Bd" dr«*1! Ntslov — A'Idr« »h: nova doba *>117 St. Claif A?#. Cleveland, Ohio. • Tel. Henderson 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, toda 25,000 bi se slišalo še Itppše! 71 Cf*d As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. i2° ~~ ŠTEV. 25 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNE 19TH 1929 — SREDA, 19. JUNIJA 1929 VOL. V. — LETNIK V. 1’ I ,ra* ,;n» opl» i ... A«‘ pok1 v«tw i ženski pregled bifV,EZNEM KONGRESU ledji <0n^no RPrejeta 'n °d ?a P°dpisana pred- l’, 1 ^°loča ljudsko štetje bv0 °r ® *n temu sledečo kroži' ^ev kongresnih Pilu ’ bodo odgovarjala Prebivalstva. Sprejeta l turi; ^re^Serave vojne, Kit.° me(* s°vjetsko Rusi-v Maaj»k°. Vojaški povelj-. ndžuriji je obvestil Hjq » , •’ J'-' OOVcSUl ®dtii ltajsko vlado, da so se aftfi-edn- • - ------------------- ■' J6 s*raže ruske arma >Ui S " pos^ lel. & •ti” 'javile v Mongoliji. !a J.-di, da sovjetska !žniciSlJa trans-sibirski 1 Ha "at po A rr'°čna vojaška oja-rUsko-kitajsko mejo. *a odločen nastop s£tske v'ac^e naPIani •e dal napad na ruski v Harbinu, Mandžu-®f°Ča ^cp6’ se *e Pr*čelo z c''“’ )iu'lov nai’odnih in pro-severni Kitaj-a 0 |,s°v dalje, da bo Ja S °^n° nasprotovala l,Som zasedenja 'it lje. n li0t|n)-P i G' »AWES, biv-av’ ki j Sednik Zedin enih n0„,° imenovan ame- Po 3m v Angliji, je :i od sv°jem prihodu ^ZHe^^^kega kralja. •e.ieimel sestanek M fcte'.rfskim Predsednikom Zav>:o^^)onaldom, ki so Za zmanjšano »Sc ^alo pred pole reP ’ aeroplana 22 letni ZDRAVNIŠKI NASVETI (Piše dr. F. J. Arch, vrh. zdravnik J. S. K. Jednote). KDO JE ODKRIL AMERIKO Zgodnji znaki jetike. Človek bi mislil, da tuberkuloza, usodna kakor je, in kolikor trpljenja, žalosti in bede more povzročiti v družini, ne daje nobenih prilik za rešitev. Toda da nam priliko, in ta je, t če pojav jetike dovolj zgodaj opazimo, in če se prizadeta oseba takoj posluži pravega zdravljenja. Na ta način se v večini slučajev zamore bolezen ustaviti in življenje prizadetih oseb rešiti. Potrebna pa je takojšna akcija. Včasi prav kratka doba pomeni razliko med ozdravi j ivo-stjo in neozdravljivostjo, med življenjem in smrtjo. In zopet bi človek mislil, da bi se taka nevarna bolezen morala spoznati takoj v svojem začetku, toda temu ni tako. Ena vrsta jetike pride včasi kot akutna, hitro se razvijajoča in lahko opazljiva bolezen. Taki slučaji so navadno usodni, pa so k sreči redki. V večini slučajev pa je pojav jetike počasen, prekanjen proces, zato vzame tedne, včasi celo mesece, predno prizadeta oseba občuti, da je kaj dosti ali sploh kaj narobe z njenim zdravjem. Pazno oko pa bo gotove znake nevarnosti opazilo. Navzočnost teh znakov zahteva skrbno zdravniško preiskavo. Na ta način'se more bolezen zaslediti v začetnem šta-diju. in se pričeti z zdravljenjem, ki bo imelo dobro možnost uspeha. Eden znakov nevarnosti je trdovraten kašelj. Res je, da vsak kašelj ne pomeni jetike, kakor je res, da vsak jetični bolnik ne kašlja v začetku bolezni, toda trdovraten, dolgo trajajoč kašelj je vedno sumljiv. Vsak kašelj, ki traja nad en me-| see ali šest tednov, posebno jutranji kašelj, bi nas moral napotiti k zdravniški preiskavi. Drugi znak nevarnosti je izguba teže. Tudi to, kot kašelj, ne pomeni vselej jetike, toda naraščajoča izguba teže je nenaravna, in treba je poiskati vzrok za ta pojav, če se k izgubi teže pridruži še trdovraten kašelj, pomeni to mnogo. Tretji znak nevarnosti je pljuvanje krvi. To sicer ni navadni zgodnji znak, toda včasi se pojavi. Tudi nikakor ne pomeni v vseh slučajih navzočnosti jetike, kajti kri lahko pride od koderkoli v ustih, nosu ali grlu. Vendar je to nenaraven pojav, zato bi se imelo vzrok krvavenja skrbno preiskati, že z ozirom na možnost jetike. Nadaljni znak, ki je večkrat zavajajoč, je neprebava, ki je trdovratna in navidezno brez vzroka, in pa izguba teka. Navadno je vzroke neprebave lahko najti in odpraviti, toda če običajno zdravljenje ne pomaga, posebno pri mladih ljudeh, je morda to usoden znak. jetike, in je priporočljivo, da se prizadeta oseba podvrže natančni zdravniški preiskavi. Najbolj važen znak nevarnosti pa pomeni že več kot surn-njo. Ta znak je, če se telesna gorkota prizadete osebe vzdigne dnevno popoldne ali zvečer, žal, da je to zvišanje gorkote večkrat premajhno, da bi vzbudilo pozornost. Morda znaša U eno stopinjo ali le pol stopinje toda to zvišanje gorkote je po menljivo. Navadno je ta znak jetike združen še s katerim dru gim prej navedenih znakov, ir v takem slučaju so znaki jetike jasni. Zvišanje telesne gorkoti (Dalje na 2. strani) Kdo je odkril ameriški kontinent? Ali je bil Krištof Ko-lumbus prvi pomorščak, ki se je drznil prepluti atlantski ocean? Ni morda on sledil vzgledu drugih drznih duhov pred njim? Z drugimi besedami: Ali je bilo odkritje Amerike posamezen čin enega samega velikega pomorščaka ali pa rajše nekaj, kar se je postopno vršilo, pri čemur Kolumbova vožnja je bila le pomembnejši čin? Tekom zadnjih desetletij je bilo “odkritje ameriškega kontinenta” predmet precejšnjih sporov med zgodovinarji. Mnogo gradiva se je nabralo, da se podpre trditev o vsaj dveh odkritjih poleg Kolumbovega in pripozna zgodovinska resničnost istih. Jako idealiziran kip Leif Ericsona, odkritelja nekega dela Amerike, okrašuje neko glavno ulico v Bostonu in posnetek tega kipa ameriške kiparite Anne Whitney je postavljen v Milwaukee; tudi Chicago ima spomenik tega legendarnega odkritelja in vodje Vikingov, drznih norveških pustolovcev, ki so s svojimi malimi čolni pluli na rop v najbolj raz-daljene kraje. Ne tako številni, ampak enako navdušeni so pristaši spomina Martina Be-haim, velikega nemškega zem-ljepisca in potovalca, ki je baje dospel v Južno Ameriko v letu 1483. Najnovejše arheologične raz- nastala druga dodatna in jako dalekosežna teorija — da namreč ameriški kontinent je bil odkrit in zopet odkrit v raznih zgodovinskih časih in da so odkritelji dospeli prvič v severni del Amerike, potem v Južno Ameriko in Centralno Ameriko. Vožnja Leif Ericsona. Zgodba Leif Ericsonove vožnje se poglavitno naslanja na takozvane “sage.” Sage (saga) so narodne pravljice Skandinavcev, spisane na otoku Iz-landskem v 12. stoletju. Kakor vsi narodni spisi, vsebujejo zmes bajeslovja in zgodovinske resnice. Te sage in tudi drugi viri nam povedo, da Leif Ericson, sin Rdečega Erika, norveškega kolonizatorja Grenlandije, je približno leta 1000 odplul na široko morje, da odkrije nove dežele. Vsled velikih viharjev v severnem Atlantiku je bil zagnan daleč proti zapadu, dokler ni končno prišel do obali dežele, ki je ni poznal. Točka, kjer se je Ericson izkrcal, je bila morda obal Labradorja ali kaka pokrajina bolj proti jugu. Par let kasneje so tri ladje, pod poveljstvom Thorfina Karl-sefne s 150 možmi odplule, da poiščejo pogrešenega Ericsona. Ga niso našle, ali so priplule do drugih pokrajin Novega sveta. Neka saga navaja tri razne naselbine Vikingov v Novem svetu: Helluland, Markland in Vinland. Thorfinn Karlsefne se je povrnil na Izlandsko tri leta kasneje in vest o odkritju nove dežele se razširila po vsem skandinavskem severu. Vsled tega je prišlo do mnogih drugih voženj. Spisi omenjajo eno v letu 1121, ko je škof Gnup-son odšel “iskat Vinland.” Zadnjič se Vinland imenuje v pripovesti o neki ladji, ki se je vrnila iz Marklanda (morda Newfounland) leta 1347. Sage o Vinlandu vsebuje opis pokrajine, ki so jo Vikingi videli, in domorodcev, s katerimi so prišli v dotiko. Te zadnje (Dplje na 2. strani). | -‘Vajj, — UHlBlljDOlU: *o jjePotom dogovoro jenih držav. iUn*. ^°SKl AEROPLAN ^ , se je dne 13. '1(1 n°e Vzdignil z le' ii i re^ard v državi dk let Preko Atlantiku "l> Ro? S° tvorili Jean i ^°tti le, ^ Fevre in Ar- i s HI. u . Kv - nHr2laZil “ —' ‘ %; iz Portlanda, ttv,. dan »n ..... LEP OBIČAJ V Bury St. Edmunds na Angleškem stoji stara Mariji posvečena cerkev, ki jc bila prvič zgrajena leta 683, in leta 1032 nadomeščena s še sedaj stoječo katedralo. T0 samo na sebi ni nič kaj izrednega, kajti širom Evrope je mnogo zelo starih cerkva, samostanov in gradov. Gori omenjena cerkev pa je sloveča radi starega običaja, ki je menda edini svoje vrste na svetu. Vsako leto enkrat se namreč vrši tam posebno slovesno cerkveno opravilo, pri katerem ni le nobene kolekte, ampak vsak izmed navzočih dobi v dar en šiling, kar odgovarja v sedanji vrednosti približno 25 centom ameriškega denarja. To pa še ni vse. Po cerkvenem opravilu so vsi verniki povabljeni v zraven stoječo Guild dvorano, kjer so postreženi z okusnim pecivom in dobrim angleškim pivom do mile volje. šilinga, jedi in pijače je deležen vsakdo, ki se na dotično nedeljo udeleži cerkvenega opravila, brez ozira na to, če je domačin ali tujec. Ob Listi priliki je cerkev tudi vselej natlačeno polna, dasi ima nad dva tisoč: sedežev. Zanimivo je, da ljudi ne privabi toliko tisti šiling v gotovini, kot pecivo in pivo. Pred nekaj leti je uprava cerkve na pozive reformaterjev; prenehala servirati pecivo in p|vp, in obisk PLAVAJOČI OTOKI iskavft mi pijiuMjlu. k .tenui. ila i»|.tazrio nadel. Vilmi: Piiullmd .ir, kljub protestom, zopet vpeljal staro navado, in obisk cerkve je od takrat zopet stoprocenten, na tisto srečno nedeljo, seveda. Ustanova, iz dohodkov katere se vernikom enkrat na leto plača po en šiling za prisotvovanje cerkvenemu opravilu, datira iz leta 1481, torej je že nad 400 let stara. Poklonil jo .je v ta namen dotični cerkvi bogataš, Mr. Janlcyn Smyth. Druga ustanova, iz dohodkov katere se plačujejo izdatki za pogoščenje vernikov s pivom in pecivom, izhaja iz leta 1G25, ter je dar človekoljuba Thoma-Brighta. Tako po več kot m« oz"* ;N^ i -.^1 -.jt ■*- v/l UttllUd« •re,ntW-n S° letalci s svo-° teHno Vrec* ev- o rnalern špan-> bi); . 0millas. Prisi-Pristati, ker jatiNsko °Cela P°šel gaso- spreje?(!ebivalstyo je . 0 z velikim od*1 °J 'Jetn f'h h "'■•n in i- 'Ca r°ke pm Š1° v vseh ‘C^olina01*8^ P°-vod“ ; Hi „ . ’ nekolikem o 11 3 Ul h^čniw,.- lrd z vsemi Met v vsa K\ pA- ki h,. naaa- letališčV fariZU in Si ergh , ’ kjer je bil *&•■!**$. na- ^like ika fran- sa 300 letih Thomas Bright še vedno pogoščuje lačne in žejne vernike. Omenjena katedrala ima še eno ustanovo, iz katere se plačuje mežnar, ki vsak večer zvoni večernico. Ta ustanova datira iz leta 1509 in jo je cerkvi poklonil John P. Fay. Ta ustanova ima svojo zgodovino. Fay se je bil nekega mrzlega, viharnega večera na lovu izgubil v močvirjih tamkajšne okolice. Brez cilja je taval po mokrem gozdu, in že so mu pešale moči, ko je zaslišal večerno zvonenje iz zvonika omenjene cerkve. To mu je dalo pravo smer in mu je rešilo življenje. Večerno zvonenje se od takrat redno vrši že nad 400 let. Le tekom svetovne vojne je bilo prekinjeno radi sovražnih zrakoplavov, da bi jim ne služilo za smer. Vikar Sandford meni, da sta imela prej omenjena filantropa starih časov boljšo idejo, kako si ohraniti lep in hvaležen spomin pri poznejših rodovih, kot tisti bogataši, ki si nagrmadijo velikanske kupe kamenja v obliki dragih mavzolejev nad gomilami. Ustanovi Smitha in Brighta se nanašata na pravo in vsakemu umljivo dobrodelnost, ki je tekom stoletij izzvala tisoče odkritosrčnih priznanj. V prejšnih časih je šiling za marsikaterega reveža tudi de- (Dalje na 2. strani) Blizu Wilmingtona, Delaware, gradijo delavci čuden železen stvor, ki bo nekake vrste plavajoči otok, na katerem bodo mogli pristajati aeroplani na poletih preko Atlantika. Prvi teh čudnih otokov se bo imenoval “Langley.” Dogotovljen bo približno v Šestih mesecih, nakar ga bodo vlačilni parniki potegnili nekako 325 milj od New Yorka na morje in ga z močno verigo zasidrali k morskemu dnu. Tam, na polovici pota med New Yorkom in Bermudo, bo tvoril Langley udobno pri-stajališče za aeroplane. Umetni otok Langley bo zgrajen docela iz železa in jekla, tehtajoč okoli 8,000 ton. dolg 1,200, širok pa 400 čevljev. Ogrodje, katerega večji del bo v vodi, bo zgrajeno iz votlih železnih pokončnih valj-cev, katerih gornji del bodo tvorili “tanki,” ki bodo napolnjeni z vodo ali kurivom in bodo kot taki vzdrževali ravno težje. Spodnji deli ogromnih železnih valjcev (15 čevljev v premeru) se bodo končevali v druge “tanke,” ki bodo za vzdrževanje ravnotežja napolnjeni z železno rudo. Teh pokončnih železnih kolon bo 52 in bodo oddaljene druga od druge približno 100 čevljev. Pravo pristajališče ali platforma bo vrhu teh kolon, nekako 70 do 80 čevljev nad vodno (površino, Morski vali ne bodo butali ob pUtfor.mo. ampak pojdejo brez škode spodaj med redkimi železnimi kolonami. Pristajališče na vrhu bo dolgo 1200 čevljev, široko v sredini 400, na konceh pa 200 čevljev. Tam bodo tudi hangarji za aeroplane, popravijal-nice, restavracije, trgovine, stanovanja za uslužbence in potnike in razni drugi prostori. Osobje na “otoku” bo štelo kakih 80 oseb in stanovanjskih prostorov bo še za na-daljnih 40 oseb. Ta umetni otok, katerega načrt je izdelal in katerega graditev vodi inženir Edward R. Armstrong, bo veljal približno poldrugi milijon dolarjev. Letalci bodo mogli na svojih poletih med New York-om in Bermudo na Langleyu pristati, nabaviti si gasolina in izvršiti morebitne popravke na letalih. Langley bo zgrajen in pritrjen na svojo postojanko na morju približno v šestih mesecih, nakar bo šest mesecev na preizkušnji. Ako se bo izkazal tako, kot Armstrong pričakuje, zgrajenih bo še nadaljnih sedem umetnih otokov, ki bodo služili za počivališča aeroplanov na poletih med Ameriko in Evropo. Ta veriga se bo vlekla proti Evropi v jugovzhodni smeri, in sicer preko Azorskih otokov. Ta pot je sicer precej daljša kot severna, direktno proti vzhodu, toda Je varnejša in ugodnejša za potovanje, ker na južni poti ni ledenikov, niti prevelike megle, ter je vreme ugodno za polete skoro v vseh letnih časih. Med Langleyem in Azori bodo nameščeni umetni otoki “Cha-nute,” “Wright," “Maxim” in "Hargrave.” Od Azorov se bo črta umetnih otokov obrnila severovzhodno, in tam bodo nameščeni “Hanson,” “Phillips” in “Farman.” Vseh umetnih otokov bo torej osem, eno počivališče vmes pa bodo (Dalje na 2. strani). GLASOVI Z RODNE GRUDE Amerikanec našel smrt v Krki. Iz Krke pri Vavti vasi so potegnili moško truplo. Utopljencu je tekla kri iz usl — znamenje, da ni bil dolgo v vodi. Neznanec je imel pri sebi zlato uro z verižico v listnici bankovec za 1000 Din Kakor so dognale poizvedbe, je utopljenec 28 letni Franc Anžlin, doma iz Mačkovca, občina Dvor, ki se je nedavno vrnil domov iz Kanade. Kei obstoji sum, da je bil izvršen zločin, bodo truplo obducirali, da se dožene, kakšne smrti jc moral mladi mož umreti. VSAK PO SVOJE Prihodnji teden bo Kres, ki je moj najljubši praznik. Računano od Kresa naprej, nas še tri mesece ne bo zeblo, če pojde po sreči. ♦ Na mednarodni tekmi krasotic, ki se je završila pretečeni teden v Galvestonu, Texas, je odnesla prvo nagrado in naslov “Miss Universe” Miss Louise Goldarbeiter iz Avstrije. Kakor povsod po svetu ima tudi pri tekmi krasotic zlato svojo besedo. Pred splitsko poroto se je vršila obravnava proti 17-letni deklici Danici Turkovičevi iz Lečevice. Meseca februarja se je Danica kepala s svojim ljubimcem Nikolo Turkovičem. Pri kepanju je namesto snežene kepe dvakrat vrgla manjši kamen. Po nesreči je kamen zadel Nikolo tako nesrečno v sence, da je mladenič naslednjega dne v bolnici umrl. Danica je pri obravnavi s solzami v očeh zatrjevala, da ni imela namena raniti svojega ljubimca in je obžalovala nesrečni slučaj. Porota je Danico soglasno oprostila. V Vrblenju pod Krimom jc tamkajšnji posestnik Franc Bezlaj pri odkopavanju zemlje za novo klet naletel na Ion «■'wnnoiMgr, ceno posodo, v kateri je nase 43 srebrnikov in sicer beneških tolarjev z letnico 1660, šmarnih tolarjev ter srebrnikov iz dobe cesarja Leopolda. Lončena posoda s srebrniki je bila zakopana približno pol drugi meter pod površino. Angleški književnik Bernard Shaw, ki se nahaja že nekaj dni v Jugoslaviji, se mudi sedaj v divni Boki Kotorski, kjer z velikim zanimanjem prouča-va kotorske starine. V sloviti katedrali sv. Trifuna se je mudil več ur z našim arheologom profesorjem Stjepančevičeim. Zanimivo je, da je sivolasi angleški književnik izrazil željo, da bi bil rad fotografiran pred portalom glavnega vhoda v katedralo. Njegovi želji se j e ustreglo. “Vaše starine,” jc izjavil Shaw spremljevalcem, “so prava zakladnica. Pisal bom o tem, ko se vrnem v do movino.” V mestecu Ripon, Wis.. sc nedavno pravoverni republikanci obhajali demantni jubilej ustanovitve republikanske stranke. Pri tej priliki je obilno tekla pijača, ki vsebuje nad pol procenta alkohola, zato so federalni prohibicijski agenti skupščino razgnali in aretirali nekaj udeležencev. Kot je videti, začela je republikanska stranka, ki je na vladi, pometati najprej pred domačim pragom. Ako bo nadaljevala s tem “plemenitim poskusom” v svojih vrstah, bodo mokri pristaši drugih strank lahko brez skrbi vsaj za par generacij. * Kdor ni imel prilike se udeležiti svetovne vojne, pa je radoveden, kako se človek počuti v “no man’s land” ali vsaj v neposredni bližini bojne fron- fronto pri Detroitu, kjer se pokajo butlegarji in . obrežni stražniki. * Pri neki predstavi, ki se je nedavno vršila v Chicagu, je stopila na oder simbolična oseba, se zavzeta ozirala okoli in povdarjala, kako da je vse v rožicah. Slavno občinstvo pa nikjer ni videlo najmanjše rožice. Delegatinja, ki mi je to storijo povedala, je neuradni: pristavila, da ne ve. če je mistična oseba sama bila v rož’ cah ali je tako sodila o navzočem slavnem občinstvu. Profesorju Rogersu v državi Massachusetts, ki je svetoval študentom, naj se ne ozirajo za stenografkami, ampak naj se ženijo s hčerkami svojih “bossov,” ugovarja neki so vražnik bossov, da je preveč si nakopati kar dva bossa iz ene družine. Nedavno je skušala izvršiti samomor dijakinja srednje tehnične šole v Beogradu Milena M. Na progi med glavnim kolodvorom in Topčiderom se je vrgla pod osebni vlak. Njen skok pod vlak pa je bil tako srečen, da se ji ni skoraj nič zgodilo. Obležala je sredi med tračnicama in čez njo je šel cel vlak, odrezalo pa ji je samo palec na desni nogi. Rešilna postaja ji je nudila prvo pomoč, nakar je kandidatinja smrti odšla sama domov. Umoriti se je hotela baje iz nesrečne ljubezni. Sedemdesetletnica smrti bana Jelačiča. Te dni je poteklo sedemdeset let od smrti hrvatskega bana grofa Jelačiča. Pri tej priliki se je ob Jelačičevem grobu, ki se nahaja v njegovem dvorcu “Novi dvor” v Zaprešiču v zagrebški okolici, priredila spominska svečanost, kateri so prisostvovala razna kulturna in nacijo-nalna društva iz Zagreba. Milijonar Durant javno demontira vest, da je izgubil dvajset milijonov dolarjev \ špekulacijah na Wall Streetu Prava reč. Velika večina nas je tako “pametnih,” da nismo izgubili niti 20 dolarjev. * Neka sadjarska zadruga v Yakimi, Wash., je nedavno sklenila z neko londonsko tvrdko potom telefona pogodbo, da ji preskrbi 500 vagonov jabolk in hrušek letno. Cena bo znašala nad pol milijona. Tako se dela business po ameriško. * V Akronu. O., živi 104 leta stara ženska, ki je še vedno zdrava in čvrsta. V razgovoru s časniškimi poročevalci je dejala, da kdor hoče dočakati tako starost, mora rabiti pamet. To je vse lepo, toda kaj naj počno tisti, katerim je prej zmanjka? In kakšno pamet ima želva, ki živi po 300 let in več? A. J. T. “JVo-Va Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. J IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. NO. 25 IZ URADA GL. TAJNIKA KRESNIČJE IN PRAPROT IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA Razpis izrednega asesmenta v dvadolarski sklad bo brezdvomno podvržen številnim neugodnim komentarjem. Toda drugega izhoda ni. Deficit, ki je nastal v tem skladu, obstajal je že koncem meseca decembra 1928, to se pravi, da že takrat nismo imeli zadostne, oziroma po pravilih predpisane rezerve v tem razredu. Upali smo tedaj, da se bo ta sklad s pričetkom novega leta na podlagi zvišanega asesmenta pričel zboljšavati, pa smo se motili. Pojavila se je naenkrat zoper influenca, ki sicer ni zahtevala toliko žrtev kot pred desetimi leti, a nam je percentuelno povzročila več bolniških slučajev, kot epidemija v letih 1917-1918. Kot razumem, je bilo letos samo v januarju nad pet sto bolniških nakaznic, meseca februarja pa jih tudi ni bilo veliko manj. Ta nepričakovani udarec in pa dejstvo, da smo pričeli poslovati v tem letu z deficitom v tem skladu, sta torej vzrok njegovega sedajnega položaja. Pa tudi to ni edini vzrok. Prispevalni vzrok je tudi — simulacija, največja podlaga simulaciji pa je brezposelnost. Brezposelnost je v marsika kem slučaju podaljšala bolezen in marsikaka bolezen je bila podaljšana tudi radi slabega in površnega nadzorovanja od strani bolniških nadzornikov. Značilno je tudi to, da v dobah takozvane prosperitete je veliko manj bolniških sluča jev, kot pa v časih depresije. Naj mi nikdo ne zameri, ako omenjam simulacijo. Si-mulante ima naša jednota in imajo jih tudi druge slične organizacije. Simulacija je največje zlo pri podpornih društvih. Bodimo odkritosrčni v tem. Največ poguma pa dajo simulantom brezbrižni in površni bolniški nadzorniki Nekoč se je izjavil neki uradnik pri eni drugi slovenski podporni jednoti, da so tam nekateri člani premalo lojalni, fo je slučaj tudi pri nas. Najbolj lojalen član organizacije ni tisti, ki redno plačuje svoje mesečne asesmente in ni bil še nobenkrat bolan, ampak tisti, ki je nevstrašljiv, pogu men, nepristranski dovolj, da čuva koristi jednote ob vsaki priliki, in ki ne dopusti, da bi kdo izkoriščal jednoto. In ta naloga je dana društvenim bolniškim nadzornikom Naši bolniški nadzorniki bi morali biti bolj strogi, bolj natančni in bolj pogumni. Pri izvrševanju svojih dolžnosti bi nikakor ne smeli vpoštevati prijateljstva, kajti princip bratstva in medsebojne ljubezni ter kooperacije je večji od principa prijateljstva in prijateljskih odnošajev. Svojemu prijatelju si upravičen in lahko daš to, kar je Tvojega, toda kadar razpolagaš z jednotinim premoženjem, torej z blagajno, v katero prispevajo revne vdove in otroci, ostareli in onemogli delavci, Tvoji sobratje, Tvoje sosestre, takrat moraš postopati drugače; daj samo tistim, ki so do podpore upravičeni. Mi smo bratska podporna organizacija, naša blagajna obstoji iz žuljev delavstva, in tisti, ki vedoma dovoli, da se blagajno našo izkorišča, je slabši od njenega izkoriščevalca. Nekateri člani trdijo, da so naši asesmenti za bolniško podporo prenizki; jaz pravim pa, da so še previsoki. Ako bi bili mi v resnici to, kar naša organizacija predstavlja, namreč pr&vi bratje in sestre, ako bi ne izkoriščevali naše blagajne, ako bi ne bili tako popustljivi, malomarni in pri-jateljsko-naklonjeni v izvrševanju naših dolžnosti kot društveni uradniki in bolniški nadzorniki, tedaj bi ne bilo treba razpisevati posebnih ali izrednih asesmentov. Dokler bodo pa nekateri člani pojmovali bratstvo na ta način, da bodo pri vsaki priliki skušali jednotino blagajno izkorišče-vati, in dokler bodo nekateri krajevni uradniki v tem pogledu še v nadalje tako tolerantni, kot so bili do sedaj, toliko časa bo ostal položaj neizpremenjen, in edina remedu-ra, ki jo imamo na razpolago sedaj, in ki jo bomo imeli na razpolago v bodoče, bodo — izredno naklade. Simulacijo ne bodo odpravile izredne naklade, odpraviti se jo zamore, vsaj deloma, potom poguma in nepristranosti krajevnih bolniških nadzornikov. Z bratskim pozdravom, 1 ANTON ZBAŠNIK, predsednik JSKJ. Z dnem 30. junija se zaključi prvo polovico fiskalnega leta 1929. članstvo se uljudno prosi, da točno plača društvene in jednotine prispevke, da bo mogoče pravočasno zaključiti račune in knjige. Pravila namreč določajo, da so društva podvržena kazni v znesku $5.00, ako ne pošljejo asesmenta na glavni urad ob določenem času. Asesment ima biti v glavnem uradu zanesljivo do 30. junija. Ker je opuščen asesment v mladinskem oddelku za mesec junij in julij, želim sporočiti, da bodo vse morebitne razlike v asesmentu od meseca maja poravnane meseca avgusta. Za mladinski oddelek naj se ničesar ne pošilja v prihodnjih dveh mesecih; meseca avgusta bo vse urejeno kar se tiče razlik, to je, če je bilo premalo ali preveč poslano za mladinski oddelek. Z bratskim pozdravom JOSEPH PISHLER, gl. tajnik. ZDRAVNIŠKI NASVETI (Nadaljevanje iz 1. strani) včasi spremlja občutek slabosti ali utrujenosti, kar napravi znak še važnejši. Preprečitev jetike pri vsaki osebi je možna le, če se njeni znaki opazijo dovolj zgodaj. Zato je priporočljivo obdržati v spominu zgodnje znake tuberkuloze, ki so: izguba teže, zvišanje telesne gorkote popoldne, kar morda spremlja občutek slabosti in utrujenosti, ali pa ne, izguba teka, pomanjkanje energije, s kašljem ali brez istega. če obdržimo te znake v spominu. pomagali bomo mnogo v boju proti tej takozvani beli kugi, zmanjšali bomo njene napade, in kar je največ, znižali število smrtnih slučajev. -------o------- LEP OBIČAJ (Nadaljevanje iz 1. strani) narno precej pomenil, ker jc imel nakupovalno vrednost približno enega današnjega dolarja. In končno sta ustanovi pripomogli, da je cerkev vsaj enkrat na leto polna. Tudi v Zedinjenih državah bi z odprtimi rokami sprejeli par sto takih filantropov. Zaradi kvodrov bi se verniki in neverniki sicer ne drenjali prehudo v cerkve, toda dobro prosto pivo bi bilo nekaj druzega. Ako se Volsteadova postava omili v toliko, da bo dovoljevala lahka vina in pivo, si morda Rockefeller mlajši domisli in zgradi trajen spomenik s kakšno podobno ustanovo. PLAVAJOČI OTOKI (Nadaljevanje iz 1. strani) tvorili Azori, Med seboj bode oddaljeni 325 do 375 milj, kakor bodo dopuščale prilike za zasidranje. Od zadnjega umetnega otoka “Farman,” ki bo najbližje Evropi, bo približno enako dolg polet na Irsko, v Anglijo, v Francijo ali v Por tugal. Ko bo dogotovljena veriga umetnih letalskih pristajališč na umetnih otokih med Ameriko in Evropo, računajo, da bo mogoče izvršiti prekooceanski polet z 20 ali 30 potniki najkasneje v 36 urah. Veliki parniki rabijo za pot preko Atlantika pet ali šest dni. Akc se načrt obnese, bo v dogledni bodočnosti potovanje prekr Atlantika skrajšano za štiri al pet dni. Moderna znanost res ne pri zna nobenih mej in zaprek. ----------------o------- KDO JE ODKRIL AMERIKO (Nadaljevanje iz 1. strani) so zvali “Ekinlings,” to je ljudi, oblečene s kožami ali kožu hovimi odejami. Sploh sagt vsebujejo precej realitističer opis ameriške čarobne dežele ;ko je le Indijanec tukaj živel. Pred kakimi 50 leti so blizi I Satidefjorda na Norveškem iz (A. J. Terbovec). Kres je zame naj lepši čas \ letu, ker takrat je solnce na višku svoje moči, in narava \ svojem najlepšem, če bi bilo po mojem, imeli bi Kres od 1. januarja do 31. decembra. N? čuda, če ljudstvo pripisuje Kresu bajne moči, večinoma vse lepe in dobrotne, saj takrat preplavlja naravo morje solnca, takrat nas opajajo ? svojim sladkim vonjem tisoče re vrtnice, takrat zaduhti ta,j ni praprotov cvet, takrat zaža-re kresnice kot meteorji, in takrat vzdigne proti nebu svo je snežnobele baklje ivanjska roža ali lcresničje. Nedvomno vsi veste, kakšno je kresničje, ki cvete o Kresu Najrajše raste po prisojnih rebrih, kjer so plazovi zemljo odkrili in razrahljali. Skoro grmu podobna rastlina, ki se v jeseni posuši do korenin, požene o Kresu krasne, velikim metlicam podobne, bele cvete ] Kot mehki, beli plameni ne-vidnih kresov plamenijo ti ; cveti iz poletnega zelenja. j V mnogih krajih Slovenije ( je kresničje tako potrebno za , pravilno praznovanje Kresa. ‘ kot so pirhi potrebni za Veli- ( ko noč. Na večer pred kres- ( nim dnem treba je natrositi kresničja in praproti po družinski sobi in kuhinji, in tudi ; živini se nastelje s tem. To pa še ni vse. Vsaj po en cvet kresničja je treba zatakniti na vsako njivo, vrt, sadovnjak in j vinograd. Istotako se mora kresničje zatakniti za streho vsakega poslopja. Tak je sta ri običaj, kateremu menda nikdo ne ve izvora in pravega pomena. Najbrže to, kakor pripisovanje nenavadnih moči kresni noči, izhaja še iz pa ganskih dob starih Slovanov. Solnce doseže o Kresu najvišjo točko na nebu, zato so mnog. narodi smatrali ta čas za po sebno posvečen, kajti solnce je bilo njim, kakor je še danes nam, pogoj rodovitosti, zdravja, in vir vsega dobrega. Metlice kresničja, ki so mahale izza hišnih streh ali plamenele iz sočnega zelenja polja in vinogradov, so se mi vedno zdele, kot ljubke kresna sličice. Meni so vedno naj ljubše neformalne sličice, ki jih amaterski fotografi s svojimi “ko-daki” snemajo kjerkoli v na ravi. Skupina ljudi, ki so na sliki razvrščeni kot vojaki, se mi vedno zdi nekaj nenaravnega in pretiranega, Moja, za moj okus najlepša slika je bila vzeta, ko sem visel na lesenem “kravjem fencu.” Mogoče so k temu nekaj pripo-j mogle tudi dražestno cveteče “kresne rože” na obeh straneh. Toda to je že druga povest, ki spada v zgodovino lepših dni, ko je bilo solnce sreče na višku, predno me je usoda izbrala za žrtev tepežkanja. Mesto vojaško umerjene, velike kresne slike, hočem vam danes predočiti par neformalnih kresnih sličic, nekakih “snap-shots.” Dasi pišem v tihem in zavarovanem “uredništvu št. 2,” begajo in plešejo moje misli, kot kresnico. 