Izdaja  Zavod  r.a go?	podnrsko
propagando - IJoinJu Ijansku **2 —  U reja	It-. LJob-tiredniskl
odbor    — Odgovorni	ured ni k
Milan Flerio — liha	a v*ake-
;a 23. v mesecu — Z	ro račun
600-20'h02-tt — Crna	20 Hinor-
te» — Tiska tUknrnn	»ToneiP
Tomšiča« * Ljub	liani
LETO III. ŠT. 10 Domžale. 25. decembra 1964
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
J\e6u> 1965 #
»Zgodovinski pomen VIII. kongresa ZKJ bo v uresničenju njegovih sklepov«
Skoraj bo za nami leto in z zadovoljstvom ugotavljamo, da je večina nalog, ki smo si jih zadali ob njegovem začetku, uspešno izpolnjenih. Predvsem bodo to lahko potrdili proizvodni rezultati in uspehi v naših gospodarskih organizacijah, kjer je napravljen nadaljnji korak pri krepitvi samoupravljanja in to z izboljšanjem materialnih in družbenih pogojev, ki so predvsem vplivali na znaten porast proizvodnje. Tako lahko pričakujemo, da bodo ob koncu leta predvidevanja plana po obsegu proizvodnje, storitev in izvoza celo preseženi in to s prizadevanjem večine naših delovnih kolektivov.
Res pa je. da smo v našem dosedanjem družbeno gospodarskem razvoju znatno bolj skrbeli za razvoj gospodarskih panog kot pa za razvoj družbenih služb. Družbene službe in življenjski standard občanov so v tesni medsebojni odvisnosti. Zaostajanje na tem področju nam narekuje z ozirom na nujne potrebe občanov in še posebno z ozirom na visoko število zaposlenih žena. da posvetimo temu v bodoče več pozornosti. Narekuje nam sistematično proučevanje, perspektivno programiranje razvoja, utrditev materialnih osnov in s tem čimprejšnjo realizacijo začetih objektov in del, ki bodo znatno omilili stanje na področju šolstva, zdravstva, varstva otrok, varstva ostarelih, družbene prehrane, kulture in prosvete ter zelo perečega vprašanja s področja komunalnih, urbanističnih in stanovanjskih problemov.
Letošnji dokaj dobri uspehi v gospodarstvu so nam dober obet, da se bo v prihodnjem letu še bolj povečala proizvodnja. Novi pogoji bodo znatno okrepili materialno osnovo delovnih kolektivov, ti pa bodo v skrbi za razširjeno reprodukcijo, intenzivno proizvodnjo in visoko obvezo izvoza imeli odgovorne naloge, ki bodo terjale mnogo prizadevnosti in skrbi tudi za urejanje življenjskih pogojev delovnih ljudi.
Razprave in zaključki na VIII. kongresu ZK Jugoslavije nam bodo dobri pripomočki in smernice za naše nadaljnje delo, za hitrejši razvoj in izboljšanje stanja, predvsem na tistem področju, ki zadeva skrb za delovnega človeka.
Skupno sodelovanje vseh občanov pa je porok za doseganje nalog, novih — večjih — uspehov in stalnega napredka!
Pri nadaljnjem delu za napredek in razvoj naše občine, pri utrjevanju krepitvi samoupravljanja želim občanom vse najboljše v letu 1965!
Jože Pogačnik, predsednik skupščine občine Domžale
Bralcem, sodelavcem in vsem občanom želi v novem letu 1965 mnogo zadovoljstva in uspehov na vseh področjih družbene in osebne dejavnosti
Uredniški odbor »Občinskega poročevalca«
S temi besedami je tovariš TITO nedvomno naj točneje povedal, kakšne so naše naloge, predvsem pa naloge komunistov v prihodnjem obdobju. Sumo, če bomo skušali čimbolj do-k ledno uresničiti resolucijo VIII. kongresa v našem vsa kod ne vnem delu v delovnih organizacijah, nu terenu, v delu društev in driižbeiio-poiitičnih organizacij, potem bomo dokazali, du smo razumeli pomen kongresa po duhu in ne sumo DO črki. Mislimo, dn se je treba še odločneje kot do sedaj boriti proti raznim nepravilnostim povsod, pa tudi v naši občini, v naših tovarnah, šolah, na vasi. Ne smejo se več ponoviti mnenja, ludi v vrstah komunistov, ki jih je bilo slišati po Titovem govoru v Splitu in pismu I K. CK ZKJ. češ, v naši tov ar ni, Soli, aaij občinski upravi ni nobenih Likih stvari.
VIII. kongres je Sprejel resolucijo ki nakazuje prespektivo nadaljnjega razvoja:
1, na področju mednarodnih odnosov ter probleme in naloge ZKJ \ mednarodnem delavske« gibanju m v boju za mir in socializem:
2. liu področju razvoja drii/beno-ekonoinskih odnosov ter nalog ZK v zvezi s tem;
3. na področju aktualnih nalog ZK pri izvajanju nacionalne politike;
4. na področju idejno političnih nalog ZK v zvezi z izobraževanjem, znanstveno in kulturno dejavnostjo;
5. na področju idejno političnih nalog ZK pri delu z mladino;
6. na področju nalog ZK pri uresničevanju njene vodilne vloge v pogojih družbenega samoupravljanja.
Kakšna je rdeča nit teh nalog? *e v začetku kongresa je bilo poudarjeno, da je osnova našega nadaljnjega napredka hitrejše očiščevanje naše družbe vsega, kar jo ovira pri njenem razvoju.
Nedvomno je s tem v zvezi tudi v naši občini potrebno, da hitreje odpravljamo nekatere težave družbenoekonomskega značaja in delavskega ter družbenega samoupravljanja. Zagotoviti je treba hitrejši dvig osebne potrošnje, ki zaostaja za razvojem ekonomike. Potrebno je nadalje, da poskrbimo za rentabilnejše investicije in da pri tem zagotovimo veliko večja sredstva za vlaganje v tako imenovane »negospodarske« investicije (šolstvo, zdravstvo, komunalne naprave, družbena prehrana itd.). Ena
najpomembnejših nalog pa je hitrejše vključevanje v izvoz, v mednarodni trg. Prav tu smo dosedaj mnogo grešili. Združena kemična industrija npr. uvaža letno za okrog milijon dolarjev raznih surovin, izvozi pa (po planu) za borih 60.000 dolarjev. Tudi v Indu-plati je razmerje med uvozom in izvozom 6:1 v korist uvoza. Očitno je, da taka. usmeritev ne pomaga zviševati produktivnosti. Novi gospodarski ukrepi, ki jih napovedujejo, bodo laka podjetja postavili na realna tla, saj ne bodo mogla uvažati (in s tem ne proizvajati), če ne bodo izvažala v približno enaki meri.
Potrebujemo več in kvalitetne hrane, kmetijskih pridelkov. Toda tega ne bomo dosegli s takimi arondacijami, kot je bila v moravski dolini. Zavedati se moramo tudi, da ne borno dosegli zvišanja proizvodnje in produktivnosti, če ne bomo mnogo odločneje pospeševali splošnega strokovnega izobraževanija, in to tudi v naši občini. Po ugotovitvah zadnje; seje Ob K ZKS je stanje kadrov v občini dokaj zaskrbljujoče, saj imamo manj visokokvalificiranih kadrov kot je republiško poprečje! Kmalu bomo na lastni koži in v lastnih žepih čutili
mačehovski odnos do sredstev za izobraževanje in njihovo nesmotrno trošenje še; V bližnji preteklosti.
Nedvomno to komunisti v naši občini storili mnogo premalo pri krepitvi delavskega in družbenega samoupravljanja. Zagotovili bo treba tudi zboljšanje slriikture v ZK, saj je bilo letoa sprejetih vanjo samo 2H novih članov, kar kaže, da so bili napravljeni   le  neznatni   premiki   v politiki
vključevanja, Se /daleč ni bilo storjeno vse tisto, kar bi bila dolžnost osnovnih organizacij.
Ce ne bomo odpravili vrsto teh in še drugih pomanjkljivosti, potem ne moremo govorili O ZK. kot O vodilni politični sili.
Večina osnovnih organizacij ZK je že izvršila letne konference, ki so bde istočasno tudi priprava za letno konferenco ZK naše občine. Tudi teze za pripravo poročila in referata za občinsko konferenco so že dane v razpravo. Uspešnost, dela konference pa bo odvisna od tega, kako širok krog komunistov bo sodeloval v pripravah
in obravnavi poročila. Kritična ocena dela ZK in posameznikov v njej ni več stvar samo članov ZK ampak slehernega občana.
STANOVANJA, STANOVANJA
Bo ostalo samo pri enem poskusu?
Stanovanja so pereč problem že vrsto let tudi v naši občini. Mnogokrat je marsikaj neposredno povezano z vprašanjem: ali imate stanovanje? Služba, šola...
Pri stanovanjskem organu na občinski upravi se iz dneva v dan kopičijo prošnje, vse pa izzvenijo enako: dajte nam stanovanje! Trenutno je teh prošenj že 850, denarja pa še zdaleč ni toliko, da bi lahko kore-niteje reševali ta problem. Stanovanjski sklad sicer leto za letom gradi nove bloke, ki pa so le kaplja v morje.
Tudi posamezniki gradijo svoje hišice, če... Ce se seveda vse ne ustavi pri raznih dovoljenjih, prošnjah itd. na raznih organih, ki izdajajo ta kup potrebnih dovoljenj. Najpogosteje se to zgodi pri okrajnem urbanističnem inšpektorju. Ta spet pravi: seveda, niso izdelani urbanistični načrti in načrti zazidalnih okolišev sploh. Urbanistični načrti niso izdelam, ker...
Stvar se vleče kot jara kača, ljudje pa ostajajo brez stanovanj, ali pa stanujejo v pravili luknjah.
Pri vsem tem pa na veliko govorimo 0 povečanju produktivnosti itd. Stanovanje — to je že stara resnica — je prvi pogoj zato. da delavec lahko doseže večji učinek.
Preveč besed, premalo dejanj
— tako bi lahko označili dosedanje reševanje te, niti malo enostavne problematike.
ENA LASTOVKA SE NE PRINESE POMLADI
Sem in tja pa le posije v to temo žarek upanja. Tak žarek je bil nedvomno sestanek delavcev, interesentov gradnje montažnih hišic s predstavniki stanovanjskega sklada občine Domžale v Združeni kemični industriji v Domžalah. Udeležilo se ga je več kot 40 interesentov, ki bi radi delali mon-
Stanovanjski bloki ob Prešernovi cesti . Domžalah. Kljub obsežnim investicijam v to obliko
stanovanjske izgradnje ne kaže, da bi samo z gradnjo stanovanj v režiji
Stanovanjskega
sklada mogli
rešiti stalno
pereči problem
standarda.
Individualna
gradnja
in iniciativa
pomagata!
tažne hiše tipa Jelovica, Edelit ali Sipare.\ na predelu med Roj-sko cesto In Kamniško Bistrico pred ihanskiin mostom čez Bistrico.
Predstavnika sklada tovariša Pavlic in Zevnik sta razložila dosedanji potek priprav za dokumentacijo zazida ve tega okoliša, ki naj bi v končni fazi tvoril zaključno celoto z 90 stanovanjskimi enotami. Osnovni načrti so že izdelani, interesenti so si lahko ogledali tudi maketo tega področja. 1'redstavnik sklada je predlagal, da bi bilo za graditelje najceneje, če bi se
odločili za dve ali tri vrste teh hiš, ker bi bili režijski stroški pri postavljanju precej manjši, KOt če bi gradili več različnih
I ipov.
Skupna površina na tem območju, na katerem bi gradili v glavnem večji tip hiše 9 krat
II m in manjšega 8 krat 1 m ter nekaj dvojčkov, je 8 ha.
Seveda bo v ceni; hiš (fjred-vidoma okoli 3 milijoiiov), vračunana tudi ureditev komunalnih naprav, kot je recimo vodovod, kanalizacija, ceste, elektrika itd. Na eno hišo bi prišlo predvidoma okoli 400 m2 površine 7. Vrtom vred.
V hišah bo v kleti, ki pa je skoraj v pritličju, garaža in drvarnica ter dragi pomožni prostori, zgoraj pa kuhinja, dve sobi in dnevna soba ter pomožni prostori.
Delo skupščine - uspešno?
V prejšnji številki tega list« je   bil   objavljen   intervju s
fredsednikom skupščine občine )omžale, v katerem tn odgovarja iin vprašanja o uspešnosti dela skupščine. Že bežen pogled na članek pokaže, da so interpretirana vprašanja in odgovori usmerjeni ua uspehe in izkušnje skupščine kot oblastnega organa. Take ugotovitve so vsekakor potrebne v sedanjem obdobju in so tudi rezultati, ki izvirajo i/, takega načina dela skupščine, vredni družbenega priznanja. Vendar pa se nam ob tem vsiljujejo vprašanja, kot so:
— kaj pa skupščina k«'' "*-moiipravni organ,
— kakšna je družbena vloga sk lipščine.
— ali se metode in vsebina dela skupščine prilagajajo družbenim zahtevam in ustavnim določilom.
— kakšne boljše oblike sodelovanja z občani, organi in organi/arijami je uveljavila skupščina in končno,
— kakšno vlogo imajo skupščinske službe v skupščinskem sistemu?
Na ta vprašanja omenjeni intervju ni dal odgovoru. Vsa ta vprašanja pa so r obdobju, ko uveljavljamo z novo ustavo uzakonjen komunalni sistem, primarna. Ta sistem zagotavlja najugodnejše možnosti za razvoj človeške osebnosti, obenem pa je tudi spodbuda za aktivnost človeka in napredek družbe. Prav zato je dolžnost slehernega občana, posebno pa še odbornikov in skupščine kot Celote, da se dosledno hori za u vel j;i v I ju nje samoupravlja Inih pravic.
Na sestanku so se domenili, dn bo sklnd v najkrajšem času Poskrbel za izdelavo potrebnih načrtov, da bi na spomlad lahko pričeli z gradnjo, Zanimanje je veliko, ne samo v ZKI, »mpnk tudi v Papirnici Količe-vo. Tovarni Sanitetnega materiali na Viru in drugje.
V, 'rjelno bi bilo koristno, če »i podobne neposredne sestanke interesentov za stnnonvnnja •n tistih, ki so dolžni skrbeti za stanovanjsko izgradnjo v jyši občini sklicati tudi drugod, "parno, da ne bo ostalo samo PH enem poskusu I
Seveda pa ostaja odprtih * *vez.i i tako obliko gradnje stanovanj še več vprašanj, ki so l'n postavili tudi na tem sestanku. Tako je npr. vprašanje kreditov oziroma udeležbe to-Vani in stanovanjskega sklada, kolikor bo ta seveda po novem sistemu še ostal. Težave so tudi s pravočasno izdelavo nn-jrlov. ker imajo projektivni biroji veliko dela. Vprašanje je 'udi. kakšna naj bodo razmerja meri rlelavei — graditelji in sln-»»vnnjskini skladom itd. Ta vprašanja je polrebno nedvomno rešiti Simprej, pozimi, ne
Pa sredi gradbene sezone.
Po načelih nove Ustave mora biti odnos delovnega človeka — občana do skupščine neposreden in stalen ter da kot DO* suinc/.nik  lahko  neposredno in
nenehno vpliva na delo skupščine. To pa pomeni, da samoupravljanje ni samo pravica, marveč tudi zavestna družbena odgovornost in obveznost. 1/. tega izhaja, da mora iz nuše skupščine izginiti oblastveni re-prezenbil i/.ein, da mora skupština prevzeli vse funkcije li-stegn, kar imenujemo »subjektivni faktor- v družbenem življenju. Otresli se je treba debat po metodi »za« uli »proti«, ki so značilne za klasičen parlamentarizem in uveljaviti dosledno borbo mnenj za interese socialistične družbe.
Skupščina bo morala skladno
s svojo novo vlogo prilagoditi
tudi svoje metode in oblike organizacije novim pogojem.
