22. številka. > V Trstu, v sredo 16. marca 1892. Tečaj XVII, ,.£ D I H O S T" ifthtijA dvakrat na leden, vsako iredo in toboto on 1. ari popolnrine. „Edinost" stane: la vse leto gl. —; izven Avst. 9.— gl. la polu leta . 3.—; , „ 4.50 „ ta četrt lota „ 1.50: „ „ 2.25 „ Posamične «t«vilkn se dobivajo t pro-dajainieah tobaka v Tntn po & nov., ▼ Gorici in v Ajdovščini po « nov. Nft naročbe bres priloženi naročnine m sprftTrnistvo no ozira. EDINOST OglMi in oznanila se račune po 3 nov vrtnica v petitu ; za naslove t debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poalana, javne zahvale, oimrtnloe itd. • e račune po pogodbi. Vsi »lopisi bo pošiljajo urednifttvu Fiazzft Caaerma At. 2. Vsako pismo mora biti frankovai.o ker nefrankovana se no sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamami)« in inserate prejema npravniitvo F iu/zu Čabrom št. 2 Odprte reklamaoije ■ o proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V adlooit J« Oiofr Deželna ali narodua avtonomija? i. „Novico* so prinesle v evoji 11. letošnji številki članek, baveč se z upraša-njem, ki je po našem menenji za nas Slovence sedaj najvažnejše. Ćlankar „Novic* dokazuje, da bi bilo razširjenje delokroga deželnim zborom le na kvar vsem avstrijskim slovanskim narodom, ne izvzemši Čehov in Poljakov, koja naroda sta mej nami najhujša deželna avtonomista, Največjo nevarnost značilo bi pa razširjenje delokroga deželnim zborom za nas Slovence. Dasi nas je tako malo številce, vender nas je nemila usoda tako razmetala na vse štiri vetrove sveta, da nam je pošiljati zastopnike svoje v nič manje, nego 6 deželnih zborov. In v jed-nem samem teh deželnih zborov — v Kranjskem — imamo Slovenci veČino, do-čim po druzih deželnih zastopih gospodujejo naši nasprotniki. „Novice* sicer pravijo, da samo v štirih, češ, da je v goriškem deželnem zboru jednakost glasov. No, kdor le nekoliko pozna način poslovanja deželnega odbora goriškega in kdor je imel le en samkrat priliko biti navzoč pri kaki seji deželnega zbora tam ob bregovih zelene „Soče", ta se je že davno uveril, da v imenovanem deželnem zastopu je pač jednakost gledfe števila poslaniških glaeov, nikar pa glede veljave naših poslancev, še manje pa gledč veljave našega jezika: tu govoriti o jednakopravnosti obeh narodnosti bila bi le neslana in neumestna šala. Toliko v popolnitev trditev »Novic*. „Novice" dokazujejo tudi, da uiti v deželnem zboru kranjskem — kar je aioer javna tajnoet — ni tako, kakor bi moralo biti; niti tu nismo taki gospodarji, kakoršni bi morali biti in kakoršni b i tudi prav lahko bili, kajti tudi tu so dosegli isti činitelji, kojim velja geslo „Divide et impera", da nad zaslepljenostjo PODLISTEK. Z letovišča. Novolica, spisal Slavoljub DobrAvec. Srpanova vročina prežene marsikoga iz prašnega mesta na deželo v prijetni hlad. Razna sloveča letovišča se polnijo dan za dnem. Komur pa čas ali morda celo kake druge okoliščine ne dopuščajo, da bi poiskal svetovno zcano letovišče, preseli so za nekaj tednov v kak idiličen kraj na deželo. Slednjič jo pač isto, če bo letoviščniki prebili „dobo kislih kumar" v Ischl -u, Karlovih varih ali pa v kakem neznatnem kotiČu slovenske zemlje, samo da se vračajo na svoja prejšnja mesta z zavestjo : dobro je bilo ! Ko sem prod nekaj leti krenil zvečer s svojega običnoga izprehoda domov, srečam u»oj šetajočo gospodo znan obraz. V prvem hipu ninem mogel biti na čistem, kje sem nekoč videl to žensko lice. Bila je l«pa ženska, visoke rasti, temnih las v odevelajoči dokliški dobi. Nehote dvignem pokrivalo in pozdravim skoro v zadregi, da li se spodobi. Gospića je hodila sama. Prijazno odzdravi in stopi korak bližje. Toda, kakor prej jaz, tako se tudi ona ustavi, ustraši avoje prenagljenosti. obeh slovenskih strank plava zli duh — nemškega upliva. Nekako tak zmisel ima skupna slika „Novičinega" članka o naših deželnih zborih. Člankar prišel je naravno do jako resnih zaključkov, ki nam dajo mnogo misliti. In sicer: Slovenci nimamo nič dobrega pričakovati od deželnih zborov v političnem obziru in da bi bilo vsako razširjenje deželne avtonomije Slovencem lev škodo. Slovani avstrijski smo se preveč zaverovali v deželno avtonomijo; teženje Poljakov in Čehov po deželni avtonomiji pa je največ krivo, da še sedaj nimamo izvršilnega zakona k članu XIX. osnovnih zakonov, d&: mi bi že imeli tak izvršilni zakon že davno, da se niso temu uprli Čehi in Poljaki v državnem zboru. Po takem je vidno, da niso krivi le grof Taaffe in levičarji, da se za nas Slovane še ne izvaja narodna jednakopravnost, temveč v veliki meri slovanska nesloga in pa pogajanje za nesrečno deželno avtonomijo, kakor bi od nje bila zavisna vse blaginja avstrijskih Slovanov. Ako bi naši nasprotniki vedeli kako ugodna jim je deželna avtonomija, gotovo bi napeli vse žile, da se vsa važna upra-šanja preneso v deželne zbore. Uprav li beralci so se oglasili letos prvi, zahtevajoči, da ee morajo sklicati deželni zbori, ker jim je bilo do tega, da ohranijo tem za-stopom veljavo, kajti ti poslednji utegnejo postati v kratkem ugodno orodje za ponemčevanje Slovanov. — »Novice* pravijo nadalje: „Zaradi tega pa ne moremo biti posebno veseli, da se v deželnih zborih vlečejo na dan visoka politična vprašanja. S tem se le kaže Nemcem pot, kako da nas ugonobijo. Ako kakega poslanca le mikajo politične debate in se čuti sposob nega za visoko politiko, naj se da v o- „O, gospod Slavo!", vsklikne in se mi približa, „zdravi, gospod kolega !* „Gospića Vijola! Vi tukaj P" začudim se jaz hoteč poljubiti drobne prste, česar pa ni dozvolila. Mimoidoči šetalci so se zvedavo ozirali na naju. Saj je mestne razkošenosti nevajenim ljudem v tihem kotičku na deželi vsaka malenkost dovolj, da je obdelujejo po več časa. Kaj neki bi počeli druzega. Oba sva vedela, da bode nekaj dnij mej letoviščniki govorica o najinem sestanku, a nič nama ni bilo za to. Krenila sva na stranko poljsko stezo in v zaupnem pogovoru drug druzemu budila sročile prošlosti sladke spomine.