe Books. ljudi, podjetij in okolja. Gv Založba. Mulej, M., in A. Hrast. 2011. »Družbena odgovornost z Tran, Y. T. H. 2014. »CsR in Banking Sector: A Lite- ustvarjalnim sodelovanjem namesto neoliberalne rature Review and New Research Directions.« krize.« Teorija in praksa 48 (jubilejna): 1288–1311. International Journal of Economics, Commerce and Neves Patrão, M. 2015. »Responsibility: Individual.« V Management 2 (11), 1–22. Encyclopedia of Global Bioethics, uredil H. ten Have. United Nations. B. l. »Transforming Our World: The Springer. 2030 Agenda for Sustainable Development.« Raith, D. 2022. »The Contest for Materiality: What https://sdgs.un.org/2030agenda. Counts as CsR?« Journal of Applied Accounting Uredba (eU) 2024/1623 Evropskega parlamenta in Sve- Research 24 (1): 134–148 ta z dne 31. maja 2024 o spremembi Uredbe (eU) Sheehy, B., in F. Farneti. 2021. »Corporate Social Re- št. 575/2013 glede zahtev za kreditno tveganje, sponsibility, Sustainability, Sustainable Develo- tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, ope- pment and Corporate Sustainability: What Is the rativno tveganje, tržno tveganje in izstopni prag. Difference, and Does It Matter?« Sustainability 13 2024. Uradni list Evropske unije sl, Serija l: 1–189. (11): 59–65. World Commission on Environment and Develo- Slovenski inštitut za standardizacijo. B. l. »Napotki za pment. 1987. Our Common Future on Environment družbeno odgovornost - popust pri nakupu stan- and Development. Oxford University Press. darda SIST ISO 26000:2010.« https://www.sist.si/ Weiner, J. 1964. »The Berle-Dodd Dialogue on the standardizacija/seznam-novih-standardov/iz-de- Concept of the Corporation.« Columbia Law Revi- la-sist/napotki-za-druzbeno-odgovornost-popust ew 64 (8): 1458–1467. -pri-nakupu-standarda-sist-iso-260002010.html Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospo- Stres, A. 2020. »Poslovna etika I: uvod, značilnosti darskih družbah (ZGD-1M). Uradni list Republike in začetki etike v poslovanju.« Predavanje pri Slovenije, št. 102. https://www.uradni-list.si/1 /objava.jsp?sop=2024-01-3204. management 20(2025) številka 1 13 Klara Čalušić Univerza na Primorskem, Raziskovanje managerskih Fakulteta za management in organizacijskih pojavov: klara.calusic@fts.upr.si Nina Krmac med metodološkimi smernicami Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta in raziskovalno realnostjo nina.krmac@pef.upr.si Raziskovalci managerskih, organizacijskih in poslovnih pojavov delujejo na stičišču različnih vsebinskih poudarkov ter bogatega nabora metodo- loških pristopov za sistematično preučevanje omenjenih tematik. Kako metodološko korektno zasnovati raziskavo, se lahko izkaže za posebej zahtevno nalogo zaradi več razlogov, ki izhajajo iz narave discipline, so- cializacije v akademsko okolje, izhodiščnega raziskovalnega problema, konteksta in nenazadnje dinamičnega poslovnega okolja, v katerem že- lijo raziskovalci opraviti raziskavo. Pri tem se lahko soočijo s situacijami, ki zahtevajo določeno mero metodološke fleksibilnosti za smiselno urav- noteženje raziskovalnega namena in ciljev s praktičnimi omejitvami, ki se pojavijo v raziskovanju. Ravno zaradi tega je ključnega pomena, da poznajo različne metodološke možnosti, ki so jim na voljo, vendar pa po drugi strani raziskave na področju managementa kažejo, da se določeni pristopi pojavljajo kot dominantne metodološke opcije. Namen članka je prvenstveno predstaviti nekatere izzive, s katerimi se soočajo raziskoval- ci, in podati drugačen pogled na metodologijo, kot ga običajno dobimo iz prebiranja številnih metodoloških učbenikov, s poudarkom na praktičnih izkušnjah raziskovalcev. Ključne besede: raziskovanje, metodološki izzivi, organizacija, manage- ment Exploring managerial phenomena between methodological guidelines and research reality Researchers in management, organization and business fields operate at the intersection of diverse thematic areas and a wide range of method- ological approaches for investigating these topics. However, construct- ing a methodological framework for research can present a significant challenge due to various factors, including the nature of the discipline, the process of socialization within a specific academic environment, the initial research problem, the broader context, and the dynamic business environment in which the study is conducted. Researchers often encoun- ter unpredictable circumstances, requiring methodological flexibility when appropriate. Consequently, it is advantageous for researchers to be well-versed in a range of methodological options. However, studies in the field of management suggest that certain approaches tend to emerge as dominant methodological choices. The primary objective of this pa- per is to address some of the challenges researchers face, and provide an alternative viewpoint on methodology—one that extends beyond the conventional content found in most methodological textbooks. This paper also integrates insights drawn from the practical experiences of researchers in the field. Keywords: research, methodological choice, organization, management https://doi.org/10.26493/1854-4231.20.15-21 management 20 (2025) številka 1 15 Klara Čalušić in Nina Krmac | Raziskovanje managerskih in organizacijskih pojavov O nekaterih metodoloških izzivih dejavnike, ki sooblikujejo metodološke odločitve Izbira metodologije predstavlja nujno fazo v raz- raziskovalcev, ki obravnavajo managerske, orga- iskovalnem procesu med postavljanjem razisko- nizacijske in poslovne vede. valnega namena in ciljev ter začetkom izvajanja raziskave. Gre za sklop jasno določenih smernic, Stabilnost organizacije ki določajo, kako bodo podatki zbrani, analizirani Kako metodološko zasnovati raziskavo, se v prvi in interpretirani. S tem raziskovalec pravzaprav vrsti tesno povezuje s stabilnostjo poslovnega dobi trdno podlago za znanstveno utemeljeno ar- okolja, v katerem želimo raziskovati. Stabilne gumentacijo, s katero recenzente dela, urednike organizacije imajo jasno določeno hierarhično revije, financerje raziskav, mentorje in drugo ob- strukturo, delovne naloge in odgovornosti, kar za činstvo nagovarja, zakaj so izbrane metode zbira- raziskovalca pomeni enostavnejšo izbiro, kako oz. nja in analize podatkov najprimernejša odločitev od koga bo pridobival podatke, izbiral udeležence za teoretično ali empirično preučevanje specifič- raziskave ali pripravil anketni vprašalnik. Resnič- nega raziskovalnega problema. nost pa je pogosto drugačna in v poslovnem svetu Kompleksnost managerskih, organizacijskih velikokrat prihaja do sprememb, ki preoblikujejo in poslovnih pojavov zahteva skrbno načrtova- oporne stebre vsake organizacije. Slednje razisko- nje celotnega raziskovalnega kroga, od vsebinske valec v začetni fazi raziskave pogosto ne predvidi. zas nove raziskave preko metodološke utemelji- Kjer pride do sprememb v poslovnem modelu, tve do izvedbe. Pri tem so raziskovalcem na voljo kadrovskih procesih ali organizacijski kulturi, se različna metodološka orodja, ki se razlikujejo po lahko izkaže, da predvidene metode zbiranja po- zahtevnosti in naprednosti ter s katerimi zbira- datkov in izbrani udeleženci raziskave morda ne jo in analizirajo bodisi organizacijo samo (npr. bodo ustrezno naslovili novih razmer v organiza- njen tržni položaj, družbeno odgovornost, eko- ciji. S prestrukturiranjem se namreč spreminjajo nomsko donosnost ali konkurenčnost) bodisi odgovornosti in naloge zaposlenih, nenazadnje življenje znotraj nje (npr. organizacijska kultura, se lahko omeji tudi dostop do organizacijskih po- računovodske prakse, poslovni procesi, korpora- datkov, ki so nujno potrebni za raziskavo. To za tivno upravljanje, interno komuniciranje, stališča raziskovalca ne pomeni nujno ovire, temveč za- in motivacije zaposlenih). vedanje, da včasih raziskovalne okoliščine zahte- Za preučevanje takšnih pojavov sta primerni vajo določeno mero metodološke prilagodljivosti, tako kvalitativna kot kvantitativna metodologi- zato da raziskava ostaja znanstveno relevantna ja, raziskovalec pa lahko izkaže tudi interes za (Buchanan in Bryman 2007). sočasno rabo obeh v isti raziskavi. Metodološki okvir na področju raziskovanja managerskih, Organizacijska odprtost organizacijskih in poslovnih pojavov je izjemno Empirične podatke za raziskavo je mogoče zbira- heterogen, saj raziskovalci uporabljajo različne ti tako znotraj kot tudi zunaj organizacije. Pred raziskovalne pristope. Zaradi te raznolikosti me- samo izvedbo raziskovalec običajno komunicira z todoloških opcij nemalokrat prihaja do protislo- vodstvom organizacije, ki ima moč, da dovoli ali vij v empiričnih rezultatih in razumevanju istih zavrne dostop do potrebnih internih poslovnih managerskih ter organizacijskih pojavov (Subud- podatkov. V primeru kvalitativnega raziskovan- hi in Mishra 2019). Prav tako velja izpostaviti, da ja, ki vključuje neposreden stik z zaposlenimi in je obravnavano področje po svoji naravi izrazito opazovanje organizacijskih procesov v organiza- interdisciplinarno, z močno znanstveno produk- ciji, lahko vodstvo omogoči ali prepreči vstop v cijo v različnih vsebinskih kategorijah, ki se bolj raziskovano okolje, da bi zaščitilo podobo orga- ali manj razlikujejo glede na orientacijo visoko- nizacije in preprečilo razkritje morebitnega not- šolskih ali znanstvenoraziskovalnih institucij. ranjega nereda, slabih praks vodenja ali finanč- Tako bomo tukaj zagotovo našli ekonomijo, raču- nih kazalnikov. Za podjetja so zagotovo najmanj novodstvo in finance, podjetništvo, upravljanje dobrodošel vidik raziskovanja negativni vplivi oskrbnih verig, delovno pravo, vodenje ali marke- oz. posledice, ki bi učinkovali na notranje delo- ting (Myers 2013; Mingers in Leydesdorff 2015). vanje organizacije in njen ugled v družbi. V do- V nadaljevanju prispevka naslavljamo en po- ločenih situacijah mora raziskovalec prilagoditi memben nesporazum iz metodoloških priročni- raziskovalni načrt, da bi se organizacija izognila kov, in sicer da je izbira metodologije tehničen morebitnim tveganjem, ki utegnejo nastati. V korak, ki izhaja izključno iz narave raziskoval- nasprotnem primeru lahko vodstvo omeji dostop nega problema. Zaradi tega smo zbrali nekatere do določenih podatkov, zahteva njihovo anoni- 16 management 20 (2025) številka 1 Klara Čalušić in Nina Krmac | Raziskovanje managerskih in organizacijskih pojavov mizacijo, selektivno razkriva informacije in tako Vzpostavitev zaupanja omeji uporabnost podatkov. Povsem možno je Vsaka raziskava