vsem in vsem narodom Jugoslavije, da bi dosegli to, kar želijo in za kar so se borili. • izbruhu požara in pri gašenju so se laže ponesrečili štirje delavci. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE \"Ljubljana, sreda 13. 'junija 1951 O DELU OSNOVNIH ORGANIZACIJ FRONTE Kakor je praksa pokazala, doslej v osnovnih ory inizacijah Fronte ni bilo razlike med sestanki osnovne organizacije, ki jih določuje tudi Statut Fronte, in ■med političnimi prireditvami, ki jih organizira Fronta z namenom množične politične agitacije in propagande. V navadi je bilo. da so morali frontovci obvezno prisostvovati vsaki konferenci in vsakemu političnemu predavanju že zaradi »discipline« same, medtem ko frontnih sestankov, ki jih določuje tudi Statut, ni bilo. Zato je takšna praksa dovedla do slabega množičnega političnega dela in do malomarnega odnosa do obveznosti, da bi osnovne organizacije Fronte skrbele za želje in zahteve ljudi, ki hočejo dobre politične informacije. Številni »obvezni« sestanki pa so bili za vse člane Fronte, zlasti pa še za aktiviste, velika obremenitev in brezciljno izgubljanje časa. Za frontovce je po Statutu določen sestanek osnovne organizacije, ki ni oblika množičnega političnega dela, ampak le sestanek, na katerem frontovci uresničujejo svoje pravice. Sestanki osnovnih organizacij imajo tudi svojstveno vsebino; kot n. pr. ocenitev političnega položaja, presojo pojavov v družbenem in državnem življenju, organizacijska vprašanja itd. Sklicevanje takšnih sestankov je življenjski način dela Fronte in obveznost vodstva osnovne frontne organizacije. Po dosedanjih izkušnjah naj bodo sestanki osnovne frontne organizacije po enkrat na .7 mesece, po potrebi pa tudi pogosteje. Ena izmed največjih nalog pa je okrepitev Fronte kot organizacije. Te naloge pa ni mogoče izpolniti, če se od frontovcev zahteva, da obvezno prihajajo na sestanke osnovne organizacije. Prirejanje sestan-Kov je obvezno, navzočnost na njih pa dolžnost in pravica frontovcev, nikakor pa ne stroga obveznost. Za frontovce je i-Ažno to, da programska načela Fronte ne ustvarjajo samo v osnovni frontni organizaciji, ampak v vsej družbeni dejavnosti. Koliko bodo frontovci prihajali na takšne sestanke, je odvisno od njihove volje, predvsem pa od tega, v koliko jim ti sestanki omogočalo, da sodelujejo pri obravnavanju in sklepanju o vprašanjih, ki jih zanimajo. Množične prireditve, med katere spadajo tudi prostovoljne delovne akcije, pa so splošna družbena dejavnost frontnih organizacij, katerih se lahko udeležuje vsakdo, kogar te prireditve zanimajo. Frontne organizacije so pogosto uvajale razve šablone množičnega političnega dela tudi v to dejavnost. Tako so postajale te šablonske delovne oblike brez žive vsebine sami sebi namen, pomen množičnega političnega dela pa je pri tem zbledel. Razen tega so nekatere frontne organizacije zavzele »monopolistično« stališče glede množičnega političnega dela in sicer v tem smislu, da imajo sam.e sebe za izključne nosilce političnega dela, pri tem pa ne upoštevajo, da imajo ljudje danes široke možnosti politične informacije. Če upoštevamo vse možnosti političnega informiranja, se pomen delovanja Fronte v tern pogledu ne zmanjša, zlasti ne na vasi. Tu gre samo za kvaliteto in način organiziranja političnih prireditev. Zato morajo frontni odbori še bolj skrbeti. da ustrežejo željam prebivalstva glede kvalitete političnih informacij in vzgojnih predavanj. Udeležba na teh prireditvah pa naj bo merilo, kako so uspeli ustreči željam državljanom, ki radi slišijo tisto, kar jih zanima in na takih prireditvah radi povedo, kar tudi mislijo. Obsojanja vredna je tudi težnja nekaterih frontnih organizacij, ki se vmešavajo med razna telesa ljud- ske oblasti in množičnih organizacij z namenom, da bi s svojim neposrednim vplivom ta telesa »aktivirali« ali pa zavzeli stališče »splošne vodilne organizacije«. Vsi ti pojavi »transmisij« so škodljivi. Se več: množičnim organizacijam odvzemajo ustvarjalni polet in vsebino. Frontne organizacije naj upoštevajo, da je velikanski pomen Fronte kot politične organizacije v tem. da združuje v svojih organizacijah milijone delovnih ljudi po enotnem Programu in Statutu in da poleg drugega z aktivnostjo frontovcev v sami frontni organizaciji pomaga ustvarjati njihovo splošno aktivnost in dejavnost v družbi. RAZHOD ALI NADALJEVANJE POGAJANJ NA PARIŠKI KONFERENCI Pariz, 12. jun. (Tanjug) Na včerajšnji 67. seji namestnikov zunanjih ministrov, ki je trajala skoraj tri ure pol, je ameriški delegat Philip Jessup na kratko ponovil uspehe, ki jih dosegle štiri delegacije od 6. marca do danes. Izjavil je, da si Sovjetska zveza na vse načine prizadeva, da bi razbila konferenco namestnikov ministrov štirih velesil. V svojem odgovoru na vprašanje, zakaj sovjetska delegacija ni postavila že 5. marca vprašanje Atlantskega pakta in ameriških oporišč, je so- Povodcnj Je preplavila med Ivaničgradom in Kutino ceste Beograd-Zagreb avtomobilske TOVARNA IGEL V KOBARIDU bo dala v kratkem na trg svoje prve izdelke Kako je s tovarno igel v Kobaridu, je gotovo marsikomu uganka. Enkrat ali dvakrat smo nekaj malega pisali o tem- potem pa je spet vse utihnilo in danes naši bralci še vedno ne vedo, kako je s šivankami- še posebno, ker jih ni dobiti. Zato je poklicna radovednost gnala našega novinarja v kobariški kot. Ne samo, da je tam gori med Krnom in Matajurjem lepo kakor malokje — prav posebno zanimivi pa so tudi naši iglarji. Pravzaprav Koba-ridci sami ne vedo dobro, kako je v tovarni, ki leži pod trgom kakor košček sveta zase, zato nam niso vedeli kaj prida povedati. »Kar doli pojdite, pa boste sami videli-« so nas kratko odpravili. So pač skrivnostni ljudje, ki jim zvedavost preseda. Tudi o iglarjih samih ne moremo reči, da so gostobesedni. Kar preveč So »konspirativni«. Našega novinarja so popisali, preden so mu dovolili obisk in ' samo še čakal, če jih bo zanimalo, nimam li morda še kakšnega »posebnega znamenja«. Šivanke pa i vendar niso taka skrivnost! No, po vseh takih in podobnih dogodivščinam so končno le odprli skrivnostna vrata. Človek skoraj ne bi verjel, da je bila stavba prej skoraj razpadla italijanska vojašnica; tako lično so jo preuredili. Lepa, svetla in zračna dvorana z velikimi okni je zdaj glavna delavnica. Hkrati, ko v njej že tečejo stroji, urejajo polagoma tudi sosedna poslopja nekdanjih vojašnic, ki so vsa namenjena novi tovarni. Za novimi stroji, ki jih je izdelala tovarna »STIM« v Milanu, sede skoraj samo dekleta. Delček skrivnosti proizvodnje že poznajo in po slabih dveh mesecih, odkar stroji drdrajo, jih tudi že precej obvladajo. Cc pa se kje zatakne ali ustavi, je takoj pri roki mojster iz milanske tovarne, ki jih uči, opozarja na posebnosti in uvaja v delo. »Zdaj delamo za enkrat samo igle za šivalne stroje, dve vrsti — številki 80 in 100. Pa ne mislite, da je vse skupaj tako preprosto, kakor je morda videti. Mi sami nismo verjeli, ko smo začeli, da bo delo tako precizno. Manj kot za las gre — stotinka milimetra že nekaj pomeni.« Skozi nešteto glavnih in pomožnih strojev gre žica, preden dobe iz nje gotov izdelek. Ko se zdi, da je proizvodni proces že v glavnem končan, se najzamudnejše delo šele začne: sortiranje in ugotavljanje »škarta«. Razumljivo je, da je v teh začetnih težavah še razmeroma precej slabih izdelkov, ki jih morajo popravljati, delo pa gre dan za dnem spretneje in bolj gladko od rok. Svoje prve izdelke bodo v kratkem že poslali na trg. Okrog 70.000 šivank za šivalne stroje so že v grobem dodelali in bodo popolnoma gotove v 14 dneh. To bodo prvi izdelki, ki bodo razveselili naše gospodinje, saj. šivank te vrste pri nas dolgo ni bilo dobiti. Izdelana količina pa bo tudi nekaj zalegla. Ustavili smo se ob stroju, kjer dela milanski mojster. Zanimalo nas je vedeti, kako se počuti pri nas in kako je zadovoljen s svojimi učenci. Pohvalil se je za prvo in drugo vprašanje. »Nekoliko sem se bal, ko so me poslali sem. Saj veste, vse mogoče govorijo pri nas ljudje, ki jim vaša država ni nri srcu. Pa mi ni nič žal, da sem prišel. Lepo je tu in vesel sem, da bom prav jaz lahko vzgojil in izučil vaše bodoče mojstre. Zdaj gre delo še počasi od rok. Tu manjka eno, tam drugo, da nam delo zastane. Pa se le prebijemo. Pridite pogledat čez kakšen mesec ali kaj, pa se boste prepričali, kako pojde takrat delo že gladko od rok.« Tako je pripovedoval dobrodušni Mi-lanec. Videti je bilo, da so bili delavci zadovoljni, ko jih je mojster tako mimogrede pohvalil. Ne bo dolgo, ko bodo v sosedni stav- bi montirali še druge stroje, na katerih bodo izdelovali okovje za okna in vrata. Stroji že čakajo, da bodo za-drdrali novo pesem o delovni zmagi, o osvojeni proizvodnji. Se marsikaj bodo delali v tej tovarni, med drugim britvice, ki so danes velika zadrega nr"h mož, jedilni pribor in še nešteto drugega. Danes pa je najvažnejše to, da iglar-ski stroji že tečejo, da že dajejo prve izdelke, ki bodo v kratkem na trgu in da vesti o tovarni igel v Kobaridu niso samo prazne besede, tovarna je tu in tudi že obratuje. -vš. Pomoč zahodnih velesil Jugoslaviji London, 12. junija (Reuter) Iz za nesljivega vira se je danes zvedelo, da so bili razgovori o pomoči Jugosla viji uspešno končani. Pričakujejo, da bo objavljeno uradno poročilo v prihodnjih 48 urah. ZDA, Velika Britanija in Francija so pripravljene dati Jugoslaviji pomoč v znesku 50 milijonov šterlingov, da bi podprle ustaljenje ju goslovanskega gospodarstva in ji pomagale, da premaga težave v bilanci zunanje trgovine. Bradley poroča Trumanu Washington, 12. junija (Tanjug) Po vrrfitvi iz Evrope je predsednik skupnega odbora načelnikov štabov ameriških oboroženih sil generaj Omar Bradley poročal predsedniku ZDA. Trumanu o razgovorih, ki jih je imel z generalom Eisenhowrom, britanskimi in francoskimi zastopniki. vjetski delegat Grcmiko na široko razložil tezo svoje delegacije, da so vojaške priprave na zahodu in Atlantski pakt' napadalne in ne obrambne. Ko je predlagala, naj bi prišlo na dnevni red tudi vprašanje Atlantskega pakta in ameriških vojaških oporišč, je Sovjetska zveza želela omogočiti, da bi prišlo do razgovorov zunanjih ministrov .. . Gromiko je prav tako izjavil, da bi bil dnevni red brez teh vprašanj nepopoln in da bi bilo sklicanje konference nepotrebno. Tudi današnja 68. seja namestnikov zunanjih ministrov je bila zaključena brez uspeha. Med razpravo je britanski delegat Davies izjavil, da pravomoćnost Atlantskega pakta ne more biti dvomljiva, ker je bil pakt sklenjen med 12 državami, od katerih so samo 3 zastopane na konferenci in da vključi, tve tega vprašanja v dnevni red sploh ne more sprejeti. Sovjetski delegat Gromiko je ponovno razložil stališče svoje delegacije ter dejal, da je stališče zahodnih delegatov hinavsko. Prihodnja seja namestnikov bo jutri opoldne. Trumanov odposlanec v Adis Abebi Adis Abeba 12. jun. (Reuter) Osebni odposlanec predsednika Trumana generalni poročnik Charles Lawrence Bolte je prispel v Adis Abebo da izr roči cesarju Haile Selasiju predsednikovo osebno poslanico. V Boltovem spremstvu so vojaški funkcionarji^ Ki bodo z abesinskim cesarjem razprav» ljali o vojaških zadevah- Izid nedeljskih volitev na Goriškem PovoUitfi pojenjuvajo - škode naraščajo P Ljubljani so odprli trgovine s polivinilskimi izdelki Split, Zagreb in Beograd le imajo trgovine, v katerih prodajajo polivi-nilske izdelke domače proizvodnje. Danes pa je dobila tako trgovino tudi Ljubljana. Odprlo jo je podjetje »Tekstil« v Frančiškanski ulici št. 5. Podjetje »Tekstil« je dobilo precejšnjo zalogo moških, ženskih in otroških dežnih plaščev, otroških pelerine, kapuc, predpasnikov, slinčkov in drugih predmetov. Prve izdelke iz polivinila je dobavilo podjetje »Labud« iz Splita. Poslej pa bo ljubljanski »Tekstil« kupoval samo material, izdelke pa bodo konfekcionirala naša domača podjetja. S tem pa bo laže ustreženo tudi okusu in izbiri domačih potrošnikov. V kratkem se bo povečala tudi vrsta blaga. V nekaj dneh bodo v trgovini torbice, ki jih izdelujejo iz polivinila domača podjetja. Za temi -bodo prišli v prodajo še drugi predmeti kakor tapetniško blago, ki nas bo rešilo za-drese zaradi pomanjkanja posebnega platna za izdelavo otroških vozičkov, dobili bomo polivinilsko pohištveno blago v raznih barvah, namizne prte. dežnike, kopalne čepice itd. Prva trgovina polivinilskih izdelkov v Ljubljani je prijetno presenečenje za naše potrošnike, ki bodo dobili blago domače proizvodnje, ki pa po kakovosti prav nič ne zaostaja za inozemskim. Podravina, Moslavina, Baranja, Val-poština povsod žalostne in strašne slike; poležano in pomendrano žito. razrite in zamočene njive; z veliko težavo rešene črede se lačne stiskajo na malih pašnikih, ker