St. 56.
V Trstu, v saboto 14. oktobra 1882.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•T edlnMti )• m»Bc.
■EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako iredo ln laboU o poludne. Cena za vse leto je 6 gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr. — Posamezne številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Tr«tu po K kr., v Strici i., v AJdoviČInl po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravnlitvo »vit Zonta 5«,
Vsi dopisi se pošiljajo Uređnlitvu »vit Torrente« Tip. Huala; vsak mora biti • rnnklran. Rokopisi bre? posebne vrednosti se ne vračajo. — Insernti (razne vrste nazna-'ntiat in poslanice) te zaraftuuijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Volilna reforma.
V Avstriji se gode orl nekdaj čuda in tako čudo ni sicer zadnja od cesarja potrjena volilna reforma, ampak čudo je to, da se je ta volilna reforma izvršila pod ministerstvoin TaafTejevim, kateremu zanikajo liberalci, alias ustavoverci razum za svobodo in ga zo-vejo retrogradno ali nazadnjaško minlsterstvo in da se ta reformami zgodil.^od poprejšnjimi ministerstvi, ki so si dajala naslove svobodoljubnih ali lilWjilnih, tn meščanskih ali »purgarskih« ministerstev. Se večje čudo je to, da so se liberalci ali ustavoverci ustavljali v državnem zboru tej reformi, o katerej vendar ne more £ihče trditi, da ne bi bila svobodnjaška ali liberalna.
Kaj torej poraenja to čudo, kaj dokazuje?
Večkrat srno uže pisiili, da so ustavoverci le na-zovi-liberalci, da so le do tam liberalni ali svobodnjaški, dokler ne trpi njih egoizem, dokler se polni njih žep in dokler morejo zatirati nenemške narode. Njih liberalizem pomenja uničenje vsake prave občne svobode s pomočjo nemoralnih načel, s pomočjo so-fistike. — Ti ljudje navaljavajo navadno katoliškim jezuvitom neka načela, vsled katerih nekda namen posvečuje sredstva; svet so naučili, da imenuje hi-navščino jezuvitizem; ali jezuviti so svetu s6 svojo modrostjo in učenostjo koristili in rolo, katero naši liberalci pripisujejo jezuvitoin, igrali so oni in jo še igrajo, dokler pride še veči polom na nje, nego je uže prišel. Mi smo čitali v njih semitskih listih, kako so proklamirali pravo čisto prevaro za moralo, naj-8urovejši materijalizem za fllozofljo; gnjusilo se nam je tako proklamiranje, a vendar smo morali trpeti in trpeli smo pogumno, dobro znajoČi, da taka načela morajo pasti prej ko prej. Znano je, da seje ta stranka zdaj v »Deutsch-Nazionale« ali nemško-narodno prekrstila, a sam Bismark se je prestrašil takih Nemcev in mnogo poštenih Nemcev denes pravi, da tako nem-Štvo le koinpromituje nemško narodnost in nočejo imeti z njimi nič opravita. In Bogu bodi potoženo, ti ljudje, ta stranka, se še vedno ziblje v sladkem sanjn, da se jej odpio vrata raznih ministerstev, da bodo še enkrat gospodarili v našej prelepej Avstriji.
No, in z lavorikami se je obdala ta stranka še le s tem, da je hotela prepreči volilno reformo, ako
S omisli mo, da je vendar prvo gaslo svobode v državi, a se kolikor le mogoče razširi volilno pravo. S tem dejanjem so se obsodili pred vsem svetom, grof Taaffe jim je snel krinko raz obraza in zdaj, ko je cesar sam potrdil volilno reformo slavi Taaffejevo minister s tv o največjo zmago nad svojimi sovražniki. Pri vsem tem pa moramo reči, da je to, kar smo denes pridobili mi avstrijski državljani, še le začetek reforme; še bode moralo to ministerstvo popraviti marsikako v nebo vpijočo krivico pri volilnem redu, odstraniti marsikateri »butnbug«, katerega so vrinoli v volilni red propali ustavoverci. Uže prav je, da v Avstriji ne moremo še misliti na občno volilno pravo; prav je, da se voli po grupah in interesih; pri vsem tem pa bi bilo želeti, da se popravijo nekatere čudne razmere.
Nekateri stanovi, na priliko velikoposestniki, trgovci, še preveč so zastopani; poslanci teh grup imajo v parlamentu ogromno večino, tudi trgovinske zbornice imajo preveč poslancev, ako pomislimo, da trgovci vsi uže volijo v drugih grupah. Najkonserva-tivnejši stan, kmetovalec pa ima najmanj zastopnikov in delalec čisto nobenega, in vendar primerno plačuje kmet največ davka in delalec plačuje indirektno tudi več, nego mnogokateri trgovec, ker on plačuje davek od vsacega koščeka kruha in vsacega kozarca vina, žganja itd., katerega povžije, kajti teorija o cen-zusu po davku je prav lepa, a konečno plača le oni ves davek, kateri rabi in povžije pridelke in izdelke kmetijstva in obrtnije. No, s tem, da se je znižal tako zvani census, in da postane odslej volilec vsak, kateri plača neposrednjega davka 5 gld., s tem je uže storjen velik korak, više nego 100.000 ljudi je s tem zadobilo volilno pravo in po teoriji naturalistov zadobilo še le pravo državljanstvo; a to bo imelo upliv le na kakovost poslancev, a ne na zastopstvo samo; pomnožiti bi se moralo tudi število poslancev posebno v zadnjih razredih mest in na kmetih, potem bi bila ta reforma skoz in skoz dosledna, ker ni prav, da mesta in veliki posestniki tako ogromno prevladajo v drž. zboru. Tako na priliko voli zdaj v Trstu četrti mestni razred z okolico samo enega poslanca v drž. zbor, kar je očividno premalo, ako pomislimo, da je v tej grupi nad */l0 vsega prebivalstva tržaškega z okolico in da torej */i» prebivalstva voli 3 poslance.*)
*) Tržaški «Tagblatt« pravi, da bo sd sedanjo volilno reformo patrijotični element v Trstu močno zadobil. Kadi
Enake, skoro še slabše razmere so na Goriškem, kder je 7, Slovencev, pa samo 1 slovenski drž. poslanec, mej tem ko imajo Lahi, katerih je komaj '/» na Goriškem, 2 poslanca in tako nahajamo povsod, kder prebivajo Slovani, tako razdeljene volilne skupine, da ima */« slovanskega prebivalstva samo '/» vse^ državnozborskib poslancev in da Nemci, katerih je komaj '/» v Cizlajtaniji, razpolagajo skoro nad */» poslancev v drž. zboru.
Ta krivica po narodnem in pravnem stališču se mora odstraniti. A tudi delalec je vreden, da se vsaj sliši njega glas v drž. zboru. Ne zahtevamo, da bi se precej dala delalcem taka pravica, kakoršno je po dolgem boju priboril imenitni John Bright leta 1807 angleškim delalcem, nočemo, da se uvede »manhood suffrage«, a dobro bi bilo, da se osnovajo vsaj zbornice delalcev in da te po deželah volijo saj majhno število zastopnikov v državni zbor, da se'tam sliši glas tudi tega številno najmočnejšega stanu. Denes je začel tudi delalec terjati svoje pravice, socijalno prašanje trka na duri vseh drŽav in dobro je, da se skuša rešiti naravnim in mirnim petem.
Kakor iz tega razvidno, je sedanja volilna reforma le začetek prave reforme, kajti dokler bode volilni red tak, kakorŠen je dozdaj, bode v Avstriji lehko imelo večino danes konservativno, jutri ustavoverno, pojutrajšnjem še celo pol-tič-pol-miš-ministerstvo, kar pa ni ustavno in dela nemogoče pravo ustavno vladanje ter utegne Avstriji strašno nevarno postati. Kakor so Cobden in Bright na Angleškem 30 let bojevali se za reformo angleškega parlamenta, prav tako morajo zdaj začeti naši pogumni državni poslanci boriti se za reformo nužoga parlamenta na podlagi pravice; oni ne smejo mirovati, dokler ne odstranijo Schmerlingovih, Giskrovih in Auerspergovih peg iz naše ustave. Ta borba jim mora biti sveta in vstrajna; ako ne ide drugo leto, pojde po drugih 5 ali 6 let; ali poslanci, kateri se bodo za to reformo potezali, bodo vsak dan imeli večjo zaslombo v ljudstvu in konečno zmorejo, kakor sta zmagala ona dva angleška velikana, prava ljudska tribuna.
A ker je zdaj bolj svoboden cenzus za volitve v državni zbor, nego deželne zbore, morajo tudi deželni poslanci na to gledati, da bodo vsi tisti, kateri volijo za drž. zbor, postali volilci tudi za deželne zbore, kajti drugače je vsa t i stvar podobna nesmislu. Oboji poslanci pa naj bi gledali na to, da se uvede na kmetih direktna ali neposredna volitev v deželni in drž. zbor, kajti ako so na priliko okoličani tržaški zadosti zreli, da volijo direktno in ne po volilnih možeh, menimo, da so prav tako zreli Kraševci, njih sosedni bratje. Tudi ta velika neinisel naj se odpravi, katera je še najmanj primerna 19. stoletju in pravej svobodi. Začetek je storjen, prva breša je napravljena s6 sedanjo reformo, treba le naprej bojevati se in na-skakati pozicijo, pa je konečna zmaga gotova. Taaffe-jevemu ministerstvu pa slava za prvi začetek; ono mora, ker je stvar začelo, tudi napredovati na tem potu, ako se hoče še bolje utrditi in uživati Še veče zaupanje Slovanov.