To prilagajanje pa bi verjetno zahtevalo na vprašanje, ali je potrebno razvijati samostojno delo zborov, drugačen odgovor, glede na samostojnost delovnega  območja  obeh zborov.
Za uspešno delo skupščTne bo v prihodnosti nadvse' pomembno, da bottl zbora kar najbolje izdelala nieloile in oblike svojih stikov z volivci oz. družbenim področjem dela, za katerega obstajata« (»lede na to, da sta zbora pravzaprav najvišja samoupravna organa na svojih področjih dela in ustvarjanju, morata biti obrnjena vsak k svoji družbeni problematiki, ker bosta le na ta način lahko postala trdna opora in fnKTlor usmerjanja in združevanja interesov   občanov   in njihovih
samoupravnih organov, /bora bosta lahko opravljala taksno vlogo sumo pod pogojem, če bo vsak član zboru, kakor tudi skupščina kot ccloln, vsakodnevno spremljal delo iu problematiko občanov, samoupravnih organov v in i/\ en delovnih organizacij. Iz. vseh teh spremljanj anali/, dejstev in problemov bi črpali snov za razpravo in pobude za sprejetje sklepov na zasedanju skupščine ali, kar bo skupščina tudi morala vpeljati — du bosta zbora pričela samostojno sprcmljuti priporočila za delo samoupravnih organov in organizacij. Ta priporočilu nuj bi bila oblika pomoči in demokratičnega usklajevanja in združevanja naporov občanov in samoupravnih organizacij.
V tem smislu naj bi zbora proučevala tudi neposredne predloge občanov, organov in organizacij vsak s svojega področja in jih po potrebi predlagala  za  dnevni   red skupščine.
Zboru bi morala potemtakem delati OZ, določati svoj program dela. ki naj bi se ne uravnaval po dnevnih redih skupščine, ampak bi naj bil izdelan predvsem nu temelju proučevanja problematike, ki sodi v pristojnost enega ali drugega.
Ne smemo pozabiti, da sistem zborov ni bil uveden v naš skupščinski sistem zato. da bi skupščino razdelil po delovnih sektorjih. Ce bi bil to smoter ustave, potem bi se lahko zadovoljili samo s sveli pri skupščini. Ustava jasno poudarja, da je bistvo zborov in tudi svetov v tem, dn imajo preko njih zainteresirana   področja druž-
benega življenja in s tem občani možnost, da najbolj neposredno sodelujejo pri sprejemanju sklepov skupščine. Sodelovanje zborov kut enakopravnih m samostojnih teles v skupščini je pravzaprav samo skrajna posledica uveljavitve načela samoupravljanja človeka v delu in graditvi materialnih in kiillurnh dobrin. Zato npr. probleme, predloge in sklepe zborov volivcev, občanov iz Črnega grabna, ne bo obravnaval zbor delovnih skupnosti in obratno, da probleme uvoza in izvoza ne bo reševal občinski zbor. Pre'i.ščena besedila in razprave zbora pa bodo skupščini pripomogla k konkretnejšim, bolj kvalificiranim sklepom. Takega značaja /borov ne bo mogoče zagotovili le z delitvijo dela v skupščini, ampak tudi z nekoliko bolj diferencirano metodami dela /borov.
K uveljavitvi takega sistema dela bi vsekakor prispevala tudi boljša in bolj strokovna organizacija upravnih služb. Verjetno bi bilo smotrno, ko bi skupščina poživila delo svetov v smeri decentralizacije pravic odločanja in pripravljanja gradiva za seje zborov. Zbor pa naj bi na podlagi predloženega gradiva in vsestranske razprave ali samostojno sprejel priporočila in sklepe, ali gradivo zavrnil ali pa sprejel priporočilo za sejo skupščine.
Odgovor na zastavljeno vprašanje izhaja iz ustavnega določila, da je sodelovanje zborov na sejah skupščine kot enakopravnih in samostojnih teles skrajna posledica uveljavitve načela samoupravljanja in "bi zato samostojno delo zborov kazalo uveljavljati in razvijati.
S seje občinske skupščine
Na dnevnem redu seje občinske skupščine 27. XI. je bilo najprej poročilo o devetmesečni  realizaciji  proizvodnje In
izvoza v občini. Uspehi podjetij so bili V navedenem obdobju na splošno /elo ugodni, kar je nn eni strani v skladu s predvidevanji, po drugi strani pa so leniu vzrok ludi izredni napori delovnih kolektivov. V triurni razpravi na poročilo, v kateri je sodelovalo is odbornikov, so se ti med drugim dotaknili vprašanja kmetijstvu, ki je v poročanem obdobju prav laiko napravilo določen napredek, predvsem v povečanju liek lanskega donosa. Dalj časa se je več disku-(.Mi 11 > v zadržalo na problemih izvoza in uvoza posebno nekaterih gospodarskih organizacij ter med drugim odločno zahtevalo, da se končno prične upoštevati tudi posredni izvoz. To vprašanje je treba reševati ne le v okviru občine, ampak tudi v republiškem in /veznem merilu. Glede na ob.se/no problematiko s tega področja in se nadaljnja, v razpravi izne-
sena vprašanja. 1h> zbor delovnih skupnosti skupaj s svetom za industrijo ponovno obravnaval vse te probleme. Podpredsednik občinske skupščine Albin Klemene je v razpravi seznanil odbornike še z nekaterimi predvidenimi gospodarskimi ukrepi, ki bodo pričeli veljati v prihodnjem letu in na katere morajo biti gospodarske organizacije pripravljene, ker bo sicer marsikatera zašla v težave ali pa bo zo katero od teh nastalo celo vprašanje nadaljnjega obstoja.
Po razpravi o pristopu k medobčinskemu skladu za ceste so odborniki sklenili, da se pristop veže na i/polnitev nekaterih pogojev, in sicer med drugim tudi. da se v program dela medobčinskega sklada za ceste vključi tudi modernizacija cest Moravče—zVlodnik in Hodica- Mengeš.
Skupščini nato pod nnsled-njo točko dnevnega reda ni sprejela dogovora, ki ga je predložil svet za finance v zvezi / obveznostjo občine zn odplačevanje   anuitet   /a ljub-
ljansko bolnišnico, ker sr«l-sivu občinskega proračuna *a prihodnje leto še niso znana, pa tudi konrepti za gradnjo ljubljanske bolnišnice še niso dokončni. Nadalje je skupščina obravnavala poročila upravnega odboru skladu za šolstvo in sprejela priporočilo, ki so ga sprejeli prosvetni delavni na posvetu, ki ga je sklical občinski sindikalni svet v zvezi z novim sistemom financiranja šolstvu, ki nnj v bodoče sloni na pogodbenem razmerju med skladom za šolstvo in Šolskimi zavodi.
Na predlog sveta za turizem in gostinstvo je skupščina nato sprejela sklep o likvidaciji gostišča »Pri Janu.su« in bifeja »Vesnam nn Viru seveda s tem. da obe predhodno poravnata vse obveznosti.
IMENOVANJA IN POTRDITVE
Skupščina je imenoval« komisijo za realizacijo programa otroškega varstva, katere predsednik   je  Slavko Bajec,
rhini pa: Marko Škrinjur, Lidija Panjan, Albin Gnidovee in Franc Kak. Za tem je skupščina sprejela predlog komisije za kadre, volitve in imenovanja, da se Jernej Lenič, dosedanji predsednik sveta z,i šolstvo na lastno željo razreši te dolžnosti: zaradi daljše odsotnosti Janeza Jamnika in Branka Zajca, članov navedenega sveta, sta bila razrešena tudi ta dva. Za novega predsednika sveta za šolstvo je bil nato izvoljen Milan Flerin, za člane pa Alojz Terček, jnnkn Urankar in Majda Lipovšek.
Skupščina je potrdila spremembo sestava sveta zu komunalne in stanovanjske zadeve ter zadeve krajevnih skupnosti, v katerem sta bila razrešena dosedanja člana Alfonz Pire in Leon Bevc, namesto njiju pa imenovana v ta svet inž. Miha Kosec in Janez Ur-banija. Nato je bila imenovana tričlanska knlavdaeijska komisija za prevzem novozgrajenega stanovanjskega bloka na Ljubljanski cesti št. 85 v   Domžalah   in   ihanske šole.
imenovan pripravljalni odbor za organizacijo proslave v počastitev občinskega praznika v letu 1969; imenovan Franr Mavsar za člana sveta vzgojnega zavoda posebne osnovne šole na Homcu ter sprejet predlog zborov volivcev za imenovanje sodnikov |>orotni-kov.
Nadalje je izdala skupščina soglasje k ustanovitvi krajevne skupnosti > Tomo Brejc« na Viru ter potrdila statut posebne šole na Homcu. Za tem je bila z večino glasov izdana poroštvena izjava »Fnrmisu« I j ubijana, za nekatera investicijska dela pri obratu >Lek« Mengeš. Zaradi neenakomernega dotoka proračunskih sredstev je bil nato soglasno sprejet sklep o najetju posojila iz proračunske rezerve, ki bo do konca leta vrnjeno.
Pred zaključkom seje je bilo še sklenjeno, naj zadevo AMD Domžale za brezplačno dodelitev zemljišča za postavitev garaž predhodno obravnava pristojni svet.
Dosedanje delo zveze mladine v naši občini je bilo premalo učinkovito
Drugo nedeljo v novembru je bila redna konferenca Zveze mladine domžalske občine. Udeležili so se je poleg 85 delegatov iz 57 aktivov naše občine tudi sekretar Obk Z"«.S Jože Krevs, predsednik ObO SZDI. Jernej Lenič, predsednik ObSS Janez Kralj, predsednik Ok ZMS Ljubljana Mitja Ro-tovnik. predsednik OhZT Janez (erar. predstavniki odreda Skalnih taborov Domžale ter predsednik Obk ZMS Kamnik Jože Gorjan.
Organizacijsko se je zveza mladine letos v naši občini nedvomno okrepila, saj so bili ustanovljeni trije novi aktivi, in sicer v gradbenem podjetju v Domžalah, na osnovni šoli v Moravčah ter terenski aktiv v Blagovici. Poleg tega je bil spomladi ustanovljen Terenski komite za Crni graben, ki povezuje štiri aktive na tem območju. Še največ so letos napredovali pri delu terenski in šolski aktivi, medtem ko tega povečini ni mogoče trditi za aktive v tovarnah. Tako so bili letos zelo aktivni terenski aktivi v Lukovici, Šentvidu, Veliki vasi, šolski na večini osnovni šol in v Strokovnem izobraževalnem centru, medtem ko so na Srednji tehnični usnjarsko-gnlante-rijski šoli šele z novim šolskim letom krepkeje in pogumneje zaorali ledino nerešenih problemov.
Prav ta aktiv je dober primer, da aktiv ni organizacija mladih, ampak za mlade, če se ne bori za reševanje osnovnih problemov mladih.
Pokazalo se je namreč, da prav tovarniški aktivi zelo še-najo  in  da še  niso povečini
našli ustreznega mesta pri delu družbeno-političiiih organizacij in delovnih kolektivov sploh, še vedno so preveč in izključno (ponekod) organizator športa in zabave, medtem ko ob zaskrbljujoči neza in terasi ranosti večine mladih puščajo ob strani vse važnejše probleme, ki tudi v naši občini niso ravno majhni. To so vprašanja 42-ur-nega tednika in s tem dviga produktivnosti, družbene prehrane, stanovanj itd. Morda je to le odraz funkcioniranja samoupravnih organov in zaupanja delavcev vanje, čeprav ne moremo pritrditi mnenja nekaterih mladih, češ kaj bomo razpravljali, saj tako »ta višji« odločijo.
Referat dosedanje predsednice OhK ZMS tov. Janke Uran-karjeve je pravilno nakazal smer dela tudi mladih, ki bi morali vse svoje probleme, ki niso samo njihovi, postavljati na dnevni red samoupravnih organov, tako v delovnih organizacijah, kot na terenu. Te poti pa se prav v naši občini mladi premalo poslužujejo, njihove metode dela pa so neučinkovite. Prav problem učinkovitosti pa je rak-rana dela mladinske organizacije, saj se večina problemov obravnava na občinskih letnih konferencah že vrsto let. ni se pa zgodilo, da bi se določeno vprašanje, recimo stanovanja, res obdelalo s porlatki in se predložilo samoupravnim organom.
Organizacija mora postati bolj učinkovita, zahteve mora postavljati zrelo in argumentirano.
Delegati so v razpravi poudarili tudi, da je bilo idejno-
vzgojno delo na terenu precej za nema r jene.
Aktivom, posebno še na terenu in teh je 14. so premalo pomagale tudi občinske zveze, kot so Ob ZTK in občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij.
Okrepiti bo treba tudi sodelovanje med družbenimi organizacijami na terenu, posebno še sedaj ob ustanavljali ju krajevnih skupnosti in družbenih rent rov.
Predlagali so tudi ustanovitev posebnega koordinacijskega odbora za mladinski turizem in ustanovitev izposojevalnice športne in taborniške opreme.
Za najboljšo organizacijo Zveze mladine v letošnjem letu so na konferenci razglasili Terenski komite za Crni graben, za najboljši šolski aktiv L o-snovno šolo Domžale, zu najboljšega nn terenu pa aktiv v Veliki vasi. Poleg tega so pohvalili in skromno nagradili naslednje mladinke in mladince iz aktivov naše občine: Janko Urankar, Marino Urhunijn iz Lukovice, Janeza Janšo iz Krašnje. Branko Flerin iz Domžal. Martina Uštnrju iz Velike vasi. Francita Juhnnta iz Jarš, Mnrjanco Sumejo iz Doba. Marinko fierčar iz Papirnice.. Viko Flisar z Vira in Iva Avblja.
Novo v krajevni skupnosti Domžale
Ko je zadnji zbor občanov v Domžalah sprejel sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti za širše območje Domžai (naselja: Domžale. Studa. Depnla vas in Znboršt). je istočasno izvolil tudi nov svet krajevne skupnosti. V bistvu gre za to. da bi na novih osnovah nadaljevali tradicijo bivše Stanovanjske skupnosti, in to predvsem na podrOČjtl servisne dejavnosti in neposrednega zadovolje van ja potreb občanov na tem območju.
Na prvi seji se je svet konstituiral in razpravljal o statutu in programu skupnosti. Predsedniško mesto je bilo zaupano Alfonzu Pireu, ki je že od ustanovitve nekdanje stanovanjske skupnosti sodeloval pri razvoju
te prepotrebno družbene ustanove. Za podpredsednika sveta pa je bil izvoljen Viljem Limoni. Člani sveta krajevne skupnosti smatrajo, dn bo v prvi vrsti potrebno sprejeti statut kot osnovni akt o dejavnosti skupnosti in je bila v ta namen imenovana tudi komisija, ki bo ob sodelovanju celotnega sveta pripravila predlog statuta. Druga bistvena naloga pa bo po mnenju članov ureditev statusa servisnih delavnic, in njihove dejavnosti ter programska usmeritev celotne skupnosti, ("'lani sveta bodo v vseh teh vprašanjih razpravljali na prihodnjih sejah in posredovali celoten program krajevne skupnosti občanom na enem izmed prihodnjih zborov občanov.
Novoletni potrošniški sejem odpovedan
Bralci se gotovo Še spominjajo napovedi, da bo v tem letu dograjena športna dvorana v Domžalah. Ker so bila gradbena deln letošnjo pomlad v polnem teku, se je zdelo, dn bo ta napoved končno le obveljala. Toda splošna linija za omejevanje investicij ni prizanesla tudi temu objektu. Obseg gradnje je bil zaradi tega zmanjšan, nekatera dela pa so bila v celoti ustavljena. Namesto predvidene dograditve naj bi se v letošnjem letu privedla dela le do stopnje zavarovanju, kar hi omogočilo, če že ne namensko pa vsaj zasilno koriščenje objekta. V tej negotovosti, ko so bila nekatera dela odpovedana nato pn zopet naročena, je izvajalec izgubil dragocen ras in ni mogel preskrbeti najbolj kritičnega materiala. Tnko mu na primer ni uspelo pravočasno nabavili specialnega uvoznega stekla. Zaradi pomanjkanja tega artikla na svetovnem tržišču, posebno pa še naših uvodnih težav, bo izvajalec izvršil zasteklitev dvorane šele v drugi polovici decembra. Tako je moral biti zaradi teh objektivnih vzrokov odpovedan NOVOLETNI POTROŠNIŠKI SFJFM, oziroma je preložen na pomlad nrihodnjegn leta.