1 Pa si oglejte te bežne sličice. Svilnato mehka junijska ‘ noč. Na nebu milijon polnočnih zvezd. Slovenska predsta-! va nekje v predmestju Chica-1 ga je bila baš končana, in ne-> ' > kopali vikingsko ladjo, ki je bila zakopana že od 9. stoletja. • Zgradili so natančno kopijo iste in z njo prepluli ocean v 27 dneh. Ta ladja, kakoršno je rabil Ericson sam, se sedaj nahaja v posebni koči v Lincoln Parku v Chicagu. O naselbini Vikingov na ame-- riškem kontinentu pa ni najti :> I več nikakega sledu. Splošno l mnenje zgodovinarjev je pa . vendarle, da je Ericsonovo odkritje Novega sveta dokazano l zgodovinsko dejstvo. (Dalje prihodnjič.) Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. KRESNA NOČ V kresni sem noči za tihe jasnina zvezde srebrne sejal — luna blesteča na poljih nebeških zlivala beli je val. Pela, z;venela je moja poljana blisk mi je švigal iz rok: Zvezde kot semena so žarnook ' se kotalila okrog. Pojdem, zdaj pojdem po čisto devico. hej, po kraljičico zvezd, polje se bliskalo bo in zorelo — koliko jasnih je cest! (Cvetko Golar). GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa-Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, IH. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Mfnn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth,'Min"' 2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. n 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, U Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P°f'ifrl8 Vj( naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja h |Q sodnika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in t>01 “s* ii ^ Oi ergj, pRi Sc Ci tafoi *>n j unc Urici Po Ut. >mb< ta; If tal r<*Pi spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 3117 St. Claif Cleveland, Ohio. P Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem JugosU>v . za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se « tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev *, obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »sta'novi z 8 članicami. kako ducat polnočnih junakov in junakinj se vije v neredni procesiji domov v Chicago. Prve cestnoželezniške kare so natrpane, torej se hodi peš toliko časa, da doide družbo katera z dovoljnim prostorom. Pa je ni, zato družba korajžno hodi, se tuintam v restavraciji pri kavi, čaju in pajih odpočije, nakar smejoča in vriskajoča koraka naprej. Prometa na cestah je malo, policajev še manj. C^b štirih zjutraj so vse potnice lepega spola vitežko oddane na domovih. Pri zadnji postaji so navzoči le še trije junaki in dve junakinji. Pa komu se mudi spat! Sede na stopnicah, gledajo zvezde ir govore vesele nesmiselnosti. Zasliši se ropot voza: mlekat razvaža mleko. In vesela družba sedi ob polpetih zjutraj'na stopnicah in si napiva z mlekom iz mlekarskih steklenic . . . ♦ Junak povesti se nahaja na pardnevnih počitnicah v dremajočem mestecu takozvane-ga “koruznega pasa.” V mali strmini nad hišo duhte cveteče lipe, v leni reki pod hiše cveto vodne lilije in kvakajc želve v čudnih notah. Na počitnicah sta dve mestni gospodični, Albie in Josie, katerih eno junak povesti pozna, dru go pa ne. Albie je slovenske ga, Josie pa lužičko-srbskegi pokolen.ja. Vedno sta skupaj j vendar Albie neče predstavit J osi e junaku povesti, iz same : ženske nagajivosti, kajpak ! Junak trpi, kajti Josie je kra sotica, da malo takih, zabav« željna kot on, toda brez for malne predstave se ne more priti do pogovora. Kako je tista pretirana etiketa neum na, vendar ji služimo tako su-žensko! Drugi dan fotograf amater slika obe deklici ob vrtnem plotu. Junaku šine glavo poredna misel. Priplazi se deklicama za hrbet in foto grafska kamera ga “udari” > njima vred. Sledi preseneče nje, smeh in ofenziva obeh deklet s korci in vrči studenčnice. Predstavljanje je bilo s to neformalnostjo izvršeno in je ziki so se razvezali. Posihma! so žarele vrtnice in vodne lilije vse lepše in lipe so duhtel« vse slajše . . . * Preko pšeničnih polj Montane drvi avtobus, naložen s pisano dnužbo potnikov. Izmed zlatega žita zapeljivo gledajo plavice in mak žari, kot sladke misli. Murni in kobilice cvrče in veselo poskakujejo nad žitom, kot žive rakete. Naenkrat deklica na prednjem sedežu zakriči in se prime za prsa. Voznik ustavi. Kaj je bilo? Objestna kobilica je poskočila previsoko ir, brez ozira na smer, in padla v skrivnostne globine za globoko izrezano dekličino koče-majko. Vsi moški potniki, vključivši junaka povesti, bi bili drage volje pripravljeni pomagati, pa si nobeden ni upal. Kobilica je plačala svojo nediskretnost s smrtjo in vsi navzoči gentlemani so obžalovali, da se nobeden ni mogel izkazati junaka. Ali je tista pretirana etiketa in dostojnost včasi nerodna . . . Ej, pa Julka, Julka za goro! Mala premogarska naselbina, na položnem pobočju hriba velik boardinghouse. V da ljavi Mount Rainier z belo snežno kapo, v dolinah pa sama kresna prelest. Kresni večer. K teli, ki vodi boardinghouse, je prišla iz mesta za nekaj dni na počitnice dvajsetletna Julka. Po večerji se podajo boarderji kmalu k počitku. Preutrujeni so po celodnevnem delu v premogokopu da bi občudovali lepote kresne noči. Pod hišo je klopica, katero malone vso zakriva cvete-či jazminov grm, le na spodnjo stran je razgled odpyt. Začno mežikati prve kresne zvezdice, in nekje doli v go- ščavi, kjer duhti bezeg ob žuborečem potočku, se oglaša ameriški slavček — mockingbird. Po zaviti stezici se približaš klopici, da bi od tam užival čar kresne noči. V zraku plava polzavestna slutnja' “Fair and warmer to-night.” Tam najdeš Julko, s knjigo v roki, ki zre v mehki polu-mrak in sanjari. Na oprostile zaradi motenja te povabi, da prisedeš. Pa se razpreda, oživlja in zamira govorica, kot petje mockingbirda v goščavi Malo nižje poteka potoček preko par yardov široke livade, in v njem se utrinjajo kresne zvezde. V strmi rebri na levi vzdiga kresničje svoje bele baklje v mrak kresne noči Med vonjavo jazmina se meša omamljivi duh bezga in divjih vrtnic. V polumraku se vžigajo kresnice, kot mali, leni bliski. Deklica te opozori na kresne zvezde na nebu in na njih odsev v potoku. Pogledaš na nebo, nato na potoček, nakar se zazreš v Julkine oči, in prisežeš, da lepših zvezd še nisi videl v življenju. Prisežeš tudi, da čar kresne noči nima primere, in da so poljubi kresne noči opojnejši, kot najslajše vino. Toda čas teče hitrejše od žuborečega potočka, posebno v kresni noči. že je polnoči, in teta na verandi kliče Julko. “Tukaj na klopici sem, teta. pridi še ti doli,” vabi deklica. Rejena, dobrodušna gospodarica boardinghousa se prizib-lje po stezici in sede na klopi-co, da bolestno zaškriplje. Dolgo je delo v kuhinji, in dobro se je nekoliko ohladiti v nočnem hladu. Pogovor se suče o petju mockingbirda, o kresnicah, o duhtečem bezgu, o žuborenju potoka, o cvetečem kresničju, toda prelestne zvezde kresna noči je zakril oblak . . . To je samo par sličic iz časov, ko je bilo sreče solnce na svojem višku in ko so najlepš« blestele kresne zvezde. nm Sokolu z veliko videli !ly ] °dnc 1» J-e , 11 th! 'e Koncert, katerega Je dilo Slovensko pevsko braževalno društvo nemaugh, Pa., v soboto nija, je nudil posetnik01®. go duševnega užitka, je o tem enkrat pozneje #. . nob* fo P V uredništvu Nove se pretečeni teden oglftSl J. Srebrnak in Mrs. Calumeta, Mich. MudiJ' na obisku sorodnikov 111 teljev v Detroitu, Mich", v Clevelandu, nakar st^‘, pravili proti Chicagu- , 111., Milwaukee, Wis., splošnih delavskih i’aZlI1|| Calumetu sta pripoved se polagoma boljšajo. Kolikor skomin ne ^j uredniku taki, sicer obiski, jih povzročajo glednice, s katerimi » i fr bardirajo prijatelji on j strani. Prijatelj zelene države Washing kar Perušek iz Slovenk’ »•ec, fPet JI Tl Atla11 ti« telj V. J. V. iz pevec Šubelj iz peli110 «. ve Wyoming, sosest*^ Jn( Pagon, znana stoteri#1 kam v podjetju Ricb^J v Clevelandu in tud' v Diamondville, gVe‘ Ž#1’ Ljubljane. “Največ kom sliši Slave,” urednik Nove Dobe P11' gastvu le pastorek. * lJ’ -o- DROBNE SLOVENSKE VESTI Rojak in sobrat F1’**1' j iz Loraina, O., mudil se cem pretečenega ted*1^, jim sinom na obisku V J v Conemaughu in Pa. DOPISI B»r ¥' d*1 44 j. vecf ts> Treba bo tam ukre#1^! lo^ trebno za piknik- A društvo priredi pet° Članstvo našega Martina, št prosi, da pride v lu na redno sejo ija) 'j' Slovenski Sokol v Clevelandu poleti v nedeljo 28, junija v Euclid, oziroma v novokrščeno Ljubljano. Na vrtu Jugoslovanskega društvenega doma bo cvet naše mladine pokazal kaj premore telovadba in sokolska vzgoja. Poleg tega bo v prostorih Doma vse, kar je potrebno za dobro uspeli piknik. Slovensko občinstvo iz Velikega Clevelanda bo, kakor vsakokrat, nedvomno tudi to pot pokazalo svojo naklonjenost Slovenske- mesec (30. junij nem koncu . , Tisti, kateri ne živ*^ ji p^jr in ne veste za pr°s jj treba le, da najdete ff; Ave. in greste po 6(!ta| ri#- padu (West) in P1. J J na mesto, ker nap1'6;* škega prostora ni v,e aiid with determination to achieve success, his chances ' Out-6] grea^y enhanced, ergy , 0 &es therefore will be compensated by as much as the recej effort the members spend and no more. The chances fPetu |6 tTlore than the energy spent is as possible as the Motion machine. It can’t be done. ^Venile contributions and the deiei| new era in the future The ; ge ncreasing interest of our juvenile members in the fly f ^ ec* to them each month can be interpreted as exceeded« trable ^°r ^0W ^ra ^uture- The literary •fe t pour into our office (cannot be described as any t therV •01’0US than those submitted for our regular pages, "'•’it »1S 01016 °f a noticeable caeoethes scribendi, the “itch in 'rt lair se li ev s( član' Je <° , Ble^ 310 1 ikof1 0$ ieje' : rlasi1' ’jyles1 idi|> \j i" ich st» an evj. ani°ng the youngsters which prompts one to visual-remely varied and interesting New Era in the future. !"’ ^ra tomorrow will be widely contrasted with the L' ra of tcJ • • -..................... 8 from that it will be assembled with multifarious 4 ti^g vrotn members all over the country. There will come <1 Ortaj, 11 history of our organization when due to the If i®. !s. obje ,. sPace, articles will be rejected unless well written. . ^ iVe °f our paper then will be to publish quality arti-,,« lDy 0j.ere ^ill be no necessity of urging members to write. Jt 6 attem0Ur young members have journalistic aspirations and Pting to emulate some great writer. Of course, the erages will suppress the number of exceptionally good wever, our young members should be encouraged to c0|jw ey should be urged to indulge in the pleasant pastime tf* to r 'n^ something worthwhile for the thousands of mernik ea(i and be stimulated by. ,1/ : ",i'itilin°ne our members acquire the inferiority complex ipf % 0j.g’ n° article will be rejected if it has the least sem-4 'Ve s;ational thought. In order to realize an improved New °uld do our level best to write well and often. it* of 0 I* do1 io ^ ■A >’ how, KWj i!^ 3iiije’ l8l>tlC ino',e 5Stf»a rirfl k idi SLOVENE YOUTHS SUCCESSFUL IN TRACK MEET At the second annual individual interscolastic track and field meet sponsored by the Ilibbing Junior college and held recently at Hibbing, Minn., about seventy-five athletes representing nineteen schools in various sections of the state of Minnesota, participated in the events, a number of Slovenes won first, second and third places. Nicholas a versatile athlete of Ely, Minn., collected first honors in the broad jump, one and two hundred yard dashes and in addition he placed third in the javelin throw and also led his mates to victory in the half-mile relay. Gouze, a Slovene athlete of Ely, Minn., won out in the 220-yard low hurdle. Motti of Eveleth came in fourth in the same event. Rebovich of Gilbert took second place in the discus throw. Nemanich representing Aurora took second honors in the broad jump. Eveleth Junior college has had one of the most successful seasons with its track team. The team won first place in the northern divisional college track meet and third place at the state meet. The Slovenes on this team are: Frank Gra- hek, Jerry Ahlin and John Laurer. SLUGGING COMRADES TRIM U. S. VETERANS Repp hits homer with bases loaded. The Comrades, S. S. C. U. of Waukegan, 111., easily defeated the U. S. Veterans, by a lopsided score of 17 to 2. The hammering Comrades boys hit the ball all over the lot, for a total of 22 safe hits. “Babe” Divjak, the heavy hitter of the Comrades connected for three doubles and a single. “Babe” is the leading hitter for the locals, with a batting average of 450 Howie Smith pitch*ed a wonderful game, striking out 14 men and allowing but five scattered hits, besides pitching good ball, Howie secured three hits. Charlie Pabst, star shortstop, was signed up by manager Pe trovcic, recently, and will participate, in the feature games. His fielding and hitting will strengthen the Comrades aggregation considerably. Divjak, Bartel and Jack Strazer’s heavy hitting were the features of the game. Managers desiring games, write to: John Petrovič, 825 Wadsworth Ave., Waukegan, 111. Games will be played any time, and anywhere. John Petrovič, Comrades No. 193 S. S. c. U. Comrades A. R. H. E. Pabst, ss ... 