so veliki spremenjeni v jezera irjpje najboljša paša vi. soko zametana s peskom in blatom; zalite in poškodovane mnoge hiše, ki so jih morali ljudje tako naglo zapustiti, da niso vzeli niti najnujnejšega s seboj. S svojim uničevanjem voda ni manj strašna od ognja. V vseh poplavljenih krajih pa so tudi primeri velikega požrtvovsnja, pri čemer dajejo najboljše zglede vojaki, ki so rešili mnogo ljudi in premoženja, ter tudi sami prebivalci ogroženih krajev, ki noč in dan popravljajo in stražijo nasipe- Pri dolgem nasipu od Belšča do Narda dela na dan tudi po 500 kmetov iz Valpova in drugih krajev. Drava je najvišja in najbolj nevarna še vedno pri Donjem Miholjcu, kjer je bila včeraj 426 cm nad normalo ter so njene vode na več mestih podrle nasip na podravinski strani. Narasle vode so vdrle z vso močjo proti vasi Crešnjak ob desni strani reke. Prebivalci te vasi so se še ob pravem času preselili v vas Marince. Drava je prebila obrambni nasip tudi pri Viljevu. kraju samemu pa še ne preti neposredna nevarnost poplave. Tam, kjer se je voda že razlila, so tri vasi na višjih hribčkih in voda ne bo mogla do njih. Baranji v trikotniku med Donavo In Dravo ne grozi neposrednna nevarnost od močno narasle Drave, pač p-še vedno od podzemnih voda- Obrambni pasovi in nasipi ob levi strani Drave in desni strani Donave so precej trdni in je upanje, da bodo vzdržali. Sedaj so poplavljeni predvsem gozdovi in pašniki pod vodo pa je tudi že precej obdelanih zemljišč. Največ zemljišč in pridelkov je uničenih v oko. lici vasi Tonjanac, Bilja, Kovačevo Vardarac, Barda in Jagodnjak. Včeraj je bil spet urejen železniški promet na progi Virovitica—Daruvar— Banova Jaruga, potniki pa morajo še na dveh mestih prestopati. V redu je tudi proga med Banovo Jarugo in Li-povljanom, utrjujejo pa še progo od Ilove do Banove Jaruge. Pri vseh delih na progah pomagajo vojaki. Zagrebški hidrotehnični strokovnjak ing. Teodor Fuks, ki vodi v glavni upravi za vodno gospodarstvo zaščito pred poplavami, je izjavil, da sedanje velike poplave niso nastale zaradi narasle Save in Drave. Na kritičnih me. stih, kakor pri Donjem Miholjcu, kjer je Drava najvišja, osebje hidrotehnič-ne službe in vojaki z vso naglico utrjujejo nasipe. Tudi na drugih nasipih v Podravini in Baranji so organizirali varnostno službo podnevi in ponoči, da bi tudi najmanjši prestop vode čez nasipe pravočasno preprečili. Dvig Drave v tej letni dobi ni nekaj nenavad nega. Poplave na tei i področju se pojavljajo periodično na vsakih 10 do 15 let, poplav takega obsega pa že dolgo ne pomnijo. Nove večje poplave bi lahko nastopile samo, če bi se reke še zvišale in bi voda podrla nasipe, kar pa je za sedaj malo verjetno. ’ Povodnji so marsikje že ’ pojenjala in ker so po tej izjavi tudi najvažnejši nasipi dobro zavarovani, bi lahko rekli, da je največja, nevarnost minila. To pa ne more odpraviti žalostnega dejstva, da velikanska škoda neprestano narašča, ker se uničujejo pod globokim vodovjem dragoceni pridelki-Tudi vreme je zelo slabo in marsikje so nove nevihte. V okolici Vinkovcev je v zadnjih dneh napravila veliko škodo tudi gosta in debela toča, čeprav je padla na mokro. Pri nedeljskih volitvah za pokrajinski svet je na Goriškem 2775 volilcev glasovalo za Demokratično fronto Slovencev in za neodvisnega slovenskega kandidata v krminskem okrožju, ki je bil povezan z DFS. Reakcionarna Slovenska demokratska zveza je dobila 2477, krščanski demokrati 35.725, kö-minformisti 21.896, MSI (neofašisti) 7941, socialni demokrati 6561 glasov. V posameznih volilnih okrožjih je dobila Demokratična fronta Slovencev: v 5 goriških okrožjih 1570 glasov, v okrožju Gradiška-Doberdob 452, v okrožju Kopriva-Steverjan 287, v okrožju Fojan-Sredi polja-Sovodnje 262, v okrožjih Krmin pa je neodvisni kandidat dobil 204 glasove. Kakor se je že pred volitvami pričakovalo, bo zaradi razcepljenosti Slovencev na 14 volilnih okrožij in zaradi samostojnega nastopa obeh slovenskih skupin Demokratična fronta Slovencev in Slovenske demokratske zveze le težko pripadlo kako mesto v pokrajinskem svetu slovenskim kandidatom. Kljub temu pa je »Giornale di Trieste« mnenja, da bo Demokratična fronta Slovencev dobila eno mesto. Poleg pokrajinskih so bile na Goriškem tudi občinske volitve v 6 občinah. V 3 slovenskih občinah je neuradni izid naslednji: Sovodnje: Demokratična fronta Slovencev 387, Slovenska demokratska zveza 354, komin-formisti 123; Steverjan; Demokratična fronta Slovencev 228, Slovenska demokratska zveza 274; Doberdob: Demokratična fronta Slovencev 153, Slovenska demokratska zveza 151, komin-formisti 73. Za občino Doberdob manjkajo še podatki iz volišča v Dolu. V ostalih pokrajinah Italije, kjer so bile v nedeljo občinske in pokrajinske volitve, je po poročilu notranjega mi- nistrstva glasovalo 88.8% volilcev. Doslej so znani končni rezultati le iz 148 od 566 volilnih okrožij. V 78 volilnih okrožjih so pri pokrajinskih volitvah dobili relativno večino krščanski demokrati, v 47 okrožjih komunisti, v 12 okrožjih Nennijevi socialisti, v 4 okrožjih so zmagale neodvisne levičarske stranke, liberalci in neodvisne sredinske stranke so zmagale v 2 okrožjih, v 1 republikanci in v 1 monarhisti ter neodvisne desničarske stranke. Vladni italijanski list »II Popolot piše, da so si krščanski demokrati skupno z drugimi strankami vladne koalicije zagotovili zmago v Florenci in Torinu ter nekaterih vzhodnih pokrajinah, predvsem v Gorici in Vidmu. Kominformistični listi pa poudarjajo, da sta KPI in PSI (Nennijeva socialistična stranka) zmagali v več pokrajinah. Pred sprejemom Turčije in Grčije v Atlantski pakt London, 12. junija (Reuter) Turški veleposlanik v Londonu Cevat Acinha. lin je danes obiskal britanskega zuna. njega ministra Herberta Morrisona-Sodijo, da si je prizadeval pospešiti odločitev o sprejetju Grčije in Turčije v Atlantski pakt. V diplomatskih kro- Francoski socialisti za socialno pravičnost Pariz, 12. junija (Tanjug) Govoreč v okviru volilne kampanje, je generalni tajnik francoske socialistične stranke Guy Mollet poudaril, da vladna večina ni pokazala dovolj razume, vanja za prizadevanja socialistične stranke, da se uresničijo njeni načrti na področju socialne politike. Ko je govoril o stališču socialistične stranke do zunanje politike Francije, je Mollet dejal, da žele socialisti politiko varnosti, hkrati pa tudi politiko pogajanj. Pri tem je naglasi!, da brez enotnosti zahodnoevropskih držav ni mogoče rešiti nobenega problema, ki se postavlja pred evropske narode. Ob koncu svojega govora je Mollet potrdil, da bodo socialisti še naprej uresničevali svoj program ter se borili predvsem za socialno pravičnost. ETBIN KRISTAN V NAŠEM UREDNIŠTVU Snoči je obiskal naše uredništvo s svojo soprogo nas novinarski tovariš, pisatelj Etbin Kristan, urednik »Rdečega prapora« in »Zarje« v Ljubljani pred prvo svetovno vojno. V prijateljskem razgovoru nam je povedal marsikatere zanimivosti o svojem boju za pravice delovnega ljudstva, obrazložil svoje mnenje o življenju v Ameriki in svoje vtise, ki jih je dobil prve dni obiska v Jugoslaviji. Med drugim je dejal: »le v teh dneh, kolikor se mudiva v Jugoslaviji, sem dobil neizbrisne spomine. Najbolj pa me je razveselilo, da se je po drugi svetovni vojni v Sloveniji silno poglobila in razširila kultura. To je pač najboljši dokaz, da se naše ljudstvo razvija in napreduje in da ga v njegovem stremljenju in hotenju ne bo mogla ustaviti in zadržati nobena sila. Našla sva tudi toliko ljubeznivosti in prijaznosti kakor še nikdar v življenju. Želim vam gih so mnenja da je turški veleposla» nik hotel tudi zvedeti, kakšno m-?s.o bi verjetno zavzemali obe državi v po. veljniškem sestavu Atlantskega pakta. To je bil. že drugi veleposlanikov obisk v britanskem zunanjem ministrstvu, odkar se je prejšnji teden vrnil iz Turčije. Vprašanje članstva Grčije in Turčije v organizaciji Atlantskega pakta so sprožiie ZDA pretekli mesec. Na podlagi razgovorov ki so jih imeli pretekli teden v Londonu in Parizu general Omar Bradley, general Dwight Eisenhower ter francoski in britanski načelniki štabov, sodijo, da bosta Grčija in Turčija skoraj gotovo spadali v okvir južnega poveljstva Eisenhowrovega območja. Pričakujejo, da bo v prihodnjih dneh ameriški admiral Robert Cam/y imenovan za poveljnika Eisenhowrovega južnega krila. Nenavadna požarna nesreča vrtalcev ob erupciji zemeljskega plina v Banata V bližini Bele cerkve v Banatu je te dni pri preizkusnem vrtanju za nafto prišlo do nenavadne požarne nesreče, ki pa spričo požrtvovalnosti delavcev ni imela hujših posledic. Pri zaključnih delih na eni izmed vrtin je nenadoma bruhnil zemeljski plin iz velike globine, in sicer s tako silo, da je iz vrtine metalo kamenje in pesek. Kamenje je tako močno udarjalo na železno konstrukcijo vrtalnega stolpa, da so nastale iskre in se je bruhajoči plin vnel. V trenutku je bil stolp v plamenih. Delavci raziskovalne ekip« so takoj začeli lokalizirati požar, da rešijo vrtalne naprave in preprečijo večjo škodo. Z velikimi napori jim je uspelo požar zadušiti in pogasiti. Ob VHtMt Davi Je bilo v Sloveniji P«*«*™ ob^' no vreme s lendenco izbotjšanja. NaJ nižja temperatura je bua 6 C na Jezer skem. Temperatura morja v Tržaškem zalivu »o c. V Ljubljani je bil ob 7. uri zračni pritisk 740.2 mm. pritisk je ustaljen, temperatura zraka 13,5« C. najmžja temperatura 11,4« C, relativna vlaga ’ temperatura 11 »4« C, relativna vlaga 98 /• nebo oblačno 7/8, vidljivost 13 lem. Napoved za četrtek: Zjutraj še rah-la oblačnost, pozneje izboljšanje do jasnega vremena V popoldanskih urah krajevne plohe. Temperatura brez bistvene spremembe. Nocojšnja predstava v lfciblj. Je zaradi bolezni odpovedana. Drami Zahvala katoliških duhovnikov maršalu Titu Sekretariat CirUmetodijsäcega društva katoliških duhovnikov v LR Sloveniji je poslal predsedniku vlade FLRJ maršalu Titu naslednjo brzojavko: Člani glavnega odbora ClrllmetodlJ-skegi društva katoliških duhovnikov LR Slovenije se v imenu vsega članstva iskreno zahvaljujejo Vam, tovariš Maršal, za izdajo uredbe o socialnem zavarovanju duhovnikov. Str 2 SLOVENS KI POROČEVALEC /13. juni ja 1951 / st. m ZDA bodo zavrnile sovjetske predloge za konferenco o mirovni pogodbi z Japonsko nikakršnih nesoglasij glede načelnih ŠOLA LAŽI IN NASILJA „Velikopotezni" načrti Gospodarski položaj Madžarske 'je m radi protiljudske politike pe- štaiskih injormbirojskih voditeljev slej . Hkrati s tem »velikopoteznim* načrtom (ki je nenormalen, ker Madžarska nima surovin za težko industrijo itd.) so peštanski planerji sorazmerno zapostavili gradnjo lahke industrije — namesto 72 objektov so planirali komaj 102 — ter prav tako tudi potrebe madžarske vasi, ki se še ni osvobodila stoletne fevdalne zaostalosti. Medtem ko določa prvotni načrt gradnjo 90.000 vaških stanovanj, pa v novem sploh molčijo o tem. Z zdravstveno zaščito vaškega prebivalstva ni dosti bolje. Prvotno število vaških zdravniških ordinicij so povečali komaj za 50 (ali 15l’/o). V sedanjem petletnem planu tudi ni niti besedice o načrtni elektrifikaciji vasi, o gradnji občinskih javnih zgradb, o napeljavah telefona itd., o čemer je posebej govoril prvotni načrt. Madžarsko vas in madžarsko poljedelsko prebivalstvo pa je vsekakor najbolj prizadel 6. paragraf I. poglavja zakona o razširjenem petletnem planu. Le-ta namreč odreja — za petletno obdobje — mobilizacijo 650.000 novih delavcev in delavk za potrebe industrije in to iz vrst kmečkega prebivalstva in mladine. Prva letošnja odločba o mobilizaciji 62.000 delavcev je samo uvod v vse brezobzirnejši mobilizacijski pritisk na podeželje. Partija madžarskega delovnega ljudstva in vlada sta se pri tem poslužila velikega aparata tako imenovanih partijskih prosvetarjev in uslužbencev. Nedavno je izšla še dopolnilna odločba o »planiranu mobilizaciji ženske delovne sile, ki določa, da mora ženska delovna sila v prihodnje sestavljati 50°/o delovnega kolektiva po-edinih podjetij in ustanov, v nekaterih podjetjih pa celo 80V« (ne oziraje se na matere z majhnimi otroki itd.). Tudi za »prostovoljno* mobilizacijo mladine je poskrbljeno. Zveza madžarske mladine je že objavila razglas, koliko mladincev in mladink se mora odzvati za delovno akcijo v Dunapentelu (kjer grade železarno) in drugod, ter tako manifestirati svojo privrženost »mirovnemu taborus s Sovjetsko zvezo na čelu. Spremenjeni petletni plan Madžarske, kakor tudi vsi mobilizacijski ukrepi v zvezi z njegovim izvrševanjem, niso torej ničesar drugega kot nova manifestacija hlapčevske podrejenosti Madžarske moskovski politiki, hkrati pa pomeni nov napad na življenjsko raven in interese madžarskega delovnega ljudstva. Fč. Washington, 12. jun. (Un. Pr.) Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Mac Dermott je izjavil, da bodo ZDA zavrnil' sovjetski predlog glede dnevnega reda konference za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. Poudaril je, da ni v sovjetskem predlogu ničesar novega in da ponavlja že običajne propagandne očitke ZDA in drugim državam, ki sodelujejo pri pripravah za izdelavo osnutka mirovne pogodbe z Japonsko. V washingtonskih diplomatskih krogih poudarjajo, da ZDA ne bodo sprejele sovjetskega predloga, naj bi v po- tia odseku Kumhve povečal Tokio. 12. jun. (Un. Pr.) Težko topništvo združenega poveljstva lahko že obstreljuje Pjongjang in Kumson. Na odseku Corvona napredujejo sile združenega poveljstva, ne da bi zadevale na odpor, pač pa se je na odseku Kumhve odpor kitajskih enot precej povečal. Na drugih delih osrednjega bojišča se kitajske čete naglo umikajo. Ameriške enote so napredovale nekaj kilometrov severno od hvačonskega rezervoarja. Popustil je tudi odpor kitajskih čet na reki Imdžinu. Stab oboroženih sil Združenih narodov v Tokiju je danes sporočil, da so enote mornariške pehote 20. maja nenadoma navalile na območje Cinan-po na zahodni obali Severne Koreje, južno od Fenjanga. Pri napadu so sodelovale amfibijske enote z britanske križarke »Ceylon«. Po končanih izvid-niških akcijah so se te enote spet umaknile. Bojne ladje združenega poveljstva so danes obstreljevale vzhodno in zahodno obalo Severne Koreje. Letalstvo je bombardiralo zbiranje kitajskih in severnokorejskih čet in prometne zveze južno od Fenjanga. Pogajanja še ne pomenijo popuščanja Washington, 12. jun- (AFP). Delegat ZDA v Organizaciji združenih narodov Warren Austin je Izjavil včeraj v govoru, ki ga je imel na vseučilišču v Georgetownu, da bi bil lahko cilj V vrrtnte Brno, 12. jun- (Tanjug). S sklepom centralnega komiteja KP Češkoslovaške je bilo odstavljeno celo uredništvo partijskega glasila »Rovnost«, ki izhaja v Brnu. Po uradni utemeljitvi je prišlo do tega ukrepa zaradi »napačnih ideoloških tendenc, pomanjkanja vere v ljudstvo in nezdravega kozmopolitskega stališča« dosedanjega uredništva. Dunaj, 12. jun, Generalna direkcija avstrijskih železnic in poštna direkcija sta napovedali novo zvišanje pristojbin. Zvišanje se giblje od 20 do 150%. Telefonski razgovori in radijske naročnine so zvišane za 100%. Lizbona, 12. jun. (Reuter). Portugalski pravosodni minister dr. Manuel Cavaleiro de Ferreira je danes v Lizboni odprl 20. konferenco mednarodnega kriminalističnega odbora. Pri konferen i. ki bo trajala 4 dni. sodeluje 77 delegatov, ki zastopajo 37 držav. Dunaj 12. jun. (Reuter). V britanskem sektorju Dunaja so mimoidoči včeraj preprečili poskus ugrabljenja nekega bivšega ruskega carskega polkovnika. Dva avtomobila sta se ustavila blizu gradbenega urada v III. okraju, kjer je nameščen bivši carski polkovnik Bojuklij kot inženir. Civilno oblečeni možje so ga poskušali spraviti v enega izmed avtomobilov, kar pa so mimoidoči preprečili, nakar je bivši polkovnik zbežal v poslopje gradbenega urada. Damask, 12. jun. (Reuter). Spor med Sirijo in Libanonom zaradi izgona 1000 sirskih delavcev, je zdaj porav- nan. Med obema državama so bili vzpostavljeni normalni odnošaji. Libanon je pripravljen sprejeti delavce nazaj. gajanjih za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko sodelovala tudi Kitajska. Nadalje opozarjajo na to, da zahteva sovjetska vlada sklicanje splošne konference. dejansko izdelavo pogodbe pa prepušča zunanjim ministrom ZDA, Vel. Britanije, Sovjetske zveze in Kitajske. Francosko zunanje ministrstvo je objavilo poročilo, da je John Foster Dulles, posebni odposlanec predsednika ZDA Trumana, proučeval s strokovnjaki ministrstva osnutek mirovne pogodbe z Japonsko. Po razgovorih so m otovili, da med obema državama ni pa se je njihov odpor Združenih narodov v Koreji dosežen, če bi Severnokorejci ustavili sovražnosti in zajamčili, da ne bodo nadaljevali napada. Austin je hkrati pripomnil. da pogajanja še ne pomenijo pomiritve in popuščanja, marveč so glavno sredstvo, s katerim je možno rešiti velike spore v določenem trenutku brez dokončnega uničenja na. sprotne stranke. Britanski minister brez listnice Kenneth Younger je izjavil včeraj v spodnjem domu, da bi morali po mnenju britanske vlade odložiti proučevanje vprašanja sprejema LR Kitajske v Združene narode. Britanska vlada je še vedno na stališču, da morajo delegati pekinške vlade zastopati LR Kitajsko v OZN. Teheran, 12. jun. (Reuter). Delegacija Anglo-iranske petrolejske družbe je prispela včeraj v Teheran, kjer se bo pogajala s perzijsko vlado o vseh vprašanjih v zvezi z nacionalizacijo Anglo-iranske petrolejske družbe. Delegacijo vodi podpredsednik družbe Jackson, ki je snoči izjavil: »Ne nasprotujemo nacionalizaciji Posadka zgorelega letala odlikovana Beograd, 12. jun. (Tanjug). Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je odlikoval člane posadke letala JAT na progi Frankfurt—Beograd za pogum pri letalski nesreči 8. t. m., ko se je letalo vnelo v zraku ne daleč od Miinchna: pilota Branivoje Majcen in Marko Ni-kolajčič sta bila odlikovana z redom zasluge za narod II stopnje in z redom za hrabrost; z redom za hrabrost so bili odlikovani radiotelegrafist Toma Delaš, mehanik Vasilij Vorkapič in strežnica v letalu Anica Ostojič. Skupščina UNESCO Pariz, 12. jun. (Tanjug). Na dnevnem redu Generalne skupščine OZN za znanost, prosveto in kulturo (UNESCO). ki se bo začela 18. junija, bo tudi vprašanje preskrbe s časopisnim papirjem in kakšne posledice bi imela rešitev tega vprašanja na olajšanje širjenja informacij in znanosti. Predlog, da bi to vprašanje prišlo na dnevni red, sta stavili francoska in belgijska vlada. Iskanje izginulih britanskih diplomatov London, 12. jun. Reuterjev dopisnik poroča iz Rima, da sta po govoricah, ki so se razširile danes zgodaj zjutraj, pogrešana britanska diplomata včeraj zgodaj zjutraj prestopila italijansko mejo na Simplonskem prelazu. Švicarska obla5tva niso hotela niti potrditi, niti zanikati, da bi turisti prepoznali omenjena britanska diplomata. Časnikarji, ki so z vso naglico prispeli na Simplonski prelaz, niso hoteli dati nobenih točnejših podatkov o teh nezanesljivih govoricah. Sovjetski manevri ot perzijski meji Teheran, 12. jun. (Reuter). Iz perzijskih političnih krogov se je zvedelo, da je dobil perzijski zunanji minister od Sovjetske zveze zadovoljivo pojasnilo o zbiranju sovjetskih čet na severni meji Perzije. Sovjetski veleposlanik Ivan Sadčikov je bil včeraj poklican v zunanje ministrstvo, kjer je izjavil, da so sovjetske čete tamkaj »samo zaradi manevrov«. D^==== I vprašanj. Londonsko časopisje Ima sovjetsko noto za poskus, doseči odložitev podpisa mirovne pogodbe z Japonsko. »Times« vidi v sovjetskem odgovoru tudi še prizadevanje, da bi se odložila ali onemogočila oborožitev Japonske. Zahodne velesile, ki so jih izkušnje že izučile, so sprevidele, da bi Sovjetska zveza glede na pravico veta, ki jo imajo člani Sveta ministrov, lahko tudi v neskončnost odlagala sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko, čemur pa bi se zahodne velesile rade izognile- »Machester Guardian« pravi, da bi Britanija In ZDA lahko spravile v sklad svoji stališči glede udeležbe Kitajske pri sklenitvi mirovne pogodbe in prepustile Japonski, naj pozneje sama odloči, s katero kitajsko vlado bo podpisala pogodbo. Časopis pravi na koncu, da bi bilo kljub temu v sedanjem trenutku najbolje, če bi se podpis mirovne pogodbe z Japonsko za nekaj časa odložil. Žetev v Ameriki dobro kaže Washington, 12. jun. (Tanjug). Ameriško kmetijsko ministrstvo računa, da bodo pri letošnji žetvi dobili za domače potrebe in za izvoz več kot 330 milijonov metrskih stotov pšenice. Od tega bodo za izvoz namenili več kot 80 milijonov. Na jugu ZDA se je žetev že začela in pričakujejo, da bo to morda osmo zaporedno leto. ko bo znašal pridelek pšenice več kot 230 milijonov metrskih stotov. Po mnenju strokovnjakov bo pridelek ozimne pšenice nekoliko manjši od lanskega, žetev jare pšenice pa bo mnogo boljša. perzijske petrolejske industrije, če bodo Britanci lahko še nadalje sodelovali v njej. Pripravljen sem razpravljati o sleherni stvari. Moja misija ima pooblastilo skleniti kakršen koli pameten sporazum. Najti moramo kompromis, ki ga bosta lahko sprejeli obe strani.« Generalni ravnatelj Anglo-iranske petrolejske družbe Drake je danes sprejel tri člane odbora, ki ga je perzijska vlada ustanovila, da prevzame družbine naprave. Vsi trije so bili tudi imenovani za začasne ravnatelje nacionalizirane petrolejske industrije. Po sprejemu je Drake izjavil, da je perzijske zastopnike sprejel edinole kot zastopnike vlade, ne pa kot ravnatelje nacionalizirane petrolejske industrije. Po njegovih besedah so tekli razgovori v prijateljskem duhu. Zasedanje mednarodne organizacije za kmetijstvo Rim, 12. jun. (Tanjug). Včeraj se je začelo v Rimu 12. zasedanje Sveta mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano FAO. Sodelujejo delegacije 18 držav, med njimi tudi predstavniki Jugoslavije. Na dnevnem redu je tudi svetovni prehrambeni položaj, vprašanje mednarodnih investicij, delovne sile in tehnične pomoči. Generalni direktor Sveta FAO bo poročal o spremembah, ki so nastale v svetovnem prehrambenem položaju po zadnjem zasedanju FAO do danes. Sklepi letalske konference zahodnih velesil Pariz, 12. jun. (Tanjug). Včeraj so bili končani razgovori o povečanju zmogljivosti zahodnih obrambnih letalskih sil. Konference, ki se je začela v četrtek, so se udeležili za ZDA general Vandenberg, za Veliko Britanijo letalski maršal Sir John Slessor, za Francijo general Lecheres in za Kanado letalski maršal Curtiss. Na konferenci so se sporazumeli: 1- Povečati je treba proizvodnjo letalskih sil držav članic Atlantskega pakta in bodo imele ZDA vodilno vlogo pri preskrbi z letalskim materialom; 2. povečati število letalskih in suhozemnih skupnih vaj; 3. razširiti in modernizirati evropska letališča, da bi jih lahko uporabljala tudi raketna letala, in zgraditi oporišča za bombnike v Severni Afriki in Sredozemlju; 4. zboljšati suhozemne komunikacije in radarje; 5. poenotiti letalsko opremo in 6. organizirati manevre, ki naj zagotove popolno letalsko podporo suhozemnim silam. Razprava zagrebškega sodišča o teroristični organizaciji bogoslovcev je na stežaj odprla vrata mrkega kaptol-skega semenišča ter podala slike čudnega, vase zaprtega sveta, ki marsikoga presenetijo in tudi zgrozijo. Ze sam semeniški red odtujuje mlade ljudi svetlemu, polnemu življenju. Semeniščniki ne hodijo k spovedi samo v cerkev, temveč tudi v sobe svojih predstojnikov, od ravnatelja do ekonoma, kajti semeniški predpis veleva, da mora gojenec razodeti svojemu predstojniku in vzgojitelju vse kar misli in čuti, ter mu tudi pripovedovati, kar ve in sliši od drugih. Na ta način se vzgajajo ovaduhi in stremuhi, potuhnjenci in spletkarji. Najbolj težko pa je v semeniškem življenju in po njegovem redu z vprašanjem, kaj je resnica in kaj laž. Semeniščniki so govorili in pisali nepre stano o »rdečem terorju«, o »rdečih taboriščih«, o nesvobodni domovini Hrvatski ter o kratenju verskih in državljanskih pravic, čeprav so sami dobro vedeli, da so to same laži. Dokazi še prevelike svobode so bili v samem semenišču tudi veliki skladi ustaških spisov, ki so jih bogoslovci pridno prebirali ter iz njih jemali snov in vzore za svoje vzgojevanje. Ko so resnico zamenjavali z lažjo, so to opravičevali z interesi vere in cerkve in temu interesu je bila posvečena tudi vsa njihova vzgoja. Kakor sami med seboj v učilnicah bogoslovja in v svojih sobah v semenišču, tako so hoteli tudi pozneje, ko pridejo kot mladi duhovniki v svet, pred ljudstvom trditi, da pri nas ni verske svobode, Ker se dajo laži uveljavljati samo s pritiskom in nasiljem je razumljivo, da so se morali bogoslovci že po redu in namenu svoje šole izvežbati tudi za nasilja. V ta namen So si ustanovili s strogo zaobljubo tajno organizacijo, ki so jo imenovali »hrvatski narodni odpor« in tudi »zvezo Kristusovih kadetov«, da bi na ta način še bolj »poudarili pomen in namen vojskujoče se cerkve. »Kristusovi kadeti« so najbolj nekrščansko grozili z vročim in mrzlim orožjem volivcem in zadružnikom Po vsej deželi, smrt pa Ze od lanske jeseni sem zalaga podjetje »Sadje-zelenjava« izdatno ljubljanski živilski trg. Vpliv tega podjetja na tržne cene je tem večji, čim več raznega blaga pripelje na trg. Ce se potem sprašujemo, kdaj bo na trgu več graha in ali bo kdaj še cenejši, ali se bodo enako lepe češnje še kaj pocenile, zakaj so v Beogradu tržne cene mnogo nižje od naših, itd., je skoraj isto, kakor če bi vprašili delovni kolektiv »Sadja-zelenjava«; »Ali in kaj ste naredili za vse to? Kaj lahko pričakujemo od vas v prihodnjih mesecih?