Mestni odbor Zveze borcev NOV Domžale sporoča vsem svojim članom, dn bo redni letni občni zbor v nedeljo, dne 10. januarja t%5 ob 9. uri v sejni dvorani Skupščine občine Domžale. Vsi člani na občni zbor vljudno vabljeni!
Nova kadrovska politika in priprave na skupščinske volitve
Spomladi leta 1965 bodo volitve v občinsko, republiško in zvc/.no skupščino V tistjh volilnih enotah, kjer SO bili odborniki in poslanci voljeni za dve leti. V naši občini bomo volili polovico novih odbornikov za občinsko skupščino in tri republiške poslance. Vsi naši zvezni poslanci so bili voljeni za štiri leta in jih na teh volitvah zato ne bomo volili.
Politične priprave na volitve ......ajo
biti Icmcljitejšc, kot so bile doslej, predvsem pu morajo volitve in kandidiranje potekati v duhu programa Zk in sprejete ustav«-. Priprave na volitve v duhu novih, demokratičnih načel kadrovske politike morajo doživeti temeljito spremembo predvsem v nekaterih osnovnih vprašanjih.
DFMOKRAt 'I IA KADROVSKE POLITIKE
Ves naš družbeni razvoj gre v smeri razvijanja in utrjevanja samoupravljanju na vseh področjih družbenega dogajanja. To je osnovna smer. ki jo je nakazal tudi VIII. Kongres ZKJ. Razvijanje samouprav-Ijanja v našem družbenem sistemu zahteva tudi demokratizacijo kadrovski' i*>-litike. Demokratizacija kadrovske politike pu pomeni, da je kadrovanje v organe skupščin, driižbeno-političnih in delovnih organizacij sestuvni del delavskega in družbenega upravljanja in s tem osnovna pravica delovnih ljudi. Skrb socialistične zveze in vseh subjektivnih sil je. da se bore za javno in široko obravnavo kadrov na javnih tribunah, občnih zborih, zasedanjih delavskih svetov itd. Ilazprav-Ijanje o kadrih in odločanje o njih moramo iztrgati ozkim krogom forumov in preozkim poliličnim aktivom. Prenesli ga moramo med občane. Kadrovska politika mora postati področje, na katerem se v
polni meri uveljavljal.....leresi in smotri
vseh delovnih ljudi.
Osnovni načeli pri iskanju kudrov sta javnost in širina, lega ne sinemo razumeti kot stihijo, neorganiziranost in nere-snost. /ugotoviti javnost kadrovanju ne pomeni samo demokracijo izražanja in mnenj ter širino kandidiranja, ampak pomeni, du morajo poslali načela socialistične zveze in driižbeno-političnih sil vsakomur jasna in dostopna.
S takimi stališči izključujemo vse. kar je osebno, ozko in načelom nove kudrov-ske politike tuje. Organiziranim družbenim silam na čelu z /K ni in ne more bili vseeno, kdo bo izbran, za kandidata oz. izvoljen. Pruv tako pa tudi ni vseeno veliki večini občanov, saj si vsi želimo, da bi bili izvoljeni najprimernejši občani, ki so delovni, imajo družbeno-politične kvalifikacije, uživajo ugled, so razgledani, poznajo in se bore za razvoj komunalnega sistema, se bore za nov gospodarski sistem, večjo produktivnost, intenzivno proizvodnjo, višji standard itif Gre nam za občana, ki si je svoj ugled pridobi! z aktivnim driižbeno-političniin delom, ne pa za človeka, ki uživa ugled zaradi svojega položaja in funkcij.
Na javnih tribunah se bodo včasih le križali predlogi občanov s »tališči Socialistične zveze in družbcno-političnih sil. Vsa ta navzkrižja in morebitna različna stališča bomo morali reševati in usklajati juvno na čimširših razpravah. Tu. med občani, je najodgovornejše delo članov /K. Socialistične zveze in drugih članov d ružb"iio-pol itičnih organizacij.
NAČELO ROTACIJE
Načelo rotacije in omejitev ponovne izvolitve je ustavno določilo, ki ga moramo sprovesti v življenje. Izvajanje načela rotacije nam omogoča, da bo vedno več občanov sodeluvulo pri opravljanju družbenih zadev. To ni enkratna akciju, ampak stalna praksa. Izvajanje načela rotacije razširja število samoupravljavcev. onemogoča kopičenje lunkcij in samovoljno odločanje posameznikov. Rotacijo moramo razumeti kot način odbiranja občanov za družbene funkcije. Rotacija ne pomeni degradacije kot ponekod to razumemo, saj človeka ne vrednotimo po njegovih funkcijah, ampak po njegovem vsakodnevnem ustvarjalnem delu zu nadaljnji družbeni razvoj.
KOPIČENJE FUNKCIJ
Stalno razraščanje samoupravljanja nu vseh področjih d ružbcno-pol itičnega življenja zahteva vedno več ljudi, ki bodo aktivno sodelovali pri razreševanju nasta-
jajočih problemov. Uspešno bomo krepili organe upravljanja s široko kadrovsko bazo, z. vključevanjem vedno novih Upravljavcev na tista področja, v katerih bodo delali z veseljem. Potreb po utrjevanju samoupravljanja in po novih kadrih ne bomo pokrili le s kopičenjem lunkcij v enem človeku, ki preobremenjen ne nnire več uspešno delati. To nam narekuje vključevati vedno nove občane, v naši občini predvsem več žena in mladine. / razširjeno kadrovsko bazo bo tudi vedno manj želja in zahtev po preštev ilnih profesionalnih kadrih v driižbeno-političnih organizacijah, društvih in ružnih družbenih organih.
ŠTEVILO KANDIDATOV V VOLILNIM ENOTAH
Koliko kandidatov bo v_ volilni enoti za en mandat, je stvar odločitve občanov samih. Občani imajo pravico, da na zboru volivcev kandidirajo enega ali več kandidatov. Vendar ne smemo razumeti demokratičnosti v številu kandidatov. Bistvo demokratičnosti je pravica občanov da dajejo svoje predlogo. Kandidiranje večjega števila kandidatov ne pomeni bitke med raznimi skupinami občanov za položaje v sistemu oblasti, ampak pomeni možnost širše izbire ljudi, ki lahko opravljajo javne funkcije in pravico občanov, da izbirajo ljudi po njihovih delovnih kvalitetah iu družbeni veljavi. Vsak kau-didat. za katerega kandidaturo se bomo borili, izraža interese ljudi in odgovarja postavljenim kriterijem. Zato so vsi kandidati'enakopravni in uživajo enako podporo Socialistične zveze. Zato ne poznamo kandidatov in protikandidatov niti po njihovi vrednosti, niti po ustnem redu kandidiranja.
Iz. teh nekaterih načel kadrovske politike vidimo potrebo po vedno širšj kadrovski bazi. ki jo ustvarjajo občani. Vedno novi ljudje pa polagajo vsem družbeno-političnim organizacijam nalogo stalnega izobraževanja, da bodo uprav-ijavci čim bolje obvladali družbeno-poli-tično znanje, ki je neogibno potrebno za globlja razumevanja družbenih procesov, za učinkovito iu uspešno opravljanje dolžnosti upravljavcu
Kako bomo zbirali predloge za kandidate za nove odbornike in poslance
Pred nami so priprave na volitve v občinsko in republiško skupščino. V občinsko skupščino bomo volili v 59. volilnih enotah namesto odbornikov, ki so bili lani izvoljeni za dve leti v občinski zbor ali zbor delovnih skupnosti, nove odbornik«'.
Volili bomo tudi tri republiške poslance, ki jim bo aprila 1945 potekla dvoletna poslanska doba. Zalo moramo čimprej razmisliti, kdo bo odslej zastopal naše interese v občinski iu republiški skupščini, oziroma kateri občani so sposobni oprav-
Ijati to pomembno dolžnost.
Zato se naše priprave nn vo-lilve. ki bodo verjetno aprila, ne smejo začeti in končati > zborom volivcev, kjer bo nekdo vstal, kot je bila doslej navada, in v imenu skupine občanov
predlagal nekoga za kandidata, za odbornika ali poslanca. Vemo, da je bil izbor kandidatov doslej predvsem stvar ozkega kroga Hudi. ponavadi vodstev političnih organizacij, posebno še za republiške in zvezne poslance.
Zavedamo se, da inornmo že pred volitvami začeti z zbiranjem predlogov zn kandidate in sicer ob sodelovanju čimšir-šegn kroga ljudi, vseh občanov.
Zbiranje predlogov zn kandidate /a odbornike in poslance je prva stopnja priprav na volitve. Pri tem zbiranju je važno, da dejansko sodelujejo vsi ljudje v občini.
ZAKA1 TAKO ŠIROKO ZASNOVANO ZBIRANJE?
Poudariti je treba, da gre za javne   in   načrtne kadrovske
priprave, ki naj omogočijo zborom volivcev, da bodo laliko nu podlagi potrebnih predlogov izbirali kandidate iz čimširšega krogu sposobnih, družbeno razgledanih ljudi, ki jim občani zaupajo. Tako se bo zbor volivcev začel praktično že precej pred samim običajnim sestankom. Nu njem bodo izbrali enega ali več kadidatov zu volitve sami občani s leni. da bodo pretehtali  vse predlagance.
Jasno je seveda, da gre pri tem novem sistemu kadrovanja v skupščine za spremembo odločanja in vodenja kadrovske politike nasploh, ludi o kadrovskih zadevah naj razpravljajo in odločajo neposredno občani, proizvajalci.
\,i zborih volivcev se bomo pomenili o dosedanjem delu občinske skupščine in še pose-
bej našega odbornika utl poslanca. Ali je kdaj in kolikokrat prišel med volivci' in se pozanimal za njihovo mnenje, težave, predloge? Ali je bil to res naš odbornik, ali pu je zastopal v skupščini le svoja mišljenju!'
Obenem pa bomo pretresli vse družbeno aktivne in razgledane  občane  iz  naše srede.
ki bi prišli v pošte* za odbornike, pa tudi za člane svela krajevne skupnosti ali člane Organa upravljanja raznih društev. Dobili bomo pregled vsaj v glavnem nud vsemi sposobnimi ljudmi v občini.
KAKŠNO NA I BO TO ZBIRANJE?
Zbiranje predlogov mora biti čimbolj široko, javno in demokratično, javno bomo obravnavali predlagane občane, ki smo jih s tem. da smo jih predlagali za evidentiranje, že izkazali pravzaprav največje priznanje.
KAKO BOMO ZBIRALI PREDLOGE?
Za zbiranje predlogov za kandidate lahko uporabimo kakršenkoli zbor ljudi, pa nuj si bo to letna konferenca SZDL, občni zbor planinskega društva ali TU. občni zbor sindikalne podružnice, javna tribuna, seja DS ali UO itd. Vsak občan naj sproščeno in z zaupanjem, da bo njegov predlog enako upoštevan kot predlog drugih občanov ali organizacij, predlaga tistega, ki mu zaupa.
Predloge pošljejo občani lahko tudi neposredno volilni komisiji pri občinskem odboru SZDL Domžale, Kolodvorska 6, odborom krajevnih organizacij SZDL ali pa lO sindikalnih podružnic.
Društva naj predloge pošiljajo ali omenjeni volilni komisiji ali odborom krajevnih organizacij SZDL.
VEDETI MORAMO SE: j  'i g " t        (, ■ '*•■''> ji
— Evidentiranje ali zbiranje predlogov še ni kandidiranje, uiiiouk bodo, kot rečeno, kandidate i u število kandidatov izbirali občani na zborih volivcev izmed predlaganih. Preprečiti moramo napačne razlage, češ saj sem že predlagal, kaj bom hodil na zbor volivcev. Na zboru volivcev šele bomo iz naših predlogov skupaj izbrali kandidata. Ti kandidati (eden ali več) bodo šli potem na volitve.
— Da bi sodeloval pri evidentiranju (zbiranju) sposobnih občanov kar največji krog ljudi v naši občini, bodo krajevne organizacije SZDL s pomočjo volilnih komisij pri ObO SZDL na terenih in sindikalne podružnice v delovnih organizacijah z anketo povprašale občane, katere ljudi predlagajo za kandidate. Tudi tako bodo imeli volivci možnost predlagati kim-
Lesno industrijsko podjetje
RADOMLJE
takoj zaposli:
dva brusača žaginili listov dva manipulanta s prakso dva brusaču — vajenca za brušenje žaginih listov in rezil
Nastop službe takoj ali po dogovoru Kandidati uuj se prijavijo na tipravi podjetja
Služba družbenega knjigovodstva pri Narodni banki Jugoslavije, podružnica 600-20 Domžale, raspisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. referent za nalize
2. referent v družbenem računovodstvu
3. kontrolor
4. referent režijske likvidature
5. likvidator
6. obdelovalec
Za vsa delovna mesta je potrebna najmanj srednja strokovna izobrazba. Nastop je možen takoj.
OBČANI!
Del odbornikov za občinsko skupščino je bil izvoljen za dve leti. V mesecu aprilu prihodnjega leta bomo morali \oliti nove.
Da bi zbrali predloge kandidatov za novega odbornika in da bi pri izboru sodelovali vsi volivci naše volilne enote. nnni napišite vaš predlog, kdo po vašem mnenju bi bil sposoben, da bi nas v prihodnjih štirih letih lahko zastopal v občinski skupščini.
Predlagani naj ima najmanj 18 let. volilno pravico in rao-alno politične, družbene, ter strokovne sposobnosti za dc'o odbornika občinske skupščine.
Izpopoljnjcno anketo takoj vrnite krajevuemu odboru SZDL.
Anketni list Izgleda takole:
Za kandidata predlagam: Priimek in ime: Stanovanje:
diclate, katerim najbolj zaupa-
Hi k čjf Jam 4m\
— Volilna komisija pri ObO SZDL in krajevne organizacije' SZDL bodo ' tako zbrani1 predloge potem posredovale zborom volilcev, ki bodo odločali na podlagi sposobnosti \p moralno-političnih kvalitet predlaganih ter glede na naloge, ki jih bo skupščiuu morulu reševati v naslednjem obdobju. ,— Na zadnjem plenumu ob-
einskegu odbora SZDL, na ka-.terem-so razpravljali o dosedanjem 'dedu občinske skupščine in o pripravah na volitve, so izvolili volilno komisijo, kutere predsednik je Jernej Leuič, predsednik ObO SZDL.
V okviru te komisije, katere glavna naloga je političnu priprava občanov na nov sistem kud rovanju in volitev, delujeta komisiju Za tisk in kadrovska komisija.
UPRAVNI ODBOR STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE DOMŽALE
razpisuje; po sklepu seje upravnega odboru z dne 5. 12. 1964
NATEČAJ za prodajo stanovanj
1. Predmet'natečaja so stanovanja v ligosko stanovanjskem bloku v Mengšu in pročclni zgradbi Delavskega doma na Viru, ki bodo vseijiva v letu 1965.
2. Cene:
garsonjera 19 m* — 2.090.000 dinarjev, samske .sobe 16^ m* — 1,760.000 dinarjev, enosobno stanovanje 27 m2 — 2,970.000 dinarjev, dvosobno stanovanje 45 ni-   - 4,950.000 dinarjev, trosobno stanovanje 65 m2     0,950.000 dinarjev, trosobno (večje) stanovanje 75 m-    8,050.000 dinarjev.
Zneski predstavljajo cene stanovanja z vsemi stroški. Vsa stanovanja imajo opremljeno kuhinjo in saniturije. Končna prodajna cena bo ugotovljena po izvršenem končnem obračunu.oz. koluvdaciji objektov; takrat bo tudi obračunana kupnina.