5 1 0 0 Zupec, 3b .... 5 1 1 1 Divjak, rf 5 3 4 0 Bartel, lb 6 3 4 0 J. Strazer, If 5 2 4 0 F. Strazer, c 6 2 3 0 Korenin, 2b 3 1 2 0 L. Petrovič, 2b 2 0 0 0 McKinney, cf 2 1 0 0 Repp, cf — 3 1 1 1 Smith, p 6 2 3 0 Totals 48 17 22 2 U. S. Veterans A. R. H. E. Griffin, lb 4 1 1 0 McAllister, p 4 0 1 1 Rhuade, c . 4 1 1 0 Amsbery, 2b 4 0 1 0 F. Griffin, 3b 4 A 0 0 HH.IEFS Margaret Agnich, a Slovene girl scout of Ely, Minn., earned the highest honor a Girl Scout may receive, a letter of commendation. Margaret has shown, during her seven years of scouting, the character and loyalty necessary to receive the award. Congratulations. oOo Several Slovenes took part recently in a comic play called, “Zander-Gump Wedding,” presented at the Washington audi-toriu min Ely, Minn., before a capacity audience. They were Matt Kobe, Annie Simonič and John Perko. oOo John Longar and Frank Drobnick of Eveleth, Minn., left for St. Louis, Missouri, last week where they plan to attend the summer session at an aviation school. oOo Miss Rose Basca, Miss Magdalene Yancher and Miss Mary Tomazin of Cleveland, Ohio, graduated as nurses from Charity, Lakeside and St. Alexis Hospitals, respectively. We wish them our best wishes in their selected vocation. oOo The Slovene students receiving their diplomas from East High of Cleveland, Ohio, were: Mollie Knaus, Theresa Kocjan-cic, Edward Blatnik, Paul Cher-ne, Louis Leustek, Albert Turk and Charles Zelle. oOo The body of Charles Zgonc, a patrolman on ttfe* Chisholm, Minn., police force was recovered last week after a two week’s search. oOo Mr. Anton J. Terbovec, editor of the Nova Doba returned from a several day’s trip to Conemaugh and Johnstown, Pa., where he was entertained by the singing society “Bled.” He stopped in Pittsburgh, Pa., to see Mr. Zbasnik, president of our organization and Mr. Balkovec, a member of the supreme auditing committee. oOo Joseph Omahen, Slovene, star half-miler of Lorain, Ohio, High School, received his “L” along with his diploma at last week’s commencement exercises. APRIL’S INCREASE IN MEMBERSHIP Possibly the absence of the “Memberometer” in our recent issues was apparent to some of our members and per-chance some are curious to know why. To begin with, the “Memberometer” was not designed to take up valuable space as might be believed by some. It was intended to exite a needed interest in the membership to be accompanied by friendly rivalry among lodges in which the groups would attempt to surpass one another in the enrollment of new members. Phenomenal results were not expected but a decisive change for the better was anticipated. The number of new members received in the folds of the various English-speaking lodges during April was so low that it would have been of no valuable consequence to publish the “Memberometer.” There was a remarkable change for the better during the month of May and certainly a brighter outlook for the future. In our next issue we expect to publish the membership situation of May and would like to praise the deserving lodges for their effort during that month, hoping that they will continue the practice regularly. THE RIGHT PLACE A negro from the country was called into service during the war. Arriving in town he inquired of another negro loafing in the door way: “Is dis whar de redemption bo’d is at?” “Sho’ is,” answered the other, “but de blessed redeemer done gone out fo’ lunch.” LOGICAL Mother: “No, Tom, no more plum pudding tonight. Don’t you know you can’t sleep on a full stomach?” Tom: “Well, can’t I sleep on my back?” Knipper, ss ...... 4 0 0 2 Coselas, If -4010 Marks, cf .... _... 4 0 10 Becman, rf ______ „ 3 0 0 0 Totals ....... 35 2 5 3 Comrades .... 140 133 005—17 Veterans . 100 001 000— 2 Two-base hits—Divjak, 3; Strazer, Korenin, Smith. Three-base hits — Bartel, Strazer. Home run—Repp. Double plays —Comrades, 2; Veterans, 1. Base on balls—Off McAllister, 3. Struck out—By Smith, 14; by McAllister, 4. PERSONS BORN BETWEEN JUNE 21 AND JULY 21 The doubtful influence of the sign Cancer predominates for persons born during the latter half of June or the earlier half of July. This is watery, tropical) changeable sign, indicating wavering of character and mixture of good and bad attributes. Though gifted in many directions, persons born under this sign are unstable, and unable to chart a course and stick to it. They are supersensitive upon personal matters; but in impersonal affairs, they are stubborn and invincible to argument. They require homage and flattery and are uncomfortable without it. The men of this sign are less unstable than the women and occasionally pursue harmonious conventional ways of life. They have a horror of poverty. Under Cancer are born many successful public speakers, women and men; they have active and progressive minds. They have an inborn desire to roam. When forced into it, they are fairly successful in a business way; their most important undertaking should be confined to the months of February and September and Monday is the most fortunate day of the week for them. ------o------- DANGEROUS Teacher: “Children, can any of you tell me what is the most dangerous part of an automobile?” Tommy: “Yes, ma’am. It’s the driver.” A MEMENTO First Housewife: “I suppose you carry a memento of some sort in this locket of yours?” Second Ditto: “Yes, it is a lock of my husband’s hair.” “But your husband is still alive!” “Yes, but his hair is gone.” SUREST THING Have you ever heard of Nip and Tuck Whiskey? One nip and they tuck you away. WELL, ISN’T IT? Dum Dora thinks that a veterinary is a place where they keep veterans. NATIONAL FRATERNAL CONGRESS The National Fraternal Congress jbf America is, sponsoring the first International Fraternal Juvenile Convention to con-vene at Fulton, July 9th, 10th and 11th. Indications are that this gathering will be an outstanding demonstration in every way, as reports coming into the Congress headquarters office show a growing interest from day to day, and it is confidently anticipated that at least a large majority of the Congress societies which feature a juvenile department will be represented at this first great public manifestation of the “youth movement” in oui fraternal benefit system. Every society affiliated with the National Fraternal Congress of America is entitled to send one delegate to this convention regardless of the mem bership in the juvenile rank, and one additional delegate foe each 1,000 juvenile members in good standing on December 31, 1928. Other juvenile members from affiliated societies of the Congress are invited to attend the convention either as visitors or -as guests of honor after securing credentials or authority from the supreme officers of . their society. All juvenile members attending the convention must be accompanied by authorized adult members. While there is no age limit for delegates and juvenile guests, the committee on arrangements has recommended that representatives shall be at least 12 y.eara of age. Each representative, too, must be a member in good standing in the juvenile rank according to the rules or laws of his society. It is proposed to conduct a convention along regular lines, the proceedings to be unofficial but formal, including opening of the convention in regular order, appointments of commit tees, election of honorary national officers—no society to have more than one officer—a school, and presentation of a high class program with best available talent. Each society represented is invited to furnish one drill team to exemplify its juvenile ritual or to pre sent any other form of approved entertainment of interest to young people. The convention is to be conducted and carried on by the juvenile delegate? under the direction of adult leadership from the several so cieties, and by the Congress arrangements committee. This coming convention at Fulton offers best opportu- nities of widest scope for the advancement of our fraternal benefit system, but its results are dependent entirely upon the degree of cooperation which will be received from our individual societies. No society boasting a juvenile membership can afford to be missing at the roll call in this convention. It is planned to have motion pictures taken of the teams, delegates and convention activities and to make these available for showing in local theaters and lodge rooms throughout the country. Invitations to be guests of this convention have been extended by Mr. E. J. Dunn, president of the National Fraternal Con- gress of America, to men of outstanding national reputation, and undoubtedly one or more of this group will be present to inspire and enthuse our youthful delegates toward high ideals of character and citizenship, and in behalf of the 'Bare F'actj Sea Rules Of The Road. On the sea it is even more important than on land that there should be well defined rules of the road. While there are “ocean lines,” vessels do not move along well-marked lines, like railway trains. They cross and recross each other’s tracks. Moreover, there is no air-brake which can halt an ocean steamer within a few yards. Rules of the road at sea are based upon common sense and experience. In general, when two vessels under steam are meeting each other end on, they follow not the English, but the European and American rule with vehicles, that is, each steers to the starboard or right. One short blast from the ship’s whistle means that she is taking the starboard course, two blasts mean that she is taking her course to port, three that she is going full speed astern. Should there be risk of collision between a steam vessel and a sailing vessel, it is the duty of the steam vessel as the more manageable to keep out of the way of the other. For the same reason, a sailing ship which is running free is required to keep out of the way of one which is running close hauled. Potter’s Field. This name,, synonymous today with a public burial ground, arose in England. Both in that country and on the Continent the clay used for pottery was dug out by whole colonies of men, women and children. The long trenches were left standing just as they had been dug. No attempt was made to refill them or ievel them with the adjacent ground. Gradually it become u common practice to cast into them the bodies of the dead among the workers, covering Ilium over with just sufficient earth to hide them from the' gaze of the sun. Bayonet. This appendage to the firearm is said to have derived its name from the fact that it was first made at Bayonne, in France. The story runs that a Basque regiment was hard pushed on a moun-lain ridge near Bayonne. It was suggested that, a? their ammunition was exhausted, they should fix their long knives into the barrel of their muskets. The suggestion was acted upon. The first bayonet, charge was made, and the victory of the Basque led to the manufacture of the weapon at Bayonne and its adoption into the armies of Europe. great fraternal cause they so happily represent. The publicity values are inestimable, but these too will be dependent upon the extent to which this gathering may be representative of the entire fraternal field. The attention of the fraternal world will be centered at Fulton next month and there is every reason to expect that this experiment in organizing our juveniles of the fraternal benefit system will be so productive of good results as to establish this project on a permanent basis. Information relative to this coming convention may be secured by writing to the N. F. C. of A. office, Room 920, 30 N. La Salle Street, Chicago, 111. Inactivity has been injurious to more than one lodge. Agitate a greater membership in your lodge a)id you a ra marshalling success. * CLEV. SOKOLS TO PERFORM The people of Greater Cleveland will have an opportunity of viewing the Sokols in action on Sokols Day, Sunday, June 23rd, at the Jugoslav Home in Euclid, Ohio. Each year a greater number of people are attracted to the dazzling display of physical fitness. The enrollment of men, women and junior Sokols has increased considerably so that with the conjunctive participation of the Collinwood Sokols, the entire aggregation will number at least 260 members. Both men and women gymnasts receive intensive training prior to an exhibition, consequently every spectator can be assured that their performance will be full of complex breath taking stunts. -------o------ THE USUAL WAY “I want you to understand,” said Young Spender, “that I got my money by hard work.” “Why, I thought it was left to you by your rich uncle.” “So it was; but I had to work hard to get it away from the lawyers.” 