ZI. ŠtB9. Poštnina pavlaiirana. GOHlja IldgOflO, II liiajB 1921.
III. Isto.
Straža
Glasilo obmejnih Slovence«?.
Uredništvo in upravništvo v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. 7, L nadstr. I. Telefon št. 7. Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 48 K, za pol leta 24 K, za četrt leta 12 K. Posamezna številka stane 1 K.
Inserati: Ena^ šeststolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 45 mm širok) K 1-50. Pri večkratni objavi primeren popust.
Plitva sedanjost.
Znak sedanjosti je neka izrazita površnost, ki se je pojavila v vseh slojih našega ljudstva, prav posebno pa še med našo inteligenco; tudi kmečko in delavsko ljudstvo je okužila do neke mere, vendar ne tako, kakor baš našo inteligenco. S površnostjo je zaplesala po naši domovini fraza, prazna, visokodoneča beseda brez vsebine, odeta le v zunanji, navidezni blesk. Polegtega so široki sloji ljudstva padli pred Zlatim Teletom in ne samo naša domovina, cel svet se je udal malikovalstvu in daruje Mamonu zlatu vse kar ima, tudi najdražje, celo svoje prepričanje, vero, narodnost, ideale, vse, kar je od nekdaj veljalo za plemenito in vzvišeno.
Kam bo to pripeljalo? — To vprašanje bo odgovorila z neizprosno trdostjo in odločnostjo, — sama zgodovina!
Če pogledamo v države s staro visoko kulturo, kakor v Francijo, opazujemo, da se prazno govoričenje vednobolj izgublja iz javnega življenja in da veliki možje in misleci hrepenijo po resnici; pri tem stremljenju jih nikakor ne motijo predsodki. Materijalizem je v takih državah izgubil svoja tla. In pri nas ? Ravno nasprotno. Pri nas prevladuje povsod v javnem in privatnem življenju prazna, visokodoneča beseda brez jedra, fraza. Najbolj pa se to zrcali v političnem življenju. Kaj je temu vzrok? O tem bi se dalo pisati različno in mnogo. Morda pa je najtehtnejši vzrok temu pojavu to, ker so takozvane buržuazijske stranke zavrgle krščanska načela, ali sploh etična načela in si postavile nalogo, delovati skrito in zvito in tudi javno in odkrito proti tem načelom. Tako je dobila naša politika izraz obliko in vsebino fraze visokodoneče besede brez vsebine. V tej politiki srečujemo dan na dan, ob vsaki priliki, ko planejo na površje -važna politična vprašanja, ki so življenjskega pomena za ustvaritev trdnega temelja novi državi — neodkritosrčnost, ten-
Njen prvi sestanek.
(Jesenska povest za spomlad.)
V teh letih je res križ, dan na dan, hočem reči ob vsaki priliki, poslušati roganje urednikov in raznih drugih literarnih in neliterarnih korifej ! — Bogve, ali bo kaj drugače ... ?
Tako sem premišljal grdega jesenskega dne na nekem obisku, ko sem bil za par trenutkov slučajno sam. Med svojim premišljevanjem je pel samovar gospe Mare svojo melodično popevko, in, ko sem nehal premišljevati, je utihnil i — on----.
In potem je bilo vse tiho krog mene, le drobne kapljice jesenskega dežja so nervozno odskakovale z velikih svetlih šip, skozi katere je silil v salon — brezizrazen mrak —. V salonu je bilo toplo in prijetno kljub temu, da nisem te prijetnosti čutil ne jaz, ne gospa Mara ...
Gospa je servirala čaj —, toda kmalu je utihnilo ropotanje čajnih čašic in majhnih žličic in potem je bilo zopet vse tiho, kakor preje...
„Sumljivo molčeči ste danes, gospa------“, sem
se ojunačil. „Disharmonija je v Vas, gospa ... ?“
Videl sem, kako je lahna guba šla preko njenega čela in valovaje izginila v mraku njenih las.
„Vreme, kajne?“ segel sem ji v besedo. „Vem, da je vreme. Za čuteče, nekateri pravijo da tudi za melanholične nature je tak zaspan dan, tako deževno vreme — skoraj hujše kakor najhujše razburjenje!“
dencijozno (namerno) lažnjivost, zavito v plitvost in lahkomiselno površnost. Tako vidimo, da se duševni pritlikavci zaganjajo v ono Cerkev, o kateri je rekel njen Ustanovitelj: „In vrata peklenska je ne bodo premagala!“ Z isto srditostjo se zaletavajo v stranke, katerih socijalni program ima svoje korenine v večnih načelih krščanstva in božjega nauka ljubezni. V svoji zaslepljenosti, omamljeni od predsodkov in plitvih nazorov kažejo duševni reveži na te institucije (ustanove) z nekim pomilovalnim nasmehom, preziraje, kakor, da so to stranke nižje vrste. Ti ljudje ne presojajo in ne pretehtavajo programov takih strank z verskega, socijalnega, gospodarskega in kulturnega stališča, njim je merodajno le puhlo govoričenje in ogabno zmerjanje. Ena takih fraz je tudi beseda in naziv „klerikalec“ Za to besedo ne morejo najti primernega nadomestila, dobrodošla jim je, ker je produkt lahkomiselnosti, površnosti in tipične plitvosti gotovega razreda. Oni dobro vedo, da sami ne morejo nuditi resniceželjnemu narodu kaj boljšega kakor je krščanski svetovni nazor, zato so se zatekli k prazni besedi, k frazi, ki svojega perila t. j. neodkritosti še nikdar ni spremenila. Oni nimajo toliko poguma, da stopijo odločno pred javnost, z odprtim vezirjem in da priznajo pred množico, da ne vodijo brezverske politike, še manj pa si upajo priznati, da je njih politika — protiverska, naravnost nasprotna večnim načelom krščanstva. Masa se tega niti zaveda, ker vplitva fraza ji je zatrla vsak globlji pogled in kadar nanese govor na krščanstvo, govore ti plitveži o — „klerikalizmu“. Ko bi le malo bolj dosledno mislili, bi morali vsaj podati izjavo, da so proti poskusom, vpeljati vzvišene nauke krščanstva v „umazano“ politiko; ker pa imajo pred seboj ljudstvo, ki po veliki večini misli in čustvuje krščansko, se trudijo na vse mogoče načine dokazati, da politika nima in ne sme imeti nobenega stika s politiko, češ „s politiko se krščanstvo skruni“ — pri tem pa pozabljajo na to, da veren kristjan ne more v politiki
Zasmejala se je kakor dekliea v šestnajsti pomladi.
„Jaz, da sem mehkočuteča ali melanholična celo? — Gospod, tu se motite! Mislim, da sem že marsikje dokazala, da se me doslej še ni prejela ta bolezen modernega ženstva in da sem v svojem življenju že storila svojo dolžnost !“
Pokimal sem.