3. Prodajni pogoji so naslednji:
Natečaja se lahko udeležijo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo nntečajne pogoje. Družbenopravne in fizične osebe morajo vplačali do vselitve 50 % cene stanovanja. Zn'razliko do polne cen«; stanovanja nudi Stanovanjski sklad kredit pod naslednjimi pogoji:
driižbeiiopruvnim osebam za dobo največ 15 let in 2 % obresti,
fizičnim osebam za dobo največ 55 let in 1 % obresti.
Ponudnik je dolžan plačali 2 "/oo (dva promila) od cene stanovanja, kot varščino na račun št. 600-20-615-5 Stanovanjskega sklada občine Domžale. V primeru, da ponudnik odstopi od pun ud be. zapade varščina v korist Sklada, za kritji; mniiipuluci jskih stroškov.
4. V ponudbi zn nakup stanovanja je Ireba navesti: nj priimek in ime ter naslov ponudnika,
b) visio iu število stanovanj, ki jih namerava ponudnik kupiti,
<) kreditne; iu plačilne pogoje,
č) dokazilo o lastnih razpoložljivih finančnih sredstvih in tozadevni sklep samoupravnih organov,
d) roke zn vplačilo lastne udeležbe.
Prednost pri nakupu stanovanj iu najetju imajo tiste ponudbe, kjer z vplačilom sodelujeta diiižbenonravnu in fizična oseba.
6. Vsi ponudniki bodo pismeno obveščeni o izidu na-tečaja z odločbo oz. obvestil...... S ponudniki, katerih ponudbe bodo sprejete, bo Sklud sklenil kupno pogodbo za prenos stanovanja v uporabo in lust kupcu, oziroma v uporabo s pravico razpolaganju, če je kupec družbe-nopravna oseba.
?. Ponudbe z vso potrebno dokumentacijo v /uprti kuverti in oznako »Natečaj« pošljite na naslov: Stanovanjski sklad občine Domžale. Domžale — Ljubljanska , c 87. Tu dobe interesenti tudi vse infoi maci je in vpogled V. načrte.
Razpis velja do prodaje vseh stanovanj.
Stanovaniski sklad občine Domžale
■ "'  ' »■     ' -1-1-
Seznam volilnih enot, v kateri* bodo volitve
Splošni zbor občinske skupščine
Zbor delovnih skupnosti Občinske skupščine
Vol i 19« Volilo« Vol i In« Volilna Volilno Volilna Volilna Volilna Volilna Volilna
enota i enota 3 enot« "i enota H enot a 10 enota 12 enot« 14 enot* l(> enota 13 enota 18
Volilna enota 21
Volilna enota 25
Volilna enota 27
Volilna enota 31 Volilna enota \2 Volilna enota 30
Volilna enota 25 Volilna enota 34 Volilna enota "><> Volilna enota 3«
Volilna enota 2
Volilna enota 4
Volilna enota 3
Volilna enota 7
Volilna enota S
Volilna enota It
Volilna enota In Volilna enota IV
Volilna enota 20
Volilna enota 25 Volilna enota 25 Volilna enota iS
Volilna enota 30 Volilna enota 32 Volilna enota 34
Volilna enota 36
Volilna enota 38
Volilna enota 3*> Volilna enota 14
VATA, VIK INDUPLATI I [NDUPLATI III /K I
PAPIRNICA I. proizv. 3 in 6 PE I,IP ll.iiloml je. parketarna Domžale TOKO I TOKO III MELODIJA
FARMIS, obrat IKK. Opekarna in Vodna skupnost Mengeš
RASICA Moravče, Pošta, poslov, trgovsko podjetje NAPREDEK i/. Moravč. Peč, obrtni obrati privatnega in socialističnega sektorja i/. Moravč, Vrhpolja iu Peč. inval. delavnica Krušce. Dole. obilni obrali privatnega in socialističnega lektorja iz Krašc, Dol, Zaloga iu okolice, obrat Termit Moravče Opekarna, obrtni obrali socialističnega in zasebnega sektorju iz Radomelj, Napredek
Količevo. Preserje. Pošla, postaja Jarše, cestarji iz Radomelj, invalid, podjetje Homec, obrtni obrali socialističnega in zasebnega sektorja Homca iu Nožic
Avtoservis. Termit obrat Ihan. Mizarstvo. KU. NfB, Termi! Domžale
Domžale Sil S Dob. šola
Agrokombinat Crnelo in Krumperk in za-posi. v obratu Bekoni Ihan
Stanovanjska skupnost ZSZ Domžale Zdravstveni dom Občinska skupščina
Blagovnica in naselja- Korpe. Podsmrečje. Sp. in Zg. Pelelinjek. V ran k t*. Zg. I.oke. Zla-tenek. Golcaj. (.aberje. Jelša. Mali in Veliki Jelnik. Vošče. Prevoje. Pnlesje. (ešujiee. Lipa. Poljane. Selce
Lukovica in naselja: Brdo. Cepi je, Sp. Prati reče. Trajava. Videm. Sp. Koseze. Gradišče,
Preserje. /g. Pruproče
Prevoje in naselja: Imovica. Vrba. Prevalje. Šentvid
Peče in naselja: Križale, Poelgorica. Prelrž. Zg. Koseze. (iiii.i
Velika vas in naselja: Sp. Preker in Zg. Pre-ker. Zalog. Hrib in Kalarija Vrhpolje in naselja: Stegne. Sp. Javorščica in Zg. javorščica. Zg. I listanj in Sp. luslanj Dole. kokosu je,  I rojicu. Zalog Drugoinelj. Pšala
Mengeš II. Dom počitka iu ulici-: (davni trg. Kidričeva c. Zavrli, Ulica talcev. Kersnikova C, Zora n i na pot
Mengeš III. ulice: Trdinov trg. Cankarjeva C, Prolelerska ul . Blejčeva c Partizanska c. Stara pol, Zadružniška cesta,  Ulica   v sla je Maistrova cesta Preserje
Radomlje in naselje Hudo ter škijančevo Ihan II. Področje, Zaboršt, Prelog in Goričku
Količevo
Jarše II zu Bodico in Sp. Jarše Domžale II. ulice: Železniška cesta. Vodovodna c. taborska c. Tabor. Partizanska. Prečna. Prešernova. Kersnikova, Stenovčeva. Košku c. Cankarjeva ulici <>d hiše št, t do 5. Kujuliova ulica do proge. Obrtniška cesta, ljubljanska c. od hišne št, 4<> do M Domžale IV. ulice: Ljubljanska četrta od hišne št. 12 do 140. Ulica Nikola tesle. Toneta Tomšiča. Vodopivčeva c. Levstikova C, Cesta W, novembra. Murnova. Vegova. Ješetova. Sejmiška c. Koje. Kettejeva. Trdinova. Kamniška cesta
Domžale VI. ulice: Savska c. od hišne št. 22
do 54. Stranska pot. Kasalova e.. Aškerčeva
c. Mačkovei. Kadio cesta
Domžale Vil. za naselja: Studa in Šentpavel
Dob
dosed. dosed. dosed. dosed. dosed. dosed. dosed. dosed. dosed. dosed.
Oltl).
odb. odb.
odb. odb. odb. odb. odb. odb. odb.
Jože Pogačnik Marica Vidmar Danica Bleje Vinko Pecelj Ivo Sonc Marjan Starin Slava Stražar Jane/ Močnik Marjan Majcen Janez Gradišek
dosed. odb. Angelca Firm
dosed. odb. Jože Lož
dosed. odb. Albin Klemene
dosed. odb. Slaša Kajtež dosed. odb. Jane/ Jamnik dosed. odb.  ing. Metod
Kropi všek dosed. odb. Mirni Ravnikar dosed. odb. Mulka Skllj dosed. odb. dr. Ivo Pevec dosed. odb. Ivan V i rt a I i
dosed odb. Ovca Franc
dosed. odb. Anton Mav
dosed. odb. Franc Lipovšek dosed. odb. Franc Požaršek dosed. odb. Jože Kokalj dosed. odb. Martin Peterka
dosed. odb. Miha Kepic dosed. odb. Peter Gubane
dosed. odb. Marko Hribar
dosed. odb. Otniar Lipovšek dosed. odb. Mitju Zupančič dosed. odb. Jane/ Greeorin
dosed. odb. rrauika Bevk dosed. odb. Tomaž Jesene dosed. odb. Janez Otrin
dosed. odb. Miro Stiplovsek
dosed. odb. Miha Pavlic
dosed. odb. Ivau Petica dosed. odb. ing. Pavel (,i a u (lovci
Program novoletnih prireditev
Vsako leto obširno pišemo o tem, kako naj pripravimo novoletno praznovanje, čeprav imajo naše organizacije prav v pripravah na novoletni praznik že večletno tradicijo in je to ena najuspešnejših dosedanjih akcij in najbolj priljubljenih nalog članov Društvu prijateljev mladine. Iznajdljivost in ustvarjalnost, želja, da bi bila novoletna jelka najlepše praznovanje, združijo v teh dneh v skupni akciji odrasle in otroke. Vendar naj vsaka nova misel in predlog na terenu prispeva k bogatejšemu praznovanje, k še pestrejšim oblikam, da bi bilo novoletno praznovanje za vse otroke predšolske in šolski; dobe najlepši; doživetje. Vsi otroci naj praznujejo novoletno jelko. Zato bomo pripravili novoletno praznovanje povsod, kjer delajo in žive naši otroci, v šoli, v vzgojnih varstvenih ustanovah, seveda pa se bomo spomnili tudi oskrbovancev v domovih počitka v Mengšu in Domžalah, ludi letos borno nadaljevali večletno prakso, da bomo otroške kolektive oziroma pionirske odrede obdarili kolektivno, predšolske otroke, pa z indvidualriimi darili. Sindikalnim organizacijam in organom delavskega uprav-
ljanja smo svetovali, naj ne obdarujejo otrok svojih delavcev z id i v id u a I u i m i darili, ampak naj  razvesele in
obdarujejo otroSke kolektive, pionirske odrede ter vzgojno varstvene ustanove (vrlee).
Program, ki ga pripravlja Zveza prijateljev mladine in SZDI, preko posebnega novoletnega odbora pa bo obsegal   obdaritev   vseli   pionirskih  odredov  po šolah s
praklicnimi kolektivnimi darili, dočim bo vse predšolske
otroki; obiskal In obdaril dedek Mraz. po terenu kot vsa prejšnja leta. Poleg obiska dedka Mraza po terenu bomo organizirali potujoči kino, ki bo obiskal vse šole in s primernimi filmi (risanke) razveselil naše najmlajše. Poleg kino predstav bodo gostovali v občini tudi lutkarji iz Pionirskega, doma iz, Ljubljane.
Vsekakor bo letošnja novoletna prireditev okrnjena, ker ne bo sprevoda dedka Mraza, to pa zato ker ni na razpolago zadostnih sredstev, in ker že lani pri nekaterih gospodarskih organizacijah za lo nismo našli razumevanja.   Kljub   temu   pa   židi   Zveza prijateljev
mladine vsem mladim prijetne novolelne praznike.
Okvirni program Jugoslovanskih pionirskih iger 1964/65
Jugoslovanske pionirske igre vežejo in združujejo že nekaj let pionirje domžalske občine in pionirje vse naše domovine v aktivnem sodelovanju na raznih področjih šolske in izvenšidske dejuvnosti. Letos pa bodo še posebno slovesne. Posvečene so praznovali ju 20. obletnice osvoboditve Jugoslavije. V okviru teh iger se bodo pionirji seznunili z bogu to revolucionarno preteklostjo svojega kraja in vse naše domovine, z njeno borbo za nov družbeni red, za novo in boljše življenje mladine ter vseh delovnih ljudi. Posebnost letošnjih iger oziroma programa je v tem. da bo zajemal vsa področja, ki so jih obravnavale /»Jugoslovanske pionirske igre« od svojega začetka pa vse do danes. Skratka pionirji bodo izkoristili bogate izkušnje in spoznanja iz prejšnjih let zu vsebinsko tako pester program kot se predvideva v letošnjem letu pod nuslovom: »Dvajset let v svobodi«.
Posebno skrb bodo pionirji posvetili spoznavanju razvoja in izboljšanju dela svoje organizacije. Nosilci letošnjih pionirskih iger so pionirski odredi in sture--inski sveti, ki ImkIo imeli neposredno oporo pri svojih krajevnih DPM. vodstvih šol, ter preko njih seveda pri Občinski zvezi prijateljev mladine.
Pionirska komisija pri Občinski zvezi prijateljev mladine Domžale je program jPI 1964/65 razčlenila na 4 glavna področja:
I. spoznavanje preteklosti ob izkušnjah prejšniih pionirskih iger.
II. Akcija ob praznovanju 20. obletnice osvoboditve na vseh področjih dejavnosti pionirjev.
III. Skrb odraslih za Zvezo pionirjev.
IV. Sodelovanje z ostalimi družbeno-po-litičniini organizacijami, šolskimi organi ter kulturnimi in vzgojnimi ustanovami.
Da lahko naši pionirji razumejo in cenijo vse dobrine, ki jih uživajo dunes, morapi spoznati razvojno pot in borbo tistih, ki so bili za vse to prikrajšani.
Zato je naša pionirska komisija v tej točki postavila v letošnje pionirske igre sledeče naloge-
•poznavanje svojega kraja in njegove vloge v revoluciji;
seznanjanje mladine s pridobitvami so lalistične revolucije in napori delovnih
! iudi;
spoznavanje napora in organizacij-' . utrjevanje Zveze pionirjev kot osred-liju otroško organizacijo;
— seznanjanje pionirjev z NOB in obnovo ter izgradnjo domovine;
— aktivno vključevanje posameznih pionirskih odredov v skupnost pionirjev Jugoslavije;
— natečaj za spise, risbe in glasbene prireditve s tematiko NOB.
Vse pionirske odredi; bomo angažirali, da stopijo v stik z nekdanjimi borci-aktii-visli, ki bodo pionirjem lahko z živim pripovedovanjem prikazali zgodovino domačega kraja iu ostalih krajev Jugoslavije v obdobju NOB. Takšna srečanja naj bi bila na listih mestih, kjer so si; vršili važni dogodki in boji. S pomočjo takšnje vsebine prireditev bodo pionirji čustveno doživljali našo revolucionarno zgodovino. Sem spadajo tudi pohodi po partizanskih poteh, prikazi partizanskih i»ojev s pomočjo odreda p red vojaške vzgoje, obiski partizanskih grobov, mesta ustreljenih, partizanskih bolnic, tiskarn, muzejev NOB in podobno. 'Tudi le pohode naj bi spremljali  preživeli borci.
Pionirji naj posegajo Iudi po naših umetniških stvaritvah na literarnem, glasbenem in likovnem področju ler se spoznavajo z umetniškimi deli, ki pripovedujejo o naši revoluciji.
V tem opisu pa seveda ne sinejo ostati pasivni s poznavalci, ampak naj tudi sami pišejo, rišejo in pojejo o velikih dneh naše zgodovine.
II.
Prva in največja naloga naših pionirjev ob 20. obletnici in najlepši poklon domovini ob tem jubileju bodo seveda čim boljši učni uspehi. Poleg tega pa bodo pionirji pokazali, kako danes žive tudi izven šole in s tem svojim delovanjem napravili svečano vzdušje ob praznovanju.
V zvezi s tem je naša organizacija postavila pionirjem naslednje; naloge:
1. Skrb pionirjev za praznovanje 20. obletnice osvoboditve Jugoslavije.
2. Sodelovanje in izmenjava obiskov z drugimi odredi v naši republiki in drugih socialističnih republikah — utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov (letovanje, izleti, ekskurzije, tekmovanja, dopisovanje in izmenjava raznih zbirk itd.). Prireditve in akcije za praznovanje 20. obletnici; osvoboditve se IhkIo vršile v okviru pionirskih odredov ter v občinskem. Okrajnem, republiškem in zveznem merilu.
Predvideno je:
— tekmovanje šol v učnih uspehih.