'THE VACANT SMILE Some men smile in the evening, Some men smile at dawn. But the man worth while Is the man who can smile When his two front teeth are gone. TIDE UP “Say, Joe, where’s your girl that you were going to bring to the prom?” “Aw, I had a date with one of the Siamese twins and she couldn’t get away.” I ENJOY ‘ a# V, lcNICS JI’0{eSs re ttiany reasons why / J witu enjoy munching l»ng u, sandwiches, while '>nl " °ther thirsty mosquitoes jjittfj %ht ^annibalistic insects idi 1 ify t the approach of 'w g * contract a cer-s'f i ? cUre 0^igh fever whose •^ th*8' Th-1S ^i^e open P1*' o y.earning for free- >ne 8 is instinctive of . kek f Can be traced i; i!*! cha«; ° prehistoric days il se j sanHg ^les while ^e-Q e(l luncheons was ■ n > C Tnce- This 1»« 11 &ll n. en one feels ieal- 'N1?Trtn Wa"der- < “rin£s on an ef- ^ 1 'H 11 sS* resulting in a My Pei'hap1sar to intoxica- ,J n°ticeri ‘ you have a1' a r l®>» !5Uperb ^ an.d exPerienced #1 *m. the ens*on of excite-> byVUtSet of a picnic ■ wi ^ the ®radual decrease *1 >■ f pickner °f the day the en' ^ an ls differenti- <> J C0f the°rpsf °nly by the ;0 n : flip 0f chasing ) 11 v * te of • c»v‘ ><*"> 8Unburns and itC ' i; Witl?ellng commonly 1 sti11 tf. J S tS allow ! ? t,hem be‘ >jcV 6 day’s parole prf, rt\ / V ara«»e lere 18 nothine' reef, tifp] Ozonp as the pure ješ* ^ Sratifyj^^ nothing so lIli5: • V6 picnickl aS the right e,( - of ®*ker8 to violate ^1 ‘ “lte in eattaE ■11** 4 x>ble ! re wiH re- f Win'"11 *0m't0 the merits iržl! < I?*'4' i- C°ntiHup 4-1C existence , ^Pond f 0 enthusias- y r «0«^ *" <■»- iiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiBiiiiiiii11 MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT biai MOJA SMOLA (Frank Troha) Da je lagati greh in da ima laž kratke noge, nam je učitelj dostikrat pravil v šoli. Vse to pa ni dosti zaleglo, kajti bosonogi šolski dečaki smo se vseeno lagali ob različnih prilikah. Seveda je bila laž včasi takore-koč potrebna, če se je s pomočjo iste dalo izogniti učiteljeve palice. Pa tudi pri laži je treba previdnosti, ker sicer pogostokrat povzroči smolo, kot se je meni zgodilo. Ko sem drugo leto pohajal šolo, bila je ena mojih naj večjih želj, da bi imel žepni noži-ček, takoimenovani pipec, s širokim rezilom in rudeče pobarvanim lesenim ročajem. Skoro vsi moji součenci so jih imeli, in jaz sem jih zavidljivo gledal Pa se nekega dne strahoma približam očetu in ga poprosim za tri krajcarje, da bi si kupil pipec. Oče pa ni imel smisla za moje srčne želje, ter je dejal, da taki fantiči ne potrebujejo žepnih nožičev. Poskusil sem z enako prošnjo pri materi, kjer sem prav tako opravil. Tako sem začasno obupal nad izpeljivostjo moje srčne želje. Par dni nato pa se mi je sreča nenadoma nasmejala. Ko sem prišel iz šole, vidim, kako se pred našo hišo ustavi lepa kočija, iz katere je stopil neznani gošpod. Ko me zapazi, me pokliče k sebi, in jaz sem se strahoma približal. Moj strah pa je bil čisto neutemeljen, kajti gospod je bil prijazen, in je samo želel, da bi pazil na njegovega konja toliko časa, dokler se bo on mudil po opravkih v prodajalni. Razume se, da sem tako častno službo brez ugovora sprejel, nakai je neznani gospod, ki je bil neki trgovski zastopnik, vzel s kočije svoj kovčeg in odšel v prodajalno, ki je stala poleg naše hiše. Ponosno sem se sukal okoli kočije, zlezel celo vanjo, da se prepričam, kako udobno se sedi na mehkem sedežu, nakar sem si tudi iskrega konjiča ogledal od vseh strani, in celo potipal sem ga, kar se mi je zdelo zelo junaško. Gospod se je kmalu vrnil iz prodajalne, me pogladil po lasih in dejal, da sem priden dečko, nakar mi je stisnil v roko dva krajcarja kot nagrado. Ko sem ogledoval tako lahko zasluženo bogastvo dveh krajcarjev, sem se seveda takoj spomnil na pipec. Toda, pipec je stal tri krajcarje, torej mi je do kupne cene manjkalo še en cel krajcar. Po daljšem premišljevanju sem se podal v Mehačevo trgovino, kjer s<5 tu-di pipce prodajali. Z Mehače-vimi smo si bili nekaj v sorodstvu, zato sem upal, da bodo imeli nekoliko razumevanja za moje finančne potežkoče. In res, ko sem jim razodel, kako zelo si želim pipca, da pa imam le dva krajcarja, sem se jim zasmilil, in prodali so mi ga po znižani ceni. Tisti dan gotovo ni bilo srečnejšega dečka v vsej občini. Več kot stokrat sem potegnil rdeči pipec iz žepa, ogledoval ga, in prekipeval samega ponosa in veselja. Drugi dan sem moj novi pipec moško kazal svojim sošolcem. Boljšim prijateljem sem ga dal celo na po-skušnjo, da se prepričajo, kako je močen in oster, čemur se seveda itak ni smelo ugovarjati. Pred pričetkom pouka smo se, kakor po navadi, tudi tisti dan igrali na trati pred šolskim poslopjem. Skakali smo, se lovili in celo na glavo smo se postavljali in skušali po rokah hoditi. To pa je bilo usodno zame, oziroma za moj pipec, ki je zdrsnil iz žepa v travo. Ko je udarila šolska ura in nas je učitelj pozval v šolo, se potipljem v žep, in strah in groza: pipca ni bilo več tam. Nisem se mogel premagati, da ne bi bil povedal učitelju o veliki izgubi, ker sem domneval, da je pipec morda našel kateri sošolcev, in bom tako imel priliko ga dobiti nazaj. Takoj, ko sem učitelju naznanil žalostno novico, se je oglasil Miklov Nace, da je pipec našel. Jaz sem veselo vzkliknil, da je moj, toda učitelj je pozval Naceta s pip-cem k svoji mizi, ker se je hotel prepričati, če je pipec res moj. Učitelj si pipec ogleda od vseh strani, nakar pokaže na konec ročaja, in me vpraša, kaj je imel moj pipec tam: luknjico ali križček. Takrat pa ne vem, kaj me je bilo obsedlo, da sem dejal, da je moj pipec imel križček, dasi sem vedel, da je imel luknjico. Menda sem iz učiteljevega vprašanja posnel, da ima do-tični pipec križček, pa sem hotel priti do njega, če je moj ali ne. Ko sem izgovoril tiste usodne besede, učitelj izjavi, da pipec ne more biti moj, ker na ročaju ni križčeka, ampak luknjica. Ker se noben drugi ni oglasil, da je pipec izgubil, je ostal najditelju, to je Nacetu, dasi sem vedel, da je moj. Laži nisem mogel popraviti in preklicati, ker bi se bil s tem izdal. Nacetu sem pa upravičeno zavidal njegovo srečo, ker je prišel do lepega pipca tako poceni. Po tistem nesrečnem dogodku je preteklo več tednov, pred-no so se moje premoženjske razmere toliko izboljšale, da sem si mogel nabaviti nov pipec. S tistim sem bil pa seveda bolj previden. Nosil sem ga privezanega na vrvici, na konci ročaja pa sem zarezal križček, da se ne bom več tako usodno zmotil, če bi ga še kdaj izgubil. Tudi v laž se od takrat nisem dal več tako zlahka zapeljati, kajti tista usodna do-godba s pipcem me je prepričala, bolj kot vse učiteljeve pridige, da ima laž res kratke noge. THE WATER OUZEL What would you think if you saw a bird about the size of a robin deliberately walk down to a swirling, swiftly running mountain stream, and instead of stopping when it reached the brink, keep right on walking, until the water covered its body, neck, head and all? Well, that is what this' small grey bird does every day of its life —and thinks nothing of the unusual performance, which was not an attempt at suicide, but was only its way of getting its dinner. Its principle food consists of insects that live in and under water, so it cannot be squeamish about getting wet. But as a matter of fact, it never gets wet, as its feathers are so soft and thick, and overlap each other so closely, that no dampness ever gets through to the bird itself. You have noticed how water runs oif and leaves a duck’s back perfectly dry, well, it is the same way with the ouzel—it can slosh around in water all day, and when bedtime comes, walk out as dry as the proverbial chip. If there is anything he is crazy about, it is water and dampness, and he is never con- D/W'* <( PRI PALČKIH Deželo vso pokrije tvoja dlan’ deset minut je ondi noč in dan, in palček ljubi svojo očetnjavo, poseben red ima in svoje pravo: naprstnik zbral si palček je za hiško, za slona ceni in spoštuje miško, Pritlično drevje tenko je ko las, pet hišk — naprstnikov je cela vas. Svilena nitka je debela vrv in som orjaški nežna je postrv, Donebne gore poljske so krtine, peščena zrna—gruče in skaline. Požrešni jastreb je brenčeča muha, drobtinica je palčku hlebec kruha. Je morje nedogledno žabja mlaka, mogočna vojska — palčka dva, vojaka. Šivanka ni, da vdevala bi nitko, ž njo palček se poda v krvavo bitko. Po travicah se milostiva huška, če tehta le en gram, je debe-luška. Na travnih bilkah rosa je poplava, gorje, gorje, če vtone vsa država. Naprstnik zbral si palček je za hiško, pri igri brca mesto žoge — šiško. (Marija Grošljeva) NOTE Jaz pravim, da so mejičice, v mejah Črne pfičice; čepijo, molčijo, nas peti učijo. (Oton Zupančič-). If There Is Anything the Water Ouzel Is Crazy About, It Is Water And Dampness tented and happy unless he is within hearing of falling water, and near enough to wade when the spirit moves him. When he builds his nest, dry twigs and dead leaves do not appeal to him as building material, he selects tufts of living moss, fresh and green, and with this he constructs an attractive bungalow, either in a crevice, or on a narrow shelf of rock, as near to a water-fall as he can get it, and sometimes back of one, so that he has to go through a curtain of water every time he goes home. The moss of the nest is kept alive and growing by the spray from the constant spray of the waterfall, but if it happens to be too far removed for that, the birds do the sprinkling themselves, by diving and then hovering over the nest and shaking their wings, just as you would shake a sprinkler. And even after the babies are hatched, the sprinkling of the nest goes cold from going to bed in damp clothes—nobody know it. The ouzel is as much at home when walking about over the bottom of a mountain stream, with swiftly flowing water all around and above him,* as he would be on the bank with the sun shining. He can actually fly under water— at least, he moves his wings exactly as he does when navigating the air, but more probably they serve as oars to propel himself. This bird of curious habits, is so constituted that nothing seems to affect his happy disposition—he takes the weather just as it comes, and sings as merrily when freezing winds, straight from the north threat-enn to pick him clean of feathers ; and when everything is covered with snow and sleet, and when even his beloved stream is locked under a coating of ice, as if the skies were blue, and butterflies were drifting by on every breeze. He searches around until he finds an air-hole, lets himself carefully down, sinks to the bottom, as if weighted with lead, and trots about over the slippery rocks, in his still-hunt for dinner. When he feels the need of air, he finds the hole through which he entered, clambers out, and goes about his business, none the worse for his cold bath. On winter mornings, when the thermometer is way down below the zero mark, you never see him, sitting with hunched shoulders, and fluffed-out feathers, as if trying to keep feet and legs warm, but he is as chipper, and full of life and action, as if alldoors was dripping sunshine. Under the most adverse circumstances, he keeps his merry song going without ever a stop, and while he cannot be compared with a mocking bird, or thrush, some of his notes are golden with melody. He is one of those fortunate beings who sees the bright side, and is only too happy to be alive and able to sing—some people are like that—and it is a joy to have them around. The ouzel is about the size of a robin, but many of his ways are anything but like those of our old friend with the red breast, and he seems much smaller, on account of his short, dumpy tail, which is always in motion, reminding one of*a wren. Every thought and emotion of his busy brain finds expression in an upward flip of this tail that is never still. It can do everything but talk—in fact, it is his way of talking—and what he cannot say with his short, but expressive tail, is hardly worth saying. Trfo short tail gives the bird rather a dumpy appearance; his wings are short and rounded; his plumage soft and thick, and of a modest gray, that one can wear without being conspicuous. His legs and feet are strong and stout, evidently built for service, instead of for looks; bill and legs are a dingy brown— very much the same color of the wet rocks, over which he usually does his walking. If you want to see him, you will have to go to the Rocky Mountains, for it is there that he makes his home; and even there, he picks the wildest, roughest part of the hills. Deep gorges, where brawling streams tumble from ledge to ledge, and where the air is damp with the spray, are his favorite resorts. He would probably lose his mind, where there were no rushing waters, or slippery rocks and dashing spray. MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members rdeCe jagode Deček, poln zavisti in lahkom-nosti, je šel v gozd, da si nabere rdečih jagod. Imel je lepo košarico že skoro do vrha napolnjeno. Pa ga sreča gozdna vila in ga vpraša prijazno: “Kaj imaš v košarici, srček moj ?" Fantiček pa se odreže kljubovalno: “Nič!” Bal se je namreč, da bi ga vila zaprosila za par jagod. Vila nato resno reče: “Ce to ni nič, ti pa tudi nič koristilo ne bo.” Od tedaj se nihče ne nasiti z jagodami, pa naj jih pozoblje kolikor hoče. Louise Ilovar. Blaine, O. Dragi g. urednik: Nazna- njam vam, da sem dobila že drugo nagrado od Nove Dobe, in sicer zdaj svoto $2.00. Menda zato, ker pišem za list Nova Doba. Se prav lepo zahvalim; sem jo bila prav vesela, pa mislim, da bi jo bil vsak vesel. Pozdravljam vse bratce in sestrice, ki pišejo slovensko v mladinski oddelek Nove Dobe. Ljudmila Ilovar. Export, Pa. Zopet nadlegujem g. urednika z malim dopisom. Najprej se lepo zahvalim za darilo, katero sem prejela meseca marca. Bi se bila oglasila že v aprilu, pa sem se bala, da bi g. uredniku prehitro lasje sivi postali. Torej, hvala lepa uredniku in glavnemu odboru za poslano nagrado. Ce človek prejme kakšno stvar v dar, je veliko več vredna, kot če bi jo sam pridobil. Dragi bratci in sestrice, zdaj tekom šolskih počitnic bomo imeli več časa, pa skušajmo kaj lepega in dobrega napisati za Novo Dobo. Tudi če slovensko pišemo, nam ne bo škodovalo, ampak koristilo. Ce bi ne bili tako daleč na okoli raztreseni, bi bilo lepo, če bi vsi enkrat skupaj prišli. In mnogo ice creama bi moralo biti za nas. Tukaj pri nas smo imeli hladno in deževno pomlad. Marsikaj je pozeblo, drugo je pa še toča pobila. Ne vem, č? bo kaj jabolk in *hrušek, katere imamo tako radi. H koncu pozdravljam vse bratce in sestrice v mladinskem oddelku, perice v uredništvu št. 2 pa prosim, da skrijejo tisti koš na kolesih kam v kot, dokler ne bo ta dopis sprejet. Pauline Supancic. 