„Pardon, gospa ! Nisem mislil tako. Utegne biti res, kar pravite Vi. Jaz sem namreč menil, da ljudje naše vrste, torej recimo v imenu božjem bolji ljudje, torej mi boljši ljudje, ki imamo smisel za lepoto, se nikakor ne moremo odtegniti vplivom narave, kakor tudi ne vplivom naše ožje okolice. Če se vse krog nas raduje, če vse raja in pleše, tedaj je težko ostati
resen in morda čemeren-------, in če potem tako kislo
vreme-------
„Mogoče, mogoče“ se je branila. „Seveda tudi to igra majhno vlogico pri duševnem razpoloženju, gotovo, toda v principu ... je vzrok vse nekaj drugega“.
Začuden sem dvignil glavo in se plaho ozrl po salonu. Moje oči so bile trudne. „Nekaj, nič drugega
nego to ... kar že čutim dva dolga dneva--------, dva
dolga dneva me moti in muči mirna misel, — a dva dni in dve noči sem se tresel pred to mislijo!“
„In vendar, saj ste me posetili še-le pred eno uro?!“
„Seveda, ko sem si bil popolnoma na— jasnem“.
„Ali ni bilo mogoče te misli — zatreti? Menim samo: zadržati?“
osvojiti svojemu prepričanju nasprotna načela. Njim je mnogo na tem ležeče, da napravijo iz ljudi politične doživke, zato vstvarjajo stranke z vsemi mogočnimi smernicami in programi ter dosledno izključujejo krščanska načela, pri vsem tem pa trde, da so še vedno „dobri kristjani“. O njih pa veljajo besede Kristusove: „Po njih sadovih jih boste spoznali.“
Kulturnemu človeku se gabi ta plitvost sedanje dobe. Prazno brezpomembno govoričenje in površnost v reševanju velikih vprašanj, vse to so nevarne igračke in prejkoslej se bo javnost otresla puhle fraze. Ta odpor ne bo prišel toliko iz inteligence, kolikor iz preprostega ljudstva ; kajti inteligenco je preslepila strast in predsodki zabranjujejo mirno razmotrivanje političnih vprašanj, medtem ko preprosto ljudstvo brez predsodkov misli. Temu ljudstvu bo treba voditeljev iz vrst inteligence, duševno zdravih, odločnih in značajnih mož. — Poglobimo ljudstvo duhovno, gojimo z mirnim a smotrenim delom srčno kulturo in uspehi bodo vidni.
Kako dolgo še?
Naše železniško vprašanje je vzbudilo pri Nemcih precej nevolje. Seveda vse to aranžira znani „vele-nemec“ dr. Kamnikar (Dr. Steiner bi bilo bolj nemško, kaj ?), ki prireja neke „Bauerntage“, na katerih se širokousti zaradi naših upravičenih zahtev. Na njegove možgane vpliva zelo mučno, da je zajedno s tem vprašanjem izbilo na površje koroško vprašanje in vprašanje koridora med Čehoslovaško in nami. Mi, ponižni in galantni po svoji naravi zahtevamo tranzitni promet na progi Gornja Radgona-Špilje, Nemci pa, nesramni se ujedajo radi naših najpri-mitivnejših zahtev.
Za obnovo gospodarskega življenja na velikem delu naše severne meje je otvoritev tranzitnega prometa na progi Radgona-Špilje važnega pomena. S tem bi bile odpravljene težkoče, ki vladajo sedaj na odrezanem delu proge Maribor-Ljutomer, t. j. med Gornjo Radgono in Ljutomerom. Pomurje bi se pritegnilo na mariborski trg. Dokler se Prekmurje ne zveže s progo Cakovac-Maribor, bi imel dogovorjeni tranzitni promet še poseben pomen z ozirom na Prekmurje. Tako bi bilo mogoče postaviti prekmursko živino, žito, jajca in druge pridelke, ki jih je tam v izobilju, brez večjih
„Morda . ..“	'
„In kljubtemu sem se, milostna, še-le danes odzval povabilu ... !
Neznana sila me je dvignila s fotelja in tisti hip sem bil, kakor brez misli. „Oprostite, milostljiva in mi tega ne štetje v zlo, ampak cele stvari ne razumem prav, vse mi je ... vse ... uganka ...“
„Vi ste mladenič v — najboljših letih...“
„Moj Bog!---------Saj ne mislim tako!“ Nehote
sem zamahnil po zraku in roka mi je nehote obstala na čelu. „Ampak, gospa Mara, imenujem se Vašega
prijatelja — Čemu bi hoteli čakati, da bi----------da
bi bilo prepozno? Sicer pa ...“
Segla mi je v besedo in me rešila iz zadrege: „Se razume, ampak kdo mi pove, bi li bilo to dobro, ali bi bilo kaj drugega bolje? Prijatelj, sedite, da se lažje razgovoriva. In — prosim izvolite cigareto. Amneris so, Vaša špecijaliteta — prosim!“ Ponudila mi je dozo finih aromatičnih Amneris in mi izvoljeno cigareto prižgala. Gospodje raje poslušajo, če kade vmes ... sicer pa vem, da niste kadilec, saj radi poslušajte, kaj ne ...?“
Potrdil sem ji molče.
Cigareta je gorela. Gospa Mara se je naslonila v svojem fotelju daleč nazaj, njene oči pa so počivale na veliki svetilki nad mizo, kjer so se izgubljali fini oblački moje cigarete — v mrak gospojnega salona. To je bilo le par trenotkov.
„Torej ..." je vzdihnila globoko, kakor sicer ni
težkoč na ljubljanski trg, ali pa iz Maribora v razne druge kraje. Seveda je vprašanje, ali bo v Celovcu doseženi sporazum veljal tudi za obmejne Nemce, ki v svojem glasilu stavijo razne absolutno neizvršljive pogoje, tako na pr. odstop Apaške kotline in radgonske okolice na desnem bregu Mure. To bi pomenilo, da bi se meja potisnila daleč v Slov. Gorice. Nemci res vedo biti brezprimerno nesramni ! In da so tako brezprimerno nesramni, temu smo krivi samo mi, ki v svoji pasji ponižnosti trpimo tujerodce v lastni državi, jih protežiramo ter pri vsem tem pozabljamo na sebe in našo žalostno prošlost. V naših trgovinah in uradih, gostilnah in javnih prostorih povsod čuješ: „Habe die Ehre", „Grüss Gott“, „Sie wünschen, liebes Fräulein?“ itd. itd. in to dan^ nà dan in povsod. Več narodne zavesti v našo družbo, posebno pa tu na meji in dobro pomnimo ono : „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!“ V naših vrstah ni nič onega, s katerim se Nemec tako ošabno ponaša: „Herrengefühl“. To je torej naš naglavni greh. Na merodajne kroge pri vladi pa gre od naše severne meje resen klic, da ni treba odlašati rešitve vprašanja severne meje, s sicer lakoničnim, a tipičnim rekom „ima vremena“. Imejte pred očmi vedno dejstvo, da zdravnik, ki hoče operirati bolnika, ne začne svojega težavnega dela s topim klincem, ampak vzame fin in oster nož. — Rešite nas enkrat te negotovosti, kjer ljudstvo nevoljno vprašuje: Kako dolgo še?--------
Da bomo narod poštenjakov.
