Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
in
upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 23.
V Ljubljani, 12. septembra 1921.
Leto I.
Izhaja vsak pondeljek zjutraj
Celoletna na* ročnina 120 mesečna 10 „ Posamezne Številke se ra-čunljo po 2 K.
Inseratl se računajo: pol str. 800 K, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 1 K.
C*
Najnovejse.
Načrt volilnega zakona za parlament.
(Telefonska depeša našega belgrajskega zaupnika.)
Nov položaj.
Belgrad, 11. septembra. — Med voditelji radikalskega in demokratskega kluba se vrše dalj časa posvetovanja o novem volilnem zakonu za parlament, ki pride še letošnjo jesen na razpravo. Ciij gre za tem, da se za vedno odstrani nevarnost, da bi prišla današnja opozicija do vladne moči. V ta namen se hoče zadeti vse takozvane pokrajinske politične stranke. Novi volilni zakon naj bi zato ruzločeval med »večinskimi" in »manjšinskimi*1 strankami. Med »večin-ske“ stranke bi se štele zgolj one, koje delujejo v celi državi. Glasovi, oddani za to ali ono „večinsko“ stranko, bi se v vsej državi skupno šteli in se nato določilo njeno število poslancev. Obenem bi se določilo, da pripade »večinskim” strankam večje število mandatov kot pa »manjšinskim**, analogno kakor je to predvideno n. pr. v srbskem občinskem volilnem zakonu. Tako se namerja obrez močiti vse pokrajinske, to je .»manjšinske** stranke: Radičevo stranko, SLS v Sloveniji, zemljorudnike v Srbiji, narodne socijaliste, muslimane itd. Zatrjuje se, da je Samostojna kmetijska stranka že pristala na ta načrt volilnega zakona, ker se namerava združiti s srbsko radikalno stranko kot njen slovenski sestavni del. Na ta način bi se radikalci in demokrati iznebili tudi v Srbiji svojega hudega konkurenta, zem-Ijoradnikov, ki se širijo na račun obeh teh vladnih strank zlasti v Šumadiji. Ta-
ko je razumeti Pašičev poziv na reorganizacijo radikalne stranke, ki naj se spremeni iz pokrajinske (srbske) v državno stranko. O tem bodo razpravljali tudi demokrati na svojem predstoječem kongresu. Glede soc. demokratov se govori, da bodo prišteti k »večinskim** strankam, ako se izvede že započeto ujedinjenje; sicer pa ne.
Pripis uredništva:	To	poročilo	je
važno. Prejeli smo ga od strani, ki ji moramo verjeti. Sedanje vladne stranke bodo ta svoj načrt utemeljevale z narodnim jedinstvom, centralistično ustavo in upravo. Ce se ta načrt, ki je oči-vidno posnetek Clemenceau-jevega volilnega reda, izvede, se bodo plemenska nasprotstva še bolj poostrila, zlasti med Hrvati in Srbi. Vladne stranke nameravajo na ta način tudi preprečiti politični upliv tujerodnega življa n. pr. Nemcev in Madžarov. — Na drugi strani bo delavski stan prisiljen nastopati enotno, pa tudi Radič bo primoran svoj hrvat-sko-seljaški pokret spremeniti v zgolj seljaškega. SLS in Pučke stranke ta načrt ne bo spravil v zadrego, ker jima preostane še reorganizacija v »katoliško stranko". S tem pa se bi pridružil k plemenskim sporom še verski boj: Hic katoliki, hic pravoslavni itd. Sedanji centralistični sistem odgrinja lepe razglede, zares!
Razburjeno učiteljstvo.
Maribor, 11. septembra. Učitelji, ki so danes prišli iz ptujskega okraja v Maribor, pripovedujejo, da je zavladalo med učitelji, ki pripadajo demokratski stranki veliko razburjenje zaradi dovoljenega vpogleda v akte glede afere g.
Peska. Oni pripovedujejo, da so jim obljubili strogo tajnost, ki je pa sedaj prekršena. Vsled tega se boje neposredno prizadeti gospodje neprilik, drugi pa so ogorčeni nad demokratskimi voditelji, ki dane besede niso držali.
Seja finančnega odseka.
Zagreb, 11. septembra. Iz Belgrada javljajo: Za soboto dopoldne je bila sklicana seja finančnega odseka, na kateri bi se imelo razpravljati o državnem proračunu. Seja pa zaradi pičle udeležbe članov odseka ni bila sklepčna. (To jasno dokazuje veliko »delavnost1* gospo-
dov poslancev, ki pripadajo večinskim strankam. Vrednost našega denarja, ki hemalo odvisi od urejenega državnega proračuna, stalno pada, draginja vsled tega raste, gospodov poslancev pa — ni! op. ur.)
Zmanjšan proračun.
Zagreb, 11. septembra. Iz Belgrada javljajo: Po osnutku finančnega ministra naj bi znašali državni izdatki okrog 9 milijard. Člani revizijskega finančnega odseka nameravajo izdatke znižati na 7, nekateri celo le na 5 milijard. Vsled znižanja proračunskih postavk bi od-
padlo mnogo podpor za razne kulturne utsanove, črtati pa nameravajo tudi mnoge investicijske izdatke, kar bo na razvoj našega gospodarstva uplivalo neugodno. Nedotaknjene bi ostale le postavke za vojsko.
Izpraznitev Baranje.
Zagreb, 11. septembra. Iz Osijeka javljajo, da so naše oblasti te dni definitivno zapustile veliko županijo Bara-
njo. V naši posesti je ostal le mali trikot med Donavo in Dravo, ki je velike strategične važnosti.
Nerednosti pri zaračunjavanju odškodnine.
Zagreb, 11. septembra. Kakor znano, mora Nemčija dobaviti naši državi na račun vojne odškodnine veliko število goveje živne in ovac. Za prevzemanje živine je odposlala naša vlada v Passau posebno komisijo, pri kateri so
ugotovili zadnje dni velike nerednosti. Neki bivši uradnik ministrstva za prehrano je oškodoval državo za mnogo tisoč dinarjev. Nemška vlada se je vsled tega v Belgradu pritožila.
Mažari in zveza narodov.
Zagreb, 11. septembra. Iz Belgrada javljajo: Jugoslovanska vlada je naročila svojemu zastopniku pri Zvezi narodov dr. Miroslavu Spalajkoviču, da vloži energičen protest vlade proti sprejemu Madžarske v Zvezo narodov. Protest se utemeljuje s tem, da bo Madžar-
ska poskušala potom Zveze narodov, doseči povrnitev razkralja Karla na Ogrsko. Izgledi Madžarske za sprejem v Zvezo narodov niso neugodni, ker računajo na podporo angleškega zastopnika Fischerja in francoskega zastopnika Reynalda.