75MT COOAr MUSHROOM OMLET Wash, drain and cut into sections about eight good sized or 12 small mushrooms. Cut them lengthwise so that the pieces are shaped like a letter T. Melt two tablespoonsful of butter and add the mushrooms. Cover tightly and cook over a low flame for 10 minutes. Take up half the mushrooms, keep in a warm place to use for garnishing. Break five eggs into a bowl and beat till foamy and well mixed. Add one-half teaspoon salt and one-eighth teaspoonful pepper, and beat again. Add four tablespoonsful of water and beat again. Pour into the pan with the mushrooms and cook till firm. Ely, Minn. Najprej se prav lepo zahvalim za knjigo poezij, katera mi je bila po Mr. Otrinu poslana kot. nagrada. Sem bila zelo Loošen at the edges about every minute so that the runny part can get to the bottom. Take up on a hot platter and garnish with parsley and the remaining mushrooms. Notice that this is a different omlet from that made with a mushroom sauce. This new recipe is much quicker to mako than the other. vesela in vso skozi sem jo večkrat prebrala. Je tako fino, ko je pisano slovensko in angleško, da se lahko vse razume. Pa še slovensko se bom naučila s tem. Potrudila se bom, da bom še katero nagrado zaslužila. Hvala tudi glavnim odbornikom JSKJ, ki so poskrbeli za to, da se dajejo mladinskim dopisnikom nagrade. V nedeljo 21. maja je bila tukaj na Ely pevec g. Anton Šu-belj. Oh, kako lepo zna peti, da bi le človek kar zjokal. Pa tudi angleško govoreči narod ga pohvali, ne samo Slovenci. Zna tudi veselih in smešnih pesmic brez konca. Kateri ga še niste slišali, le pojdite ga poslušat, kjer bo pel. V nedeljo 12. maja smo imeli tukaj slovensko igro, ki je bila tudi fina., Še to moram povedati. Včeraj sem šla ribe lovit, pa ni hotela nobena blizu priti. Naenkrat pa mi nekaj ustavi moj trnek in jaz veselo zakričim, da že imam eno veliko ribo. Vlečem in vlečem, in kaj privlečem na površje? Eno črno, mokro vejo. Vsi, ki so prihiteli gledat, so se mi smejali, tako, da me je bilo kar malo sram. Moj oče jih je pa tisti čas osem v j el. Ko sem ravno hotela skonča-ti ta dopis, mi je Mr. Otrin prinesel od Nove Dobe nagrado, ček za en dolar. Prav srčna hvala zanj. Tega bom hranila, dokler bom le mogla, za spomin. Pozdrav vsem! Francka Korent članica dr. št. 200 JSKJ. o *’hi ireE SYMBOLS OF SPRING With the coming of spring come the joys of nature. The hikes into the woods reveal the cunning animals, the budding trees, the hills, the rushing waters of the brook, and the beautiful flowers. You do not have to go into the woods to see signs of spring. It is evident everywhere. On your lawn you can notice the grass turning from brown to green. Your flower buds begin to have small sprouts of daffodils and the tulips pop from the soft moist earth as if to say, “cheer up spring is here!” When the birds chat merrily at your chamber window making you rise early from your comfortable bed, then you have “spring fever.” Jennie Bouha (Age 10), Lodge No. 71, Burton, O. mother what kind of birds in that particular nest. * informed that it was a ra ' nest. After we picked a bunch of flowers we cfeci^ go home. On arriving I101”* of course, told my brothf the nest and he insis1 seeing it. We came to the tree ® climbed it and instead of ing eggs as we had he picked up a stone- T gusted with our find 've home and told mother ' 1 it. She then told us ths1* * Ah °0( rabbits must have flown L We had company 81 jj^ 1 home that evening and 'I ^ got a big kick out of olirj as 5ooi »h; »ut *itc Ki ilOty i i sode with hunting rabbit I in a tree. Angela Muha (Age Lodge No. 92, Jolie Wi; j#d s tu. Prij >e. : Ul'j d ere, ere ri fttil % SAVED BY A MATC! One afternoon two bo)’s I went for a walk. We to a swamp which was ‘ four feet deep. The ^ attraction here, however a raft. I was the first on it and my friends got on also. The raft vVy a huge one and natural^ with the weight of three ^ ^ We were thoroughly s and were compelled to & before going home fot were not, a good lectu^ atyait us if not somethin severe. On our way ho^ stricken as to how to to without any fire we ,ere a'Vo K hoa “ ai 'zal ll At, 8, d 'va / N believed that we would 11 Ijjj * take the punishment along came a man. vV^f, Vi the man for a match a> convincing him that we :er nd In going to smoke he brought a match fl0S pocket and gave it % >iai fir« Gathering a bundle wood, we started a were saved from bei^f died by the match W^1 r} s -hici11y W stranger had given us-. Frank Cei'H ■e$ I Conenia u#r * JIMMY’S PLAYM *>ht Jimmy was a little lived on a farm with a , b mother. Jimmy’s gi'a11. and grandfather have ^ ftie ^ of ^>01 "Ice of land. Jimmy liked fty on a farm, because many cows, horses, ® geese. Once Jimmy went od ,hk f<4 > 1 Jl *11: to play. A goose wras 'list, him. The little goos® ' th JlotJler and I would try hile VhG the witches away, ifeasure" ’’w .Would Watch the hi n win ' donned ourselves 8 A an<^ ^ew out of doors, dci “s thafP °f three brooms told i 5o°» a 1 * mUSt g0 faster' erPaustL 8 quiet We fel' •ei ,ut Werp °n a ?’oof of a house’ Mteho SurPrised to see the J ***** M- '(ii lWlvWlne ^at witches walk ’ 'Ve walked and ran on ip(! ifttil u,n i till came to a hill. The Was sloping downward so At the hole which we 'j ferric l*(l i soont0f Stru^ling for air ave a ,°Und my way into a ron m°ther followed me. ^Parkled and glittered »e r N ?i nd lU1 ,ny ;e t ir re in? o$e get the t!f6S s*£hted ice cream WiSe , „e> but mother, who Sa °oked under the plate he word poison writ-Princp We went until we met I LWh,° cried> “piay with >e. Hl'UM11 al°ne-” 1 did- Moth' ;ere, go on. Off we ere tr and windings i|l We mother and J opejieH C,arne to an iron door. Iefe 1 ' ^ couldn’t be, but 1 three witche, iut®- ke "*h a shiver. This drea heac)U‘'Jarn was followed by at I ° and doctor’s looking tongue and very •zabeth ^ISCI Peternel (Age 14). ilEVOUS DICK i'vJ * \ ft the ick happen ‘°ol k V "’as as twelve-years-old. I it Ve 8°ing to the beautifu1 by the name of Wash ss v j;l ^her was his historj foil’s was very nns & boys and naughty as most °% ,.e' Some are naugh o' fir« 0. s-bic I i-n^ ,au8 «A*f| boJ'J hisl ed ;her!s hon tiau /i°metimes and sc £& 011 th0 tlme’ Wf some the. s out Dick. If he ■CIOying y°u he wap 'He cl^0°ne else. f "'ern history class, as reveiwing the Civil Kross asked Dick Mi; ■ISg • was „ . Wr v?,resident during the ‘ Poor Dick only Sej^0 President part o* *Ce and answered *,J;fiHt ■ °°lidsc.” (who was 1 ^oar ^me)- There but ^auShter in the Poor teacher only have to stand up here anyway, so I thought I’d just be up here so I won’t have to take the trouble of getting up afterward,” said Dick. “Well, of all things,” said Miss Kross, and for the rest of the day she could hardly teach her classes, because she kept thinking of “M ischievous Dick.” Johanna Kumse( (Age 13), Lodge No. 6, Lorain, 0, MY As EXPERIENCE IN THE HAUNTED HOUSE I was walking thru the woods, And, pausing along the way, I, there, terrified stood looking at a house of gray, It took me back to days of old, When father held me upon his knee, And told me of a haunted house, That people were afraid to see. The night was growing darker. And it began to rain; I started off for home, But it was all in vain; I thought about the haunted house, And going toward its way; I went inside to sleep that night upon a heap of hay. I listened to the moaning wind. Come rustling thru the trees, I saw a figure come creeping up, Which made me shake knees, It sent me reaching for light, But it was all in vain. my the So I went back to my bed, And looked at the window pane The figure came creeping upon me, And, oh, how I did cry? It sent me rushing to the door. And the figure I did spy It chanced to be my faithful dog, Young Dick was his name, And ever since that dreadful night, He wore a golden chain. Mary Gregorich, Lodge No. 167 Cle Elum, Wash. a number of selections commemorating our dead we trudged home with the Memorial program still lingering with us.. Henry Korent, Lodge No. 200. Elcor, Minn. May twenty-second proved to be one our most sorrowful days. My brother, a chap of three years had to undergo an operation for a tumor. Even though in the hands of a very capable physician he breathed his last breath a few hours after the operation. His final resting place is the Gilbert cemetery. We all miss Joseph a great deal. Katie Novlan. »t Dick come up to the r°om and stand on o'1’ * I & ind Alhe ltlCe D' /lCk*as a boy who S»» ‘TO le to play, bul SC T°rk- be never had s«£r- m history class ryti] ifl°7 0 s* n? he vifl Jil/1 the in to 5 fr" #] j/ >d *1 rtf* of1 it ixcd Dick to recite °f o , concerning the 1 i ^burg and so he version of it ^JVsvk ed it. p?nia is in Gettys-in ^mbii^G wherc men get w^hed R' When Sher , 'vas Ul^° Gettysburg, f>rais !eady there. The k Soutu ad a terrible due) J;v u hoi iSlde Won the bat [i '• stl'°ke at Sher- f t(:ach(,lng' * looked •> h' See bow S^1C recitation and >, 1^1’® was fought lth i tUrnin- n92t and thi? \ > ^11 tv, for the ■ ■■ but H._the rest of the THE FLAPPER There was a girl in our town Who thought she was so nice. She’d often place her hat way down And very late arise. Before when she was in school, She disobey the rule. In history she was the lowest in the class So the teacher said, “You can’t pass!” She was so angry at the teacher, That she called her only a preacher. '‘I should worry,” she said, “When I quit I can lie in bed, And I don’t have to worry. But I bet some day she’ll be sorry.” And now this city she has left To think Milwaukee is the best. Elizabeth Peternel (Age 14), •n the 1,1 he( * V he ■ iththe end”n°rth won the ■>« to lSJtV ieV, in**' ouins;lt,down only , *-116 1 his seat and .i4> of th in front of a* tlfW e n st0ocl 1116 room e i ^iorl remainder % stand 11,1 that onc day fOM was ai/ame into the r\i, °f the T standing Krhat oncIass- K,v Up hB,.„ arth are you -al dgCli ell I her* kn, for?’ asked ow that I’ll Ely, Minn. I am very grateful to the Nova Doba for the two-dollar check which I received as a prize for the |essay I wrote in our last Juvenile section. Now that our vacation is nearing it will be a real problem to find work here in Ely. It is extremely difficult to secure a job. So many of us go fishing or spend the summer in some other pleasant manner. Of course, we are not paid for this and there is just where the rub comes in. Our mothers insist that we bring in some money but much as we would like to we 'can’t. We attended the services held at the cemetery last Memorial Day and were quite surprised when an aeroplane hovered over us and dropped flowers in honor of the dead. After several speeches appropriate for the occasion were made and after the band played “AMERICA TRIMPHANT” The Second Annual Pageant of the Lorain City school was held May 29th, 1929 at the New Recreation Field. The name of the pageant was “America Trimphant.” It opened with the flag raising by the high school band. Then the first scene took place, which followed in “The Coming of Christianity” to Ancient Britain, presented by the Lincoln and Lowell schools. Ethelbert, King of Kent, his warriors and Bertha Queen of Kent, and her maidens were the chief characters. The queen craved for a favor from the king which he granted. Druid priests brought a living sacrifice for the altar. Ethelbert, recognized the priests and watched their ceremonies. Bertha, asked the king to sent for Augustine, and his followers. Her wishes were granted and the Christian missionary came to the altar where he prayed to God for Ethelbert’s conversion. The king conferred with the Druid priests later with Bertha, and finally accepted. The second scene, Part I was about country lasses who danced the Morris dance, and was given by the seniors of the high school. Robin Hood and his merry men appeared. While Robin Hood conferred with Friar Tuck, Little John and Allan Dale about the approaching marriage of Maid Marion and Stephen of Trent the merry men engaged in wrestling and boxing. He returned and told of the approaching bridal party and the party of Robin Hood’s men scatter. The knot is about to be tied when Robin Hood steps between the prior and Marian and demands the meaning of the ceremony. He gives a signal and the foresters surround the wedding party, seize Stephen of Trent and drag him from the stage. Allan Dale takes Trent’s place, but the prior refused to marry them. Then Friar Luck per forms the ceremony. In Part II the high school also presented “May Poles,’’ very beautifully. The third scene, Part I. was acted by Oakwood school in “The Landing of the Pilgrims.” The weary Pilgrims landed and immediately kneeled and prayed. Some of the men stood on lookout for danger and others gathered wood for fire, The women cared for