Obvestilo in poziv vsej slovenski javnosti.
Narodno svobodo smo Slovenci — žal, ne vsi — dosegli, a posledice vojne iz naše srede še niso izginile. Ne le milovanja vredni invalidi nosijo na sebi posledice krvave morije, svet je po vojni tudi duševno invaliden. Treznost, nravnost, dostojnost in druge krepkosti so vsled vojne strašno trpele.
Poleg skrbi za narodno svobodo mora biti sedaj ena naših prvih skrbi, da naš narod nravno dvignemo. Ponosni smo, da smo Slovenci in Jugoslovani, — a samo ime nam ne sme biti dovolj. Pijanost, razuzdanost in surovost delajo našemu imenu nečast. Le potem bomo lahko nase ponosni, ako bomo dobri, krepostni ljudje, — narod poštenjakov.
Da to dosežemo — k temu lepemu cilju združimo svoje moči!
Na shodu „Svete vojske“ proti surovosti, nenravnosti in pijančevanju dne 10. aprila v Ljubljani v „Unionu“ se je sestavil v okrilju „Svete vojske“ poseben odbor za nravni preporod naroda, sestavljen iz pripadnikov raznih shank. Njegova naloga je: misli, nasvete in predloge, ki so se na shodu sprožili, dejansko izvesti.
Odbor je imel doslej pet sej. Obrnil se je z vlogami do sledečih oblasti: 1. Do višjega šolskega sveta z raznimi prošnjami, tičočimi se šolske mladine: glede pouka o alkoholizmu, kajenja, igranja, kina, knjižnic, roditeljskih večerov, surovosti in medsebojne sovražnosti pri mladini. Med drugimi pravi vloga: Naše šole so preveč učilnice, a premalo vzgojilnice. Višji šolski svet naj sestavi krog pedagogov, ki bodo izdelali načrt za sistematično vzgojo mladine po šolah ; naš odbor mu je vedno na razpolago. — 2. Do deželne vlade v zadevi javne nravnosti, nravstvene policije, plesov, kina, knjižic, revizije gostiln, izseljevanja, kupčije z dekleti, konkubinata. — 3. Do železniških ravnateljstev s prošnjami, da dovolijo po vseh železniških vozovih nabiti lepake proti surovemu govorjenju, da naj bodo vlaki zvečer razsvetljeni, da naj se — v smislu določb opravilnega reda — pijani ljudje ne puščajo v vlak, da naj ima vsak vlak posebne kupeje za ženske in nekadilce. — 4. Do višjega deželnega sodišča s prošnjo, da naj se mladostnim zabrani vstop k porotnim obravnavam, kjer se uče vseh mogočih hudodelstev in da naj se mlada dekleta ne zapirajo
imela navade... Pred tremi dnevi je bilo. Kakor vedno, sem vstala jako zgodaj. Ko se spravim k zajutreku, najdem kopico novodošlih pisem. Pisma me topot niso prav nič zanimala, kar sem vedela že naprej, da so pisma povečini sama vabila, in segla sem najprej po časopisu ...“
Pošalil sem se: „Kajne, gospa, osebne vesti,
kajne? Če je v hiši hčerka osemnajstih let-----------?“
, „Zelo pametno in previdno. Ne ugovarjam. Utrujena sem bila, — minulo noč smo se dolgo zabavljali, in od zabave do zabave misliti, ko še prva ni dobro končana iz mnogih ozirov ni prijetno. Zato sem pisma odložila na popoldne. — Ampak potem.“
„Torej...?“
Gospa Mara se je trenutek obotavljala. —
„... Med pismi, ki so ležala pred menoj, je bilo eno naslovljeno na Zoro.“
„Na Vašo gdč. hčerko?
„Da. Po nhslovu soditi, je pisala list trda moška roka!“
„Ah!“
„Poznam več moških pisav, se razume, tudi — Vašo z mehkimi potezami blagodušnosti ... (zlagala se je namenoma) ali, to so bile trde, brezizrazne poteze in zaman sem ugibala. Kakor prejšnja leta, sem hotela tudi topot odpreti Zori namenjeno pismo ...“ „Jaz na Vašem mestu bi to storil.“
Dalje prihodnjič.
skupaj s starimi grešnicami.
Iz teh vlog so nekoliko razvidne smeri in cilji našega odbora. Razširiti želi svoje delo na vso Slovenijo. Stopil je v zvezo tudi z drugimi organizacijami v naši državi, ki imajo isti cilje. Vse sedanje delo je pa šele predpriprava na velik shod, ki bo jeseni in po katerem se bo začelo delo v polnem obsegu.
Upamo, da bodo vsi pošteni rodoljubi z veseljem pozdravili naše stremljenje. Prosimo in poživljamo pa tudi vso slovensko javnost: oblasti, šole, društva in posameznike, da naj naše delo krepko podpirajo. Želeti bi bilo, da se v posameznih krajih ustanavljajo tozadevni pododbori : en tak pododbor se je že ustanovil. Odbor je hvaležen za vsak dobrohoten migljaj. Kdor želi sodelovati, naj se prijavi na naslov: „Sveta vojska“, Ljubljana, Poljanski nasip 10, ali osebno predsedniku oziroma tajniku (nadučitelju Rudolfu Horvatu).
Odbor za nravni preporod naroda.
Volitve v Primorju in Dalmaciji.
Končnoveljavni uradni podatki o izidu volitev niso objavljeni. Iz zanesljivih neoficijelnih podatkov pa je razvidno, da bodo Jugoslovani zastopani v rimskem parlamentu s petimi poslanci. Štirje so bili izvoljeni na Goriškem, eden pa v Istri. Na Goriškem so izvoljeni : dr. Wilfan, Virgilij Šček, dr. Karl Podgornik in Josip Lavrenčič, v Istri pa dr. Wilfan, Tei pa bo ta svoj mandat odložil in pripe na njegovo mesto dr. Uiikse Stanger. Razmerje glasov na Goriškem, ki se je izkazalo naravnost sijajno, je sledeče: Jugoslovanska narodna stranka 30.300 glasov, vse nasprotne stranke pa približno 15.000, od teh komunisti nad 5000 glasov. Vzrok malemu številu naših glasov v ostalem Primorju pa je pripisati naravnost nepopisnemu terorju fašistov, ki jih je vlada skoraj očito podpirala. Udeležba v teh krajih je bila minimalna in se giblje večinoma med 10 do 30%. So kraji, kjer ni volilo niti 10 % upravičencev (Sv. Križ 8 %, otok Lastova 9 % itd.).
