POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Bssit rak n n ■
RNIK
Uto XIV. 3tev. 285
TELEFON UREDNIŠTVA:	25-67
TELEFON UPRAVE:	25-67	in	28-67
TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280
Maribor, četrtek 12. decembra 1940
naročnina na mesec	I	Cena
Preleman v noravl ali oo ooštl 14 din.	I
Dostavljen na dom 16 din. tnllna 30 din.	I	jt_
POŠTNI ČEKOVNI RAČUN:	11.409	|	0111	1	—
Padec Sidi el Barranija
Po angleških in tujih poročilih so Angleži zajeli v Sidi el Barraniju eno celo divizijo in štab s tremi generali — Ofenziva se nadaljuje proti Sollumu — Ofenziva de Gaulleovih čet na jugu Libije — Italijanska poročila priznavajo umik pri Sidi el Barraniju in navajajo tudi veliko moč operirajoče angleške vojske
KAHIRA, 12. dec. Ass. Press. Angleška ofenziva v Zahodni egiptski puščavi s® ie razvila v vojni dogodek velike važnosti. šele sedaj je mogoče spoznati, da ’® to tista ofenziva, ki so jo nekateri Angleški vojaški strokovnjaki že več • ®asa napovedovali. Pripravljena je bila tako skrbno in Izvedena tako nepričakovano in bliskovito, da je v dveh dneh zlomila vse italijanske sprednje položaje 'n premaknila fronto daleč proti zahodu. Angleške motorizirane divizije So najprej odrezale italijansko vojsko v odseku Sidi ®1 Barranija od zaledja v Libiji s tem, da so izvršile predor do morja pri Bugbu-Su, nakar so napadle tudi Sidi el Barrani sam in ga včeraj osvojile. Pri tem so za-iele vso italijansko vojsko, kar je je bilo v mestu in okoKci. Število ujetnikov še uradno ni znano, vendar trdijo, da gre *a eno celo divizijo z vsem divizijskim Štabom in tremi generali na čelu. Obko-•iene pa so tudi še druge italijanske formacije, ki imajo malo možnosti, da bi se Prebile nazaj proti Libiji. Angleška vojaka pa je po padcu Sidi el Barranija In Bugbuga pričela nadaljnji pohod proti Sollumu in se napredovanje ugodno raz-v,ia. Pri tem sodeluje neprenehoma z motoriziranimi divizijami tudi angleško '®talstvo, ob obali pa operira angleško vojno brodovje. Obema skupaj se je posrečilo uničiti več italijanskih taborišč in letališč. Napadena'so bila skoraj vsa italijanska letališča in pristanišča tudi v Libiji sami.
ANGLEŠKO POROČILO
LONDON, 12. dec. CBS. Pri zavzetju Sidi el Barranija se niti še ne ve, koliko j® bilo ujetnikov. Prvotna poročila govorijo o 10.000, poznejša pa že o 16.000. Situacija drugih italijanskih divizij v okolici Sidi el Barranija je težka, misli pa se, da ®o okoli 30.000 italijanskih vojakov lahko ®e pravočasno predrlo ter se umaknilo Proti Libiji. Angleška letala so težko bombardirala italijanska taborišča, čete, dovozne kolone in letališča. Angleška mornarica pa je bombardirala Sollum. Takoj po zasedbi Sidi el Barranija so angleške motorizirane čete začele prodirati v smeri proti Sollumu.
POMEN OSVOJITVE
KAHIRA, 12. dec. Reuter. Osvojitev Si-^i el Barranija pomeni veliko zmago v Prvi fazi angleške ofenzive v Zahodni e£iptski puščavi. V službenem poročilu jmgleškega poveljstva se naglaša, da britske Čete niso izgubile stika s sovražnikom ter mu naglo slede na umiku k za. h°du. Uspeh angleških čet ja rezultat j*bategično dobro premišljenega načrta, ki je bil izveden tako, da so Anglež: rta-: Padli najprej le na desnem sovražnem bo-ku, nato si pa krčili pot v ozadja sovražna z istočasnim frontalnim napadom Proti sovražnim postojankam v Maktili, blizu 25 km vzhodno od Sidi sl Barranija,
” noči od 10. na 11. decembra so tudi Pomorske angleške sile močno vznemirja-£ sovražnika, ki se je umika! ob obali.
^ ladij so obstreljevali italijanske kolone na umiku in cesto, ki vodi k Sollumu, Za-radi prirode ozemlja je težko obeležiti Važnost operacij v puščavi, število zapie. nJ®uega materiala in ujetnikov priča o k*pehu ofenzive, usmerjene zdaj na nov® "Or.to operacij, ki naj razžene sovražnl-Sovražni tabori so bili močno branje-ni 1« posejani z mnogimi strojniškimi gne-Ta taborišča razpolagajo z mnogimi Oljskimi topovi in tanki, ki so vedno
pripravljeni na napad. Za njimi je utaborjena pehota in proviant. Britske blindira-ne kolone so iznenadile iz več Smeri ta utrjena taborišča, zlomile njih odpor in si odprle kot k morju. Odstraniti bo treba še nekatera strojniška gnezda.
DE GAULLEOVA OFENZIVA NA JUGU KAHIRA, 12. dec. Reuter. V bojih v zahodni puščavi so tudi čete »svobodnih Francozov« genrala de Gaullea. Njegov« čete so začele z akcijo tudi na jugu Libije, kjer so dosegle nekaj strategičnih točk.
NAVDUŠENJE V GRČIJI ATENE, 12. dec. Reuter. Angleški uspehi v severni Afriki, na meji Egipta, so bili sprejeti v grški javnosti z velikim navdušenjem. Grški tisk prinaša obširna poročila z bojišča in jih živahno komentira.
ITALIJANSKO POROČILO RIM, 12. dec. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je objavilo včeraj o bojih v Afriki sledeče poročilo: Dne 9. t. m. zju-
traj je devet angleških oklepnih divizij napadlo naše postojanke jugovzhodno od Sidi el Baranija, ki so jih branile skupne libijske čete. Te čete so se junaško uprle, toda po nekaj urah jih je sovražnik prisilil, da so se umaknile proti Sidi el Bara-niju. Ves dan 9. t. m. in včeraj so se med sovražnikovimi in našimi četami bile izredno srdite bitke. Divizija črnih srajc »3. januar« in prva divizija iz Libije sta se uprli sovražnikovemu napadu in prizadejale sovražniku zelo hude izgube. Tod se nadaljujejo srditi boji. V teku ene izmed teh bitk je general Maletti našel smrt na čelu svojih libijskih bataljonov. Naše letalstvo je stalno preletavalo prizorišče bojev in obsipalo sovražnikove oklepne skupine s strojniškim ogjnem in z bombami.
ITALIJANI O MOČI ANGLEŠKIH ČET
RIM, 12. dec. CBS. Iz italijanskega glavnega stana v Benghasiju poročajo, da dovažajo veliko število čet na avtomobilih na fronto pri Sidi el Barraniju.
Italijansko uradno poročilo pa pravi, da ja bila včerajšnja bitka izredno huda. Libijske predstraže so se v okolici Sidi rt Barranija po močnem odporu zaradi angleške premoči morale umakniti. Ceni se, da Imajo Angleži na tem odseku 50.000 mož, med njimi je največ avstralskih In novozelandskih čet. Verjetno Imajo čez 1000 motornih prevoznih sredstev in posebne blindirane avtomobile, ki imajo br-zino preko 60 km na uro v puščavskem pesku.
ZADNJE POROČILO
RIM, 12. dec. Ass. Press. ItaBjanska vlada je zelo rezervirana zaradi dogodkov v Afriki in daje po padcu Sidf rt Barranija le kratka poročila. Italijansko poročilo javlja samo, da so do 10. decembra potopili Italijani sedem vojnih ladij in 33 trgovinskih parnikov. Italijanske zračne sile so sestrelile 667 sovražnih letal. Italijani pa pogrešajo 110 svojih letal.
V Albaniji ni večjih dogodkov
Grki poročajo, da so kljub skra»no slabamu vremenu doseg!’ nekaj novih pomembnih uspehov — Fronto na jugu od Palerma do Te^elenija — Ita.ljani pravijo, da ni nobenih
omembe vrednih dogodkov
ITALIJANSKO POROČILO
RIM, 12. decembra. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo iz Albanije: Na grškem bojišču je potekel včerajšnji dan brez omembe vrednih dogodkov.
RIM, 12. decembra. Stefani. Rimski tisk obširno komentira včeraj objavljene izgube od 11. junija do 30. novembra. Listi poudarjajo, da je uradno sporočilo jasen demanti fantastičnih vesti iz tujine. Italijanske izgube na bojiščih doslej niso bile težke.
GRŠKO POROČILO
ATENE, 12. decembra. At. ag. Poročilo vrhovnega poveljstva št. 46 se glasi: Na vseh delih fronte smo dosegli nova napredovanja, in to kljub močnemu sovražnemu odporu. Ujetih je precej sovražnih vojakov in zaplenjen je vojni material. Sovražnih letal včeraj ni bilo nad Grčijo.
HUDI BOJI NA SEVERU
ATENE, 12. decembra. CBS. Italijanske čete so na več krajih poizkusile včeraj preiti v protinapad, vendar se jim nikjer ni posreč lo doseči uspehe. Posebno hude bitke so bile v severnem sektorju. Grško topništvo obstreljuje Tepeleni, čete pa so tik pred pristaniščem Palermo. Angleška letala so težko bombardirala Valono.
ATENE, 12. decembra. CBS. Grške čete napredujejo na vsej fronti. Na severnem odseku napadajo grške čete s Krete, ki so oborožene dolgimi noži ter so znane kot posebno udarne pri napadih.
POLOŽAJ FRONTE
ATENE, 12. decembra. ZPV. Veliki snežni zameti, v dolinah pa deževje z bla tom, ovirajo hitrejše napredovanje Grkov v Albaniji, predvsem pa preprečujejo napade na nož. Kljub temu so grške čete dosegle nekaj novih važnih uspehov. Na
severnem In osrednjem delu fronte so H uspehi bolj lokalnega značaja. Na južno-zahodnem odseku se pa umik Italijanov nadaljuje in so Grki dosegli že Porto Palermo. Prav tako stojijo tik pred Tepele-nljem in ni izključeno, da so ga že osvojili. Od tod pripravljajo nadalnji pohod proti Valoni. Ob Devollju so se približali petrolejskim izvirkom. Letalskih akcij zaradi snega In dežja skoraj ni.
DAR NOVOZELANDSKIH GRKOV WELLINGTON, 12. decembra. Reuter. Novozelandski Grki so zbrali med seboj 2418 funtov slerlingov (nad pol milijona din) ter jih poslali Metaxasu kot pomoč za nadaljevanje ofenzive. AMERIŠKI RDEČI KRIŽ ZA GRČIJO WASHINGTON, 12. dec. Reuter. Ameriški Rdeči križ sporoča, da bo neki grški parnik odpeljal v Grčijo potrebne odeje, zdravila in druge predmete za grško vojsko v vrednosti pol milijona dolarjev.
Zopet napad na neko angleško mesto
Po pardnevnem zatišu so nemška letala v pretekli noči zopet napadla neko analeško ms. sto v Midland h — Manjši napadi tudi na London in druge kraje
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO
BERLIN, 12. dec, DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Zaradi neugodnih vremenskih razmer se je delovanje letal omejilo tudi 10. decembra In v noči z 10. na 11. december na oborožene oglede. V Printonu smo zadeli pristaniške naprave in zanetili v njih ogenj. Zadel! smo tudi industrijske naprave v pokrajini med Foikstonom in Canterburyjem. Pred Har-\vlckom smo vrgli bombe na trgovinske ladje, ter jih obstreljevali z ladijskim topništvom. Daljnostrelne baterije pomorskega brodovja in kopenske vojske so napadle sovražnikove ladje, kt so hotele priti skozi Rokav. Te baterije so uspešno obstreljevale tudi vojaške cilje v okolici Dovra. V noči z 10. na 11. december je
nekaj sovražnikovih borbenih letal vrglo nekaj eksplozivnih in zažigalnih bomb na zasedeno pokrajio in na zahodno Nemčijo. Obstreljevali so neki otroški dom v nekem mestu jugozahodne Nemčije, če to izvzamemo in razen neznatne škode, prizadejane v nekaterih krajih te pokrajine, ni bilo nikjer nikakršne pomembne škode. Na ozemlju Nemčije sta nevarno ranjeni dve, lažje ranjena je pa ena oseba, v zasedenih krajih je pa našel smrt en otrok, dve osebi pa sta ranjeni. Protiletalska obramba je včeraj zbila dve sovražnikovi letaH tipa Bristol-BIenhelm. Naše1 letalstvo ni imelo tztmb.
DANAŠNJE POROČILO BERLIN, 12. dec. DNB. Nemške bombne eskadrilje so sinoči napadle važne vojaške cilje v srednji Angliji. Poedlnosti še
niso znane.
VESTI IZ AMSTERDAMA AMSTERDAM, 12. dec. DNB. Londonski radio je sporočil, da je bil sinoči dan v prestolnici znak za alarm. Kmalu na to Je bilo čuti močno streljanje protiletalskih topov. Sovražna letala so letela tudi nad ostalim! deli Anglije.
ANGLEŠKO POROČILO LGNDON, 12. dec. CBS. Nemški bombniki so nocoj Silno močno napadli neko mesto v Mldlanih. Napad je bil podoben prvemu, ki so ga pred enim mesecem naredili na Coventry.
BORZA. Curih, 12. dec. Devize: Beograd 10, Pariz 8.85, London 16.05, Newyork 4.31. Milan 21.70, Berlin 172.50, Sofija 4.371/*, Budimpešta 85.
Drugi dan Csakijevega obiska
Včerajšnje konference, avdience in sprejemi — Današnji razgovori - Poročilo o razgovorih
in eventualnih pogodbah bo
objavljeno danes popofdne grajskega tiska
BEOGRAD, 12. dec. ZPV. Kakor smo j grof Cs£ky položil venec na grob nežna-že včeraj poročali, je imel madžarski zu- nega junaka na Avali. Opoldne je bilo nanji minister grof Csaky že včeraj do- j kosilo na madžarskem poslaništvu. Popoldne prvi sestanek z našim zunanjim —— *------------*-—'--------------
ministrom dr. Cincar-Markovičem. Po tej konferenci je obiskal grof Cs6ky najprej ministrskega predsednika Cvetkoviča, nato pa še podpredsednika dr. Mačka. Ob
12. uri je sprejel madžarskega zunanjega ministra v avdienco Nj. Vis. knez namestnik Pavle, dočim je istočasno sprejela njegovo ženo Nj. Vis. kneginja Olga. Ob
13. uri je bilo v našem zunanjem ministrstvu kosilo na čast madžarskemu gostu in njegovemu spremstvu. Popoldne sta Cvetkovič in Maček vrnila Csakyju obisk v Teokarovičevi vili. Ob 18. uri sta se grof Csdky In Cincar-Markovič sestala k drugemu razgovoru. Zvečer je pa priredil Nj. Vis. knez namestnik slavnostno večerjo v Belem dvoru. Danes dopoldne je
ob 18. uri — Komentarji beo-
poldne bo zaključna konferenca tv.eh zu-najih ministrov, nakar bosta ob 18. uri sprejela zastopnike tiska, da jima podata poročilo o rezultatu posvetovanj. Zvečer bo v Gardnem domu slovesna večerja z izmenjavo zdravic. Kakor se je izvedelo, bo naš zunanji minister Cincar-Markovič v kratkem vrnil obisk s posetom Budimpešte. Jutri odpotuje grof Csaky nazaj v Budimpešto. Obseg razgovorov in eventualnih pogodb bo znan šele po uradni objavi danes popoldne.