vključuje določeno mero in neko tudi, da organizacija določi posebne pogoje, pod obliko vdora v poslovne procese, vendar lahko katerimi naj poteka raziskava, če presodi, da bi vzpostavljanje kulture zaupanja med raziskoval- ta lahko prinesla določene interne in javne posle- cem in organizacijo ter njenimi člani bistveno po- dice (Buchanan in Bryman 2007; Villanueva idr. veča raziskovalne zmogljivosti, kar je včasih izziv 2024). Tu je seznam precej dolg in vključuje mot- tudi izkušenim raziskovalcem. Raziskovalec lah- nje v vsakdanjih delovnih procesih zaradi izvaja- ko podjetje k sodelovanju lažje pripravi s tem, ko nja intervjujev, razprav v obliki fokusnih skupin jasno sporoča o ciljih, metodah in pričakovanih z zaposlenimi, miselnih obremenitev zaposlenih, koristih raziskave tako, da vodstvo lahko preteh- opazovanj z udeležbo rednih timskih sestankov, ta stroške in pozitivne plati raziskovalčeve prisot- pridobitve neprijetnih povratnih informacij o nosti v organizacijskem okolju ali posredovanja podjetju, neugodne primerjave z uspešnejšimi internih podatkov. Pozitivne plati so npr. prido- poslovnimi družbami ali nenazadnje razkritja bitev povratne informacije, osmišljeni poslovni občutljivih oz. zaupnih podatkov, kar lahko po- podatki, izboljšanje poslovnih praks, pridobitev tencialno škoduje ugledu ali konkurenčnemu po- družbenega priznanja ipd. Pridobivanje zaupanja ložaju organizacije. se seveda vzpostavlja tudi na ravni med razisko- Raziskovalni cilji, metodologija in celo vse- valcem in udeleženci (Easterby-Smith idr. 2015). bina raziskave se utegnejo bistveno spremeniti Ob tem je treba raziskavo uskladiti s številni- glede na stopnjo odprtosti organizacije do sode- mi etičnimi pogoji, kot so obveščena privolitev, lovanja. V določenih primerih podjetja, družbe jasna informiranost o namenu raziskave, nje- ali posamezniki znotraj njih raziskavam naspro- nih koristih in možnih tveganjih, anonimizacija tujejo zaradi preteklih izkušenj z raziskovalnimi udeležencev, ki zahteva, da se identiteta organi- praksami, ki so organizacijo prikazale v negativni zacije in sodelujočih ne razkrijeta v nobeni fazi luči, ali ker v sodelovanju ne vidijo neposrednih raziskave ali v prikazih podatkov, ter pravica do koristi za svoj razvoj in zatorej predstavlja zgolj odstopa od raziskave v kateri koli fazi (Malnar nepotrebno obremenitev. V takšnih primerih so 2010). Čeprav so etične smernice zasnovane za podjetja pogosto previdna pri ponovnem sode- zaščito tako udeležencev kot tudi raziskovalca, lovanju in lahko raziskovalcu zavrnejo dostop lahko včasih omejijo svobodo raziskovalcev pri do podatkov oz. udeležencev raziskave. Enako načrtovanju in izvedbi raziskave. Raziskovalci velja izpostaviti, da je pridobivanje podatkov do morajo uravnotežiti znanstveno relevantnost, določene mere odvisno tudi od velikosti organi- raziskovalno izvedljivost in etično odgovornost, zacije. V primeru velikih gospodarskih družb ali kar pomeni, da metodološke odločitve pogosto profitnih podjetij so časovno manj zahtevne me- niso zgolj racionalne, temveč tudi pragmatične tode zbiranja podatkov z enostavno distribucijo, (Buchanan in Bryman 2007). ki ne zahtevajo osebnega stika z zaposlenimi, kot so anketni vprašalniki, morda boljše zagotovilo, Financiranje in diseminacija raziskovalnih da bo raziskovalec vendarle prišel do potrebnih rezultatov podatkov. Izsledke raziskav berejo različna občinstva – od Naslednji izziv se povezuje s tem, v kolikšni financerjev raziskav, političnih odločevalcev, meri je bil določen raziskovalni problem v izbra- vodstev raziskovalnih institucij ali podjetij do nem poslovnem okolju že raziskan. Če je bilo v drugih posameznikov iz gospodarstva. To vklju- organizaciji izvedenih več podobnih raziskav, lah- čuje tudi tiste, ki le občasno delujejo na področju ko zaposleni odklonijo sodelovanje v novih razi- znanosti ali pa se amatersko zanimajo za pris- skavah. To se pogosto dogaja v institucijah, kjer pevke k slednji. Vsaka od omenjenih skupin ima so zaposleni večkrat vabljeni k izpolnjevanju an- svoje specifične interese, pričakovanja in zahteve ketnih vprašalnikov, sodelovanju v intervjujih ali glede uporabnosti pridobljenega znanja. Razisko- fokusnih skupinah in drugim metodam, pri če- valec ima zato že v fazi načrtovanja raziskave in mer niso zaznali oprijemljivih koristi ter povrat- skozi celoten življenjski krog raziskovanja v mis- nih informacij raziskovalca o izvedeni raziskavi. lih, kako bodo rezultati koristni in razumljivi za V takih primerih lahko raziskovalci naletijo na različne ciljne skupine. Večkrat se zgodi, da mora težave pri pridobivanju soglasja za sodelovanje in projektna skupina izpolniti zahteve financerja pri motiviranju udeležencev za iskreno sodelova- raziskave. V raziskavah s področja managemen- nje (Thummapol idr. 2019). ta imajo izvorno močne interese podjetja, zato management 20(2025) številka 1 17 Klara Čalušić in Nina Krmac | Raziskovanje managerskih in organizacijskih pojavov so raziskave večinoma povezane s praktičnimi uskladiti s pričakovanji discipline. Metodološko potrebami in cilji slednjih, kot sta optimizacija izbiro namreč v veliki meri oblikujejo norme procesov in izboljšanje poslovanja ali produktiv- znanstvenega področja, pri čemer so določe- nosti. Če sredstva za znanstvenoraziskovalno de- ne primernejše in pričakovanejše. Tako bomo javnost zagotavlja podjetje, bo večji poudarek na v naravoslovju brali več znanstvenih izsledkov, uporabnosti izsledkov raziskave in usmerjenosti ki so nastali na podlagi kvantitativne raziskave, v iskanje rešitev, če pa je financiranje v domeni medtem ko bomo v družboslovju pogosteje zas- znanstvene institucije, bo osredotočenost na čis- ledili rabo raznovrstnih metodoloških pristopov tem raziskovanju in ne reševanju potreb gospo- (Daniel, Kumar in Omar 2017). Patton (1987) je darstva ali industrije. že pred desetletji opozoril na pojav, ki ga imenuje Če upoštevamo, da gospodarstvo, politiko in metodološki predsodek. Ta pravi, da raziskovalci javnost zanimajo predvsem praktična priporoči- pri izbiri metodologije pogosto upoštevajo tisto, la, potem lahko predpostavljamo, da so razisko- ki je značilna za njihovo izhodiščno znanstveno valci pogosto postavljeni pred izziv vzpostavitve disciplino, namesto da raziskujejo tudi z rabo me- ravnotežja med prispevkom k znanstvenemu ra- todologij, ki so jim manj blizu, a bi z njimi bolje zumevanju določenega področja in opredelitvijo zajeli raziskovalni problem. praktičnih rešitev za specifične gospodarske, po- Za to obstaja jasen razlog, ki pa se povezuje s litične ter družbene izzive. Tudi ko raziskovalec procesom akademske socializacije, vključevanja v poroča o rezultatih raziskave, mora svoj način znanstveno skupnost, sprejemanja, prakticiran- poročanja prilagoditi glede na občinstvo, ki ga na- ja in reproduciranja vrednot discipline ter nje- govarja. Za podjetje, njegovo vodstvo in širšo jav- nih meril za potrjevanje dobrega raziskovanja in nost niso pomembni zapleteni metodološki de- vrednega znanja. Novi člani znanstvene skupnos- tajli, temveč praktični, razumljivi in neposredni ti se skozi socializacijo usposobijo za prispevanje zaključki ter priporočila, ki izhajajo iz raziskave. k znanstveni disciplini na načine, ki so skladni z njenimi pričakovanji (Cilesiz in Greckhamer Osebne pristranskosti raziskovalcev 2020). V tem procesu obenem gradijo predstave o Raziskovalci nikoli ne delujejo v popolni izolaciji, sebi kot raziskovalcih, zlasti bodočih znanstveni- njihovo raziskovalno zanimanje se oblikuje skozi kih s specifičnimi metodološkimi preferencami. prizmo osebnih izkušenj, vrednot in predhodne- Prav zato lahko rečemo, da je to hkrati metodo- ga znanja (Vella 2023). Pogosto izbirajo vsebine, loška socializacija, saj ne zajema le vsebinskih ki jih osebno zanimajo, in uporabljajo metodolo- vrednot, ampak tudi specifične pristope k razis- gijo, ki so ji bili že v času študija bolj izpostavlje- kovanju. ni, jo intenzivneje prakticirali in so zato pri njeni Ko govorimo o pričakovanjih, ne moremo uporabi precej rutinizirani ter suvereni. Med za- mimo pričakovanj znanstvenega založništva. Re- nimivejšimi raziskavami je tista, ki so jo izvedli vije so skozi leta oblikovale nabor pričakovanj in Daniel, Kumar in Omar (2017) ter prišli do ugo- standardov glede ustreznosti metodologije ter tovitve, da se raziskovalci pri zasnovi raziskave orodij za zbiranje in analizo podatkov ter poro- močno opirajo na lastno poznavanje in udobje čanje o raziskovalnih ugotovitvah (Christofi idr. ali, bolje rečeno, stopnjo samozavesti, da bodo 2024). Almeida idr. (2017) opažajo zanimiv meto- določeno metodologijo uspešno implementirali v dološki pojav v družboslovnih znanostih. Pravijo, raziskavo. da utrjevanje določenih metodoloških poti vodi Pravkar omenjeno je skladno s teorijo, po v formiranje dominantne metodološke osnove kateri se subjektivne izkušnje raziskovalcev in discipline. Tako več avtorjev (npr. Bonache in Fe- njihov položaj znotraj določenih družbenih, eko- sting 2020; Greasley in Thomas 2020; Myles Sha- nomskih ter političnih sistemov odražajo v njiho- ver 2021) opaža, da se znanstveno znanje na raz- vih raziskavah. Takšni vplivi vodijo k raziskavam, ličnih vsebinskih področjih managementa, kot ki nosijo elemente osebnega angažmaja in kritič- so upravljanje s človeškimi viri, trženje, vodenje ne refleksije o družbenih neenakostih (Cilesiz in in strateški management, v veliki meri ustvari v Greckhamer 2020). okviru kvantitativnih raziskav. Akademska socializacija, pričakovanja Metodologija med teorijo in prakso discipline in pristranskosti založništva V spodnjem zarisu povzamemo obravnavane Poseben, a nemara največji metodološki izziv je dejavnike, ki vplivajo na metodološko zasnovo vprašanje, kako raziskavo po metodološki plati raziskave na področju managerskih, organizacij- 18 management 20 (2025) številka 1 Klara Čalušić in Nina Krmac | Raziskovanje managerskih in organizacijskih pojavov Organizacijski (velikost in lokacija družbe, stabilnost raziskovalnega okolja) Osebni Politični (preference, (pričakovanja financerjev, pristranskosti, dostopnost podatkov in metodološka udeležencev, pričakovanja izkušenost in udobje) discipline in založništva) Dejavniki zasnove raziskave v managementu Diseminacijski Zgodovinski (komuniciranje, prenos, (zgodovina sprejemanje in uporaba raziskovalnega izsledkov raziskave med področja in tradicije različnim občinstvom) discipline) Etični (skrb za zagotavljanje etičnosti raziskave) Slika 1 