— množična akcija >Kurirčkovc pošte«,
— proslavljanje dneva mladosti,
— prolavljapje dneva borcev.
— pohodi .pionirskih odredov,
— množično srečanje pionirjev,
— proslavljanje ostalih praznikov, ki bodo letos prav  tako jubilejno obeležje,
— ilustracije partizanskih pesmi,
— srečanje s partizanskimi peSnaki-knji-ževniki,
— organizaciju krajevnih in občinskih razstav, spisov, risb ter ostalih predmetov,
— glasbene revije,
— akciju za izgradnjo in dopolnitev športnih naf>rav ter šolskih delavnic za tehnični pouk,
— organizacijsko utrjevanje Zveze pionirjev,
— organizacija seminarjev za načelnike pionirskih odredov.
III.
Skrb odraslih pa je, da nudijo pionirjem taktne pogoje, da bodo lahko izpolnjevali vse naloge, ki  jim  jih postavljamo.
Zato se v zvezi z letošnjimi »Jugoslovanskimi pionirskimi igrami« prod druž-beno-pol il ične organizacije in Vso našo skupnost postavljajo naslednje naloge:
1. Akcija za izlx>ljšanje varstvenih in vzgojnih ustanov.
2. Prehrana otrok (šolske malice).
3. Povečanje obsega letovanj in tabo-renj  ler zimovnnj.
4. Akcija za zboljšanje šolskih prostorov.
3. Povečanje števila članov društva prijateljev mladine, ustanavljanje novih DPM in organizacijsko kadrovska okrepitev že obstoječih.
6. Ustanavljanje pionirskih starešinskih
svetov.
7. Mentorstvo nad pionirskimi odredi.
IV.
Z ozimni na vsebino programa JPI 1964/69 bo potrebno najtesnejše sodelovanje predvsem s predsedniki Zveze združenj borcev NOB. V sumo izvajanje pionirskih iger pa bo treba pritegniti tudi vse člani; odborov prejšnjih JPI. Prav tako bo potrebno tesno sodelovanje z ostalimi družbeno političnimi organizacijami: SZDL, ZMS, svetom Svobod. ZliOP. B K itd.
Z vsemi programi morajo bili seznanjena Vodstva šol, ter prosvetno-pedngo-ška služba, da bodo delo pionirskih odredov vnesle v svoj delovni plan.
Pionirska  komisija pri ZPM Domžale
Kakšno je stanje v naših zdravstvenih ustanovah
Tokrat: Mengeš in Domžale
V Mengšu Imajo splošno ambulanto lepo urejeno, morda bi bilo treba še kuj dopolniti z. norimi modernejšimi napravami, je izjavil dr. Celestina, ki
vodi   Že  več   let  /(do uspešno
zdravstveno službo nu lem pod-
ročj u.
Zn Zgled lahko služi lepo u njenu  čakalnica   v otroškem
dispanzerju. Tudi ostali prostori so zelo lepo urejeni. Z zavarovanci, ki so stalno zaposleni, nimajo problemov. Imajo pu   problem   s   sezonskimi, ki
prihajajo od vseh mogočih krajev, večkrat tudi z zelo ležki-mi boleznimi, zalo jo treba prve preglede res temeljito izvršili.
Glede zahtevnosti naših zavarovancev je lukaj slanje normalno, čeprav včasih ni bilo. Tukajšnji zdravnik namreč sa.m Ugotavlja, Če le uspe. diagnozo in bi seveda poleni bil resnično pregled pri specialistu  odveč. Dr. Celeslini.....-ni,
da če se zdravnik poglobi v pacienta, je Iudi zaupanje nasproti njemu ustrezajoče in s tem tudi manjši zahtevki za preglede po specialistih.
(dede preventive nimajo težav. Le-ta poieka po načrtu,
Tudi industrijsko preventivo dokaj uspešno izvršujejo s pomočjo delovnih organizacij, s katerimi   lesno sodelujejo.
Glede oklevanja zavarovancev in otrok nimajo pripomb. Mnenja so le, da bi se naj v ta namen angažiralo več sredstev za lisic otroke, ki so so eialno šibki.
V navedeni ambulanti Ba vsakem koraku zaslediš vse v najlepšem   redil,   kar   je vsekakor
plod dela zdravstvenih delavcev. To pa je možno samo tam, kjer imajo dobre medsebojne odnose, kar prispeva Iudi k boljšemu počutju naših delovnih ljudi oziroma zavarovancev, ki iščejo sebi najdražje — zd ravje.
V obratni  ambulanti Indu-
plati Jarše nimajo problemov, ne na področju kiiralive. ue na področju preventive. Obe področji zdravstveni delavci obdelujejo v redu in po načrtu. Zelo dobro Imajo organizirano izvajanje preventive po delovnih mestih naših zavarovancev in na njih domovih. Iudi zobozdravstvena službu je v redu. Glede odnosov z zavaro-anci iu socialnimi zavodi dravstveni delavci nimajo ežav.
S svojimi osebnimi dohodki so zadovoljni in pravijo, da ustrezajo njihovemu Irudu in vloženemu delu.
Dr. Šiškova je kritično pripomnila, da je nujno uredili razmere predvsem nu Polikliniki, kjer je slanje neznosno, splošni zdravnik .lnmreč zelo dolgo čaka na rezultat specialnih pregledov in seveda zaradi tega ne more izvajati terapije
Na
oziroma zdravljenju bolnega za v a rov a licu.
Splošna ambulanta Domžale.
Prostori, v katerih delajo zdravstveni    delavci.    ne ustrezajo
niti  najosnovnejšim pogojem.
kar si; seveda odraža pri delti
zdravstvenih delavcev in njihovi rezultati so zaradi lega skromnejši, saj se srečujejo z v Mini mogočimi problemi, ki pu so že skoraj  vsem z.nnni.
Nič manj ni bilo težav Iudi pri zobozdravstveni službi do nedavnega, ko so se preselili v
nove prostore, ki pa niso bili zidani v ta namen. Tu stanje vsekakor povzroča ležave. ki so česlokral povod z« neurejene   medsebojne   odnose med
snmimim zdravstvenimi delavci na eni in našimi zavarovanci na drugi struni. To neznosno stanje se bo rešilo, ko bo zgrajen nov Zdravstveni doni. katerega  so že  pričeli  gradili in
upajmo, da bo v naslednjem
letu že predan svojemu namenu. Odgovorni organi so skušali sedanje stanje vsaj omilili s tem. da so organizirali s podjetji dislocirane ambulante.
S tem so vsaj delno razbremenili splošno ambulanto Domžale, saj delavCi omenjenih podjetij dobijo potrebno zdravniško pomoč v tovarniški ambulanti.
Glede kadrovskih vprašanj je stanje dokaj neurejeno, eni sirani se ugolavlja. d.i je preveč otroških negovalk, na drugi sirani pa premalo medicinskih sester.
Zdraviliškega in zobozdravstvenega kadra imajo za sedanje potrebe in razmere dovolj. Domžale so kraj. ki ima veliko število zaposlenih Žena, To pa v bodočnosti narekuje, da DO I reba 01 ga nizi ral i si rokov no dobro zasedeno ginekološko iu pa pediatrično službo, to je službo za ženske in otroške bolezni. V ta namen bo treba skrbeti za pridobitev ustreznih strokovnjakov. To nalogo pa zdravstveni dom sum ne bo mogel rešili, ker nima v tu na men dovolj sredstev.
Glede  trošenju predpisanih
zdravil smo po mnenju dr. Kovača, direktorja Zdravstvenega domu. nu evropski ravni. Veliko Uživanje zdravil je >e kar tradicija pri nas. Zavarovanci morajo dobiti v vsakem primeru recept za zdravila, če so jim potrebna ali ne. sicer ne bi bili zadovoljni in bi sigurno negodovali. Iudi naš sistem in Instrumenti to nekoliko stimulirajo. Z. navedbami dr. Pippa se tudi dr. Kovač strinja in dodaja, da so naši za va rov a mi včasih res preveč zahtevni. Stanje na leni področju se bo delno /boljšalo, ko bo zgrajen nov /dravstveni dom. saj se bo potem posamezni zdravstveni delavec- lažje, temeljiteje posvetil vsakemu pacientu, bo lahko marsikatero kirurško ali drugo
intervencijo rešil doma. ne da bi vse pošiljal nu Polikliniko ali kam drugam. I udi norma pregledov na u ro po zel ra v n i-ku. ki znaša sedaj (> pacientov, ni primerna, ker z, njo ne do-sežemon i česa r, še najmanj pu dober in popolon pregled bolnega zavarovanca. To Ima za posledico, da pošiljajo zavarovance nu vse mogoče specialne preglede, ki pa niso vedno potrebni. Zalo naj bi se to uredilo na kak drug. primeren in za obe strani sprejemljiv način. tO je za Zdravstveni dom in plačnika njihovih storitev. Dr. Kovač tudi graja zbirokra-liziran sistem v zdravstvu. Zdravnik namreč porabi polovico svojega delovnega čusn za pisanje in evidenco. Zato bi bil skrajni čas. da se sistem udmi-nisl racije spremeni.
(dede preventive je dr. Kovač mnenja, do se le-ta lahko
najbolj uspešno izvaja preko ustreznih dispanzerskih služb in pu neposredno preko obratnih ambulant. V to smer se tu-
di na našem področju usmerja bodoča organizaciju zdravstvene službe. Tucii higiensko zdravstveno službo bo trebu organizirati pri zdravstvenem domu in bi se področje dela te službe lahko resnično sistematično obdelovalo.
Zn preventivo velikokrat tudi nimamo sredstev ali na so le-ta zelo skromna, posledica pu je. da raje bolezni združimo, kot  bi jih preprečevali.
Še in še bi lahko pisali o problemih, neuspehih in seveda tudi uspehih, ki jih je poleg vseh težuv imela naša zdravstvena služba, saj so le-ti očitni in našim zavarovancem več Sli  manj znani.
Občinska skupščina in njeni organi ler vse družbeiio-politič-ne organizacije bodo morale v bodoče posvetiti več pozornosti zdravstveni službi, saj je tudi njeno področje zelo pomemben činitelj pri našem nadaljnjem gospodarskem in družbe-no-poli lic nem razvoju.
Samo zdrav zavarovanec je lahko aktiven proizvajalec in upruvljnlcc. zato skrb za njegovo zdrav ie ni sumo dolžnost zdravstvenih delavcev, temveč celotne naše socialistične skupnosti.
Poslopje novega Zdravstvenega doma v Domžalah hitro raste. K lemu je pripomoglo tudi nenavadno ugodno decembrsko
\ reir.e
20 aktivnih Zapis o
iz Velike vasi! aktivu ZM
Suhoparnu vest: aktiv Zveze mladine iz Velike vasi je zasedel prvo mesto med terenskimi aktivi naše občine v letu 1964, Morda marsikateri občan naše komu ne niti ne ve. kje je Velika vas. kaj šele. da je v naši občini, čeprav leži skoraj tik nad Savo. Se manj pu verjetno vedo v naši občini, da je to edini mladinski aktiv v občini, kjer so vsi člani aktivni. Pa ne v slabem pomenu besede! Ne hodijo veliko na sestanke, le kolikor je potrebno. Tako daleč so od občinskega središča, da bi njihov o delu /uiiir:o. če jih ne bi vezala trdna volja do dela. zraščenost z njihovim okoljem, ki je trdo. Vedo. da bodo imeli le tisto, kur si bodo ustvarili sami.
V aktivu je 2« deklet in fantov. Letos so mimo dveh iger v sicer skromnem gasilskem domu, ki je obenem kulturni dom. organizirali tudi m/slavo izdelkov domače obrti, oziroma ročnih izdelkov deklet. Pa proslave... Omenim nuj še. da sta dva mlndii"-.i letos pozimi v Domžalah obiskovala Mladinsko politično šolo. čeprav slu prihajala domov šele okrog polnoči.
In največje: Cesta! Popolnoma naravno, da so se kot mlu-dinci zavestno vključili v gradnjo nove ceste, ki jih bo prvič povezala s svetom, v katcrc-iot vsako jutro odhajajo na delo. v Ljubljano ali Zasavje. Doslej so v vas vodili le kolovozi, pozimi slabo prehodni.
Njihova davna želja se je pričela uresničevati. Prijeli so za krampe in lopate, stari in mladi, dekleta v vrsti s fanti. Vsak bo opravil najmanj 10« delovnih ur. Cesta bo dolga 8309 in. široka pa 3 metre. Imela bo poprečno lt%• vzpona. Zemljo so dali kmetje zastonj, sami so posekali les, opravili bodo večino zemeljskih del ročno, le nekaj z buldožerjem. Predračunska vrednost je sieer 18 milijonov, njihov posebni gradbeni oubor. ki ga vodi Peter Lčakar. pa je dobil letaš 500 tisoč. Cesto gradita tudi sosednji vasi, Uešcn in Zg. Preker, ki sta dobili skupaj  1,5 milijona dinarjev.
Največ dela bodo tudi prihodnje leto posvetili cesti, saj je dela še veliko, sredstev pa še nimajo za naslednje leto zagotovljenih nič.
Načrti? Predsednik aktiva Zveze mladine Tone Ocepek in sekretar Martin Uštar sta izra-
zila želje vseh. ki so se zbrali pred tedni v gasilskem domu, radi bi povečuli za kake 4 metre dom, kupili televizor, saj so večeri tako dolgi, posebno sedaj pozimi. Seveda bodo tudi igrali.
Težave? Kadi bi dobili vsaj nekaj tisočakov za cement, vse ostalo za povečanje doma pa bi sami naredili.
Pa še to; tožili so, da nimajo niti enkrat letno zbora volivcev! In še: v njihovo vas nihče ne nosi pošte, tako da je ne dobijo niti po en teden. Njihova želja je, da bi vsaj enkrat tedensko tod hodil poštar, v vasi pa bi nekje postavili nabiralnik.
Sicer pa ... To niso več samo težave mladih, ampak vseh vaščanov, katerih del so tudi oni. Zato naj veljajo naše čestitke ob njihovih delovnih uspehih vsem!
Priznanje prostovoljnim krvodajalcem
Tekmovanje podmladkarjev M
Maja letos je republiški odbor RK razpisal tekmovanje Podmladka Rdečega križa m Mladine BK med počitnicami v spoznavanju in nabiranju zdravilnih zelišč, sadežev, pomoči starim in onemoglim, čuvanju malih otrok, olepševanju in čiščenju naselij, vasi. mest. večjemu nadzoru nad osebno in šolsko higieno. Obenem je Okrajni odbor za to tekmovanje razpisal tudi nagrade najuspešnejšim tekmovalcem, ki naj bi prišli v poštev pri nagrajevanju v republiškem merilu.
Namen tega tekmovali|a je. da bi se Podmladek in Mladina v času letnih počitnic z uspehom udejstvovala v uekaterih lažjih akcijah. S tem bi bila pritegnjena k delu iu bi imela zavest, da je tudi v počitnicah storila nekaj dobrega, humanega za svoje okolje, pa tudi zase. saj bi si zaslužili denar za novo šolsko leto.
Zal to tekmovanje, ki je bilo letos le poskus in se bo prihodnje leto še razširilo, ni bilo
dovolj pripravljeno in pojasnjeno in je prišlo nekoliko prepozno. Tekmovalci razne
soie — se niso dovolj povezali s krajevnimi organizacijami kot: Zvezo prijateljev mladine. Oddelkom za socialno skrbstvo pri občini. Turističnim društvom, krajevnimi skupnostmi, sindikati, taborniki in dr., ker bi tako imelo tekmovanje večji smisel, večji obseg, pa tudi koristi.
V naši komuni uspešno tekmujejo PKK na tehle šolah: Mengeš. Trzin, Radomlje. Domžale 11. Rova in Blagovica.
Bilo bi potrebno, da bi tekmovalci vodil; dnevnik dela, ki bi ga morali priložiti k zaključnim poročilom. Zaključna poročila sedaj   tudi brez
dnevnika dela — naj bi tekmovalci poslali vsakokrat do 10. v mesecu občinskemu oziroma krajevnemu odboru HK svojega območja.