Tržaška razstava.
(Glavno poslopje St. 2.) (Dalje.) Za pohištvom se vrste na izložbi izdelki iz kovanega železa. Najkrasnejše stvari iz kovaneua železa sti razstavili firmi A. Milde in Anton Biro z Dunaja, to so vam kljuČarska dela, ka-koršnih je treba iskati po svetu in so menda v Avstriji nikder ne izdelujejo s tako izvrstnim okusom, kakor na Dunaji, čemur pa se ni čuditi, ako pomislimo, da imajo rokodelci na Dunaji uže dolgo svoje obrtnijske Šole, v katerih se uče risanja, podobarstva, dobrega okusa itd. Kedo ne bi občudoval one bas-relife cesarja in cesarice, ono uro. ona držala za stopnice, one kandelabre, svečnike, lampa, vse tako fino in elegantno delano, da se človek čudi, kako je mogoče to napraviti iz kovine. Lepe reči v tej stroki je razstavila tudi firma Ludvik Wilhelm z Dunaja; prekrasne peči po raznih novih načrtih in šegah za kurjavo je razstavila firma Herman Heim z Dunaja, potem društvo za obrtnijo železa »Moravia« na Dunaji; a vse druge enake razstavne skupine nadkriljuje in prekosi ona izložena po fahrikah nadvojvode Albrehta v Tešnu, tam nahajaš peči, ognjišča, cevi, železno po.
bi znali za dokaze zato trditev; v 4. razredu so dozdaj tako vedno volili patrijotično, tako bodo najbrže tudi v bodoče, boljše ne, če ne slabše. — Vidi se, da je omenjeni list slabo podučen o tržaških razmerah ter da blekne marsikako urez premisleka «et sine eoguitione causam«.
sodo, s kratka skoro vse izdelke, katere more pokazati ta obrtnija, občudovati ti je to velikansko obrtnijo, katere oče in pospeševalec je nadvojvoda Albreht, katerega slavno ime je zastopano v skoro vseh otdelkih obrtnije. Velikanske cevi, kalupe za sladkor in druge enake izvrstne izdelke je razstavila svetovno znana firma Brand et Lhudlnr iz Brna. — Omeniti nam je tudi svečnikov, kornižev, okvirov, vse to iz kovine jako fino delano in razstavljeno po firmi S. Grunwald z Dunaja. Razno hišno posodo iz različnega kositarja, lepo emailirano, razstavile so firme J. Denlc in A. FMsz Nachfolger iz Beča in Bartelmus et Gonsorten iz Brna; ta zadnja firma ima velike plošče, na katerih so emailirane najlepši in najfinejše podobe, pač občudovanja vreden napredek.
Prekrasne, velike vetrine polne različnih lamp za petrolje, ročnikov, kan lelabrov, klok in lustrov so gotovo opozorile obiskovalce razstave. V enej teh vetrin kaže svojo do vrhunca razvito obrtnijo te stroke imenitna po vsem svetu znana firma H. Ditmar iz Beča in v drtigej pa firma Gebruder Briinner iz Beča tudi svoje blizo enako lepe predmete za svečavo. Ta oddelek razstave nam kaže, da je dunajska, potem, moravska in češka obrtnija v železu na jako visokej stopinji. A tudi štajerska," kranjska in tržaška enaka obrtnija ni tako revna, posebno Kranjci so razstavili mnogo izvrstne rude, izvrstnega železa v štangah za Šine, za okovanje, potem kaj dobre kose, srpe, verige, žeblje, lemeže in drugo kmetijsko orodje. Omeniti nam je v prvej vrsti firme A. Klinzer et Gomp. v Belej Peči, ki je razstavila toliko izvrstnih in različnih izdelkov železnih in jeklenih, da je bila odlikovana so srebrno kolajno, na prav tak način se odlikuje na razstavi kranjsko obrtnijsko društvo, potem G. Tonnies iz Ljubljane, kateri ,)e razstavil različne majhne mašine. Bratje Globočnik, Anton Globočnlk in Leopold Globočnlk, vsi iz Železnikov, kateri so razstavili različne rude, cveke, kose itd., vse prav izvrstno, Ivan Dornig iz Kamnika, Ahačič Marija iz Tržiča, posebno lepe žage, kose itd., nadalje F. Pire in sinovi iz Krope, izvrstne cveke vsake baže, verige itd., P. Omersa iz Kranja, verige in cveke, Am-brožič Marija v Ljubnem Izvrstne strojne in ročne gredeše. Omeniti nam je tudi posebno praktičnih in trdnih, finih po lkov dež. podkovske šole v Ljubljani, potem izvrstnih lemežev in železa v štangah firme dr. A. Fuchs iz Kokre. Vsakdo mora priznati, da je Gorenjska prav dobro zastopana v tej stroki in ua kranjski razst ivljalci v tein oddelku delajo vso čast kranjskej deželi. Le škoda, da so jih še prepičlo odlikovali v primeri k drugim, posebno tržaškim raz-stavljaicem; a o tem bomo imeli še priliko govoriti. Pa tudi tržaški kovači in ključarji so razstavili prav lepe, dobro delane železne stvari; mej prvimi je omeniti Janeza Bisiak-a, ki je » azstavil jako lino in okusno izdelano železno pregrajo, katera bi se skoro mogla meriti z dunajskimi enakimi izdelki, potem kovača Ivana Artuso, ki je razstavil peči, ognjišča, poste-Ijake itd., Kosovel Ivan je razstavil več manjših predmetov za hišo, kovača Frankovič in Susteršič sta izložila izvrstna ognjišča, V. Hmelak je izložd majhen ročni mlin, (njegova iznajdba), s tem mlinom more vsakdo doma mleti svoje žito, Jeršič brata sta izložila veliko uro za zvonik, ki dela vso čast do-mačej umetnosti, Lapajne Franc je izložil lepe svečnike za altar, Petini O. je izložil krasna ognjišča (Spaarherde), Žerjav Josip umetne klučavnice, '1 rampuš Ludvik kalupe iz bakra in še več drugih tržaških mojstrov je izložilo prav mnogo umetno, trdno, okusno izdelanih pregraj. ognjišč, peči, vrat in vse polno pohištva. Krono tržaškej obrtniji kovaškej in ključar-skej pa je postavila dobro znana tržaška firma M. Toman et Gomp.; lampe, ročniki, svetilniki in drugo vsakovrstno elegantno pohištvo, katero je razstavila ta firma, more se z mirno vestjo staviti na stran dunajskim enakovrstnim izdelkom, dober okus in eleganca onih omivalnikov, okvirov, ličnih skrinjic za bisere, albumov itd. mora iznenaditi vsacega, kedor je menil, da je v Trstu ta obrtnija Še malo razvita. Nek A. Zamečnik je razstavil prekrasno kaseto, moj-stersko delo, katero je komisija razstave kupila za loterijo in tudi tržaška znana firma C. V. Sorč je razstavila omena vredno kolekoijo krogelj, Šiber in mnogo drugih izdelkov iz svinca in cina. Iz ostale Piimorsko je maio razstavljenega v tem oddelku; rastavila sta G. Mulič iz Vrtovina in D. Golina iz Ajdovščine Se precej dobro kmetijsko orodje in druge manjše izdelke.
Jako so nam dopadale izvrstne, novo iznajdene majhne mašine za izdelovanje verižič iz pakfona in mesinga (tueleue), te mašine so tako imenitna iz-
EDINOST.
najdb«, da se je kar čuditi. Ako deneš drat v mašino in vrtiš kolo, katero goni ves stroj, zap iziS, kako skoz lukniro na spodnjem delu slroja dovršena verižica n;i dan prihaja in vse gre tako hitro, da v ennj url moraš napraviti najmanj 6 do 8 sežnjev verižice. Te stroje je razstavila firma Joh. Socher Iz Neun-kirchen-a. Omeniti nam je tudi denarnic, varnih proti ognju, v tej stroki stl izložili firmi J. Wie?e in F. VVertheim z Dunaja užj kaj posebnega glede dobrote in elegance.
Konečno ne smemo pozabiti tudi glavne obrtnije Borovljanov; — kedo nepozua puške »Ferlaherce«? A na tržaSkej razstavi so se puŠkarji iz Borovelj posebno pokazali. Svetovno znani puškarji Just, Urban, Pacher. Poschlnger In še kakih »J drugih iz Borovelj razstavili so kaj lepe puške različnih sistemov; vidi se iz tega, da je ta obrtnija v Borovljah na jako vi-sokej stopinji; prekosi Borovljčane samo praška firma Ivan Novotny, ki ima elegautnejše in boljše puške in ki je v te| stroki prva na razstavi. Grof Arthur Coronini iz Gorice je razstavil po njem novo iznaj-deno puško, katero hvalijo njegovi prijatelji in so jej pridooili tudi zlato svetinjo; ako pa je ta puška res kaj posebnega in novega, lobi morali slišati še le po kakem posebnem strokovnjaku, da bi verjeli. Lepa elegantna je sicer, a prihodnjosti teško ima.