Dejavniki metodološke zasnove raziskave (prirejeno po Buchanan in Bryman 2007) skih in poslovnih pojavov. Namesto vselej ide- zagotovil, da bo uporabljena metodologija skla- aliziranih in formalnih metodoloških procedur, dna z vzpostavljenimi standardi in s pričakovanji ki jih predpisujejo metodološki priročniki, je v discipline, ter prilagajanje metodologije realnim raziskovalni praksi velikokrat prisotna določena raziskovalnim okoliščinam in raziskovalnemu mera metodološke fleksibilnosti (Greener 2018), problemu (Greener 2018). Na metodologijo zato ki raziskovalcem omogoča, da se prilagodijo spe- ne bi smeli gledati le kot na tehnični segment, cifičnim zahtevam raziskovalnega procesa, udele- formalen in tog razdelek raziskave, ki pristane žencem in okolju. nekje v empiričnem delu kot nekakšna obve- Obravnavani dejavniki so se v znanstvenem znost, ki jo večina raziskovalcev brez navdušenja diskurzu tradicionalno obravnavali kot negativ- rahlo prilagaja prejšnjim raziskavam, ampak bolj ni vplivi osebnih, družbenih ali političnih inte- kot na niz postopkov, pravil ali tehnik, ki uteleša- resov na raziskovalni proces, se pravi kot neka- jo motive, vrednote, načela in izkušnje razisko- kšni koruptivni dejavniki, ki ogrožajo temeljne valca (Pozzebon in Souza Bido 2019). cilje razisk ovanja (Pinto 2023). Pri tem je vredno omeniti, da obstajajo tudi nasprotna stališča, po Namesto zaključka katerih zgoraj omenjeni dejavniki niso nujno ne- Metodološka literatura pogosto navaja, da izbira zaželene motnje pri metodološki izbiri, temveč metodologije sledi preprosti formuli, po kateri naravni in neizogibni gradniki raziskovalnega odločitev o metodološki zasnovi raziskave vselej aparata. Takšen pogled raziskovalnega procesa izhaja iz vsebine raziskovalnega problema, name- ne vidi kot vselej linearnega in strogo strukturi- na in ciljev. Tega nekatere zgoraj omenjene razis- ranega, kot to pogosto ponazarjajo številni me- kave z drugih raziskovalnih področij ne potrjuje- todološki priročniki, temveč kot zapletenejši sis- jo, zato velja ob koncu razprave poudariti še, da tem, ki vključuje nepričakovane spremembe oz. preučevanja raziskovalčevih izkušenj na področju prilagoditve (Buchanan in Bryman 2007). managementa niso standardna praksa in ostajajo Obstaja torej tudi na prvi pogled ne tako očit- v obilici metodoloških učbenikov ter priročnikov na dimenzija raziskovalnega procesa, kjer se me- večinoma nevidni vidiki. Razlog za to izhaja iz todološka odločitev vselej ne oblikuje samo kot domneve, da raziskovalci vedno dosledno upoš- racionalni razmislek ob upoštevanju narave izho- tevajo univerzalistične metodološke smernice, diščnega raziskovalnega problema, kot je to mor- po katerih je raziskovalni proces linearen in pred- da razvidno iz končnega raziskovalnega poročila. vidljiv že na podlagi raziskovalnega problema. Pravzaprav si večkrat stojita nasproti iskanje Znanstvena literatura preferira strukturiran, management 20(2025) številka 1 19 Klara Čalušić in Nina Krmac | Raziskovanje managerskih in organizacijskih pojavov sistematičen in analitičen način poročanja, ki drugimi, zaradi česar raziskovalci sledijo prever- temelji na preverljivih podatkih in uveljavljenih jenim in tradicionalnim praksam znotraj discipli- raziskovalnih pristopih. Vendar pa raziskovalne ne ter področja raziskovanja. prakse pokažejo drugačno sliko. Pomanjkanje ref- Na tej točki je še toliko pomenljivejše opozo- leksije o teh praktičnih vidikih raziskovanja vodi rilo Yanga (2021), da metodološka raznolikost k idealizirani predstavi o tem, kako naj bi razis- mnogokrat ostaja zgolj na deklarativni ravni, saj kave potekale. Čeprav so v akademskih publika- se jo v teoriji zagovarja, v praksi pa se raziskovalci cijah raziskovalni procesi pogosto predstavljeni zatekajo k ustaljenim in že dobro uveljavljenim kot urejeni, sistematični in popolnoma skladni s metodološkim pristopom. Avtor v nekoliko cinič- teoretičnimi okviri, je raziskovalni krog pogosto nem slogu potegne analogijo z volitvami kot sim- iterativen, raziskovalci sprejemajo sprotne odlo- boličnim dogodkom, ki formalno ohranja videz čitve, redefinirajo in prilagajajo metode glede na demokracije, vendar ne zagotavlja nujno njenega konkretne raziskovalne situacije. dejanskega delovanja. Na podoben način se me- Lahko rečemo, da raziskovalci sprejemajo todološki pluralizem izraža kot načelna odprtost metodološke odločitve, o katerih se ni vedno do raznolikosti pristopov, medtem ko v praksi mogoče odločiti na preprost način, ki ga vodijo prevladujejo tradicionalno sprejete metode. Prav teoretična pravila, ampak se pogosto znajdejo v zato je treba tudi manj uveljavljene metodologije situaciji, ko morajo pretehtati različne dejavni- znotraj določene discipline globlje vključevati v ke (Pinto 2023). Ta miselni proces se ne odvija le raziskovalno kulturo in zagotoviti, da postane- pred začetkom raziskovanja, ko imajo v mislih jo stalni del raziskovalnega procesa, ne pa le na pričakovanja različnih deležnikov, kot so discip- simbolni ravni. V nasprotnem primeru se lahko lina, financerji in akademsko založništvo, ter področje managementa znajde v podobni situa- metodološke standarde raziskovalnega področja ciji, kot jo v kontekstu raziskovanja v psihologiji in lastno seznanjenost z določenimi metodološ- opisujeta James T. Lamiell in Kathleen L. Slaney kimi pristopi. Skrb za metodološko ustreznost se (2020), ko ugotavljata, da se po zaslugi kontinui- razvija tudi med samim izvajanjem raziskave. V rane uporabe iste, že preverjene in dobro pozna- tej fazi se lahko soočijo z nepredvidljivimi oko- ne metodologije vedno bolj ohranja metodološki liščinami, kot so (ne)pripravljenost organizacije status slednje znotraj discipline zaradi razisko- in udeležencev za sodelovanje, (ne)dostopnost valčeve nedejavnosti pri metodoloških spremem- podatkov, težave pri vzpostavljanju zaupanja bah. med udeleženci in etične prepreke. Te izzive je treba učinkovito nasloviti in sprejeti določene Literatura prilagoditve, kot so prilagoditev vprašalnikov Almeida, F., E. Angeli in R. Pontes. 2017. »An Insti- ali spremembe v izboru udeleženih. Prav v teh tutional Explanation for Economists’ Theoretical reflek sijah raziskovalcev pa se skriva dragocen and Methodological Choices.« Review of Political Economy 29 (1): 80–92. vpogled v raziskovalno prakso. Metodološke izbi- Bonache, J., in M. Festing. 2020. »Research Paradigms re niso zgolj tehnične odločitve, temveč so pogos- in International Human Resource Managemenet: to rezultat pogajanj, prilagajanj in iskanja ravno- An Epistemological Systematization of the Field.« težja med teoretičnimi smernicami ter realnimi The German Journal of Human Resource Manage- omejitvami raziskovalnih okoliščin. Te refleksije ment 33 (3): 249–279. večinoma ostajajo omejene na osebne izkušnje Buchanan, D. A., in A. Bryman. 2007. »Contextuali- raziskovalcev in so le redko izrečene ali zapisa- zing Methods Choice in Organizational Research.« ne v javno dostopnih oblikah, kot so znanstvene Organizational Research Methods 10 (3): 483–501. objave, predstavitve na konferencah in drugi ka- Christofi, M., E. Hadjielias, M. Hughes in E. Plakoyi- nali znanstvene komunikacije. Diskretna tišina annaki. 2024. »Advancing Research Methodologies in Management: Revisiting Debates, Setting New tako prispeva k podobi znanosti kot linearnega Grounds for Pluralism.« British Journal of Manage- in racionalnega procesa, kar pa le redko ustreza ment 35 (1): 24–35. dejanskemu poteku raziskovanja. Cilesiz, S., in T. Greckhamer. 2020. »Qualitative Na tem mestu je ključnega pomena izpostaviti Comparative Analysis in Education Research: Its še dejstvo, da prevladujoče metodološke opcije v Current Status and Future Potential.« Review of raziskovalnih disciplinah omejujejo raznolikost Research in Education 44 (1): 332–369. pristopov, kar lahko vodi do ožjega spektra me- Daniel, B. K., V. Kumar in N. Omar. 2017. »Postgradu- todološke izbire. To pomeni, da so določene me- ate Conception of Research Methodology: Impli- todologije pogosto privilegirane v primerjavi z cations for Learning and Teaching.« International 20 management 20 (2025) številka 1 Klara Čalušić in Nina Krmac | Raziskovanje managerskih in organizacijskih pojavov Journal of Research & Method in Education 41 (2): Pozzebon, M., in D. de Souza Bido. 2019. »Research 220–236. Methods in Management: Advances and Applicati- Easterby-Smith, M., R. Thorpe in P. R. Jackson. 2015. ons.« RAUSP Management Journal 54 (4): 366–370. Management & Business Research. 5. izd. Sage. Subudhi, R. N., in S. Mishra. 2020. Methodological Issu- Greasley, K., in P. Thomas. 2020. »HR Analytics: The es in management Research: Advances, Challenges, Onto-Epistemology and Politics of Metricised and the Way Ahead. Emerald. HRM.« Human Resource Management Journal 30 Thummapol, O., T. Park, M. Jackson in S. Barton. (4): 494–507. 2019. »Methodological Challenges Faced in Doing Greener, S. 2018. »Methodological Choices for Resear- Research with Vulnerable Women: Reflections ch into Interactive Learning.« Interactive Learning from Fieldwork Experiences.« International Environments 26 (2): 149–150. Journal of Qualitative Methods 18. https://doi Lamiell, J. T., in K. L. Slaney. 2020. Scientific Psycho- .org/10.1177/1609406919843022. logy’s Problematic Research Practices. Routledge. Vella, R. 2023. »Choosing Less Conventional Paths in Malnar, B. 2010. »Raziskovalna etika med znanostjo, Methodology.« MCast Journal of Applied Research zasebnostjo in birokracijo.« Družboslovne razprave & Practice 7 (1): 180–195. 26 (64): 7–24. Villanueva, C. E., A. Angeles, L. C. Revilla in L. Villa- Mingers, J., in L. Leydesdorff. 2015. »A Review of nueva. »Gaining Access: A Cautionary Tale from a Theory and Practice in Scientometrics.« European Ph.D. Student.« Qualitative Research in Organiza- Journal of Operational Research 246 (1): 1–19. tions and Management: An International Journal 20 Myers, M. D. 2013. Qualitative Research in Business & (1): 92–110. Management. Sage. Yang, K. 2021. »Methodologies Toward a New Era of Myles Shaver, J. 2021. »Evolution of Quantitative Public Administration: Diversity and Advance- Research Methods in Strategic Management.« ment.« Public Performance & Management Review V Strategic Management: State of the Field and Its 44 (5): 961–974. Future, uredili I. M. Duhaime, M. A. Hitt in M. A. Lyles, 83–98. Oxford University Press. Patton, M. Q. 1987. How to Use Qualitative Methods in Evaluation. Sage. Pinto, M. F. 2023. »Methodological and Cognitive Biases in Science: Issues for Current Research and Ways to Counteract Them.