-- V primorskem mestu stanovala je nekdaj gospica Vijola nasproti mojega bivališča. Z moni dobro znano Josipinko, hčerko imovitih slovenskih roditeljev, bili sta dobri prijateljici. Mnogokrat sta sloneli na oknu njenega bivališča ter se šalili preko ulico z menoj, svojim Bosedoro. Vijol a je že tedaj posvetila svoje moči v proapeh ljudski izobraženosti: bila je učiteljica* Z Josipinko sta se poznali že iz mladih let. Plemenito srce Vijolino topilo se je tedaj v veselji, kakor se topi vrtničin razvijajoči se cvet v jutranji rosi. Ljubila je gorko in čutila blagodejno slast srca — zavest, da je ljubljena. Mlad zemljemerec Srečko C. z izvrstnimi svedočbami, pri- liti v državni zbor, tam bode s svojimi znanostmi lahko koristil našemu narodu. Vsaj se je lani pri državnozbor-skih volitvah le predobro videlo, da nam gre hudo za dobre državno-zborske kandidate". Slednjič svetujejo „Novice", da naj se deželni zbori pred vsem pečajo z narodnogospodarskimi uprašanji; ker imajo v tem obziru obširen delokrog. Narodnogospodarska uprašanja so v tesni zvezi z narodnimi ; kajti narod, ki propade v gospodarskem oziru, se nikakor no more izogniti političnemu propadu. Zato pa poživlja člankar deželne poslance, da obrnejo pozornost svojo v prvi vrsti narodnemu gospodarstvu in da se bavijo s političnimi uprašanji le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Pri vsakem politiškem uprašanji pa naj bodo previdni, da ne ustvarijo nevarnega prejudica. In da se to ne zgodi, treba da se o vsaki stvari popred posvetujejo skupno. V politiki se rada maščuje vsaka nepremišljenost. Tako smo na kratko narisali zmisel članka v „Novicah", ki je mej tukajšnjimi politiki napravil kolikor toliko senzaoije. Predmet članku pa je tudi velike velike, morda odločilne važnosti za bodočnost naroda slovenskega. Veliko kazalo je na križpotju —■ na jedni strani vodi pot do d e ž e 1 n e avtonomije, na drugo stran pa do n a -rodne avtonomije — a članek je velik, od daleč viden prst, kažoč nam na poslednjo pot. Članek ni ostal brez odgovora: kakor ob vsakem uprašanji, so tudi ob tem tem različna menenja. Rezki odgovor, priobčen v „Slov. Narodu", načrtamo prihodnjič, da spoznamo obojna, nasprotna si menenja. Potem pa porečemo tudi mi dve besedi, ker smo uverjeni, da je dolžnost vsem slovenskim listom, da rečejo svojo o tem, merno službo in najlepšimi nadami v bodočnost šetal se je ž njo o divnih pomladnih večerih, on to jo veselil njeno ljubezni. Kdor še ni skusil večernega hladu ob morskem bregu, ko diha človeku v lice pomladno življenje, ko je nebo vedro, posuto z nebrojnimi zvezdami, zrak miren in vonjav, kdor še ni tega skusil — trde Primorci — ne ve, kaj je poezija. V mehkem naročji gorke ljubezni minila je Vijoli pomlad, minilo soparno poletje in približala so jesen. Tedaj so jo priselila v bližino mladega zomljemerca nova družina; govorili so, da so Švicarji. Vijola je to pripovedovala svoji znanki zelo ravnodušno in prav tako patetiški dostavila, da je videti sestra Srečkove sosedo krasotica ; le močne rumenkaati lasje in prevelika bledost ji ne prijajo. Trdili so, da je zelo imovita. Lepa tujka pa tudi ni bila slepa za mladega soseda. Ko je Vijola nekoč opazila na ulici, kako prijazno je odzdravila Srečku, skrčilo se ji je srce. Vender je zaupala v stalnost Bvoje ljubezni. Nikdar ni njemu vsled tega očitala najmanjega greha, — a srčni mir je zginil. O pustu smo sklenili obiskati nek maskiran ples. Srečko jo bil tisti čas nekaj dni na dopustu, a obljubil je za nas najresnejšem uprašanji. Vsakdo naj govori mirno in resno, kakor mu velevata vest in prepričanje, brez ozira na desno ali levo. Pri tem monda vender ne bo zamero ni na jedno ni na drugo stran, ako govorimo stvarno ob takem stvarnem uprašanju. Interpelacija posl. VolarKa in tovarišev do visoke vlade, predložena v seji deželnega zbora v Poreču dne 12. marca 1892. Koj s prvega začetka in že za časa sv. Cirila in Metoda napadal se je in sumničil staroslovenski bogoslužbeni jezik in tudi danes se trudijo, da bi ga iz istih razlogov potisnili iz naših eerkvA in da bi ga izruli pri nas. Politiški razlogi, na-8protstva Nemeev in Latinov, koji neprijaznim okom v občo motre vsaki napredek in razvoj Slovanov ; strankarske koristi, kriva obrekovanja lioemercev in plitvih umov, da ee s tem moti čistost vere, bogoljubnega čutstva in jedinstva rimske Cerkvo, in podla osobna mržnja: to eo uzroki, radi kojih se je, kakor nas zgodovina uči, toliko kričalo in se kriči ozirom na privilegij, podeljen Slovanom po najvišji glavi Cerkve, rimskem papežu ali kakor pravi Benedikt XIV. „Ex pastorali mumere," od 17 avgusta 1754 : „fi-deli a c religiosae Nationi llIyricaoP Že Jvan VIII. je pisal Svatopluku v letu 88o>: „nec sanae fidei vel doctrinae'ialiquid obstat sive missos in eadem slavonica lingua canere eive.....alia horarum officia omnia psalere." In na to : litteras slavonicas, quibus Deo laudes debitae resonant, jure laudamus." Sveti zbor d e P r o p. F i d e opozoril je dne 29. septembra 1804 naše škofe na okolo in Ra-kamaroviča, biskupa OsorBkega, poaebe, koji bo je protivil staroslovenski službi. priti in se res vrnil nekaj dnij poprej Mnogo je plesal s svojo sosedo Svicarko, kakor smo vsi sodili, da mora biti rdeča maska, ki se je vedno vrtila okoli njega in okolu nas. Vijola je bila vsak trenotek bolj ljubosumna. Dogovorili emo so, da v polnočnem počitku nekoliko skupno povečerjamo. Pol« noči pride. Vse je že sedelo v raznih skupinah. Mi dva z Josipinko sva ostala sama. Srečka ni bilo nikjer in Vijole tudi no. Ko ju greva iskat, dobiva Vijolo v skrajnem kotu dvorano za zavesami ihtečo. Komaj sva jo spravila domov. Pozneje je pripovedovala, da se jo usled sumnje skrila in pošlušala, kaj neki se pogovarjata Srečko in dozdevna rmeno-lasa gospica. Iles jo ona govorila ž njim taka goreče, tako zaupljivo, da jo Vijola morala misliti na kakšno pobližjno znanje mej njima. Šla sta ravno mimo onega okna, ko ga je podražila, kaj poreče Vijola, ker ni pri nji P A on jo rekel: „Ko si ti pri meni, draga, sem srečen. Saj sva malokednj skupaj." Še tesneje so ga je oklenila moj raja-jočo množico. Vijoli ae jo zavrtilo pred očmi. Od tedaj so je še z vočjo marljivostjo lotila svojega poklica. Samo