Iz notranjosti Italije je po dosedaj došlih poročilih, ki jih spremljajo komentarji o mrtvih in ranjenih, znanih 394 izidov od 535, kolikor poslancev šteje rimska zbornica. Od teh 394 mandatov so dobili združeni nacionalci 150, ostale vladne stranke 46 mandatov. Opozicionalne stranke so dobile 198, torej dva mandata več. Ostali rezultati tega razmerja bistveno ne bodo spremenili in se računa, da bodo socialisti dobili do 120 mandatov napram prejšnjemu številu 135. Torej prav malenkostna izguba. Italijanska ljudska stranka (partito popolare) pa dobi najbržje 109 mandatov napram 99, ki jih je imela preje.
Iz teh rezultatov in računov, ki jih moremo smatrati za definitivne, je razvidno, da teror in nasilje nista rodila zaželjenega uspeha, temveč ravno nasprotno. To dejstvo je precej zanimivo za nas, ki se borimo proti nasilju vladajoče manjšinske klike, ki sicer ni tako velika, a vendar omejuje državljanske in človeške svobode in pravice na minimum. Naj bi bilo to resen opomin in svarilo.
Zanimivo dejstvo je tudi napredovanje italijanske ljudske stranke. Vidi se, da zdrava katoliška ideja povsod pridobiva in se je ljudstvo vedno tesneje oklepa kljub vsem naporom združenih nasprotnikov.
Koroško južno od Drave dobi Jugoslavija?
Iz krogov, ki stoje blizu ministrstva za zunanje stvari, se doznava, da pričakuje vlada v kratkem odločitev iz Pariza glede razmejitve na Koroškem. Pašič je včeraj izjavil, da je naša vlada že pred dvema mesecema predlagala konferenci poslanikov v Parizu, naj se izvrši razmejitev na Koroškem tako. da se določi meja po istih principih kakor v Šlezviku in Šleziji, to je, da naj gre meja tudi v tem slučaju ob južni strani Drave, ker prevladuje na desnem bregu slovenski element, kar je tudi pokazal plebiscit. V Beogradu verujejo, da bo konferenca poslanikov ozemlje južno od Drave priključila naši državi, zlasti z ozirom na vesti o priključitvi Avstrije k Nemčiji.
Politične vesti
Jugoslavija. Regent Aleksander je odpotoval, kakor poročajo „Novosti“ iz Beograda, v soboto dne 21. t. m. v Pariz in London. V Beograd se vrne šele po končanem sprejetju ustave. — Pred novimi volitvami? Politični krogi v Beogradu tolmačijo imenovanje ministra Pribičeviča samo zastopnikom ministra notranjih zadev in ne pravim ministrom tega resora vsled odločnega odpora radikalcev tako, da pride o prvi priliki, najkasneje pa po sprejetju ustave, do razdora med demokrati in radikalci, kar bi seveda utegnilo dovesti do novih volitev že na jesen. Važen korak so naredile hrvaške opo-zicijonelne stranke, ki so izdale na hrvaški narod v obliki letaka proglas, v katerem utemeljujejo svoj odhod iz konstituante. Ta proglas je napravil v celi Hrvatski globok utis. Pričakuje se tudi, da bodo pri prvi priliki slovenski
opozicionalci sledili vzgledu Hrvatov. Stojimo vsekakor pred novimi važnimi dogodki.
Šlezija. Po mnenju Reuterjevega urada, postajajo dogodki v Gornji Šleziji dan za dnevom bolj resni. Bati se je celo, da se razširijo vsled vedno večjega pomanjkanja denarja in živii boljševiške ideje med vstaši. Ententa je mnenja, da se mora vprašanje Gornje Šlezije rešiti kar najhitreje v interesu vplošnega položaja.
Tedenske novice.
.in,* «A..«a—asr « 11 . 11 " i, 'i » —m«. ■ ■ ' ■ »nnin i asEBEg...™i.n-
Pozlv! Podpisani pozivam dopisnika „Kmet. Lista“ v svojem in v imenu vseh v članku „Klerikalno gospodarstvo“ napadenih, da mi naznani svoj naslov, da mu dam priliko svoje brditve dokazati pred sodiščem. Članom gospodarske zadruge pa so vsak čas na razpolago knjige in korespondenca zadruge, kjer se vedno lahko prepričajo o neresničnosti dopisnikovih trditev.	Al. Neudauer.
Promocija. Preteklo soboto dne 21. t. m. je bil na ljubljanskem vseučilišču promoviran za doktorja prava g. Franc Muhič, avskultant pri okrožnem sodišču v Mariboru. Našemu rojaku iz Sv. Jurja ob Ščavnici iskreno častitamo!
Tudi priznanje. Demokratski tednik „Pondeljek“ neodvisno glasilo javnega mnenja (kakor se imenuje), je napisal v svoji številki od 23. t. m. o nas sledeče: „Zgornjeradgonska „Murska Straža“ je klerikalen list in zastopa v glavnem enaka politična načela kot na pr. mariborska „Straža“. In vendar, kaka razlika! Tu ni hujskanja niti proti državi, niti proti Srbom, „Murska Straža“ se trudi biti v kritiki kolikortoliko stvarna, ker ve kaj pomeni za nas svobodna narodna država, mariborska „Straža“ pa tega ne ve, ako je od časa do časa — pobeljena.“ — To priznanje vzamemo na znanje s pripombo, da smo bili že par-krat tudi za objektivno kritiko in celo za same citate iz bratskih srbskih listov zaplenjeni. Mi smo stali vedno na stališču, da smo v prvi vrsti narodnoobramben list in če smo za časa volitev dosledno nastopili za SLS, katero smatramo kot jedino pravo stranko ljudstva, nikakor nismo s tem povedali, da slepo soglašamo z ono „ostro“ politiko naših listov iz našega — zaledja, j Ta politika je sunkoma zavzela prav čudne oblike in odkrito rečeno ni prav nič prispevala k osnovni točki programa SLS: pospešitev nravnega preporoda slovenskega ljudstva. List, četudi ni last vladine stranke, bo narodu s stvarno kritiko pomagal mnogo več, kakor s kojekakvimi izpadi, ki razburjajo že itak do skrajnosti razburjene duhove. Kot narodnoobramben list j hočemo braniti ljudske interese dosledno in proti : vsakomur in bomo brezobzirno razkrinkali domače zločince nad domovino. Krščanski socijalizem nam daje za to delo smernice. Pa brez zamere prizadeti. I Clara pacta, boni amici 1
Do Rabe. Vsporedno s perečim koroškim vprašanjem, katero se bo, kakor je soditi po vseh znakih rešilo s zasedbo od naše strani teče vprašanje kori- | dora do Čehoslovaške republike. Na tem polju se bo razvil drugi del interesantne borbe in če bodo merodajni faktorji na svojem mestu in res diplomati, kakor j se spodobi, bomo dobili znaten kos staroslovenskega ozemlja okreg mesteca Monošter (sv. Gotthard). Ta pridobitev bi bila, če dosežemo reko Rabo velikega nacijonalnega, zgodovinskega in prometnopolitičnega j pomena.