« Perspectives on Science 31 (5): 535–554. management 20(2025) številka 1 21 Stefanija Sikijovska University of Primorska, Exploring the Landscape of AI Faculty of Management and LLMs: Familiarity, Usage, 68231028@student.upr.si Sofia Vitoria Diks Purdom and Education Gaps University of Primorska, Faculty of Management at a Slovenian Hei 68230155@student.upr.si Iva Tancheska This paper aims at gaining insight about the familiarity with ai and University of Primorska, llMs, their usage, and education gaps of students at a Slovenian higher Faculty of Management education institution (University of Primorska) and, based on the analy- 68231063@student.upr.si sis of the questionnaire results, proposing the necessary future endeav- Anastasija Naumcheska ours to raise awareness of pros and cons of using tools like ChatGPt in University of Primorska, an educational environment. The paper is organized as follows: after a Faculty of Management brief introduction, we give a concise literature review, followed by the re- 68231042@student.upr.si search methodology, results of a questionnaire analysis and a conclusion, together with future research recommendations. Antonio Naumcheski Keywords: ai ethics, Artificial Intelligence (ai), ai literacy, bias in ai University of Primorska, systems, ChatGPt Faculty of Management 68231004@student.upr.si OJS: poznavanje, uporaba in izobraževalne vrzeli na slovenski Monika Gichevska visokošolski ustanovi University of Primorska, V članku skušamo pridobiti vpogled v poznavanje umetne inteligence (Ui) Faculty of Management in velikih jezikovnih modelov (angl. large language models – llM), njihovo 68231033@student.upr.si uporabo ter vrzeli v izobraževanju študentov na slovenskem visokošol- Isidora Stefanoska skem zavodu (Univerza na Primorskem) in na podlagi analize rezultatov University of Primorska, vprašalnika predlagati potrebna prihodnja prizadevanja za ozaveščanje Faculty of Management o prednostih in slabostih uporabe orodij, kot je ChatGPt, v izobraževal- 68231076@student.upr.si nem okolju. Članek je organiziran na naslednji način: po kratkem uvodu podajamo strnjen pregled literature na obravnavanem področj u, ki mu Nikita Vajdeska sledi predstavitev metodologije, ki smo jo uporabili v raziskavi, zatem University of Primorska, podamo rezultate analize odgovorov, postavljenih v vprašalniku. Zapis Faculty of Management strnemo z zaključkom ter s priporočili za prihodnje raziskave. 68231078@student.upr.si Ključne besede: Ui-etika, Ui-pismenost, umetna inteligenca, predsodki Violeta Grcheva sistemov Ui, ChatGPt University of Primorska, https://doi.org/10.26493/1854-4231.20.23-29 Faculty of Management 68231068@student.upr.si Note: This article is the result of a research-based teaching and learn- Igor Rižnar ing project conducted during the 2023–24 academic year with a group University of Primorska, of first-year undergraduate students at the Faculty of Management, Faculty of Management University of Primorska. Any mistakes or inaccuracies in the text are igor.riznar@upr.si solely the responsibility of the teacher overseeing the project. Despite occasional challenges along the way, the experience was an extremely rewarding one, both for the students and the instructor. It offered val- uable insights into the process of collaborative research and academic writing, highlighting the importance of critical thinking, feedback, and iterative revision. Through this project, students not only deepened their understanding of the subject matter but also developed some essential academic skills that will benefit them throughout their studies. management 20 (2025) številka 1 23 Sofia Purdom et al. | Exploring the Landscape of ai and llmS Introduction learning, focusing on how it has revolutionized The rapid development of artificial intelligence artificial intelligence. He explains the fundamen- (ai) has generated significant interest in explo- tal concepts – like neural networks, backpropa- ring its potential applications and impacts across gation, convolutional networks, and recurrent different fields. The most notable of these advan- networks – in a way that balances technical ac- cements has been the introduction of large lan- curacy with readability. Kelleher also situates guage models. One of the most famous examples deep learning within the broader history of ai, is ChatGPt which was made widely accessible by highlighting why and how it became so dominant Openai in November 2022. ChatGPt quickly ga- in the 2010s. Kelleher’s major contribution is in ined popularity, reaching five million users wit- demystifying deep learning for readers who are hin five days of its launch. not ai specialists. He emphasizes the mechani- At the core of ChatGPt and similar models lies sms by which deep learning systems learn from the concept of generative ai, which is designed large datasets and why they outperform traditi- to create coherent and contextually relevant text onal machine learning techniques in many fields based on the input it receives. llMs, like Cha- such as image recognition, natural language pro- tGPt, are built on the architecture of Generative cessing, and game playing. Importantly, he fra- Pre-Trained Transformers (GPts), which leverage mes deep learning not as a complete solution to vast amounts of data to predict and generate text ai, but as a powerful tool with specific strengths by identifying patterns and relationships within and limitations. Kelleher’s introductory book also the language. This capability is facilitated by the touches on ethical concerns without deep explo- transformer model, introduced in 2017, which al- ration, such as biases embedded in training data lows for more efficient processing of context com- or environmental costs of training large models. pared to previous models. Despite their sophisti- The applicability of llMs extends across va- cation, it is important to note that llMs do not rious domains, including customer operations, learn or think like humans. Their “understanding” marketing, sales, software engineering, and re- of language is statistical rather than cognitive. search and development. While it demonstrates In education, ai-based applications like Cha- satisfactory performance in qualitative data tas- tGPt have been proposed as tools to enhance ks, its efficacy in quantitative data analysis and learning and teaching by assisting in informa- methodology writing is contingent on accurate tion searches, generating multilingual content, input information (Mahuli et al. 2023). preparing teaching materials, and aiding in data While it is apparent that ChatGPt can offer a analysis. Proponents argue that these tools can wide range of assistance, its reliability poses a si- revolutionize traditional educational practices, gnificant question that requires careful conside- offering personalized learning experiences and ration.  Even though it can help with qualitative fostering essential skills. However, concerns have analysis if you give it written information, it has been raised regarding issues such as plagiarism, trouble putting everything together in a way that cheating, and the potential disruption of natural makes sense, and may not give accurate citations. learning processes. These disruptions have the Critical thinking is central to writing and pro- ability to stunt students’ writing skills and their ducing an accurate academic paper and it is a gre- critical thinking abilities. at risk that ChatGPt is incompetent in this area. This paper focuses on understanding the fa- A greater problem is created when students rely miliarity and usage associated with ai and llMs on ai to summarize, write, and understand text (mostly ChatGPt) within the context of a higher from a model that cannot think critically. Beca- education institution in Slovenia (University of use of dependence on ChatGPt, more and more Primorska). By conducting a survey among 90 people do not know how to write, summarize, students, our study aims to shed light on stu- or even paraphrase. When we have ai to do the dents’ perceptions and experiences with Cha- work for us, we lose motivation to do it oursel- tGPt, highlighting both the opportunities and ves. Additionally, ai is used to create content in challenges posed by its integration into academic areas like journalism, marketing, academia, and settings. even in law. The concern is academic honesty. If someone uses ai to write a paper without giving Literature Review credit, it can lead to serious problems. This way, In Deep Learning, John D. Kelleher (2019) provi- people can share misleading information becau- des a concise and accessible introduction to deep se we do not know if ChatGPt gives us accurate 24 management 20 (2025) številka 1 Sofia Purdom et al. | Exploring the Landscape of ai and llmS information. This is because ChatGPt reads a lot decentralized model-building, emphasizing the of text before answering a question and not all importance of movement and spatial cognition sources are reliable. So, even though ai tools are for genuine intelligence. very useful, it is important to know when somet- Arvind Narayanan and Sayash Kapoor’s  AI hing is written by ai and when it is not (Rahman Snake Oil (2024) provides a critical lens, warning et al. 2023). that much of today’s ai fails to deliver on its pro- Despite occasional fluency, ChatGPt lacks hu- mises. They distinguish between generative and man-like understanding and may produce inac- predictive ai, cautioning against trusting ai in curate responses, which facilitates the spread of high-stakes environments like healthcare or hi- misinformation (Farhat et al. 2023). ring without rigorous validation. The authors The literature on artificial intelligence (ai), ai argue that many ai applications are overhyped assistants, and ChatGPt reveals a dynamic and and lack empirical validation, leading to poten- multifaceted exploration of technology’s capa- tial harms when misapplied. While acknowled- bilities, limitations, and implications for society. ging the potential of some ai, such as ChatGPt, Scholars, technologists, and ethicists converge AI Snake Oil uncovers rampant misleading cla- on several critical themes: the specialized versus ims about the capabilities of ai and describes general nature of ai intelligence, the societal the serious harm ai is already causing in how it