lahka bledica na cvetočem lici kazala jo tajno bolest. božji, da 8e nekateri mej duhovščino „de rito slavo* počeli zanemarjati glago-lico in je zaukazal „d' invigilare. perche si c o n s e r v i un rito, che fu di t a n t o v a nt a gg i o alla cattolica religione, perche le ereaie del secolo XVI. non pe-netrassero in codeste regioni"; a zaključuje je zapovedal: „Sara poi una sollecitudine per le conservazione del rito Blavolatino il rendero istrutta qne9ta sagra Congregazione del presento atato di detto rito e di cio, che poaaa farsi per vinvigorirlo o n d e e i conservi e mantengaad onore d e 1 1 a nazione ed a vantaggio delta santa nostra religione*. Po sebi spadata seveda ta predmet in to uprašanje izkljucljivo v Cerkev in pred cerkveno oblast, to je, pred rimsko stolico in podpisani ne bi si usojali dotikati se teh uprašanj, tem manje spregovoriti besedo o njiju v zboru, da se 110 bi — drugi vnanji faktorji, zlasti pa vlada vtikala v takova notranja cerkvena upra-šanja, koja so izven njenega delokroga, koja so v najožji zvezi z najuzvišenejimi zakramenti naše sveto vere, ter si s tem prisvajala pravo žaliti bogoljubno nrav našega ljudstva ter stavljati zapreke njega vnanjemu narodnemu razvoju, zagotovljenemu mu po postavi. V toliko torej, kolikor posezajo vlada in njeni organi v to uprašanje, ter se postavljajo zunanje po-težkoče, ali pa se zavira svobodni raz" vitek glagolioe, mislimo, da ne bi zadovoljili svoji poslanski dolžnosti, ako ne povzdignemo glas svoj v pomirjenje nagega dobrega in pobožnega ljudstva, kadarkoli se zlorabi cerkev in služba božja v to jedino in konečno svrho, da ec uduši narodna samozavest v našem ljudstvu, da se izpodrine naš jezik, in s tem da se zada, ako je le mogoče, smrtni udarec našemu ndrodnemu obstanku. Diplomatiškim spletkam in nastojanju ter vzpodbujanju c. k. avstro-ogerske vlade pripisujejo se javno, počensi od leta 1887., vse one potežkoče, došle od jkatere koli strani, koje se v naš: državi postavljajo porabi in zopetnemu oživljen.ju slovenskega cerkvenega jezika, ali kakor se pravi navadno, če tudi ne točno : glagolskega bogoslužja. Iz-mej posebnih in izrečnih činjenic v naši pokrajini naj omenimo le to, da se našim glasilom prepoveduje črhniti le eno samo besedico o "glagolici ter se konfiBkujejo, ako le apregovore v obrambo tega našega privilegija, ali ako prinesejo v javnost kako zgodovinsko činjenico, na kojo mi od nekdaj opiramo svoje Na pomlad je prosila premeščenja. Kmalu potem je ostavila ljubljene stariše, za katere je do sedaj po možnosti skrbela, in Sla iz krajev tožnih spomipov na novo službo. Tudi mene je usoda zanesla potem zopet mej slovensko sjudstvo, in ista usoda, ki je tudi meni nekdaj kazala cvetoče jutro ljubezni, ločila me je od ljubljene Josi-pinke. — „Gospod Slavo," pretrže Vijola nit pogovora sredi odkritih mnogih spominov lepih nekdanjih trenoUov — „veste li, da se je Josipinka omožila!u „Da, gospica* — pritrdim. „Ista usoda kakor Vas preganja tudi mene." „Socium doloris!" dostavi mehanično. „Treba, da ee vrneva. NoČ je že!" Glejte, kako ljubo miglja večernica na obzorji. Zdi se mi skoro kot nekdaj, ko smo šetali ob morski obali.a — „Le z nekoliko drugačnimi čutili in drugimi nadami kot sedaj" — dostavim. „Da, res !" začne zopet ona. „Bili so lepi časi in pošli. Sedaj nama pa kaže zahajajoči mesec od morja rožičke. Jronija! Celo narava nama hoče nagajati. Mene ne veseli nič več na svetu. Jedina zadaća mi je, pomagati trpečemu človeštvu z lučjo izobrazbe. To mi nadomešča nekdanjo ljubezen." (Dalje prih.) pravo, da nam je slobodno „glagolati" v pokrajini, dočim se dopušča italijanskim ali v obče nam protivnim glasilom, da napadajo našo narodno svoboščino, da grde glagolico in da z blatom ometajo vse, kar je nam sveto milo in drago. Pred vsem moramo nnglašati, da tu ni niti govora o tem, kakor da bi hoteli uvesti kakov novi običaj v to pokrajino, temveč o stari, od nekdaj zakonito obstoječi svoboščini, dani našim cerkvam : rabiti glagolico pri službi božji, kajti mi spadamo mej one „gentes Illiricae quaelonge lateque per Europam diffusae sunt", za koje je dal tiskati Inocenc X. „Breviarium I Izriču m* in ker se tudi prištevamo mi, naše cerkve, naša mesta in naše pokrajine onim: „ubi hoetemus praefato idiomate (slavonico) celebra-tu m fuit", za koje je Urban VIII. z bulo od 26. aprila 1631 „Ecclesia Catho-lica" preskrbel novi „Missale idiomate slavonico". (Dalje prih.) Isterski deželni zbor. III. seja dne 12. marca. Predseduje dr. C a m p i t e 1 1 i. Vlado zastopa vitez Eluschegg. Navzočih 23 poslancev. Dr. V e r g o 11 i n i prečita zapisnik prvo seje. Posl. dr. V o 1 a r i ć omenja k zapisniku, da v njem no stoji, da so je poleg „eviva" vakliknilo cesarju tudi „živio". Bilo nas je samo 10, ali jaz imam vender tako krepak glas, da bi se ga bilo čulo tudi pri mnogo večjem številu. Tudi ni v zapisniku omenjeno, da je zastopnik vlade govoril v italijanskem in hrvatskem jeziku. Ako se že nas tako prezira, toda vlade ne bi se smelo in zato zahtevam, da se zapisnik popravi v tem smislu, da so pa tudi v stenografično poročilo stavi oni nagovor vladnega zastopnika od besede do besede. Dalje zahtevam tudi, da se zapisniki sestavljajo in prijavljajo tudi v hrvatskem jeziku. Pri tej priliki omenja dr. Volarič: „da nam je vlada zopet poslala v zbor istega zastopnika, kateri po vsem svojem delovanju, strankarstvu in celej prošlosti ne bi smel biti na tem mestu; človek, kateri je, kakor lahko s pričami dokažem, prepeval ono izdajsko : „Va fuori d' Italia, va fuori stranier". Napev te pesmi mi ni znati, a dobro ga pozna vitez Elluschegg." (Veselost na levi). Predsednik pretrže govornika večkrat, Češ, da se mu dozdeva, da ne govori k zapisniku, grozeč mu, da mu odvzame besedo, kar je zahtevala tudi večina — to pa govornika ni motilo. Vladni zastopnik izjavlja, da se strinja s prodgovornikom v zadevi zapisnika, da pa odbija napade na njegovo osobo. V svojem delovanju da bode vedno nepristransk. Dr. V e r g o t i n i izjavlja nasproti, vladnemu zastopniku (odnosno dru. Vola-riću) da se piše zapisnik v