Začnimo z dejstvi:
Vodja radikalne stranke v Srbiji ministrski predsednik Pašič je izdal na stranko poziv za reorganizacijo radikalne stranke. Reorganizacija naj se izvrši tako, da bo stranka imela svoje zastope po vsi državi, torej tudi po Hr-vatski in v Sloveniji.
Belgrajski listi, ki so navadno prav dobro informirani o položaju, pišejo zlasti v zadnjem času o razkolu med demokrati in radikali kot o izvršenem činu. Razkol je bil viden že takrat, ko eden najuglednejših politikov iz vrst radikalne stranke ni prisegel in je začel samostojno akcijo za novo politično grupacijo. Kljub vsem pozivom demokratov, naj radikalci pomagajo uničiti Protičev mandat, so se radikalci tej zahtevi trdovratno upirali in poslanec dr. Momčilo Ivanič je preprečil tudi demokratski poskus, da se spravi Protiča ob njegov mandat »na prevaran način*1, da se poslužimo Protičevih besed. Takratno držanje radikalov je kazalo na to, da v ozadju nekaj pripravljajo.
Danes so obrisi teh priprav jasnejši. Radikalci ne marajo več skupnega delovanja z demokrati. Pogajanja, ki so jih začeli demokrati z radikali glede nadal-njega skupnega delovanja tudi po sprejetju ustave so radikali očividno baga-telizirali. Dcmokratje niso nikdar dobili pozitivnega odgovora na svoje predloge, ker so radikalci vsa »pogajanja11 osten-tativno zavlačevali in odlagali. Istočasno so začeli radikalski listi ljuto napadati demokrate in njihovo politiko, v prvi vrsti Pribičcviča. Ti napadi so bili tako hudi in so se zlasti v poslednjem času tako poostrili, da je sklenil demokratski klub intervenirati pri Pašiču, seveda brez najmanjšega uspeha. Stari gospod se je skliceval na svobodo tiska ... Da, še več: radikalni vodje so začeli sami priobčevati in inspirirati v listih izjave, da je sodelovanje z demokrati nemogoče in da jih je treba prepustiti njihovi usodi; sporazum med obema strankama da ni bil nikdar iskren in odkritosrčen, niti za časa vojne ne, ko je bila koncentracija narodnih sil najbolj potrebna, kaj šele danes! Radikali naj gredo v opozicijo in pripravijo teren za nastop Stojana Protiča. Ker pa se tudi temu ne bo posrečilo sestaviti trajne vlade, zato je treba računati z možnostjo novih volitev, katere bi vodila radikalna začasna vlada.
V	zvezi s temi dejstvi naj omenimo še, da vzbuja pozornost zanimiva okol-nost, da ministra Puclja spremlja na njegovih agitacijskih potih po Sloveniji navadno glavni tajnik radikalne stranke dr. Vojislav Janjič.
♦
To so suha dejstva. Kaj sledi iz njih?
Po našem mnenju sledi iz omenjenih dejstev, da so se radikalci že zdavnaj pripravljali na odločilen spopad z demokrati. Bistvene razlike v programih ali načelih med eno in drugo stranko sicer ni, pač pa jih razdružuje dolgotrajni boj za oblast in moč v državi. Kdor ima v rokah oblast in moč, ki jo daje država, razpolaga s silnimi miljoni in je že vredno boriti se zato, komu v prid se bodo obračali. Z državnimi miljoni so pa vajeni razpolagati radikalci sarrti in ne trpe poleg sebe nikake konkurence, tudi demokratske ne. Zato je prej ali slej moralo priti do razkola. Radikalci so čakali le na ugoden moment, ki je po njihovem računu prišel sedaj, po razveljavljenju komunističnih mandatov.
Številčno razmerje med posameznimi strankami je radikalom pokazalo, da demokratje ne morejo dobiti potrebne večine s pomočjo ostalih klubov, s katerimi so se korenito sprli. Hrvaški poslanci ne pojdejo ž njimi, najmanje Ra-
dič, slovenski klerikalci seveda tudi ne. Demokratom ostaja le še skromno število socijalnih demokratov, o katerih je pa tudi še dvomljivo, ali bodo hoteli pomagati vleči zavoženi demokratski voz iz blata ali ne. Demokratje stoje danes osamljeni, ker so bržkone tudi njihove vezi s slovenskimi samostojneži že precej rahle. Muslimani bodo šli z onimi, od koder pričakujejo največjo korist, srbski zemljoradniki so pa načelni pro-tivniki bankokratske struje, ki v demokratskem klubu prevladuje na veliko nevoljo poštenih idealistov, ki bolj iz discipline kakor iz prepričanja še drže demokratski klub skupaj.
Osamljenost demokratov je za radi-dikale silno orožje. Ako hočejo demokratje še ostati na vladi, se morajo brezpogojno pokoriti diktatu radikalov. To je velik uspeh strankarske politike Pa-šičeve.
S svojo zvezo z demokrati radikali niso porušili vseh mostov za seboj. Tako kratkovidni politiki radikali niso. Preko Protiča so znali obdržati stalne stike s Hrvati in Slovenci. Danes so v prijetnem polžaju, da lahko ponudijo Hrvatom in Slovencem vse one ugodnosti vlade, katere so doslej uživali demokratje, sami pa sebi oslgurajo gospodujoč in odločujoč vpliv in položaj v državi. Za slučaj pa, če bi kakšna hrvaška ali slovenska skupina hotela svoj položaj izrabljati, v to, da bi pretila z izstopom iz vlade, ako ne bi mogla uresničiti vseh svojih političnih želj, imajo v rezervi pripravljene slovenske samostoj-neže proti slovenskim klerikalcem oziroma narobe, kakor bo nanesel položaj. Priznati moramo, da so radikali nedosežni mojstri v politični taktiki. Zadnji adut, ki ga drže neomejeno v roki, so pa še vedno — nove volitve, katere bi vodil radikal kot notranji imnister.