risks of overreliance, and the ethical frameworks is being built, marketed, and used in areas such necessary for its responsible use. as education, medicine, hiring, banking, insuran- Igor Rižnar (2024) examines ChatGPt from a ce, and criminal justice. The authors also discuss linguistic and educational standpoint, noting its how academic research can contribute to ai hype, advancements over previous rule-based systems. often due to flawed methodologies or overstated His study highlights ChatGPt’s improved cohe- conclusions. They highlight the ‘reproducibility rence and contextual relevance compared to crisis’ in ai research, where many published re- earlier assistants like Siri and Alexa. However, sults cannot be replicated or verified. This section Rižnar stresses the necessity for critical engage- emphasizes the need for more rigorous standards ment with ai outputs, warning against uncritical and transparency in ai research. Their call for wi- acceptance of their authority in educational con- despread ai literacy reflects a broader concern texts. about the misapplication of technological tools. Kai-Fu Lee and Chen Qiufan’s AI 2041 (2021) Meredith Broussard’s works,  More Than a adopts a speculative yet analytical approach to Glitch  (2023) and  Artificial Unintelligence  (2018), envision ai’s societal transformation by 2041. complement these critiques by illustrating how Through fictional narratives followed by contex- ai systems often perpetuate societal biases. Bro- tual essays, they emphasize both the potential ussard challenges ‘technochauvinism’ – the blind benefits and risks of ai, such as job displace- faith in technological solutions – and advocates ment and privacy erosion. They recognize cur- for algorithmic accountability, diverse develo- rent ai’s limitations but anticipate significant pment teams, and a balance between human jud- future advancements. Because it blends fiction gment and computational power. Broussard calls with forecasts, AI 2041  inherently involves a lot for the implementation of algorithmic auditing of speculation. Some scenarios may turn out to and accountability measures. She underscores be unrealistic, too optimistic, or miss key develo- the importance of diverse teams in tech deve- pments that could change the landscape drama- lopment and the need for transparency in algo- tically before 2041. Lee and Qiufan acknowledge rithmic decision-making processes to mitigate risks but do not heavily critique the role of big embedded biases. In her earlier work (Broussard, tech companies in driving problematic ai de- 2018), she emphasizes that ai systems lack true ployments, which some critics see as a blind spot understanding and are constrained by the quality given Lee’s background as a former executive at and scope of their training data. She illustrates Microsoft, Apple, and Google China. this with examples such as ai models failing to Jeff Hawkins’ A Thousand Brains (2021) offers account for socioeconomic factors in educational a critical theoretical shift by proposing the ‘Tho- assessments. usand Brains Theory of Intelligence’. Hawkins Similarly, Melanie Mitchell’s  Artificial Intelli- critiques current ai systems like large language gence: A Guide for Thinking Humans (2019) empha- models for their lack of true understanding. He sizes that today’s leading ai systems, especially advocates for ai designs inspired by the brain’s those based on deep learning, are very powerful management 20(2025) številka 1 25 Sofia Purdom et al. | Exploring the Landscape of ai and llmS at narrow tasks – such as playing complex games concepts based on few examples, remain largely (like Go), recognizing images, translating text, unsolved in AI research. or even generating human-like writing. How- Gerd Gigerenzer’s  How to Stay Smart in a ever, their “intelligence” is highly specialized Smart World (2022) underscores human superio- and superficial. These systems do not truly un- rity in navigating uncertainty. While algorithms derstand the tasks they perform; they learn sta- excel in predictable environments, Gigerenzer tistical patterns from massive datasets and ap- argues that human heuristics outperform AI ply them without genuine comprehension. For in complex, unpredictable real-world settings. example, an image recognition system might Gigerenzer shows that  humans use heuristics correctly label pictures most of the time, but (mental shortcuts) effectively in messy, uncerta- it can also be easily fooled by slight distortions in environments. Instead of overloading on data that a human would have no problem ignoring. or trying to predict everything, people can make Mitchell points out that even the most advanced smart, adaptive decisions with limited informati- AI models lack common sense, a basic under- on. He warns against overreliance on algorithms standing of how the world works, which hu- and stresses the importance of maintaining hu- mans (even young children) naturally possess. man oversight where adaptability and ethical In short, AI today can seem impressively intel- judgment are required. In Gigerenzer’s (2022, 8) ligent, but only within very limited domains words: ‘Machines can beat us when the world and without deeper reasoning abilities. Mitchell is like a game of chess or Go, but they stumble argues strongly that we must be very cautious when uncertainty rules. In such cases, human in- about giving AI systems authority over impor- tuition and simple rules often work better than tant life decisions. One major problem she iden- complex calculations.’ tifies is bias: AI models often inherit biases from Bennett’s A Brief History of Intelligence (2023) the data they are trained on. For instance, if a traces the evolutionary development of human hiring algorithm is trained on biased historical cognition to inform future AI. He identifies sta- hiring data, it will replicate and even amplify ges like steering, reinforcing, simulating, menta- those biases in its recommendations. Moreo- lizing, and speaking as critical to human intelli- ver, AI systems are often ‘black boxes’ – their gence. Bennett discusses how studying models decision-making processes are opaque even to like ChatGPT can provide insights into both the their creators. This lack of transparency makes achievements and shortcomings of current AI it difficult to predict or correct their errors. systems, especially regarding genuine compre- Mitchell also highlights that AI can be fragile: hension and adaptability. minor changes in input data can lead to wildly Mark Coeckelbergh’s  AI Ethics  (2020) exten- incorrect outputs. Therefore, while AI can be a ds the discourse into the philosophical doma- helpful tool, it is risky to entrust it with criti- in. He argues that AI ethics must move beyond cal decisions like medical diagnoses, criminal technical checklists to address systemic societal justice outcomes, or financial approvals with- structures, political power, and human–machine out careful human oversight and accountability relationships. Coeckelbergh emphasizes partici- mechanisms. Mitchell is sceptical of the idea patory ethics, where affected communities have that AI will surpass human intelligence anytime a voice in shaping AI development. He highlights soon. She critiques the ‘AI hype’ often found in the following ethical issues: (1) Bias and injustice media and some technology circles, arguing that – AI often amplifies existing societal biases unless creating truly general, human-like intelligence critically examined and corrected at a systemic is vastly more difficult than many predictions level; (2) Responsibility and accountability – dis- suggest. The current successes of AI are mostly tributed systems like AI challenge traditional no- in  narrow AI, not in building systems that can tions of individual responsibility, which requires reason, plan, learn flexibly, and adapt to new new models of collective responsibility; (3) Opa- situations like humans can. She notes that hu- city and explainability – as AI decisions become mans are equipped with a rich combination of harder to interpret, there is a moral duty to de- intuition, bodily experience, emotional intelli- mand transparency and understandable explana- gence, and cultural understanding – dimensions tions; (4) Automation and work – AI’s impact on that current AI lacks entirely. Moreover, many employment raises ethical concerns about digni- of the most basic features of human cognition, ty, purpose, and the right to meaningful labour; like understanding cause and effect or forming and (5) Surveillance and control – data collection 26 management 20 (2025) številka 1 Sofia Purdom et al. | Exploring the Landscape of ai and llmS and monitoring by AI systems threaten privacy Slovenia, it was decided to use students of the and individual freedoms. University of Primorska as a sample population. Roberto Pieraccini’s AI Assistants (2021) offers It is important to note that the results may not a pragmatic look at virtual assistants like Siri represent the students of other universities in and Alexa. While Pieraccini provides an accessi- Slovenia. The reliability of the data was also im- ble overview of their technological foundations perfect in the sense that it rests upon a subjective and future prospects, there is a clear tendency in assessment made by the respondents in an un- his writing toward optimism and limited engage- controlled setting. ment with ethical and societal concerns. Because the survey was created with little an- Collectively, this literature paints a nuanced ticipation of the results received, a second questi- picture of AI and AI assistants. While acknowled- onnaire could be more relevant and a refined set ging remarkable technological progress, these of questions might prove to be more insightful. authors consistently caution against technologi- cal determinism, emphasize the need for critical Results oversight, and call for a socially embedded appro- The questionnaire was opened by 290 students ach to AI development. of the University of Primorska, of whom only 90 The discourse surrounding artificial intelligen- students answered. ce (AI), particularly large language models (LLMs) Gender distribution among the respondents like ChatGPT, has intensified as these systems revealed that 35.56% were male, and 64.44% were become increasingly integrated into various facets female. of society. While their capabilities in generating Among all the faculties at the University of human-like text are impressive, a critical exami- Primorska, the Faculty of Management had 48 nation reveals significant limitations, especially students who responded to the questionnaire. concerning genuine understanding and reaso- The Faculty of Mathematics, Natural Sciences, ning. Noam Chomsky, along with Ian Roberts and and Information Technologies had the highest Jeffrey Watumull, articulates a compelling cri- response rate, with 49 students participating. tique of LLMs in their article, ‘The False Promise of Conversely, the Faculty of Humanities had only ChatGPT’, published in The New York Times. They three respondents. Regrettably, there was no argue that models like ChatGPT operate without participation from the Faculty of Education. We any comprehension of the content they produce. received only one response from the Faculty of LLMs process and generate text based on patterns in data, devoid of any awareness or intent. Research Methodology and Research Limitations In order to gain a better insight into the familia- rity and use patterns of ChatGPT of students in Female a higher education institution in Slovenia (at the Male University of Primorska), the authors created a survey via the 1KA platform (https://1ka.arnes .si/). The survey comprised 15 questions, of which three were included to describe the demographics Figure 1 Gender distribution among the respondents of our population sample, and 12 of which per- tained to the activity patterns and knowledge of students and professors with ChatGPT. 