službenem ital. jeziku in da on ne bode tujih izrazov vpisaval. Prečita in potrdi se potem zapisnik II. seje brez ugovora. Predsednik naznanja, kako so se konstituirali razni odbori in katere uloge so mu došle. Med temi tudi omenja zadeve železnice Trst-Poreč, katero da bode izročil finančnemu odboru. Posl. dr. L a g i 11 j a : Vočina izključila nas je letos iz vseh odborov. Železniško vprašanje pa je neizmerno važnosti. Zato predlagam, da se voli poseben železniški odbor sedmorice, v katerem naj bi bila zastopana tudi manjšina, ki zastopa večino prebivalstva. — Na ta predlog se predsednik niti ne ozira. Predsednik tudi naznanja, da je prejel dopis deželnega sodišča tržaškega, da bi smelo kazensko postopati proti uredniku „Naše Sloge", posl. M a n d i č u, vslod neke tožbe zarad razžaljenja s tiskom. Na to prečita posl. dr. Volarič obširno svojo interpelacijo na vlado zarad zatiranja staroslovenščine pri cerkvenih obredih. Čitanje trajalo je tričetrt ure. Interpelacija je znamenita. Jako temeljito razpravlja to zadevo. (Interpelacijo začeli smo priobčevati danes.) Preide se na dnevni red. a) Posl. dr. Stanič poroča o sklepnem računu za 1. 1890. za tuji denar. Sprejeto. b) Isti poroča o sklepnem računu bratovščin 1. 1890. in predlaga potrditi. Posl. dr. Volarič omenja svojih opazk k računom o bratovščinah v prejšnjih letih. Dohodki imajo se deliti na 3 enake dele ter pripadati ubožcem, cerkvi i šoli. A to se ne izvršuje. Deželnega odbora dolžnost je, na to paziti. Pojasnuje z izgledi, da ta zadeva ni v redu, nego da občine mnogo porabijo za druge zadeve. — Omenja Blučaja, ko neki župan ni hotel izplačati dela cerkvi na hrvatsko pobotnico. Ko jo bil na to obsojen, obrnil se je na dež. odbor zarad nastalih troškov. Ta dal mu jo na prosto, odtegniti iste od cerkvenega dela, da-si je župan vse za« krivil. c) Isti poroča o sklepnem računu za 1890. in proračunu za 1892. uradni-ško-penzijske zaklade. — Sprejeto. d) Posl. dr. V e r g o t i n i poroča o sklepnem računu deželnega kreditnega zavoda za 1. 1890. in predlaga, da se odobri. Poa). Jenko opozarja, kakor jo manjiina že pri raznih prilikah, na veliko potrato pri deželni upravi in deželnih zavodih. Upravni troški kred. zavoda za I. 1890. znašajo nad 46.000 gld. vsled uračunanih izneverjenih 30.000 gld. Vsakoletni rodni upravni troški so z nad 15.000 gld. previsoki, ker delujejo dež. uradniki, plačani že iz dež. zaklade. Kurz zadoižnic povišuje se umetno s tem, da se visoke svote deželnega denarja investujejo v zadolžnice zavoda. Kred. zavod ne izpolnuje zadače, pomagati kmetu, ker ne daje posojil v oni meri, kakor potrebno, posebno v dolnji Istri, češ, da nimajo zemljišča prodajne vrednosti. Zavod mora dovoliti zahtevana posojila, ako so po pravilniku zavarovana. Poslovni jezik je italijanski, kakor bi bil zavod ustanovljen za Italijo ali samo za istrske Italijane. A kred. zavod je deželni zavod in v deželi je večina prebivalstva slovanska Občinam, katere upravljajo Hrvati ali Slovenci, je uprava zavoda skrajno neprijazna. Navaja slučaj, iz katerega je razvidno, kako sta kreditni zavod in deželni odbor na priprost način zaprečila, da ni dobila Hrušiška šola v Podgrajaki občini prepotrebuega šolskega vrta in tako zlobno zavirala napredek slovensko šole. Občina pogodila se je namreč z lastnikom neko ograde, da kupi isto za 180 gld. i da mu izplača 100 gld., ostalih 80 gld. pa kreditnemu zavodu, pri katerem je lastnik zadolžen. Vodstvo zavoda zahtevalo je 85 gld. odplačila, a upravni svet z deželnim odborom vred nič manj nego 189 gl., da-si je bila ograda cenjena ob času posojila na 175 gld,, da-si se je na to cenitev posodilo morda četrti del in da-si je bilo na dolg že več obrokov odplačanih in da-si je bilo kreditnemu zavodu in deželnemu odboru dobro znano, da ni druzega prfnuer-nega prostora za šolski vrt. Da je še bolj očividna zloba« omenja, da je potem kreditni zavod istemu lastniku na isto zemljišče dovolil še novo posojilo v znesku 300 gl. Tako postopanje graja odločno. e) Isti poroča o sklepnem računu ouega zavoda za 1891. — Sprejeto. f) Posl. Babudčr poroča o sklepnem računu šolskega zaklada za 1890. — Sprejeto. ^ g) Isti o sklepnem računu učiteljsko-pen-zijsko zakl. — Sprejeto. h) Posl. dr. Bubba poroča o sklepnem računu deželnega zaklada za 1. 1890. in predlaga, da se potrdi. Posl. dr. Volarič naglaša, da j» večina letos izključila manjšino iz odborov, a da se vidi ravno iz tega poročila, kako bi bila manjšina potrebna. Kajti prejšnja leta niso prihajala pred zbor tako zmedena poročila, kakoršno se je predložilo leto«. Drzovitost je, predložiti kaj tacega zboru. Govornik dokazuje s številkami, katere ae nikakor ne strinjajo s predloženim računom in pošali se z večino, rekoč, da v tej zadevi ga bode gotovo razumela, ako tudi govori hrvatski. — Potem iz raznih rubrik dokazuje, kako se troBi brez obzira na proračun. — Štipendije dajejo se dijakom, ki študirajo v Italiji, da-si imamo v Avstriji dobrih zavodov (za sadjarstvo), daje so štipendij tudi nekemu italijanskemu podaniku — a našim dijakom na Reški hrvatski gimnaziji odrekajo se, ker da so v — inozemstvu I — Konečno dokaže, da je deficit večji, nego je izkazan in za pokritje navaja se ostanek prejšnjega leta, ne da bi bila zabeležena njega visokost. i) Posl. dr. V e n i e r poroča o sklepnem računu agrarnega zaklada za 1. 