« Pri tem namreč ne gre za majhne reči. To potrjuje že koU-činsko dnevni promet tega podjetja, ki se v zadnjih dneh giblje pri češnjah med 20 in 30 tonami, pri razni zelenjavi pa med 10 in 15 tonami. Torej, ali se lahko nadejamo, da bodo naše gospodinje v kratkem že lahko bolj izbirale in ceneje kupovale? Sodeč po načrtih podjetja, odgovorimo lahko pritrdilno. Nakupovalci pridpo sklepajo pogodbe v Bosni. Srbiji in drugod ter obetajo vagone in vagone zelenjave, bosanskih sliv, marelic, jabolk... Vse to bi prišlo na ljubljanski trg, če ne bi bila po sredi še — prevoz in gotovina! — Železnica že danes križa podjetju račune. Le kako naj sklepa podjetje Kupčije po Srbiji, če potujejo vagoni iz Beograda — in to pospešeni brzo-voz, ki je primemo dražji — po štiri m več dni? Zato plačujemo grah po 34 din, namesto da bi ga bilo dovolj po 18 din. Tista močno nagnita salata pred približno mesecem dni, nad katero so se gospodinje zgražale, se je vnela ravno na tej »pospešeni« štiridnevni poti. Tu gre za popolnoma nerazumljivo »logiko«. Generalna direkcija je izdala železnici nalog, da imajo vagoni z zelenjavo prednost in da morajo brezpogojno in brez odlašanja naprej. Ko pa je podjetje prevzelo napol gnilo zelenjavo in zahtevalo .tdškodnino, so ga odpravili s pojasni lom, da je še v veljavi neki predpis, po katerem sme potovati takšna pošiljka tudi celih sedem dni! Menimo, da mora Generalna direkcija železnic Kar najhitreje razvozljati ta čudni klopčič, da železniški prevoz ne bo so napovedovali tudi svojim tovari* šem, ki bi organizaciji nasprotovali. Vse to je bilo popolnoma skladno s semeniškim redom in o vsem tem so bili poučeni predstojniki semeniščni-Kov. katerim gojenci ne smejo prikrivati niti svojih misli, kaj šele svojih dejanj. Gojenci morajo svoje predstojnike tudi v vsem posnemati in dolžni so jim popolno pokorščino. Med njihovimi predstojniki je bil tudi ekonom, o katerem so vedeli obtoženci povedati, da je zelo spreten in iznajdljiv človek za svoje koristi, ker je znal špekulirati z valutami ter preskrbeti vse, za kar je kdo dobro olačal. Ker je bila po redu ln pravilih seli eniškega življenja borbenost za verske interese na pivem mestu, se na razne moralne zadeve ni gledalo preveč strogo. Ustanovitelj »Zveze Kristusovih kadetov« je imel ljubico, mlado sorodnico župnika iz svojega rojstnega kraja, in njegovi predstojniki so vedeli, da je z nio nekaj tednov preživel v Opatiji. Tako kršitev čistosti duhovniškega pripravnika pa ni bila tako pregrešna, kakor bi bilo pregrešno sodelovanje semeniščnikov pri urejevanju študentovskega mesta, ki je bilo Po nasvetu predstojnikov odklonjeno, ker se za semeniščnike in bogoslovce ne spodobi, da bi delali skupaj z dekleti. In cilj vsega tega? — Država, kakršna je bila ustaška Hrvatska, ki se je tolikanj postavljala in proslavljala kot katoliška. V imenu katolicizma je preganjala in pobijala Srbe, v imenu krščanstva pa je iztrebila Žide na najgrozotnejše načine. Ta cilj in ta vzor sta bila gonilna sila vst_a življenja kaptolskega semenišča. Delovni uspeh v tovarni otroške konfekcije V ponedeljek so v tovarni otroške konfekcije v Šoštanju proglasili dve udarni brigadi. Prva Je v mesečnem tekmovanje za večjo storilnost dela presegla normo za 41*/*, druga za 37•/». Med 23 proglašenimi udarnicami je ena že petkratna. nekaj je dvakratnih udarnic, precej pa jih je. ki so prvič prejele ta naziv. Vse pravijo, da bodo tekmovanje za večjo storilnost dela še nadaljevale. B. V. več oviral zelo občutljive preskrbe našega trga. Druga resna nevarnost za bodoče poslovanje podjetja postane lahko pomanjkanje gotovine. Ne gre za j>o-manjkanje plačilnih sredstev. Saj se v tej trgovini denar zelo hitro obrača; podjetje danes blago nabavi, dan pozneje ga že proda in denar je spet tu. Toda podjetje ne more plačevati olaga v gotovini, kolikor bi hotelo. Tako imenovani gotovinski plan mu določa meje in čez te meje sme na-oavljati blago le z brezgotovinskim obračunavanjem po banki. To pa pomeni. da brez gotovine ne more kupovati od privatnega pridelovalca, marveč le od državnih odkupnih podjetij ali zadrug. Ce gledamo na to * stališča dobrega trgovanja;, nastane vprašanje, kaj je pametneje: da kupuje podjetje sveže blago naravnost od pridelovalca, ali da ga mora kupovati zaradi nekih finančnih omejitev šele iz dm ge roke, namreč iz skladišč odkupnega podjetja? Ali nismo zvezali s tem rok tudi nakupovalcem, ki naj bi med seetoj tekmo, vali za nakup čim lepšega blaga? Podjetje si je že doslej večkrat pomagalo tako, da je nakupovalo blago neposredno od kmetovalcev, če mu odkupna podjetja niso nudila dovolj lepega blaga ali če so predrago računala. (Tak je bil primer s češnjami.) In končno se vprašamo; mar nf vseeno, ali dobi kmet denar od nekega odkupnega podjetja ali od trgovskega podjetja »Sadje-zelenjava«? To vprašanje bi verjetno lahko rešili tako. da dobj podjetje »Sadje-zelenjava« več gotovine, pa čeprav prihraj-šamo zanjo nekoliko — če je potrebno — odkupovalce 'posrednike. Ce pa ie podjetje »Sadje-zelenjava« dobilo premalo gotovine zato, ker so drugi za gotovino nakupili ogromne količine vina in drugih živil — in s tem neupravičeno povzročili znaten skok cen — potem se kaj takega ne sme oonoviti v prihodnjem tromesečju. Nesporno je. da gotovinski plan ne sme vezati rok naši trgovini z zelenjavo, ker bi v tem primeru bili oškodovani ie potrošniki. Temu pa se moramo izogniti. ab. Kitajske čete se na osrednji fronti naglo umikajo Anglija za ?sak pameten sporazum s perzijsko vlado Glavni dobavitelj ljubljanskega trga pred resnimi ovirami Toneta Seliškarja jubilejna knjiga „HIŠA BREZ OKEN(( (Sindikalna založba y Ljubljani 1950) Med jubilejnimi knjižnimi izdajami zaanjtAa so bile drugod bolj potrebne. Za stra-niškj rudnik se je začel pozimi zanimati krajevni ljudski odbor Stranice. Nekaj delavcev in okoliških kmetov ie začelo kopati Pretekli mesec pa je krajevni ljudski odbor podjetje registriral. zaposlil 6 stalnih rudarjev in namenil podjetju za začetek 120.000 dinarjev obratnih sredstev Za straniški premog se zanimata železarna Store in tovarna kovanega orodja v Zrečah ki je najbližja rudniku. Ce se bo pridobivanje premoga razvilo, bo treba zgraditi tudi dovozno cesto do rudnika. Ustanovna skupščina združenja poklicnih šoferjev Ze od začetka letošnjega leta so se poklicni šoferji ukvarjali z tnisljio, da bi ustanovili svoje društvo. To nalogo so poverili iniciativnemu odboru, ki JO je izpolnil ter pred ustanovno skupščino poročal šoferjem o svojem delu. Številni šoferji iz vse Slovenije so pravilno razumeli pomen združenja, ki naj Jih poveže v močno organizacijo, sposobno, da ščiti njihove interese in interese skupnosti. Ustanovna nedeljo. skupščina je bila zadnjo Še neka] o nesreči našega potniškega Letala pri Aichactiu Včeraj smo poročali o nesreči naflega potniškega letata pri Aichachu, danes pa smo naprosili za kratko pojasnilo še direktorja ljubljanske Drame öiavka Jana, ki je oil mea potniki tega letala. Iz Frankiurta smo vzleteli a nekaj zamude, je uejai. Zaradi siabega vremena smo leteli najprej v višini 40uu m m šele nato je dobil pnot dovoljenje, "da sme poleteti na višino 1500 m. v potniški kabini sem imel sedež v drugi vrsti (prva je bila prazna). Tako sem mogel slediti vsem naporom članov posadke pri reševanju letala. Kmaiu naio, ko se je letalo spustilo nize, se je zazeio iz zavoja, ki je bil nedaleč od motorjev v pilotski kabini, vleči gost dim. Torej zavoj, ki je prišel po neznanem naključju na nepravo mesto, je začel goreti! Tedaj se je začelo gašenje, ki se je zdelo, da traja celo večnost, v resnici pa le nekaj minut. Sprva so člani posadke hoteii zadušiti ogenj s cunjami in oblekami. Ko to ni pomagalo, so se spomnili na aparat za gašenje, pa tudi ta je odpovedal. Ker smo imeli premalo vode, smo dali potniki še svoj čaj. Vsa ta rešilna sredstva, ki smo jih podajali iz roke v roke od zadnjega dela kabine, kamor smo se medtem potniki spravili, pa do pilotske kabine, kjer se je bila borba za naš obstanek, niso pomagala. Zaradi razširjajočega se ognja ln ker je bila tudi škatla prevelika, tega zavoja niso mogli odvreči iz letala. Med vsem tem prizadevanjem se je zlasti odlikoval pilot Branivoj Majcen, ki je že ves gorel in nas kljub temu stalno opozarjal na nevarnost. — Eksplozija, eksplozija • • • — Ležite! Vležite se! — V tem se nam je začela zemlja približevati z neverjetno hitrostjo. Sprva smo videli le črno piko — smrekov gozd, šele pozneje smo začeli razločevati pokrajino. V tej minuti, ko se je pilot Majcen odločil za pristanek in zato za strmoglavi let, Je že vrgel od sebe gorečo jopico. V zadnjem hipu, zdi se mi, da smo bili le še nekaj deset metrov nad zemljo, sem znova videl Majcna, kako je potegnil ročico in letalo uravnal. Med vsem tem smo bili potniki mirni. V pričakovanju smrti, ki smo jo že vsi Družinska tragedija V Tolminu Zakonca Jože Matjaievlč, starejši vodnik pri obmejni četi v Kobaridu, in žena Lucija sta živela v stalnem nesporazumu. Dne 8. t. m. sta se zopet močno spria. V silnem razburjenju Je najpreje Matja-ževič svojo ženo zadavil, nato pa še sebe ustrelil v glavo. Bil Je na mestu mrtev. pričakovali, smo postali celo apatični. Sam sem sprva pomislil na družino, nato še na Dramo, potem pa na prav ničesar več. Vsi smo bili mirni in gledali le v zemljo, ki je drvela nasproti. Sledili so trije močni sunki, nas je vrglo v zrak in že smo pristali na nekoliko nagnjenem travniku sredi visoke trave. Pri tem pristanku se je levo krilo letala polomilo, zadnji del pa tako zaril v zemljo, da je bilo od vrat, ki so navadno od tal dvignjena okoli poldrug meter, le pol metra. Po srečnem naključju ln zaradi velike požrtvovalnosti pilota Majcna smo ostali vsi potniki nepoškodovani. Uspelo nam Je celo rešiti večji del prtljage, med tem ko je letalo z manjšimi zaporednimi eksplozijami gorelo dalje. Da smo bili preskrbljeni na nadaljnji poti, da smo dobili za prevoz v München omnibus, v Münchnu že rezerviran prostor v hotelu, ranjeni člani posadke pa takojšnjo zdravniško pomoč ter končno, da nas Je pet potnikov nadaljevalo pot v domovino z vlakom, se Imamo predvsem zahvaliti požrtvovalni uslužbenki JAT v Münchnu. O naši hvaležnosti vsem članom posadke ne bom govoril, saj Je prevelika, da bi Jo mogli spraviti na papir. Povem naj še to, da smo naleteli pri domačinih na gostoljubje. Pr! vsem tem pa ni manjkalo niti novinarjev, ki so bili med prvimi gledalci na kraju nesreče. Prometna nesreča zaradi prehitre vožnje Preteklo soboto zvečer Je šofer tovornega avtomobila S 4415 iz Ljubljane vozil s preveliko brzino po cesti Celje-Ljublje-na, pri vasi St. Ožbalt pa Je izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil v Jarek. Hudo ranjenega so odpeljali v celjsko bolnišnico, na avtomobilu pa Je okvare za 10.000 din. Smrt v vodi Pretekli teden se je Ivan Cerar, uslužbenec ekonomije Gradis v Volčjem potoku pri Kamniku, v družbi Maksa Urba-nje vozil s čolnom ob tamkajšnjem jezu. Zaradi neokretnosti in slabe izurjenosti veslačev se je čoln prevrnil in sta oba padla v vodo. Urbanja se je takoj znašel in je hotel pomagati Cerarju, da bi se oprijel čolna in prišel na varno. Tudi pomoč bližnjih ljudi, ki so na klic Urban je prihiteli s splavom, da bi fanta rešili, je ostala brezuspešna. Cerar je utonil in so ga našli mrtvega šele, ko so izpustili vodo pod zapornico. BEL OK RAJNSKI ODBOR ZA UREDITEV ZUPANČIČEVEGA MUZEJA, Odkritje spomenika ln spominske plošče na Vinici vabi prijatelje in znance ter ostale častilce največjega sina Bele krajine k odkritju spominske plošče, spomenika tn spominske sobe Otona Zupančiča 17. junija ob il. v tniške slovesnosti bodo združene z velikim belokrajnskim festivalom, na ka-teren. bodo sodelovale folklorne skupine, godbe, pevski zbori itd. Clane «indikatov in planinskih društev opozarjamo, da si na podlagi objav orga-2ii7ira.o izlet v Vinico. Odhod iz Ljubljane z izletniškim vlakom ob 4.15 in rednim vlakom ob 8. Povratek iz Črnomlja z izletniškim vlakom ob 18. In rednim ob 16 54. Iz kolodvora v Črnomlju bodo v Vinico vozili avtobusi in kamioni. DNEVNE VESTI KOLEDAR Sreda, 13. junija: Anton, Zlata. Četrtek, 14. junija: Metod, Radoslav. SPOMINSKI DNEVI 13. VI. 1942. — V Ljubljani ustreljenih 6 talcev, med njimi Dušan Podgornik, Lojze Lubej, Janez Porenta. 13. VI. 1944. — Kozjanski odred Jo zavzel postojanko Jurkiošter. 13. VI. 1948. — izročena prometu pionirska pioga v Ljubljani. ♦ Glavna uprava vlade LRS za lokalno Industrijo in obrt se je preselila v Ljubljani v Parmovo ulico 33. Stranke sprejema od 10. do 13. Telefoni 32-54, 51-27, 51-35 Poštni predal 330. Absolventi 8 a razreda I. dr*. realne gimnazije v Ljubljani iz leta 1936 se zberemo ob 15-1 etnici mature v gostilni drman v Mednem 16. junija ob 19.30 ln ne 17., kot Je bilo pomotoma objavljeno. V soboto 16 Junija ob 20. se zberemo maturanti. 