60 The link to this questionnaire was then sent to several groups of students studying at the Uni- 40 % versity of Primorska in Slovenia. The questionna- 20 ire was open from the 29th of January 2024 until 0 the 27th of February 2024.  The authors relied on the goodwill of stu- ars rs e ars tes ye a ua st y dents to complete the survey, which restricted 1 d ye 2n 3rd ad stg r the number of respondents. Furthermore, since Po Figure 2 Population Demographics all of the authors were based in or around Koper, management 20(2025) številka 1 27 Sofia Purdom et al. | Exploring the Landscape of ai and llmS Tourism, while the Faculty of Health Care provi- 40 ded two responses. Why students at these three 30 faculties were not eager to participate is unclear. 20 Our survey on students’ utilization of Cha- 10 tGPt for academic purposes revealed significant 0 insights.  The two main uses for ChatGPt were Never Rarely Sometimes Often Always academic research (56.67%) and generating ideas 1st years 2nd years (51.11%). Among the frequent use of ChatGPt, a 3rd years Postgraduates considerable fraction admitted to never checking ChatGPt’s output (16.67%) or rarely checking Figure 3 How Often Have Up Teachers Encouraged You (8.89%). A significant portion (32.22%) disclosed to Use ChatGPT? that professors never encourage the use of Cha- Have You Received Any Guidance From Your tGPt, while the majority (67.78%) receive rare Teachers to Use ChatGPT for Your Coursework? endorsements, indicating a gap in institutional 40 support.  30 Over half of the students (51.11%) never re- 20 ceived guidance from their professors on its use, 10 highlighting potential challenges in integrating ChatGPt effectively into educational activities. 0 Never Rarely Sometimes Often Always The findings also indicate that 15.56% of re- spondents never feel productive when using 1st years 2nd years ChatGPt.Lastly, 23.22% of respondents never or 3rd years Postgraduates rarely find it useful to use ChatGPt, and 38.89% Figure 4 Have You Received Any Guidance From Your sometimes find it useful to use the bot.  Teachers to Use ChatGPT for Your Coursework? In a hypothetical scenario, only a very small number of respondents would allow ChatGPt to attend lectures on their behalf. 100 75 Future Research and Conclusion 50 Despite the above criticism, ai systems like Cha- tGPt have practical applications when used judi- 25 ciously. They can assist in drafting content, su- 0 NIT mmarizing information, and providing language Fac ulty of H um... Fac ulty of E du... Fac ulty of T our.. . Fac ulty of H ea l... TOTAL 1st ye ars 2nd ye ars 3rd ye ars Postg rad uate s FM FAM support. However, it is crucial to recognize their limitations and ensure human oversight in their deployment. Hawkins’ work (2021, 113–117) chal- Always Often Sometimes Rarely Never lenges the success of current machine learning Figure 5 Do You Feel Productive When You Use systems. While systems like large language mo- ChatGPT? dels (ChatGPt-4, etc.) show impressive surface- -level capabilities, they do not fundamentally un- derstand in the way humans do. Hawkins argues 100 (pp. 242–245) that real ai should be modelled af- 15 ter the architecture and operation of the human 10 neocortex. By introducing the idea that multiple small, independent models working in parallel 5 create robust intelligence, Hawkins suggests (pp. 0 Very Somwhat Neutral Somwhat Very 124–128) a shift from monolithic ai architectures likely likely unlikely unlikely to more distributed ones. This is a call for ‘tho- 1st years 2nd years usand brains’-style ai, where multiple semi-in- 3rd years Postgraduates dependent modules build their own models and then collaborate to create intelligent behaviour. Figure 5 In a Hypothetical Scenario Where ChatGPT Another important point is the emphasis on mo- Could Attend Lectures on Behalf of Students, vement and sensory interaction. Unlike current How Likely Would You Be to Let it do so for You? disembodied ai systems that process static data, 28 management 20 (2025) številka 1 Sofia Purdom et al. | Exploring the Landscape of ai and llmS Hawkins believes (pp. 145–170) true ai must References move and interact with its environment to build Bennett, K. 2023. A Brief History of Intelligence: Evoluti- accurate models – much like how a child learns. on, AI, and the Five Breakthroughs That Made Our Brains. Harper. The current landscape of ai, exemplified by Broussard, M. 2018. Artificial Unintelligence: How Com- systems like ChatGPt, presents a paradox. While puters Misunderstand the World. Mit Press. these models demonstrate remarkable capabili- Broussard, M. 2023. More than a Glitch: Confronting ties in language generation, they fundamentally Race, Gender, and Ability Bias in Tech. Mit Press. lack understanding and reasoning. As Chomsky Chomsky, N., I. Roberts, and J. Watumull. 2023. ‘The et al. (2023) state, the outputs of such systems False Promise of ChatGPt.’ New York Times, 8. are devoid of meaning, raising questions about marec. https://www.nytimes.com/2023/03/08 their role and reliability in society; therefore, a /opinion/noam-chomsky-chatgpt-ai.html. critical and ethically informed approach is essen- Coeckelbergh, M. 2020. AI Ethics. Mit Press. tial to navigate the promises and pitfalls of ai. Farhat, F., S. Saquib Sohail, and D. Øivind Madsen. In Gigerenzer’s (2022, 1–7) words, we need ‘How Trustworthy Is ChatGPt? The Case of Bibliometric Analyses.’ Cogent Engineering 10 (1): to be smart users of smart technologies – which 2222988. means both knowing its limits and its powers; Gigerenzer, G. 2022. How to Stay Smart in a Smart human intelligence thrives where unpredictabil- World. Mit Press. ity exists, and staying smart means understand- Hawkins, J. 2021. A Thousand Brains: A New Theory of ing both what algorithms can do and what they Intelligence. Basic Books. cannot. In healthcare, for example, staying smart Kelleher, J. D. 2019. Deep Learning.  Mit Press. means using ai as a tool, not a master: support- Lee, K.-F., and C. Qiufan. 2021. AI 2041: Ten Visions for ing human decision-making without blindly out- Our Future. Currency. sourcing critical thinking. Mahuli, S. A., A. Rai, A. Vasant Mahuli, and A. Kumar. The survey results underscore the pressing 2023. ‘Application ChatGPt in Conducting Syste- matic Reviews and Meta-Analyses.’ British Dental need for structured guidance and critical engage- Journal 235 (2): 90–92. ment with ai tools like ChatGPt within higher Mitchell, M. 2019. Artificial Intelligence: A Guide for education. Although most students are aware of Thinking Humans. Farrar, Straus and Giroux. and utilize ChatGPt, their practices reveal con- Narayanan, A., and S. Kapoor. 2024. AI Snake Oil: cerning patterns of overreliance and insufficient What Artificial Intelligence Can Do, What It Can’t, critical verification of ai-generated content. The and How to Tell the Difference. Princeton University finding that 16.67% of respondents never check Press. the output, and an additional 8.89% rarely do so, Pieraccini, R. 2021. AI Assistants. Mit Press. suggests a worrying gap in digital literacy and Rahman, M., H. J. Terano, N. Rahman, A. Salamza- academic rigour. Furthermore, the minimal en- deh, and S. Rahaman. 2023. ‘ChatGPt and Acade- mic Research: A Review and Recommendations couragement from professors – with over half of Based on Practical Examples.’ Journal of Education, the students never having received any guidance Management and Development Studies 3 (1): 1–12. on the use of ChatGPt – points to an institution- Rižnar, I. 2024. ‘ChatGPt Usage: A Linguist’s Per- al lag in adapting to emerging technologies. The spective.’ Palimpsest 9 (17): 191–200.  