Stjepan Radič. In zopet enkrat je gledal cel svet na Radiča. Naši demokrati so trobili cel čas v svet, da bode o Binkoštih izbruhnila na Hrvatskem [ revolucija. „Slov. Narod“ je zahteval, da mora teči j kri. Seveda tuja kri, ko bi morali darovati pri „Slov. j Narodu“ lastno kri. bi pisali že drugače. Po Zagrebu j korakajo močni vojaški bataljoni, so pisali demokrati.
In prišle so Binkošti. In v Zagrebu kakor v Hrvatski je vladal ves čas najpopolnejši mir. Nastane res vpra- j sanje, kdo državi več škoduj«, Radič ali demokrati. Kaj neki si mora misliti zunanji svet o nas, vsake j praznike prerokujejo naši demokrati najmanj eno ! revolucijo. Vsi vemo, da je Radič sicer zelo nevaren ; norec, toda sedaj vemu tudi, da bolehajo demokrati j na neozdravljivi bolezni, ki se ji pravi neumnost.
Amerišlro vojno ministrstvo poroča preko našega ministrstva za zunanje stvari, da se morajo ' podatki o zavarovanju ameriških delavcev, naših j državljanov, ki so padli na zapadni fronti, izpolniti j pri sodiščih in izpolnjeni vrniti ameriškemu vojnemu ; ministrstvu v svrhu izplačila zavarovalnine. Vsak naš državljan, čigar sin je kot ameriški vojak padel v bivši vojni, bo dobil zavarovalnino v znesku 10.000 dolarjev, to je okoli 370.000 dinarjev
Jugoslovanski ujetniki v Rusiji. Kakor poroča „Beogradski dnevnik“ se nahaja v Rusiji okrog 120.000 jugoslovanskih dobrovoljcev in bivših avstrijskih vojnih ujetnikov. Vrnilo se jih je samo nekaj tisoč. V Rusiji so raztreseni po celi deželi, nekateri so zaposleni pri delu, drugi pa tudi služijo v rdeči armadi, kamor so j večinoma vstopili v sili. O tem je zvedela naša vlada in namerava pričeti preko posebne komisije z vračanjem dobrovoljcev vojnih ujetnikov, ki so jugoslovanski državljani in se še vedno nahajajo v Rusiji. Transporti bi šli preko Arhangelska v Dubrovnik.
Vojna odškodnina Bolgarije Srbiji. Zadnja „Politika“ se bavi v svojem uvodnem članku z raznimi j vpadi, ki so jih Bolgari zlasti to leto izvršili na naše meje. List dokazuje, da stoji za temi vpadi službena
Bolgarija. Ako se hoče mir na mejah proti Bolgarski ohraniti, se mora izvršiti, kar je predpisano v mirovni pogodbi, to je, da meje pomaknejo s planin v dolino Striane. Meja se mora popraviti s črto, ki odvaja centralne jugoslovenske dialekte, to je srbsko-hrvat-skega od vzhodno-jugoslovenskega (bolgarskega). Taka črta bi nas zavarovala pred lahko izvedljivimi bolgarskimi vpadi in razen tega bi dejstvo samo vplivalo na iztreznenje Bolgarije. PovBregalnici je moral priti Kajmakčalan in zatem mora biti Struma. Samo za to ceno bo imela Jugoslavija mir na svoji vzhodni meji. Samo ta odločen korak bo dovedel do tega, da bo sporedno prišlo do zbližanja z Bolgarsko. — O tem, ali bo kak nasilen korak Jugoslavije proti Bolgarom res dovedel do prijateljskega zbližanja obeh sosedov, pa upravičeno dvomimo. Pomisliti moramo, da so Bolgari kljub raznim „dokazom“ od strani izvestnih učenjakov vendarle Slovani, torej naši bratje. Če je s tem po naravi dobrim ljudstvom slepomišila nemška dinastija in ga porabila kot orodje za svoje umazane cilje, iz tega še vendar ne sledi, da Bolgari niso Slovani, torej naši krvni bratje. Trezna Jugoslovanska javnost bo smatrala za zločin vsako pron bolgarskemu narodu naperjeno akcijo. Najvažnejše delo in uspešnejše kakor nasilne odredbe bi bilo razvijanje propagande za dosego tako tesnih prijateljskih vezi, da bi končno bilo samoppsebi umevno, da se bolgarski narod pridruži nam. Sila pa rodi silo — to je večni naravni zakon: kajti kot pravi Slovani ne smemo
smatrati Bolgarov kot tuj, nam sovražen rod.
■ -• ■ - -..................- - ........ —
Končni izid občinskih volitev v Sloveniji.
Pri zadnjih občinskih volitvah v Sloveniji je bilo na Kranjskem (izvzemši Ljubljano) izvoljenih 4766 odbornikov. Od teh je dobila Slovenska Ljudska Stranka 2839, to je 60% od vseh odbornikov, vse druge stranke skupaj 1927 odbornikov, to je 40% odbornikov. — Na Štajerskem je bilo izvoljenih 7458 odbornikov. Od teh je dobila Slovenska Ljudska Stranka 4699 odbornikov, to je 63 % od vseh odbornikov. Ako prištejemo še mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, je bilo v celi Sloveniji izvoljenih 12.368 odbornikov; od teh je dobila Slov. Ljudska Stranka 7559, to je 61*12 % od vseh odbornikov, vse ostale stranke skupaj pa 4809 odbornikov, to je 38*88 %. Pri volitvah v konstituanto je dobila SLS v celi Sloveniji samo 32*28%. K temu pripomnimo samo še to, da od tistih raznih gospodarskih in krajevnih strank, kjer nismo še mogli ugotoviti, koliko da je med njimi pristašev SLS, nismo niti enega odbornika prišteli k številu odbornikov SLS, marveč smo vse te prišteli drugim strankam. Sedaj pa naj pride deželna vlada na dan s potvorjenimi podatki.