8. b razreda I. drl. real. gimnazije v Ljubljani v gostilni pri «Slepem Janezu« v Dravljah, da proslavimo 10-letruco mature Vabljeni vsi! 1745-n Poročila sta se Janez Armlč ln Anica ß-vigelj Iskreno čestitamo. 1449-n Plezalna šola v Ljubljani obvešča, da •o praktične vaje v četrtak 14. junija na Tumcu. Putnik organizira v nedeljo 17. junija Izlet v Postojno in Opatijo. Prijave sprejema poslovalnica Ljubljana. 1743-n Podjetje »Cegrad« Ljubljana, Franko-panska 11, obvešča vsa podjetja, ustanove tn urade, da ima poštni predal Št. 268. Zaradi hitre šega dostavljanja pošte prosimo, da se pri naslavljanju dopisov pripiše zmeraj tudi številka poštnega predala. 1451-n Polivinil ženske moške dežne plašče, otroške pelerine, predpasnike, sončke Itd. Vam nudi Trgovsko podjetje »Tekstu«, Ljubljana, poslovalnica Frančiškanska ul. 5. (vogal pasaže). 1452-n Podeželske poslovalnice vabimo na brez-bbvezen ogled naših zalog manufaktur-nega ga’anterijskega, drogerijskega blaga, lesenih izdelkov in suhe robe, Trgovsko podjetje »Tekstil«, Ljubi Jan?. Pred Škofijo 3. Podjetje Les Ljubljana prosi v«e svoje dobavitelje ln odjemalce, da ▼ bodoče naslavljajo vso pošto na Les Ljubljana, Ljubljana, poštni predal it. 364. 1744-n Uprava trg. podjetja Slovenlja-avto, Ljubljana, FranScopanska ul. 21, prosi vs« dopisovalce, da naslavljajo pošto na Sloveni j a-avto, Ljubljana, poštni predal 35. GLEHAUSCt DRAMA LJUBLJANA Četrtek. 14., ob 20: Krleža: Vučjak. Red dramski F. Petek, 15., ob 20: Jonson: Volpone. Za-kjučena predstava za sindikate Glavne uprave za promet. OPERA Četrtek 14., ob SO: Mascagni: Cavalleria rusttcana. Leoncavallo: Glumači. Zaključena predstava za Ljudsko milico in MINOT. Petek 15., ob 20: Ponovitev opernega večera Akademije za glasbo. Izven. KONCERTI Frank Peleg, pianist Iz Izraela, bo koncertiral v ponedeljek 18. junija v Filharmoniji. Na sporedu: Mozart fantazija ln fuga, Beethoven Sonata op. 111, Mu-sorgski Slike z razstave, Ben-Halm Sonatina, Tajčevič 7 balkanskih plesov. Vstopnice za abonente rednih simfoničnih koncertov v četrtek, za ostale interesente od petka dalje v knjigarni mu-ztkallj. 1446-n Akademija za glasbo bo priredila Javni nastop študentov klavirja AG in SGS iz razreda prof. Antona Trosta, drevi ob 20. v Filharmoniji. Na sporedu Bach, Liszt, Chopin. Tajčevič, Schuman, Franck- Sporedi kot vstopnice v knjigami muzikallj. 1447-n Akademija za glasbo bo priredila v četrtek 14 Junija ob 20. v mali dvorani Slovenske filharmonije Javno predavanje diplomanta VI. oddelka (skupina za glasbeno zgodovino) Rafaela Ajleca »O stilni problematiki nizozemske šole« (seminar za občo glasb zgodovino doc. V. Ukmarja). Predavan)« bo spremljano z Ilustracijami. Vstop prost. 1448-n PREDAVANJA »O vpliva Industrijskega razvoja na znanstveno-raziskovalno delo v kmetijstvu ZDA bo kot gost Agronomske in gozdarske fakultete predaval g. dr. Freeman S Howlett, profesor na univerzi v Columbusu, Ohio, ZUA. Predavanje bo v petek 15. t. m. ob 17. v fizikalni dvorani ljubljanske univerze. Po predavanju bodo predvajani nekateri dokumentarni filmi o stanju ameriškega kmetijstva. Predavanje bo zanimivo predvsem za kmetijske ln gozdarske strokovnjake, biologe, ekonomiste tn vse slušatelje. V Četrtek 14. junija ob 20.30 bo v Domu sindikatov, Miklošičeva cesta 22, predaval g. Victor Feather, namestnik generalnega tajnika Trade-Unionov Velike Britanije, o temi »Pota in metode nacionalizacije v Veliki Britaniji«. Po predavanju bo diskusija. K številni udeležbi vabita Društvo pravnikov LRS in Glavni odbor sindikatov Slovenijo, KINO LJUBLJANA — UNION: ameriški film: »Mildred Pierce«. Kratki film: Filmske novosti 23. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — MOSKVA: angleški film: »Obala«. Kratki film: Očividci resnice. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — SLOGA: ameriški film: »Bil sem vojna nevesta«. Kratki film: Srbski mesečnik 31. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — TIVOLI: ameriški film: »Mildred Pierce«. Kratki film: M es. JA 26. Predstava ob 20.30. — TRIGLAV: avstrijski film »Prijatelja«. Filmske novosti 20. Predstave ob 18. in 20. — SISKA: avstrijski film »Prijatelja«. Filmske novosti 21 Predstavi ob 18. in 20. — VEVČE: poljski film »Prepovedana pesem«. Filmske novosti 14, OBVESTILA OPOZORILO Poverjeništvo za stanovanjske zadeve MLO Ljubljana opozarja, da ,se vlagajo prošnje za dodelitev stanovanj in poslovnih prostorov za vse one, ki so v Ljubljano službeno premeščeni ali ki so novodošli in so brez stanovanj pri poverjeništvu za stanovanjske zadeve MLO Ljubljana, Nabrežje 20. septembra 2/II. Vsi ostali prosilci vlagajo prošnje v stanovanjskih zadevah še nadalje pri stanovanjskih poverjeništvih pristojnih rajonskih ljudskih odborov. 1860-a VSEM BORCEM IN OFICIRJEM VII. SNOUB FR. PREŠERNA Pozivamo vse bivše borce ln komandni kader VII SNOUB Fr. Prešerna, da pošljejo takoj svoje sedanje naslov« ln podatke, od kdaj do kdaj so bili v Prešernovi bngaai in na kakšnem položaju na Okrajni odbor ZB NOV Kranj-oko-lica. Istočasno obveščamo, da bo 8. julija ob 8, na Okroglem pri Kranju zbor brigade ob priliki 8. obletnice njene ustanovitve. Na proslavo obletnice brigade vabimo. — Pripravljalni odbor. 1855 OBVESTILO NABIRALCEM BOROVNIC Obveščamo nabiralce borovnic ln Kmetijske zadruge, da so za letošnji odkup določene naslednje odkupne cene: za 1 kg svežih Damiznlh borovnic 50 din, za 1 kg svežih industrijskih borovnic 16 din. Opozarjamo Kmetijske zadruge, s katerimi smo sklenili posebne pogodbe glede dobave namiznih izvoznih borovnic (izključno z roko brano blago), da počakajo s pričetkom odkupa na našo objavo v časopisih, s katero bomo določili dan pričeti-a odkupa za posamezne okraje, ker moramo pristopiti k odkupu organizirano, tako da bo dosežena dnevno določena minimalna količina, ki je za izvoz potrebna. Zadruge naj nas telefo-nično obveščajo, čim je v njihovem okolišu dosežena ta možnost. Zbiranje naj se vrši samo v suhem vremenu. Alko, Ljubljana, Frankopanska 8, tel. 29-55. 35-68. ^859-a STANIČEVA KOCA POD TRIGLAVOM V triglavskem pogorju je redno oskrbovana Staničeva koča od 10. Junija. Pristop je mogoč skozi Krmo popolnoma varen ln lahek, tudi brez smuči, ker «« «neg ne udira. Ne priporoča se M* enkrat pristop skozi Kot zaradi velikih množin snega in nevarnosti plazov. Smuka Je jako ugodna in idealna po vseh okoliških smučiščih. Koča na Zasipski planini v Krmi pa je oskrbovana le v sobotah popoldne in nedeljah ves dan. V primeru poseta večjih skupin je pred--hodno javiti na Planinsko društvo Javornik, Kor. Bela. 1856-a PRESKRBA GLAVNA UPRAVA ZA TRGOVINO IN PRESKRBO OBVEŠČA vsa trgovska podjetja, katera se bavijo z nakupom brzopokvarljive robe iz notranjosti države, da se ravnajo po sledečih navodilih, katere smo prejeli od Direkcije železnic Ljubljana — prometno-transportni oddelek. Za hiter prevoz sadja, zelenjave in drugih, predvsem hitro pokvarljivih vagon-skih pošiljk iz notranjosti države, prvenstveno za izvoz preko Jesenic, Maribora in Sežane, je uvedla železnica iz beograjskega vozilišča dnevno tri direktne brzotovorne vlake. Ce ti vlaki niso izkoriščeni s pošiljkami za Izvoz, prevažajo lahko tudi hitro pokvarljive pošiljke v domačem prometu na večje razdalje. Vlaki sprejemajo pošiljke tudi na priključnih postajah s stranskih prog, če pošiljke prisptjo pravočasno za priključek na te vlake. Vozni red teh vlakov je naslednji: vlak štev. 30 iz Topčidera ob 6, prihod v Zalog pri Ljubljani ob 8 naslednjega dne; smer vlaka Sežana; vlak BŠ štev. 10 iz Beograda ob 4, prihod v Zalog pri Ljubljani ob 20 Istega dne; smer vlaka Jesenice; vlak štev. 32 iz Zemuna ob 14, prihod v Zalog pri Ljubljani ob 13 naslednjega dne; smer vlaka Jesenice. Priporočamo, da transportantl že pri naročilu voz zahtevajo, da se pošiljka teh vrst tuzemskega prometa (pogojno t. j. po možnosti) napotijo z navedenimi vlaki, da se s šefom nakladalne postaje sporazumejo glede časa, do kdaj morajo biti pošiljke naložene in odpravljene zaradi pravočasnega priključka, da zahtevajo, da se vagoni olistajo z nalepnlcaml, ki so predpisane za nujno in hitro pokvarljivo blago ter da se pošiljatelji pobrigajo za event, potreben, pravočasen zdravstveni in kvalitativen pregled pošiljke. Istočasno opozarjamo vsa trgovinska podjetja, da nas pismeno obveste o dosedanjih tezkočah prevoza, nastale škode in «lično. b pisarne Glavne oprave Ati za trgovino in preskrbo. UMRLI Umrl je naš predragi očka RUDOLF SIMONČIČ, upokojenec. Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek 14. t. m. ob 16. na mestno pokopališče Pobrežje v Mariboru. — Žalujoče družine: Simončič. Zmac, Brecelj, Sarabot, Stanovnik; brata: Francelj z družino, dr. Pavel, sestra Mici m ostalo sorodstvo. — Maribor, Slovenj Gradec, Vipava, Litija. 1863-a Svet za presveto in knlturo MLO Ljubljana sporoča, da je 3. Junija nenadoma preminul ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani JOŽE KOSMATIN. Zaslužnega prosvetnega delavca bomo ohranili v trajnem spomin: 184?-» Klasična gimnazija svojemu ravnatelju Jožetu Kosmatinu Pokojni ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani Jože Kosmatin se je rodil v Ljubljani 3. Januarja 1908. Od f. realčnega razreda dalje se je preživljal sam. Po maturi na realki v Ljubljani Je študiral na filozofski fakulteti naše univerze zemljepis in zgodovino Diplomiral je leta 1934. Štiri leta je čakal na državno slnž-bo. V tem času je odslužil vojaški rok, potem pa se Je preživljal kot knjigovodja, pomožni urednik Krajevnega leksikona ln prefekt srednješolskega internata v Akademskem kolegiju v Ljubljani. Profesorsko službo je nastopil 1. novembra 1938 na klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je ostal eno leto, nato pa je bil premeščen na in. moško realno gimnazijo. Tam je služboval do svoje aretacije dne 15. januarja Jože Kosmatin, ravnatelj klasične gimnazij« 1944. Od 18. Jan. 1844 do I. junija 1945 je bil v koncentracijskem taborišču Dachau. Po vrnitvi je bil najprej delegat tečajne gimnazije za borce in aktiviste, potem od jeseni 1946 ravnatelj na II. gimnaziji v Ljubljani, od septembra 1948 šef organizacijske grupe na ministrstvu za prosveto. Od jeseni 1949 je bil ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani do 3. junija 1951, ko je na geografski ekskurziji v Istro pri Pažtnu v vodah nenadno narasle Fojbe izgubi] življenje. 2e teden dni je ln več, kar nas Je presenetila novica o tragični smrti priljubljenega ravnatelja klasične gimnazije v Ljubljani. Nenavadne okoliščine so bile vzrok nenadne nesreče. Ko so razbesnele vode preko skal in brzic odnesle svojo žrtev, po človeški pameti rešitev ni bila več mogoča. A vendar smo vse te dni premišljevali, kako bi nam prav tako nepojmljive okoliščine mogle vrniti tega moža, za katerim mora žalovati sleherni človek, ki ga je poznal. Ravnatelj Jože Kosmatin je bil človek izrednih lastnosti. Vsi so ga cenili, spoštovali in imeli radi, ko je bil Be med nami, m prave njegov« vrednosti se je verjetno le malokdo ravedal. Saj je bil Jože Kosmatili sam tako zelo preprost, skromen ln naraven, tako malo je mislil nase, tako malo poudarjal sebe, da s« 1 ladje niso zamislili nad njim in njegovo čudovito vedrino, neizčrpno delavnostjo, žilavo vztrajnostjo in nezlomljivim optimizmom, marveč s« Jim je vse to zdelo tako naravno, kakoi je naravno, da sije podnevi sonce in da ponoči žarijo zvezde I jasnega neba. Sedaj, ko je tako nepričakovano odšel od nas, ko je zazijala za njim tako mučna praznina, se čedalje bolj zaokrožuje podoba tega blagega .in tako nenavadnega človeka. Iz težke mladosti, iz šolskih let, v katerih se Je moral že sam preživljati, iz dobe morečega čakanja na službo, iz strahot nemškega taborišča Je rešil lepo, veliko, vedno znova pomlajajočo se vero v človeka. Znal je zaapatl v dobre, ustvarjajoč« sile v svojih soljudeh, ker jih Je sam čutD v tebi. Po stroki Je bil Jože Kosmatin geograf in zgodovinar. Zanimal pa so Je za vse pojave v življenju in naravi, za vsa področja človeškega udejstvovanja. Tako zanimanje za vse, kar nudi življenje, je znamenje pravega izobraženca. Nikdar te ni odslovil, pa če Je bil še tako zaposlen, če sl prišel k njemu z novim predlogom, s kakšno pobudo, ki bi utegnila koristiti kjer koli in v čemer koli. Kako Je znal poslušati ia kako so se mu izza naočnikov zableščale oči, če je slišal dobro pripravljeno predavanje, če ga je presenetila nova misel, za katero Jo menda kar nagonsko spoznal, da bo plodna. Rad je