fact that many students only sometimes or rarely find ChatGPt genuinely useful further highlights the mismatch between its potential and its actual educational value when used without appropriate framing or instruction. These insights collective- ly suggest that future efforts should not only aim to teach technical usage but also foster a culture of critical ai literacy – encouraging students to question, verify, and understand ai outputs rath- er than accept them passively. Higher education institutions should therefore prioritize integrat- ing ai literacy into curricula, providing training for both students and faculty to ensure that ai tools are leveraged responsibly, ethically, and ef- fectively to support – rather than undermine – learning and academic integrity. management 20(2025) številka 1 29 Katja Čolnik Univerza na Primorskem, Povezovanje teorije Fakulteta za management in prakse na UP Fakulteti katja.colnik@upr.si za management V novo koledarsko leto smo vstopili polni opti- februarju smo izvedli informativne dni za dodi- mizma in zagnanosti glede novih znanj, sodelo- plomska študijska programa Univerzitetni študij- vanj ter novih izzivov, ki jih prinaša prihodnost. ski program management in Visokošolski študij- V ospredju je bila osredotočenost na zagotavlja- ski program management, ki so privabil številne nje kakovostnega izobraževanja, inovativnih dijake in njihove starše iz različnih koncev Slove- raziskav in povezovanja s svetom prakse, kar na- nije. Obiskalo nas je kar 205 obiskovalcev, ki so si šim študentom zagotavlja profesionalni kot tudi si z zanimanjem ogledali naše prostore, spoznali osebnostni razvoj. V nadaljevanju sledi kratek študente in profesorje ter se navdušili nad našimi pregled dogodkov in dosežkov, ki so na Univerzi programi in možnostmi, ki jih ponujamo. na Primorskem, Fakulteti za management zazna- Udeležili smo se tudi UPgrade sejma, ki je po- movali prvo polovico koledarskega leta 2025. tekal pod organizacijo Univerze na Primorskem že tretje leto zapored in je namenjen predvsem Dogodki študentom, ki se odločajo za magistrski ali dok- V mesecu januarju smo se s študenti in strokovni- torski študij na eni izmed članic Univerze na mi sodelavci iz referata udeležili največjega pred- Primorskem. Presenetilo nas je veliko zanimanje informativnega dogodka,  Informative 2025, ki študentov za naše programe Management, Ma- vsako leto poteka v Ljubljani na Gospodarskem nagement trajnostnega razvoja in Pravo za ma- razstavišču. Naša ekipa je predstavljala možnos- nagement, kar je še dodatno potrdil velik obisk ti za študij in karierni razvoj, ki jih nudimo bo- informativnega dneva za magistrske študijske dočim študentom na UP FM. Veseli smo, da smo programe, ki smo ga izvedli v mesecu maju. Z imeli priložnost spoznati tako veliko mladih, mo- velikim veseljem že pričakujemo jesen in prihod tiviranih in radovednih posameznikov. Ponosni nove generacije študentov na prvi, drugi in tretji smo, da je zanimanje za naše študijske programe stopnji naših študijskih programov. tako visoko, kajti to nam potrjuje, da svoje delo 10. aprila 2025 je na naši fakulteti potekala že opravljamo dobro in da sledimo pravi viziji. 27. slavnostna podelitev diplom in priznanj. Do- Z vstopom v novo koledarsko leto si je vodstvo godek smo tudi tokrat izvedli v prijetnem ambi- fakultete prizadevalo tudi za boljše povezovanje entu naše fakultete, kjer so diplomanti svečano študentov in vodstva, s skupnim ciljem ustvarja- prejeli svoje diplomske listine, njihovi spremlje- nja spodbudnega in kakovostnega akademskega valci pa so lahko v živo doživeli ta pomemben okolja za naše študente. Dialogi so vedno poteka- mejnik na življenjski poti svojih diplomantov. V li v pozitivnem duhu medsebojnega sodelovanja, obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2024 je kar se je odražalo v aktivnosti študentov kot tudi na UP FM diplomiralo skupno 228 študentk in tekom študijskega leta s strani študentskega sve- študentov. Med njimi je bilo 126 diplomantov do- ta dobro organiziranih dogodkih, kot so: okrogla diplomskih programov, 67 magistrantov ter pet miza za bruce, dan rogljičkov, kava z aktivnimi doktorjev znanosti, kar potrjuje širok spekter managerji, izlet managerjev v Gardaland itd. izobraževalnih dosežkov naše fakultete, na kar Predstavniki študentov so bili prav tako bili ak- smo izjemno ponosni. tivni in so ponosno zastopali fakulteto na vseh V mesecu aprilu so potekale tudi volitve za de- promocijskih aktivnostih za bodoče študente. kana UP FM. Za nov štiriletni mandat vodenja, ki V prvi polovici študijskega obdobja smo obis- začne veljati z letom 2026, je bila znova izvoljena kali tudi kar nekaj srednjih šol po Sloveniji, kjer prof. dr. Tatjana Horvat. Njena predanost, stro- smo predstavili prednosti študija na UP FM. kovnost in premišljeno vodenje so v preteklem Opazili smo veliko zanimanje za naše študijske mandatu že pomembno prispevali k razvoju fa- programe tako na prvi kot tudi na drugi in tret- kultete ter njenemu vse večjemu ugledu v aka- ji stopnji, kar je dodatno potrdilo visoko število demskem kot tudi širšem okolju. Verjamemo, da obiskovalcev na informativnih dneh. V mesecu bo tudi v prihodnje s svojim znanjem in zavze- management 20 (2025) številka 1 31 Katja Čolnik | Povezovanje teorije in prakse na UP Fakulteti za management tostjo spodbujala odličnost, povezovala sodelav- slovesnosti UP smo na UP FM postali bogatejši ce ter ustvarjala spodbudno okolje za študente in za pet doktorjev znanosti. V letošnjem letu smo raziskovalce. zapolnili vsa razpisana mesta v slovenski izvedbi V času spomladanskega semestra so potekala doktorskega študijskega programa Management krajša izobraževanja in usposabljanja v okviru in bili že deležni povpraševanja o izvedbi v nas- projekta Zelena, digitalna in vključujoča UP (GDI lednjem letu. Veseli nas, da se vedno več študen- UP), ki so bila ovrednotena s kreditnimi točkami tov odloča za naš doktorski študijski program. (kt) po evropskem prenosnem kreditnem siste- Na slovesnosti UP smo z velikim veseljem za- mu eCts. Prof. dr. Mitja Ruzzier je v Alumni ted- ploskali vsem novim rednim profesorjem in pro- nu UP izvedel usposabljanje z naslovom Razvoj fesoricam. Med njimi so bili tudi trije profesorji uspešne znamke startup podjetja. Skozi celotno UP FM: študijsko obdobje pa so številni naši profesorji in • dr. Tatjana Horvat, redna profesorica za raziskovalci v okviru prej omenjenega projekta pod ročje Računovodstvo in revizija, GDi izvajali tudi različna izobraževanja in uspo- • dr. Igor Stubelj, redni profesor za področje sabljanja s področij managementa, podjetništva, Finance, vodenja, pogajanj in komunikacije, umetne in- • dr. Igor Rižnar, redni profesor za področje teligence, mednarodnih odnosov, financ, raču- Tuji poslovni jeziki – angleški jezik. novodstva in revizije, trženja ter prava. Namen usposabljanj je bil posameznike opolnomočiti z najsodobnejšimi trendi in znanji z naštetih pod- Znotraj Tedna UP vedno poteka tudi slav- ročij. nostna akademija, na kateri UP podeli nagrade Center za razvoj in prenos znanja UP FM je v vsem, ki so s svojim delom ali aktivnostmi prispe- okviru projekta Unik@tt organiziral mentorski vali k ugledu, razvoju in uspehu univerze. Med cikel delavnic, namenjen krepitvi sodelovanja letošnjimi nagrajenci je bil tudi naš predstojnik med akademskim in gospodarskim sektorjem. Katedre za management, prof. dr. Mirko Markič, Delavnice so potekale od marca pa vse do konca ki je prejel nagrado za izjemno pedagoško delo maja 2025 in so bila odlična priložnost za pridobi- in posebne zasluge pri odličnosti mentoriranja vanje konkretnega znanja, mreženje ter spozna- študentov na vseh stopnjah študija. Izjemno smo vanje najboljših praks za povezovanje akadem- ponosni na tovrstne uspehe naših zaposlenih. skega in poslovnega sektorja. UP FM vsako leto na slavnostni podelitvi dip- lom in priznanj podeli priznanja zaposlenim in Dosežki se tako zahvali za njihovo predanost pri razvoju Zelo ponosni smo na številne dosežke v letošnjem fakultete ter sooblikovanju kakovostnega študij- študijskem letu, saj so plod trdega dela, predano- skega okolja za naše študente. Letošnji nagrajenci sti in sodelovanja tako študentov kot profesorjev. so bili: prof. dr. Elizabeta Zirnstein, prof. dr. Mir- V mesecu marcu nas je razveselila novica, da je ko Markič, doc. dr. Dubravka Celinšek, prof. dr. Raziskovalni članek  »Imre Fertő« našega profe- Simona Kustec, viš. pred. mag. Suzana Sedmak, sorja dr. Štefana Bojneca o opolnomočenju žensk izr. prof. dr. Armand Faganel, doc. dr. Mitja Stein- v trajnostnem kmetijstvu med 100 najbolj prene- bacher in strokovni sodelavci Mihaela Kosančič, senimi v reviji Scientific Reports. Ponosni smo na Petra Herbst ter Robi Regoršek. ta izjemen dosežek, saj sta raziskovanje in pris- Uspehov in nagrad pa niso bili deležni samo pevanje k trajnostnemu razvoju pomemben del naši zaposleni, ampak tudi naši študenti. V me- naše vizije. secu marcu nas je razveselila novica o uspehu V spomladanskem semestru se je na UP FM podjetniške ideje naših študentov. Lenart Tu- izvajal predmet Gospodarsko pravo v angleščini šar in Nejc Pisk  sta študenta, ki sta se odločila tudi v okviru T4EU Bachelor track. Hibridna iz- za sodelovanje na letošnjem tekmovanj POPRi z vedba predmeta je omogočila, da se ga je udeleži- idejo  EMIFY, ki zmanjšuje elektromagnetno se- lo še dodatnih 24 študentov, največ z Univerze v vanje telefona. Svoje podjetniške sanje sta začela Alicante, kar je UP FM omogočilo, da se predstavi uresničevati že v prvem letniku, ko sta po vajah znotraj T4eU v luči pedagoške odličnosti. Pred- redno razvijala in testirala prototipe v garaži. Do- met sta izvajala doc. dr. Mitja Grbec in asist. Ni- volj vztrajnosti ter predanosti je pripomoglo, da kola Jovanović. ni ostalo samo pri ideji, ki je nastala pri predmetu V Tednu UP smo bili priča številnim tradicio- Podjetniško delovanje, ampak da sta se uspešno nalnim dogodkom univerze in njenih članic. Na podala na samostojno podjetniško pot. Naša fa- 32 management 20 (2025) številka 1 Katja Čolnik | Povezovanje teorije in prakse na UP Fakulteti za management Konference V maju smo tradicionalno pod vodstvom izr. strokovno kakovostjo prispevkov, spodbudnim prof. dr. Jasne Auer Antončič izvedli konferen- okoljem za izmenjavo mnenj ter priložnostmi co BRiDGe, namenjeno povezovanju raziskav, za mreženje, ki so pripomogle k oblikovanju inovacij in podjetništva v dobi zelenega ter novih raziskovalnih partnerstev in idej za sku- digitalnega prehoda. Konferenca je poudarila, pne projekte. Veselimo se nadaljnjega sodelo- kako lahko akademsko znanje postane gonilo vanja na področju znanstvenega raziskovanja inovativnih rešitev za trajnostno prihodnost. in z optimizmom že zremo proti naslednji Mladi so znova pokazali, kako znajo reševati konferenci, ki bo znova ponudila priložnost resnične poslovne izzive s svežim pogledom na za poglobljeno razpravo, inovativne prispevke ekonomijo, podjetništvo, management in ino- ter krepitev povezav med raziskovalci z vsega vacije. Konferenca je bila polna znanja, pove- sveta. zovanja in navdiha ter »gradnje« mostov« med V juniju smo konec še enega študijskega teorijo in prakso. obdobja zaključili s posvetom visokošolskih V mesecu juniju smo uspešno izpeljali kon- učiteljev in sodelavcev UP Fakultete za mana- ferenco MiC 2025 (Management International gement, kjer smo preleteli dosežke in izzive Conference), ki je potekala v organizaciji UP prve polovice koledarskega leta ter si postavili FM, Univerze v Trstu, Univerze v Zadru ter Cen- jasne načrte in cilje za drugo polovico koledar- tra za razvoj in prenos znanja UP FM. Letos je skega leta oz. za novo študijsko leto, ki prihaja konferenca praznovala že 