«■BBggsBgBBgggggBsgagBggaaBgggggaegeBBggaBBgaagBBBeBgeBiggSBaga -uiL"aa.:j
Dopisi
Gornja Radgona. Slavlje praznika sv. bratov Cirila in Metoda* smo v Gornji Radgoni proslavili našim skromnim razmeram primerno in dostojno. Na predvečer praznika se je zbrala na Spodnjem grizu nad tisoč glav broječa množica. G. Vengust, načelnik požarne brambe je aranžiral z le njemu lastno spretnostjo sprevod, katerega je otvorila ena častna četa našega ».vojaštva (45. pešadijski puk). Vojaštvu so sledile v lepih četverostopih Sokoliće in sokolski naraščaj, za njimi pevci pod vodstvom neumorno delujočega narodnega delavca g. Janka Čiriča, potérci požarna bramba in ostalo občinstvo. Med posameznike so bili razdeljeni raznobarvni lampijoni, ognjegasci pa so nosili baklje, vmes pa so se spuščale rakete. Bakljada je šla skozi Gornji griz in krenila za pokopališčem na višino, kjer je bil pod spretnim vodstvom g. carinika Berložnika nažgan primeren kres, katerega je obstopilo številno občinstvo; naknato so pevci pod vodstvom g. Janka Čiriča zapeli „Buči, buči morje adrijansko“, nakar je g. nadučitelj Mavrič v sicer za tako slovesno priliko prekratkem, a jedrnatem govoru označil pomen kresov in pozval množico k „živijo-klicu“ na srbsko vojsko, Njeg. Velič. kralja Petra, Nj. ;Kralj. Visočanstva Kraljeviča Aleksandra in — domovino. Občinstvo je navdušeno vsklikalo, nakar so se že zapele pesmi : „Slovenac, Srb, Hrvat“, „Lepa naša domovina“, „Hej Slovani!“ in na splošno zahtevo še „Bože Pravde ...“ Med posameznimi točkami so oddali vojaki 5 salv ter so se spuščale rakete. Z radostnim vsklikanjem se je množica med streljanjem samokresov podala na svoje domove. — Prireditev bi lahko izpadla mnogo sijajnejša, ko bi bile kake predpriprave. Ker se je to aranžiralo v zadnjem momentu, nismo mogli na pr. obvestiti članov tuk. Orla, bili smo radi zastav nekako v škripcih, godbe ni bilo in še več malenkosti. Tako se na pr. v pesmi „Iz bratskog zagrljaja“ še vedno trdovratno prepeva: „Dva svetla sada staše u jedan plamen sjat“ namesto „Tri svetla ... itd.“, ker „dva svetla“ = dve luči znači Slovenca in Hrvata, kje pa ostane — Srb? Ob prihodnjih sličnih prilikah se priporoča intenzivna,
večdnevna predpriprava. Toliko mimogrede. — Na praznik Sv. Cirila in Metoda je bila vsa Gornja Radgona, izvzemši par znanih firm, odete v slovenske, srbske, hrvaške in državne trobojnice. Ob pol 9. uri se je vršila v cerkvi Sv. Petra slovesna služba božja, katere se je udeležilo državno urad-ništvo, korporacije in šolska mladina z učiteljstvom ter mnogo občinstva. Ta dàn so bile trgovine in uradi za promet s strankami zaprti. — Priprosto, a ljubko slavlje ostane nam gomjeradgonskim Slovencem v lepem spominu, ostalo pa bo tudi sosedom onkraj Mure v žalostnem spominu, ker, kakor nam poročajo iz Radgone, so preživeli v takem stiahu, da so se jim kar hlačice tresle. —
Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni priredi v nedeljo dne 29. maja po večernicah (4. uri popoldne) v dvorani Posojilnice gledališko predstavo „Krivoprisežnik“ s petjem in tamburanjem. Cene vstopnin so rezvidne na lepakih. Vsi prijateiji izobrazbe in poštene zabave od blizu in daleč uljudno vabljeni.
Gornja Radgona. Kako skrbijo za zdravo zabavo, poroča tednik NSS „Nova Pravda“ sledeče iz našega kraja: Mariborski „Tabor“ hoče igrati nedolžnega nevedneža in v to svrho prinaša sledečo vest: „Prezgodnjo veselje. Ljubljansko socijalno demokratično glasilo je objavilo z debelimi črkami, da je dobila v Gornji Radgoni JSDS 6 odbornikov. Gre za tiskovno pomoto „Jutra“, kateri so pri „Napreju“ nasedli. Socijalni demokrati v Gornji Radgoni sploh niso vložili liste, ampak velja dotično poročilo za JDS“ Mi pa vsi vemo, in tudi „Tabor“ ve, da je to vseeno, je-li dobila mandate JSDS ali pa JDS. Dokler se „Jadranska banka“ ne bode vznemirjala, je tudi „Tabor“ lahko tiho. Saj gre vse na en račun.
Gornja Radgona. Tu imamo nekega državnega (!) uslužbenca, (katerega za danes nočemo imenovati) ki se s svojim sinom zelo škandalozno obnaša in sicer v narodnem oziru. Nošenje tistih izzivajočih, kričečerdečih „Rosegger-suknjičev“ in raznih sumljivih znakov mi ne bomo trpeli. Če je človek državni uslužbenec, mora biti vsaj toliko dostojen, da vsaj na zi^naj ne kaže svoje umazane renegatske duše ; če se pa ne more zatajiti, most ni daleč, naj se ga enkrat zavedno posluži. Gibanju takih elementov moramo posvetiti največjo pozornost, vzlasti v sedanjem za našo mejo napetem položaju. Za danes zadostuj to, pri prvi priložnosti pa, ko se nam javi najmanjši narodni prestopek tega državnega (!) nameščenca, bomo preskrbeli, da izve javnost in oblast njegovo ime. Posledice si naj pripiše sam!
Radgona. Vsled vednobolj naraščajočih cen pri blagu hodijo ljudje rajši v Gornjo Radgono, kjer so cene blagu in življenskim potrebščinam, razun nekaterih industrijskih izdelkov znatno nižji, kakor v Radgoni, in sploh v Avstriji. — Pri nas vlada precejšnja nervoznost radi nejasnega političnega položaja. Večina, seveda pametno mislečih Nemcev, je uvidela politiko znanega dr. Kamniker-ja, ki je tako „pristno“ ljudska, kakor je njegov rodo-pis — pristnonemški. Prebivalstvo je prepričano, da se mu pod Jugoslavijo ne bo slabo godilo, zato zavrača se neumne predsodke, s katerimi nas lačne Avstrijce farbajo in — pitajo. — Tudi iz drugih avstrijskih mest prihajajo poročila o razpoloženju med nemškim narodom, ki vidi v vsaki spremembi sedanjega položaja zboljšanje splošne bede. Iz tega vidika je tudi gibanje za priključitev k Nemčiji zavzelo velik obseg. — Na predvečer praznika Sv. Cirila in Metoda so se tukajšnjim nemškim vahtarjem tresle hlačice in so venomer ponavljali med seboj in preplašeno šepetali: „Heute geht’s los..." Kaj lepo je bilo videti sprevod z lampijoni in veličastni žar kresa, ki se je svetil, kakor zarja novega solnca. — Pri županski volitvi je bil izvoljen „vsenemec“ dr. Kamniker proti Osw. pl. Kodoliču, kateri je županoval našemu mestu skozi 30 let. Če bo dr. Kamniker toliko koristil mestni upravi kot je nepristransko delujoči g. Kodolič pač resno dvomimo!