S tem smo predočili svojim čitateljem vse bolj ome na vredne predmete tega oddelka. Železniška obrtnija je v Avstriji ena najstarejših in najbolj razvitih. Velikanska je produkcija kos in srpov (kos 7 milijonov, srpov l'/a milijon na leto) in pa nožev za slamoreznice (okoJo 200.000 na leto). Obrtnikov, kateri se pečajo s kovanjem vsakovrstnega malega orodja, rezila itd. je zdaj v Avstriji nad 28.(X)0, posebno dosti je takih obrtnikov na Češkem, na Štajerskem in na Kranjskem. Največ nožev izdeljujejo v mestu Steyer na Gorenjeavstrijskem, tam neprenehoma dela nad 300 nožarjev. Ključarstvo je posebno razvito na Dunaju, v Pragi in v Trstu, kder mnogo zidajo in imajo ključarji obširno polje. — Dobro razvita je na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Češkem obrt brukvic (Drabtstiften). Železne denarnice, varne proti ognju so postale od leta 1853 sem po firmi Wertheim et \Viese, posebna in velika obrtnija Dunajčanov; a v novejšem času so nastale fabrike za tako denarnice tudi v Pragi in v Gradcu. Največ tega blaga izvaža Avstrija v jutrove dežele skoz Trst. Železno pohištvo je Specijalna obrtnija Dunaja in Prage; dosti tega blaga se izvaža tudi v jutrove dežele. Železna posoda se izdeluje skoro izključljivo na Ćeskera in sicer v tolikej množini, da ostaje mnogo te posode tudi za izvoz in da naša avstrijska obrtnija v tej stroki uŽe prav dobro konkurira z Angleško. Šivanke izdelujejo skoro izključljivo fabrike v Hainburgu na Spodnjem Avstrijskem in pa v Ftigen-u na Tirolskem. Ši-vank pa Avstrija ne izvaža, ampak velike množine uvaža j h iz Anglije. — Orožja, pušk, sabelj itd. se največ izdeluje v Borovljah na Koroškem, v Pragi in v okolici dunajskej. Leta 1881 je Avstrija izvozila nad 1000 metr. stotov raznege orožja in blizo 10 000 metr. stotov pušk. Za izdelke iz svinca je prva Ko-rošlca. Siber, krogelj, cevi iz svinca je Avstrija lansko leto blizo 2500 metr. stotov izvozila. Bakrena obrtnija je najbolj razvita na Češkem, Štajerskem in v Sleztji; izvozila je Avstrija v letu 1881 predmetov iz bakra blizo 120U metr. stotov. Sploh je Avstrija izvozila v letu IBSl raznih kovin iz železa in dru-ih metalov blizu 20.000 metr. stotov, uvozila pa za polovico manj. Pri vsem tem, da je železniška obrtnija v Avstriji naj p ta reja od vseh drugih, vendar še ni prav dobro razvita z ozirom na velikanske rudnike, katere ima naša država. In zakaj to? Ker je r Avstriji še vedno kapital predrag in preredko sejan za tako obrtnljo, ki potrebuje velikanskih denarnih sredstev. Angleške v tej obrtniji Še dolgo ne preskoči nobena druga država, saj ona dobiva celo iz Avstrije polu fabrikate, katere potem izdelane zopet k nam uvaža. Ali prav od povzdige te obrtnije je mnogo odvisen splošni blagostan Avstrije.
(Dalje prihodnjič.)
Kranjski deželni zbor
je začel letošnje svoje zborovanje 4. septembra ter končal ga 9. oktobra. Izvršil je svoja dela v 14. sejah. Zanimala se Kranjska dežela zanj ni mnogo, ker ni bil nje glas i ljudstvo Boga hvali, daje prišel čas, ko je Sel i nikdar več ne pride. Ljudstvo mu poje mrtvaško pesem, a ni žalostno, in v črno oblečeno, veseli, radujete, da se je iznebilo more, katera ga je tlačila. Boljši časi nastopijo, ko deželno zastopstvo ne bo gojilo in pitalo tujega zmaja, ampak delalo za vso kranjsko prebivalstvo brez raločka stanu in narodnosti pravično, pošteno za njegovo duševno i telesno blagostanje.
O prvih treh sejah smo uže poročali na kratko važniše stvari, iz tretje seje pristavljamo le to še, da se je društvu za podporo bolnih dijakov na Dunaji dovolilo 50 gld., za kranjske dijake pa vrhu tega še 200 gld. V tej seji je bilo na vrsti tudi mnogo računskih sklepov raznih deželnih zakladov.
Volitve v finančni odsek narodni poslanci niso hoteli sprejeti, ker je bil izvoljen Vesteneck ter njegovih poročil niso hoteli posjušatil i so zato zbornico vselej zapustili, ko je on nastopil.
Četrta seja 13. septembra se je zopet pečala s poročili fi nančnega odseka in peticijami. V tej seji se je prebrala interpelacija narodnih poslancev o nemškem »Schulvereinu«, katero interpelacijo smo uže od besede do besede priobčili.
V petej seji je poročal g. deželni glavar o sprejemu deputacije pri presvitlem cesarju v Trstu, o čemer smo tudi uže poročali. Govori se potem mnogo o Jcmetijskem poduku učiteljev na slapskej šoli, o nje-
govem vspehu i nevspehu. — Na prošnjo čebelarjev iz Hihnice se sklene, da občine ne smejo pobirati nobenega davka od čebel. — Daljša debata se uname tudi o grajenju ceste is Logatca do Žirov, katera se odobri in deželni odbor pooblasti, dajati občinam podporo za izdeljavo načrta. Potrdi se potem več računov i reši več prošenj.
V	šestej seji seje prebral vladni dopis, v katerem vlada obeča, da se bo na vse moči prizadevala do kon ca leta 18^'t vrediti zetnljiško-odvezne zadeve na Kranjskem i da v ta namen nastavi še tretjega komisarja, vendar se troški zanj ne bodo plačevali iz državnega zaloga.
Prošnja radovljske občine za posebno postajo se je izročila in priporočila vladi.
Potem se reši več prošenj in podeli več podpor. V tajnej seji se je sklenolo, da ima g. Hočevar platiti 7000 yld. zaostankov pri užitnini. Dežela je zahtevala 10,000 gld, ta zadeva se menda ni brez vzroka tajno obravnovala.
V	sedmej seji, dne 26. septembra je bil na vrsti proračun normalno-šolskega zaloga za leto 1883.
^ Poračuna sta se p«4ftla dva, enega je sestavil deželni odbor, druzega pa finančni odseki na obeh pa je podpisan dr. Schrey, ki je tudi poročevalec; a oba računa, če tudi podpisana od enega in istega gospoda, bistveno sta različna. Poslanec Klun po pravici ostro obsoja nemarnost sedanje veČine deželnega zbora, ki je potrebščine povišala od leta 1878 za 26,000 gld. primanjkljaj pa za 23.000 gld. če tudi se je mej tem časom rodil antekrist slovenskega šolstva, nemški «š5chulverein», ki je začel denarje sejati po deželi. Jako krepko obsojajo delovanje večine deželnega zbora tudi poslanci Svetec, Zarnik in Navratil, vzlasti zarad nemške ljudske šole ki se je napravila v Maverlu na pritisk nemškega "Schulve-reina», hudo grajajo deželni šolski svet, ki je prvič sklenol slovensko ljudsko Šolo, potem svoj sklep ovrgel ter se izrekel za nemško; poslanec Navratil je rekel: Visoci c. k. deželni Šolski svet, pozabivši na obstoječe razmere, katere so mu Še malo prej me« rodajne in svete bile, pozabivši na visoko svoje dostojanstvo kot višja šolska oblast: promenil je v mesecu dnij svoj prvi sklep in izpekel »Schulvereinu« pogačo po nemškem okusu, pogačo z napisom: dovoljuje se nemška šola.
Da so narodnjaki brez vspeha ugovarjali, tega nam ni treba praviti; če neinškutar ponuja kamen i trdi, da je kruh, narodnjak pa mu odgovori, da to ni kruh, ampak kamen, vendar bo trdil, da je kruh.
V	osmej seji dne 28. septembra so bile na dnevnem redu cestne zadeve in sprejeli so se ti le sklepi:
1.	Cesta iz Trojana v Čemšenik se opušča kot okrajna cesta in vrsti med občinske ceste.
2.	Reška cesta v občini dobrunjskej, okraja ljubljanskega, se opusti kot okrajna cesta in glede njenega prihodnjega vzdržavanja kot občinska cesta ima okrajno-cestoi odbor ljubljanske okolice dolžnost vzdržavati na tej cesti nahajajoče se mostove.
3.	Od košanske ceste se cestni kos od Šent Petra do prvega železničnega predora južne železnice opusti kot okrajna cesta, nasproti temu pa se ona cesta, ki se na tem kraji veže ž njo in drži skoz KoŠano in Novo Sušico do tja, kder se stika pri Strženu z reško državno cesto, uvrsti med okrajne ceste.
4.	Cestna zveza, ki se od senožeško-britofske okrajne ceste pod Gabrčami loči in drž proti divaškej državnej cesti na Primorskem, uvrsti se mej okrajno ceste.