Ta položaj bodo morale upoštevati tudi slovenske politične stranke in ni dvoma, da bodo nove razmere v osrednji vladi znatno vplivale tudi na politično grupacijo v Sloveniji. Osamljenost demokratov v centrali utegne dovesti že itak maloštevilno demokratsko stranko v Sloveniji do popolnega razpada: en del se bo priključil narodnim socija-listom, drugi pa radikalom. Izkušnja kaže, da Pašičev poziv na reorganizacijo radikalne stranke v Sloveniji ne bo ostal klic vpijočega v puščavi. Mnogo jih ne bo, ampak vpliv bodo imeli in to velik vpliv. Vpliv je pa za našo inteligenco, kolikor je ni materijelno neodvisne, silno vabljiva stvar. Zato utegnemo doživeti v Sloveniji interesanten pojav, da bodo »slovenski radikali**, ki se bodo rekrutirali iz staroliberalne stranke, pod firmo radikalov nastopali proti »klerikalcem**, dosedanjim zaveznikom radikalne stranke, in pa obenem proti liberalnim demokratom, največjim nasprotnikom radikalov. To bo zmešnjava na celi črti, slasti ker bodo v njo zapleteni tudi slovanski samostojneži kot skrita radikalna rezerva ...
Vse te račune pa utegnejo nove volitve temeljito prekrižati. V Sloveniji se bo to gotovo zgodilo. Vlada bo sicer podpirala samostojneže, forsirala bo radikale, ampak pomagalo nc bo nič. Slovenija je danes politično že toliko napredna in šolana, da vladna pomoč nobeni stranki ne bo pomogla do veljave, ki ni zasidrana v ljudstvu. Med slovenskim ljudstvom pa ima odločilno besedo duhovnik. Ta ugotovitev mogoče komu ne bo prav, ampak dr. Žerjav naj nam ne zameri, če jo kljub temu zapišemo, ker je tako. Danes stoji slovenska duhovščina v opoziciji, kar ji bo njeno delo še bolj olajšalo in za nas ni dvoma, kdo ima v bližnji bodočnosti v Sloveniji najboljše politične šanse.
Organ za propagando klerikalizma med Maribor za revizijo reakcijonarne ustave? naprednimi ljudmi.
To smo namreč mi. To resnico je odkrilo centraldemokratsko „Jutro" v neki polemični notici v preteklem tednu. To razkritje pa nam daje prijeten povod, da se enkrat natančneje pomenimo o vsem tem. V tem izreku naših liberalcev se zrcali namreč vsa duševnost sedanjega časa pri nas. Kdor zasleduje duševno in gmotno življenje človeštva v naši dobi ter ga skuša z doživetjem v krajši ali daljši dobi tudi do dna proučiti, bo preje ali kasneje spoznal, da se človeštvo nahaja v veliki duševni krizi. Vojna in vse njene poledice so voz, na katerem se je do leta 1914. vozilo človeštvo, vrgle s tira; sedaj pa iščejo modrine tega sveta novega tira, po katerem naj bi voziček poslej tekel. Vojna ni le podrla cesarskih in kraljevih tronov. Nasprotno, to dejstvo dokazuje, da se je v dušah ljudi zvršil preporod, revolucija, nič manjša kakor je bila duševna in ma-terijelna revolucija v Rusiji. Vse mogoče filozofije, vsi mogoči nauki, vse mogoče vere — vse je doživelo velikanski pretrcsljaj, vse išče novih potov, novih ciljev, novih spoznanj. Socijalizem, n. pr. trdno oklepajoč se gmotnih dobrin tega sveta, je doživel katastrofalno razbitje. Od kolektivizma socijalne demokracije preko vseh mogočih faz do bolj-ševiškega komunizma, je šla pot razbitih in izmučenih delavskih množic. Stari nemški socijalist May Schippel piše („Soz. Monatshefte", 15, Heft 1921) o tem sledeče: „Odrekli smo na vseh mogočih poljih. Sreča in zopet vedno le sreča (Ali naj imenujemo to že svojo usodo?) nas je dvignila v sedlo in mi naj bi končno vendarle enkrat že pokazali občudujočemu svetu, kaj se to pravi, jahati naravnost na cilj. Toda godi sc nam kakor v burleski. Sedaj nam spo-drsuje na desno, sedaj zopet na levo. Sedaj se lovimo za grivo, sedaj zopet za rep. Kobila pa teče z nami, kakor sama hoče; ostati v sedlu, to je vse, kar ho-čcmo.“
Tu je jedro. Človeštvo je izgubilo cilj. Zakaj? 2e pred vojno ie bil svet zmaterijaliziran. Danes j^ še bolj. Ljudje se love zgolj še za gmotnimi dobrinami tega sveta. Love se samo še za denarjem. Človek je pozabil, da je smet, malovredna, nič pomembna smet v poznanem mu vsemirju. Človek je pozabil, da so nad njim moči, ki jih ne more doumeti, niti spoznati niti zapopasti. človeštvo je postavilo na oltar denar — zlato tele. Okoli tega malika sedaj pleše in ga moli. To je znak sedanje pretirane kapitalistične dobe! človek je bil pred vojno in v vojni kruto, nečloveško varan in ponižan. Po vojni se je ponižal še bolj; utrujen in izmučen je pbdel na kolena pred zlatega malika. Ta malik mu naj nadomesti — nedoumljeno silo, ki vlada nad njim, ki je nikoli ni doumel, nikoli doumeti ne more. Pač mu časih pridejo misli, da je vse to, kar počne, samoprevara, neumnost, nedostojnost. Toda boji se zasmehovanja, sram ga je pred enakimi soljudmi. Šele, ko vidi, da so mu moči opešale, ko se mu zdi, da prihaja smrt, se zave, da je zlati, kapitalistični malik, ki je plesal okoli njega, in ga molil kot božanstvo, nič, da je mrtva stvar. Takrat se zbudi njegova zavest, takrat prosi za kompromis z neznano mu silo nad njim in nad svetom. Takrat se podvrže vsem predpisom in ceremonijam te ali one cerkve, takrat postane — klerikalec.
Vsa ta procedura pa ni „klerikali-zem“, ampak to je tisto kričavo in bolno, za denarjem, za bogastvom in zlatom hlepeče svobodomiselstvo! Kaj je torej „svobodomiselstvo“, kakor ga obično poznamo mi? To je razuzdanost in bo-žjetajstvo zaradi mrtvega malika, v na-di, da bo zadnji trenotek še možno skleniti „kompromis“ z nebesi. Pa prav nič drugega. Zakaj i pri maliku i pri kompromisu z nebesi ni niti trohice — prave religijoznosti, verstva. V življenju špekulacija, zadnji trenotek pred smrtjo špekulacija — to je klerikalizem!