Ker je to tekmovanje koristno in vzgojno, upamo, da bo v bodoče več tekmovalcev in bodo tudi nagrade večje.
Še vedno sledovi potresa na Moravskem
Pionirji so se zahvalili krvodajalcem s kulturnim programom
Občinski odbor Rdečega križa Domžale je v nedeljo, 12. XII. 1904, priredil tradicionalno proslavo »dan krvodajalcev.«
Predsednik občinskega odbora Rdečega križa, Franc Sink je v okviru priprav na krvodajalsko akcijo, ki lx> v Domžalah v dneh 10.. 11.. 12.. 19.. 23. in 24. III. 1965. leta. spregovoril številnim krvodajalcem o pomenu krvodajalstva in se jim zahvalil za dosedu nje požrtvovalno in humano delo s prošnjo, da z agitacijo pridobivajo vedno nove prostovoljce zato plemenito stvar.
Poudaril je tudi. da uspeha ne bi bili dosegli, če ne bi bili deležni nesebične pomoči vseh političnih organizacij, sindikatov in drugih naprednih sil. katere so in bodo tudi v bodoče pomagule. da izpolnimo krvodajalski plan.
V nadaljevanju proslave je bil izveden lep kulturno zabavni program, pri katerem SO sodelovali prosvetni delavci in učenci podmladka Rdečega križa I. in II. osnovne šole. Glasbena šola. Vajenska Šola in Srednja tehnična usnjarska šola, za kar se jim lepo zahvaljujemo.
Učenka I. osnovne šole je pozdravila vse krvodajalce m se jim zahvalila s šopkom rdečih nageljnov.
V imenu glavnega odbora Rdečega križa Slovenije so bile večkratnim krvodajalcem podeljene častni' diplome in značke. Dve najvišji priznanji to je častni diplomi sta prejela Marija l.abignan. ki je oddala kri 27-krat in Ferdinand Pire. ki jo je dul 23-krat.
Caslne diplome za požrtvovalno pomoč pri krvodajalskih akcijah so prejeli naslednji kolektivi:
MI.INOS'1 BOJ. Domžale,
OPEKARNA, Rudom je.
MELODIJA, Mengeš.'
LESNA INDUSTRIJA, Radomlje,
RAŠICA. Moravče,
VIŠJA GOSPODINJSKA ŠOLA. Gtoblje,
SREDNJA TEH, USNJARSKA ŠOI.A, Domžale in
K rajevne organizacije RK Krašnju. Jarše, Mengeš, Peče iu Blagovica.
Nato je 17 krvodajalcev prejelo zlate značke, ker so darovali kri več kot 10-krat. 107 krvodajalcev   pa srebrne.
Vsem krvodajalcem in drugim sodelavcem se le enkrat lepo zahvaljujemo In jih vabimo, da tudi v bodoče oddajo kri, ki je vedno več potrebujejo naše zdravstvene ustanove.
Občinski odbor RK 1 Jomžale
Že maja 19b3 je tovarišu Vinku Usu iz Podstrani št. 1 potres porušil stanovanjsko hišo. Komisija je ugotovila, da ni več varna za stanovanje ter da S* lahko vsak čas poruši.
Hiša je bila zgrajena nekako pred 150 leti v kraškem slogu, saj je prišel njen graditelj — lastnik s Krasa.
Hišo je hotel Us pred leti rm zunaj nekaj preurediti, ker pa je bila to edina stavba Zgrajena v kraškem slogu daleč naokrog, je bila zaščitena kot kulturni spomenik in Us ui dobil dovoljenja za zidavo.
Ker je bila hiša nevarna za
Na sliki: Lsov dom po potresu
bivanje, si je moral Us zgraditi zasilno stanovanje v gospodarskem poslopju med hlevom in štetnikom, ki pa je za stalno bivanje neprimerno.
Us je res dobil od občinske skupščine Domžale. Štaba za obnovo stanovanj 290.600 din v materialu za gradnjo nove hiše. S lem materialom pa ]'•' dogradil hišo komaj v surovini stanju, za dograditev bi pa rabil še najmanj pol milijona.
Prav bi bilo. da bi s* tovariša Usu na kakršen koli način pomagalo, da bi prišel do sredstev za dograditev hiše. pa najsi bo to z dotacijo ali dolgoročnim posojilom, saj je to tudi, kot borec NOV. zaslužil.
Otroško varstvo naj bo skrb vseh občanov
Dne IS. novembra je imela občinska zveza prijateljev mladine Donižulc po dveh letili svojo skupščino, številna udeležim delegatov in predstavnikov družbeno-političnih organizacij ter upravnih orgunov. posebno ou skrbno pripruvljcnu poročila, ki so jih udeleženci prejeli pred skupščino, ia bil samo zunanji odsev plodnega dela zveze, /uto drži ugotovitev, da si je Zvezu prijateljev mladine priborila tisto mesto v družbeni skupnosti, ki ji pripada. Postala je eden izmed najpomembnejših vzvodov mobilizacije vseli sil za urejanje družbenih problemov otrok in družin v občini.
Res, du skupščina ni mogla obravnavati in urejuti konkretnih materialnih uspehov, nu primer na področju varstva otrok, ki je v občini še posebno pereče vprašanje. S svojo vztrajnostjo in kvalitetno dokumentacijo in združevanjem vseh sil pa se je Zvezi prijateljev mladine posrečilo ta finančnim problemom otroškega varstvu nenaklonjeni čas koristno uporabili za popularizacijo tega problema. S skrbno izvedeno analizo oziroma anketo v 2M2 družinah in kasnejšim posvetovanjem je zvezu priskrbela občinski skupščini solidno osnovo za konkretnejše urejanje otroškega varstva v prihod* nosti. Tako je že sedaj osnovana pri občinski skupščini posebna komisija za reševanje otroš'kega varstva, ki je že pričela z delom. Ta pripravljenost, ko podjetja čakajo tako rekoč samo še odgovor o »ključu« za
svoje prispevke, izkoristiti čimprej, je prav gotovo ena izmed najbolj neposrednih nalog zveze. Dejstvo je, da je od 4W> otrok v občini v dveh varstvenih ustanovah le umi otrok, da je brez varstvu 289 otrok predšolske in 104 šolske dobe, pri čemer niso upoštevani dojenčki in tisti, ki so v dvomljivem varstvu, odločno zahteva od zveze in vseh drugih činiteljcv vztrajno delo in hitrejše ukrepanje.
Na skupščini so delegati pred-laguli tudi več konkretnih, čeprav zasilnih ukrepov, npr. da bi pri VSfth novogradnjah (blokih) obvezno odpirali otroško-varslvene oddelke. Mnogo se Je
razpravljalo tudi o dopolnilnih varstvenih oddelkih po šolah, kjer so zato dani pogoji. 'Inke oddelke so že odprli v Mengšu in Radomljah in se je njihovo delo pokazalo za koristno. Vzporedno s tem naj bi reševali tudi problem rekreacije otrok z ureditvi JO otroških igrišč in zgraditvijo lastne počitniške baze ob morju.
Pomembna je bila ugotovitev posameznih delegatov in predstavnikov, da je treba v vseh društvih prijateljev mladina in pionirskih starešinskih svetih-imeti več ljudi iz gospodurskih organizacij, da bi na ta nučin
nekako razbremenili prosvetne
delavce, ki danes v splošnem vodijo ta telesa.
Na skupščini so sprejeli najzaslužnejši čluni DPM, ki delajo v društvih na terenu že po več kot II) let, lična priznan ia in   knjižna   darila, zastopnik
Proslava 29. novembra v tovarni sanitetnega materiala Domžale
Kot vsako leto, so tudi letos na svečan nučin proslavili rojstni dan republike. Na svečano eejo centralnega delavskega svetu so povabili poleg članov UO le predstavnike družbeno-političnili organizacij v podjetju, vodja strokovnih služb in vse tiste sodelavce, ki so dopolnili 15 let neprekinjene zaposlitve  v podjetju.
Slednjim so, kot vsako leto, podelili s|M)ininsku durila.
O pomenu 21. rojstnega dne SFRJ je govoril predsednik centralnega delavskega sveta tov. Mihelčič. ki je na kratko orisal zgodovinsko zasedanje AVNOJ v Jajcu ter nalo borbo naših narodov za osvoboditev. Nato se je dotaknil še po-
..„_.....
stošene domovine do leta 1930. ko so bili ustanovljeni prvi delavski samoupravni organi. Opisal je prehojeno pot teh organov v Tovarni sanitetnega materiala ter navedel uspehe in težave in končno pouduril naloge, ki stoje pred ii|imi. Posebno je poudaril skrb za delovnega človeku, posebno še de-lovue žene, ki jih |e v kolektivu 80%. V ta namen bo treba angažirati več sredstev posebno   za   ureditev otroškega
varstva, stanovanj, prehrane. IzobraŽevanja itd.
Na koncu je opozoril še na naloge, ki so tesno povezane s prehodom nu skrajšani delovui teden, to je predvsem dvig produktivnosti, izboljšanje kvalitete in podobno.
Za praznik republike je predsednik Skupščine občine Domžale izrpčil priznanja In diplome poklicnim Šoferjem, (lanom Združenja šoferjev in nv (oniel.iinil.ov Domžale, Ki so se v svojem poklicu kot šoferji izkazali kot vzorni in zanesljivi, kljub stotisočem prevoženih kilometrov niso povzročili nezgod in so vzorno čuvali' ziiiipunn jim vozila. Nagrajeni so bili: Janez Jeglič. Bojan Bogataj, Jakob Bore, Ivan Vrenjak in Ivan Cotmun
Središče Preserij je že dolgo čnsn kroj. kjer se. za bližnjo in dalnjo okolico odkupuje živina. Prometno križišče z močnim prometom, kakor tudi nova samoposlrežiia trgvina. ki je v nepsredni bližini narekujeta, da bi se to orlkupno mesto prestavilo na drug. primernejši kraj. če ne iz drugih pa vsaj higienskih razlogov
Trije novi stanovanjski bloki ob železnici do zadnjih dni niso imeli nikjer direktnega dohoda do ceste ampak je bila okolicu teh objektov zelo zanemarjena in ob slabem vremenu komaj prehodna. Sedaj pa je domžalsko komunalno gospodarstvo pričelo urejati cesto vdolž železniške prode, ki bo ta predel povezovala s Kersnikova ulico. Ugodno vreme ie omogočilo, da so dela že precej napredovala in da Je cestišč« v grobem že tudi utrjeno in s tem za silo uporubuo
Moravsko področje
Z današnju številko Občinskega poročevalca pričenjamo objavljati v nadaljevanjih študijo o moravškeni področju.
Pobudo za izdelavo študije sta dala predsednik občinskega skupščine Jože Pogačnik in sekretar občinskega komiteja ZKJ Jože K rev s.
Namen študije je bil, znanstveno proučiti področje, ki je že iz časov narodnoosvobodilnega hoja dobro poznano širši slovenski javnosti. Študija naj bi prikazala, na kakšni razvojni stopnji se področje nahaja, ocenila naj bi povojni napredek in ugotovila možnost nadaljnjega razvoja.
Izdelava študije je bila poverjena Tonetu Lazniku. dipl. oec. in Slavku Mati-čiču dipl. oec.
Izdelava študije je bila otežkočena tako zaradi nepopolnih virov kot tudi zaradi izredno kratkega roka izdelave zahtevnega in obširnega dela. Edina vira. ki sta bila v popolnosti na razpolago, sta bila popis prebivalstva in podatki katastra. Solidno osnovo za študijo je predstavljal "jCtudi predložen material podjetja Termit in delno Agrokombinnta-Fuionn Ljubljana.
Delo je bilo prvič posredovano javnosti na ožjem sestanku dne 2. XI. 1964, katerega so se udeležili nekateri politični delavci, ki jim je to področje poznano že iz časov narodnoosvobodilne borbe ter predstavniki moravSkega področja.
Vsi prisotni so pokazali za študijo zanimanje in bili enotni v mnenju, da jo je potrebno posredovati občinski skupščini in čim širšemu krogu občanov. To je tudi vzrok, da študijo objavljamo.
Uvod
Področje leži na skrajnem jugovzhodnem delu domžalske občine stisnjeno med hribe severnega Zasavja. Obsega deset katastrskih občin — Andrej. Drtijo. Mohor, Moravče. Peče, Trojico Valentin. Veliko vas, Vrpolje in Zgornje Koseze. Skupna površina področja znaša 64.3 km2 in predstavlja po obsegu približno četrt domžalske občine.
Področje se po dolini Rače odpira proti dotnžalsko-mengeškem polju. Razgibana oblikovitost terena in odmaknjenost od osrednjih prometnih zvez ni dajala do-
slej področju ugodnih možnosti normalnega gospodarskega razvoja. Od Domžal "je to področje oddaljeno sicer le 15 kilometrov in je po kilometrih sodeč zelo blizu, pa vendar oddaljeno od današnjega razgibanega življenja.
Zgodovina nam priča o tem, da je bilo moravsko področje pred stoletji bolj znano in imenitnejše kot dandanes. Vse tja do začetka osemnajstega stoletja je preko področju vodila pomembna tovorniška pot. Predvsem so tod tovorili živo srebro iz Idrije proti severu. Šele pred dobrimi dvesto leti, ko so dokončno obnovili nekdanjo rimsko cesto skozi Crni graben proti Trojanam, je moravska pot začela izgubljati na pomenu. S tem pa je tudi področje izgubilo na veljavi.
Sicer pa so same Moravče med zelo starimi slovenskimi naselji. Vsem poznani zgodovinar Valvasor navaja v svojem znamenitem delu »Sluvn vojvodine Kranjske«, du se omenjajo že v letu 1385.
Na moravškeni področju je tekla zibelka mnogim slovenskim možem. V Zagorku pri Moravčah se je rodil slavni matematik Jurij Vega. V Moravčah samih je bil rojen slovenski pisatelj Franc De-tela. V vasi Imenje se je rodil pesnik Koseški, (''rane Maselj Podlimbareki pa je že s psevdonimom povedal svoje poreklo, fn ne nazadnje: moravski rojak je tudi kipar Tine Kos, kreator spomenikov žrtvam narodnoosvobodilnega boja.
Teh žrtev pa ni bilo malo. Blizu 500 sinov in hčera, očetov in mater je to področje žrtvovalo za osvoboditev. Številka sama ne pomeni mnogo, če je ne dopolnimo s podatkom, da to pomeni izgubo približno 7 procentov vsega jirebi-valstva in da bi ob sedanjem povečevanju prebivalstva to izgubo področje nadoknadilo šele v 100 letih.
Obdobje narodnoosvobodilnega boja je najslavnejše obdobje tega področju. Skoraj vsi prebivalci te doline so pomagali partizanom in mnogo jih je nosilo partizanske puške. Vidika predanost prebivalstva in ugodna geografska lega na stičišču Gorenjske, Štajerske in Dolenjske sta vplivali, da so se skoro vse obdobje narodnoosvobodilnega hoja zadrževale na Moravškeni partizanske enote. Prebivalci
se bodo še spomnili mengeško-inoiuvške čete. kamniškega iu moravikega bataljona. Slandrove brigade. XIV. divizije, kain-niško-zasavskega odreda in drugih enot IV. operativne cone. Tu so se zadrževali vojaški in politični vodstveni orguni narodnoosvobodilnega boja. Štab IV. operativne cone, člani PK KI'S za Štajersko. OK KPS Kamnika in Litije. Tudi to priča o veliki zavzetosti tamkajšnjih ljudi za osvobodilni boj in dolina ni zaman dobila vzdevek »Mala Rusija-.
Fašisti so Moravče večkrut požgali in bombardirali. V vasi Hrastnik nu pobočju Lim hunske gore so Nemci v temni noči vdrli v hiše, pol o v il i domačine, devet izmed njih pa so žive sežgali. Nu take načine so poskušali ukrotiti to področje.
Naleteli pa so še na hujši odpor. S sodelovanjem prebivalstva in partizanskih
enot so bile na tem področju izvojevane marsikatere slavne partizanske zmage.