their chil dren and for the sick. Part I. was about the “White Man’s Foot,” presented by Garfield and Harrison school. Mas-sassoit, an Indian Chief and his people gathered around a campfire, when Iagos, the great traveler, came into the group. He told of the arrival of the “Pale Face” as he called them. The braves showed their unwillingness to believe by holding their blankets in front of their faces. The scene was interrupted by the return of victorious young braves. Part III. was “The Song of Thanksgiving” by Whittier Junior High School. Pilgrim families went to church to worship. An elder conducted the service. Scene IV. was acted by the Irving Junior High School as a “Colonial Garden Party.” Part I. as the “Spirit of ’76” and Part II. George and Martha Washington entertaining families. Scene V. was of “The Day of ’61.” A camp scene on a Civil War battle field. Negro fugitives arrived and entertained the soldiers. A scout entered and brought news of rebel forces. The bugle called the soldiers who marched to battle. This scene was given by Garden Ave. and Hawthorne Schools. Scene V. was about “America Triumphant.” Part I. Columbia followed by the forty-eight states watched the formation. of the living flag. Part II. “The Living Flag,” given by Fairhome and Longfellow School. This scene was very beautiful to see as the flag was formed by 5 hundred children. They wore, red, white and blue jackets and to depict the stars, boys were dressed in white jackets and wore a white star pinned to a cap on their heads. The finale was a “Grand march’ ’in front of the Living Flag of all who participated in the pageant. Martha Kumse (Age 15), Lodge No. 6, Lorain, 0. Chisholm, Minn. I thank you very much for sending me the dollar check as an award for the essay I submitted last time. To tell the truth, I never expected it and was very much surprised when r received it. I wish that more boys and girls would join our organization for I believe it is worth being in an organization which is so considerate of the young members as well as the old. I hope that those that write and. send in articles will be as fortunate as I was. In closing I again wish to repeat the importance of present members inducing non-members to join. Mary Zurga, Lodge No. 150. težko jo bodo pogrešali in kako težka izguba jih je zadela. Ob času smrti člana (ice) skliče naše društvo izredno sejo, da se tam poskrbi za pogreb, v kolikor se ta skrb tiče društva, članstvo se bi moralo takih sej bolj številno udeležiti. Mogoče ravno tisti, kateri se takih sej nočejo udeležiti, bi radi videli ako zadene nesreča njih družino, da bi bila velika udeležba pri pogrebu. Ne pozabite pri enakih prilikah, da “danes meni j utr' tebi.” Anton Okolish, tajnik dr. št. 44 J. S. K. J Blaine, O. Vsem članom društva Napredni Slovenci, št. 155 JSKJ naznanjam, da je bilo sklenjeno na redni seji dne 2. junija, da se v bodoče društvene seje ne bodo več vršile na prvo nede ljo, ampak na DRUGO NEDELJO v mesecu. Torej, bratje in sestre, vpoštevajte to izpre-membo in obvestilo, ter pridite na sejo drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. Seje se bodo vršile v navadnih prostorih. Toliko v prijazno naznanilo vsem članom našega društva . —Z bratskim pozdravom. Paul Ilovar, tajnik dr. št. 155 JSKJ. cam našega društva, kakor tudi vsem članom in članicam J. S. K. Jednote! Agnes Jurečič, tajnica dr. Zvezda, št. 170 JSKJ. El Moro, Colo. Dear Editor: I wish to thank you very much for the book of poems sent me. I have the day of June 9th, definitely in mind as the day I received the book and the day I had four baby teeth extracted. Our schools closed for the summer. All four of my brothers and I were promoted. Now we will work on the farm until school reopens. At present we are hoeing corn and it certainly is a real job. Mother keeps telling us that he who goes in the shade in the summer is sure to be hungry in winter. v I would like to form friendships with some of our members. If some one will write to me I shall do my best to continue the correspondence. Mary Marinac, Lodge No. 84. o-------------- DOPISI (Nadaljevanje iz 2. *trani) Aurora, 111. Tem potom uradno naznanjam članom društva sv. Jerneja, št. 81 J. S. K. J., da se bodo redne mesečne seje vršile vsaki tretji petek v mesecti, namesto vsako tretjo nedeljo. To velja za prihodnje štiri mesece junij, julij, avgust in september. Po septemberski redni mesečni seji ta odlok društva avtomatično odpade in se razveljavi. Potem društvo zopet zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu, kakor običajno. Prihodnja redna seja se bo vršila 21. junija; pričetek seje točno ob osmi uri zvečer. Apeliram na vas vse člane, da se vsaj te seje, ki je polletna, udeležite v nekoliko večjem številu. Člani, ki niste navajeni redno plačevati svojih ases-mentov, prosim, da plačate zaostali in tekoči asesment o pravem času ta mesec. V tem mesecu se zaključijo društvene knjige za prvo polovico poslovnega leta, zatorej je važno, da imate vsi plačan asesment v mesecu juniju. V naznanje članom, ki so zavarovani za dva dolarja bolniške podpore: Vsi člani, ki so v razredu za $2.00 bolniške podpore, plačajo $1.00 izrednega asesmenta v mesecu juniju. To je sklep glavnega izvrše-valnega odbora, in ostane v veljavi do preklica. Na veselo svidenje 21. junija 1929! Anton Verbič, tajnik dr. št. 81 J.S.K.J. Canonsburg, Pa. Ravno ko sem se bil namenil napisati nekaj veselega in zabavnega, tikajočega se našega društva Bratska Sloga, št. 149 JSKJ, me pokliče po telefonu naš društveni tajnik Martin Žagar in mi sporoči žalostno vest, da je umrla soproga našemu društvenemu sobratu Jerneju Kocjanu. Tukaj zapušča soproga, tri nedorasle otroke in več drugih .sorodnikov in prijateljev. Bila je članica društva št. 138 SNPJ, katero ji je priredilo lep pogreb v nedeljo 16. junija. Takoj po prvem žalostnem poročilu, dobil sem drugo, namreč, da je umrl mnogim tukajšnim rojakom dobro znani Mr. Clokey, tajnik šolskega odbora za N. Stra-bane Township. Zadnje imenovani je bil Američan. Oba sta umrla v bolnišnici v Wash-ingtonu. Pa. Obema družinama izrekam tem potom moje sožalje. Zdaj pa naj pridem na poročilo, katero sem hotel navesti takoj od začetka, namreč, da priredi društvo Bratska Sloga, št. 149 JSKJ svoj prvi piknik \ tej sezoni v nedeljo 23. junija. Piknik se bo vršil na Nagodetovi farmi. Vabljeni so rojak) od blizu in daleč, da nas v ne-deljo 23. junija posetijo na našem pikniku. Zagotovim jih lahko, da jim ne bo žal in da ne bodo trpeli pomanjkanja v nobenem oziru. Tudi sobrata Terbovca vabim, da pride, ako se ga hoče še enkrat dobro na cukati, predno ga zmanjka (saj ve koga). Posebno so pa vabljeni člani društva Bratska Sloga, da se udeležijo tega piknika od prvega do zadnjega. Da bodo zadovoljni s postrežbo in zabavo mladi in sta ri, bo poskrbel v to svrho iz voljeni odbor. — Torej, na svidenje v nedeljo 23. junij.1) na Nagodetovi farmi! Frank Mikec ki je zavarovan za bolezen in sicer se plača ta naklada meseca junija. Vsi tisti, kateri so zavarovani samo za smrtnino, pačajo 25 centov. Ta denar se bo porabil za društvene stroške, ki jih ima društvo vsakega pol leta, da plača dvorano, uradnike in drugo. Vsi tisti pa, kateri se udeleže tega piknika, se oproste te naklade. Uspeh piknika je odvisen od udeležbe članstva in od pripravljenosti istih pomagati pri delu, ki je s piknikom v zvezi. — Dne 5. junija je pri našem društvu umrla članica Anna Lintol. Bila je članica društva blizu 24 let. Pokojna zapušča tukaj soproga in otroke. Pri pogrebu se je pokazalo kako Philippi, W. Va, Člane društva Blejsko Jezero, št. 191 JSKJ obveščam, da je društvenim blagajnikom bil izvoljen sobrat Joseph Stražišar iz Century, W. Va. Prosim vse člane, da redno plaču jejo svoje asesmente. Plačajo lahko meni ali pa društvenemu blagajniku Jos. Stražišar ju. S sestrskim pozdravom, Katherine Matko, tajnica dr. št. 191 JSKJ Chicago, 131- Vsem članicam društva Zvezda, št. 170 JSKJ se tem potom naznanja, da se vrši prihodnja redna seja 20. junija v navadnih prostorih. Seja bo zelo važna in je potrebno, da se je udeleže vse članice. Društvene seje se ne vrše samo za odbor, ampak je dolž* nost vseh članic, da se jih udeležujejo. Na prihodnji seji bodo članice slišale poročilo nadzornega odbora, kakor tudi poročilo o izidu veselice. Torej, da se vidimo na seji 20. junija! Sestrski pozdrav vsem člani Cleveland, O- NAZNANILO IN ZAHVA LA. — Tužnih src naznanja mo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt posegla s svojo koso ter pretrgala nit življenja našemu bratu, oziroma sinu WILLIAM F. AUSEC. Ranjki je po kratki in mučni bolezni, previden z zakramenti za umirajoče izdihnil svojo blago dušo dne 26. aprila 1929, v nežni mladosti 20 let rojen v Clevelandu. Dne 1 maja smo ga položili k večnemu počitku na Calvary poko pališče. Lepo se zahvaljujemo vsem. ki so ga obiskovali za časa bolezni in vsem, ki so ga prišli pokropit na mrtvaškem odru; zahvaljujemo vsem, ki so pri ranjkem čuli in ga spremili na pokopališče. Posebna hvala Rudolph in Joseph Vidmar, ki sta nam šla na roke v teh bridkih urah. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali krasne vence v zadnji spomin in sicer: Bratu John Ausec in soprogi, družinam Vidmar, Glavan. Frank in Eddie Hojer, Eddie Marver, Jos. in Mary Bradač, Jos. Mihevc, Žnidaršič boys, Faletič bratje, družinam Gries-mer, Garvas, Girl friends from E. 55th St., from girl friends, from his friends, St. Clair Hat Cleaning Co., društvo George Washington št. 180 JSKJ., dr. Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Lepa hvala vsem onim. ki so darovali za maše zaduš-nice'namreč družinam Brinovec, Debevc, Mr. in Mrs. Brodnik, Mrs. Lach, Novak iz 60th St.. Mr. Grinsec, Lavrich. Mr. John Wenzel Jr., neimenovana, his friends. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so dali brezplačno svoje avtomobile pri pogrebu: Mr. Nick Vidmar, Mr. Jos. Ger-beck, Mr. Jos. Likosar, Mr. Jos. Glavan, Mr. Griesmer, Frank Drobnich, Mrs. Lach. | Hvala lepa nosilcem krste: Adolph Brezovar, Jos. Jarc, Frank Drobnich, Rudolph Vidmar, Frank Glavan, Frank Bizel, ki so ga nesli na njegovo večno počivališče. Zahvaljujemo se društvom za hitro in točno izplačano posmrtnino. | Iskrena hvala Rev. Jagru za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in opravljene cerkvene obrede ob asistenci Rev. Ponikvarja in Rev. An- drey-a. Hvala pogrebniku Frank Za-krajšeku za lepo urejen pogreb. Ti pa, dragi sin in brat, počivaj v miru v tihi zemljici. Priporočamo vam našega ljubljenega sina in brata v trajni spomin. Žalujoči ostali: John in Mary Ausec, stariši, Caroline, sestra, John, Ladislav, Charles bratje. --------o-------- VAŽEN SESTANEK Bilo je pred leti, ko je vodstvo ene gotove narodne kulturne ustanove sklicalo glavni ali generalni sestanek zastopnikov, ki so zastopali podpira-, tel je iste ustanove. Gotovo, da so ti zastopniki zastopali ideje podpirateljev, dokler je šlo tako, kakor so se sami želeli, in bilo je vse v redu. Ko predsednik ustanove otvori glavno ali letno zborovanje, se priglasi en mlad ve lenaobražen človek k besedi, z malimi skušnjami za seboj Bil je liberalec, narodnjak, naprednega mišljneja (včasih pa kakor je bolje kazalo) itd. Pričel je nekako takole s svo jim govorom: “Cenjeni zboro valci! Ali vi veste zakaj da smo se skupaj sešli danes? Zato, da se vidimo.” Potem zopet vpraša. “Ali veste vi zakaj se vidimo? Zato, ker smo skupaj prišli.” Govoril je tako še naprej brez konca in kraja, dokler eden izmed zborovalcev ne seže v besedo, da naj konča, ker v celem govoru ni nič povedal. Predsednik zborovanja se je zelo strinjal z njegovim nič povedanim govorom. In zakaj ne? Saj govornik je bil dober njegov pristaš in podpornik. Bili so tudi razni dobri in premišljeni govorniki na zborovanju ali na žalost niso prišli vpoštev. Bili so tudi zastopniki s prakso za seboj za dotično narodno kulturno ustanovo. Niti njih se ni vpošte-valo. Vodja zborovanja je to dobro razumel, ali vpoštev jih ni mogel vzeti, ker to bi škodilo njegovi časti. Radi tega je zborovodja preziral dotično /.borovalce s skušeno preteklostjo. Kakoršen je bil vodja zborovanja, taki so bili zaključki. Gotovo zaključki so bili povolji vodju, ker je bilo vse tako. kakor je sam želel. Akoravno so bili v škodo narodni, kulturni ustanovi. En tak važen sestanek ene gotovo dobro poznane gospodarske, narodne ustanove se je vršil pred nekaj meseci v enem naj lepšem mestu na severoza-padu Zedinjenih držav. Ko vodja ustanove otvori glavno ali generalno zborovanje, je bilo na programu veliko zelo važnih zadev za rešiti. Bilo je precejšno število navzočih zastopnikov z boljšo prakso za seboj, in dobrimi nameni za ustanovo, kakor vodja zborovanja. Ker pa je vodja zborovanja znal vse tehnične poteze, in se je bal drastičnih izprememb, je večina nerazumnih zborovalcev glasovala po njegovi želji. Gotovo je bilo treba veliko lepih in privabljivih govorov, da se napelje voda na mlin. (Dalje na 6. strani). POTRESNA POVEST Spisal Fran jo Maselj-Podlimbarski fiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiimmiiiiiiihiiiiiiniiiiiiiinniiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir DOPISI (Nadaljevan)«) Namah so opazili, da niso ravnopravni z dolinci, ker ti ne dele ž njimi častnih cerkvenih opravil. Jeli so polagoma premišljevati, kako bi dosegli ravnopravnost, ki jim gre po božjih in človeških postavah. Najbolj jih je mikalo, da bi dobili v svojo oblast cerkveno bandero in nebo. Kako mogočno «o se postavljali dolinci pri procesijah, a hribovci so capljali ponižno v zadnjih vrstah. Po dolgem notranjem boju, ki je zvest tovariš umstvovanja, so jeli nagovarjati dolinske može, da bi bilo pravično in lepo, ko bi se dolinci menjavali