5.	Idrijsko-tolminska cesti, ki se pri mo=?tu čez Iirico loči od idrijsko-loske ceste in skoz Spodnjo Idrijo drži na Goriško, uvrsti se do Primorske meje med okrajne deželne ceste.
6.	Po oznanilu c. kr. kranjske deželne vlade, vsled katerega so se imeli cestni kosovi onkraj So« dražice skoz Žigmarico, Mlako, Podklanec in skoz Boncar opustiti kot okrajne ceste, mesto njih pa narediti nova cesta mej Sodražico in Blokami čez Sedlo, Ivrčalo in Ravno, potem oh enem takrat zaukazana opustitev okrajne ceste od loškeua potoka čez Goro do tj i, kder se stika z ribniško-bloško cesto onkraj Žigmaric, prekliče sa in dobe prejšnje določbe gledo teh cest zopet svojo veljavo.
Potočnik govori o železnici iz Loke v Trst in iz Ljubljane čez Dolenjsko ter izraža upanje, da boste te železnici morda vendar le izdelani. Stavi toraj predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	C. k. vladi se izreče zahvala, ker je državnemu zboru predložila postavo za stiko istrske z južno železnico pri Hrpelji, ker se sme prav vsled te stike pričakovati izvršenje zgradbe loške železnice.
2.	Deželni odbor naj pretresa, ali in kako bi se ustreglo dobrohotnim namenom ministra za kupčijstvo, da se zaprošena dolenjska železnica z zedinjenimi močmi naredi. Predlog se sprejme.
Podpiralnemu društvu slovanskih dijakov v Gradcu se dovoli 50 gld. podpore, kranjskemu obrtnijskemu društvu pa 200 gld.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Potrjeni zakon o volilnej reformi je zbudil po vsej Avstriji veliko zadovoljnost t navdušenje, ker je dal mnogo tisoč državljanom volilno pravico, vzlasti manjšim obrtnikom, kateri dozdaj skoraj nič niso bili zastopani i se vsled tega na njihove potrebe skoraj nič ni oziralo. Le judovski časniki in oni, ki zastopajo nemško iredento, zobmi škripljejo, ker dobro vedo, da je strankarstvu in goljufnemu gospodarstvu ta zakon zelo na poti.
Prihodnjemu državnemu žboru, kakor se poroča, predloži vlada načrt zakona, po katerem se imajo
vrediti verske zadeve judov v Avstriji. Določbe u?a
Uzakoni ™	kl 80
zadrug	8 Spoznanih verskih
novsuVftT	je Cesai>	v baro-
je za'1ni" <1ni potoval po Dal-
Tn Z 1 »oJIST PrfPri^l o tamoLjih razmerah,
vUda Lloh^ ohria Ji iter bU ta,n doli- Sedanja viaaa sploh ohrača veliko pozornost na Dalmaciio
Zelo bt2tr?bbno i."1 SJg0 ®l°4	se ^zmere zbo ^ o!
cm P?l'6bno J«. da se uredi	Neretva in železnica
Split-Knin zveže s hrvatskimi	železnicam" sh3o-
vino pa občevanje polajša.	' "rceS°
Zgornje-avstrijski deželni thor je deželno ustavo
Ku P[°T,ni ' da b0d0 imeli volilno pravico vsT
r,lSTi°;PetI°ld- nepo.re.injega davka .! , defelni °?ior J® P°slal zahvalo cesarju za velikansko podporo, katero je blagodušno podel 1 do povodnji poškodovanim.	p p
, .fra,fV dtžel*i konča 22. t. m. svoje zasedanje; delegacije se odpro 25. t. m. v Peštu.
.. *|llzme,:° Avstrijo in Crnogoro v zadnjih časih niso najboljše. V Crnejgori stŽ dve stranki, ena se prizadeva za prijateljske razmere z dunajsko vlada In toraj svetuje, naj Cmagora vsem avstrijskim zahtevam ustreže; druga pa o tem neče nič vedeti ter svetuje, naj črnogorska vlada o ibije vse, kar \vstrija zahteva. Prašanje je o teh le točkah: 1. Vrnitev v Crnogoro ubeglih upornikov; 2. odškoiovanje troškov za preskrbovale ubežnikov; 3. zidanje trdnjav v hrivošjih; 4. v Avstriji proti Crnejgori uvedena visoka uvoznina in izvoznina. Ker v Hrcegovini nova nabrani vojaki še vedno begajo v Črnogoro. zato ie napetost toliko večja.	J
V Vrlecu v Banatu se je začelo tudi gibanje zoper jude Nabijali in trosili so se judoui sovražni plakati; tudi brez napadov ni bilo; župan pa je z energičnim postopanjem red napravil. ... Ogersko ministerstvo je državnemu zboru predložilo proračun za prihodnje leto, po tem proračunu bodo znašali troški 322 milijonov gold., dohodki pa
krije se s zajmom (posojilom).
Madjari bodo prihodnje leto obhajali tisočletnico, kar so pribojevali ogersko deželo.
Vitanje dežele.
Mej Črnogorci in^Arbanali srd raste in bati se je krvavega spora. Iz Snodre pošiljajo kanone v Tuši ter jih nastavljajo po tamošnjih visočinah; Črnogorski vojaki pa se zbirajo na albanskej meji. HamburSka Jadija je izkrcala v Baru mnogo streliva na račun črnogorske vlade. — Mej tem pa je turški poslanec v Četi nji izjavil Črnogorskemu knezu, da mu je njegova vlada naročila, naj se dogovori, kako bi se rešilo črnogorsko-albansko mejno prašanje. Knez je ▼ ti namen imenoval senata načelnika Bozo Petrovida za zastopnika, s katerim so se obravnave uže pričele.
Na otoku Kandiji ali Kreti je začelo zopet zelo vreti; Turki in Grki so si v laseh i na več krajih je prišlo uže do krvavih boiev; vsled tega je oklical dežel ni načelnik stojno sodbo. Vse to pa nič ne pomore, splošen upor je neizogibljiv. Atenčani se tega veselć i pravijo, da je upor politična potre ha i le še prašanje nekoliko dni, radujejo se uže nove pridobitve fu v zadnjih časih sanjajo sploh o velikej in slavnej bodočnosti.
V Egiptu ste se ustavile dve odškodninski komisiji, v katerih so zastopniki vseh velevlastij in tudi grškega kraljestva. Prva bode sklepala o pravičnosti in velikosti odškodnine, druga pa preiskavala, Itde in kako bi se dobil denar za plačevanje, ker se egiptovska vlada brani poravnati škodo iz svojih dohodkov.
AngleUa vlada je na turškega sultana z vso silo pritiskala, naj se uda pogojem, katere je ona določila o egiptovskem prašanji. Sultan se je dolgo u-stavljal, a ker mu je angleški poslanec pretil, da zapusti Carigrad, udal seje. Ti pogoji so ti le: Vsak minister je odgovoren za dela v svojem podro^i. Sultan se odpoveduje nemško-avstrijskej zvezi. Oa odobrava dovršena dejanja v potlačenju egiptovskega upora. On dovoljuje, da se ustanove prijateljske razmere z Angleško.
Dopisi.
Iz Gorice 11. oktobra.
(Vreme. — Bolezni. — Nate pokopališče. — Ples iti tepelka) Po lepej gorkej zimi smo uneli letos mrzlo pomlad, večinoma vlažno, malo prijetno poletje in slednjič je nastopila mokra jesen. Uže nad mesec dni ne neha deževati, le časi se otožno posmehlja solnce izpod sivih oblakov, potem pa je zavidljivi jug zopet zakrije, ali pa pripodi silni Hrvat celo trumo oblakov na naše obnebje, ter je gosto zagrne. Kdor hoče spoznavati razne vrste deževja, imel je zadnje tedne in ima še vedno lepo priliko. Zdaj lije, kakor bi se bili na nebu utrgali jezovi, zdaj ti brije z vetrom v obraz, in k malu potem se poleže strast in vsiplje se rahlo, kakor bi si ga želel o suši, ko ga zares potrebujemo; najneprijetniše je pa, kedar prši, ali kakor ptavijo pri nas, mrcini, ker te moči in prešinja do kosti, dasi ga skoro ne vidiš. In te vrste ga imamo 10 krat na dan. Tako vražje vreme, se ve da ne ugaja našim kmetovalcem. V gorskih krajih se boje, da jim ne dozori turšica, drugi jesenski pridelki, razen repe, tudi hirajo v neprestanej moči, ajda polega, in koder so ja poželi, pa ne še pospravili, jela je gnjiti na njivah, sadje pospravljeno v mokrem vremenu, ne da se hraniti za zimo in grozdje trgano v dežji, tudi ne da prave slastne vinske kapljice. Bolega vina je letos sploh malo na Goriškem. Edini Brici se ponašajo z srednjo letino ; na vipavskej strani je okoli Dornberga nekaj, drugod prav malo, kanalski okraj ni pridelal
EDINOST.
nič. Naša Furlanija pa je letos bogata; pridelala j« toliko črnca, da so prišli posestniki zaradi posode v zadrego. V tako zvanem teritoriji okoli Tržiča in Ronkov je bilo vse črno na trtah, več grozdja nego listja. Zato so furlanska vina zdaj še precej po ceni,
frodajajo se nekda po 10—12 gld. kvinč (61) bokalov;, n blago ni preslabo.