BEOGRAD, 12. dec. AA. Obisku madžarskega zunanjega ministra posveča ves beograjski tisk glavni del svojega prostora. »Vreme« piše med drugim, da »je bivanje Csaky]a v jugoslovanski prestolnici zgodovinskega pomena za na-
daljnji razvoj obeh držav. Csaky ima priliko, da stopi v osebne stike z jugoslovanskimi državniki ter razpravlja o stvareh, za katera so se že davno pri' pravljala tla. Včeraj in danes je minister Csaky izmenjal z jugoslovanskimi ministri glavne misli in poglede na položaj in interese, ki zanimajo obe državi. Beograjska posvetovanja so velikega pomena in njih rezultat bo v veliki meri pripomogel k razčišeenju odnošajev na tem sektorju Evrope/ Vsa vprašanja, ki zadevajo tako Madžarsko kakor Jugoslavijo v sedanjem trenutku in mednarodnem položaju, So predmet prijateljskih izmenjav misli med Csakyjem in jugoslovanskimi državniki ter potekajo v naj-prisrčneišem tonu. Prijateljstvo med Jugoslavijo in Madžarsko se bo po beograjskem obisku Csakyja še poglobilo.«
Nadaljnji odmevi Hitlerjevega govora
Komentarji v angleških in ameriških listih — V Nemčiji izjavljajo, da so v Ameriki potvorili Hitlerjev govor, da bi nahujskali ameriško javno mnenje proti Nemčiji
LONDON, 12. dec. ZPV. Angleški tisk je objavil več komentarjev zadnjega Hitlerjevega govora, v katerih ugotavlja skoraj soglasno, da je bil namenjen samo notranji propagandi v Nemčiji sami. Njegov pravi namen je bil dvigniti razpoloženje med nemškim delavstvom In sploh nemškim narodom. Na zunaj pa je Ml govor izključno defenzivnega značaja, kar je izdajal neglede na besede, že sam glas. Posebno pa podčrtavajo angleški Usti, da Hitler ni nikjer omenjal nemškega napada na Anglijo, pač pa je ponovno dejal, da bodo odbiti angleški poizkusi vdora na evropsko celino, ako bi se Angleži kjer koli skušali Izkrcati. Kar zanima angteški tisk, je tudi dejstvo, da Hitler niti z besedico ni omenil sodelovanja z Italijo in Japonsko. Hitlerjev govor je bil zato le rezultat najnovejšega razvoja na bojiščih in celotnega položaja sploh, ki že kaže bodoči razvoj v
odločilnih fazah. Angleški listi pa objavljajo tudi izvlečke iz ameriških komentarjev. Tudi v Ameriki pravijo, da je Hitler hotel s svojim govorom vliti poguma nemškemu delavstvu in nemškemu narodu, da je pa prav s tem napovedal še ostrejši boj z ostalim svetom. Nekatera Hitlerjeva izvajanja so v Ameriki sprejeli kot direktno naperjena proti ameriški demokraciji in USA sploh. Posebno značilno se pa zdi Američanom, da je nemško delavstvo skupaj z nemškim narodom potrebno vzpodbud s tolikimi besedami, kakor jih je porabil Hitler v svojem govoru.
BERLIN, 12. dec. DNB. Politični krogi' Berlina so sprejeli z začudenjem dejstvo, da je ameriški tisk govor, ki ga je imel Hitler na industrijsko delavstvo, izpreme-nil in objavil besede, o katerih sploh ni govoril. Posebno velja to za neko sever-
noameriško agencijo, ki trdi, da je Hitler dejal: »Premagali bomo ves svet!« V resnici ni rabil teh besed, tudi ne njim podobnih. Hitler je v prikazovanju dveh svetov naglasil, da mora biti eden od teh poražen, če so v tem svetu že tako postavljeni signali, da se vodi boj zlata pro ti delu, kapitala proti' narodu, tedaj bodo delo, narod in napredek zmagali. Iz teh besed sklepajo v Ameriki na osvajanje sveta. Tudi ni Hitler trdil, da bo zlato po vojni izgubilo vrednost in da bo svet pripadal nemškemu narodu potem, ko bo ta dobil vojno. Takšno pretvarjanje resnice ima namen, nahujskati ljudi v USA proti j Nemčiji in novemu redu v Evropi, Iz tega 1 razloga je treba tudi razumeti trditev ameriškega tiska, da je Hitler napadel USA, dočim dejansko tega ni storil, ampak je izrecno naglasil, da v krog svojih razpravljanj zajema le zahodno Evropo.
Romunski zakon o militarizadji
BUKAREŠTA, 12. decernb. DNB. Upravitelj države, general Antonescu, je podpisal zakon, na podlagi katerega lahko država odvzame vsako privatno podjetje, če se za to pokaže potreba, in ga mllita-rlzira. V ten primeru bodo vsa podjetja prišla direktno pod vojaško kontrolo in vojna sodišča. Osebje bo mllitarizirano. Plača in odnošaji med delodajalci ter de-
lojemalci bodo ostali isti kot prej. Vse
osebje militariziranih tovarn bo moralo nositi na levi roki 10 cm širok barvni trak, ki ga bo določilo oblastvo. Vojaško kontrolo nad podjetji bo vodil generalni štab po svojih posebnih organih. Rok militarizacije bo določen po posebnem ukazu.
Pogajanja o Falklandskih otokih
BUENOS AIRES, 12. dec. DNB. »No-ticias Graficas« prinašajo vest, da je argentinska vlada izkoristila bivanje angleške trgovinske delegacije z lordom Wellingtonom na čelu za pogajanja o od-stopitvi Malvlnenskih (Falklandskih) otokov na jugu Južne Amerike Argentini Izročitev naj bi se izvedla brez posebnih pogojev. Argentina bi v zameno
eventualno pristala, da ostanejo otoki v angleški posesti do konca sedanje vojne. Obstaja tudi predlog, da bi Angleži še potem obdržali na otokih svoje straže. Argentina bi postala suvereni lastnik otokov, a 50 let bi plačevala Angležem določeno odškodnino zanje. Uradni krogi o tem predlogu še molče.
Sabotaža v Siriji
JERUZALEM, 12. dec. CBS. V Siriji in Libanonu, ki sta pod francoskim mandatom, je nastala prava sabotažna epidemija. Pristaši generala de Gaullea so na letališču Ryak, ki je največje vojaško letališče v Siriji, uničiti več letal.
Siamsko vojno poročilo
LONDON, 12. dec. Reuter. Iz Singa-pura javljajo, da je tamkajšnji konzulat Siama izdal naslednje sporočilo: V po-nedeUek okrog 5. ure so francoska letala vrgla okoH 10 bomb na siamsko ozemlje. Siamska letala so sestrelila en francoski bombnik. Istega dne ob 7.35 sta dva francoska letalca ponovHa na-
pad na Siam. Bila sta pregnana. Francoska artilerija je obstreljevala Amphut in Izstrelila okoli 100 granat. Poškodovanih je več poslopij. Siamska letala so bombardirala položaje francoskih baterij. Bilo je tudi več drugih, mani pomembnih spopadov ob meji.
ANGLIJA NE PRIZNAVA MONAKOV-SKIH MEJA
LONDON, 12. decembra. Reuter. V Lon donu je bil sestanek češkoslovaškega narodnega odbora pod predsedstvom doktorja Beneša. Izjavil je, da je dobil od angleške vlade uradno noto, da Velika Britanija ne priznava več monakovskih meja češkoslovaške republike.
SKRB ZA PREHRANO V ŠVICI
BERN, 12. dec. DNB. Zvezni svet je razpravljal o predlogu svetnika Stampf-lija glede povečanja vse razpoložljive zemlje za obdelavo, da se zagotovi pre hrana prebivalstva v prihodnjem letu. Pomladi bo zasejanih 50.000 ha zemlje več, kakor jo' je bilo doslej. V tovarne m na polja bo poslanih mnogo brezposelnih
MILITARISTIČNI POUK MLADINE V SSSR
MOSKVA, 12. decembra. CBS. Mos kovska »Pravda« objavlja dalekosežni načrt za militaristični pouk mladine. Sovjetska mladina bo dobila lesene puške in topove, s katerimi bo potem vežbala ter ji bo na ta način vlito zanimanje za vojaške zadeve. Ob času, ko so v krščanskih državah božične šolske počitnice, bodo prirejeni pravi manevri teh mladih izvež banih vojakov.
STEINHARDT SPET V MOSKVI
MOSKVA, 12. dec. Reuter. Iz Stock holma se je vrnil na svoje mesto posla nik Stemhardt.
FINSKA PROSI ZA POMOČ
WASHINGTON, 12. dec. DNB. Finski poslanik v Washingtomi je poslal ameriški javnosti poziv za pomoč Finski, ki ji je predvsem potrebna pšenica, sadje, zdravila, čevlji in mik). Posebno manjka denarja, da bi si ljudje nakupili najpotrebnejše za življenje.
»HELGOLAND« V NEMČIJI
RIM, 12. dec. Stefani. Nemškemu tovornemu parniku »Helgoland« se je posrečilo pretihotapiti se skozi blokado in doseči Nemčijo.
GRŠKO KOSILO V KAHIRI
KAHIRA, 12. dec. Reuter. Predsednik vlade Husein paša je prisostvoval svečanemu kosilu, ki ga je njemu na čast priredil grški poslanik Dimitrij Kapsalis.
Sestanek Hitler-Mussolini*
BUKAREŠTA, 12. dec. ZPV. Lastnik lista »Curentul« poroča svoji redakciji Rima, da bo v kratkem sestanek med Hitlerjem, Mussolinijem in Lavalom. Dalje pravi, da se je stališče Italije do Francije v zadnjem času znatno spremenilo. ' talija bo ublažila svoje zahteve nasproti Franciji.
KONEC VOJNE L. 1942.
NEW YORK, 12. decembra. Reuter. Angleški veleposlanik v USA lord Lothian-e izjavil, da je lahko z ameriško pomočjo vojne konec najkasneje 1. 1942.
KRITIČNO STANJE V FRANCIJI , NEW YORK, 12. dec. CBS. Gregor« Obregon, kolumbijski poslanik v Franc'-i. je izjavil, da ni prehrambena situacij*} obeh Franciiah samo resna, temveč naravnost kritična.
HARAGUČI O NEVARNOSTI VOJNE Z USA
NEW YORK, 12. dec. DNB. Kakor poročajo iz Honoluluja, je izjavil japonsk general Hateurato Haraguči v razgovoru s časnikarji, da bi Zedinjene države S®* verne Amerike, ako bi poslale le eno sa’ mo svojo vojno ladjo v Singapur, P°*Pf* šile izbruh vojne med Japonsko in USA* Haraguči se je mudil v Zedinjenih drža* vah in se sedaj vrača na Japonsko. BERGSON ODSTOPIL VICHY, 12. dec. Havas. Svetovnozna-ni francoski filozof Henry Bergson, Pt0' Sesor filozofije na College de France, J® odstopil.
POSOJILO ARGENTINI IN URUGVAJU
\VASHINGTON, 12. dec. Ass. Press. Jesse Jones, upravitelj fonda za zunanJ3 posojila, je sporočil, da prejme Argeirtm3. 60 milijonov dolarjev posojila, Urugval pa 7,500.000 dolarjev.
POMANJKANJE PREMOGA V SIRIJ' RIM, 12. dec. ZPV. Po vesteh iz Carigrada je Anglija uvedla, da prepreči promet med Sirijo in Francijo, sistem uavycerta za ves uvoz in izvoz. Zaradi tega se občuti v Siriji sedaj že zelo zlasti pomanjkanje premoga, kar povzroči motnje v železniškem prometu. SELITEV ZLATA V USA NEW YORK, 12. dec. DNB. Po obvestilu državnega tajništva za trgovino, je znašal uvoz zlata v tednu od 4. decembra skupno za 80.41 milijonov dolarjev, nasproti 59.58 milijonom v prejšnjem tednu. Od uvoza v preteklem tednu odpade 79.8 milijonov iz Kanade in InaiJe-NESREČA V ROMUNSKEM MESTU BUKAREŠTA, 12. dec. DNB, Ob Putiki rušenja neke hiše v Galcu, ki i° J . poškodoval zadnji potres, so bili zasui trije delavci, od katerih je bil eden taK<" mrtev, dočim sta ostala dva nevarno ra' njena.
DRŽAVNO ORGANIZIRANJE BOLGARSKE MLADINE
SOFIJA, 12. decembra. DNB. V sobranju se je začela debata o zakon skem predlogu organizacije mladin ^ pod državnim vodstvom. Poslaniki^11' kov je dajal za zgled nemško naroda socialistično mladinsko organizacijo te naglasil, da je zmago Nemcev tre®, v veliki meri pripisati nacistični vZg°J mladine.
POVODENJ V TURČIJI CARIGRAD, 12. dec. Reuter. V evropskem delu Turčije so nastale zaradi v -likega deževja možne povodnji. D® ozemlja so poplavljeni, ker se je Te* Marica razlila čez bregove. Na ne .J. j rih krajih je ogrožena tudi železmsK proga. Človeških žrtev ni.
LETALSKA NESREČA V AMER®® MEXICO CITY, 12. dec. DNB. A«*; Press javlja iz Baldoa, da se je v con ob Panamskem prekopu zrušilo #e ameriško lovsko letalo, ki je spreni"?. pet brazilskih letal, kupljenih v U Brazilska letala so nadaljevala pot. _
mt
SMRTNA NESREČA KRETNIČARJA
Sv. Lovrenc na Poh., 12. deC‘y Sinoči so premikali na postaji v Lovrencu na Pohorju tovorni vlak ^ rampi zaradi tehtanja. Pri tem je Pr^ kretničar Ivan Pliberšek tako nesreč" med vagon in rampo, da ga je vlak^ P^'
drl. Stisnilo mu je prsni koš, kolesa so
pa odrezala eno roko in eno nogo
I vati
Pliberšek je bil na licu mesta mrtev*
Ob pravem času se je pomirila Jugoslavija
Postalo bo vsem jasno, kako velikega pomena je bilo, da težki mednarodni dogodki niso doleteli dr. Mačka na njegovem posestvu v Kuplncu, nego v zajedniiki vladi v Beograd«
Med mnogimi sumničenji v državi je bilo posebno ono, da Hrvati nočeio Jugoslavije, da komaj čakajo prilike, da se ločijo od nje. Država da se mora zato z vsemi sredstvi braniti pred Hrvati. Tako [e nastala borba, ki je rušila temelje države, v katero so nekdaj toliko upali Hrvati, kakor Srbi. Če je kdo trdil, da smo dva naroda, že je dragi videl v tem separatistične težnje. Nasprotno so v drugem taboru postavili tezo enega naroda samo zato, da so laže druge tlačili.