1890. in predlaga, da se potrdi. Posl. M a n d i č ugovarja v svojem in v imenu drugov, da se tako važna poročila tiskajo edino v italijanskem jeziku. Velik troftek te zaklade je ca deželni kulturni svet. A kako je ta sestavljen, kako deluje! Hiba pri glavi smrdi. Predsednik in odborniki ne razumejo našega jezika. Priznava predsedniku dru. Campitelliju, da je ruorda dober organizator, dober pravnik, a o kmetijstvu ne razume nič. Sploh so v kult, svetu zagrizeni naši nasprotniki, kateri delujejo proti našemu narodu. Kakor je bil lahkomišljeno sestavljen proračun, tako se je trosilo brez Bmisla. V proračun stavilo se je 6100 gld. vladne podpore, a dobilo samo 2100 gld. Moralo se je torej brisati v posameznih rubrikah. Prav je, da se je to storilo v prvi za potne tro-ške, nikakor pa se ne bi bilo smelo v 5 rubr. za podpore okrajnim za-, drugam, v katerej se je prihranilo od proračunanih 1400 gld, celih 1000 gld. Povsem nepotreben je trošek 4. in 6, rubrike, a izdalo Be je pri 4. rubr. za pisarniške troške 600 gld. proti preračunanim 500 gld,, a v 6. rubr. za italijansko statistiko 450 gld. proti preračunanim 100 gld. Tajnik kulturnega sveta je dobro plačan iz druge zaklade, a tu se mu dajejo nove nagrade. Gosp. zadrugo so odvodne in dovodne žile srca — kulturnega sveta, a proti njim postopa se z vso zagrizenostjo, ako jih vodijo Hrvati in Slovenci. Zato ne morejo imeti nikacega zaupanja. — Podgrajska, ki izvrstno deluje, morala si je naročiti ovce Bergamaškega plemena s pomočjo c. kr. kmetijsko družbe v Ljubljani. TJsiliti so jej je hotelo italijanske pluge „Aquila", ki niso sposobni za one kraje, kar je dokazala. Zato ni dobila — nič. KaBtavska, ki tudi lepo napreduje, prosila je ameriških trt, a dobila ni niti odgovora. Tu na mizi pa najdem list, s katerim se nam ponuja 32.000 tacih trt. Kavno tako ni dobila odgovora, ko je prosila za pomoč pri napravi trtnih nasadov in nabavi škropilnic. Pri lanjskem zborovanju kulturnega sveta stavili so naši zastopniki jako važne predloge v italijanskem jeziku, a brez koristi. Kulturni svet ne širi kulture, nego se čuti poklicanega za misijo itali-janstva. Zato ta stran zbornice nima vanj nikacega zaupanja in bode glasovala proti odobrenju računov, j) PobI. dr. Bub ba poroča o sklepnem računu zemljiško-odvezne zaklade za 1. 1890. — Sprejeto. Predsednik odloži ostale točke dnevnega reda za prihodnjo sejo, ki bode v torek in sklene zborovanje. Politični pregled. Notranje dežele. Deželni zbor Češki. Dne 14. t. m. vršilo se je prvo čitanje vladnih spravnih predlog. Po izjavi Mladočehov, da ostanejo na svojem poznanem stališči, predlagal je poslanec knez Windischgraetz, da se predloge izroče posebni komisiji, kar je bilo tudi vsprejeto. Spravna komisija izvolila je princa Ferdinanda Lobkovica načelnikom, Schmeykala in Trojana pa namestniki. Schmeykal je zahteval, da se k prvi seji povabi tudi namestnik, a predlog ni bil vBprejet. Pač pa so vsprejeli predlog Heroldov, da predsednik komisiji določi dnevni red za prihodnjo sejo. Vnanje države. V italijanski zbornici je rekel dno 15. t. m. minister državnega zaklada — pri obravnavanjih o popravljenem proračunu — da ne bodo dolgo trajalo, ko se il.j.ieže ravnotežje v državni upravi. V svojem govoru izrekel se je gospod minister za to, da se Italija posluži klavzule 0 vinski carini v avstr o - italijanski trgovinski pogodbi. Takozvani welfski fond, to je po pruski državi v letu 1868. zaplenjeno premožonje pokojnega kralja hanoveran-skega Jurija, izroče menda vender njega sinu vojvodi Cumberlandskemu. To premoženju upravljala jo vlada brez vsacega nadzorstva in so se dohodki zlorabljali za rasne, ne baš častne namene. Srbski vladni list „Srbske Novine" prinesel je dne 12. t. m. nastopno izjavo: „Na prošnjo Njeg. Veličanstva, bivšega kralja Milana in izpolnjevaje določila §. 44 meščanskega zakonika dozvolil je minister notranjih zadev dne 4. oktobra 1891, št. 15.370 prosilcu, da sme izstopiti iz srbske državne zaveze, o čemur je napravila policijska prefoktura mesta beligrajskega istega dne, st. 15.480, dotično pismo. To pismo ima predpisano potrdilo ministrov notranjih in vnanjih zadev ter se je dostavilo prosilcu za nadaljuo uporabo. Po takem je bivši kralj Milau Obronovič prestal biti državljan kraljestva srbskega." Po tej izjavi ne sme se Milan nikdar več vrniti v Srbijo, izvzemši slučaj, da kralj nevarno oboli. Milan je prenehal torej biti srbski državljan in seveda tudi ud kraljeve hiše srbske. S tem izgubi tudi pravico do nadzorstva nad vzgojo kralja Aleksandra, koje nadzorstvo pripade sedaj kraljevim regentom. Toda motili bi so, ako bi menili, da se je Milan kar tako odpo vedal vsem tem pravicam, ampak on je hočo prodati ! Pravijo, da zahteva dva milijona za to svojo „žrtev". Tak je in tak ostane, dokler bodo živel. Milan se je tudi že odpovedal kot imatelj avstrijskega peš-polka št. 97. Na mesto umorjenega diplomatiškoga agenta Vulkoviča imenovala je bolgarska vlada D i m i t r o t a diplomatičkim agentom v Carigradu. Različne vesti, Njeno Veličanstvo, presvetla cesarica odpotovala jo učeraj ob 11. uri prodpo- ludne iz grada „Miramar" na otok Krf, j kjer ostane kaka dva meseca. Poveljnik ladiji, na kojo se je ukrcalo Njeno Veličanstvo, je linijske ladije kapetan, Conte Cassini. Njeg. Veličanstvo presvetli cesar odpeljal se je iz Miramara v predučerajšnjem popoludne ob 4^ uri. Tržaški mestni svet imel je sinoči svojo sejo. K naredbi namestništva, da naj bi občina odposlala svoje zastopnike k ko-misijonalnim obravnavanjem glede osnove jedne slovenske narodno šole v mestu, stavil je Šolski odsek nastopni predlog: „Ker obstoje v naših predmestjih slovenske šole, koje morejo brez vsake težave obiskovati otroci slovenske narodnosti, bivajoči v mestu, ali pravo za pravo na periferiji mesta, in se gotovo ne pokaže potreba osnove slovenske šole v mestnem obsežju, je šolski odsek tega menenja, da mestni svet ne odpošlje nobenega zastopnika k tem komisijo n a 1 n i m obravnavanjem." Ta predlog je bil vsprejet z vsemi glasovi proti glasovom okoličanskih zastopnikov in menda jednega svetnika na desnici. Za danes nam prostor ne dopušča govoriti obširneje o tem sklepu. iz deželnega zbora isterskega. V seji dne 15. t. m. interpelova! je posl. La-ginja vlado in deželni odbor radi pristranosti pri podeljevanju Btipendijev. Deželni odbor ni hotel dati odgovora, ker je bila interpelacija pisana hrvatski. — Posl. Flego je interpeloval vlado in deželni odbor radi imenovanja občinskega zdravnika v Buzetu. Deželni odbor noče odgovoriti iz istoga uzroka. Vsprejeli so potem postavo, s kojo se proglašata Mali in Veliki Lošinj zdraviščem in postavo, s kojo se uvrščajo kvarnerski otoki v obsežje za pogozdovanje Krasa. Kako to P Slučajno nam je došlo v roke letno poročilo „društva tiskarjev, ka-menopiseov in kamenotiskarjev na Kranjskem za leto 