Pol osvobojena in od marca 1944 pa do zadnje sovražne ofenzive povsem osvobojena moravska dolina je bila tudi prvo področje na nemškem okupiranem ozemlju, kjer je prebivalstvo z narodnoosvobodilnimi odbori prevzelo popolnoma oblast v svoje roke. V tem času so v moravski dolini delovale številne partizanske delavnice, bolnišnice, tiskarne in tehnike. Organiziran je bil tudi šolski pouk.
Vse te številne posebnosti in oblike razvoja narodnoosvobodilnega boju v moravski dolini in težki okupatorjevi zločini na tem teritoriju zaslužijo, da se jih približu mlajši generaciji. Vsekakor je potrebno podpreti in omogočili uresničitev predlogu prof. Mirka Stiplovška, naj se najde v novem kulturnem domu prostor za krajevno zbirko gradiva iz, N( )B. In ne samo to. To zbirko bi kazalo ustrezno z razpoložljivim gradivom razširiti tudi na predhodna zgodovinska obdobju. Vsekakor, da bo |M>d strokovnim vodstvom zbrano in obdelano gradivo iz bližnje in daljnje preteklosti osvetlilo pogoje zgodovinskega razvoja moravskoga področja. Gradivo bi nam pokazalo kulminacije v
gospodarskem in kulturnem življenju, kot tudi enotnost in neposrednost prebivalstva moravskoga področja, ki je doseglo nesluten vrhunce ravno v najtežjih časih slovenske in jugoslovanske zgodovine.
ČESTI
Pred dnevi je praznoval 80-letnico življenju Franc Konjar, po domače Gmajnarjev oče
TAMO!
s Trojice. Ob tej priložnosti so ga obiskali člani KO SZDL Zalog pod Trojico in mu zaželeli zdravja, sreče, zadovoljstva in mnoga zdrava leta. V prijaznem razgovoru smo obudili spomine na mlada leta njegovega življenja. Kot kmečki sin je moral Že mlad težko delati. Oče mu je umrl mlad. komaj 40 let star in prevzeti je moral domačijo. Prišla je prvu svetovna vojna, kjer je služil v 17. regimentu »Kranjskih Janezov«, bil je na bojiščih v Galiciji, Tirolski in Srbiji in bil tudi ranjen. V stari Jugoslaviji je bil na strani opozicije takratne liberalne stranke izvoljen za župana takratne občine Brezovica. Ko so bile manjše občine že v prejšnji Jugoslaviji ukinjene in del občine Brezovica priključen občini Morav-
če, drugi del pa občini Dob, je prenehal biti župan. Druga svetovna vojna pa je njemu iu družini prizadejala mnogo gorja. Kot talca so mu ustrelili sina, ki so ga ujeli nemški pomagači, tri mlade hčerke pa so mu odpeljali v taborišče. Tako je ostal doma sam z ženo in eno hčerko. Ni pa obupal, temveč je kot zaveden Slovenec podpiral narodnoosvobodilno gibanje, nudil borcem prenočišče in hrano. Ko je vojna minila, je pomagal pri organizaciji Socialistične zveze, bil več let odbornik in se sej udeleževal redno in točno, kljub starosti in delu doma. Se danes rad čita časopise in knjige.
Zato mu želi skupno z va-ščnni in sovaščani tudi odbor SZDL. da bi ga imeli v svoji sredini še dolgo vrsto let. za ves njegov trmi in delo pa se mu ob tem redkem jubileju to-variško zahvaljujemo!
JURIJ VEGA
Eden izmed zelo čislanih slovenskih znanstvenikov je nedvomno baron Jurij Vega. Marsikdo, ki ne pozna njegovega življenjepisa, bi mislil, da to
ni bil Slovenec, ker je pač baron. Pa je Slovenec in celo Mo-rnvčan. Barouski nuslov pu si je pridobil s svojim delom.
Jurij Vega se je rodil v Za-gorici pri Moravčah 23. marca 1754. leta. Gimnazijo in II-Cej je končal z odličnim uspehom v Ljubljani. Zaradi odličnega znanja matematike je z enaindvajsetimi leti dobil službo navigacijskega inženirja. Po štirih letih je to službo pustil ia vstopil v vojaško službo kot navaden artilerist. Po preteku enega leta je postal podporočnik iu hkrati profesor matematike na tonničnrski šoli.
Ze leta 1783 je izdal »Logu-
ritmične, trigonometrični' in druge tabele«. V času od 1782 do 1S00 je izdal v štirih zvezkih učbenik matematike, ki je bil v njegovem času eden izmed najbolj uporabljanih. Vse njegove knjige so še po njegovi smrti doživele veliko izdaj.
Največjo slavo pa si je Vega pridobil s svojim »Thesnu-rus logarithinoruin rompletns«, ki je prvič izšel leta 1794. V njem je izračunal logaritme števil od I do 101.000. Natančnost teh logaritmov je bila tolikšna, da je sam obljubil en zlatnik za vsako napako, ki bi jo kdo odkril. Zaradi te zanesljivosti so doživele te tabele več kot sto izdaj v nemškem, frnnroskem, angleškem, italijanskem, holandskem in ruskem jeziku.
Zaradi  svojih ' zaslug je bil
izbran za člana Velikobj-ifan-ske znanstvene družbe v Giit-tingenu, Matematično-fizikalnega društva v Erfurln, Akademije koristnih naukov v Main-zu. Češke znanstvene družbe v Pragi in Akademije znanosti v Berlinu.
Leta 1796 je prejel za zasluge v matematiki najvišje avstrijsko vojaško odlikovanje, viteški red Marije Terezije. Leta 1800 pa ga je tedanji avstrijski cesar Franc II. povzdignil v dedni haronski stan. Komaj 48 let star je septembra 1802 tragično umri v Nussdorlu pri Dunaju.
Vegov življenjepis, življenjepis našega mornvškega rojaka nam priča o pomembnosti deleža Slovencev pri rasti in razvoju evropske in svetovne znanosti in napredka.
Tovariš uredniki
Pred nedavnim smo imeli redno letno konferenco krajevne organizacije SZDL v Zalogu Pod Trojico. Udeležba članov je bila kar dobra. Zanimivo pa je. da se konference ni udeležil dosedanji predsednik KO SZDL Danijel Cerar, čeprav bi bila njegova dolžnost, da jo skliče ter da podu poročilo o delu Zveze v naši vasi. Tako pa niti ni napisni poročila. Ali ne gre tu za zelo malomaren odnos do izvrševanja zaupane mu funkcije? Sicer pa se je predsednik ludi sicer le redkokdaj
udeleževal sestankov SZDL v našem kraju, čeprav bi bil kot predsednik dolžan, da se jih ne samo udeležuje, ampak da usmerja delo organizacije v obdobju med dvema konferencama. Glede na vse to se nam zdi še bolj čudno, da so ga sedaj izvolili še za predsednika šolskega odbora podružnične šole v Krtini. To pa je odgovorna funkcija in bi jo bilo t roba zaupati človeku, ki bi imel res pravilen odnos do dela in prevzetih dolžnosti.
i iz Moravč
Učenec med gosenicami buldožerja
V sredo. 18. oktobra se je pomikal okoli poldneva od zadružnega doma proti Drtiji buldožer. Bil je lep, topel dan in učenci so ravno zapuščali šolo. Mnogi učenci so spremljali vozilo, med njimi pa so bili tudi taki, ki so se obešali nanj. Vozač j** dvakrat ustavil vozilo in odganjal otroke, vendar ni dosti pomagalo. Pri hiši kovu.m Gorjupa pa je učenec V. b razredu nenadoma strahovito zakričal. A bilo je že prepozno. Gosenica buldožerja ga je zagrabila za suknjič, gn potegnila med gosenično kolesje. Vozač buldožerja je vozilo takoj ustavil, a otroku ni mogel več pomagati, kajti umrl je v groznem, hladnem oklepu.
Nesreča je na vse šolarje kakor tudi na vse prebivalstvo strahovito vplivala, najbolj pa na vozača, čeprav nesreče ni bil kriv.
Pionirji so svojemu tovarišu pripravili lep pogreb. Za pionirskim praporom so nosili pionirji v četvero*topih poleg drugih vencev   tudi   |fi   vencev,   ki so
bili vsi enaki in opremljeni z
Oznako oddelka šole. Te vence so pionirji sami izdelali. Sprevod se je ustavil pred šolo.. kjer se je od učenca Franceta
poslovila razredničarka Štefka Kutnar. Ko je odpel mladinski zbor »Lipa zelenela je«, je Francetu v slovo zadnjikrat za-brnel šolski zvonec. Sprevod je nato krenil proti pokopališču, kjer se je od učenca poslovil ravnatelj šole. pionirski zbor pa mu je poslednjič v slovo zapel »Gozdič |e že zelen«.
Globoko pretreseni so se po-
grebci vračali domov z edino željo, da bi se podobne nesreče  več ne ponavljale.
tragični dogodek v Moravčah naj bo opozorilo vsem šolarjem, da moralo biti na cestah previdni, predvsem pa da se ne bi obešali na kakršnakoli vozila, kajti nesreča nikoli ne počiva.
Proslavi  7,n 29. november
Pionirski odred Slavka Šlan-dra v Moravčah je pripravil za 29. XI. ob sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo zelo prisrčno proslavo na šolskem dvorišču. Škoda je le. da je prireditev motil dež. in so se morali umakniti v učilnico, kjer se je program nadaljeval. Zaradi prevelikega števila učen cev. oziroma premajhne učilnice niso mogli biti vsi na proslavi. Zelja vseh pionirjev je. da bi bil kulturni dom čimprej dograjen, kjer bi se lahko kul-
Dnevi okrog praznovanja »Dneva republike« so po vseh naših šolah dnevi priprav za čim slovesnejši sprejem cicibanov v pionirsko Organizacijo. Ta sprejem je že tradicionalna šolska slavnost, katero ne samo novovpisoni učenci ampak tudi starši nestrpno pričakujejo in se nanjo z vso resnostjo pripravljajo. Učenci pridejo k tej slovesnosti praznično razpoloženi. Na sliki: Spreten najmlajših v pionirsko organizacijo na 1L osnovni šoli v Domžalah
Tudi urejanje Kolodvorske ceste gre h koncu. Podjetje »Slovenija resic« je že položilo spodnji sloj asfalta, zaradi premika trase te ceste za nekaj metrov, kar je v skladu z. regulacijskim načrtom, po bo moralu bili cesta zaprta, kajti do porušitve stanovanjske hiše. ki jo kože sliko, nimn priključka na Ljubljansko cesto
Hitri dvig šlevilo prebivalcev Domžal in okolice Je med vsemi ostalimi problemi prinesel tudi vprašanje mrtvašnice. z> pred letom začeta gradnja tega potrebnega objekta je sedaj ksnčana in Domžale so dobile prostor, kjer se bomo odslej dolje poslavljali od umrlih. Prav bi bilo. da bi ta kraj dobil tudi svoje ime. Nekateri ga le sedaj imenujejo »domžulske 2ale«
t
turno udejstvovali, kar sedaj ne morejo! Pionirji so zvečer sodelovali tudi pri proslavi za odrasle v Zadružnem centru, ki jo je pripravilo prosvetno društvo >Tine Kost v Moravčah, pel pa je mešani pevski zbor pod vodstvom Staneta Habeta.
Cesta Drtija—Kandrše
Na novi cesti Drtija—Kandrše že postavljajo prometne znake in je cesta praktično že odprta za splošni promet. Učenci iz Peč, ki jih je 30, komaj čakajo, da bi začel avtobus voziti učence v obe smeri. Sedaj imajo zvezo samo zjutraj, do-čim se morajo vračati iz šolo domov peš. Nekateri učenci morajo v eno smer prehoditi do 8km. Da bi avtobusno podjetje ustreglo učencem, je tuni iskrena želja njihovih staršev.
Tečaj za ročne mrežice
Tovarna >Totra< iz Ljubljane je v Moračah pričela s tečajem za pletenje ročnih mrežic. V tečaj se je priglasilo preko 50 žena in deklet iz bližnje in daljne okolice. Čeprav je delo zelo natančno, upajo, da ga bodo sedaj v zimskem času zadovoljivo opravile, in temu primerno tudi zaslužile.
Stanovanjski blok brez priključkov
V novem bloku v Moravčah stanovalci že v drugem mesecu ne morejo uporabljati električnih štedilnikov, ker se ne ve, kdo je dolžan izvršiti priključek. Neurejeno stanje, je tudi s pralnico in smetnjaki. Najbrže čakajo na dedka Mraza, da bo te nevšečnosti uredil!
Nov pevski zbor v Domžalah
Milan Merhar - razstavljal
V počastitev praznika republike je v dneh od 28. XI. do 6. XII. razstavljal v predavalnici I. osnovne šole v Domžalah svoja dela — akvarele sli-kar-amater, domačin Milan Merhar. V kakih 30 eksponatih nam je prikazal domače, gorenjske in primorske motive v takem bogastvu in taki barvni pestrosti, da so celo poznavalci našli v njih novo lepoto in nove navdihe. To je bila slikarjeva po vrsti že četrta razstava, po kvaliteti pa prav gotovo najboljša, o čemer so si edini zelo številni obiskovalci, ki tudi v knjigi vtisov niso štedili s priznanjem in navdušenostjo nad čudovito ubranostjo motivov in barv ter umetniško interpretacijo tega, kar tudi vsakdo od nas vedno znova gleda in srečuje, pa nikdar ne vidi tako, kot to doživlja oko umetnika.
Samo nekaj vtisov:
Prvi: »Z zelo pestre in pri-
kupne razstave sem odšla z globoko doživetimi vtisi lepote, izražene v vseh motivih, ki so bogati in vsebinsko polni.« Ali pa drugi: »Tovarišu Merhar ju prav iz srca čestitam na tej njegovi lepi samostojni razstavi in želim, da bi še v naprej bil tako prizadeven v svojem uspešnem širjenju likovne kulture v Domžalah, kakor tudi v nenehnem lastnem ustvarjanju del, v katerih izžareva velika ljubezen do vsega, kar je naše domače in slovensko.«
Številen obisk in velik interes potrjuje potrebo, da bi v Domžalah pogosteje prirejali take in podobne razstave ter organizirali druge kulturne prireditve, ki bi plemenitije okus in izostrovale kritičnost obiskovalcev.
Enako kot mnogi drugi tudi uredništvo našega lista čestita svojemu sodelavcu, tovarišu Merhar ju za uspeh, dosežen na tej razstavi in mu želi plodnega dela tudi v bodoče.
Nova specializirana trgovina v Domžalah
V Domžalah je trgovsko podjetje »Napredek« adaptiralo bivše prostore Godbenega doma z namenom, da organizira novo specializirano trgovino lesne in pohištvene stroke. Tako bo mogoče v tej novi trgovini nabaviti moderno pohištvo, opremo, montažna vrata itd. v veliki izbiri, pa tudi sam prodajni prostor, nekdanja dvorana Godbenega doma, je popolnoma preuranjena.
Gledano z vidika preskrbe potrošnika in dviga blagovnega prometa v občini je prizadevnost kolektiva tega trgovskega podjetja hvale vredna. Seveda pa ho s tem prizadeta že itak skromna amaterska kulturna dejavnost, kateri je
ta prostor — čeprav slabo — dejansko služil. Občani Domžal bodo imeli tako za to vrsto aktivnosti manj prostorov, kot
Jired tridesetimi leti, ko so bi-e v Domžalah tri dvorane. Oh takem stanju bi bilo prav, da se čimprej dogradi novi dvoranski objekt bodočega komunalnega centra, da bi z njim vsaj delno odpomogli sedanjemu nenormalnemu stanju, da je center in po prebivalstvu največji kraj v občini brez dvorane za kulturne prireditve z izjemo kino dvorane, ki pa je stalno zasedena s kino predstavami in je za druge oblike kulturnega ndejstvova-nja v sedanji obliki tudi neprimerna.