24. leto zaporednega oktob ra. V pozitivnem vzdušju smo optimistič- delovanja. Tokrat je dogodek potekal od 4. do 7. no zaključili še eno uspešno študijsko leto in se junija 2025 v dalmatinskem mestu Zadar in je z mnogo pričakovanja ter navdušenja pripravili združil več kot 75 predavateljev iz 22 različnih na izzive in priložnosti, ki jih prinaša novo. držav, ki so predstavljali svoje prispevke s pod- V poletnem času se bomo osredotočili ročja digitalizacije, inovacij, zelenega prehoda, predvsem na načrtovanje aktivnosti in prip- ekonomije, izobraževanja, trajnosti, podje- ravo za novo študijsko obdobje. V mesecu tništva, financ in managementa. Konferen- avgustu bomo izvedli še informativni dan za ca se je pričela s predkonferenčnem  dnevom, magistrske študijske programe v slovenskem kjer je bilo predstavljenih  osem inovativnih in angleškem jeziku. V oktobru pa se že vese- raziskovalnih zamisli doktorskih študentov, limo začetka novega študijskega leta, sprejema ki so obravnavale raznolike aktualne izzive s brucev ter orientacijskih dni za tuje študente. področja managementa. Nagrado za najbolj- Tradicionalno bo prvi vikend v oktobru potekal ši študentski članek je prejela naša doktorska dogodek ŠtartUP, katerega namen je predvsem študentka Klara Čalušić, na kar smo izjemno spoznavanje in povezovanje med študenti ter ponosni. Udeleženci so v treh dneh konferen- zaposlenimi kot tudi predstavitev obštudijskih ce lahko prisluhnili zanimivim predavanjem s dejavnosti. V novem študijskem obdobju bomo področja umetne inteligence, ki jih je vodil dr. znova gostili številne goste iz prakse, ki bodo Marco Balzano, predavanju z naslovom »The s svojimi izkušnjami in znanjem le še dodat- Economic Challenges of Europe in Uncertain no obogatili naš študijski proces. Nadaljevali Times«, ki ga je predstavil gost letošnje konfe- bomo z raziskovanjem in mednarodnim sode- rence gospod Lasse Michael Boehm ter okrogli lovanjem, krepili naše povezave z akademskimi mizi z naslovom Toward Sustainable Tourism in s poslovnimi partnerji ter študentom omo- – A Strategic Approach in se udeležili dogod- gočili še več priložnosti za strokovno izpopol- ka Meet the Editors, ki je vsem udeležencem njevanje in mednarodne izkušnje, ki jih bodo omogočil vpogled v postopek objavljanja znan- pripravile na bodoče delovno okolje. stvenih revij in trenutni razvoj na področju akademskega založništva. Tekom konference so potekale tudi predstavitve prispevkov raz- iskovalcev po sekcijah. MiC 2025 je tako zno- va potrdila svojo vlogo pomembnega stičišča znanja, raziskovanja in mednarodnega sodelo- vanja. Udeleženci so izrazili zadovoljstvo nad management 20(2025) številka 1 33 Katja Čolnik | Povezovanje teorije in prakse na UP Fakulteti za management kulteta študente podpira in spodbuja, da že med skega obdobja približati tudi našim študentom, študijem razvijajo svoje podjetniške ideje ter jih zato jih kar se da aktivno vključujemo v projekt- uresničujejo v praksi. Takšne zgodbe nas osre- na dela. V letošnjem letu smo v okviru programa čujejo in delajo ponosne, saj vidimo, da študenti Interdisciplinarni PUš projekti za povezovanje niso le ustvarjalni, ampak tudi pogumni pri iska- znanja in prakse v delovnem okolju izvajali tri nju rešitev za izzive sodobne družbe. projekte. Projektne skupine so bile sestavljene iz Izjemno ponosni smo tudi na študentko ma- naših študentov, pedagoške mentorice in delov- gistrskega programa Management trajnostnega nega mentorja: razvoja Najo Stanić, ki je v mesecu marcu v sta- • Uporaba podjetniških znanj v poslovnem rem mestnem jedru Kopra odprla novo trgovino svetu (Sklop A), izr. prof. dr. Jasna Auer An- z rabljenimi in predelanimi oblačili 2. Skica. Naja tončič je združila svojo strast do mode in modnega obli- • Podjetniške kompetence v poslovnem mo- kovanja, željo po pozitivnih spremembah v traj- delu (Sklop A), izr. prof. dr. Jasna Auer An- nostnem razvoju sodobne družbe in usvojeno tončič znan je, spretnosti in kompetence tekom študija • Izzivi komuniciranja in raba ustreznega iz- pri nas, s katerimi lahko razrešuje najkompleks- razja v nepridobitni organizaciji (Sklop B), njšee izzive trajnostnega razvoja. Veseli smo vsa- doc. dr. Dubravka Celinšek ke takšne iniciative naših študentov, ki povezuje trajnost, kreativnost in lokalno skupnost. V mesecu aprilu smo nagradili še eno izmed Projekti so vključevali intenzivne praktične in uspešnih zgodb naših študentov. Med nagrajen- teoretične aktivnosti za študente, s katerimi so ti ci Alumni UP je bil namreč tudi naš diplomant pridobili nova znanja in veščine, ki so neposred- in zdaj študent magistrskega programa Pravo no povezane z njihovimi strokovnimi področji in za management Gašper Strahovnik, ki je prejel jih že pripravljajo na realno delovno okolje. priznanje Patron Alumni UP. Gašper je že v času Skozi celotno študijsko leto ste naše profesor- dodiplomskega študija začel z razvijanjem svoje je in raziskovalce lahko zasledili tudi v različnih poslovne zamisli in leta 2023 tudi ustanovil pod- medijih, kjer so s svojimi prispevki razpravljali o jetje PolarWave, ki se ukvarja s proizvodnjo opre- različnih tematikah s področij managementa, po- me za navtiko in padalstvo ter se povezuje s pos- litologije, prava, socialne pravičnosti in enakosti lovnimi partnerji s celega sveta. Takšne zgodbe spolov, trajnostnega razvoja ter digitalizacije. S nas navdihujejo in potrjujejo, da znanje, vizija in tem skrbimo, da novopridobljeno znanje delimo predanost naših študentov segajo tudi izven pre- tudi s širšo javnostjo in jo ozaveščamo o aktual- davalnic v realno delovno okolje in pišejo prave nih izzivih v svetu managementa. uspešne podjetniške zgodbe. Gosti iz prakse Raziskovanje Gosti iz prakse pomembno prispevajo k izobra- Naši raziskovalci so bili aktivni na različnih pod- ževalnemu procesu na naši fakulteti, saj študen- ročjih managementa, pri čemer so sodelovali v tom omogočajo neposreden vpogled v aktualne domačih in mednarodnih raziskovalnih projek- poslovne izzive. S konkretnimi primeri iz vsa- tih, objavljali znanstvene članke v uglednih re- kodnevne prakse povezujejo teoretična znanja s vijah, se udeleževali konferenc ter predstavljali praktično uporabo, hkrati pa študente spodbuja- svoje prispevke. Posebno pozornost so namenili jo k razmišljanju, diskusiji in iskanju rešitev. Nji- področjem trajnostnega razvoja in zelenega pre- hova predavanja študente motivirajo, omogočajo hoda, digitalizacije in digitalne transformacije, mreženje ter odpirajo možnosti za sodelovanje inovacij, podjetništva, prava, trga dela in enakos- pri projektih, praksah ali celo kasnejši zaposlitvi. -ti spolov v akademskem okolju. Kot fakulteta Od januarja pa vse do konca junija smo gostili vedno stremimo k aktivnemu raziskovanju in h spodaj naštete goste iz prakse: konstantnemu pridobivanju novega znanja na • Trg dela in vloga Zavoda Republike Slovenije področju managementa. S tem skrbimo za stalno za zaposlovanje, Vladimir Popovič vključevanje novih znanj v študijski proces ter • Gospodarska obveščevalna dejavnost: osno- naše študente vzgajamo kot kompetentne stro- ve in primeri, izr. prof. dr. Laris Gaiser kovnjake za uspešno delovanje na domačem kot • Students' Well-Being, Dajana Siljanoska tudi tujem poslovnem trgu. • Skrbnik delovne sreče v Tehnološkem parku Področje raziskovanja želimo tekom študij- 34 management 20 (2025) številka 1 Katja Čolnik | Povezovanje teorije in prakse na UP Fakulteti za management Ljubljana, d. o. o., Milena Golja družbe Golden Forest, d. o. o., mag. Emil • Sales for Innovations from a Practical Per- Šink spective, ddr. Christian A. Pongratz • Osnovni pojmi konkurenčnega prava, An- • COO @Flat Circle, Eva Škedelj drej Matvoz, univ. dipl. pravn. • POni – od ideje do uspešnega posla: kako se • Vzporednice med sodobnim managemen- podati na podjetniško pot, mag. Tina Jančar tom in sistemom poveljevanja in kontrole v Matekovič vojski, mag. Dejan Okovič • Oglaševanje na družbenih omrežjih v Slove- • Science in Your Hands: HR Potentials niji, Nastja Horvat Ižanc Psychometric Assessment Platform for HR • Skupina Titus, Martina Kuzmič Procedures, Anže Dejak, mag. psih. • Ukrepi delodajalca za spodbudno delovno okolje, Maja Usenik • Ključni dejavniki uspešnosti poslovanja management 20(2025) številka 1 35 Suzana Laporšek  Univerza na Primorskem,  Povabilo k oddaji člankov: Fakulteta za management  Umetna inteligenca suzana.laporsek@fm.upr.si v financah – priložnosti in izzivi Umetna inteligenca ima vse večji vpliv na delo- • Uporaba umetne inteligence v bančništvu, vanje finančnega sistema. Njena orodja se upo- zavarovalništvu, drugih finančnih instituci- rabljajo v vseh njegovih segmentih, od finančnih jah in na finančnih trgih institucij do finančnih trgov. Uporaba umetne • Algoritemsko trgovanje in njegovi učinki na inteligence tako med drugim sega na področja volatilnost ter likvidnost avtomatizacije procesov, upravljanja premožen- • Robosvetovanje in avtomatizirano pravljan- ja, trgovanja, ocenjevanja kreditne sposobnosti, je premoženja odkrivanja prevar ter razvoja personaliziranih fi- • Ocenjevanje kreditne sposobnosti s pomočjo nančnih storitev. Čeprav umetna inteligenca pri- umetne inteligence naša številne prednosti, kot so večja učinkovitost, • Umetna inteligenca kot orodje za obvladova- hitrejše odločanje in boljša uporabniška izkušnja, nje finančnih tveganj pa hkrati odpira tudi pomembna vprašanja, po- • Umetna inteligenca v podpori odločanju pri vezana s transparentnostjo algoritmov, z etični- finančnem načrtovanju in modeliranju mi vidiki, regulacijo, odgovornostjo izvajalcev in • Pristranskost in preglednost algoritmov pri varstvom osebnih ter finančnih podatkov. finančnem odločanju Dobrodošli so tako prispevki, ki obravnavajo • Vpliv umetne inteligence na dostopnost in konkretne izzive in prakse uvajanja umetne inte- demokratizacijo finančnih storitev ligence v financah, kot tudi prispevki, ki se osre- • Pravni in regulatorni izzivi v povezavi z upo- dotočajo na širše teme o učinkih digitalizacije na rabo umetne inteligence v financah finance. Prav tako so dobrodošli prispevki, ki se • Kibernetska varnost in sistemska tveganja, ne nanašajo neposredno na umetno inteligenco, povezana z uporabo umetne inteligence temveč obravnavajo aktualna vprašanja s širšega • Umetna inteligenca in trajnostne finance področja financ. Nabor tem obsega, a ni omejen • Umetna inteligenca v finančnem zobraževan- na naslednje: ju in svetovanju uporabnikom management 20 (2025) številka 1 37