V tej zapeljani borbi se je oul tudi glas razuma, da ni skupnega življenja brez vzajemnega sporazuma. Toda, ta glas je zadušilo vpitje, da v enem narodu ne *^ore btti beseda o sporazumu. Dolgo časa je bilo treba, da je glas razuma prevladaj in da je politika države krenila na edino pravo pot sporazumevanja. Storjeno je to bilo vprav v poslednjem trenutku, tik pred novo evropsko vojno...
Politika sporazuma, čeprav se še ne izvaja v polnem obsegu in ima še nedo-statke pomanjkljivosti, že s samim občutjem solidarnosti dokazuje, da je naši državi le po tej poti mogoče obvladati vse preizkušnje na zunaj. Meje Jugoslavije so prav tako ene za Srbe, kakor za Hrvate, branili jih bodo prav tako Hrvati, kakor Srbi Spet se je pokazalo kot
točno pravilo, da je zadržanje drugih proti meni v mnogem odvisno od mojega zadržanja do drugih. Kakor hitro je država izpremenila svoje stališče proti Hrvatom, so tudi ti izpremenili svoje zadržanje do nje.
Mnogi morda še ne vidijo pravega pomena tega dejstva. Toda, tudi njim bo nekega dne postalo jasno, kako velikega
pomena je bilo, da težki mednarodni dogodki niso doleteli dr. Mačka na njegovem posestvu v Kupincu, nego v zajed-niški vladi v Beogradu in da so v trenutku, ko se postavlja vprašanje obrambe Jugoslavije, na njenem braniku i Srbi i Hrvati, tam kakor tu, povsod, kjer bo sovražnik grozil, ugotavlja beograjski »Napred«.
Pomembne slavje med novinarji
Izročitev zastave madžarskim kolegom, ki jim je bila namenjena že pred svetovno vojno
Na čast madžarskim novinarjem, ki so
dospeli z ministrom Csakyjem v Beograd, je priredil predsednik Novinarskega udruženja Jugoslavije, Andro Milosavljevič svečan obed. V pozdravnem govora je Milosavljevič naglasil stike, ki so jih imeli novinairji obeli držav že pred svetovno vojno. Srbsko novinarsko društvo je nameravalo tedaj izročiti madžarskim kolegom v zlatu vezeno trobojnico ob obisku Srbije. Vojna je to svečano izročitev zastave preprečila, zato izroča trobojnico madžarskim kolegom zdaj, ob slovesni priliki obiska grofa Csakyja v Beogradu.
Predsednik madžarskih novinarjev,
Barosy Kolosvar se je zahvalil za izkazano gostoljubje in pozornost ter naglasil, da prihaja s tovariši v Beograd, da pokaže razpoloženje vsega madžarskega naroda. Oba naroda se morata boriti za ideale miru. Prepričan je, da se bo iskreno prijateljstvo obeh narodov še poglobilo. Nadeja se, da bo skoro lahko pozdravil Jugoslovanske kolege v Budimpešti
m
s
JSena je ona, ki določa okus in Icalfcujo svojega časa.
Za sodoben dom si iabere
Upravitelj Madžarske, Horthy, je od) koval predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Korošca z madžarsko kremo I. stopnje.
3,182.950 katoličanov je na Kitajskem. Tujih misijonarjev je 5005, domačih 2023. Tujih redovnic 6133, kitajskih 3852. Bogoslovcev Kitajcev je 1037. Od 1938 do 1939 je števifo katoličanov naraslo za 100.056.
General Cablatl o bojih v Albaniji
Pomen zbližanja med Bolgarijo in Turčijo
Londonski politični krogi pričakujejo z napetostjo nadaljnjega razvoja na Balkanu, poroča dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« iz angleške prestolnice ter na daljuje: »Tu so mnenja, da je Bolgarija zavzela določeno distanco od sil osi, ho teč urediti svoje razmere do sosed. Predvsem gre za obsežnejše botgarsko-turško sporazumevanje na gospodarskem, Političnem in vojaškem področju. »Times« poročajo, da je bolgarska želja doseči s Turčijo sporazum, naletela v Ankari na topel odziv. Najbrž bodo koncentracije čet na obeh straneh mej odstranjene, kasneje bi bik) mogoče zadovoljiti Bolgare cek> v njih izhodu preko Tracije k morju. Tako bi se razjasnilo stališče Bolgarov glede eventualnega vdora kake sile s severa k črnemu morju. Predvsem bi pa bik) treba olajšati Bolgariji Izvoz v Anglijo s posredovanjem Turčije. Angleški politični krogi so približevanje Bolgarije k Turčiji sprejeli s toplimi simpatijami. V Londonu so prepričani, da bo nasprotni tabor storil vse, da Bolgare odvrne od nove orientacije v zunanji politiki. Nevarnost vdora s severa pa ni več taka, kot je bila, kajti tudi sovjetom ie všeč, da se Bolgarija tesneje nasloni na Turčijo.«
Odpor proti OuisHngu na Norveškem
Švedski tisk prinaša poročila o »naraščajoči nervoznosti odgovornih krogov Ha Norveškem zaradi vedno večjega od-PQra prebivalcev proti Ouislmgovemu režimu. Glavni norveški organ »Freies Volk« je na dan. ko na borzi v Oslu ni bilo nobenih interesentov za novo mestno Posojilo, napisal, da je to izraz demonstrativne volje naroda, ki protestira obenem proti odpustitvi 16 uradnikov na Magistratu. Vsakdo ve, da ima to gibanje oporo pri vodilnih možeh norveškega narodnega gospodarstva. Delavstvo je ogorčeno, ker je državni svet odklonil Povišanje plač. v času ko so se cene živil povečale za 30%. Demonstracije in sabotaže so na dnevnem redu, komaj •nfrie dan brez aretacij. Zaradi takšnih Prilik je šel Ouisling na posvet v Berlin. Zdaj pričakujejo, da se bodo prilike v državi uredile « Švedski listi dostavljajo da so odnošaji Norvežanov do nemških °kupacijskih oblasti boljši, kakor do Ouislitigovega narodno-socialističnega rebrna.
Vojaški strokovnjak general Cabiati pravi, da »je grško napredovanje v Ali baniji uspešno ustavljeno. Angleško letalstvo je bilo že v prvih 24 urah na strani Grkov v akciji. V Albaniji in južni Italiji so Angleži poškodovali italijanske aerodrome, take za izkrcavanje in vkrcavanje vojaštva ter ovirali prevoz čet preko Jadrana. Sodelovanje angleškega letalstva v grški vofski je bilo ogromnega pomena. Pod zaščito angleškega letalstva je mogla Grčija izvesti varno mobilizacijo in poslati čete na določena mesta. ItaBja se je znašla nasproti angleškim silam, kf so izkoristite Grčijo
kot sektor za operacije proti Apeninskemu polotoku. Moramo računati s tem, da imamo pred seboj enega sovražnika, pa naj bo pod grško, angleško ali avstralsko uniformo. Angleži dajejo Grkom letala, topove, strelivo, protitankovske in protiletalske baterije. Torpedovke in podmornice, ki operirajo ob grški obad, so tudi angleške, mine v grških vodah so potožili Angleži.« Cabiati se nadeja, da »Angleži zaradi poostrenih zračnih napadov doma ne bodo mogli več pošiljati pomoči Grkom, dočim bodo italijanske čete okrepljene in vedno v stanu strateške ofenzive«.
Gusarski triki skrivnostne kriiarke
Po nemški tihotapski križarki na južnem Atlantiku poškodovana pomožna angleška križarka »Carnarvon Castie« je zapustila montevidejsko luko. Zdaj poroča kapitan britskega parnika »Harby«, da ima nemška pomožna križarka od 12.000 do 14.000 ton, šest topov ter velike zaloge min, streliva in živil.
Ladja »Harby« je bila v aprilu letos napadena po skrivnostni nemški križar-
ki, ki je imela tedaj razvito švedsko zastavo. Srečanje se je primerilo blizu Ber-mudov. Nemci so posadko »Harbya« zajeli, 64 dni so ostali Angleži na krovu zmagovalca. Konec junija je nemška križarka ugrabila angleški parnik »Tropic Sea« in ga vlekla s seboj. Štiri tedne kasneje je obe ladji presenetil angleški rušilec. Ladjo »Tropic Sea«, na katero je bila vkrcana tudi posadka »Harbya«
Kultura
Otvoritev razstave kluba „Brazde"
V torek ob 20. uri je bila v veliki dvorani Narodnega doma slovesna otvoritev letošnje jesenske razstave članov »Brazde«, našega mariborskega kfluba likovnih umetnikov. K otvoritvi so se zbrali poleg zastopnikov oblastev, šol in draštev tudi mnogoštevilni ljubitelji likovne umetnosti, katere je v nagovoru pozdravil predsednik Umetniškega kluba g. dr.
Makso Šnuderl, poudarjajoč pomen dela naših umetnikov in pozivajoč našo jav nost, da podpre to delo z obiskom razstave in nakupom umetnin. Razstava, o kateri bomo še podrobneje poročali, je ena najboljših, kar so nam jih doslej pripravili naši domači mojstri. Odprta bo do božiča.
Ob 40 letnici smrti Oscarja Wildea
Pred dnevi so se Irci in Angleži spominjali 40-Ietnice smrti pisatelja Oscarja Wildea. Wil-de se je rodil 15. oktobra 1. 1866. v Dublinu. Njegov oče je bil znan zdravnik, mati pa je bila pesnica. 2ivel je izmenoma v Londonu in Parizu. Preziral je »meščansko moralo« in prišel navzkriž s postavo, da je preživel dve leti v ječi Po tem dogodku je družba Wi!dea
prezirala do smrti Umrl je v bedi in zapuščenosti 30. novembra 1. 1900. v Parizu.
V svojem slovstvenem delovanju je sledil epikurejcu in impresionistu Walterju Paterju ter francoskim pamasovcem in simbolistom. Z veliko spretnostjo še je uveljavljal v vseh pesniških vrstah Zaslovel je s svojimi duhovitimi dramami, polnimi paradoksov, in veljal za najmočnejšega dramatika svojega časa. Med njegova najbolj znana gledališka dela spadajo: »Bunbury«, »Lady Windermere«, »Idealni soprog«, »Salome« i. dr. Enodejansko tragedijo »Salome« je Wiide napisal v fran-ščini in šele njegov prijatelj, lord Alfred
>11 o! OC trt in nroiroffol < *	  l.-i
coši
Douglas, jo je prevedel v angleščino, kot opero jo Je pa uglasbil Richard StrauB.
V pozi esteta je napisal umetniški roman
»Slika Doriana Graya«. V ječi je pa napisal svoje najmočnejše stvari: »Balade iz ječe Re-admg« in »De profundls«.
V slovenščino so prevedena sledeča njegova dela: »Duh v Centervilleu«, »Pravljice« v dveh izdajah, »Slika Doriana Graya« m drama »Lady Windermere«. Pred nekaj leti smo videli v našem gledališču tudi »Idealnega soprogam	jj£	Dfi
k Prešernova proslava v Mariboru. Dne
19. t. m. bo proslavil Maribor 140 letnico rojstva našega pesniškega velikana Franceta Prešerna. Proslavo priredi Umetniški klub v zvozi z Narodnim gledališčem. Na programu proslave so: slavnostni spominski govori, recitacije in nastopi pevcev-so-listov m zborov, ki bodo peli uglasbene Prešernove pesmi
k Razstava Zej-Prlmožič. V mali dvorani Sokolskega doma razstavljata od nedelje svoje slike učitelj Zej iu magislratni uradnik Primožit Razstavo je otvoril v nedeljo dopoldne prof. Lojze Bizjak.
4-ELSKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
ORION
RADIO 150
RADIO «L * 0.1. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta ? DADI0VAL, LJUBLJANA, Dalmatinova oBca jg ANTON BRBMBC, CELJE, MikloSičcva ttlfca 2 L LUSICKT, MARIBOR, RoroSka cesta 11
so rešili, dočim je nemška križarka ušla.
Kapitan »Harbya« pripoveduje, kako spretnih manevrov se poslužujejo Nemci pri gusarjenju po Atlantiku. Večkrat so prebarvali ladjo in izpremenili njene oznake ter zastave, predvsem so postavili zdaj več, zdaj manj dimnikov, ki so biK enkrat visoki in vitki, drugič spet široki in nizki.
Drva te petrolej kupujejo sovjeti v — Romuniji. V Konstanco je dospel pomočnik ljud skega komispja za zunanjo trgovino, Gera-simov. Pogajal se bo za odkup onih količin drv, ki so jih svojčas naročili Angleži, ne pa plačali in odpeljali. Sovjeti bodo kupili 1000 vagonov drv za Besarabijo. Prav tako bodo naročili večje količine romunskega petroleja za kraje v južnozahodni Rusiji.
žrtve zračnih napadov v Egiptu so terjale doslej 155 ubitih in 425 ranjenih civilistov. Razdejanih je 97, poškodovanih 102 hiši.
Na Madžarskem biva več tisoč Bolgarov, večinoma vrtnarjev. Imajo svoje šole z bolgarskim učnim jezikom. Od doma dobivajo nemoteno svoje liste in knjige. Madžarska kupuje najdražje sorte bolgarskega tobaka, je dejal v sobranju vladni poslanec Lipanov-ski.
Nemški zračni napadi na Anglijo imajo namen, da to zimo izženejo iz vseh industrijskih tovarn delavce. Od uspeha te akcije je tudi odvisen poizkus nemškega vpada na otoke, pišejo »Stockholms Tidnmgen«. če se USA odločijo za vojno, bo ta korak
Sosledica dobro premišljenega dejanja in v orist ameriškega naroda, ne pa v dobiček kakršni koli skupini sebičnih poedincev, je dejal predsednik ameriškega jeklenega trusta. Irving.
Nemški kapttal narašča v Romuniji. Izmed 81 društev, ki so bila ustanovljena letos, je 12 z nemškim, 2 z italijanskim in 1 z madžarskim kapitalom. Nemci so angažirani največ >ri izvoznih in uvoznih tvrdkah ter v meta-urgični industriji.
BHka pri Sardiniji, pelo srečanj« s Angleži
Londoske »Times« pišejo v zvezi z bitko pri Sardiniji, da je to bilo peto srečanje med vojnima mornaricama Italije in Velike Britanije v Sredozemskem morju.
°,b„prvem. srečaniu dne 9. julija letos so angleške vojne ladje . angažirale italijanske edmice na veliko razdaljo ter jih zasledovale do obale. Ob tej priliki je bila torpedirana italijanska križarka.
Dne 15 julija je v, operacijah na Sredozemskem morju srečala avstralska križarka »Syd-ney« italijansko križarko »Bartolomeo Coleo-m« in jo potopila.
. V oktobru je britski brod »Kimberley« potopil italijanski rušilec »Francesco Nullo«. Za tem so angleška letala napadla italijanske vojne ladje v Tarentu. Zadnje srečanje je bilo pod rtom Teulade na Sardinji.
Gosaodarske vesti
Nova uredba o ljudskem kruhu
Po 1. I. 1941 dobimo kruh iz 70% pšenične n 30'/0 koruzne moke
Ministrski svet je predpisal novo uredbo o mletju, Iti uvaja po 1. I. 1941 novi ljudski kruh Iz pšenične in koruzne moke. Na merodajnih mestih opravičujejo novo uredbo s potrebo, da se zasigura ljudstvu kruh do nove žetve. Po mnenju strokovnjakov obstajajo še precejšnje zaloge pšenice, vendar je nastalo posebno po večjih mestih pomanjkanje pšenice in pšenične moke in to zaradi neurejenih razmer na trgu. Če bi mesili kruh še naprej po dosedanjem načinu, zaioge pšenice, po mnenju merodajnih strokovnjakov, ne bi zadostovale do nove žetve. Po njihovem mnenju je novi kruh tudi prav dober ter v tehničnem oziru ne predstavlja nikakih težav.