Mi tega in takšnega klerikalizma ne potrebujemo, ampak ga odklanjamo. Mi odklanjamo tudi družabni ali politični klerikalizem. Politično vzeto je klerikalizem politična in družabna nadvlada enega samega (duhovskega) stanu. Takšna nadvlada dandanes, po svetovni vojni, ni nikjer več mogoča. Zlasti ne v naši državi, ki ima pretežno pravoslavno
prebivalstvo, pa tudi v Sloveniji ne, čeprav je pretežno katoliška. Toda kakor je kmet, delavec, učenjak itd. lahko dober in pameten človek, s katerim je skupno delo za ljudstvo mogoče in potrebno, tako je to mogoče tudi z duhovnikom, ki živi med ljustvom in pozna njegove napake in vrline morda boljše ko vsak drugi.
V Jugoslaviji odklanjamo toraj »klerikalizem", odklanjamo nadvlado tega ali onega stanu, priznavamo pa vkljub kapitalističnemu zlatemu teletu, višjo moč nad nami, ki iščemo v njej pravičnosti in sodbe. To je Etos, to je — Bog. Ali ima ta Bog brado ali je nima — je povsem postransko. On je in ker je, je pravičen in vsem enak. To mora priznavati tudi država, če naj bo ona tudi moralna, etična stavba.
Spominjamo pri tem na tistega srbskega kmeta, ki se je oglasil k besedi na nekem demokratskem shodu v Srbiji pri zadnjih volitvah v konstituanto. Tisti kmet je povedal gospodom, ki so prišli iz Belgrada govorit na shod sledeče: Vi mi govorite o državi in njeni veličini! Vi mi govorite o „prečanih“ in njihovih strankah! Vi mi govorite o nekakšnem ujedinjenju! Prav. Ampak, gospodje jaz ne vem, kaj bi z vsem tem počel. Kadar potrebujem dežja — ali mi ga da država? Kadar potrebujem suhega vremena — ali mi ga da država? Kadar mi preti toča — ali jo bo sprečil vaš minister? Jaz potrebujem predvsem nebesa, Boga. Če imam tega za seboj, potem bo dobro. Če pa je on meni neljub, mi tudi država ne more pomagati!"
To je resnična zgodba. Ta srbski kmet je bil zelo pameten človek. On išče resnice tam, kjer edino jo more najti. Poglejmo ruski 180 milijonski narod. Že štiri leta išče novih orijentacij, išče resnice, pravice, Boga. Veliki Rus Lev Tolstoj je iskal to večno resnico v krščanstvu. Dostojevski, eden največjih mislecev sveta je grebel in kopal in iskal po človekovi duši za resnico. Vsi drugi duševni velikani tega naroda so šli isto pot. In sedaj? Kaj dela 180 milijonov ljudi tega rodu? Strada in trpi in išče novih potov in ciljev k sreči na zemlji. Kaj mislite da je to res sama blaznost, kar se godi v Rusiji? Morda je misel, iz katere se je spočela ta največja revolucija sveta bila zmotna, nagon in hotenje vsega tega trpljenja, bojevanja, umiranja stotisočev in iskanja nove sreče, pa ima gotovo velikanski namen in smisel za nas vse. Za vse, ki še plešemo okoli mrtvega kipa — zlatega teleta.
Novih smernic iščemo, na nova pota gremo. Ni to lahko započetje; nova pota niso gladka ter brez trnja. Nobene vede ni, ki bi nam mogla pokazati smer in cilj, kakor n. pr. baklja, ki razsveti noč. Vemo samo, da kot ljudje iščemo poti k pozitivnemu verstvu. Mnogi, ki jih dobo poznamo, so ga našli. O češkem pre-zidentu Masaryku vemo, da se v njegovi rodbini sleherni dan čita ta ali oni odstavek iz Evangelija. To je protestantska družina. Masaryk je seveda zaradi tega — klerikalec.
V takšem zmislu smo seveda tudi mi. Globoko smo prepričani, da more človeštvo iz sedanjih težkih povojnih boleznih najti svoje ozdravljenje v etični povzdigi; najdemo oporo in zmisel te etike iz moralne sile v pozitivnem krščanstvu bo to prav in dobro. Tu je iskal svojo misel že Tolstoj in marsikdo pred njim in za njim.
Pri nas imamo religijozno misel, ki je že tradicijonalna med našim narodom. Ali je še danes kjp kdo, ki misli, da bo mogel preko nje in kljub njej? Pa naj se pri tem opira na kolikor bajonetov hoče, bo spoznal premoč — duš!
V rešitvi tega kardinalnega vprašanja: Ali priznavamo Etos ali ne, ali pa ostanemo pristaši zlatega teleta — v tern tiči jedro tudi vseh drugih, tudi so-cijalnih vprašanj. Vse ostalo je postranskega pomena; kvečjemu je organiza-torno vprašanje.
S teh vidikov radi priznavamo svoje „klerikalstvo“, dobro „Jutro“ in dru-govi!
Naročaite in širite „AVTONOMISTA“!
Pamet zmaguje. — JDS proti ljudstvu. — Narodni socijalisti v Mariboru za centralizem? — Kaj pa druge mestne občine?
Mariborski občinski svet je imel 6. t. m. sejo. Na tej seji se je sklenila in sprejela nastopna resolucija:
Stoječ neomajno na stališču ujedi-njenja vseh treh plemen (to je Slovencev, Hrvatov in Srbov) zahteva mariborski občinski svet
revizijo ustave, ki ne odgovarja političnim, socijalnim in kulturnim potrebam naroda. Revizija ustave naj se izvrši
sporazumno med vsemi tremi plemeni takd, da se ne bo oviral razvoj
posameznih plemen!
Kaj je izrečeno v tej resoluciji? Prvič, da je revizija ustave potrebna. Zakaj? ker sedanji ustavni položaj ne odgovarja v nobenem pogledu potrebam ljudstva in to niti v političnem, še manj seveda v socijalnem in kulturnem pogledu! Kako pa naj se izvrši revizija ustave? Jasno izreka resolucija, da sporazumno med vsemi tremi plemeni, tako, da se zadovolji ne le Srbe, temveč tudi Slovence in Hrvate! Zakaj? Ker današnje ustavno vprašanje ovira posamezna plemena SHS države v njihovem razvoju. — Resolucija mariborskega občinskega sveta je našla naše popolno razumevanje in odobravanje. Ona je izraz razpoloženja delavnega ljudstva v Sloveniji. Tako se je mesto Maribor postavilo ob bok onih stoterih kmetiških in delavskih občin v Sloveniji, ki so se že pred njimi izrekle za avtonomijo.