Šratovci-Mele. Zadnjo smo poročali, kako napredni so naši ognjegasci, da imajo celo sedaj (po skoro triletnem obstoju naše države) nemško komando. Krivda na takem narodnem grehu zadene gotovo dosedanje funkcijonarje tega društva in ko izvemo, da je dosedaj imel
znani Nemec komando nad ognjegasci, se nič ne Čudimo njegovi sàmostojnosti. Pred kratkim se je osnovala nova ognjegaska župa, katero vodi vrli g. Vengust iz Gornje Radgone. On bo gotovo zastavil vse sile, da se taki nedostatki vsaj v doglednem času odpravijo. Krivda zadene torej prejšnje malomarno vodstvo, nikakor pa ne ognjegascev samih, ki so zelo vneti za blagor svojih soljudi. Saj so vendar sami Slovenci, sinovi slovenskih očetov in mater. Gospodu Vengustu pa bomo Šli mi ognjegasci pri njegovem težkem delu v blagor gasilstva na roko. Sicer pà je slovenski poveljevalni jezik že itak vpeljah pri nas in je samo slučajno prišlo do dogodka, ki je dal povod omenjeni notici.
V Ljutomeru je bil izvoljen za župana soglasno g. Viktor Kukovec. Živijo prvi slov. župan v nekdaj nemčurskem trgu, kjer je bila vedno zapostavljena slov. manjšina !(?) upamo, da bode novoizvoljeni odbor izločil kar je še avstrijskega duha, zlasti še v pisarni, kjer še pašuje nam neljuba oseba. Tudi v gospodarskem oziru bo obilo dela. Torej le na delo za dobrobit našega lepega trga ! — V notarski pisarni v Ljutomeru še vedno poslujeta en uradnik in ena uradnica, katerima mrzi vse kar je narodnega. Tudi v hranilnici še imamo nam neljubega tajnika, ki je igral v prejšnji dobi veliko ulogo. Čistiti je treba!
Ljutomer. V nedeljo 22. maja smo položili k zadnjemu počitku mladeniča Matjaža Šalamuna iz Lukavec. Teden pred smrtjo je še bil čil in lepovedrega lica. Bil je res zal in prikupljiv mladenič, katerega je vse ljubilo in spoštovalo. Nikdo pač ne bi bil mislil, da je bila v močnem telesu že kal smrti. Rajni je bil nečak Rogaškega g. dekana. Naj mu bo zemljica lahka! Zaostalim naše sožalje!
Dopisniki naj nam oprostijo, ker je zaradi pomanjkanja prostora več dopisov izostalo.
Gospodarstvo.
Izmenjava eno-, dve- in desetkronskih bankovcev.
V 14. številki našega lista smo poročali oz. razpravljali v ostri kritiki vprašanje eno-, dve- in deset-kronskih bankovcev, teh podedovanih grehov pokojne Avstrije. Takrat nam je cenzurna oblast zaplenila list. V istem listu smo priobčili „Odprto pismo“ poslancem jugoslovanskega kluba v isti zadevi in danes lahko sporočam čitateljem sledeče:
Te dni se bo začelo z zamenjavo eno-, dve- in desetkronskih bankovcev. Bati se je, da bodo pri tej zamenjavi zopet težko zadeti nižji in siromašnejši sloji našega naroda. Ti sloji so bili že takrat v občutni meri oškodovani, ko so državne blagajne prejem teh bankovcev znižale na izredno nizko svoto. Takrat je poslanec dr. Hohnj'éc na finančnega ministra vložil interpelacijo, v kateri mu je očital, da je državna finančna uprava s takšnim ukrepom kmetskemu in delavskemu sloju, obrtnikom, trgovcem in uslužbencem prizadela veliko škodo.
Na to interpelacijo je finančni minister K. Ku-manudi odgovoril, da so neobvladljive potežkoče pri prejemu večjih količin eno-, dve- in desetkronskih bankovcev omenjeno naredbo o omejenemu prejemanju teh bankovcev storilo neobhodno potrebno. Pri državnih blagajnah so namreč s temi bankovci vplačane svote dosegle višino več stotisočev. Preobloženost davčnih uradov z delom, pomanjkanje uradnikov in zlasti pomanjkanje prostora, kjer bi se ti bankovci varno shranili, je opravičilo to naredbo. Poleg tega so drž. blagajne dobile ukaz, da prejetih bankovcev ne smejo več pustiti v promet. Na ta način je bil velik del teh bankovcev potegnjen iz prometa, kar velja zlasti za Slovenijo. Da se zamenjava eno-,dve-in desetkronskih bankovcev ni že prej izvršila, so zakrivili tehnično neobvladljivi vzroki. Meseca maja pa se bo to zgodilo. V to svrho so pri davčnih uradih že sestavljene komisije, ki bodo oeenjevale pravilnost žigov na bankovcih, kateri se bodo prinesli na zameno.
Svoj odgovor poslancu dr. Hohnjecu finančni minister zaključuje z zagotovilom, da je njegova resna namera, da pri zamenjavi zaščiti interese širokih slojev ljudstva.
Na to zagotovilo finančnega ministra opozarjamo vse njemu podrejene davčne urade, odnosno pri njih ustanovljene komisije. Finančna delegacija v Ljubljani, ki po državi slovi vsled tega, ker daje davčnim uradom najstrožja navodila v državi, v svoji uradni objavi napoveduje prav strogo postopanje pri zamenjavi. Opominja namreč občinstvo, da naj nepravilno žigosane bankovce kar pusti doma in jih niti ne ponese na zamenjavo. Kako pa naj priprosti ljudje sodijo, kateri žigi so pravilni, kateri nepravilni? Tozadevne uradne objave v beograjskih časnikih nimajo tega opomina. Znamenje, da se bo drugod pri tej zamenjavi postopalo bolj obzirno in širokodušno. Priporočamo slovenskim davčnim uradom, naj nikar ne pozabijo na zagotovilo finančnega ministra.
Opozarjamo občinstvo na to, da se pri izmenjavi imenovanega denarja zadrži mirno. Mnogo žigov ne
bo priznanih, kar je naravno; kaj-ti med „pravilno“ žigosane bankovce se je vrinilo velikansko število bankovcev z najneverjetnejšimi žigi, kakor „Okrajna oblast Zelje“, „Signum memoriae“, „Leere Kisten“, „Kraljestvo Taksenih Mark“, „Nerodna Banka“ itd. itd. Vsi ti žigi imajo po večini svoj izvor v Avstriji, kjer so premeteni špekulantje izrabili neroden način žigosanja v svoj dobiček. — S tem izmenjanjem se končno odstranijo zadnji sledovi — avstrijskih grehov — v denarju.
Cèment, najboljši nemški portland-cement,
ima na zalogi Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni po zelo nizki ceni.