Vedno vlažno vreme razodeva tudi v zdravstvenem oziiu svoj neugodni upliv. Okoli Gorice se sliši mnogo o otročjih boleznih. V Pevmi, v Solkanu in drugod je pobrala rudeča vročica (Skarlatina) združena z difteritiko mnogo otrok. V Pevmi jih je obolelo 10, a umrlo 14; v Solkanu obžalujejo 16 umrlih; v Gorici so bili le posamezni slučaji in so morda še, vendar se ne more govoriti o epedemiji. Na Kanalskem se je prikazala na nekaterih krajih ista bolezen, katera se je bila v letošnjem poletji vgnjezdila pri sv. Luciji, kder tudi še ni popolnem ponehala — legar ali tifus. Ta bolezen se loti večinoma odraslih, pa ne prizanaša tudi otrokom. Pri sv. Luciji je bilo nad 100 bolnikov, s početka so vsi okrevali, v zadnjem Času pa so umrli zaporedoma trije krepki možje, kakor se nam pripoveduje, vsi trije lovci. — Tako le je, pri nas toča in bolezni — drugod pa strašanske povodnji; povsod slabo.
Zoper povoden j smo v Gorici dobro zavarovani, dokler smo živi, po smrti pa so obsojeni naši posvetni ostanki v — kapelj do sodnjega dne. Dve leti sti stoprv minoli, od kar imamo novo pokopališče in uže seje začelo spolnovati, kar so o svojem Času v dolgotrajnem peresnem boji navajali zoper isti zvedeni, veljavni možje: Trupla ne gnijo, ne razkrojujejo se v gostej ilovici in v rakvih ob straneh pokopališča se nabira voda v tol kej množini, da premaka zid in da bodo mrliči bogatinov skoro plavali v njej. Kako osodo-polne nastopke utegne imeti to s časoma za naše mesto in njegovo okolico! Toda za danes zadosta; prilično pa spregovorimo Še kaj o tem spomeniku najžalostnejše dobe goriškega mestnega gospodarstva.
Zadnjo nedeljo je dala v Ločeniku >»sagra», kakor se imenu|ejopri nas ljudske plesne zabave na kmetih, zopet povod hudej krvavej tepeški. Eden je ubit, eden hudo ranjen, pet je pa \aprtih. Za nadrobnosti se uismo brigali — privede jih na dan sodnijska preikava.
IZ Borovnic« dne 9. oktobra.
(Blagoslovenje vrhniške zastave). V nedeljo 8. t. m. se je vršila na Vrhniki velika slavnost, blagoslovenje čitalniške zastave. Ljubljanski Sokol se je pripeljal v Borovnico s poštnim vlakom ob 2. uri po-
Iioludne; z Vrhnike ga je sprejel g. Črne na ko-odvoru. Potem se odpelje na treh vozovih Sokol, na dveh pa Borovničanje na Vrhniko. Ko dospemo do Vrhnike, stopimo raz voz in korakamo dalje. Takraj mosta je čakalo mnogo občinstva z godbo; tu nas
S ozdravi čitalnični načelnik gosp. Lenarčič v imenu italnice, in potem se napotimo z raznimi društvi in deputacijami proti cerkvi sv. Pavla. Slovesnost se je izvršila prav dobro. Načelnikov pozdrav je bil prav izvrsten, in koje nazdravil cesarju, zagrmeli so živio-klici, da so se tresli oblaki.
Govor deželnega in državnega poslanca, gospo la Kluna, bil je jako lep, jedernat, in tako ganljiv, da je pretresel i navdušil vsa srca.
Po govoru se je blagoslovila zastava in potem so se žeblji zabijali; po zabijanji žebljev se je pobratila zastava z vsemi druzimi pričujočimi zastavami. Na to smo se napotili v čitalnico; občinstva je bilo toliko, da se je vse trlo. Tu se je pričela zabava, komični prizor se je zvršil prav dobro, in gospodje pevci so kaj lepo in navdušeno peli.
Nazadnje, kakor je to splošna navada, pričel se je prav živahen ples tako, da smo se do zore vrteli. Vrhničanje! Vi ste nas navdušili, hvala Vam, napredujte krepko in vrlo pol svojo novo zastavo! Trdna volja in jekleni značaj in srce do domovine vse zapreke zmore 1 Malo gnjezdo, v katerem se goje v vasem trgu «bele vrane«, odnese prvi piš.
Da se je zabava tako lepo izvršila, gre najbolj hvala gg. Lenarčiču in Jelovšku, ki marljivo delata na narodnem polji.
Domače in razne vesti.
Minister polje<lelj«tva, srofFalken-bayn je došel včeraj iz Dalmacije v Trst, ogledal si je na razstavi hrvatski paviljon, potem sirarsko izložbo, in nekatere bolj zanimive stvari v poslopju fit. 2. — Na razstavi jo pokušal sir in razna vina in odpotoval precej iz razstave na Kras v družbi nekaterih udov za pogozdovanja Krasa. — Da ni našel dosti uspeha, tega smo gotovi; ako ga je pa kedo opozoril na kak boljši način pogozdovanja, to dvomimo; saj nekaterim pogozdovalcein gre za vse druge stvari, (morda za prazne lukne) nego pa za pravo blagost kraških prebivalcev. — Zvečer ob 6 un je bil na obedu pri namestniku in zvečer z brzovlakom je zopet zapustil Trst — gotovo natančno iniormiran o naših razmerah!?
Nabiranje darov za poškodovane po povodnji v Tirolah in na Koroškem jako izvrstno napreduje; do denes so Tržačani zložili uže nad 16.000 gld. a ker je došel zdaj še drug oklic od tirolskega odbora, odpro se mošnje v Trstu še bolj in gotovi suio, da se tukaj nabere prav velika svota.
Or|jental«ki muzej na razstavi se je 13. t. m. uže zopet odprl, ker je streha železnega, po znanej nevihti močno poškodovanega paviljona zopet popolnoma popravljena in zdaj bolj trdna, nego poprej.
Kmetijska predavanja. Vsled nove določb« boue potovalni učitelj g. Ivan pl. Baldini imel svoje prvo predavanje pri sv. Ivanu ne 16., ampak v nedeljo i22. oktobra po popoludanskej božjej službi; na Občinah pa bode podučeval 29. oktobra, tudi po popoludanjskej božjej službi.
■irsfcojaviaili poslanic je brzojavni glavni ured v Trstu v mesecu septembru 1.1. brzojavi 1 103.00^
mnogo mej njimi je bilo sila dolgih, imele so no več tisoč besedi. To ogromno delo dokazuje, do kolike popolnosti so se razvili brzojavni aparati, daje pa tudi vso čast tržaškim brzo|avnim uradnikom, ki so toliko dela z velikim trudom v splošno zadovoljnost zmogli.
Slovesna instalacija novega župnika pri sv. Jakopu vel. čest. go-poda K. Pabris-a Lode jutre v nedeljo 15. t. m. ob 10'/, uri zjutraj.
„Tržaški Sokol" napravi jutri popoludne izlet z goubo v Hicmanje. »Sokoli« se zbei6 v prostorih delalskega društvu, odhod točno ob 2. uri
Ohrdankov tovariš, katerega je, kakor smo uže zadnjič poročili, italijanska policija zasačila, imenuje se Demeter Rogata ter je iz Buj v Istri doma. Zasačili so ga v Prati na Toskanskem. Znano je. da je pobegnol in zginol, ko so Oberdanka ujeli. Italijanski časniki so poročali, da je na Švicarsko nbežal, potem pa v Italijo prišel. Pripeljali so uklenenega v Videm. O tem pripovedujejo to le: Avstrijska policija ga je iskala s popisom njegove osobe in se obr-nola tudi na florentin-ke gosposke s prašanjem, ali je tam pod tem imenom katera osoba znana, ker je bilo dotrjeno, da je Rogasa-i*'Toskune. Florentinske gosposke so pozvedele, da ima Rogasa tam kemični laboratorij. liosposke so ta laboratorij preiskale i našle, da Rogasa dela bombe, a njega ni bilo doma. Našli so ga po naključbi. Na postaji Šesto so pozdravili trije udje društva »Circolo Garibaldi« v omnibusu sedečega potnika ter mu dajali nekaka skrivna znamenja. Preoblečeni policaji pa so to opazili, sedli kakor navadni potniki v voz in se začeli pogovarjati z Ro-gaso i njegovimi znanci. Iz pogovora fo sklepali, da je njihov popotnik Rogasa; nagovorili ?o ga po imenu, in ko je ves prebledel, izrekli so, daje njihov ujetnik. Skusil je z voza skoz okno skočiti, a ni se mu posrečilo. Policaji so ga uklenoli in v Prati v zapor otdali.	y
Značaji* Znana je pravda mej »Triesterco« in »Tag biatloni «. Stvar uže v obče priseda, A mej najhujšim bojem pogajal se je nekda urednik • Tagblatta« z nekaterimi gospodi od »Triesterce« v namen, da bi se združila oba lista v en sami, kakor to zdaj ova-jata oba lista. — Kaj bi vse pisali o Slovencih, ko bi se mej njimi pojavili taki značaji? Denes ti denem revolver na prsa; a jutri ti podajem roko in prosim, da me vzanieŠ pod svojo streho. »II y ii de juifs, qui par le nt la langue frangaise, pour couvrir la'plus rude bassesse«.