Uredba sama uvaja od 1. januarja 1941 novi ljudski kruh iz 70% pšenične enotne moke in 30% koruzne moke. Pšenico bodo od 15. dec. 1940 mleli tako, da od 100 kilogramov pšenice 75 kg hektolitrske teže dobijo 85 kg enotne presejane moke. Pšenica mora biti uradno pripravljena. Tako se nadejajo doseči kvalitetnejšo moko, kot je bila dosedanja, ker od nove moke več ne bodo odvzeli bele. Po novi uredbi imata država in banovina Hrvat-ska monopol nad mletjem bele moke in bodo vsi mlini v državi mleli le 85% enotno moko. Samo nekaj mlinov bo v državni in banovinski eksploataciji mlelo belo moko za bolnišnice in druge potrebe. V novem ljudskem kruhu se sme zamenjati polovica pšenične moke tudi z rženo, koruzna moka pa do dve tretjini b krompirjem.
Pšenično in koruzno moko bodo po določbah nove uredbe in pod nadzorstvom oblastvenih organov mešali peki sami. Kruh bodo prodajali še istega dne, kot je bil pečen.
Ceno novemu ljudskemu kruhu bodo določila šele upravna oblastva po navodilih urada za kontrolo cen. Po napovedih, ki opozarjajo na podražitev koruze, pšenice in večjih režijskih stroškov pekov, lahko pričakujemo, da bo novi kruh nekoliko dražji, verjetno pol din pri kilogramu pečenega kruha. Od uvedbe novega kruha pričakujejo na merodajnih mestih, da bodo prihranili 37 tisoč vagonov pšenice, kar naj bi bilo dovolj do nove žetve. Letošnja žetev pšenice pa je po istih cenitvah manjša od povprečne za približno 70 tisoč vagonov.
V roku treh dni potem, ko postane ta uredba veljavna, morajo vsi mlini, tovarne testenin in trgovci na veliko prijaviti splošni upravni oblasti 1. stopnje svoje zaloge bele in krušne moke, proizvode in
izdelke po doiočbah čl. 5 uredbe za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom.
Vse te prijave bodo oblasti dostavile ravnateljstvu za proučevanje in organizacijo kmetijstva za prehrano v Beogradu oziroma pooblaščenemu gospodarskemu delniškemu društvu banovine Hrvat-ske v Zagrebu. Promet z belo in krušno moko, ki se zateče na dan stopanja te uredbe v veljavo, ki je urejen do uvedbe novega mletja, ostane svoboden za mline, tovarne testenin in trgovce na veli-
ko. da vsakega 1. in 15. v mesecu prijavijo imenovanim oblastem vse spremembe v zalogah, ki so nastale s predelovanjem, prodajo ali nakupom, kakor tudi. da označijo osebe, katerim so moko oziroma močnate proizvode prodale oziroma kupile.
Od dneva, ko postane uredba veljavna, do 1. I. 1941, se lahko izroči v promet tako narodni kruh. kakor tudi kruh iz pšenice, enotne pšenične moke s koruzne oziroma rženo moko in krompirjem.
Povečanje kontrole nad tujim kapitalom
Devizno ravnateljstvo Narodne banke sporoča, da se po sklepu finančnega ministra razširi nadzorstvo nad udeležbo tujega kapitala v vseh gospodarskih podjetjih pri nas, poleg dosedanje kontrole nad delniškimi družbami. Vsa domača podjetja morajo poslati podatke po posebnih obrazcih najpozneje do 1. I. 1941 deviznemu ravnateljstvu. Obrazci bodo na razpolago pri Narodni banki in njenih podružnicah. Med drugimi določili je treba navesti za tuje lastnike tudi način, kako so pripeljali glavnico v državo in kdaj, kako se je ravnalo z morebitnimi uvoženimi devizami, koliko je v zadnjih
petih letih pripadlo dobička domačim in koliko tujezemskim lastnikom, kako se je ravnalo z dobičkom, ki so ga prejeli tujezemci. Vse izpremembe glede višine deležev tujezemskih lastnikov se morajo takoj po nastanku prijaviti deviznemu ravnateljstvu, prav tako pa tudi ne smejo izvršiti nobene izpremembe v tujem lastništvu niti kako izplačilo tujim lastnikom brez poprejšnjega dovoljenja deviznega ravnateljstva. Prošnje za izplačila kakršne koli vrste se sploh ne bodo reševale, če podjetje ne bi predložilo vseh zahtevanih podatkov.
Za špekulante na Finskem — robila
Že med vojno s Sovjetsko zvezo je vlada na Finskem sprejela vrsto ukrepov o kontroli nad cenami in racioniranju konsuma življenjskih potrebščin. Ker pa je bilo pomanjkanje teh sredstev vedno večje, je zavzela špekulacija kljub sprejetim ukrepom tak obseg, da je bila vla-
g Uredba o povrnitvi vojne škode v Holandiji je bila sprejeta te dni ter določa odškodnino za vso škodo, ki ne presega 50.000 goldinarjev, za škodo čez 50.000 pa znaša odškodnina 90%. škoda, povzročena na pohištvu, bo popolnoma povrnjena. Izplačane vsote se morajo uporabiti za gradnjo hiš, poškodovanih tovarn, za nabave novih naprav itd. Vsi gradbeni načrti morajo biti predloženi posebnemu generalnemu pooblaščencu. Vse odškodnine se bodo financirale iz splošnih državnih sredstev in le če to ne bo zadostovalo, tudi na račun zasebnega kapitala.
g Podržavljeni so vsi židovski rečni parniki v Romuniji. Lastniki jih morajo prijaviti v enomesečnem roku državnemu podsekretaria-tu za mornarico, drugače bodo podržavljeni brez odškodnine.
g Zbiranje uporabljenega olja za mazanje, ki je predpisano že od začetka letošnjega leta, je dalo dobre rezultate, še pred uvedbo za kona je bilo zbranega uporabljenega olja v vrednosti 10 milijonov lir. Zato pričakujejo, da bo po končanem organiziranem zbiranju količina še mnogo večja.
da prisiljena izdati nov zakon, ki je kazni ■precej poostril. Odslej bodo kaznovali težje prestopke predpisov o nadzorstvu nad cenami in racioniranju z robijo do dveh let ali v obremenilnih okoliščinah tudi do tri leta. Denarne globe bodo delili samo tedaj, če so bile okoliščine prav posebno olajševalne in če dejanje ni bilo storjeno že ponovno. Poleg robije se lahko naložijo tudi denarne kazni v trikratni višini prigoljufanega dobička.
Splošne upravne oblasti 1. stopnje bodo odredile z ozirom na velikost krajevnih zalog, kako dolgo se bo mog'a z izjemo od predoisov te uredbe prodajah krušna moka (70%) in peči iz nje kruh. Te oblasti bodo prav tako določile tudi cene takemu kruhu.
Nova uredba o mletju žita in neki kruha je stopila v veljavo 11. t. m. Ceno enotne moke na veliko in na malo, kot tudi cene otrobov in navadne neprese-jane moke. določa upravna oblast 2. stopnje. Cene bele in črne moke. zmlete v pooblaščenih mlinih, določa trgovinski minister odnosno hrvatski ban. Splošna upravna oblast 1. stopnje lahko dovoli tudi peko kruha iz bele moke *v določenih količinah za potrebe bolnikov in bolnišnic, določa pa temu kruhu tudi cene.
g Nove plasti premoga v Zagorja so odkrili pri kopanju jarkov meter globoso pod peščeno zemljo. Pa tudi po OSO m rovu v Podstrani so prišli rudarji do novih premogovnih plasti pod hribom Malovrhom.
g Podržavljene petrolejske družbe v Romuniji bodo prejele odškodnino v obveznicah, ki bodo amortizirane v 25. letih z 3%-Tako je vsaj sporočila ameriška Standard Oil Comp.
g Pomanjkanje avtomobilskih gum povzroča mnogo skrbi tudi na Madžarskem. Cel® najstrožje omejevanje pri uporabi sedanjih rezerv gume ne bi bilo v stanju kriti velike potrebe, saj ima Madžarska 55.000 avtomobilov.
g Turška zunanja trgovina se v oktobru letošnjega leta ni razvijala ugodno v primeri z
istim razdobjem lanskega leta. Izvoz je znašal 24.752 ton v vrednosti 6.4 milijona funtov, uvoz pa 19.442 ton v vrednosti 3.9 milijona funtov. Skupno je bilo v oktobru uvoženih in izvoženih 68.896 ton odnosno 15-) milijona funtov manj kot v oktobru lanskega leta. V desetih mesecih je bilo izvoženih 535.908 ton v vrednosti 88.5 milijona, uvoženih pa 295.591 ton v vrednosti 58 milijonov funtov. Skupno je bil uvoz in izvoz letos v prvih desetih mesecih za 524.973 tone ali 63.4 milijona funtov manjši kot v istem razdobju lanskega leta.
g Proizvodnja zlata v italijanski vzhodni Afriki teče kljub vojni normalno. V oktobra je znašala 48 kg, kar pomeni rekord v letošnjem letu. Platine pa so pridobili v oktobru 18 kg.
Zaposlenost v septembru
Po podatkih SUZORja je bilo njegovih zavarovancev v septembru 782.532 in je cd avgusta napredovalo za 20.933, od lanskega septembra pa 55.783. V septembru je torej zaznamovano doslej najvišje število zavarovancev. NajvečH absolutni napredek zaposlenosti je bil od lanskega leta pri gradbi železnic, cest in vodnih zgradb (+21,432), pri visokih gradbah (+ 9706), v gozdno žagarski industriji (+ 7758), v kovinski in strojni (+ 6862) itd. Procentualno je najbolj napredovala zaposlenost v poljedelstvu (za 49.95% ali 1983 del.) ter v tobačni industriji (22.16%
ali 1585). Padec zaznamujeta predvsem industrija hranil in pijač (8.59% ali 4026 del.) ter tekstilna ind. (3.33% ali 2130 del->-
Porast povprečne zavarovane mezd° v državi je znašal od lanskega septembra 104.65 milijonov din ali 23.16%. P4)" vprečna zavarovana mezda se je dvignila od lanskega septembra za 3.56 din, avgusta t. 1. pa za 0.61 din. V dravsk banovini se je povprečna zavarovana mezda od avgusta dvignila za 0.15 din. v banovini Hrvatski za 0.54 din, na ostalem področju 0.80 din.
RUBI! M. AYRES:
DRUGI MEDENI TEDEN
ROMAN
58
— Vse kosti mu polomim, — je dejal ogorčeno. — Pokažem mu, kaj se pravi stikati za mojo ženo! Saj bi lahko vedel, da je vse to njegovo delo! Zdaj razumem, zakaj me Kristina odbija. Zaradi Ketteringa seveda! Proti meni jo je nahujskal. On in Horacij sta me vedno tako sramotno podcenjevala. Prav zares, nakazil mu bom njegov lepi obraz, jaz mu... — Jimmy je bil čedalje bolj razdražen.
Sangster ga je prijel pod roko.
— Prijatelj, nikar se ne prenagli. Na tem vendar ni nič hudega, če je šla tvoja žena ž gospodom Ketteringom na kosilo. Dokler stvari ne poznaš, je nimaš pravice sumničiti.
— Oba se mi rogata. Dogovorila sta se. Kristina si seveda misli, da je on več ko jaz. Saj bi sicer ne šla z njim, — je besnel Jimmy dalje.
Sangster ga je gledal in skomigal z rameni. Z neke plati mu je bik) kar všeč, da je Jimmy tako strašno ljubosumen zakonski mož.
Jimmy se je hipoma ustavil in se obrnil k njemu.
— Ti se zabavaš, kajne? Na tihem se mi rogaš. Zdi se ti. da se mi pravično
vrača. Prav je tako. Toda povem ti, da tega ne prenesem, nočem in nočem...
Da, te besede so bile nekoliko nezrele, toda Sangster je le sprevidel, da iz Jim-myja ne govori zgolj ljubosumnost, ampak resnična bolest.
— Prijatelj, pojdi, stopiva v restavracijo in nekaj izpijva. V grlu imam pravo sušo. A tudi kosila še nisva.
Jimmy se je slednjič le dal pregovoriti. Toda dolgo ni strpel v restavraciji, ampak se je hotel na vsak način vrniti v hotel, kjer je stanovala Kristina.
Ko sta se vrnila v hotel, je jel podrobno spraševati vratarja, če sta zna-biti Kristina in Kettering odšla peš, kam da sta šla in podobno. Vratar mu je povedal, da sta se odpeljala z avtomobilom.
— Torej z avtomobilom? Govorite dalje! Znabrti oelo veste, kam? V katero smer?
— Da, gospod, če se ne motim, mi je dotični gospod naročil, naj velim šoferju v Euston.
— V Euston! — sta oba hkrati vzkliknila in se spogledala.
— Da, gospod, v Euston. Spominjam .se celo. da ie gospod v«Iel šoferju, naj
vozi kar najbolj hitro more.
Jimmy je samo strmel in ni vedel, kaj naj reče. Sangster ga je prijel pod roko.
— Hvala vam, hvala, — je rekel vratarju in odpeljal Jimmyja.
Poklical je šoierja in velel na Jimmy-jevo stanovanje. Sicer pa ni mogel Jim-myiu reči besede. Jimmy je sedel kot na pol onesveščen, z zaprtimi očmi.
— Misliš, da me je torej le zapustila?
— ga je drhteče vprašal.
Sangster je odločno zamahnil z roko.
— Ne, prav gotovo ne!
Jimmy se je bolestno nasmehnil.
— Da, storila je to, — je dejal, — vem, da je odšla. Prav se mi je zgodilo, zaslužil sem si. Zdaj bo Kristina lahko vesela, kajti z obrestmi vred mi je prav vse vrnila.
Jimmy doslej v svojem življenju še ni tako trpel. Zdelo se mu je, kot bi mu nekdo potisnil nož v srce. Ne, onega večera, ko ga je Cynthija Farrowa odslovila, ni tako strašno trpel. Takrat je bil ranjen njegov ponos, tokrat srce. In prav zdaj, ko je tako jasno spoznal, da ljubi malo Kristino bolj kot katero koli drugo ženo na svetu! Prav zdaj jo je izgubil.
— Ne, tako krute usode si nisem zaslužil, — je protestiral v svoji duši.
Samega sebe je preklinjal. Misel o sreči, ki bi jo bil z lahkoto dosegel, ga je gnala v obup. V svoji nemoči sl je grizel ustnice. Ko sta prišla v njegovo stanovanje, je malomarno odvrgel suknjič in klobuk in kot blazen hodil po sobi .gori in doli. Življenje se mu je zagnusilo.