s hribovci v teh častnih opravilih. Dolinci pa, ki so okorni in trdi kakor les, po katerem se imenuje njih vas, so se pokazali nepristopne takim željam. “Postavite si sami svojo cerkev kje vrh hriba, ako se res hočete šopiriti, ali ta cerkve tukaj je naša in nam gre prva-štvo!” Tako so odbili svoje plebejske sožupljane. Tako govoričenje je zaneslo ogenj v streho. “Oče nebeški, ali je tako lahko postaviti novo cerkev! Pripraven svetnik se že dobi zanjo, ali denar, denar, kje ga vzeti? Kaj pa cerkev, v kateri smo bili vsi krščeni, ali ni tako naša kakor vaša? Ali ne dajemo po svoji moči toliko denarja Bogu v dar kakor dolinci? Kje so naše pravice? Pravica na dan!” Premišljevaje o pravici so hribovci začutili, da se jim gode velike krivice in da so vsega tega krivi dolinci. Tu našel se je naposled podpihovavec, ki je dobro nahujskal hribovsko stranko zoper dolinsko. Ta lažiosrečevavec človeštva je učil po hribih, da je vsaka složnost to„ kar spanje, da brez strankarskega boja ni pravega življenja. In svetoval je hribovcem, ko jih je našel dosti ogrete, naj se pri prihodnji procesiji s silo polaste onega, kar se jim odreka. Na dan sv. Rešnjega Telesa so se nahujskani hribovci dobro uro, preden se je začel sprevod v gabrovški cerkvi, siro-kopleč postavili k banderu in k nebu ter si prilastili za to pot ta znamenja. Dolinci so bili do kraja razkačeni. Stopili so odločno k hribovcem in zahtevali svojo od vekov vkoreninje-’io pravico, ali hribovci se niso dali. Dolinci so se spomnili, da so v cerkvi ter so odjenjali od svoje zahteve: javno so zapustili hišo božjo, kakor zapuste včasi razjarjeni poslanci zbornico. No, razjarjenost se pri dolincih ni tako brž polegla; okrepljnei z množico somišljenikov so čakali pred cerkvijo, da pride sprevod na prosto. Jedva je prinesla trojica hribovskih fantov veliko bandero iz svetišča, je planilo nanjo deset dolinskih fantov in ji iztrgalo znamenje. Enako je prišlo nebo iz grčavih hribovskih rok v dolinske. Umevno je, da se ta prememba posesti ni vršila brez pehanja, suvanja in kresanja. Prišlo bi bilo do krvavega boja, ker je neki hribovec že odlomil od neba polovico droga in začel klatiti ž njim po sovražnikih, a župnik je jezno pogledal izpod neba po hrumečih ovčicah in koštrunih; zato se je premagani del takoj potepel in se uredil med zadnje vrste. S tem dnem je nastala za Gabrovec doba notranjih nemirov. Rezko sta se ločili obe gabrovški stranki, pripravljeni se sovražiti do hladnega groba. V boju, ki je potegnil tudi najravnodušnejše ljudi za seboj, so bili hribovci na boljšem, ker so se smatrali v soseski za brezpravne in ker jih je vsaka še tako majhna pridobitev, na primer, da sta smela dva hribovska dečka ob velikih praznikih služiti pri maši, moralno okrepila. Zanimivo in čudno je to, da so se Gabrovčani začeli smatrati za omikance, odkar so se med seboj tako sovražno lasali. S cerkvenega polja se je prenesel spor na vse drugo javno življenje, celo na ljubezensko polje. Hribovski fantje niso hodili več v vas k dolinskim dekletom in dolinski fantje ne k hribovskim, ker pri takem važnem sporu je treba, da molč' srce. Tudi na gospodarskem polju sta si nagajali obe stranki, kolikor sta mogli. Že od nekdaj so gonili hribovski pastirji pozimi krdela ovac v dolino, kjer je volnata živad mulila in ščipala po kopnih njivah in travnikih premrlo zelenjad, ker v hribih ni bilo kopnega sveta in travnikov. Zdaj je bilo konec te paše. Dolinski fantje so naskočili nekega zimskega dne s palicami, metlami, drogi in preklami hribovske pastirce in vnel se je hud boj. Hribovci si niso več upali pasti po dolini; ali bridko so se osvetili dolincem. Ko se je vlil poleti v hribih hudournik in je drla voda po vseh potih naravnost proti dolinskim njivam, nihče ni hotel vzeti motike in napeljati vode v jarke, ampak pustili so jih, da so se zagnale na dolinske njive ter jih v svoji brezmejni svobodi opustošile in razorale in odnesle rodovitno in posejano zemljo na travnike. Tako je za tisto leto splaval dolincem up dobre letine in sad mnogega truda po vodi in prepozno so spoznali, da od nesloge in pre-pirov nikjer ni prida. Pa tudi na polju uprave je zatulil kmalu vihar strankarstva. Pri volitvi novega župana hribovci niso več marali iti z dolinci, ampak so dvignili na ščit svojega moža, nekega Luke Kozlevčarja. In kmalu bi bil tistikrat prodrl Luka Kozlevčar, ker je bil pridobil na svojo stran nekaj dolincev — kje se dandanes ne nahajajo odpadniki! To pa sega že v področje zgodovinarja in mi mu ne maramo zmikati gradiva izpod peresa, pa tega tudi ne smemo, ker ne spada vse, kar vemo o Gabrovcu, v okvir naše povesti. I. Gabrovški gospodar Cijazovec je gledal velikonočno nedeljo dopoldne 1895. leta mračnega obraza raz prag svoje hiše v beli pomladanski svet. Spominjal se je nekaterih stvari, ki niso obetale prida. Poleg letine, o kateri toži kmet, naj bo dobra ali slaba, so mu povzročali skrbi njegovi domači ljudje. Z ene strani ga je jezil sin Tone, z druge ga je skrbela hči Lenka. Le-tej je štiriindvajset let, godna je za možitev in komaj čaka moža, ali pravi se noče oglasiti. Sin hribovskega posestnika Anžiča včasi močno pogleda za njo; dober gospodar bo mladi Anžič in dal bi mu Cijazovec Lenko, naj jo pelje v hribe, ako’ sta oba ene volje, pa stari Anžič je trd ir ošaben hribovec, ki iz dna duše sovraži Gabrovško dolino in ne mara od tam snahe, ko bi prinesla tudi cel tisočak k hiši. (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje iz S stran!' Zborovalci z večletnimi izkušnjami za seboj, ki go delo vali za in v korist ustanove, niti vpoštev niso prišli. In zakaj? Vzrok temu je, ker niso bili dovolj izučeni v tehnič nih potezah za v korist ustanove. V vseh takih slučajih pride vpoštev tak govornik, ki veliko govori, obljubi vse, tudi tisto, kar je nemogoče izvršiti. In zakaj? Zato, ker nima prakse za seboj, pa obljubi, da izpelje vse. Zborovalci pa zelo radi nasedejo na take limanice. In ravno tako se je izvršilo na tem važnem sestanku, kar je bilo v čast voditelju. Po vsakem takem važnem sestanku je tudi potreba zaključke sestaviti, tako, da od govarjajo sklepom sestanka. To delo se izroči, gotovo proti mali odškodnini, dobremu podpiratelju voditelja, kateri je vodil zmagovalno kolo. Tu se ne vpraša ali je zmožen ali ne, in ne vpraša se, kakšne zmožnost ima. Podpiratelj vseeno ne sme ostati brez odškodnine. Zato se izroči delu dobremu agitatorju, če bo delo dobro izvršeno, se ne vpraša. Ko so sklepi sestanka lepo uvrščeni, se pronajde da ne odgovarjajo sklepom, kateri so bili sprejeti pa tem glavnem sestanku. Sedaj pa nastane vprašanje: Kdo trpi tisto, kar je vodja ali zborovodja odkrnil, od tistih zborovalcev, ki so imeli dvakrat ali trikrat toliko prakse za seboj kot zborovodja? V največ slučajih trpijo te grozote delavci podpirateljev ustanove, ne pa podpiratelji na glavnem sestanku, katerega vodi ne dovolj izkušena zmožnost. Pika. Frank Kačar. ---------o-------- Finci 10 Italijani 3 Bulgari 1 Švedi 1 42 Okrožno sodišče v Hibbing, Minn. Jugoslovani 70 Finci 43 Italijani 35 Poljaki 15 Švedi 11 Grki 12 Nemci o Rusi 4 Norvežani 4 Danci 1 čehoslovaki 2 Bulgari 1 Angleži 15 215 a) Možki b) Ženske 4 4 Skupno število naturaliziranih 901 PONOVITEV Jugoslovani 206 Pinci 193 Švedi 135 Italijani 92 Angleži (Great Britain) 84 Norvežani 68 Poljaki 33 Grki 22 Nemci 15 Rusi 14 Danci 12 Belgijci 11 čehoslovaki 7 Litvinci 4 Bulgari 3 Ogri (Hungarians) 2 Nizozemci 1 Turki 1 Francozi 1 Skupaj 904 Iz navedenega uradnega poročila lahko izprevidimo, da so naši Jugoslovani v St. Louis okraju na prvem mestu. Toda žal, da ni bilo še več Jugoslovanov naturaliziranih v St. Louis okraju Minnesote tekom leta 1928, kajti med našim narodom je še precej veliko ate-: vilo takih, ki nimajo volilne pravice. --------o-------- BULETIN ŠT. 2. Uradno poročilo o številu Jugoslovanov v mestu Biwabik, Minn., katero je sestavil Biwa-bik Ameriški Jugoslovanski Klub št. 8, A. J. Z. Skupno število /Jugoslovanov v mestu Bivvabik, Minn., je 361, ki se dele po jugoslo- vanski narodnosti kot sledi: a) Slovenci 269 b) Hrvati 92 Skupaj 361 Jugoslovani, ki so 21 let stari ali več: Slovenci: a) Moški 69 b) Ženske 48 Skupaj 117 Hrvati: a) Moški 13 b) Ženske 12 25 Skupaj 142 Jugoslovani, ki so ameriški državljani: Slovenci: a) Moški 52 b) Ženske 38 90 Hrvati: AMERICAN JUGOSLAV ASSOCIATION OF MINNESOTA INFORMACIJSKI URAD (V tej koloni bodo od časa do časa priobčane razne informacije, katere morejo služiti \ korist Jugoslovanom v Zedinjenih državah sploh, posebno pa rojakom v Minnesoti). Urejuje: John Movern, tajnik A. J. Z. v Minnesoti. ŠTEVILO TUJERODCEV IN NJIH NARODNOSTI, KI SO BILI NATURALIZIRANI V ST. LOUIS OKRAJU MINNESOTE, LETA 1928 Uradni Rekord Okrožnega Sodišča. Okrožno sodišče v Duluth, Minn. Skupno število državljanov 98 Polnoletni Jugoslovani v mestu Bivvabik, Minnesoti, to so vse tiste osebe, ki so 21 ah več let stare, se dele po njih državljanstvu kot sledi: a) Ameriški državljani (turojeni) 30 b) Naturalizirani držav- ljani 08 c) Jugoslovani, ki imajo prve papirje 14 rl) Jugoslovani, ki nimajo nobenega ameriškega papirja (aliens) 30 Skupaj • 142 Jugoslovani, pod 21. letom starosti: a) Slovenci 154 b) Hrvati 65 Skupaj 36 J Iz gornjega poročila je razvidno, da naši rojaki v mestu Bivvabik so jako napredni, kar se tiče ameriškega državljanstva. Izmed 142 polnoletnih Jugoslovanov v mestu Bivvabi-ku, jih je 98, ki imajo volilno pravico. Upati je tudi. da bo šel odbor za naturalizacijo Bivvabik kluba takoj na delo, in preskr bel tistim 30 rojakom prve papirje pred 1. julijem t. 1., predno pride v veljavo novi zakon glede naturalizacije. Istih 14 rojakov, ki pa imajo že prve papirje, naj bi pa ta-1 koj vložili prošnje za druge j papirje, tako da bi bili potem 1 naši rojaki na Bivvabiku pri-j bližno 100% ameriški držav ljani. • Trgovina z železnino in pogrebni zavod Edini kat. pogrebnik v Evelethu, Minn., se Vam priporoča v vseh ozirih za točno in ceno postrežbo. Ne hodite v druea mesta, ampak podpirajte domačo trgovino! Helps Hardware, 312 Grant Ave., Eveleth, Minn. (Telefon po dnevi: 58, ponoči: 140-607) GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVtf?1 SLOVENSKI DNEVNI* V AMERIKI. J* najbolj razširjen *lov*u[ list v Ameriki; donaSa vSJjj| L nje svetovne novosti, n* izvirna poročila iz stare vine; mnogo šale in prevo“e manov najboljših pisatelj«v' Pošljite $1.00 In pričeli ca bomo poii'1*1 Vsa pisma naslovite GLAS NAROD* 216 >V. 18th .St., New York, > >--------------—— t 0. JU{3 linjr obi Kos ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Notar 5400 Butler Street Pittsburgh, P a (l etru evei Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnire V9ake vrste, oporok | vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Anief‘l stari krai. Piiite ali pridite osebno. PREKAJENO MESO $unke, plečeta, želodce in klobase, vso izdelano in preparirano po P' starokrajskem načinu, dobite pri SLOVENE PROVISION CO.. 3452 Independence Rd., Cleveland, (). Prepričajte se n fini kakovosti našega suhega mesa. Pridite, tel*1 (na Broadway 1353-M) ali pi&ite. ZASTAVE, REGALIJE in vse druge društvene potrebščine. Pišite po vzorce in cene n® jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency 1'or Sparton Radi*"' 'zle Mt eiit kul »< US]| ^alo tcej ,ir* IVAN PAJK, 24 Main St., Coneinaugh, P«> ISKOVINE T] od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. CLA1R AVE. CLEVELAND,OHIO RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAK Naznanja rojakom te okolice, da Izvršuje vse v notarsko str0**’ spadajoče posle. ., »33 E. 185th St. Cleveland, OW* Najvfcrja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina t Zlatarske predmete vseb vrst, gramofone, piane In radio *■* in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 01)33 St. CUir Av«. in 93# E. 79th St., Clevslu«, O. *_ - -j •*» _______________________/ ko i rrrcTyYrrrrrrrxxTTSTiTYTTy E Švedi Angleži Norvežani Finci Jugoslovani Poljaki Italijani Belgijci Danci Rusi Grki 10,1 63 62 4S 22 16 15 11 11 10 10 Nemci 9 Litvinci S čehoslovaki 2 Nizozemci 1 Turki 1 Ogri (Hungarians) 1 Francozi 1 Okrožno sodišče v 391 Virginiji, Minn. Finci 92 Jugoslovani 87 Italijani 39 Švedi 18 Angleži 6 Nemci 4 čehoslovaki o U4 Norvežani 2 Poljaki 2 Bulgari 1 Grki 1 Ogri (Hungarians) 1 Litvinci 1 Okrožno sodišče v 256 Ely, Minn. Jugoslovani 27 Joseph Mantel, JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota, OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE TTTTYTTTTYTTTTTTTTTTT T1 Navdušenje raste in to dokazuje vspeh naših skupnih izletov. Sel še čas. Nadainji izlet priredimo dne 25. junija 1929 s parnikom PARIS francoske parobrodne družbe in rojakom dobro poznal GLAVNI POLETNI IZLET POD OSEBNI^ VODSTVOM pa priredimo dne 26. julija 1929 s parnikom ILE DE FRANCE dsl Iti' atu oil hk iz lj«li kv, koli, i lv(*D Ki £°1 h t »a k lu splošno poznan radi udobnosti in hitrosti. Ta izlet bo vodil J naš uradnik Mr. John Krecic. Njegovo poznanje potniških tj jamči vsakemu veselo, udobno m brezskrbno potovanje. . rojake, ki želijo direktno potovanje, pa priporočamo lZ' 12. julija 1929 s parnikom VULCANIA, direktno na Trst. J Za reservacije prostorov, dobave potnih lisstov ter vsa 11 pojasnila pišite na: SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, MIKE UNETICH SLOVENSKI JAVNI NOTAR V REPUBLIC, PA-Opravlja ločno in korektno vse v notarsko stroko spadajo‘'e Phone: 181-J, Republic, Pa. 'i(| | 9efj| }J-o ■n d, *ki a n ! Za h,, ijiftig. Je 1> i ^ H hai 1 °].i s Rojakom V jxasxa^ i Ely, Minnesota, in okolici NAZNANJAM, DA SEM KUPIL ZNANO “MORRIS BOURGIN” TRGOVINO NA E. SHERIDAN ST. VSEM SLOVENCEM SE VLJUDNO PRIPOROČAM Louis Gornick, (Ir \! 'n J ' ■h 209 E. Sheridan St., Ely, Minn. ii H !. 'n m % 1(1 j i>r,