Na proslavi ob dnevu republike, se je letos prvič predstavil javnosti v Domžalah novi pevski zbor DPI) Svobode, ki je z odlično naštudiranimi pesmimi obogatil kvalitetni program te proslave. Mešani pevski zbor, ki šteje preko 30 pevcev obeh spolov in ki ga sestavljajo po večini že izkušeni in rutinirani izvajalci, je pod vodstvom novega pevo-vodje, domačina Toneta Juva-na zapel tri pesmi, in sicer Konjuh planina, prekmursko narodno Teče mi vodica in koroško narodno O ti preburna ženska stvar.
Vse Iri podane pesmi so bile na kvalitetno visoki ravni, zbor se je predstavil kot homogena, disciplinirana celota z dobrim in obsežnim glasovnim materialom, ki je pod temperamentnim vodstvom dirigenta pokazal vse kvalitete že ustaljenega pevskega ansambla.
Po letih stagnacije na področju zborovskega petja je bil nastop novega mešanega pevskega zbora prijetna poživitev v domžalskem kulturnem življenju, zato želimo, da bi člani zbora vztrajali tudi še v naprej in nam še v tej sezoni priredili samostojni koncert.
Proslava 100-letnice šolstva v Domžalah
V nedeljo, 8. novembra je bila proslava 100-letnice šolstva v Domžalah. Že prejšnji dan je bila na I. osnovni šoli odprta razstava izdelkov likovnega pouka učencev te šole v zadnjih 20. letih. Obiskovalca, ki jih je bilo lepo število, so lahko videli napredek, ki ga je mki-dina na tem področju dosegla posebno v zadnjih letih.
V nedeljo ob 9. uri dopoldne je domžalska godba priredila na ploščadi pred novim blokom promenadni koncert, ki se ga re kljub slabemu vremenu udeležilo precej poslušalcev in ki je bil kvalitetno na visoki ravni.
Slavnostna akademija je bila ob 10. uri v Kino dvorani, ki je bila nabito polna. Program je pričel direktor osnovne šole Franc Flajs, ki je med drugim omenil spomine na staro šolo, kakršne so mu posredovali najstarejši učenci, ki so bili zapisani v zlati knjigi in so bili tudi prisotni v dvorani. Pozdravil je izseljenca Miho Trojanska, ki se že nekaj časa mudi v stari domovini in je tudi eden izmed listih, ki ga je pokojni učitelj Pfeifer zapisal med najboljše učence v zlato knjigo. Sporočil je tudi sklep Sveta šole, da se dosedanja II. osnovna šola preimenuje v šolo v""-česlava Perka. učitelja. 1 ' '-nekdaj poučeval na tej šoli in je padel kot talec v septembru 1944. leta.
Po uvodnih besedah je dekliški zbor I. osnovne šole pod vodstvom Staneta Habeta znpel
staro šolsko pesem: »Stoji učil-na zidana«. Pesem so spremljala godala, violina je bil namreč instrument, ki ga je moral obvladati vsak učitelj.
Zgodovinski pregled razvoja šolstva v Domžalah je podal direktor I. osnovne šole Milan Flerin.
Pianist Aci Bertoneclj je zares mojstrsko izvajal W. A. Mozarta 3. stavek iz sonate v C duru in Chopinov preludij v DEs-diiru. Za izvajanje je. bil nagrajert z dolgotrajnim aplavzom.
Oktet bratov Pirnat iz Jarš je dovršeno zapel Ribniško, še posebno všeč. je pa bila poslušalcem koroška Mojčej,
Sledila je recitacija Desnnke Maksimovič: Krvava bajka, ki jo je podala Silva Kodermnn.
Godalni orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale je pori vodstvom Jakoba Cernela izvajal W. A. Mozarta: Malo nočno glasbo 1. stavek. Težak komad so izvajalci zaigrali zares kvalitetno in s tem dokazali, da prav nič ne zaostajajo za poklicnimi glasbeniki.
S svetlobnimi efekti je prišla do izraza zborna recitacija: Balada o kurjnčevih očeh, ki so jo povedali učenci šole Venee-slava Perka.
Po kratkem nagovoru, v katerem se je predsednik Skupščine občine Domžale zahvalil vsem prosvetnim delavcem za njihovo plodno in nesebično delo. je nagradil vse tiste prosvetne delavce, ki že nad 15
5 minut s...
Francetom Rakom
»Poleti  smo  se člani ga društva povečini u k v;
Bliža sc smučarska sezona, pravzaprav smo že sredi nje, vsaj nekateri. Zalo smo za tu pet minutni razgovor zaprosili smučarskega veterana in sedanjega aktivnega funkcionarja v TVD Partizan Ihan — Franca Raka. Je tudi tajnik NK Tabor, sicer pa je zaposlen kot tajnik na Občinski zvezi prijateljev mladine. Seveda je še vedno sam aktiven športnik — smučar.
1. S športom si se začel u-kvar j a t i ...
»... pred 51 leti, ko sem kot 11-letni pobie prvič nataknil smuči. Tedaj sem se začel ukvarjati tudi z. nogometom in nekaj pozneje z. atletiko. Nogometaši smo takrat že igrali za prvenstvo banovine.«
2. Med NOB si bil obveščevalec pri štabu IV. operntivne cone. Ali ti je prejšnje ukvarjanje s športom kdaj koristilo?
»Pa še kako! Samo svojim hitrim diham in tekaškim izkušnjam se imam zahvaliti, da sem ušel Nemcem na Skomar-jah na Pohorju, ko smo se oboji, vsak s svojega hriba pripeljali v neko dolinico.«
3. Pa danes?
»še lani sem tekmoval v smučarskem patruljnem teku za republiško reprezentanco Zveze borcev v Delnicah, sicer pa treniram smuča rjo-tekače v
našem društvu.«
4. kakšna je bila letošnja dejavnost vašega društva?
let službujejo v naši občim, s knjižnimi darili.
Za konec je pevski zbor Osnovne šole Venčeslnva Perka oh odlični spremljavi orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje zapel pesem: Mladi krepki smo junaki in Lepo je v naši domovini biti mlnd.
Prireditev je dokazala, da imamo v Domžalah mnogo kvalitetnih izvajalcev in ansamblov, ki bi nam ob boljši organizaciji in povezavi lahko pogosteje nudili kvalitetne prireditve, s to prireditvijo pa je bila stoletnica prve šole v Domžalah dostojno proslavljena.
naše-arjali
z atletiko in nogometom, pozimi pa tekmujejo v smučarskih likih, skokih ter klasični kombinaciji. Mimogrede: mladinci našega društvu so leta 1962 osvojili ekipno državno prvenstvo v klasični kombinaciji, v pretekli sezoni pa je Slovnik
Bogdan postal republiški in državni   prvak   v   tej disciplini med mladinci.« 3. Težave?
»Ne moremo doseči večje množičnosti zaradi pomanjkanja sredstev. Letos smo dobili 150.000 din dotacije za celotno dejavnost. Za ilustracijo pa naj navedem, da smučarska oprema za tekača (smuči, čevlji, palice)
14. januarja 1965 bodo praznovali ihnnski smučarji tridesetletnico svojega delovanja na belili poljanah. Takrat je bila orgnnzirnnn prva takšna tekma v Ihanu, katere se je udeležilo 13  tekmovalcev domačinov.
Na lem tekmovanju, ki se je
odvijalo na obronkih Ihana, Tabora. Brda in Velikega vrha in
preko zelo znanega lakralnega smučišča »Brnovceve vasi« in nazaj v cilj. ki je bi v središču Ihana nasproti Breznika. Vsi tekmovalci so bili grupirani v eno samo skupino. Pri pregledu pa smo ugotovili, da je med takratnimi tekmovalci danes le še malo preživelih, saj jih je vojnu vihra II. svetovne vojne zelo razredčila. Prav je, da omenimo imena teh prvih tekmovalcev, ki so položili temelj smučarski dejavnosti: Jože Jerman in brat Fruncelj, Janko Oregorič in Jože (Iregorič (obu sta poleg smučanja bila tudi večletna državna rezrezentanta v kolesarjenju, Janko celo državni juniorski prvak), Slavko Belec, Matej Kotar, Andrej Zaje, Jože Majcen, Marko Hribar. Jože Bevc, Franc Rak, Frane (iregorin. Domine Cerar.
Pozneje so ihnnski smiičurji poleg nastopanja doma tudi že sodelovali izven domačega kraju in ne sumo v tekih, temveč tudi v skokih. Omembe vredno
je ludi, da  je bila takratna
Oprema poljubno izdelana, saj so jo izdelovali sami tekmovalci ali pa najbližji kolar. 'Tako je ni moč primerjati z današnjo opremo. Tudi organizacija je bila takrat bolj šibka, saj nismo imeli nobenih merilnih instrumentov, pa vendur se je tekmovanje odvijalo v športnem duhu. Cim več je bilo tekmovanj, toliko več je bilo tudi simpatizerjev tega športa in v zvezi a tem se je tudi organizacija izboljšala.
Veliko oporo smo imeli pri takratnem šolskem upravitelju
stane najmanj 30.000 din. To bo
torej zadostovalo za opremo petih tekačev. Zato skušamo sami zbrati čimveč sredstev. Vse skupaj komaj zadošča za sedanji obseg dela.
Za zvezne treninge vzamejo naši mladinci redni dopust ali izrednega neplačanega. Za povračila nimamo denarja.
Velik problem so tudi prostori. Pri izgradnji sedanjega kulturnega doma smo sodelovali največ športniki, danes pa je v njem le enkrat tedensko kino.
morda kakšna igra pa konec. Škoda!«
6. Kako se pripravljate na smučarsko sezono?
»Naši mladinci so že poleti imeli suhi trening po navodilih zveznega trenerja Janeza Pavčiča, pred kratkim pa že dva treninga, združena s testiranjem na Bledu in Pokljuki. Individualno so fantje vadili že  od   julija   dalje,   tako da
tov. Ivu Horvatu, ki je bil edini, ki je usmerjal že šolsko mladino v ta šport, saj je imel dvakrat tedensko obvezno za vso lOVko mladino razne igre na snegu, za fante pa že obvezne like v smučanju. Kmalu se je pojavila po raznih tekmovanjih tudi kvalitetno boljša oprema, posebno pri tistih, ki so imeli dobro situirane starše. Mnogo pa je bilo tudi takih, ki so jim starši čez noč uničili najljubše rekvizite, rekoč: »Ne boš trgul čevljev in hlač za to neumnost.« Vendar to ni držalo. V šoli je ta dejavnost tako močno v z p I o m I (I u, da so pričeli učenci delati množično sami smuči in jih tudi puščati v šoli. da jim jih niso doma vrgli v peč.
Od leta 1937 dalje so se pričele formirati skupine, ki so nastopale tudi že na raznih banovinskih tekmah v skokih in tekih. Največ uspeha so takrat imeli brata Jermana in Franc Rak, ki so že zasedali vidna mestu tudi v višjem tekmovalnem razredu. 'Tako je organizacija smučarskega športa rasla in se utrjevala popolnoma na amaterski bazi in čistem idealizmu, saj so se vsi tekmovalci vzdrževali sami. Plačevali so celo vožnje in hrano za potovanje kljub temu, da so zastopali barve svoje organizacije, ki pa ni imela finančnih Med
slcv. Vse to je trajalo do leta 1941/42, ko je organizacija prenehala delovati. Okupatorske ob las tj so hotele obnoviti to dejavnost, vendar brez uspeha.
Takoj po končani 11. svetovni vojni se je peščica preživelih tekmovalcev odločila organizirati novo društvo, ki naj bi zajelo vso športno dejavnost v Ihanu. To je bilo Fizkulturno društvo Ihan. ki je bilo osnovano v začetku leta 1946 in isto leto tudi organiziralo prvo smučarsko tekmovanje. Od vseh dejavnosti, ki jih je gojilo dru-
upuui, da so solidno pripravljeni na sezono. Od 20. decembra naprej bodo nekateri tudi nu skupnem zveznem treningu na Pokljuki. Poklicali so le perspektivne tekmovalce, med u j i -mi tudi tri naše. Skakalci se tudi že pripravljajo, problem je manjša skakalnica. Morali jo bomo imeti, brez nje ne bo množičnosti, ker mladi ne morejo začeti na veliki ihanski napravi.«
7. Načrti?
»Lani smo organizirali tri smučarske tečuje. Tudi letos jih mislimo. Praznovali bomo tudi 30-letiiico smučarske de-juvnosti v Ihanu, tedaj bomo organizirali velike meddruštve-ne tekme v tekih in skokih, za katere imamo že zagotovljeno udeležbo najboljših tekačev in skakalcev v državi.
Udeležili se bomo tudi 13 večjih tekmovanj.«
štvo. je bilu najbolj ugilna spet smučarska sekcija.
Vse do leta 1948 je sekcija delovala v okviru društva in se tuko močno utrdila ne samo s kvaliteto odbornikov, »temveč tudi z rezultati, saj smo imeli vrsto osvojenih odličnih mest, pa tudi množičnost in vzgoja kadrov je rasla vzporeduo z razvojem tako. da smo se odločili, da formiramo samostojni smučarski klub Ihan, v katerega smo pritegnili celotno območje Domžal. Vse tja do Lukovice in Radomelj so bii raztreseni naši člani. V klubu so delovale komisije za alpske in klasične discipline in usmerjale tekmovalce in kadre k izpopolnitvi in k tekmovanjem. V letu 1950 smo i nudi izredni uspeh, saj smo v državnem prvenstvu zasedli kar 5. mesto takoj za Jesenicami. Smučanje se je pričelo res organizirano odvijati in postajati za Ihančane najbolj priljubljena zimska disciplinu, kar nam priča tudi izgradnja skakalnice, pri kateri je sodelovalo preko 180 članov in opravilo do otvoritve 3767 prostovoljnih ur. Tako je ta športna panoga postujala vse bolj množična, kar nam kaže, da je bila začrtana pot pravilna. Vendar moramo ugotoviti, da danes ni več razumevanja za tu šport izven Ihanu. Kljub slabšim pogojeni, ki jih imamo danes, pa nam je uspelo zagotoviti si nekaj lovorik, ki jih morda v naši občini nima nihče drug. to so mesta državnih prvakov mladincev ekipuo za leto 1961. ter prvo mesto mludinca za leto 1964 v klasičui disciplini (teki in skoki), ki pa na žalost uiso tretirani tako kot bi bilo prav.
Za letos je društvo izdelalo zelo peter program prireditev, za tekmovanje v tekih in skokih pn je zagotovilo najboljšo tekaško In skukuško elito, iz vse republike.
Ob tridesetletnici smučanja v Ihanu
Srečno Novo leto 1965 vam želijo
Papirnica Koiičevo
Plakatni papir, pergamentni nadomestek, pergamm, ha-vana, prepisni toaletni, ser-vetni in klobučni papir, razne kartone in vse vrste lepenk
Lesno industrijsko podjetje
RADOMLJE
proizvaja in prodaja:
kosovno masivno pohištvo, žagan les, parketi,
klasični in lamelni, lesno moko, zaboje
»Termit«
Domžale
Rudarsko podjetje kremenčevih peskov oplemenitenje nekovin s svojima obratoma v Moravčah in Ihanu priporočata svoje izdelke
Trak
Mengeš
elastika za perilo, elastični trakovi
za reprodukcijo, tkani trakovi, adjustirnl trakovi, varnostni pasovi, vrvice lil drugi
poznmentortjski
izdelki
Specialne mizarske izdelke, stavbeno pohištvo in
pisarniško opremo boste ugodno kupili
pri
Mizarskem podjetju
TAM I/,
MENGEŠ
Melodija
MENGEŠ
kvalitetne klavirske harmonike, kitare, šolski instrumentarij, jazz garniture, kontrabasi, mandoline in ustne harmonike odlične kvalitete dobite v vseh renomiranih trgovskih hišah
Žensko,   moSko in otroško konfekcijo v  modnih barvah in vzorcih, volnene tulce, klobuke, športne kape in drugo lzdsluje v  odlični kvaliteti
Tovarna klobukov in Jcon/efccl/e
Universale
Domžale