Prvovrstno, naravnost izborno apno je imela pred kratkim v zalogi Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni. Apno je bilo popolnoma belo, čisto, brez kamenja ter se je dalo dobro in brez kamenih ostankov pogasiti. Kakor razglašeno, je dobila Gospodarska zadruga te dni zopet večjo množino tega apna. Ker
so bili kmetovalci s tem apnom zadnjič silno zadovoljni je upanje, da bo tudi ta pošiljatev kmalu razdeljena, zato priporočamo, da se vsak z apnom hitro preskrbi.
Zvišanje cen tobaku. Kakor čujemo se bodo cene tobaku v kratkem času zopet zvišale. To zvišanje bo zadelo le tobak slabših kvalitet, medtem ko ostanejo cene za tobak finejših vrst iste.
Cene vinu na Štajerskem padajo. Ker imajo vinski trgovci na Štajerskem še velike zaloge vina, so pričele cene vinu padati.
Avtodelavnica v Mariboru. Josip Puh, primorski rojak, je ustanovil v Mariboru novo avto-delavnico za popravila avtomobilov vseh vrst.
Razglas glede zamenjave 20 dinarskih nov-Čanic. Iz generalnega inšpektorata ministrstva financ se poroča sledeče: Ker se še vedno obračajo prosilci do generalnega inspektorata ministrstva financ, da se jim zamenjajo kronsko-dinarske novčanice po 20
dinarjev (80 kron), za kar je potekel rok 30. pr. m., naznanja generalni inšpektorat vsem interesentom v državi, da zamenja teh novčanic ne spada več v delokrog inšpektorata in da se na take prošnje ne bode več oziralo.
Kmetijski pouk po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo hoče po deželi po možnosti pospeševati kmetijski popotni pouk in sicer ob nedeljah in drugih priličnih dnevih. Kmetijske podružnice, zadruge in drugi interesenti, ki želijo dobiti za svoje prireditve kmetijske predavatelje, naj se obračajo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo in naj naznanijo, kdaj in za kake prilike želijo dobiti predavatelje. Te prošnje je treba pravočasno predložiti, najboljše pa en mesec prej, da bo mogoče vse podrobno pravočasno ukreniti in prijaviii.
Veliko moderno tobačno tovarno bodo v kratkem začeli graditi v Beogradu. V tej tovarni bodo predelovali tobak iz vse države.
I Zdravilišče Slatina Radinci
I otvorjeno od 1. junija do 15. septembra
Mineralne, naravne ogljičnokisle, parne, električne kopelji. — Pitna zdravitev. ms
Dobro oskrbljena zdraviliščna restavracija. — Kegljišče, tenis in druga zabavišča so gostom in izletnikom na razpolago. Prospekte razpošilja in pojasnila daje ravnateljstvo.
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
r. z. z n. z.
sprejema
hranilne vloge
ter jih obrestuje po
4%
Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem junija in koncem decembra h kapitalu;
daje
= posolila =
na vknjižbo, na poroštvo, menice tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive;
sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov ;
dela prošnje za vknjižbo posojil
brezplačno;
plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odteguje vlagateljem;
posreduje pri izmenjavi tujih
valut (tujega denarja),
vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila;
daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brezplačno.
Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. ure.
Uradni prostori v lastni hiši, glavna cesta št. 14 ob kolodvoru.
Račun čekovnega urada v Ljubljani, št. 10.593. — Telefon št. 3.
Dva mizarska pomočnika
in enega učenca z boljše rodbine sprejme takoj
Hard Hojs, mizarski mojster a Gornji Hadgoni
Primarij dr. Hugon Robič
dolgoletni asistent univerzitetske klinike za kožne in spolne bolezni prof. dr. Matzenauerja v Gradcu,
ordinira v Mariboru,
Prešernova ul. Z, II. nadstr. od lil. (Z.)-16.(lf.) ure
^20 do 30°/o cenejef*
manufakturno blago
vsake vrste, najboljše kakovosti in najlepši izbrani vzorci,
Židane, perkalnate, delenaste in vsake vrste naglavne rute,
čevlje za možhB( ženske in otroke,
sladkor
kavo, žgano in surovo, riž, milo, sol, moko, otrobe,
razne poljedelske stroje, motike,
steklo (šipe za okna) modro galico, cement
deske, late, štafelne, tesan les, petrolej, čisti, beli, barve, suhe in oljnate, umetna gnojila, katran (teer), apno, bencin, firnež
in sploh vsakovrstne gospodarske, obrtne in kmetijske potrebščine kupiš
20 do 30% ceneje pri
Gospodarski zadrugi » Gornji Radgoni
;
Pisalni stroj
sistem „Hammond“, v popolnoma dobrem stanju
se proda.
Pojasnila daje upravništvo lista.
Ruska književnost!
Češko-jugoslovanska
založba
J. Herejk v Zagrebu
je prevzela
glavno zastopstvo
Slovanske založbe za državo SHS razun Srbije in ima v zalogi bogato izbiro ruske literature. Zahtevajte cenike 1 Naročila se takoj in hitro izvršijo !
1
Najdražje prodajaš in ceno kupuješ, če v „Murski Straži" večkrat oglašuješ!
Na prodaj velika
z. 9 sobami, konjski, kravji in svinjskimi hlevi, 2 velika magacina, velik vrt na lepem prostoru v mestu ko se je skozi 40 let peljala trgovina s perutnino (Geflügelmastanstalt) pripravljeno tudi za tovarno in trgovino z deželnimi pridelki. Cena po ugovoru. Ponudba na Franca Nedog, Ptuj.
Književne vesti !
Na letno sezono naročite si takoj novoizišlo knjigo Ji ras e k:
„Filozofska historija“
30 K, ki je izšla kot prvo hrvatsko jubilejno izdanje, Po povzetju 31 K. Pošilja
3UpnPÌh srednica češko-jugo-I fluf Cjn slovanske knjižare
Zagreb, Hatzova ul. 15.
Najboljši historičnijoman čeho-slovaškega naroda.
I
I
Kostaniev les
kupi
vsako množino
no AVA« lesna industrijska jjL/lv/iVri delniška družba
Maribor» Aleksandrova c. 51
TI5K9RN9 P9N0NI19
F. JEREBIČ IN TOVARIŠI KOMANDITNA DRUŽBA
GORNJA RADGONA
P. n. Supnjiskim, občinskim, državnim in zasebnim uradom, Šolskim vodstvom, trgovcem, društvom vljudno naznanjamo, da imamo v zalogi veliko množino vsakovrstnih pisarniških mi šolskih potrebščin, knjig znanstvane, nabožne in leposlovne vsebine, devocijonalij itd. kak?*? tudi, da prevze-memo v tisk in vezavo vse, v omenjene stroke spadajoča dela kakor: lepake, letake, kuverte s lirmo, pisemski papir itd. Prodaja na drobno in na debelo. Seznami in cene naših zalog vsikdar *«••••••••*•• na razpolago •••••••••••••
Izdaja: Konzorcij „Murska Straža'
Odgovorni urednik: Roman Bendé.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.