Le nekaj je — po našem skromnem mennju — premalo ostro začrtano v tej
V	lepem letovišču Rogaški Slatini je zborovalo pred dobrim tednom Udruže-nje jugoslovanskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana. Zborovanja so sc udeležili tudi različni državni funkcionarji, ki niso zborovanja samo pozdravljali v imenu vlade ali kogarkoli že s par obligatnimi, pri takih prilikah navadnimi oficijelnimi besedami, ampak so nastopali v svojih govorih tudi kot politični govorniki. Nekatere besede v teh govorih so tako značilne, da ne moremo mirno preiti preko njih na dnevni red.
Mi nimamo nič proti temu,, če pozdravljajo slovenski učitelji pričetkom zborovanja svojega kralja. V naši državi, in sicer v njenem srbskem delu, obstoji sicer tudi republikanska stranka, kateri pripada lepo število srbskih učiteljev, toda o tem naj se pogovore gospodje med seboj. Tudi proti tem nimamo nič, če se oglašajo gospodje za edin-stvo države. Sicer smatramo to manifestacijo za precej deplasirano, ker danes nihče ne ugovarja političnemu sožitju jugoslovanskih plemen v eni državi, ampak če gospode veseli ponavljati samo-posebi umevne stvari, mi ne bomo ugovarjali. Ne moremo pa molčati na izjave državnih funkcijonarjev, ki proglašajo po znani šabloni vse, kar ni „demokratsko“, kot protidržavno, in prete svojim stanovskim tovarišem indirektno z odpustom iz učiteljske službe oziroma z zapostavljanjem, ako nočejo trobiti v demokratski centralistični rog.
Danes ve vsak otrok, da so na svetu različne države urejene po različnih sistemih. Severoameriška unija je urejena federalistično, kar pa ni nikaka ovira za unijo, da je silno močna in bogata država. Švica je federacija, ki ni nikaka ovira za švicarski frank, da velja 1 švicarski frank nad 30 naših kron. Italija je centralistična država, kar pa nikakor ne ovira fašistov, da ne bi požigali slovenskih narodnih domov, kar je vsekakor znak jako močne in napredne države... Torej so na svetu vse sorte države, celo take, ki nimajo napisane ustave, kakor n. pr. Anglija, in vse te države žive in sicer dobro žive. Celo Nemčija živi, kjer uživajo Bavarci obsežno — avtonomijo!
Ker je temu tako, zato smatramo, da tudi pri nas ni in ne more biti smrten greh, če kdo avtonomistično notranjo uredbo države ceni višje kakor centralistično. Tudi v centralistični Franciji
resoluciji: da je namreč današnji ustavni položaj v državi tudi pozitivno, ne samo negativno, kriv današnje prevelike socijalne bede med kmetiškim in delavskim ljudstvom. Socijalna borba delavskega in kmetskega ljudstva mori najprej in v prvi vrsti zadeti in prodreti barijero velekapitalistov, ki so ji dali naziv „cen-tralistična ustava11. Boj za avtonomijo in priznanje čitijenic dosedanjega gospodarskega, socijalnega in kulturnega razvoja je v prvi vrsti — socijalni boj. Zato se ne moremo dovolj načuditi, da so proti tej resoluciji glasovali tudi narodni socijalisti. Ali narodno socijalistični občinski svetovalci v Mariboru tega ne razumejo ali pa nočejo razumeti? Da so JDS-arji glasovali proti, to je v redu. Oni so zastopniki kapitalističnega razreda, so toraj centralisti. Narodni socijalisti pa hočejo biti in tudi sami pravijo da so stranka delavnega ljudstva. Kako so toraj mogli učiniti takšen protisocialen, protiljudski čin? Naj bi gospodje premislili, da v politiki ne morejo nikoli odločevati zgolj trenotna razpoloženja, temveč tudi strankina načela. Mi ne spadamo med tiste, ki nikdar in nikoli nočejo priznati oportunitetnih razlogov. Toda oportuniteta ne more iti preko načel, preko razlogov in nagonov, iz katerih se kakšna politična stranka porodi. Ta slučaj nam zopet znova potrja, koliko breznačelnega liberalizma ali vsaj njegovih ostankov je še v dušah ljudi, ki so nazven že zbunili z liberalstvom, v notranjosti pa so še vedno silno nesrečni — če vsak dan ne bi mogli brati „Na-roda“, „Jutra“ ali kakšnega podobnega liberalnega lista. „Duše očistite peg...!“ Pozdravljamo mariborsko resolucijo v upanju, da ji v kratkem slede še druge mestne občine v Sloveniji!
se oglašajo glasovi, in sicer celo med „nesmrtnimi“ akademiki (katerih imena vendar nekaj več pomenijo kakor imena Jelenc ali Gangl), ki pravijo, da bi bilo bolje za Francoze in za upravo francoske države, če bi imele stare historične province nekaj več veljave. Seveda Francozi so tepci prve vrste, kajti če bi bili pametni bi se med njimi že zdavnaj pojavil kakšen francoski Žerjav ali pa Gangl, ki bi jim ustvaril teorijo o „protidržavnih elementih" in »separatistih" in „rdečih jezuitih".
Vse to so znane stvari. Znana stvar je tudi, da priznavajo v modernih državah zakoni vsakemu državljanu svobodo mišljenja in svobodo političnega prepričanja in dosledno s to pravico vsakemu državljanu tudi pravico do agitacije za njegovo politično prepričanje. Zato uživajo v Franciji tudi učitelji, ki so avtonomisti, iste pravice kakor centralisti, to pa zato, ker se vodja francoske šolske uprave ne piše Gangl in ne Jelenc in ne Pribičevič, ampak nekako drugače. Kdor se interesira za ime, naj bere francoske liste, tam ga bo že našel.
Tudi naša ustava dovoljuje vsakovrstna politična prepričanja in različne stranke. To bi lahko vedeli tudi tisti naši državni funkcijonarji, ki vodijo naše šolstvo. Oni to tudi dobro vedo. Kljub temu pa govore na javnih shodih, in sicer v svojem svojstvu kot državni uradniki, da oni ne morejo dovoljevati učiteljem drugega političnega naziranja kakor svojega — bolje rečeno: ne svojega, ampak naziranja svojega resortnega ministra. (Globok poklon, vse leze...)