poslušal, kadar so se križala mnenja, hitro je našel jedro vprašanja in točno ločil zrno od plevela. Za ravnatelja Kosmatina Je bilo nekaj povsem vsakdanjega, samo po sebi razumljivega, da se je ves predajal zastavljenim nalogam in da jih je vselej Izpolnjeval po svojih najboljših močeh. Prt svojih sodelavcih je cenil trud in napor, s pravično, odkrito, resno, a tudi šegavo besedo Je nenehno posegal v delo. Ni skrival, kadar je bil zadovoljen, kadar pa Je moral kaj grajati, je to storil g tako tankim čutom za mero, tako prisrčno in mirno, da si mu moral biti hvaležen za opozorilo, da si mu moral ugoditi in še vesel si bil, če tl je to uspelo. Nad vse Je cenil pravilen odnos do dela in povsod je uveljavljal načelo popolne moralne odgovornosti zanj. Pri presoji pa ni bil malenkosten. Vedel Je, da vsakdo, kdor dela, lahko kdaj naredi tudi kaj narobe. Pač pa Je odločno odklanjal malomarnost, nerednost, površnost ali celo brezbrižnost. V vsem svojem življenju je mislil le na druge in delal le zanje. Vsaj enkrat samkrat bi bil moral pomisliti tudi nase, a še takrat je to opustil. Tako smo ga izgubili. Sedaj žalujemo za ravnateljem Kosmatinom. Odveč bi bilo obljubljati, da ga ne bomo nikoli pozabili. Saj ga nikoli pozabiti ne bomo mogli. Poštenim železničarjem iemlfejo ugled Včerajšnja zadna razprava proti tatovom na železniški postaji Vižmarjih, je bila zelo burna. Večina obtožencev, ki so bili včeraj zaslišani, Je svoje grehe priznala, drugi pa so Jih spet zakrknjeno tajili in na vse mogoče načine zmanjševali svojo krivdo. Na včerajšnji razpravi so bili zaslišani obtoženci, ki so od pravih tatov kupovali ter skrivali blago in glavnim krivcem pomagali pri tatvinah. Ze Ferdinand Pintar, prometnik na postaji v Vižmarjih, ki Je bil včeraj prvi zaslišan, je na vse načine hotel zmanjšati svojo odgovornost, da je prejemal od tatov vino, orehe in mandlje. V svojo obrambo Je razvil pravo filozofijo: »Ze od nekdaj jemljejo cariniki na pregled vino, pa tudi železničarji ga lahko, če cisterne puščajo, zato sem od njih sprejemal vino, ne d« bi pomislil, da je »ukradeno«. Tako je sprejel nad 30 litrov vina. Sicer Je slišal govoriti, da uslužbenci na postaji kradejo, to je že stara stvar, da železničarji kradejo, je izpovedal. Ko ga je sodnik — porotnik vprašal, kateri predpisi dovoljujejo, da lahko železniški uslužbenci odvzemajo vino iz cistern zase. je tudi Pintar utihnil. Saj je bilo tudi njemu prav gotovo dobro znano, da so tatovi po vsem St. Vidu iskali namesto mehanikov, ki bi popravili cisterne, steklenice, da so si lahko natakali vino, ki so ga nato tudi razprodajali Tudi železničarji, ki so bili v porotni dvorani, so Pintarja kar postrani gledali, ko je blatil njihov ugled. Kaj bodo šele rekli drugi zavedni železničarji, ki s« trudijo za uspeh naših železnic ln ki jim ti tatovi s svojim nepoštenimi dejanji kradejo ugled. Franc Strniša, ki je sprva vedel za tatvine, mat»-pa se je pridružil ostalim tatovom, je pred sodiščem delno priznal svoje grehe, ki pa jih je opravičeval: Vino j? teklo, dobro Je bilo, v gostilni se ni dobilo, pa smo si ga natakali. Mirko Okoren je svojo krivdo v celoti priznal, prav tako tudi Alojz Cerar, ki ga je zapeljala samo želja po pijači. Zena glavnega obtoženca Marija Orel je sicer priznala, da je vedela za tatvine svojega moža, odločno pa je zanikala, da bi bila sode’ovala pri njih. Po soočitvi obtožencev in zaslišanju prič se Je sinoči razprava končala. Danes dopoldne so imeli zaključno besed» javn> tožilce, zagovorniki in obtoženci. O obsodbi bomo poročali jutri. Mestni odbor Sindikata učiteljev in profesorjev v Ljubljani sporoča, da je nesreča iztrgala iz naše srede tovariša JOŽETA KOSMATINA, ravnatelja klasične gimnazije v Ljubljani in člana našega odboia. Z njim smo izgubili iskrenega tovariša ln izredno požrtvovalnega borca za socializem. Njegov spomin nam bo svetel vjor za delo. — MO SUP Ljubljana. 1857-a Sindikalna skupina klasične gimnazije v Ljubljani sporoča, da nam je sredi dela omahnil v smrt naš priljubljeni tovariš in najpožrtvovalnejši sindikalni delavec — ravnatelj JOŽE KOSMATIN. Po dolgi ln mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče, brat h, stric VILJEM POŽGAJ, knjigovez in posestnik v Kranju. K večnemu počitku ga bomo spremili v četrtek 14. junija ob 17. na pokopališče v Kranju. — Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. 1858-a Za vedno nas Je zapustil naš nadvse skrbni mož, oče, bratranec, svak in stric FRANC ZRIMC, žand. nared, v pokoju v 65 letu starosti. Nepozabni pokojnik leži na Zalah v kapelici Sv. Petra od koder ga spremimo na njegovi zadnji poti v četrtek ob 14.30 na pokopališče. Globoko žalujoči: Marija tena, ing. Boris, Marjan sinova, Mira hči, bratje, sestra, bratranec in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, Koper, Ig, Detroit, Lorain, Ljubljana, Koper, Ig, Detroit, Loran, Po dolg', tručni bolezni nas je zapustil naš nepozabni oče, stari oče, brat, stric JOŽE ŠUŠTARŠIČ upokojenec. Pogreb bo v četrtek 14. junija ob 15 iz Zal Frančiški,ve mrliške veže. Žalujoči: sinovi in hčere, vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo. Sorodnike in prijatelje obveščamo, da Je umrla 12, junija naša skrbna in dobra sestra teta in svakinja KRISTINA CERVENA roj. MODIC zdravnikova vdova. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 14. junija ob 15.30 iz Andrejeve mrliške veže na Zalah. Žalujoči: Anton in Karm Medic, brat in sestra in ostalo sorodstvo, MALI OGLASI PRODAM globok, pleten otroški voziček Aleševčeva 6, pritličje. AVTOMATERIAL razprodaja podjetje Elektromehanične delavnice Črnuče pri Ljubljani. Material Je dobre kvalitete za vse rezervne dele tovornih ln osebnih avtomobilov. Plačljivo v gotovini ali na tekoči račun podjetja. 4553-4 RADIO »HORNYPHON« 4-cevnl, srednji ln dolgi val, W 312, zamenjam za dobro moško kolo. Ditrih, Strossmayerjeva ulica 6. » 4566-6 RADIO 5+1, zlato žepno uro, voz zapravljivček ter konja, 4 leta starega, prodam. Naslov v ogl. odd. 4551-4 MIRNA DIJAKINJA Išče opremljeno sobo. Informacije pri Kordelič, Ljubljana, Rimska cesta 5. ZAMENJAM sobo in kuhinjo kjerkoli. Bernekarjeva 18, Ljubljana. 4542-B 2 ŽELEZNI POSTELJI dobro ohranjeni Prodam. Poizve se na ogias od. Sl. Por. RADIO (ljudski sprejemnik) ugodno prodam. Poizve se: Stara Loka št. 54, pošta Škofja Loka. 4548-4 SPOSOBNO BRIVSKO MOC sprejmemo. Ponudbe na KLO Žirovnica, Gorenjsko. 4547-1 DALJNOGLED prodam. Naslov v podružnici Slov. poročevalca, Jesenice. 4546-4 PRODAM opuščen vinograd 9000 kv. m po 40 d‘n kv. meter. Krasna sončna lega, eno uro od železniške postaje Jelovec ali zamenjam za enostanovanjsko hišico z vrtom kjerkoli. Frane Teran, TIN, Novo mesto. 4545-7 PROSIM DOTICNEGA, ki ml je v Tivoliju 10. junija vzel s klopi aktovko, da mi vrne vsaj ključe, dokumente in ostalo, kar Je zanj brez vrednosti, denar pa naj obdrži. 4540-10 DNE 11 JUNIJA sem izgubil suknjič od Stepanje vasi do Prul. Kdor ga je našel, naj ga vrne za visoko nagrado: Jerančič, Zg Hrušica št. 10. 4539-10 DOBRO OHRANJEN deški trenčkot, gojzerice in letni jopič ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 4538-4 KROJAŠKI STROJ v dobrem stanju vzamem v najem ali kupim po dogovoru. Tomo Stropnik, modno kroja-štvo, Ljubljana. Stari trg 2. 4537-8 PRODAM dobro ohranjen šivalni stroj Singer, pogrezljiv. Na ogled od 15. dalje: Zidovska ul. 8/1. 4535-4 MLADO KOZO po prvem mladičku poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 4534-4 PRODAM fino moško črno obleko, dobro ohranjeno, za močnejšo osebo. — Gradište n. vrata 7. 4533 RAZVELJAVLJAM sindikalno knjižico št. 228.948 na ime Antonija Cergolj, Draveljska 33. 4532-11 ŠIVALNI STROJ, najboljše znamke, kupim. Naslov v ogl. odd. 4529-4 SPALNICO, orehov furnir, malo rabljeno ln kuhinjsko opravo, novo, prodam. Pokopališka ul. 1/1., desno. 4528-4 ZELO UGODNO PRODAM lepo črno ln modro ^svileno obleko. Naslov v ogl. odd. 4527-4 PRODAM mlade volčjake. Poizve se: Obirska 18 Zg. Šiška. 4526-4 PLESKARJE In soboslikarje ter vajenca sprejme Ferdo Pliberšek, Poljanska 17, Ljubljana. 4524-1 NAJDITELJA polnilnega svinčnika, znamke »Montblanc« ln nalivnega peresa •Radius« naprošam, da ga za nagrado vrne. Naslov v ogl. odd. 4525-10 ZAMENJAMO elektromotor, nov, brezhiben, 5 'It PS s 1400 obrati, za motor visokoturen 2800 na minuto, enake ali manjše jakosti do S PS. Naslov v ogl. odd. 4523-6 MOŠKO KOLO prodam za 20.000 din. Kapiteljska 7/1., Prlstovšek. 4521-4 PRODAM novo 25-ampersko zvezda trikotno stikalo. Naslov v ogl. odd. 4520-4 DVA POPOLNOMA NOVA KOLESA: damski Puch in moški Steyer, prodam. Naslov v ogl odd. 4519-4 NEUGNANE SILE NEURJA SO NAM S. JUNIJA V FOJBI POD PAZINOM UGRABILE DRAGEGA RAVNATELJA JOŽETA KOSMATINA BIL NAM JE NAJBOLJŠI TOVARIŠ IN VODNIK BLAGOPOKOJNI NAM BO OSTAL TRAJNO V NAJLEPSEM SPOMINU- KLASIČNA GIMNAZIJA V LJUBLJANI Bledu se odpirajo nove možnosti razvoja Na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije je bil sprejet zakon o posebni pristojnosti Ljudskega odbora mesta Bleda. »Zaradi posebnega pomena mesta Bleda za tujski promet in turizem«, je rečeno v zakonu, »se dajo na področju lokalnega gospodarstva ter komunalnega napredka in komunalnih zadev, zlasti na področju turizma in gostinstva, Mestnemu ljudskemu odboru Bled pristojnosti tudi za vse tiste zadeve, za katere je sicer pristojen ljudski odbor mesta, ki je izločeno iz okraja.« Novi zakon, ki so ga v razpravi temeljito podprli in obrazložili poslanec radovljiškega okraja dr. Miha Potočnik, poslanec in blejski rojak Jože Rus ter poslanec in univ. prof. dr. Anton Melik, odpira Bledu velike možnosti razvoja, zlasti na področju tujskega prometa in komunalne dejav. nesti. Hkrati s to rešitvijo se odpira v splošnem zelo aktualna problematika tistih naših mest, ki so vključena v sestav okrajev. Zagotavljajo se jim pravice in kompetence, da bodo lahko opravljala svoje naloge z večjo sproščenostjo. Bled je prvi poizkus in izkušnje na tem prvem primeru bodo dale izide tudi za zakon, ki ga bodo glede nekaterih naših mest v doglednem času sprejeli. Bled je bil pred vojno najbolj izrazit kraj na Gorenjskem, kjer se je zbiral finančni kapital raznih bank in privatnih podjetnikov. Med vojno je Bled izgubil svoj pomen. Nemci so ga uporabili za sedež nacističnega okupatorjevega nasilja. za osrednjo postojanko nemške fašistične civilne uprave — naš najlepši letoviški kraj so spremenili v centralo zasužnjevanja našega gorenjskega kota. Med vojno so Nemci celo tiskali znamke z napisom »Veldes deutsch für immer«, ker so mislili, da bodo prav iz Bleda sposobni germanizirati ta naš najlepši del slovenske zemlje in da bodo tu tudi večno ostali. Po vojni Bled v letoviškem prometu še ni dosegel stanja, kakor ga je imei pred vojno, čeprav so revolucionarne družbene In gospodarske spremembe terjale celo njegovo razširitev. Načelo: »Bled ljudskim množicam« zahteva. da Bled uredimo tako, da bodo na njem delovni ljudje lahko našli dovolj počitka in se naužili krasnt gorenjske zemlje ter si nabrali novih moči za svoje delo. Ljudska oblast je samo v letu 1950 dala iz republiških sredstev v razne turistične, gostinske in komunalne naprave 12 milijonov dinarjev, letos pa že 16 milijonov dinarjev za ureditev Bleda, za dvig njegovega gostinskega omrežja in za ureditev najnujnejših komunalnih naprav. Skrb republiških in zveznih organov za razvoj tega našega najbolj znanega turističnega in letoviškega središča tudi po novi ureditvi ne bo odpadla. Prav gotovo pa je, da bo sedanja ureditev omogočila mestnemu ljudskemu odboru Bled bolj neposredno in neodvisno urejanje mesta kot turističnega središča Gorenjske. Seveda bodo mestnemu ljudskemu odboru v veliko pomoč sveti državljanov, turističnih društev itd. Ze od leta 1946 je Bled vedno bolj dobival pomen množične izletne točke za sobotne in nedeljske izletnike in od leta 1946 je bilo iz republiških sredstev vsako leto investiranih 5 do 10 milijonov dinarjev za dvig tujskega prometa in za to, da so odpraviti zanemarjenje iz medvojnega časa. Bled je s svojo samoupravo, ki se bo seveda uveljavljala skladno s splošnimi interesi, pred novimi nalogami. Najvažnejše komunalne naprave kakor so kanalizacija, vodovod in cela vrsta turističnih naprav, bo trdna osnova za nadaljnji razvoj. Več skrbi bo treba posvetiti otoku, gradu, stranskim potem in izletnim točkam. Vse to je bilo doslej precej zanemarjeno. Za razvoj Bleda, za njegov letoviški promet bo potrebna dobro razvita strokovna delavnost. Letoviško poslovanje terja iz-vežbane sposobnosti v raznih strokah. ki se združujejo v letoviškem prometu. Ob novi ureditvi bodo dobili domačini še več spodbud za razvoj sposobnega obrtništva, za izobrazbo strokovnih moči v