Ta hip si ni mogel narediti jasne podobe, kako bo preživel leta, ki ga v življenju še čakajo. Malone da je pozabil, da pride danes zvečer Horacij. Zdaj J® že vseeno, četudi mu Horacij ukine letnj prispevek. Vse njegove misli so se zdai zgrinjale okoli Kristine. Ko bi mogel se enkrat preživeti one dni, ko je bila njem Kristina, polna ljubezni in zaupanja. Da, to je bilo mimo, sreča se je 1Z' gifbila kakor tanek curek vode, ki se požene kvišku pa pade spet na tla in se razbije na tisoč kapljic.
Prišel je nekdo drugi in pobral zaklad, ki ga je Jimmy zavrgel. Jimmy pa ]e kot pobesnel meril sobo gori in doli » glasno stokal.
Sangster se je delal, kot bi črtal. %c“ obračal je strani, ne da bi prebral vrstico. Tudi on je bil na svoj način neSt,e[ čen. Ketteringa sicer ni poznal, toda zde" Io se mu je, da mora biti rnož močn osebnosti, ki je brez težav osvojila K'r stino. Neznosna mu je bila misel, da bila Kristina zares za vselej izgubljen • Ne, saj ni mogel verjeti, da bi tal ugasnila Kristinina ljubezen za Jltn' myja.
Jimmy je pristopil k njemu.
— Telefoniraj, prijatelj, — ga je Pr° sil. — Namesto mene telefoniraj v ' Morda se je že vrnila ... četudi je stv izgubljena...
Sangster je položil Jimmyju roko >'a
ramo.
(Dalj®-)
Nezaposlenost šolane mladine v Prekmurju
O brezposelnosti prekmurske inteligenčne mladine se premalo govori. Vzrok tiči gotovo v bojazni pred posledicami, ki so svojčas kruto zadele slehernega, ki se je upal govoriti o tem vprašanju. Po dvajsetih letih se je kader našega intelektualstva silno povečal. Povečal se je predvsem zaradi prenagljenosti naselj, kjer primanjkuje zemlje in zdrave gospodarske podlage. Prekmurski kmet, ki na svoji zemlji ni mogel utrditi potomstvo, ga je v novi osvobojeni državi poslal v šole. In to romanje z dežele v šolo se vrsti že dvajset let, kar je povzročilo silni porast intelektualstva. Danes, ko je število šolane mladine Preseglo normalno število, se nam stavba spet novo vprašanje, namreč zaposlitev naše brezposelne mladine.
Na splošno stvar ni tako enostavna, vendar v Prekmurju tudi to vprašanje ni nerešljivo. Treba se je samo ozreti Do uradih in drugih ustanovah, kjer se nam nudi prav čudna slika o zaposlenosti in stanju našega uradniškega življa. Res je sicer, da stanje uradništva m bogve kako rožnato, vendar so stvari, katere bi socialno čuteči ljudje morali slej ko prej likvidirati. V Sobot y je že skoraj redek slučaj, da bi v zakonu bil samo mož zaposlen. In še zanimivejše je dejstvo, da so zaposleni obojestransko prav taki, od
katerih življenjsko stanje tega ne terja. Takih slučajev je danes več ko preveč :'n bi se delodajalci morali končno spomniti, da to ne odgovarja zahtevam ljudstva, niti socialnim zahtevam današnjega časa. Ako upoštevamo, koliko revnih sinov prekmurske zemlje je stradalo pri knjigah v naših kulturnih središčih, v veri, da bodo nekoč v korist svojemu narodu,
sedaj pa tavajo brezposelni po ulicah, potem naj se ne zdi nikomur čudno, če se Prekmurje še vedno ni povzpelo do tiste višine v narodnostnem in kulturnem življenju, kolikor bi se moglo. Nujno potrebno je, da se mladi prekmurski generaciji nudi dostojno življenje, kajti na njihovih ramernh sloni in bo slonela prekmurska bodočnost, -ko
Snežni zameti na cesti
Slov. Bistrica - Konjice
Muhasta priroda ni bila povsod enako radodarna s snegom. Včeraj dopoldne je pričelo snežiti v večjem delu Slovenije, iz Slovenjgradca pa nam poročajo, da tam do poldneva sploh ni snežilo. Mnogo snega pa je zapadlo v celjski kotlini in Savinjski dolini. Veliki zameti pa so bili med Slovensko Bistrico in Konjicami, dočim je padlo v Mariboru in okolici le nekaj centimetrov snega. Šoferji, ki se zjutraj niso nadejali nič slabega, so naleteli na klancih ceste Maribor—Celje na izredno hude ovire. Na cesti je bilo do pol metra snega, ki je do večera zmrznil. Več avtomobilov je ali obtičalo v snegu ali pa se tako pokvarilo, da niso mogli naprej. Morali so jih naložiti na tovorne avtomobile in jih na ta način spraviti do
Epidemija gripe po vsej državi
Iz mnogih krajev naše države prihajajo poročila o epidemiji gripe, ki zavzema vedno večji obseg. O smrtnih žrtvah doslej ni bilo slišati, vendar pa se bole-»zen nevarno širi. Ponekod je obolelo na stotine ljudi in imajo zdravniki polne
roke dela. Zlasti razsaja gripa na Hrvat-skem. Večja epidemija je v Varaždinu, Bjelovaru, Zagrebu, Čakovcu in Sarajevu. Zdravstvene oblasti so ukrenile vse potrebno, da se gripa omeji.
Vagon Jajc za 3500 din
Pri zadnji železniški nesreči pri Blanci se je razbilo več vagonov tovornega vlaka, ki je bil natovorjen z raznimi življenjskimi potrebščinami. Prevrnila sta se tudi dva vagona z jajci in koruzo. •Jajca so se večji del razbila, koruza pa ie bila raztresena daleč naokrog. Železniška uprava je v sporazumu z oškodo-
vanimi razpisala licitacijo za razbita jajca in koruzo. Neki mesar je kupil vagon jajc za 3500 din. S kupčijo je zadovoljen, saj je našel med razbitimi jajci 12.000 komadov cčlih, za katere bo mnogo več dobil, kakor pa je plačal. Koruzo je kupil sevniški župan, ki jo bo razdelil med občane po 2 din za kg.
Kokoli m svinja bolehajo
Na Murskem polju so se v zadnjem času močno razširili kokošja kuga in kokošje garie. Obe bolezni sta povzročili že ogromno škodo.
Tudi svinje bolehajo za neko novo boleznijo. Postanejo nekam trde, mrtvo-udne, kar silno ovira pri krmljenju in pitanju. Po daljšem bolehanju svinje .tudi Poginejo.
C eff*e
.c Zlala nedelja ia sveli večer. Združenje trgovcev za mesto Celje obvešča vse svoje članstvo in kupujoče občinstvo, da “odo trgovine v območju celjske mestne občine v nedeljo, 22. decembra odprte od Pol 8. zjutraj ao pol 13. — Na sveti večer, 21 decembra pa morajo biti trgovine na debelo in njihove pisarne zaprle ves po-Poldan, ostale trgovine pa bodo zaprte od p- dalje, medtem ko smejo trgovine z delikatesami obratovati do 19.
c Potopisa« predavanje „Z jadranske obale na vrliovo Durmitorja" bo drevi ob 20. v risalnici mešč. šole v Celju. Preda-Vatelj g. prof. Viktor Petkovšek iz Maribora ho predvajal 140 koloriraiiih diapozitivov, posnetke pokrajin in redkih planinskih cvetic, ki jih je posnel na letošnjem potovanju od sinje Adrije do vrhov Durmitorja. Predavanje bo pod okriljem Savinjske podružnice SPD.
c Obfini zbor Olepševalnega in tujsko-Promclne<‘a društva v Celju bo v sredo,
18. dec., ob 20. iv restavracijski dvorani hotela „Evrope“ z običajnim dnevnim redom. Obravnavala se ix> tudi proslava ’0 letnice društva.
v c Meti potjo s pagrelta je padla 53 letna zena gozdarja Fani Pfelererjeva iz Celja lri sc nevarno poškodovala.
p Repriza „Pokojnil<a ‘ bo v pctelc, 13.
m., oh 20. v Mesltiem gledališču. Premiera j e odlično uspela. Občinstvo je s Pozornostjo in užitkom sledilo razpletu sodobne in resnične komedije.
* Zvofoii kino Pluj predvaja danes «NJe* n‘> poročno po!ovaujf)‘’.
* Kino Rove.l predvaja danes in jutri
»Krvavi kapela«’-.
Trboveljski drobiž
„Ob 25 letnici albanske Golgoto” je naslov predavanja, ki ga priredi v sobotoi,
14.	t. m., ob 20. Sokolsko društvo v svojem domu. Predavatelj je g. Jeras Josip, 'predsednik dobroveljske organizacija.
Pošla Trbovlje II. je dobila zopet drugega uradnika. Iz Ljubljane je bil semkaj premeščen pripravnik Binter Smiljan.
\ Lilijo je premeščen prometni uradnik Izlahar Janez.
Vokalni koncert priredi v soboto, 14. t. m., ob 20. v dvorani Forte operni in koncertni pevec Slavko Lukman.
Knjige Vodnikove družbe so prispele ter jih naročniki lahko dvignejo pri poverjeniku Robertu Plavšakn. Tam se sprejemajo tudi novi naročniki.
Nove cene slanini .Okrajno glavarstvo je razveljavilo svojo odločbo z dne 3. okt., s katero je bila maksimirana cena masti, slanine in svinjskega mesa. Po novi odločbi, ki je stopila takoj v veljavo, smejo trgovci prodajati mast in slanino za 2 din dražje, kolikor pa znaša nabavna cena.
bo božična številka Veterniku v rokah bralcev • Oddajte vošči a, velike in male oglase
cintpre!
prvega mehanika. Izredne težave je imel šofer mestnega avtobusa, ki se je zvečer vračal iz Celja v Maribor. Na najhujšem klancu pri Prelogah je zaradi zmrzlega snega zdrčal avtobus nekaj metrov nazaj in le izredni duhaprisotnosti šoferja g. Ž a g a r j a ter njegovi sposobnosti se imajo potniki zahvaliti, da ni prišlo do hujše nesreče. Z nadčloveškimi napori je šofer s pomočjo potnikov po poldrugoumem delu spravil ogromno nad 7000 kg težko vozilo na vrh klanca. Ob tej priliki naj poudarjamo potrebo takojšnje intervencije cestarjev, ki naj nevarne s snegom zametene klance takoj po-gramozijo, ker bo sicer večkrat prišlo do nesreč na omenjeni progi.
Lfubliana
a Umelnoslno-zgodovinsko društvo v Ljubljani bo imelo občni zbor v torek, 17. t. m., ob 15. v knjižničnih prostorih Narodnega muzeja v Ljubljani Cvhod z Blei-\veisove ceste).
a Občni zbor Delavske zbornice v Ljab
Ijani bo v nedeljo, 15. dec., ob 9. v dvorani Delavske zbornice.
Preslava 500 let. Gnfenberga
V soboto dne 14. decembra 1940 on 20. uri v frančiškanski dvorani v L jubljani / Odličen spored: zbo rovsko in solopetje, recitacije, govor, glasba, dramatski prikaz / Vabimo vso javnost, da obišče pomembno kulturno mani estacijo in kulturno prireditev / Vstopnina' sedeži po din 12, 10, 8, 6, stoj Sča 4
a Izseljenska akademija bo v nedeljo,
15.	t. m. v veliki dvorani Uniona. Sodelovala bo mladina vseh ljubljanskih šol. Cisti dobiček je namenjen za izseljensko mladino.
a Diplomirali so na pravni fakulteti/ ljubljanske univerze gg. Fran Gašperčiči iz Pekla pri Trebojah, Vilibald Svetic iz Ljubljane, Vincenc Suhadolc iz Sujioe pri1 Ljubljani. Gojmir Demšar iz Mokronoga in Martin Žalik iz Velike Poljane.
a Vreme sc je v Ljubljani iz silnega1 mraza in goste megle naenkrat prevrglo; v sneg. Zapadlo ga je precej in ker je padel na suho, 1» najbrže obležal. Snega I se najbolj vesele na Gorenjskem, ker se j za božič obeta živahen razmah zimskega i športa. Ze zdaj imajo hoteli v Kranjski gori najavljenih veliko gostov zlasti iz Zagreba in Beograda. «
o Odlikovanje zaslužnega šolnika. Z redom sv. Save V. stopnje je bil odlikovan zaslužni šolski upravitelj ter znani javni i in kulturni delavec g. Ceh Ivan od Male1 Nedelje.
o Za doktorja vsega zdravilstva je promoviral na zagrebški univerzi Edgar Herg : iz Ormoža.
o Novice pri TPD. Upokojen je bil j ravnatelj kočevskega rudnika inž. Lipužič, na njegovo mesto pa pride ravnatelj inž. Hanirla iz Rajhenburga. Vodstvo rajhen-burškega rudnika prevzame obratovodja Dular. Obratovodja Mastnak iz Zagorja je j premeščen k centrali TPD v Ljubljani v' lehnično-študijski oddelek, njegovo mesto v Zagorju pa bo zasedel obratovodja Malovrh iz Trbovelj. Obralovodji postaneta inž. Kersnič na Tereziji in inž. Gostiša na separaciji v Trbovljah.
Skrivnostno ilvlienie INDIJE
z njenimi prastarimi verstvi in strašnimi daritvenimi obredi, bajno indijsko pokrajino z neizmernimi rekami, bohotnimi džunglami in sanjsko izgubljenimi ljudmi boste doživeli v novem romanu »Večemika«
Žena v džungli
ki prične izhajati v »Večemika« že v
ponedeljek, 16. t. m.