Kaj tacega si naši državni funkcijonarji ne bi smeli dovoljevati. Oni naj privatno agitirajo za svoja načela, kolikor jih še imajo, do mile volje, kot državni uradniki so pa po svoji službeni prisegi zavezani, da so v svojih javnih in službenih nastopih strogo objektivni. To bi morali gospodje vedeti in če tega ne vedo, naj se pouče o svojih dolžnostih na pristojnem mestu.
V	človeškem življenju je že tako, da imajo različne glave različne misli, toda nosilci teh glav z različnimi mislimi in z različnimi plešami morajo živeti zaradi tesnega prostora na zemlji vendarle drug poleg drugega mirno in redno. Tisto lastnost, ki omogočuje mirno sožitje zelo raznovrstnik elementov v državi, imenujemo takt. Tudi državni uradniki, zlasti oni od 5. plačilnega razreda in nada-
Rogaška Slatina
ali: Česa državni uradnik ne bi smel.
Ije, bi morali vedeti, kaj je takt. Če bi imeli to lepo lastnost, ne bi proti svojim stanovskim tovarišem nastopali tako, kakor so nekateri visoki gospodje v Rogaški Slatini vsaj obetali, da bodo nastopali, in ne bi pretili, da jim bodo rezali jako tenke šnite vsakdanjega kruha ali pa ga jim bodo celo odvzeli, če ne bodo trobili v njihov politični rog. Tako lahko govori dr. Žerjav, ki je neodvisen strankar, ne sme pa tako govoriti javen funkcijonar, ki je postavljen za vse in prejema plačo od davščin vseh državljanov. Kadar bodo gospodje uslužbeni pri dr. Žerjavu kot privatni vzgojitelji njegove dece in od njega privatno plačani, takrat naj pa govore, kakor jim bosta zapovedala gg. Žerjav in Pribi-čevič!
Za učitelja je jako dobro in koristno, ako uživa zaupanje ljudstva, tistega ljudstva, ki pošilja k njemu svoje otro-
ke, da se kaj nauče. Lahko se nauče pri njem tudi sokolske telovadbe, pa poleg te še kaj drugega tudi: svoje ime pravilno podpisati, nekoliko računati itd. Celokupno ljudstvo pa učitelju gotovo ne bo zaupalo, če bo videlo v njem le stran-karje, ki niti svojim tovarišem ne deli dobrot in grenkot z enako pravico, in ne objektivnega vzgojitelja in učitelja. Kjer pa ljudstvo sliši, kako govore vrhovni vodje šolske uprave — ali ne bo zaupanje ljudstva do šole in do objektivnosti v šoli omajano? Mi ne smatramo, da visoki gospodje tega ne vedo. Oni to dobro vedo, in ravno zato je ta pojav tako žalosten, ker ne izvira iz nevednosti, ampak iz hotenja in iz strankarske zagrizenosti in zaslepljenosti.
Te lastnosti pa naših državnih funkcionarjev ne bi smele odlikovati, zlasti ne onih, ki nadzorujejo vzgojo otrok.
Gospodarstvo.
Draginja in padec naše valute
LABUD IN KROKAR.
1
Indijska pravljica.
Na drevesu sedita labud in krokar. Mimo pride popotnik in leže pod drevo. Dobrohotni labud razpne svoje peroti, da bi delal popotniku senco in bi ga ne peklo solnce. Zdaj speči popotnik za-zdeha. V tem hipu krokar spusti „nekaj“ v popotnikova usta ter naglo odbeži. Popotnik se zbudi, pogleda kvišku in ko ugleda labuda ga ustreli.
Na to poučno indijsko pravljico se večkrat spomnimo, kadar premišljamo dejanja naših državnikov. Revno in ubogo ljudstvo, ki pridno dela, pa si vkljub vsemu temu zaradi neznosne draginje ne more oskrbeti potrebnega kruha, proglašajo za »državne upornike", za “pro-tidržavne elemente" itd., verižnike, špekulante, oderuhe in miljaderje pa puste
v	miru, da se morejo mirno posvečati svojim „čednim“ poslom.
Popotnik je država, labud je delovno ljudstvo, krokar pa — “državo-tvorec“.	Jugoslovan.
Dnevne vestL
Dr. Žerjav pri Pašiču. Iz Belgrada javljajo, da je te dni obiskal ministrskega predsednika g. dr. Žerjav, ki je Pašiču ponudil svoj vstop v radikalno stranko. G. Pašič pa je odklonil njegovo ponudbo z motivacijo, da radikalna stranka še ne namerava likvidirati...
Važno za uradnike In učitelje. .Jutro" od 8. septembra priobčuje sledečo izvirno brzojavko iz Belgrada: „Direk-tor urada za agrarno reformo dr. F. Lukan je pomanknjen v IV. plačilni razred državnih uradnikov na dosedanjem mestu. Dr. Lukan je vstopil v radikalno stranko." — Ker se vedno bolj bliža čas, ko bodo radikalci prekinili z demokrati vse vezi in ker utegnejo proglasiti takoj, ko prevzamejo vlado sami v svoje roke, vse demokrate za protidržavne elemente, opozarjamo (kot iskreni prijatelji vseh, katerim je mar za uspešno napredovanje in za njihov patriotski sloves) prizadete uradnike in učitelje, naj se s svojim pravočasnim vstopom v radikalno stranko podvizajo, da ne bodo trpeli škode. Kakor izvemo iz zanesljivega vira nameravajo radikali vse demokrate z ozirom na njihov centralistični program premestiti v vse dele naše države. Na dosedanjih službenih mestih ostanejo samo izraziti radikali. Prijave sprejema tudi ..Avtonomist", ki jih bo rade volje oddal tajništvu JDS ali SKS...
Vse gospode, ki prejemajo naš list, pa doslej še niso poravnali naročnine, vljudno prosimo, naj blagovolijo storiti svojo dolžnost.
Na ljubljanskem velesejmu se „Av-tonomist" ne prodaja. Tako konštatira ..Jutro". — To je res: ..Avtonomist" se ne prodaja niti na ljubljanskem velesejmu, „Jutro“ se pa ...
20.000 kmetov se je zbralo na praznik na Bledu. Tako poročajo demokratski listi. To je račun po jugoslovanski valuti. V poljskih markah bi jih bilo še mnogo več.
Zdravniški kongres v Ljubljani.