gostinstvu, za organizacijo blagovnega in osebnega prometa, izletništva itd. Ob novi ureditvi, ki bo omogočila sproščenejši razvoj, bo Bled dobil več funkcij — od turistike, ^ kopališča, zdravilišča dp planinskega gospodarstva. ki je v petih vaseh Bleda še močno razvito. Bled je na izhodišču velikih poti na Pokljuko in na Mo-žakljo, na Jelovico in še drugam ter. ie spričo trsa eno izmed središč lesne industrije. Bled bo v svojem bodočem razvoju pritegnil še daljnejšo okolico ob njem kot turističnem središču že sedaj nastajajo nova oporišča turističnega prometa kakor Sp Ribno, Vintgar. Gorje itd. Ta razvoj bo terja! ureditev prometa, prevoznih sredstev itd. Bled bo še bolj kot doslej izhodišče za prelepe izlete na Pokljuko, na Možakljo zlasti v zimskem času. ko se turistični promet umakne z Bleda v hribe, predvsem na Pokljuko, ki je izvrstno oporišče za zimski šport. Svežina gozdov na Pokljuki vabi tudi v ooletju in se tja prav radi zatekajo izletniki iz drugih krajev, kjer trpijo ood hujšp vročino in zaradi pomanjkanja gozda. Tudi tu bo nastajalo za Bled vabljivo področje, kako te povezave še bolj uveljaviti in spraviti v sklad središče z oddaljenejšimi področji. Bled je izhodišče za najbolj zložne ture na Triglav. Se dobrih 5 kilom, ceste pa bi lahko izlet z Bleda na Pokljuko povezali s sprehodom v Bohinj in bi v eni poldanski turi povezali Pokljuko, Bohinjsko jezero s Savico in Bledom. Se vedno nimamo zveze za vozni promet n. pr. iz Bohinjskega sektorja proti Primorju, v Baško grapo, v Baško dolino, proti Gorici in Trstu. Nedvomno bo za Trst in Gorico pokrajina Julijskih Alp privlačna in za povezanost teh krajev bo velik napredek, kadar bo prvi avtobus stekel neposredno tam nekje od Sv. Lucije ali Tolmina ali Podbrda čez Prevalje v Bohinjsko Bistrico in odtod dalje na Bled. Tudi to spada v področje prometnega prizadevanja Bleda. To so veliki načrti, velike naloge in lepa bodočnost. Te skrbi pa ne smejo ostati omejene samo na mestni ljudski odbor Bleda, na domačine, ampak morajo prizadeti vse tiste ustanove in činitelje, ki jih veseli boljši. in popolnejši razvoj turizma na Gorenjskem. Seveda glavna pobuda je na mestnem ljudskem odboru, da o vseh teh stvareh temeljito razmišlja in se teh nalog s pametjo loti. Samouprava Bleda bo velika preizkušnja za lokalne činitelje, hkrati pa velika vzpodbuda, da uresničijo Prešernov slavospev Bledu, da »dežela Kranjska nima lepšega kraja kot je z okolco ta podoba raja.« Zanimivosti Švicarski del mesta v Casablanci. Casablanca, mesto v francoskem Maroku, šteje 650.000 prebivalcev. Ker je v mestu precejšnja stanovanjska stiska, sta dobila dva švicarska arhitekta Le Locle dovoljenje za izdelavo načrta za 21 stanovanjskih blokov s pripadajočimi objekti. Novi del mesta, imenovan »Cite Suisse Le Locle« bo samostojna mestna četrt z vrtovi, hoteli in trgovinami, s štadionom, kopališčem itd. Graditev nove mestne četrti je prevzelo švicarsko gradbeno podjetje iz Lausanne. Za hitrejši napredek gradenj je pcxljetje postavilo v Casablanci posebno tovarno, v kateri bodo izdelovali stavbne dele. Graditev nove četrti bo trajala 3 do 4 leta in bo stala okoli dve milijardi maroških frankov. Nor po&tistek „Slovenskega . ■■■ i —..... »■■■■ portpcevalca“ 15. Junija začnemo objavljati naš novi podlistek Margareta Buber-Neumann: Ujetnica pri Stalinu in Hitlerju Margareta Buber se je rodila 1901 v Postdamu. Leta 1921 je vstopila v Zvezo komunistične mladine, leta 1926 pa v Komunistično partijo Nemčije. Njen mož Heinz Neumann je bil član CK KP Nemčije. Leta 1933 sta pobegnila iz Nemčije. Živela sta v Španiji, Švici, od 1. 1935 dalje pa v Sovjetski zvezi. Leta 1937 so organi NKVD (Komisariat za notranje zadeve ZSSR) zaprli njenega moža, njo pa je doletela ista usoda leta 1938. Obsojena je bila na pet let prisilnega dela. K0 pa je 1. 1940 sklenila Sovjetska zveza prijateljsko pogodbo z Nemčijo, je NKVD izročila Margareto Buber in še več drugih nemških komunistov, ki so se nahajali v Sovjetski zvezi, Gestapu. Od takrat pa do konca vojne je bila Margareta Buber v koncentracijskom taborišču Rawensbrück. V svojem delu »Ujetnica pri Stalinu in Hitlerju« po pisuje to dobo od leta 1938 do osvoboditve. To zelo zanimivo delo bo pomagalo še bolj osvetliti posamezne pojave imperialistične politike Sovjetske zveze. Prevod: dr. Ivan Crnagoj. Newyorška vremenska zvezda. Prebivalci New Yorka imajo zanimivega znanilca vremena. Na tridesetnadstrop-nem nebotičniku so postavili 45 m visok drog in nanj pritrdili zvezdo, vidno da veliko daljavo. Zvezda meri v premeru tri metre, je pokrita s posebno plastično prevleko in s svojo spremenljivo barvo napoveduje vremensko napoved državnega vremenskega zavoda za 24 ur naprej. Ce zvezda sveti v zeleni barvi, je računati z lepim vremenom, enakomerna oranžna barva napoveduje pooblačitev, migljajoča oranžna barva pomeni dež, bela pa sneg. Okoli visokega droga je 57 svetlobnih krogov. Ce vsi ti svetijo enakomerno, ostane temperatura nespremenjena. Ce se obeta toplejše vreme, se ti krogi stopnjujejo, če pa temperatura pada, se znižujejo tudi krogi. IZBIRNE TEKME NAŠIH NAJBOLJŠIH PLAVALCEV Lep uspeh Selanove in Mihajlovä Drugi del izbirnega tekmovanja za sestavo državne reprezentance Je spet prinesel dva poraza državnima rekorderjema. Prvo presenečenje je pripravila plavalka ljubljanske Ilirije, Pelanova, ki je prepričljivo premagala državno rekorderko Ligorijevo. Cas Pelanove je le za 2 desetinki sekunde slabši od slovenskega rekorda. Ze v naslednji točki sporeda na 100 m prosto je moral pretrpeti pora*z škanata. Mladi, izredno nadarjeni tekmovalec iz Zrenjanina. Mihajlov je omenjeno progo preplaval v odličnem čašu 1:01,2, kar je novi Srbski rekord. Prav dobre rezultate so dosegli Lopa-ričeva na 400 m prosto in Mislav Stipetič na 200 m prosto. V vmesnih točkah sporeda so nastopili domači plavalci. Posebno pozornost je vzbudila točka izvenarmadne vzgoje. Plavalci ljubljanskih društev so preplavali 50 m v obleki s puško. Prvi je prispel na cilj Marolt s časom 55 sekund. Waterpolo tekma, med A in B moštvom Ljubljane se je končala z rezultatom 6:5 za A moštvo. Rezultati so naslednji: MOŠKI: 200 m prosto: 1. Stipetič Mislav 2:18,2, 2. Vidovič 2:22,5, 3. Franjkovič 2:25,0, 4. Finci 2:29,0: 200 m prsno: 1. Bar-bieri 2:50,0, 2. Kučar 2:52.2, 3. Pandur 2:25,7, 4. Trojanovič 2:53.0; 100 m prosto: 1. Mihajlov 1:01.2, 2. Skarata 1:01,4, 3. Franjkovič 1:03,4. ŽENSKE: 100 m hrbtno: 1. Pelan 1:25,6, 2. Ligorio 1:28,5, 3. Grkinič 1:30.2, 4. Majcen 1:30.4, 5. Vauhnik 1:39.2; 400 m prosto: 1. Loparič 5:49,4, 2. Grkinič 6:09,5, 3. Zupančič 6:24,1, 4. Lavrabčič 6:28,6, 5. Sobotinčič 6:29,4. Ljubljanski plavalci so na 100 m hrbtno dosegli tele rezultate: 1. Lunder (Ilirija) 1:25,0, 2. Rottar 1:27,6, 3. Goršič (oba Zel.) 1:29,0. Trening naših vaterpolistov Državni reprezentanti v waterpolu, ki so na treningu v Zagrebu, so imeli svojo prvo tekmo. V zanimivi igri so premagali zagrebško moštvo »Naprijed« z rezultatom 15:1 (4:1). Gole za reprezentanco so dosegli: Kurtini 6, Jezic 4, Ivo Sta-kula in Radonjič po 2 ter Grkinič 1 gol. Gol za »Naprijed« je dal Vuksanovič. Glede na to, da »Naprijed« ni bil resnejši nasprotnik, je le težko podati pravo sliko trenutne vrednosti naše re- prezentance. Sele naslednji dve tekmi s »Mladostjo« in zagrebško reprezentanco bosta pokazali pravo vrednost naše državne reprezentance. ♦ Plavalci Železničarja se bodo danes ob 16. uri na plavališču Kolezije pogovorili o svojem delu in bližnjem tekmovanju. Udeležba za vse člane obvezna. ftad 660 telovadcev na javnem nastopu za Bežigradom V mladem, toda krepko se razvijajočem Telovadnem društvu Ljubljana-Be-žigrad, mladina prekipeva v svoji neugnani življenjski sili. Odločno samoiniciativna ter prežeta z duhom tovarištva, si je v dolgih zimskih mesecih vztrajno prizadevala, da si v svetli in zračni telovadnici okrepi svoja telesa in svojega dima. Najmlajšim so nad vse živahne in razgibane igre uresničile njih otroški sen in potrebe po duševnem in telesnem razvedrilu, mladina pa se je z resno voljo, veseljem ter zanimanjem lotila prostih sestav in vaj na orodjih. Uspeh tega dela ni izostal: vrsti mladink in mladincev sta na republiških telovadnih tekmah z osvojitvijo prvih mest dosegli potrebno kvalifikacijo za tekmovanje na državnem prvenstvu, ki bo prihodnje tedne v Splitu. V zimski dobi je okrog 450 aktivnih telovadcev in telovadk dokazalo, da je Telovadno društvo za Bežigradom med najmočnejšimi v Sloveniji. Za to pa ima ob pomoči in razumevanju rajonskega ljudskega odbora ter učiteljskega zbora v šoli, kjer se poslužuje šolske telovadnice, tudi vse pogoje. Uprava društva, ki dela v največji slogi, želi nuditi svojemu članstvu poleg telovadbe v ožjem smislu tudi vsestransko telesno in duševno razvedrilo. Zato je letošnjo pomlad začeio graditi lastno telovadišče, za katerega je dal prostor šolski svet in ima lepo lego poleg telovadnice. Rajonski ljudski odbor in Fiz-kultuma zveza Slovenije sta iniciativo finančno podprli, pionirji in mladina pa s prostovoljnim delom doprinašajo svoj delež. Zadnje tedne telovadišče vsak dan iz-preminja svoje lice: s čedno ogTajo omejeni prostor je bil zravnan in nasut z lešem, postavljene so konstrukcije za kroge in drog, urejeno je igrišče za ko- Vinko Mrak zmagal na motornih dirkah v Varaždinu Minulo nedeljo so bile v Varaždinu zanimive motorne dirke, katerih so se udeležili znani vozači iz Zagreba, Ljubljane, Maribora in Bjelovara. Najboljši rezultat dneva je dosegel Vinko Mrak iz Ljubljane na motorju 500 ccm. En krog (513 m) je prevozil v rekordnem času 24,9 sekunde ali povprečno 74 km na uro. Dröhnt* zanimivosti Za nogometno srečanje med Dunajem in Zagrebom, ki bo 17. junija na Dunaju, je bilo, določeno tole moštvo: Pelikan, Fawuss, Lenberger, Koller, Mertl, Schle-ger, Bohoun, Koerner I., Dienst, Habitzl, Haunner; rezerve: Sweda, Smetana, Lins in Hartl. šarko in odbojko, mivka vabi skakalce v višino in daljino, na strelišču pa se pionirji s puškami na zračni pritisk urijo za ostrostrelce. Okrog miz za namizni tenis je vedno zelo razgibano. Krogla, disk, kolebnice in atletsko kolo še stopnjujejo vsestransko razgibanost. Posebnost igrišča je prostor za parterno telovadbo ki s svojo prožnostjo dovoljuje spretnim telovadcem najrazličnejše skoke in salte. Nad telovadiščem je razmeščenih 16 močnih svetilk, ki omogočajo nemoteno življenje na igrišču tudi še potem, ko se sonce že nagne čez Šišenski hrib. Sadovi dela in prizadevanja je bil uspel javni nastop minulo soboto. Nastopilo je nad 360 telovadcev in telovadk, ki so navdušile gledalce z lepo izvedenimi zletnimi vajami. Bežigrajčani imajo v svojih vrstah mnogo učencev v gospodarstvu, ki so z ljudsko telovadbo dokazali, da je možno gojiti telovadbo tudi brez orodja in opreme. Nastop ob spremljavi godbe je z uspehom vodil podnačelnik društva mladinec »Niko«. NAMIZNI TENIS Zaslužene zmage najboljših V okviru zveznih namiznoteniških turnirjev je ŠD Slovan iz Ljubljane organiziral preteklo nedeljo turnir tretjega razreda, ki so se ga udeležili igralci iz Kranja, Domžal in Ljubljane. Podrobni rezultati so bili naslednji: MOŠKI (23 tekmovalcev): polfinale: Rebolj : Kamnikar 3:2, Božič : Hiebš 3:1; finale: Božič (Triglav) : Rebolj (Zel. Kranj) 3:1; MOŠTVA (6 ekip): polfinale: Železničar (Lj) : Slovan II 5:2, Železničar (Kranj) : Slovan I 5:4; finale: Železničar (Kranj) : 2elezničar (Lj) 5:1. V finale moških dvojic so se plasirali Ferluga-Hlebš ter Rebolj-Kovačič (vsi Železničar, Kranj). Odločilne igre zaradi pomanjkanja časa ni bilo. ZVEZNA LIGA V KOŠARKI ZA ZENSKE Danes Proleter : Železničar Poročali smo že, da žensko vrsto ljubljanskega Železničarja, ki sodeluje v zvezni košarkarski ligi, čaka v II. kolu tekmovanja težka naloga. Njen nasprotnik bo Proleter iz- Zrenjanina, za katerega sodijo, da je najresnejši kandidat za prvo mesto. Ljubljančanke, ki bodo nastopile v okrepljeni postavi, so se za to srečanje marljivo pripravljale. Rahlo prednost imajo domačinke, vendar je izid dvoboja izenačenih nasprotnikov težko napovedati. Ljubitelji košarke pridite drevi ob 20 na igrišče Doma Ljuba Šercerja v Šiški! Šah S turnirja v Pyrmontu Pred dobrim tednom je bil končan V Pyrmontu v Zahodni Nemčiji turnir za consko prvenstvo Evrope, katerega se je z uspehom udeležil tudi eden najmlajših jugoslovanskih mojstrov Aleksander Matanovič. V močni konkurenci je zasedei tretje do četrto mesto in s tem pridobil piavico za nadaljnje tekmovanje v sklopu kvalifikacijskih turnirjev za določitev novega nasprotnika svetovnemu prvaku Botvmniku. V naslednji partiji je uspelo Matano-viču premagati najmiajšega udeleženca turnirja 20-letnega Španca Pomarja, ki mu je dolgo časa prožil dober odpori FRANCOfKA OBRAMBA Beli: Pomar Cmi: Matanovič 1) e?