Roman riše na zanimiv in napet način družabno življenje Angležev v Indiji. V roman je vpletena zgodba evropske matere, ki se ji na zagoneten način izgubi v džungli njen otrok. Strahote pragozda, napori ekspedicij, ki išče-jo izgubljeno dekle, pravljična lepota indijskih noči, himalajski ledeniki. Podoba za podobo se bo vrstila pred vašimi očmi, ki se jim bo odprl popolnoma neznan svet večne, tajne Indije.
o Diplomiral je na juridični fakulteti Žalik Martin iz Velike Polane.
o Avtomatsko telefonsko centralo za vso Gorenjsko bodo uredili v najkrajšem času v okviru del iz posojila 115 milijonov1 din, ki ga je najelo ministrstvo za PTT za razne investicije.
o Prvovrsten dogodek za Slov. Bistrico bo koncert slovanske glasbe v soboto in v nedeljo v posoj. dvorani, katerega pripravlja godalni odsek tuk. Sokola. Posamezne skladbe bo izvajal celotni orkester in solisti. Vodi g. Cuk Ivo, pri klavirju gd& Goričan. Inž. Stepišnik nastopi s pevskima točkama. Predprodaja vstopnic v trgovini Korpnik. Pričetek točno ob 20.
v soboto in ob pol 16. v nedeljo.
o Da pospeši tujski promet, je začelo graditi zdravilišče Slatina Radenci vodovod s sladko vodo, katero bodo sedaj črpali iz studencev ob Muri, ker so na Kapeli, kjer so jo iskali, našli mesto vode sulio ogljikovo kislino. Doslej so uporabljali mesto navadne vode slatino, kar je posebna redkost. Istočasno gradijo z vodovodom v parku pred kavarno športni bazen (25x10x3 m), kjer se bo lahko zabavala mladina s kakanjev s skakalne deske.
o Najdeno avtomobilsko dvigalo. Na-
slovenjegoriški cesti je bilo najdeno avtomobilsko dvigalo. Lastnik naj se javi pri orožniški stanici pri Sv. Marjeti ob Pesnici ter predloži dokazilo lastništva.
o 210 kg težkega divjega merjasca je ustrelil v gozdovih okrog Mokric mlad lovec iz tamkajšnje okolice.
o Po deželi potuje s starim avtomobilom sleparski agent in pobira naročnino za bombažaste nogavice, prte, brisače itd., ponuja pa v prodajo tudi manufakturo. Policija svari podeželane pred tem človekom.
n Za 10 milijonov din davku bi naj utajila tovarna usnja Davida Deutscha vKuli. Kakor je doslej ugotovila preiskava, jc tovarna vodila dvojno knjigovodstvo, in si-oer pravo in lažno.
n Ženski klub si je ustanovilo zagrebško ženstvo v svrho čim tesnejšega sodelovanja vseh družbenih slojev za dosego žensluh pravic.
n V Bosni so tako veliki snežni zameti,, da je ves tovorni in osebni promet na cestah onemogočen. Ponekod je oviran tudi železniški promet.
n Nad 50 novih šol jc bilo zadnje leto zgrajeno v Hrvatski. Iniciativo in sredstva' za zidavo je dala banovina.
n Naša plovba in operacije v Albaniji. Zaradi operacij v Albaniji je ukinjen cel niz vodnih poti ter je znatno zastal promet v naših pristaniščih.
n Epidemija gline se je začela širiti po Varaždinu in okolici.
n „TrIglav“ zavozil v ladjo. Blizu Šibenika je "zavozil parnik ,,Triglav" pri manevriranju izpred pristanišča v neko nato-
vorjeno ribiško ladjo, ki se je potopila, ričlanska posadka se je rešila, n Norec ubil norca. Na duševnem od-
delku šibeniške bolnišnice je umobolni mož napadel svojega prav lako bolnega tovariša in ga z leseno palico ubil.
n Kolodvor v Slavonskem Bradu bodo znatno povečali. Zgradili bodo nove tire_ in velik peron.
Dramatičen Sov za vlomilci
Preteklo soboto so bili orožniki iz Križevec pozvani v Kokoriči, ker so ljudje našli v šupi spečega neznanega moškega. Ko so ga aretirali, so spoznali, da imajo v rokah nevarnega vlomilca, ki je imel pri sebi 7 vitrihov in nekaj revol-verske municije. Je baje neki pobegel kaznjenec, ime še drže v tajnosti radi preiskave. Okrog hiše, oziroma šupe, sta se potikala še dva moška, ki sta jadrno skočila na kolesa, ko sta opazila orožnike. Pričel se je dramatični lov. Dva orožnika sta namreč takoj začela zasledovati pobegla, dočim si je tretji dal
opravka z ujetim. Begunca so čez dva dni aretirali v Gornji Radgoni. Ujeti je takoj priznal vse, kar so mu dokazali, izdal vse svoje pajdaše in tudi povedal, kje je skrivališče ukradenega blaga. Pri nekem posestniku, kjer je bilo to skrivališče, so orožniki našli ogromno plena, tako, da so ga z vozom odpeljali. Našli so tudi precej denarja, ki izvira iz oropane Hrenove hiše v Kokoričih. Preiskava se mrzlično nadaljuje, orožniki so aretirali že več oseb, ki so bili soude-Iežni.
Zanimivosti
Modema 10 milijonska kitajska armada
Nemški, ameriški in ruski inštruktorji so pomajgaii in pomagalo pri reorganizaciji nove, več' milijonske in najmodernejšo opremljene ter izvežbane armade
Zadnje dni je Japonska znova predlagala Kitajski oziroma njenemu maršalu ča&kajšeku mirovne pogoje, katere pa
IV
k
kitajski maršal ni sprejel, nasprotno, svet je skoraj presenetila njegova izjava, ki jo je izrekel po triletnem vojskovanju, da se bo vojskoval vse dotlej, dokler ne bo zadnji japonski vojak zapustil kitajskega ozemlja.
Človek se nehote vpraša, kako je s kitajsko armado po tolikih letih prelivanja krvi, kateri so oni čraitelji, ki dajejo maršalu vero do zmage. Stvarno ima Can-kajškova armada danes v prvih borbenih črtah okoli 3 milijone vojaštva, od katerih ima polovica za sabo moderno vojaško šolo. Temelje nove najmodernejše vojaške šole so postavili v Kitajski nemški vojaški inštruktorji, in sicer v prejšnjih letih; dajale pa so te inštruktorje- oficirje nemške vojaške šole, Z
Klavirski koncert brez klavirja
Ruski pianist Aleksander Brajlovski je na svoji koncertni turneji po Južni Ameriki doživel kaj zanimiv slučaj. V mestu Baranguilli v Kolumbiji je imel napovedan koncert. V mestnem gledališču, ki je bilo zasedeno do zadnjega kotička, ga je publika sprejela, čim se je pojavil na odru, z burnim aplavzom. Ko bi moral pričeti Brajlovski koncert, se je jel po odru ogledovati po klavirju. Razen njega samega ni bilo ničesar na odru. Publika je postajala nervozna ter jela žvižgati. Tudi za odrom so zaman iskali klavir. Slednjič je moral priti na oder gledališki upravnik ter sporočiti ogorčeni publiki, da je gledališka uprava enostavno pozabila poskrbeti za klavir. — Koncert je bil odgoden tfr prirejen šele čez nekaj dni, toda ob skoraj praznem gledališču.
njihovo pomočjo je zgradil maršal Čan-kajšek vojno akademijo Whang-Poo in današnjo centralno vojno akademijo.
Tudi sam maršal Čankajšek posveča skoraj ves prosti čas tej akademiji, saj kar najstrožje nadzira učni načrt vojne šole, ki daje letno okoli 3000 oficirjev. Akademija v Čengtufu je razdeljena na tri vojne skupine; v letalski skupini so ameriški inštruktorji, v tankovski ruski.
Zadnjih 12 mesecev je zrasel v teh aka demijah načrt o novi najmodernejše opremljeni in izučeni 10 milijonski kitaj-
ski armadi, in danes se že regrutirajo novi vojaki po tem načrtu. Tudi stara generaliteta je skoraj vsa izmenjana z mladimi častniškimi močmi, ki so se šolali na novih šolah.
V Kimmingu in v nekoliko drugih kitajskih krajih pa so središča za izvež-banje mlajših kitajskih letalskih moči, katerih število se je do danes dvignilo že na dvatisoč. Poleg tega se pripravlja danes okoli 8000 vojakov za izvidnike, strelce in mornarje, med tem ko se na tisoče vojaštva uči za mehanike.
•i
m r/
t
v V’
— 1
»» 1 »■
V V v
IM
. m
m
PslMStfi?
m-
■Fm
 mm
* mmom
Maršal Goring na inšpekcijskem potovanju ob Kanalu
Grška trgovska mornarica
Grki so znani kot odlični trgovci, spretni in podjetni. Njihova trgovinska mornarica je razmeroma prav močna, četudi Grčija sama nima večjih ladjedelnic, ampak kupuje iz druge ali celo tretje roke trgovsko brodovje. V začetku letošnjega leta je štela grška trgovska mornarica 541 brodov z nosilnostjo 1,668.859 ton. Od tega je 135 transportnih ladij s
177.932 ton tonaže, 69 potniških brodov s 54.807 tonami, 1 prekooceanski parnik s 16.991 tonami, 22 parnikov za trgovino z Daljnimi vzhodom s 43.992 tonami, 19 ladij za lokalno plovbo s 3.525 tonami in še 295 transportnih ladij z 1,369.612 tonami. Poleg tega imajo Grki še 124 parnikov, ki pa plujejo pod tujimi, večinoma ameriškimi, zastavami. *
Zenska večina v Evropi polagoma pada
Spomenik prodajalkam rib
V Kodanju so te dni odkrili kaj čuden spomenik. Na tkz. ribjem trgu je mestno poglavarstvo postavilo spomenik v &\a priznanja ženam in dekletom, ki prodajajo ribe. Velik in lep spomenik iz &Ta' nita predstavlja mlado prodajalko rib, iz* delal pa ga je kipar Strajstup-Madsen. Ob odkritju bi moral imeti župan nagovor, ki pa mu nikakor ni šel prav izpod rok, kajti kodanjske prodajalke rib so znane radi svojega ostrega jezika. Toda župan je imel srečo, ko bi moral pričeti z govorom, je pobegnil močan sunek vetra in odkril spomenik. Tisočere na trgu zbrane prodajalke so prasnile v smeh m pričele burno ploskati. Zupan pa si je tudi oddahnil, ker mu je veter prihrani' govor.
Tihotapska afera v Leningradu
Sovjetska policija je v Leningrad11 aretirala hčerko bivšega draguljarja rus* kega carja Nikolaja neko Marijo Kelil1-Obtožena je bila, da je bila na čelu tajne organizacije, ki se je pečala s tihotaplje* njem diamantov in podobnih dragocen0' sti. »Izveštja* poročajo, da je policija pr' pregledu stanovanja Kehlijeve odkrila več kilogramov diamantov, dragoceni” zlatih ur in zlatega denarja v skup®1 vrednosti več milijonov rabljev. Vse te dragocenosti so bile pripravljene, da se pretihotapijo čez sovjetsko mejo. V zvezi s to afero je bilo aretiranih v Leningradu več sumljivih ljudi.
V Stokholmu je bila pred nedavnim objavljena zanimiva statistika o razmerju moških in ženskih v raznih evropskih državah in pokrajinah. Načeloma ugotavlja statistika, da tkz. ženska večina neprestano pada. Največje razmerje med moškimi in ženskami je v vseh treh baltskih sovjetskih republikah, kjer pride v Letonski 1139 žensk na 1000 moških, v Estonski 1130 in v Litvi 1097.. Tozadevna statistika sodi, da vlada podobno razmerje po vsej Rusiji. Glede razmerja v ostalih evropskih državah navaja statistika naslednje številke: na Portugalskem pride na 1000 moških 1096 žensk, v Angliji 1088, v Švici 1076, v Franciji 1071, na Poljskem 1069, v Če-ško-moravskem protektoratu 1062, v Italiji 1061, v Nemčiji 1058. Na koncu seznama sta Švedska s 1018 in Nizozem-
ska s 1013 ženami na 1000 moških. Sicer pa sta v Evropi samo dve državi, kjer so ženske v manjšini, in sicer v Bolgariji, kjer pride 990 žensk na 1000 moških in na Irskem 952.
KOKOŠ Z MODRIMI JAJCI
V New Yorku je bila pred nedavni’’1 velika živalska razstava, ki je privabila številne gledalce. Največjega zanimanja pa je bila na tej razstavi deležna neka kokoš, ki nosi modra jajca. Ta vrsta kO' koši doslej v Evropi ni bila znana. Izhaja iz Araukanasa, kjer jo domorodci gojijo že od pamtiveka. Jajca te kokoši so prav taka kot jajca drugih kokoši, 'e modra so in nekoliko bolj podolgovata.
VDOVA OB ŽIVEM MOŽU
Vrhovno sodišče v Ne-w Yorku je pred nedavnim izdalo razsodbo, ki je menda edinstvena v pravni praksi. Po tej razsodbi je smatrati ženo moža, ki je bil obsojen na petnajst ali še več letno ječo. kot navadno vdovo. Kot taka ima poln0 pravico, da brez ločitve zakona sklene zakon z drugim moškim. Tako imajo toj rej v Ameriki po ameriški pravni log«0 vdove, čijih možje so še živi.
»Dajte mi čašo petelinjega repa!"
Cocktail je angleška beseda in pomeni petelinov rep. Znano je, da pravimo »cokctail« mešanici alkoholnih pijač. Recepti za razne vrste codctailov so tako rekoč tajnost raznih restavracij, gostinskih podjetij, zlasti barov. Onim, ki mešajo alkoholne pijače, pa pravimo »mi-xer«.
Seveda so ljudje že od nekdaj mešali razne vrste alkoholnih pijač in tem mešanicam dajali najrazličnejša imena.
A. EDDISON:
Pustolovščine angleškega šilinga
(»Življenjska« zgodba
Rodil sem se na obronku visokega holma blizu male vasice v državi Peru. Z brodom sem odpotoval v Anglijo. Kmalu so mi slekli mojo indijansko obleko, me čistili in nacionalizirali s podobo kraljice Elizabete na eni in državnim grbom na drugi strani. Tako opremljen sem nenadoma začutil v sebi čudovito slo po pustolovščinah in neodoljivo željo, da obiščem vse kraje novega sveta, kamor sem bil prišel. Ljudje so mi pri tej nameri zelo pomagali. Tako naglo in pridno so me prekladali iz roke v roko, da sem po petih letih prepotoval vso Anglijo. V začetku sestega leta pa sem, gorje mil, prišel v roke nekega nesrečneža, ki me je malomarno vrgel v železno skrinjo, kjer sem se sešel s petsto sebi enakih sužnjev. Edina naša uteha je bila v tem, da nas je možakar vsako jutro m vsak večer vzel iz skrinje in prešteval na svežem zraku.
Po večletni ječi smo nekega dne zaslišali, kako nekdo s kladivom razbija po naši skrinji. Bil je starčev dedič, ki nas je prišel osvoboditi, dočim je ležal starec na smrtni postelji. Ss tisti dan nas je razdelil. Usoda mojih tovarišev mi ni znana. Mene pa so poslali v lekarno pp zdravila. Lekarnar 016 je aal na-biralki zdravilnih zelišč, ta mesarju, mesar
angleškega srebrnika)
krčmarju, krčmar pa svoji ženi. Tako sem spet veselo krenil v svet. Sredi tega razposajenega romanja po svetu, iz mesta v mesto, iz roke v roko, me je slednjič zalotila neka praznoverna ženska in me zaprla v umazano blagajnico, češ: »Kdor ima pri sebi šiling kraljice Elizabete, ta ne bo nikoli brez denarja!«
Pri njej sem bil zaprt več mesecev, dokler me slednjič ni zamenjala za 48 novčičev. Potlej sem blodil iz žepa v žep, vse do začetka državljanskih vojska, dokler me niso — sram me je povedati! — uporabili zato, da nahujskam vojake proti kralju. Ker sem bil zelo privlačen, me je neki podnarednik uporabil kot vabo za svoje sorojake, da bi se vpisali v parlamentarno listo. Končno pa me je ta podnarednik porabil za požirek močnega žganja.
Po mnogih pustolovščinah so me poslali nekemu mlademu potratnežu z oporoko njegovega pokojnega očeta. Mladenič je bil, čim je prejel oporoko, silno vzradoščen. Ko pa je
odprl listino ter jo prebral, je spoznal, da je oče razdedinil. Razjezil se je, me proklei in odvrgel. Slučajno sem padel na neko za-
puščeno mesto pod napol porušenim zidom. Tu sem letal, ne 4? bi me kd° opazil- ves čaš uzurpacije Oliverja Cromwella.
Leto dni nato, ko se je kralj vrnil na prestol, se je nekega dopoldneva ob zapuščenem zidu sprehajal vitez. Zagledal me je in veselo pobral. Odnesel me je v gostilno, kjer je na moj račun kosil in pil na zdravje kralja.
Kmalu nato so me jeli ceniti bolj kot starino nego kot navaden denar.