Ženska v inoškej obleki. V četrtek zvečer je hodil nek mladenič prav ponosno po ulici v Trstu, nek stražnik se čudi temu nališpanemu mlademu gospodiču, ker se mu zdi sumljiv, pelje ga na stražnico, tu pa se je razjasnilo, da je ženska Marija
5.	iz Tolmina, katera je pa pri policiji uže znana. Izgovarjala se je, da se je za šalo v moško obleko preoblekla.
Novo vino kaže tudi letos svojo moč. Nekatere večere zaporedoma jo policija zavolj nočnih tepežev in kričanja zaprla po 20—26 osob.
Hrvatske plakate pošilja odbor za razstavo po slovenskih vaseh Primorja, v teh plakatih naznanja odbor, da se plačuje ob nedeljah samo 20 soldov ustopnine. Vidi se iz tega, da je ta odbor glede narodne ideje na višjej stopnji, nego marsikateri sicer navdušeni Slovenec. Uže prav tako, naši kmetje razumijo tudi hrvatske plakate in se jih celo veseliš prav tako, kakor da bi bili slovenski. — Eppur si muove!
Velik koncert napravi v Ciorici v prostorih društva »Ginnastica« društvo goriških gospej za podporo ubogih 16. t. m. ob 8. uri zvečer. Sodelovale bodo pri tem koncertu prve slavnoznane moči: kakor so: gospa Wilt, kamorna pevkinja Nj. vel. cesarja, slavnoznana pianistinja gospa Podgornik-To-lomei, gosp. Heller iz Trsta in Še več drugih umetnikov. Kolikor znano, imelo je to društvo še vedno lep uspeh sis svojimi veselicami, katerim je duša člo-vekolj ubna gospa baronica Hassauer, nadejamo se torej, da bo tudi ta pot veselica izborna in goriškim ubogim mnogo koristna.
CSorlŠki »Gospodarski list«, št. 9. je priobčil te le sestavke 1. Pripomočki zoper trtno uš (Phil-loxera \astatrix^. — 2. Letošnja vinska trgatev. —3. Ne pozabimo gnojiti sadnemu drevju. — 4. Kmetijske d robnosti. — 5. Dober svet onim gospodarjem, ki se bojijo prihodnje spomladi zarad pomanjkanja sena._
6.	Prepoved kupčije z bilfami. — 7. Arsenik kot po-speŠitelj opitanja. — 8. Načrt za kmetijske stavbe na Goriškem. — 9. Razglas,
Književnost. «Domoznanstvo poknežene grofije Goriške in GradiSčanske». Za meščanske šole in učiteljišča spisal Simon Rutar, c. k. profesor. Ta knjiga obsega 124 strani, in stane 50 kr.
Slavni naš zgodovinar, kateri je pred nekoliko mesecev na svetlo dal Tolminsko zcodovino, podal je v svojem novem delu ne le mladini, temuč tudi vsakemu Slovencu, in vzlasti Primorcu prav zaklad in izvirek poduka. Knjiga je pisana jasno in zelo temeljito.
«Vlla*. Tega beletrističnega ilustrovanega lista smo dobili te dni 10. in 11. zvezek. Kakor poprejšnji, polna sta lepih podob in zanimljivega berila.
«Die Adrla* von A. v. Schweiger-Lerchenfeld z 200 ilustracijami, mnogimi načrti mest in z veliko karto jadranskega morja. Založba A. Hurtleben na Dunaju. 20 zvezkov po 30 kr. — Tega izvrstnega dela nam je došlo dozdaj 10 zvezkov. V zadnjih se popisujejo še malo znana notranja Istra, kvarnerski otoki, mesta ob morju; dalje Dalmacija, in nje najlepša mesta, njih zgodovina i. t. d. Vse je pisatelj sam obiskal, torej tudi živo in uzorno piše. Na koncu 10. zvezka pa popisuje bitko pri Visu 1. 1866, zelo zanimljivo.
Popravek. V zadnjem listu smo tiskali po pomoti, da je g. dr. Tonili govoril v Kobaridu dne
1 . oktobra; a to vest moramo popraviti tako, da je omenjeni gospod govoril v Kobaridu W. septembra.
Šol jo Nemškem, in sicer: 20 vseučilišč, 370 gimnazij, 464 realk in višjih meščanskih šol. in 57.500 ljudskih šol.
Ruska razstava v Moskvi zavzema več prostora od dunajske leta 18"3; a ta prostor še ni bil dosti velik, zato so morali več izloŽiteljem odpovedati. Ruska razstava ima poseben značaj, ona je malo zrcalo vseya ruskega sveta.
Stolica za slovanske Jezike in slovstvo na vse-uciliscu V Bolonji se skoraj gotovo uže v prihodnjem letu osnuje. O tem je pisal — kakor poroča poljski časnik »Gazeta Narodowa« — italijanski naučni minister baccelli grofu Kulizvckemu ter mu zagotovil, če bo le mogoče potrebne troške pokriti, in da je za profesorja lega poduka določen g.TeofilLenartowicz.
Najvišji most na svetu je postavljen čez Reko Kinzula blizu Bmdtorta v Pensilvaniji. Most je železen, 2060 čevljev dolg in 801 čevelj visok je srednji steber.
Lepi darovi. Ruski car je daroval knezu černo-gorskemu prekrasnega belega konja Arabca, katerega so odposlali uže skoz Beč in Trst v Cetinje, nadalje je daroval černogorskej staršej princesinji Zor ki, katera se omoži z Bolgarskim knezom, en miljori rubljev v balo in ruska cesarica je poslala černogorskej kne-žinji Mileni prekrasen dragocen srebrn service za čaj.
imenitno drevo. Na severnej strani mesta Kajire, blizu razvalin starega mesta Riliopolis, stalo je drevo, o katerem so tamošnji kristijanje trdili, da je pod njim počivala Mati božja, koje z Jezusom in Jožefom bežala v Egipt. Drevo je bilo od davnih časov pod nadzorom Frančiškanov v Knjiri, in kristijani so ga od pamtiveka zelo čestili. Tudi cesarjevič Rudolf, ko je bil v Egiptu, obiskal je ta spomin na sveto obitelj. Zdaj pa naznanja list »Hermesa, da so egiptovski vojaki to drevo podrli, ko so tam napravili utrjeni tabor.
imeniten samostan. Na podnožji gore Sinaj, s katere je Mozes proglasil deset božjin zapovedi, stoji grški samostan, kateri je sezidal v 6. stoletji grški cesar Pravda (Justinian). Da ga branijo napadov Be-duinov, zidan |e kakor trdnjave ter nema vhodnih vrat. Popotnike in živež ulačijo v samostan v velikem košu. Samostan dobiva brano iz Aleksandrije. Ko je v Aleksandriji vstala revolucija, izostala je hrana ter so samostauci osem dni živeli ob samih datulj ih. Arhimandrit je poskrbel, da se hrana odslej dobiva iz Sueca.
Nova zaloga izdelanih oblek za može, fantiče in mala dekleta slavnoznane tovarne
Leopold Tedesko & Comp. -
t	is Dunaja	"
o Prosnitz-a in Pressburg-a,
g v Trstu, Corso Št. 709/2 na voglu velike go-^ stilne »AquHa nera« pri
* Aleksandro EiMlter-o
" ponuja bogato zbirko elegantnih oblačil, jako trdno delanih iz dobrega, garantiranoga blaga, bodisi izbornega, bodisi navadnega, na debelo, ali pa na drobno po stalnih fabrlških cenab.
Gospodarske in trgovinske stvari.
Uravnava davka. Osrednji odbor zn uravnan je davka je imel te dni sejo, pri katerej je referent g. grof Coro-nini predlagal, naj se znižajo zdatno tarife za Goriško, sklenene po osrednjem odboru leta 1880. Ta predlog in pa resolucija, da se kraški nerodovitni del dežela oprosti davščine, ali pa da se za one nerodovitne kraje davščina veliko zniža, bila spiejeta soglasno. — Živio Coroniiii?
Južna železnica je po zadnjej povodnji hudo trpela, v pustriškej dolini ima školo nad 1 milijon goldinarjev. Tudi Trst vsled povodnje s Tirolskim še do danes nema nobena telegrafske zveze, ker je voda vse pokončala, i trajalo bo še dalj časa pred no se zopet postavi.
Naznanilo in razglas,
Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične I. novembra t. I.
Kdor želi biti sprejet v podkovsko šolo, mora se izkazati:
1)	s spričalom, da se je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika izučil,
2)	z domovinskim listom,
3)	s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega obnašanja, in
4)	da zna brati in pisati slovensko.
Za revne učence dovolilo je visoko c. k. inini-sterstvo poljedelstva za šolsko leto 1882/83 štiri štipendije po 50 gold. in visoki deželni zbor kranjski dve štipendiji po G0 gld., katere se tedaj razpišejo. Prosilci za Štipendije imajo predložiti:
1)	ubožni iist,
2)	spričevalo poštenega obnašanja, in
3)	potrdilo, da so uže dve leti kot kovaški pomočniki delali. Prošnje z dotičnim! spričevali Imajo poslati vsaj do 25. dne t. m. glavnemu odboru c. k. kmetijske družbe v Ljubljani.