Pretekli teden se je vršil v Ljubljani zdravniški kongres. Zaradi tesnega prostora ne prinašamo daljšega poročila, vredno pa je zabeležiti dve notici. Ko je šlo za organizacijo zdravniških zbor-
nic se je izrekla velika večina tudi srbskih zdravnikov, naj se osnujejo zdravniške zbornice po oblastih, t. j. naj se kolikor mogoče decentralizirajo. Drugič: G. pokrajinski namestnik je v svojem pozdravnem govoru omenil tudi, da mu bo ena glavnih brig ustanovitev popolne univerze v Ljubljani, da bo izpopolnjena torej tudi ljubljanska medicinska fakulteta. Kako bodo naši centralisti kaj zadovoljni s takimi izjavami, nam ni znano.
Atentati Odkar so izvršili politični prenapeteži znani atentat na sedanjega kralja Aleksandra v Belgradu in umorili notranjega ministra Draškoviča, se je razpasla v naši deželi neke posebne vrste manije po atentatih. Ne mine skoro dan, da domači ali pa tuji listi ne bi javili aretacije kakšnega obskurnega in-dividua, ki ga je policija zaprla zaradi kakega ..nameravanega" atentata, ali na osebo kraljevo ali na kakšnega ministra. To bolezen smatramo za zelo škodljivo. Škoduje naši državi v inozemstvu, ker mislijo tam, da hodimo pri nas po ulicah le še oboroženi z granatami, strojnimi puškami, težkimi topovi in strupenimi plini. Škoduje pa tudi značaju vročekrvne mladine, ker mladi ljudje prav radi slišijo besedo „revolucijonaren“, ki jim silno imponira in tako se res vstvar-ja razpoloženje za izvršitev kaznjivih dejanj. Tu bi morala res oblast izprego-voriti kakšno besedo, kajti če mislijo gospodje visoko tam gori, da se z izmišljenimi atentati širi popularnost onih oseb, katerim je baje kakšen atentat namenjen, se korenito moti. Zato bi bilo bolje, če sc s takimi stvarmi neha, ker so danes že preveč osmešene in ne vlečejo več. Policijski gospodje v Belgradu naj nikar ne zamenjavajo Jugoslavije s caristično Rusijo. Tam so bile take metode mogoče, nam pa naj prizanesejo ž njimi in naj bodo veseli, da jedo naš kruh.
Na znanje g. trgovcem!
„Avtonomist* prihaja danes v vsako slovensko občino. Zato oglašuje v „Avtonomistu"!
Na curiški borzi je doživela jugoslovanska krona katastrofalen padec: v petek so javili dnevni listi, da plačajo Švicarji za 100 naših kron samo še 3 franke! To je najnižja cena našega denarja v inozemstvu, kar smo jih doživeli dosedaj in kakor vse izgleda, proces padanja naše krone še ni pri kraju.
Padanje naše valute na nevtralni borzi bo rodilo vse mogoče zla posledice, od katerih bo najobčutnejša in najtežja za prebivalstvo nov draginjski val, ki je danes neizbežen. Prvo njegovo pljuskanje že čutimo: Moka, naše najpotrebnejše živilo, postaja dražja, cena krompirju raste, zabelo pa si bodo mogli kmalu kupovati le najpremožnejši ljudje.
To so suha dejstva. Pri denarju svet ne pozna šale in pri denarju ne odločujejo politične simpatije in antipatije, ampak samo dejanski položaj. Dejanski položaj naše države je silno slab, državni organizem je bolan. Zunanji simptom državne bolezni je draginja, ravno tako kakor so mozolci vnanji simptom različnih bolezni. Kdor hoče odpraviti mo-zolce, ne sme iztiskati le mozolcev, ampak mora zdraviti bolezen samo. Če se glavno zdravljenje posreči, se mozolci posuše sami od sebe.
*
Kaj je draginja? Draginja ni nič absolutnega, ampak je le relativen pojem. Danes velja n. pr. žemlja 1 krono. Za koga je ta žemlja draga, oziroma označena cena žemlje previsoka? Za onega, ki ima na mesec le 500 ali 600 kron dohodkov, je žemlja, ki velja 1 krono, pra-
vi	luksus oziroma nedosegljiv ideal — če smemo to besedo rabiti pri prozajičnih žemljah — za onega pa, ki ima mesečno 10 tisoč kron dohodkov ali pa še več, je ta cena nekaj navadnega. Kdor ima dovolj denarja, za tega ni draginje. Drago je to, kar je posamezniku nedosegljivo ali vsaj težko dostopno. Draginja je torej nekaj čisto subjektivnega, nekaj osebnega in odvisi od razmerja med cenami blaga in denarjem, ki ga imam na razpolago za svoje dnevne izdatke. Kdor hoče odpraviti draginjo, mora torej: ali znižati cene blagu, ali pa povišati posameznim ljudem dohodke, da se napeto razmerje med cenami blaga in dohodki omili in ublaži.
i	*
Vsakdanja praksa nam kaže, da se vrti rešitev draginjskega problema navadno le okoli prve točke, namreč okoli znižanja blagovnih cen. Na drugo točko se skoraj nihče ne ozira. Zato se hočemo tudi mi najprej pečati z blagovnimi cenami in pogledati na činitelje, od katerih so odvisne.
Blagovna cena je odvisna predvsem od množine blaga. Kolikor več je blaga in kolikor večja je ponudba, toliko več blaga dobim za eno denarno edinico. To pravilo pa velja le toliko časa, dokler predpostavljamo neizpremenjeno količino denarja v državi kot gospodarski enoti. Dokler je število denarnih enot neizpremenjeno, predstavlja denar trdno in zanesljivo merilo za količino blaga: če je blago po ceni, sklepamo iz tega, da ga je dovolj na razpolago, če postane dražje, pa sklepamo, da ga je manj. Kadar pa se začne v državi razpoložljiva količina denarja menjati in iz-preminjati, je treba računati z dvema varijantama in takrat nastane — zmešnjava, kakoršno vidimo danes.
Kaj je denar? Denar je nakaznica na neko gotovo količino blaga. To pravilo velja za zlat in srebrn denar ravno tako kakor papirnati. Če bi v kaki gospodarski enoti (državi) pridelali vsako leto isto množino blaga, tako da bi bila na trgu razpoložljiva količina vedno
enaka, bi ostale cene temu blagu neiz-premenjene, dokler bi ostalo število blagovnih nakaznic (= denarja) neizpremenjeno. Cene bi ostale v tem slučaju stalne.
Drugi slučaj je ta: Pomnoži se količina blaga, količina blagovnih nakaznic pa ostane. V tem slučaju odpade na eno nakaznico več blaga ali z drugimi besedami: blago postane cenejše. Ta slučaj nastopi v praksi, če se zviša produkcija. Tretji slučaj: Količina blaga ostane ne-izpremenjena, količina denarja se pa poveča (s tiskanjem novih bankovcev itd.) Rezultat je, da odpade na eno blagovno nakaznico ali denarno edinico mnogo manj blaga, blago postane dražje.