Prešel bom brezpomembne dogodke, da vam lahko čim prej povem o svoji usodni katastrofi. Prišel sem v roke nekega umetnika. Ta mi se s škarjami iznakazil napis in robove ter me nekoliko zmanjšal, skratka me ie tako nesramno obdelal, da se samemu sebi nisem zdel vreden počenega groša. Lahko se zamislite, v kakšni nepriliki sem se znašel, ves nakažen in poškodovan, brez oblike in lepote. Sram me je bilo pokazati glavo. Nekoliko me je potolažilo, ko sem videl, da so moji sovrstniki prav taki. Sredi tc splošne nesreče, ki nas je doletela in ko smo že mislili, da je naša usoda končnoveljavno zapečatena in nepopravljiva, so nas skupno vrgli v talilnico, odkoder smo se rodili svetlejši in lepši kot kdajkoli.
Že sem se veselil novih pustolovščin, toda prerojeno življenje se je zame začelo kaj poniževalno. Leta 1703 so me dali kot miloščino nekemu slepcu. Ampak še danes se mi zdi, da je bila to velikanska pomota. Oseba, ki me je dala, me je nepazljivo vrgla v klobuk med čisto navadne grošel
Skupno ime za vse te mešanice pa Je nastalo šele leta 1776 v gostilni neke«3 0’Briana v nekem malem mestu ameriške zvezne države New York. V tej S°' stilni je bila nameščena kot natakaric^ neka Belsy, ki je znala izvrstno meša11 likerje in alkoholne pijače. Francoski 'j! ameriški oficirji, ki so kaj često zahaja'1 v to gostilno, so alkoholnim mešanica*1 pravili »Belsyna mešanica«. Druga spe* cialiteta 0’Brianove gostilne pa so bi* gna ražnju pečeni petelini. Tiste dni. K® so imeli v gostilni pečene peteltne, “ Belsy postavila peresa iz petelinove^ repa v čaše, v katerih je navadno ser vi' rala svojo »mešanico«. Nekega dne J neki francoski častnik naročil mešanico z naslednjimi besedami: »Dajte mi čas Petelinjega repa!« Odtlej so pričeli S°s™^ zahtevati v gostilni mešanico z imenom »cocktail«, ki se je kmalu razširilo P~ vsej Ameriki, odkoder je nato prišlo v Evropo.
Pepe: — Taka nesramnost!
Jakec: — Kaj vendar?	,	.
Pepe: —: Poglej, luknja je premaib°a
Maribor
Draginjski dodatki delavcem državnih železnic
Pred kratkim so bili prejemki vseh r&dnih delavcev v delavnicah državnih železnic v Studencih pri Mariboru zaradi naraščajoče draginje povišani na ta način, da so se jim zvišali njihovi prejšnji osebni draginjski dodatki za 4 din dnevno. Tako bodo torej dobivali sedaj kvalificirani delavci na dan 10.40 din, pol-kvalificirani 8.80 din, ostali delavci pa 8 din dnevno izrednih draginjskih dodatkov. To povišanje velja od 25. IX. 1940 ter se jim je pričela razlika konec novembra izplačevati.
Ta draginjski dodatek znaša 15—20 odstotno' povišanje njihove plače od lan-
krat toliko v odstotkih, kakor kažejo to j pusta ali bolezni. In vendar bi bilo baš indeksi cen Jugoslovanske strokovne v slučaju bolezni potrebno, da bi se de-
zveze, mestne občine ljubljanske itd. Državne železnice so prevzele potemtakem nase le del izdatkov, ki so nastali delavcem zaradi narasle draginje pri nabavi najnujnejših potrebščin, drugi del pa je ostal delavcem samim. Vsaka stranka prenaša torej okoli polovico bremena. Tolikšen draginjski prispevek delavstvu malo izda, saj je večina že pred navalom draginje težko izhajala. Najhuje so prizadeti železniški delavci v kurilnicah in na progovni sekciji A, ki ne dobivajo premij na prištedeno delo (akord). Poleg
ske jeseni. Draginja se je pa medtem po- tega pa je treba poudariti, da omenjeni v^čala za precej več, povprečno za 2—31 draginjski prispevek ne velja za čas do-
Iavčevi prejemki zvišali, ker je jasno, da ima bolniik za svojo nego, zdravljenje in še med okrevanjem mnogo izdatkov, ki si jih zdrav človek lahkp prihrani. Toda pri teh delavcih je stvar obratna. Kadar so bolni, prejemajo le 70% svoje čiste plače, torej nekako polovico tistih dO' hodkov, ki jih dobivajo, kadar so na delu. V kolikor zadene ta uredba event. sfanu-lante, ki se potegujejo za plačan dopust, bi ji ne imel nihče nič oporekati, trdo pa zadene res bolne in izčrpane, ki sc potrebni oddiha ter bi baš v tem času potrebovali tudi sredstva, da bi se čim-preje opomogli ter se vrnili na delo. -ker
Niti preiskave o zagrebškem umoru
vadijo v Maribor
30. novembra so našli v njenem stanovanju v Zagrebu obešeno 30 letno Marijo Weissovo. Spočetka je izgledalo, da Sre za samomor, tudi preiskava ni dala oblasti nikakih zadovoljivih rezultatov. Medtem pa so sodni izvedenci ugotovili, da je bila pokojnica najpreje zadavljena 'n šele nato obešena. Po starem principu, da je sumljiv tisti, ki utegne imeti na zločinu interes, so oblasti osumile moža Poikojnice, narednika vodnika Gjuro Weissa. Začeli so podrobno preiskovati njegove odnose do pokojnice, ugotovljeno je bilo, da sta se dobro razumela. Ker je poleg tega Weiss dokazal svoj alibi, se je za enkrat otresel vsakega suma.
Pri zasliševanju prič pa so ugotovili na videz brezpomembno okolnost, da so kritičnega dne opazili v bližini Weisso-vega stanovanja neko mlajšo neznanko, ki je bila letos že večkrat v bližini hiše, v kateri je stanoval. Prav tako je vrgla čudno luč na vso zadevo okolnost, da je 15 letni raznašalec mleka slišal neki dan ropot v Weissovi kuhinji, čeprav je bil }Veiss tedaj v službi, njegova žena pa lzven Zagreba. Zaradi tega preiskovalni organi niso hoteli verjeti Weissovi izjavi, da je bila ženska, ki so jo kritičnega dne videli v bližini njegovega stanovanja, njegova sorodnica, kakor je on sam zatrjeval. Ponovno so ga klicali k zasliševanjem.
Osumljenec je dalje časa uporno tajil, po večurnem zaslišanju pa je končno le klonil ter priznal, da je imel zveze z neko mlado ločenko iz Maribora, ki po njegovem mišljenju živi v našem mestu. Ona je baje zahtevala od Weissa, naj se loči od svoje žene ter se poroči z njo.
On je to stalno odklanjal, njegova znanka pa ni popustila ter ga je nadlegovala dalje, kakor je izjavil Weiss, ki pa odločno taji, da bi bila njegova prijateljica kritičnega dne v njegovem stanovanju v Zagrebu. Ko je končno povedal osumljenec tudi še ime svoje znanke iz Maribora, je policijska oblast v Zagrebu intervenirala pri vojaški, da so Weissa začasno odvedli v vojaški preiskovalni zapor, organi zagrebške policije pa so odpotovali v Maribor, da na podlagi navedb najdejo tajinstveno neznanko.
Včeraj opoldne je prišel v Maribor višji uradnik zagrebške kriminalne policije dr. Mašera, da preišče, v koliko je Mariborčanka, ki jo je v preiskavi imenoval umorjenkin mož Gjuro Weiss, v zvezi z zločinom. Dr. Mašera je s pomočjo svojih organov prijel 28 letno uradnico M. iz neke tukajšnje tovarne in jo na predstojništvu mestne policije zaslišal. Kakor smo izvedeli, je zatrjevala alibi. Kljub temu so jo ponoči odpeljali v Zagreb, da jo bodo konfrontirali z osumljencem.
Salonski vlak predsednika Turčije v Mariboru
Včeraj popoldne se je peljal skozi Maribor salonski vlak za predsednika Turčije Izmeta Inonya, ki so ga izdelali v Nemčiji. Vlak se sestoji iz salonskega voza in lokomotive. Izvedeli smo, da bo dobila Turčija iz Nemčije v najkrajšem času še 30 lokomotiv.
Tovorni avto v avlobus
Tovorni avto je zavozil včeraj okoli 5.6. v mestni avtobus na Glavnem trgu. '^er mestnih podjetij Ivan Regul je ustavil vozilo, ki je bilo namenjeno na Pobrežje, pred osrednjo postajo. Tik za niim je pripeljal z brzino okoli 25 km šofer pri »Zlatorogu« Franjo Turk s tovornim avtomobilom. Ker se je avtobus nepričakovano ustavil, je potegnil zavoro, da bi se izognil trčenju. Zairadi poledice Pa ie zdrsel tovorni avto dalje. Sprednji odbijač tovornega avtomobila je poškodoval karoserijo na bočni strani avtobu-sa, tako da trpi občina škodo okoli 700 dinarjev.
»TRIJE VAŠKI SVETNIKI« NA POBREŽJU
Agilna pobreška sokolska družina je Priredila na obletnico Zedinjenja društveno proslavo z zaprisego novega članstva, zvečer pa je bila v nabito polni sokolski dvorani vprizorjena kmečka burka »Trije vaški svetniki«, ki je vsebinsko zelo duhovita ter polna situacijske komike. Igro je zrežiral ter obenem igral ^npana Porento Vojko Cotič kot gost, Da tudi ostaM igralci Milena Milkovičeva, ^ana Požarjeva, Milena Štibiljeva, Za-Jlka Kosova. Zinka Ulova, Nada Pečen-kova, Jože Muršak, Ludvik Rojko,_Milan Peroci, Jože Milkovič, Rudi Gerželj in Jože Kukovec, so mnogo pripomogli k temu, da je predstava vsestransko uspe-
la. Občinstvo se je nasmejalo do solz, mestoma je prišlo do aplavza pri odprti sceni. Tudi scenerija je bila kar najskib-neje izbrana. Režiser Vojko Cotič, ki je prejel v znak priznanja lep lovorjev venec, je s tem ponovno dokazal svojo sposobnost, pa tudi v svoji vlogi je bil prepričevalen ter bi lahko nastopil tudi na kakem večjem odru. Tudi o celi sokolski diletantski družini na Pobrežju je treba reči, da spada med najboljše v mariborski okolici. Igro so na željo občinstva še ponovili.
m. Praktični učiteljski izpiti pred komisijo za praktične učiteljske izpite v Mariboru se bodo začeli dne 6. febr. 1941. G. učiteljski pripravniki(ce), ki nameravajo opravljati izpit v februarju, naj vlože prošnje še pred božičem, da bodo te pravočasno prispele h komisiji v Maribor.
m Profesorska samopomoč bo imela svoj občni zbor v nedeljo, 15. decembra, v posvetovalnici klasične gimnazije.
m Carinski dohodki mariborske carinarnice v novembru so znašali 9 milif jonov 940.61875 din, od česar odpade na uvoz 9,356.921 din, na izvoz pa 574.697'75 din. Depoziti znašajo 270.409 din.
m Otroci stopilo na oder: Predstava Golijeve otroške igre „Petrčkove poslednje sanje", ki jo bodo uprizorile učenke
I.	dekliške meščanske šole za božič v Nar. gledališču, je namenjena v prid rev: nejšim učenkam, ki sc hranijo v šolski kuhinji.
m. Denarnico z 48 dinarji, ključi in kino vstopnico je našla trgovska pomočnica Ivanka Beribak v Grajskem kinu.
m Združenje mesarjev in klobasičarjev je darovalo CMD 100' —din namesto venca na grob pok. Izidorju Copetiiu.
m. Pri smučanju si je poškodoval nogo Emil Goričan, sin krojaškega mojstra iz Sv. Lovrenca na Pohorju.
m. Svojo ukradeno suknjo je našel v neki starinami hlapec Pavel Virant, o tatvini smo že poročali. Prodajalka je trdila, da jo je kupil njen sin prejšnji dan od nekega nemški govorečega neznanca, ki je izjavil, da je bil izgnan iz sosednje države ter da je namenjen v Celje.
m. 1000 dinarjev vredno kopalno kad iz
litega železa, težko 160 kg, so odnesli neznani tatovi blagajniku Francu Rebercu od njegove stavbe v Pošteljski ulici.
Boitika dotda
leoa in cenena, za otroke ter odrasle dobite v knjigami In papirnici TISKOVNE Cankarjeva ul. 1
Albumi, slikanice, knjige, pisarniške potrebščine, nalivna peresa, avtomatični svinčniki, mape Itd.	p|r
m. Za nakup zimskega perila je sladoledar Ramo Lumbič prejel od graničarja Fu-fana Sadikoviča v splošni bolnišnici 500 din, nato pa ga ni bilo več na izpregled.
m. Smaragdni kamen iz svojega prstana je izgubila pred tedni v Mariboru Beograjčanka Mara Savičeva. Kamen ceni na 10.000— 15.000 din.
m. Zaradi onemoglosti se je zgrudila pred osrednjo avtobusno postajo na Glavnem trgu 821etna preužitkarica Marija Janžekovičeva s Pobrežja.
m. Moško kolo z evid. štev. 2-198290 so našli na Grajskem trgu. .
* TRPEŽNE DOKOLENKE za fante in moške v veliki izbiri pri MIRKU BREČKU, Maribor, Aleksandrova 23.
m. Štirje neznanci so napadli v Studencih nezaposlenega delavca Radovana Rajiča, ko je iskal stanovanje. Bil je precej vinjen. Pozneje ga je našel v Splavarskem prehodu na tleh stražnik. Pri napadu ga je nekdo sunil z nožem v uho, zaradi krvavenja je iskal pomoči na rešilnem oddelku.
m. Zaradi kaljenja nočnega miru so prijeli na Koroški cesti nekega Studenčana, ki je imel še to smolo, da so pri telesni preiskavi našli pri njem nežigosan užigalnik.
m Opozarjamo na nocolfeaji plesni večer, ki ga priredita prvaka ljubljanskega baleta, Moharjeva m Pilato s sodelovanjem kapelnika Dr. Švare pri klavirju.
Sokol Maribor II. Pobrežje priredi 11. naraščajsko akademijo 15. dec., ob 19. Po akademiji družabni večer. Vljudno vabljeni. Zdravo!
* Profesorska samopomoč ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 15. t m., ob pol
11.	uri v posvetovalnici drž. klas. gimnazije. Na dnevnem redu je tudi sprememba pravil.
* Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“.
m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 7. do vključno 13. decembra lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01, in lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova c. 1, tel. 21-79.
Narodno gledališče
„Plesni večer člana ljubljanskega
Četrtek, 12. dec, ob 20.
Moharjeve in Pilata" baleta. Red C.
Petek, 13. dec.: zaprto.
Sobota, 14. dec., ob 20.: „Ples v maskah". Premiera. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve.
Baletni večer v gledališču. V četrtek, 12. t m., ob 20. nastopita prvaka baletnega ansambla yubljanske opere, prima-balerina Erna Moharjeva in tudi v Beogradu in na večjih inozemskih odrih priznani plesalec Boris Pilato. Moharjeva je Mariborčanom že znana tudi iz njenega zelo simpatično sprejetega nastopa ob priliki lanskega gostovanja baletnega ansambla ljubljanske opere. Spored je zelo izbran in bo obiskovalcem pri biljeterjih na razpolago. Da se omogoči obisk čim širšim slojem, veljajo dramske cene. Ta večer velja tudi za abonente reda C.