1891." Čudom smo se pa začudili, videči, da je to poročilo od prve do zadnje besede nemško, izvzemši naslov in nagovor, ki sta dvojezična. Ču-diti se moramo tembolj, ko nam je znano, da ima Ljubljana pet narodnih tiskarn in jedno samo nemško, ti še gledč na to poslednjo je obče znano, da se redi in pase iz slovenskih jasli; — čuditi se moramo temu klečeplazenju pred nemškim tiskarskim življem, došlitn iz tujine, ako pomislimo, da je mej 72 člani, 59 Slovanov, d le 13 Nemcev, d še mej temi „Nemci" je šest Ljubljančanov po rodu. Žalostno ! Italijanski modrijani imajo v Trstu le malo sreče, kar kaže, da pretiranemu ita-lijanstvu v Trstu ne veje tako ugoden zrak, kakor je misliti, ako se čitajo tržaški časopisi. Nedavno je prišel tu sem nek italijanski „filozof", profesor Sbarbaro iz Kima ter imel tu par javnih predavanj, katera sta bila neki prav dobro obiskovana. Vsi tržaški listi so tedaj hvalisavo pisarili o velikanskih umnih zmožnostih in učen-jaški dovršenosti rečenega filozofa ter vabili učonega moža, da priredi še jedno predavanje. Sbarbaro je potom še taval v Pulju, Gorici, na Beneškem ter se dal pregovoriti, da je obljubil za minolo nedeljo popularno predavanje o socijalizmu. Ali predavanje to se ni moglo vršiti radi „nepričakovanih ovir" — ker so nekda učenega modrijana v Latisavi na Beneškem natopli radi njega prevročih idej — ter se je moralo preložiti na jutrašnji večer v gledišču „Rossotti". Kar najbolj označuje značajnost in doslodnost tržaških La-ho nov, jo pa sledeče. Sbarbaro je protivnik onih modernih socijalnih idej, o kojih trde, da zastopajo laško delavstvo v Trstu. Nekateri teh delavcev so se tudi oglasili ter javno grajali njega socijalno modrovanje. To je bilo zadosti, da zapre Bapo laškim časopisom tako, da so od prevelike hvale koj proskočili k graji in kakor so začetkom hvalili Sbarbaro kot veleuma in prvega modroslovca, zamečajo ga danes mej pustolovce, klepetulje ter, potegnivši I z onim parom laskih delavcev, odganjajo občinstvo sploh od predavanja, ki se bodo vršilo jutri. Pisava ta označuje zopet kakšni figa-možje so nekateri lahonski po-litikomešalci v Trstu in laška Žurnalistika v obče. — Zidarji namerujejo, kakor beremo v tržaških časopisih, sklicati nek shod, na katerem se imajo določiti pogoji, plača in doba dnevnega dola za zidarje Bploh. Poseben odbor naznanil je to zadevo laškemu društvu „Societk Operaia" ter prosil, da isto vzame stvar v roke ter jo izvrši. Društvo to je tudi obljubilo zavzeti se za zidarje ter izposlovati pomoč pri društvu inženirjev in arhitektov v TrBtu. Vendar pa „Operaio" ne daje zidarjem dosti upanja, da bi se zadeva rešila za nje ugodno. Brez dvojbe bodo Lahi, ako se jim posreči le mrvico koristi doseči za delavce, obesili to na veliki zvon t.er razupili kot velikansko pridobitev zahtevajoč od delavcev, da za to zataje svoj jezik in mišljenje. Kolikor je nam znano, so tržaški zidarji zvečine samo slovenskega rodu, okoličani in nekoliko zunanjih Slovencev; istotako je uprav mej okoličani največ podjetnikov del. Radi česar bi bili zidarji gotovo boljše učinili, da so se privatno pomenili ter ae v svojem krogu posvetovali in določili ali pa zadevo poverili slovenskemu delavskemu društvu. Brez dvojbe bi isto dosegli, kolikor s tem, da so se zatekli k najhujšemu lahonskemu društvu. „Mattino" se repenfii. V tem ko so vsi drugi listi modro molčali zadnje dni v zadevi slovenske šole v Trstu, menda pričakujoč sklepa mestnih očetov, ter je celo rudeči „Indipendente" o tem zinil le par stvarnih besedi, razkoračil se je minolo nedeljo poluuradni „Mattino" ter prevevši iz židovske „Presse" par laži o tej šoli sklenil svoje čenče tako le : „Noi aggiun-giamo che nessuno potrti o b b 1 i g a r o i a pagare di nostra scarsella le scuole che gli sloveni si sognano di pian-tare nell' i t a 1 i a n a Trieste. Cantino e fisehino, ma questo gusto non 1' avranno I* — Torej denar, ki ga plačuje slovenski davkoplačevalec v občinsko blagajno, ta je laški denar?! S pridelkom „i t a-liana" jo „M a t t i n o" menda hotel samo označiti, da se v TrBtu sploh od nasprotne strani dela, da Trst postane reB — italijansk. Sicer pa nimajo mestni očetje v znani kolibi v zadevi slovensko šole izroči zadnjo besedo. K večjem bodo napeli vse svoje moči, da jo preprečijo, ali tudi mi ne bodemo mirovali, dokler se nam ne izvrši pravica. Pojasnilo. Italijanski listi poročajo, da je neki C. D. iz Podgrada poslal za „Lego nazionaie" tam nabrani znesek. Ker so je marsikdo začudil, čitajoč to veBt, pojašnjujemo, da se je donar nabral v tako zvani „Italiji", katera šteje 6 tujcev, vse take, ki ne bi smeli na tak način de-monstrovati, ker bi morali pomisliti na svojo odvisnost. Se ve, da v sedanjih razmerah marsikdo pozablja na to, a mogoče je vedno, da bo razmere sčistijo. Vsokako pa občudujemo eneg:i, katerega hrani znani rodoljub Goriški. S. Družbe sv. Cirila in Metoda žonska podružnica v Ormoži je imela 21. svečana t. 1. svoj prvi občni zbor. V načel-nistvo so voljeno p. n. gospe in gospice : Koza M i k 1 o v a, prvomestniea, T i -lika Freuensfeldova, tajnica, M i • cika Sova, blagajničarica ; njihovo namestnice so: Amalija Vrtnikova, Terezija Magdičova, Titika K a n d r i č o v a. Mlada podružnica vrlo vspeva in ima že 4 ustanovnice, 43 letnic in 13 podpornih udov; osem dni po prvem občnem zboru pa nam je poslala 100 gld. Naj bode Ormož s svojo novo žensko in vzgledno moško podružnico bodrilo drugim slovenskim mestom in trgom! — Isti dan kot v Ormoži, imela jo tudi podružnica v Ponikvi občni zbor, kateroga so se udeležili domoljubni Šmarčani, Š o n t J u r č a n i in C o 1 j a n i. 0. g. župnik Matej Vrečko je dal lepe podobe, da se ž njimi ozalšali prostore za zborovanje. Sploh načelništvo jako hvali neutrudno delovanje č. g. župnika za našo družhp. In res so samo njegovi služabniki darovali 3 gld. 40 kr. — Pri lborovanji so bili navzoči tudi kmetski posestniki iz okolice, ki kažejo veliko navdušenje za narodno stvar. — Iskreno so zahvaljujemo vrlim domorodcem, ki se trudijo, da podpira celo prosti narod namene našo družbe. Sad takega domoljubnega delovanja jo sploh občno zanimanje za našo družbo, posebej pa še n, pr. veseli pojav, da smo dobili v kratkem času zadnjih treh dni devet darov iz raznih krajev slovenske domovine. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda bo nabrali povodom krsta prvorojenca v družini Josipa Čehovina 2 gld. 74 kr. Slovenci posnemajte ta lep vzgled ! — Karol Hut voj. župnik iz Zagreba daroval je 2 gld. 50 kr. Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-Ijah bode imelo v nedeljo 27. t. m. ob IV«. uri pop. v dvorani krčmo „Pri društvu" svoj redni letni občni zbor. Predsedništvo „Tržaškega podpornega in bralnega društva" nam javlja, da se je pri občnem zboru novo izvoljeni blagajnik, g. A. RuŽička, zahvalil na tej čaBti ter da blagajniški posel nadaljuje gosp. Ivan P r e 1 o g. Člane „Del. podp. društva" opozarjamo, da je v nedeljo ob 5. uri popoludne volilni shod v društvenih prostorih. Zdraviško društvo. Danes zvečer ob 7 >/». uri predaval bode v veliki borzni dvorani gosp. dr. S c h i a v u z z i o „nalezljivih boleznih14. „Rojansko posojilno in kons. društvo" naznanja tem potem svojim udom, da bode imelo svojo uradne ure : vsako sredo zvečer od 6—7. ure in vsako nedeljo od 9—10. ure predpoludne. Udjo, ki bo še minolo leto pristopili, se vabijo, da pridejo po svojo dividendo, ako so vplačali svoj delež, ali da prinesejo seboj svojo zadružno knjižico, da se jim dividenda pripiše k vplačilom. Novi udje naj se pri-glašajo omenjene dni v društveni pisarni v Rojanu. Vreme. Ker bo ni mraz zjezil v pravi zimi ter je pustil pustnim norcem uganjati svoje burke, pokazal je v postu svojo moč. In zares smo imeli zadnje dni hude dneve, snega, požledi in mraza. V nedeljo jo skoraj ves dan snožilo, a sedaj se je sneg otajal in upati je, da napoči zaželena pomlad v vsej svoji krasoti. Umrlo je V Trstu od sobote 6. marca do vštetega 12. marca 63 možkih in 51 žensk; ukupno torej 114 oseb. Drobnosti. 241etni mornar M. Kusevič je barval Lloydov parnik „Narenta" ter izgubivši ravnotežje padel v morje mej parnik in breg tako nesrečno, da se jo močno poškodoval v obraz, zlomil si desno roko in razbil čeljusti. Prenesli so ga v bolnioo, kjer težko okreva. — Zaprli so necega 32lotnega Jos. Gorupa, obdolženoga tatvine izvršene pri nečem vratarju v Trstu. — V luknjo so odvedli tudi neko 33letno gospodično iz Dubrovnika, ker je rada zmikala tujo robo. Samomor v bolnici. Nek 29 letni Anton Schuman delavec iz Trevisa ležal je kacih deset dni v bolnici bolan na je-tiki. V nedeljo zjutraj, ko se je postrež-niča oddaljila od njega, izdrl je samokres izpod blaznice ter se ustrelil. Čudno jopa, da se v Trstu celo v bolnici s samokresom ubivajo. Tako nevarno orodje bi morali vendar odstraniti od onih, ki v bolnici iščejo zdravniške pomoči. Poziv. V nedeljo ob 5. uri popoludne je v prostorih „Del. podp. društva" posveto-vavje radi volitve novega odbora pri prihodnjem občnem zboru toga društva. V Trstu 14. marca 1892. Ivan Hvastja na&elnik nadzornikov. Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča ae najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina. Cl. B. Modic in Grebene, nsV°l!.u.»i in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in S. duhoviiČino na svojo zalogo porcelanskega, Bte-klenoga, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. Antnn Pnrltai na vo^lu ulice Ghe«a MlllUll rUUIVclJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice. Cl Gostilna „Stoka", staroznana pod imenom „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Cl. Ivan Prelog Tronin llolol/ Piazaetta Cordarioli Št. I I CllIJU UCian 3 blizo novega trga, prodaja izvrstne jestvino : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah. Karol Colja, žganj arija in tobakarna v ulici Via Arcata, nasproti liise Caeia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter. Cl. Anton Krajcer, Piazza Bariera vec-chia, pokarija in trgovina z različnimi jestvlnami: moko, riiem, oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje slavnemu občinstvu. Cl. Anton Ščuka Via Barriera vecchia št. 19 III. nadhtropje, izdeluje možke obleke po najnovejšem kroji. V njega de-lahiici vsprejemajo se tudi naročila na raznovrstno možko in žensko perilo, kojo ne izdeluje lično in po najugodnejših cenah. Cl. priporoča svoji trgovin _ v Via del Bosco št. 2 (uhod na trgu Btare mitnice, Piazza Barriera vecchia) in v ulici Moiin a vento it. 3. Prodaja j proviziji različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne j vrste domače in vnanje pridelke. C. Na obroke po eden in dva goldinarja na mesec prodaja podpisani postavno dovoljene loterijske srečke; žrebanje 3 do 6krat na leto, dobitki od 10 do 150 tisoč gld.; po plaćanju prvega obroka vsakdo je lastnik srečke, Podpisani prevzame tudi verifikacijo vsakovrstnih starih i novih loterijskih srečk in papirjev proti jako nizki 1-3 Karol Hrovatin CnflTf} Commercio. Gostilna „Alla Vittoria" | Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice ; Hosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna j jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Marija vdov. Juliany V TRSTU razpošiljalnica v poštnih zavitkih po 5 kil, priporoča se hI. občinstvu zagotovljajoč odpošiljati izbrano blago, kakor pomaranče, limone, mande-rine, tige (smokve), suho grozdje in vsakovrstno suho sadje iz iztoka, kavo čaj, delikatesne itd. kakor tudi listje iz lovorja „thuje* itd. -- Vse 13-13 po najnižih dnevnih cenah. Griena bol kašalj, hreputavioa, promuklost, nazeb, zadavica, rora. zapala ustijuh itd. mogu se u kratko vriemo izliečiti rabljenjem NADARENIH 1-8 Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) Sto jih gotovi Prendini, lučbar I Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjfnih kašljnč noeih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestajo kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prondini", Ciena 30 nft. kutijici za)edno sa naputkom. Prodaju ae u Prendinljevoj ljekarni u Trstu (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljnkarnah avieta. 