Šola traja pol leta. Kdor preskušnjo dobro pre-stoji, more po postavi od leta 1878. patent pouko-vskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje nibee ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti le za to, da si
EDINOST.
za Šolski čas oskrbi živež in stanovanje, ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v Šolski hiši.
Učenci naj se oglasijo vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski Šoli na spodnjih Poljanah.
Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezin, zato naj bi županstva svojo skrb obračala na to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača.
V Ljubljani 6. oktobra 1882.
Karol baron Wurzbach m. p.,
predsednik c. k. kmetijske družbe kranjske.
Dr. Karol vitez Bleiweis m. p.,
začasni vodja.
Poročilo o letošnji letini.
V	septembru je bilo povsod Še preveč dežja, le v Galiciji, Sleziji v Bukovini ga je bilo v pravej meri. v Bukovini cel6 premalo. — V južnih deželah, posebno pa v Tirolah in na Koroškem so napravile velike povodnji tu iti tam strašne nesreče.
Koruza. — V Bukovini je dozorela in jo je prav dosti. Na Štajerskem je tudi dozorela in se je še precej obnesla. Na Moravskem in Avstrijskem bi bilo treba ugodnega vremena, da je morejo pobrati; če bo vreme, bode tudi Še precej koruze. — Vreme je na Tirolskem, v Dalmaciji in tudi na Primorskem oviralo pobiranje koruze, katere je še zdaj povsod dosti na polju. — V obče bode srednja letina in koruza utegne ostati na nizkih cenah.
Ajde bo v Galiciji prav dosti, Še precej jo bo na Ceskem in Moravskem. V južnih deželah je ajda trpela zarad deževanja in neviht, a če pride lepo vreme v tem mesecu, ne bode letina tako slaba tudi na Kranjskem in Primorskem ne.
jumelja so pridelali na Češkem, Avstrijskem in na Štajerskem srednjo reč.
Korun — je letos močno gnjil uže v zemlji in to skoro povsod razen na Gorenje Avstrijskem, zatorej se more račun iti, da bo koruna primerno malo in da bo imel na zimo boljšo cene.
Sena — posebno otave je zarad neugodnega vremena malo skoro povsod; tudi hribne paše so bile jako slabe, vsled česar je letos živina trpela.
Trgatev — je uže pred 8 dnevi začel a na Avstrijskem [in Štajerskem in bo te dni končana. — Sploh se letos pritožujejo vincarji, da grozdje gnjije; k ljubu temu pa bo v omenjenih dveh deželah mnogo vina. — Na Tirolskem so trgatev večinoma pokončala slaba vremena in nevihte, na Primorskem in v Dalmaciji tudi tožijo o gnjilobi; a v obče bo na Furlanskem dobra, v Istri srednja, v Dalmaciji skoro dobra, na Krasu skoro srednja, le na Vipavskem prav slaba vinska letina. Z Dolenjskega dohajajo poročila o srednjej bendimi. V obče ni prav slabo z vinskim pridelkom; a da bi bilo vreme ngolno, bilo bi letos toliko vina, kakor uže mnogo let ne.
Sadje — je letos skoro povsod slabo rodilo.
Zimske setve vsled neugo lnega vremena slabo napredujejo.
V	obče se more reči, da je letos srednja letina, glede nekaterih pridelkov celo dobra; zato utegne biti letos živež po primerno nizkej ceni.
Po« lan o.
V svojej zadnjej številki trudi se list »Soča« dokazati, da ni žalil v popisu tržaške slavnosti g. Dolenca, še manje pa smešil mojo osobo. — No, kedor lioee to verjeti, naj veruje; jaz pa moram reci gospej uSoči» v zobe, in jo zagotoviti, da njena hvala ali graja prav nič ne upliva na moj termometer, pušča ga vjdno na 0. Zato pa ni bilo moje menenje odgovarjati na nesramne laži; katere je uSoča« objavila glede moje osoba; a ker se je predrznola trditi še enkrat, da sem jaz napival gosp. baronu Pretis-u, primoran sem tu javno izpovedati, da je to njeno trdenje debela laž. Da bi bil tudi napil, ne bi bil tega tajil, ker ni manjka ini poguma, da sam odgovaijam za svoja dejanja pred vsem svetom. A več. kot prepričan sem, da razen koni-paretov »Soče« ne more meni nobeden mnogih Cest. gospodov, kateri so bili pri banketu, očitati, ali trditi, da sem jaz bodisi direktno, bodisi postransko, ne v prvej, n« v drugej napitnioi napival g. L) Akoprem nisem posnemal slavnega, prerano umrlega Skobeljeva in sem imel pred seboj meato bistre vode, kupico vina, vendar se prav dobro spominjam, kar sem govoril, in ako se morda «Soča» spotika ob besedah, Uat jre sem mimo gred6 Izgovoril, da se namreč denes sept.) prosto razvija naša trobojnica po Trstu, da so v njo viši dostojanstveniki zabijali žeblje in da je bil vsak tak udarec, udarec veselja na moje sreč, ako promislim, da so šj pred par leti c. k. žandarmi to trobojniuo trgali še celo v Prošeku raz mlajev, da mi je to nekako zadoščenje in neka svedočba za boljšo bodočnost itd.; če to smatra gospa «Soča» za napituico g. D., potem jako omilujem njenega gosnoda urednika, daje tako slabo razumel pomen mojih besed, in da zdaj s temi malenkostmi in neslanostmi nadleguje Čest. čitatelje «Soče» in drugo občinstvo.
Da ste mi vedno bolj zdravi gospodine urednik «Soče».
Ivan IVabergoJ.
Tržno poročilo.
Kava. — Ker so lastniki na cenah močno popustili, razvila se je še precejšnja kupčija; pri vsem
tem pa so cene nizke in tendenca slaba. Prodalo se je 15UU vreč Rio od gld. 35 do gld. 62, 1600 vreč San-tos po gld. 40 do gld. 56 in 600 vreč Bio lave prav lepega po glu. 65 do gld. 80.
Sladkor. — Tendenca mlahova, malo prodaje. Prodalo se je na debelo 5U0U metr. stotov sladkorja
v kosih po gld. 827« do gld. 34l/4.
Olje. — Malo naročeb; slaba kupčija, cene šibke. — Jedilno gld. 39 do gld. 41.—, namizno gld. 49 do gld. 61.—; le bombažno olje je primerno celo drago in njega cene so trdne, stane od gld. 84 do gld. 40.
Sadje. — Gene nekaterega sadje so padle. — Denes stanejo pomeranče, limoni gld. 4 do gld. 7.—, lige v vencih gld. 19.—, v sodih gld. 11 do gld. 13, rožiči novi puljeŠki gld. 9.—, mandlji gld. 68 do gld. 70, opaŠa gld. 22 do gl i. 23.—, rozine Kandia gld. 19.—,
Ele m6 gld. 25 do gld. 34.—, Samos gld. 16 do gld. 17—. Sultanina gld. 30 do gld. 43.
Petrolje — v dobrem obrajtu, cene trdne, tendenca za povišanje. — Denes stane petrolje gld. 9'/,,
DomaČi pridelki. — Za fižol bilo je zadnje dnlt več praŠanja; ker pa zunaj ni posebno posebno dosti dobrega fižola, notranji kupci nočejo še pošiljati mnogo blaga v Trst, zato pa so naši trgovci primorani plačevati zdatno više cene. — Denes se proda tukaj: — Beli novi po gld. 11 do gld. II1/,, stari po gld. 10.—, koks po gld. 141/, do gld. 15, mandolon gld. 13'/,, rudeči gld. 11.— bohinec po gld. 12'/,. kanarin po gld. 131/,, rumen po gld. 10.—, zelen po gld. 11 do gld. ll'/,, mešan gld. 9 do gld. 10. Masla je došlo še precej, zato so cene nekaj odjenjale. denes plačujejo naravno dobro blago po gld. 86 do gld. 92.—, ponarejeno po gld. 70.
Speh in mast. — Blaga malo, cene so zarad tega neizmerno visoke — za šneb in mast od gld. 81 do gld. 82.
Les — brez spremembe.
Seno — gld. 1.60 do gld. 1.80 po kakovosti — cene trdne.
Dunajska bor««
dne 43. oktobra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » 60 »
Zlata renta............ , 50 »
1S60 državni zajem......! 92 » 70 »
Delnice narodne banke .... 831 » _ »
Kreditne delnice........310 , 30 »
London 10 lir sterlin......119 „ 50 ,
Napoleon ........... . 4gl/ .
C. kr. cekini.........5 » 65 .
100 državnih mark.......5g » 45 »
Dve srečki rudečega križa
se dobite za vplačilo »O ooldov na teden ali 2 gol-dinarjev na mesec pri Josipu Zoldanu, verifl-cjgki urad In men.iavnica via d' Orologio Trst 6-1 ar »lavni dohitele SOO.OOO fflal.