Amelijo v operi „PIes v maskah" poje tudi tokrat gdč. Vera Majdičeva. Tudi sicer je zasedba ostala neizpremenjena. Pred sobotno predstavo govori g. prof. Milan Pugelj o pomenu skladatelja Verdija, čigar 40 letnico smrti se bo januarja spomnil ves kulturni svet
Kino
* Grajski kino. Danes prekrasen film Sončni vzhod“. Film katerega moravsak-lo videli. Kupite vstopnice v predprodaji.
* Esplanade kino. Največje amerikansko filmsko delo »Deževje prihaja". Triumpf filmske tehnike, film mistične Indije, lepote, bogastva in razkošja. Tyrone Po-wer, Mvma Loy.
* Union kino. Do vključno četrtka „Bar-nabe“ največja humoreska z znamenitim Fernandcfom v glavni vlogi. Salve smeha.
Radio
KAJ VAM PRIPOROČAMO ZA JLTR1 Petek, 13. decembra Ljubljana: 11. šolska ura; 12. slovenske pesmice; 13‘02 koncert Ro; 14‘10 tujsko prometni pregled (Pohorje — zimski raj); 18'40 ženska ura; 19'50 nevarnosti v planinah; 20. ura skladatelja Jereba; 21. koncert Ro; 22.15 plošče za oddih. — Beograd: 20.15 simfonični koncert; 22. violinski koncert — Bratislava: 18.40 zabavni koncert; 19.45 koncert Ro. — Pra-: 15 koncert vojaške, godbe, 16.25 koncert Ro; 18.20 večerni koncert — Sofija; 18. narodna gl., 19. lahka gl.; 191.50 Puccinijeva opera „Tosca“; 22. plesna gl. — Beroiniiuster: 20. Saint Saens „Samson in Dalila“. — Budimpešta: 15.20 lahka gl., 17.15 klavirski konoeri, 19.35 simfonični koncert filharmonije. — Bukarešta: 19.30* Massenet „Manon Lescaut“. — Sol-lens: 18.15 jazz; 20. valčkova ura; 21.20 koncert na dveh klavirjih. — Toulouse: 15.45 plesna gl., 16.15 lahka gl., 18. plesna glasb^
„1. božični »Večernikov« šahovski turnir"
Sinoči se je turnir nadaljeval z 2. kolom. Prva sta končala Vidovič in Babič. Slednji je po nekoliko zamenjanih potezah prišel do močne holandske obrambe ,ki se je ob Vidovičevi nepazljivosti spremenila v izgleden napad na kraljevo krilo. Prav hudomušno je bilo videti, kako je Babič „konzerviral“ nasprotnikovega belega lovca na hi, ki do konca igre ni več prišel do besede. V končnici je Babič z lahkoto zmagal. — Marvin in BIl-Sura sta zaigrala Sidljanko. Mišura ie v zmajski varianti, prišel kaj kmalu do precejšnje pozicijske prednosti ter jel pritiskati z lahkimi figurami v nasprotnikov tabor. Navidez se je Marvin rešu najhujšega ter celo sam poskusil z napadom. V zaključni fazi pa se je pokazalo, da je Mišurma pozicija nadmočna, kar ie seveda prineslo _ Mišun celo točko. — Prav zanimiva je bila Siciljanka Kuster—prof. Stupan. Slednji si je izbral neko staro varianto ter bil v prvi fazi igre navidez v nekoliko stisnjeni poziciji. Kasneje pa je prof. Stupan z lepim manevrom zasedel usodno diagonalo ni—a8, na kateri je
bti®*
Stote
TrgovcijJg^^
Velike in male oglase sprejemamo do petka pot 7. ure zvečer
Kuster tudi zares „izkrvavel“, ko je moral tik pred matom položiti orožje. — Certalič $e kot beli poskusil v španski partiji proti Lobkovu Yatesov napad, ki pa je končal sila nepodjetno. Lobkov se je izvlekel iz težav, zasedel z obema stolpoma važno g linijo in usoda Certaličeve armade je verjetno že visela na nitki. Toda nekaj sreče mora imeti vsak človek, si je mislil Certalič, ko je vesel pospravil vsaj pol točke. — Precej dramatična je bila angleška partija Gerželj—Knehtl. Po ogorčeni borbi za središče je Gerželj poskusil z napadem na osamljeno nasprotnikovo kraljevo krilo. Knehtlu je jedva uspelo, da se je rešil najhujšega, pri čemer je izgubil kmeta. Nato sta partnerja zavila v zelo komplicirano končnico, v kateri je imel Gerželj nekaj prednosti, ki pa bi verjetno za zmago jedva zadostovala. Zato sta se igralca raje miroljubno pobotala za remis. — Kukovec je v holandski obrambi že zgodaj ugrabil MarotHju kmeta ter si pridobil nekaj pozicijske prednosti. V zelo nejasnem položaju je bila partija slednjič prekinjena. Kukovec ima iz-glede na zmago. — Prihodnje kolo v petek ob 20., ko se srečajo naslednji pari: Knehtl—Certalič, Babič—Gerželj, Marolti— Vidovič, Stupan—Kukovec, Mišura-Kuster, Lobkov—Marvin.
137. Siciljanka Beli: Kuster	Črni:	Slupan
1. e4, c5 2. f4, Sc« 3. Sf3, e6 4. Lb3, a« 5. L\c6, dxc6 <f. 00, Sffi 7. De2, Le7 8. c3, 0-0 9. d4, evd4 10. Sxd4, c5 II. Sf3, De7
12.	e5, Sd5 13. c4, Sb4 14. Sc3, b6 15. Lo3, Lb7 16. Tadl, Tad8 17. a3, Sc« 18. Txd8, Txd8 19. Tdl, Sa5 29. Txd8h Dxd8 21 Sd2. I)a8 22. gl, De8 23. LI2, Dc6 24. Sel, b5 25. cxb5, axb5 28. Lc3, Sc4 27. Sxcl, Dxe4 in beli preda.
»Roka roku mije, a obraz obadvije"
Da is ovo znak kakifote, to vef nikom taiia Riie!
Sdo rt
s izreuni občni zbor SZSZ bo 5. januarja 1941 ob 9. dopoldne v mestni posvetovalnici na Jesenicah. Na dnevnem redu je poročilo verifikacijskega odbora ter odobritev pravilnikov in poslovnikov.
s Seje Kolesarske podzvezc v petek, 13. decembra radi odsotnosti predsednika ne bo.
s Finalne igre za klubsko prvenstvo SK
Železničarja v namiznem tenisu prično v četrtek ,12. t. m.
s Pravila Slovenske teniške zveze, ki
ima svoj sedež v Mariboru ,so bila od MZFVN potrjena.
s Metodični smuški tečaj bo priredila irboveljska podružnica SPD od 2.—-6. januarja 1941 pod vodstvom smuških učiteljev Gorujpa in Siclirla. Prijave sprejema trboveljska podružnica SPD. Vsa
oskrbnina bo znašala 300 din za osebo, ki pa se bo primerno znižala, alfo bodo prireditelji našli na pristojnih mestih dovolj razumevanja in podpore.
BOLEZNI IN UMRLJIVOST V ZAGREBU
Pretekli mesec je zagrebška zdravstvena kronika zabeležila 46 primerov Škrlatice, 17 obolenj za difterijo in 22 primerov trebušnega legarja. Vsa ta obolenja se že nekaj časa epidemično pojavljajo v raznih mestnih okrajih. Umrljivost v Zagrebu je precej velika, saj je v desetih dneh umrlo 60 oseb. Veliko žrtev med Zagrebčani zahteva rak.
»jg.raji
OGLASI
CIINE MALIM OCILA^C/v*.	V ©ant) ociaslb	stanc vsaka beseda 51	oai najmanjša pristojbina m te
ozlase te din IG,—	Dražbe	orekhet doolsovaaja (o ženltovanjskl	oglasi din 1— po besedi NaJ-
tnaniSl znesek ca te odese te dir 19,— Debelo tiskane besede se računalo dvojno Oglasni davek za enkratno objave	din	2— Znesek ta	male oglase se Dlafinje	tako) ort narožlln. oziroma ga
te vooslatl v oismo	skupa)	s naročilom ali	oa oo očitni položnici	na čekovni račun št 11.409. —
Za vse oistnene odgovore glede tnal ib oglasov te mora ort loži ti znamka za 3 din.
KAM, KJE?
GOSTILNA BARIČ
Tezno. V so-boto in nedeljo prvovrstne domače koline. Vesela zabava. Se priporo-
čam.
20965-1
MUfHlTMai
FRIZERKA
se sprejme za stalno pomoč. Salon Drljevič, Valvazorjeva ul. 30.	20993-2
STANOVANJE ODDA
Oddam
SOBO in KUHINJO
s pritiklinami. Dalmatinska ulica 24.	20995-5
S 1. jan. sc odda TRISOBNO STANOVANJE sončna lega. Vprašati Wil-denrainerjeva ul. 17. I. nadstropje.	20973-5
Lepo sončno
TRISOBNO STANOVANJE
parketirano, s kopalnico, se
1. januarja odda. Aljaževa ulica 4.	20992-5
Lepo
SONČNO STANOVANJE se odda. Nova vas, Zelena ulica 9.	20987-5
Spomnite se CMD i
Oddajte
MALE OGLASE
za aobotno-nedeljsko številko »Večernica** čimprej v tednu, najkasneje do 9
petka 1|2 7. zvečer,
ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani.
»VEČERNIK«
Oglasni oddelek.
DROGERIJA
STANOVANJE IŠČE
TRIČLANSKA RODBINA
potrebuje s 1. jan- 1941 sobo in kuhinjo. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Melje« 20985-6
iNAJPRIKlADNEJŠA DARILA
NUDI.
[i3Ei~
SOBO ODDA
Sprejmem DVA MIRNA GOSPODA
takoj na stanovanje. Tam se tudi odda s 1. jan 1941 soba s štedilnikom. Mesarski r/re-hod 5-1.	20980-8
OBRT - TRGOVINA
.KERAMIKA«
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima Vsa pečarska in keramična dela Izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp. Maribor Orožnova 6. kjer sl iabko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
TRGOVCI!
Dokler je še zaloga, založite se s celimi orehi In medom-
Žobite v Medarni, Ljubljana. ldovska_ulica 6.	2558-13
JAJCA SUROVO MASLO.
fižol, česen dobite tedensko in prevzamete v trgovini Slavko Senčar, Mala Nedelja. Telefon št. 1	20839-13
Nova damska kapela
v nedeffo, 15. decembra v restavraciji
Ljutomer Š t i b I e r
❖
,HALO!
HALO!
SONČNA PARCELA v centru mesta se ugodno proda- Pismene ponudbe pod »Priložnost« na ocl. odd. »Ve čemika«.	20953-11
ENODRUŽINSKA HIŠICA
z velikim vrtom v Zg. Radvanju se odda v najem upokojencu ali zakonskemu paru brez otrok. Vprašati Kovačič Roza. Maribor. Vetrinjska 18, dvorišče.	20990-11
V najem se vzame ENODRUŽINSKA HIŠICA
z vrtom- Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Janu1
ar 41«.
20986-11
STROJI
Prodam poceni dobro ohranjen ženski
ŠIVALNI STROJ Singer. Vodnikov' trg 5-1.
20979-14
POHIŠTVO-OPREMA
SPALNICA
Kompletno spalnico iz trdega lesa ugodno prodam. Ogledati pri »Eska«, mizarstvo, Frančiškanska 12.	20996-17
KOMPLETNO OPRAVO
za trgovino, špecerijo in galanterijo prodam ugodno. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. ___________________ 20984-17
ŠTEDILNIK
malo rabljen, se proda. Krekova ulica 2-	20981-17
ŽENSKI KOTIČEK
GOSPODINJE!
Domači sadni kruh in kekse dobite po zmerni ceni in najboljši kvaliteti v pekarni Rakuša. Koroška cesta 24. Sprejemamo naročila za božični mlečni kruh. 20994-18
Naznanjam vsem cenjenim čitalcem, da sem dobil novo zalogo vseh vrst preprog, kakor tudi druga ročna dela Zamenjam tudi za stare oble k:, Cene nizke. Se priporoča Franjo Tomčešin	trgovina
premog, Glavni trg 26.
20849-18
Prodam leto staro čistokrvno BERNHARDINKO
dobro čuvarico. Cena 300 din Trafenik, Gosposka ulica 26. __________________20983-24
RAZNO
LOVSKA PUŠKA
dvocevka, petelinovka, CaL 16, dobro ohranjena, poceni naprodaj. Gregorčičeva 4-*-» desno, tel 23-49-	20989jg
Priložnostni nakup 3 tovorni avtomobili
2-, 3- in 5-tonski, predelan* na pogon z ogljem, v odličnem stanju, zelo poceni n®'
prodaj. Generator-delaviriea,
Ljubljana. Tyrševa 13.
■ Iščemo samostojne tkalce in tkalke revolver in listovke. Prednost imajo izurjen' za svilo. Ponudbe s podrobno navedbo dose-
danjega službovanja poslati na
Joteks" d. d., tvornica Maribor
(preje tekstilna industrija Marko Rosner)
Dobrega oročničarja
in uajenca sprejme
„50FRH“
maribor, Sregorčičeua utica 24
Kdor hoče imeti za nizko ceno močne
Čevlje
ki ne prepuščajo vode, naj pošlje svoj naslov na ogl. odd. »Večernika« pod »Obuvalo«.	20997-18
Dobite v vsaki strokovni trgovini
Continental
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska n L. 30 Ljubljana Prešernova ul. 44
Vsak petek se dobe žive sladkovodne ribe na trgu
DNEVNO
pa lo v trgovini
IM
Pozor!
Gosposka 2 preje F.Greiner
NAJPOPOINEJSE HARMONIKE SVETA
mm
'i
HOHHER
GENERALNO ZASTOPSTVO
SCHHEIDER
IZAGREB. NIKOLICEVA10
ZAHTEVAJTE BKESPUCNI CENIK
Prodaja v Mariboru
IM
in sinova
jurčičeva 8
Vsem, ki so spremili našega nadvse ljubljenega, tragično preminulega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Josipa Koritnika
strojevodjo drž. železnic
na njegovi zadnji poti, najiskrenejša zahvala. Pred vsem se zahvaljujemo g. Marohu iz Sevnice za ves trud in požrtvovalnost ob njegovi smrti, pevskim društvom, godbi Schonherr ter obema govornikoma ob grobu.
Žalujoče rodbine: Koritnik, ostalo Borodstvo.
Kosi in
Avtomobilisti,
pozor
I
BENCIN
je drag in trajna skrb, zato si pustite predelati Vaš tovorni ali osebni avlo ali stabilni motor za pogon z ogljem. Napravi Vam najboljše Specialna delavnica za plinske generatorje Ljubljana, TjnrSeva cesta 13
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru, Tiska Mariborsko tiskarna d d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi se ae vračajo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Ielelon uredništva štev. 25-67. in uprave štev. 28-67» — Poštni čekovni račun štev. II. 4W>