23—52 Lesna obrt in trgovina. V vseh strokah lesne trgovine, bodisi v pisarniških bodisi v praktičnih delih vsestransko dobro izvežban uradnik, ki ima mnogo skušenj tudi v trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in dru«*h trS™h raznovrstnimi domačinka vnanjimi pridelki. Cl. | JJ^ttS" K Josip Kocjančič, Via Barriera vecchia St 19, |/olor| čevljar v ulici .Caserma, lVClKtllj priporoča se najtopleje Andrej slovenskemu občinstvu. Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba. Cl. Kavarni ,Commercio' in ,Te-desco' pa v govoru, išče svojim zmožnostim in znanju primerne službo. Zahtevo glede plaču skromne. Iskaže se lahko z najboljšimi priporočili. Nasfop Kluzbe na željo takoj. Prijazne ponudbe naj se : blagovole poslati „sub: Adria* : na administracijo 1 -Edinosti". 1—3 Gostilna Piano v Križu pri Trstu priporoča se si. občinstvu zagotovljajoč dobro postrežbo z izvrstnimi vini in okusno kuhinjo. Črno vino po 36 kr. liter. Belo „ „ 32 „ 99 2-12 v ulici „Casermau, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. FIUJALKA mwwww usci irzasK.ni oiovencev vsen stanov. • . . ■ ■ Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. <*. PHV. R^SU*. KFMllDOgS, Z^VOdA Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča r Anton Šorli, kavarnar. Cl. za in obrt v Trstu. Piazza 8. Oiovanni, št. 1. j trgovina z mnogovrstnim ; lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, ! pletenino itd. itd. Cl. Martin Krže, Tiskarna „Dolenc" (narodni zavod v Trstu), Piazza della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Cl. 2l/f°/„ 2V.7« Anton Lampe, naslednik Jakob Hočevarja, Via Barriera vecchia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo itd. Cl. Ivan Umek, črevljarBki mojster, Via Ro-magna št. 6. priporoča se slavnemu občinstvu v vsa v njoga stroko spadajoča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cone. 60--18 Antnn \lv*ohon trgovina z steklovino milUII VldUCt, lonfienino in lesenino itd. v ulici Via C'anale (prva prodajalnica poleg „Ponte rosso") se priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem. Cl. Gostilna „Alla Croce di Malta" Via Valdirivo št. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Ivan c a. Cl. jedili tir U. M revija, Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, turšice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. trgovino Novci za vplafcila. V vredn. papirjih na V napoleonlh na 4-dnevni odkaz 2■/*% ! 30-dnevni odkaz 2% 8- „ 3% i 3-mesečni 30- „ 3 V4% 1 «- • Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri so nahajajo v okrogu pripozna se nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 15 jannvarja, 19. januvarja in 10. februvarja. Okrožni o d o vplivanju slada na turšico. Na ogled so spričevala najvišjih avtoritet. Cena: 8 stoklenice z zabojm gold. 3, 6 steklenic gold. 5, 12 steklenic gold. 9. Albert Zenkner 1-6 4—6 lznajditelj maltoznlh preparatov, Berlin (26). Vinski ekstrakt. Za tronotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano specijaliteto. Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži so gratia. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja-čevanje žganih pijač; ta esenna podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva lo pri meni. Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vštevši pouk o uporabljanju. Razun teh spocijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih llkerov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Kecept prilagajo bo gratis. Cenik franko. Kari Filip Pollak, E88enzen-Specialitaten-Fabrik 20-20 in PHAfi. 29-50 Iščejo se Solidni zastopniki. Ivan Kanobel, nasproti velike vojašnice, prip oroča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od 5 kil. naprej po najnižji ceni. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine 24-6 franko t Vekoslav Moder, plr mojster „Piazza Casi'rma", «e priporoča Blav. občinstvu. — Prodaja vaeh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrat moke itd. po najnižjih cenah. Cl. Mlekarna Frana Gržine iz at. Petra na Notranjskem (Via Campanille v liiši Jakoba Brunnerja št. o (Piazza Pnnterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter no-posredno iz 8t. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanjo posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Isti je odprl tudi podružnico v ulici S. Sebastiano blizo solnega trga. Cl. Precastiti duhovščini se vljudno podpisani priporočam za napravo crkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot*. Mon-štranc, kelihov, ciborije, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Staro reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Na željo pošljem ilustrovane cenike franko. Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gorz). Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko ! Naznanilo! Podpisani čuti se dolžan jnviti, da, kakor prejšnja, tako so tudi lotos v Bosni Hercegovini proti sredi februvarja začno dela pri Zo-luznili cestah, ki so bodo najbolj razvila v mesecu marcu. Da bi delalci, ki so tja dol namenjeni, ne zgubljali v Trstu časa (čakajoči odhod parni-kov trošoč denar po nepotrebnem, zakaj hrana in stanovanje sta draga) vsojam si naznanjati, da bodo brzi L'oydovi parniki ki plujojo moj Trstom-Metkovičem, v 3(i urah < d danas na prej odhajali vsako nodeljo in četrtek ob 7 urah zjutrnj. Zatega delj bodo mornli rečeni delalci biti v Trstu žo v soboto al sredo zvečer. Da bi pa isti nt imeli nikacih sitnosti; dasi pri-skrb6 vozni 1 i h t dan njihovem prihodu, podpisana Agencija jo odredila in do učila vso svoje podrojence, da se Bnidejo na kolodvoru ter spremijo prišloce isti večer, da ni vkupijo vozni list. — Iniajoč spominana agencija svojo pisarno biizu pomolu od koder odhaja parnik, delnici bodo leliko v njej shranili svojo potno prtljago in drugo jutro ob G uri zo[>ot vzeli, da odidejo na parnik. Vozni listi so bodo oddajali po znižani ceni. 9=22 Car (o Pirelli mej narodni agent in spediteur TRST in REKA. Opoillhu. Kdor so obrno do p< drodjencev naše agencijo, zadostuje, da povpraša vsako uniformovano osebo, katera mu bodo povedala. Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Trstu.