Giacomo Weiss
optikar iz Bavaskega
Trst: Corso 704. priporoča svojo veliko optično zalogo, V katerej se dobiva izključijiv0 najfinejše, v to stroko spadajoče blago. Tudi velika zaloga tržaškin fotografij. 13-1
O i nedelje 24. t,, m. naprej je ta menažerija odprta od 9. ure zjutraj do 8. zve-
Č9r, in vsak dan ste 2 predstavi, ob 4'/, in 6'/, popo-ludne. Cene so se znatno znižale, in plati se za 1. se. dež 60 soldov, za 2. sede| 20 soldov, za 3. se lež 15 soldov. Vojaki in otroci plačujejo na tretjem sedežu po 10 soldov.	8—6
Tinctura Chinae & Rhei comp. vulgo
Marija bo mm žel« kaiće,
katere napravlja
G-at>r»iel F^icooli lekar «pri angelji» v Ljubljani, Dunajska cesta.
To zdravilo napravljeno iz najboljših zelišč, katerih mnoga rastejo v okolici znane romarsko cerkve Matere Božje na Brezji na Gorenjskem, Ima čudovito moč v sebi.
Omenjano zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in pa vije, proti želodečneinu prehlnjenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati. ako Voli koga glava (če to «« iiVira. iz že'<?đ-ca), proti zgagi, aUo se dela komu kamen in nabira sluz, proti Želodčnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glista111.' Protl y°le?r nim na vranici, jetrih in proli zlati žili, v različnih mrzlicah. Cena I Steklenloe 20 kr.	. ..
Franoova esenca, ki jo izdeluje G. .	ti i!
lekar «pri angelju« v Ljubljani, na DunaJskl ce!?''. J0 narejena iz rož, ju pomagala že tisočerim ljudem. Kakor je razvidno iz zali valnih pisem, ki Jih izdelovalec. va. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu jn trebuhu, krč, božjast, trebušno In premenjavno mrzlico, zabasa-nje, hemorojide, zlatenico itd , ki so vse nevarne, ce se v pravem Času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr.
Antirrheumon, pripravil O. PlocoH. lekar «1>" angelju« v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolii, hromoti delovnih ent-nlc, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 40 kr.
Najboljše In najvplivnejše pravo norveško pohiimeljevo jetrno olje proti mramoricl, rhahitisi, plučnici. kašlju itd., v steklenicah ti 60 kr., 10 steklenic 5 gldz železnim jodirjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnih in kjer treba čistenje krvi) v steklenicah & 1 R'd., 10 steklenic 8 gl. Vsa naročlls gredi v lekarno I»ioooli «prl Angelu«, Ljubljana, dunajska cnsta, velika zaloga najboljših alopatičnih in homeopatičnih zdravil, zdravstvenih posebnosti, rudninskih vod, dišav. (24—3)
Krojač Anton Bonne
se je preselil dne 24. avgusta 1882 na »Plazza S. Catterlna* Mr. I, prvo nadstropje (blizu gostilne »Eiskeller«.)	12—12
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
T" priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna p^moftin nitf'ba mnogih benedi. da bo dokaže njihova Čudovita m B. se le rabijo nekoliko dni, olajPajo in prelenejo prav kmalu najtrdovmtn Be B«lodi*n« bolesti. Prav izvrstno vstrezajo »oner hemnrojde, pr--ti boleznim na jetrih in »ranlct, proti Breveinim bolemim in proti »rlistam. p-i ženskih mlefinih nadletnostlh, »oper beli tok, boBjast, zoper srcopok ter Čistijo pokvarjene kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, an.pak nas obvarujejo tudi pred mko boleznijo.	CIO—7)
Prodajejo se v vseh slavnih lekarnicah na »vetu ; 11 naroUbo in poBi-Ijatve pa edino v li>k«rnicl Crittnfnletti v Oorii, u Trttn v lekarni O Zmnelti i O. B. Rovit in O. B. Forahn$chi. Ena steklenica stane 30 novcev.
Odlikovano s sreberno medaljo na tržaSkej razstavi.
Najnovejši patent-hlačniki!
Najbolje praktični, primerni, elegantni!
"a Dunaju.
Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko In skoraj pri vseh na drobno, v avstro-ogr-skej državi.
Prosi se, dobro paziti na izdelavo.
12-11
Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni I njih nastopke. Ohranitev zdravja
je odvisna zgoli od ohranitve in pospeševanja dobrega prebavljanja, ker ta j* glavni pogoj zdravja In telesnega In duinega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vreditl, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene I nezdrave krvne dele, to je uže vec let »ploh znani in priljubljeni
dr. Rosa zivljenski balzam.
Napravljen iz najboljših, zdravniško najkrepkejšlh zdravil-skln zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu, želodčnem krču, prenabasanjn žalodea z Jedml, zasllženju, krvnem navalu, hemeroidah. ženskih boleznih, boleznih v črevih, hlpohondrijl in melanholij (vsl'id slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, 4ela zdravo In čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gld.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak jiregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
Gospod B. Fragner v Pragi !
Hvaležnosti navdan spoznam za svojo najsvotojSo dollnost, Vam naznaniti, da so jn dr. Rosa-ov zdravilni bnlz»m, katnri'pastiunl poslali pri mojej sedom letni'j hudej bolezni na Pulnicah in slabem prebavanjl prav posebno dobro obnesel, tako da Bi'in 11*0 popolnoma zdrav. — ITeo eoln leto nisom mopul opravil svojeRa poklica opravljati, U mosnenv bil sem v dunajskej holniSnici. — pa vsu nI ni« pomapilo. »anio to 8i:a t se dobro zdravilo m« jo rodilo mojega hudona in nnstrpljiveita trpenja. Zatoni sprujinltc mojo najporkejo zahvalo in prosim ml Bo 'i atoklenici dr. ltosa-ovcga zdravilnega balzama poslati.
St. JUgid am Neuiuald (v nižć Avstr.)
Cajctan litr«lBiiinyer 1. r,
Prespoštovanl Gospod!
S hvalaenlm priznavanjem Vam naznanjam, da ml je VnS dr. Rosa Hi vi ionski balzam v mojej 8 moseoov trajajoPej bolezni, to je klanje v lovih prsih, ki jn bilo zdru«nnju s liuilin naj>enjanjora 111 želodčnim krCom, popolnoma pomagal.	.__
Od tistega Saša, kar rabim to zdravilo, popolnoma som zdrav in so dobro Ktitim, kar pri vsej zdmvniBkeJ pomoiii nNoin mogil d osa«. Sprejmite tedaj, blagorodni Oospod, mojo .r?nozahvalo, in priporočam to zdravilo vsem onim, ki imajo enake bolezni.
TrnCn^ Oujezd.
JoMtp Tj'i'1, sodar.
n Svarjenje! SB
Da sn izogne neljubim napakam, zato prosim v-;o p. n. gg. narog-nike nai povsodi IzreCno dr. llmov »ioIJtntU-Mtun iz lekarne B Pracner-fa v Pragi znhtovajo, kajti opazil sem, da so naroBnikl na ve» krajih dobili nnuspeSno zmes, ako so zahtevali samo Sivljonski balzam, in no izreBno dr. Uoiovtga Klvljenakoga balzama.
Pravi dr. Rosov zivljenski balzam
dobi 80 samo v glavnej zalogi izdclalcavo H. Fra0n»r.ja, lekarna »k Br-memu orlu« v Prnci, Eekn der Spornergasse Nr. 3fi5—3.
V Trstu: P. Prrtulini, O. Forabotchi, Jak. Strruvallo in Kil. von
lekarnifar; n. 11. Panlonl, leknrniBar;
V Oaoljl: Davni to d'Elia-
\^Zagrebu: Sigm. Milil,aeh, lekarnlCar.
Vir.'ltkarue i rt «/»Bje trgovine s materijalnim lilagom v Avitro-Ogcrikej imajo salogo trga livljtntktga balzama.
Tam se tudi dobi:
Prazko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako so Cenam prsti vnamejo, ali utrdijo, pri halah vsakn vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri Brvu v pratu in pri nohtanjl, pri žlezah, oteklinah, pri izinuBBenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper rovmatiBne otekline in putiko, zojier kroniBno vnetje v kolenih, rokah, v ledji Be si kdo nogo spahno, zoper kurja oBesa in potnu noge, pri raskopunlh rokah, zoper liSaje, zoper oteklino po piku inrfiesov, zoper U>koBe rano, odprto noge, zoper raka in vneto ko*o ni bolj lega zdravila, ko to muzilo.
Zajirto bule in otekline so hitro ozdravijo ; ker pa ven teBo, potegne. mazilo v kratkem vo gnojico na-se, in rano ozdr.ivi. — To mazilo jo zato tako dobro, ker hitr > ]ioinaga in ker se po njoin rana p-tj ne zaceli dokler vta bolna gnojica ven jintegnena. Tndl zabrani rasi divjeca mosa in obvaruje pred s netom (Brnim prisadom); tudi boleBino to hladilno inazllo pospeBi. — Odprto in tekoffo rane so morajo z mhiBno vodo umiti potem Bo 1« se mazilo nanje prilepi.	15-10
Škatljice se dobode po 25 in 35 kr.
Balzam za ulio.
SkuBeno in po mnoz'h poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem so dobi tndl jiopolno u2o zgubljeni sluh. 1 sklenica 1 gld. a. v.
Lastnik, društvo •EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.