—e4 e 7—eS 2) d2—d 4 d 7—d 5 S) S bi—d2 Beli se je odloči! za solidno Tarasehe-vo obrambo, ki pa črnemu ne dela ob točni obrambi preveč sivih las. 3) ..... c7—c5! Dolgo Je imela teorija za najboljšo obrambo proti Taraschevi varianti potezo 3) . . . Sc6, šele po turnirju v Salts-jöbadenu 1943. leta so bili črni prisiljeni poiskati boljši obrambni sistem. 4) S gl—f3 Co : d4 Običajno se igra 4) . . . Sc6 5) ed: ed: 6) Lb5 Ld6 7) 0—0 Sge7 8) dc: Lc5: b) Sb3 m beli ima nekoliko boljšo pozicijo. 5) Sf3 : d4 Bolje je bilo vzeti kmeta na d5. nakar bi lahko sledilo: 5) ... ed: 6) Sd4: Sc5 7) S2b3 Ld6 8) Le2 Sgef 9) 0—0 0—0 in beli bi ohranil nekoliko prednosti. 5) 6) 7' Sd4 : c6 SD8-b7 : -c6 : c5 Lf i— -d3 Ss8- —f6 8) 0—0 DdS- -hS Matanovič je znan kot pretežno pozicijski igralec, pa zato preseneča njegov zgodnji izpad z damo, katerega namen je očitno le težnja po čim hitrejši zaostritvi pozicije. 9) Ddl—e2 Dober odgovor, s katerim beli ne le nadaljuje z jazvoiem, temveč hkrati tudi preprečuje razvoj črnega lovca na polju a6. ki je brez dvoma najpasiv-nejša črna figura, ker ima najmanj razvojnih možnosti. 9) ..... Lf8—e7 10) b2— b3 Beli se je odločil za krilni razvoj lovca, ki je v tej poziciji verjetno najboljši. 10) ..... Sf6—d 7 11) Lel—b2 LeT—f6 Zadnji manever črneča je bil več ali manj izsiljen, kajti aktivni beli lovec bi postal sčasoma le preveč neprijeten. 12) e 4—e5? Velika strateška napaka, ker beli zapre diagonalo svojemu aktivnemu lovcu, namesto da bi ga zamenjal na ffi in s potezo 13) c4! še povečal pritisk v središču. Kako usodna je ta napaka. najbolje pokaže nadaljn ji tok pa rt:.'e. ko belemu ne uspe zgraditi napada na kraljevem krilu, ker ga črni prehiti s proti-igro na daminem krilu. 12) ..... LfS—e7 13) C2—C 4 V sedanjem trenutku ta poteza samo slabi belo damino krilo, ker daje črnemu možnost še hitrejše proti:gre. 13) a 7—a5! 14) Dc2—gi gt—g6 IS) D g!—f3 V naslednjih potezah se 5e la sne.le po- kaže posledica slabe strategije, ko si beli zaman prizadeva dobiti iniciativo v svoje reke. 15) 0—0 IS) Tal—bi Nerazumliiva poteza! Kaže, da : boji že lastne scene. 15) a5—a4 17) Pf3—fi a4 : b3 18) a2 : b3 SČ7—C 5 39) Ld3—e2 TaS—32 20) Lb2—d 4 DbS—b4 21) Tfl—dl LcS—b7 22) Df4—e3 TfS—*8 Beli ,ie že popolnoma v čelen z* 23) L.d4—c3 D bi—33 24) Tbl—al Le 7—f5 Ni 510 24) ... Sb3: zaradi 25) Sb3 26) Tabl Te2: 27) Tb3: Te3: 28) beli bi ostal s kvaliteto več. 25) Lc3—d4 V neprijetno pozicijo bi zašel boli t>o 25) Ta2: Da2: 26) Tal Dc2 ?7) Ta3: Lc3: ker ne gre 28) Lb4 zaradi 23) ... Sb3:I 25) ..... Pa3—!>4 26) Ld!—c3 Pb4—1)6 27) Tal—cl * DM—a7? Cmi bi se moral potezo prej zadovoljiti z remijem s ponavljanjem rntez ali pa vsai sedaj igrati 27) ... SdT 23) c4 : d5! Pa7—a3 Ne gre 23) . . ed: zaradi 29) Ld4! 29) Lc3—d4?? Oba igralca sta b:’a verjetno v časovni stiski, sicer črni gotovo ne bi dopustil belemu, da mu lahko iera 29) dS! saj ne ere 29) ... Sb3: zaradi 39) Sb3: Db3: 31) Tbl! — Po igrani potezi ra beli ne preprečiti materialnih izgub. 29) Ta? : d?! SO) DP3 : d2 Sc5 : b3 31) Ld4—b3 P a3—a i 32) Tel—al? Vodi k izgubi cele figure, vendar bi ostal oeli tudi po 32) Dc2 Sel: 33) Tel: cd: v izgubljeni poziciji. 32 j .... Da" : al! 33) Tdl : al TaS : a1 + 34) Lb2 : al Sb3 : d2 in beli se je po nekaj potezah vdal. Opombe: S. Krivec. Gostovanje »Severa« v Avstriji. Plavalna tekma med beograjskim klubom »Sever« in plavalnim moštvom Innsbrucka se je končala z zmago Beograjčanov 67:52. STAUNTONOV TURNIR Oligopič prevzel vodstvo Evropski rekord v plavanju. Madžarski plavalec Csordas je postavil nov evropski rekord v plavanju na 800 m prosto. Progo je preplaval v 9:50,2 min. Urejb uredniški odboi Odg urednik Sergej Vošnjak Uredništvo in upra va: Ljubljana Knafljeva ulica 5t. 5 telefon 55-22 do 55-26 Poštni preda! 29 Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani!. Poštnina plačana v gotovini: Na Stauntonovem turnirju v Angliji so bile odigrane prekinjene partije iz prejšnjih kol, pri čemer je prišlo do nekaterih sprememb v vrstnem redu. Gli-gorič je premagal Golombeka in prišel na prvo mesto. Ob prekinitvi so imele njegove figure mnogo aktivnejšo vlogo ln je pri nadaljevanju spravil angleškega mojstra v položaj, iz katerega ni bilo rešitve. Matanovič ni mogel obdržati svoje oslabljene pozicije in je izgubil z Bogoljubovom. Tartakower je v dobljenem položaju s Stahlbergom napravil slabo potezo in je nasprotnik dosegel remi. Partija Unzicker-Bioadbant se ie končala neodločeno. Trifunovič in Pirc pa sta znova prekinila partijo. Ob prekinitvi ima Trifunovič še zmeraj kmeta več. Vrstni red po VIII. kolu je naslednji: Gligorič 5,5, Matanovič in Alexander 5, Trifunovič 4.5 (1). Stahlberg in Unzicker 4.5, Pirc 4 (1), Rossolimo, Broadbant in Klein 4, Donner. Tartakower in Bogoljubov 3.5, Van Sheltinga, Wade in Go-lombek 2,5. Toča po birmi Dvignili smo se iz Pesniške doline na hribčke nad Juršince. Skozi presledke med majhnimi gozdovi se mi odpira razgled na holme z visokimi topqji. Na teh valovitih hribih se počutim kot na vrhu velikih valov. Morda me zato še močneje prevzemata sproščenost in lepota tega bujnega, zelenega morja, ker je sprememba tako nagla. Z avtom se namreč v nekaj minutah povzpnemo z ravnine na široki hrbet sončnih vinskih gričev. Toda to lepoto dojemam samo kradoma- Prišli smo sem zaradi drugih stvari: toča je pred nekaj dnevi pobila tod vso setev in presekala vse sadike vinske trte. Domačini — žene, otroci in gospodarji — hodijo z nami in nam kažejo žitna polja, kjer so stebla po desetkrat prelomljena. Rž je poležena, ponekod kot da bi bila pokošena. Le vsakih nekaj metrov žalostno sameva zravnana žitna bilka, visoka kot človek. Detelja je povaljana, kot da bi se po njej premetavale velike živali. Gospodinja nas pelje k češnji pred hišo. Tla so vsenaokrog za nekaj prstov debelo pokrita z zelenimi, drobnimi sadovi. Kar jih je ostalo na drevesu, pa so vsi ranjeni. Kako žalosten je pogled na potolčeni vinograd! Gola zemlja je vsa nagubana od velikih, ledenih zrn-Kakor da bi na njej bili sledovi neštetih odplavljenih školjk. Mladi, ma1h-ni listi — ta nežna pljuča trte. so okleščeni od vseh strani, razcefrani. Sadike so odbite, kot da bi Jih nekdo s škarjami porezal. »Tako je bilo, kot da bi hudič sejal ledene krogle. Ponekod Je padlo na gosto in pobilo vse*. »Dve leti ne bodo vinogradi rodili!« »Govorili ste nam o novi trgovini, mi pa ne bomo imeli kaj prodati in jesti!« »Micika, letos ne boš zobala češenj in grozdov!« »Stari ljudje ne pomnijo take toče in viharja!« »Biti smo bili kot snopi!« Tik za kletjo Je nekaj trsov ohranjenih. Gospodar nežno odstira liste in šteje majhne, drobne grozde. Našteje jih okrog trideset. »Poglejte, kakšno bogastvo bi bilo samo na eni trti!« Sedemo za hišo na leseno klop. Pogrnejo nam s prtom, prinesejo vina ln koruznega kruha. Velik dolg nož je nekd nehote položil na hrbet. Gospodinja ga naglo obrne. »Da si ne bo vrag krempljev brusil!« se nasmejemo. Jože, kmet z drugega hriba pravi: »Jaz ga ne bom pil, ker ga ne bo več!« Vsi se glasno zasmejemo, najbolj pa on sam. »Zdaj ga še lahko, drugo leto ga ne bomo!« »Malo ga še bomo!« Možje se smejejo, domači gospodinji gre na jok; »Popolnoma smo uničeni!« »Nikoli ni bilo tako težko, da se ne bi spet pobrali! Njive bomo takoj pokosili in posejali s koruzo, s prosom in s sončnicami!« tolaži Jože, »Pa malo pesinega semena, če bi se dalo dobiti«, poprime ona. »Bo! Država b dala kredit in semena !a »Samo s Cim naj gnojim?« »Pobrigali se bomo za umetni gnoj.« »Tovariš poslanec, ali boste povedali v Ljubljani, kako smo bili biti?« se zopet na široko nasmeje gospodar. »Bom. Bom.« In še enkrat ponovim vse, kar je zdajle najvažnejše: cenitev, naglo delo, gnojila, semena, kredit. »Cenilne komisije pridejo jutri!« »To točo imate zato, ker se preveč zanimate za — birmo!« vpade Jože in vsi se sproščeno zakrohočemo. Ze ves dan smo govorili o birmi, ki je bila prejšnjo nedeljo v Juršincih. Stvar je bila huda prav tako kot toča, toda Jože je tako zabavno zmešal točo in birmo, da smo vsi prasnili v smeh. Po starem cerkvenem običaju obišče škof vsakih šest let vse fare svoje škofije, opravi birmo in pregleda knjige. In tako je naneslo, da Je letos Po šestih letih zopet prišel v Juršince. Prišel je v soboto zvečer ln odhajal v nedeljo popoldan. Pa so mu v nedeljo priredili tako odhodnico, ki je sramota za te kraje. Skupina kolesarjev In jezdecev ga je spremljala do ptujskega kolodvora. In nekdo je strgal zvezdo z zastave in tako je šla kolpna z zastavo belih izdajalcev dvanajst kilometrov daleč! Na postaji se je zastavonoša z razvito zastavo slovesno poslovil od škofa, škof pa se je zahvalil za »spremstvo« in zbrane skrunilce zastave blagoslovil. Tudi vojni zločinec Rožman je blagoslavljal skupine s to zastavo. Marx pa je (po Heglu) rekel: zgodovinski dogodki in osebe se dogajajo dvakrat: kar je bilo prvič tragedija, to se drugič ponovi kot — farsa. Naše zastave niso prazne cunje iz platna ali svile. Porojene so bile v dneh pregažene Evrope, Rodil jih je neugasni plamen tistih, ki so z njimi posuli Ljubljano in prve svobodne hribe kot s cvetjem, ki oznanja pomlad. Danes plapolajo naše zastave na nasipih za nove proge in ceste, dvigajo se nad grmadami nakopičene zemlje in peska. Nekoč nismo imeli takih, zastav- Mnogim narodom še danes vihrajo zastave kot cunje v vetru, simboli njihove sužnosti. Njihove prave zastave se šele tkejo v njih srcih. Naše zastave — to je naša kri, naši požgani domovi, naši Litostroji, naša misel, ki se bori za svetovne razglede, naše pogumne straže na mejah. Kdo bi dovolil skruniti take zastave? Kmetje obujajo spomine na tiste dni ob birmi. »Sosed mi Je pravil, da Je njegov fant ffidi šel s konjem čakat škofa. Ko Je prišel zvečer domov, je fant že ležal, konj pa je bil v hlevu ves moker. Drugega dne ni smel fant več s kobilo iz hiše- Jaz sera ved . proti takim stvarem. Zakaj mučiti žival?' Je raz- lagal starejši kmet. Drugi pa je tuhtal; »V starih časih smo spremljali škofa vedno d0 farne meje. Zakaj so sedaj šli dvanajst kilometrov daleč? To se vidi, da so imeli nekaj za bregom!« »Jaz sem bil tisto nedeljo doma, ko je kolona pridivjala po cesti«, je ined muzanjem drugih pripovedoval kmet Jože. »Zastave sploh nisem opazil. Mene je samo zanimale, kje so škof. Pa sem gledal in gledal in jih ni bilo nikjer. Sele čez precej časa so se počasi pripeljali s proštijskimi konji. Za kolesarji in jezdeci se je med tem že polegel prah. Nenadoma pa se je voz s škofom in proštom nevarno nagnil in kočija je obstala. Prošt, kočijaž in škof so poskakali z voza. Najprej nisem vedel, kaj se je zgodilo, šele potem mi je padlo v glavo: prednje kolo se jim je iztaknilo. Ce bi se jim iztaknilo zadnje kolo, bi vsi skupaj padli z voza. Se srečo so imeli. Nato je kočijaž, ki je bil bolj močan kot gospoda, pograbil za voz in ga dvignil, prošt pa so natikali kolo. Konja sta bila nemirna In sta silila naprej. Prošt so vedno morali s kolesom za osjo. In tako ni pomagalo nič drugega, kot da so škof prišli na pomoč. Stopili so h konjem. M-rali so jih krepko držati, da sta lahko kočijaž in prošt v miru nataknila kolo.« »Kje pa Je ostalo spremstvo?« »Saj sem rekel, oni so kar divjali naprejl Saj se ni nihče brigal za te tri!« Napeljem pogovor na škofove pridige pri birmi. Govoril Je o tem, da so nastopili hudi časi in da moč orožja in vojske ne pomenita nič. Vse da je duhovna moč cerkve. Zagrabil je nazaj celo do francoske revolucije, ki da je prinesla preganjanje cerkve. Tudi takrat da so kristjani trpeli in da so šli s pesmijo pod giljotino. »Ne vem, če so vse to pri nas povedali!« »Nekaj so si prihranili tudi za druge fare.« »Pri nas so govorili tako učeno, da jih ni nihče razumel!« »Nekje so rekli, da je bilo tisto z vozom sabotaža!« »Oh, meni se je že nekajkrat iztaknilo kolo! To se rado zgcdüa »Radi bi bili mučeniki!« Odhajali smo. Večerilo se je. Lepa pokrajina je bila še bolj bujna, bolj opojna, lepo ožarjena. Samo uničena Polja in vinogradi so nam bili kot kamen v srcu. In še nekaj. To ljudstvo nosi v sebi veliko silo za boj proti tistim, ki bi ga hoteli oropati za njegovo moč in svobodo. Tudi tod so krvave izkušnje nemškega vdora. Ni malo hiš. kjer je živ ponosen spomin na padiega sina, brata ali očeta. V Juršincih je deloval zdravnik Špindler in drugi, ki so jih Nemci streljali že jeseni 1941. Alt ni demonstracija pod firmo birme — poklon in raketa tankistom in oboroženim banditom na bližnji meji v Prekmurju? Naše ljudstvo misli, da Je. To ljudstvo pa ne bo nikdar hotelo, da bi bilo v vsej njegovi deželi in V! njegovih srcih kot po hudi toči. Ivan Bratka