Četrti slučaj, ki je bil pred vojno normalen, je sledeči: Pomnoži se vsled redne produkcije blaga tudi množina denarja, tako da ostane kljub večjim številkam na obeh straneh razmerje med količino blaga in denarja isto. V tem slučaju ostanejo cene v glavnem stalne ali konštantne. To so v glavnem činite-Iji, od katerih odvisi „cena" blaga oziroma ..vrednost" denarja. „Cena" in „vrednost“ nista nič absolutnega, ampak nekaj relativnega; oba pojma sta »funkcije" drug drugega, oziroma drug od drugega odvisna, kakor smo povedali zgoraj.
*
S katerim od zgoraj omenjenih slučajev moramo računati v naši državi? Izkaz Narodne banke nam dokazuje, da naša država tedensko natisne lepe milijone novega papirnatega denarja. Država torej denar poirnožuje, dočim ostaja količina produciranega blaga precej konstantna, ali pa celo pada. Zato je naravno, kakor smo rekli že zgoraj, da odpade na eno blagovno edinico več denarnih edinic kakor je normalno, oziroma na eno denarno edinico odpade manj blaga. — Ta proces imenujemo draginjo. Če hoče torej država priti zopet na normalno stopinjo, mora ali skrbeti za zvišanje produkcije, ali pa mora znižati količino denarja. Prva pot je trnjeva in odvisi tudi od činiteljev, na katere država težko vpliva (rodovitnost zemlje, bogastvo rudnikov itd.) Druga pot je lažja, predpostavlja pa red v državnem gospodarstvu in natančen pregled nad dohodki in stroški. Pri nas žalibog ni ne enega ne drugega. Zato bo država tiskala bankovce še dalje in ..draginja" bo rastla, t. j. razmerje med razpoložljivim blagom in količino nakaznic na blago bo vedno neugodnejše.
Redna ocenitev dohodkov posamez nih državljanov, redna odmera njihovih davčnih obveznosti in njih redno iztirje-vanje omogočuje točen in jasen pregled nad državnimi dohodki. Pametno gospodarstvo bo odmerjalo stroške po dohodkih in ne narobe in bo skrbelo, da se doseže ne le ravnotežje, ampak prebitki. Potem bo pametna državna uprava skrbela, da se dohodki pravilnejše razta-kajo in razdele, da ne bo namreč teklo vse v glavne žile velebank in velekapitalistov, ampak da bo tudi v male žilice delavnega ljudstva prihajalo dovolj denarne krvi. Kadar bomo prišli tako daleč, bodo izginile tožbe o draginji same po sebi, ker bo vsakemu dana možnost primerno živeti vsled ne preveč napetega razmerja med njegovimi dohodki in cenami blaga. Težava je le v tem, da tako daleč še dolgo ne bomo prišli, ali pa nikoli, če se ves sedanji upravni in gospodarski sistem v državi korenito ne izpremeni.
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
OOOOOOCiO 3 OOOO ''■.vOOOOOOi><000€>OOOK>OOC>OC>C’00/''v-«>00€>C>OOOC>'OOOOOC5-00000
a
o
o [ Kapital: H ZO,000.000 SLOOENSKi) ESI01PTH9 B9HK9 | HezenjE orag K 6,000.00011
Interesna skupnost s Hrvatsko Eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu
Ljubljana, Šelenburpa ulica št. 1.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje
g Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi — Borza. 000000000000*3>000ooooooooooooooooo oooo^ooooooooooooooooo C- ooo
9
ggg^gwg
Gospodarska zveza, centrala za skupni nakup in prodajo
rcj^lstroTana zadruga z omejeno zavezo
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 29
oddaja kisovo kislino garantirano 80 % v franko balonih po 60 kg po najnižji ceni. Istotako kupuje po najvišji ceni dobro ohranjene
balone po kg 25.
Razglas.
Kupim več vagonov vezanega lesa. za Banat, pararelno rezano prvovrstno blago pride v poštev. Deske morajo biti lepe za mizarje, kupim tudi papapelno tesane trame na ostri top. — Ponudbe z navedbo natančnih dimenzij najnižje cene in navedbo nalagalne postaje v m3 franko vagon naloženo na
Korošec Dragotin, Brasloče.
*
*
*
*
Oblačilnica za Slovenijo reg. z. z o. z. "V Ljubljani
uljudno	naznanja, da je prejela od znane brnske tvrdke Stiasny & Schlesinger,
bogato	zalogo volnenega ženskega blaga za zimo,
ki se lahko ogleda	vsak dan v	njenem glavnem skladišču v Ljubljani, Šolski drevored 2./I.	Cene za prvo-
Samo	n» debelo!	vrstno tolago kar najugodnejše.	Samo	»a	debelo!
,»iq)^pppppflp)nipnppp)ap)a)aiqqflppppppppppppppppppfcvy¥^pppppppppppppt
mm*
Zadružna gospodarska banha d. d.
□Telefon št. 21.
Ljubljana | Dunajska cesta št. 38/0.
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
Telefon ftt 21.
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombcr, Split, Šibenik. Ekspozitura: BBed.
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko
Kapital in rezerve skupno z afilijacijami čez K 50.000.000.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuj^ vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
m:
®
®
©
©
7°|0 državno investicijsko posojilo Ec v iznosu Din. 500,000.000.
P0ZI1I HH VPIS.
1921
©
©
©
B
©»©»©I©!©
Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27./VI. 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s članom 130 Ustava pozivlje na vpis
7°|0 državnega investicijskega posojila v znesku Din. 500,000.000.
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in do-vršenje započetih železniških prog, nupravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je D. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 Številk, obresti so 7% na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato poblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnegakoli davka, koleka in takse.
Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se iinejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu.
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat mi leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano z hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortiza-
cijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki do-tičnega investicijskega objekta.
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju.
Posojilo bo kotirano na vseh domačih burzah.
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljivati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih poduzetjih.
Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisih.
Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini.
Vpis se ho vršil ni 1. do 30. sept. 19Z1
pri vseh denarnih zavodih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor.
Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega.
Beograd, meseca julija 1921.
Minister financ:
Dr. Kosta Kumanudl 1. r.
Ministrstvo financ kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev ki
Ml
©l©l©|©|©|®l©l®l©l©l©i©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©
\