"PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA
MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo*lav Fedcration, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveie
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. & Z.
IT. — NO. 1607. - —	c 1*7,	—	™ CHICAGO, ILL., 29. JUNIJA (June 29), 1938.
Publishsd Weekly at 2301 S. LawnJal« Avs,

LETO—VOL. XXXIII.
ČLANSTVO II. A. W. PROTI FRAKCIJSKIM BOJEM
ODMEVI NA TRENJE MED VODITELJI AVTNIH DELAVCEV
Homer Martin je šel predaleč, ko je izključil pet glavnih odbornikov
EKSTREMISTI BODO t»0RALI POPUSTITI, JE NOČEJO UNIČITI SVOJE UNIJE
C. I. O. DOBILA POGODBO
Spor, ki je nastal v vrstah vodstva unije avtnih delavcev ali U. A. W. A., ko je predsednik unije Homer Martin dal suspendirati pet glavnih odbornikov, češ, da so hoteli u-zurpirati vodstvo unije, kar je bilo v popolnem nasprotju z vsemi pravili demokracije, je upravičeno vzbudil pozornost ameriške delavske javnosti, ki v tem ne vidi nič dobrega. Vsakdo namreč ve, da taki spori ne morejo koristiti nobenemu delavskemu gibanju, pač pa mu škodujejo, dočim so kapitalistom v največje veselje.
Spor je med voditelji
Homerfevo nedemokratično akcijo je povzročil Richard T. Frankensteen, eden izmed suspendiranih podpredsednikov, ko je na neki izredni seji ekse-kutivnega odbora začel z manevri, da s pomočjo komunistov dobi kontrolo nad izvršnim odborom. Martin in Frankensteen sta bila nekoč prijatelja, odkar je pa slednji prišel pod vpliv lcomunistov, sta ti postala nasprotnika. Martin, ki vodi hudo opozicijo proti kmmralstttncnsu vplivu v U. A. W., je videl v Frankensteeno-vem manevru poskus, polastiti se vodstva unije, kar ga je silno razburilo. In tako se je Mar-tfn v naglici vrnil v Detroit (»eja se je vršila v njegovi ne-navzočnosti), odgodil sejo ter jo ponovno * sklical za prihodnjo nedeljo v Washmgton. Tam se je odbor sestal z načelnikom CIO Johnom L. Lewis-om, ki se je trudil celih osem ur, da doseže mirno poravnavo spora in povratek k programu 20. točk, ki je bil sprejet na majski seji eksekutivnega odbora. (Ta program je med drugim določal kampanjo za unioniziranje konkurenčnih tovarn v avtni industriji, odločen boj proti mezdnim znižanjem, organiziranje delavcev WfPA in mnogo drugih dobrih točk in se ga je smatralo za dober korak v smer proti odpravi frak-cijskega trenja v mladi uniji.)
Martin pa po tvoji glavi
Že drugi dan pa je Martin sklical skupaj odbor in izročil podpredsednikom Frankenstee-nu, Mortimerju, Hallu in Well-•u hi tajnik-u-blagajniku Ad-desu pisma, v katerih jih je obvestil, da so suspendirani; ob-
Vojna no Kitjaskem še vedno nenapovedano
' Dasi bo minulo 7. julija še eno leto, odkar to japonski ma-Htaristi začeli vojno a Kitajsko, te vojne ie nihče ni "potrdil" a vojno napovedjo. Prejšnji japonski vojni minister Koki Hi-roti je baje o tem razmišljal, a m je premislil, ker se je bal, da bi Japonska potem prišla v navskrižje s ameriškim zakolom o nevtralnosti, kar bi potonilo, da bi Japonci potem mogli več kupovati v Zdravih državah raznih vojnih Potrebščin. To pa bi bilo zelo nerodno aa Japonce, ki so tekom sedanje vojne na Kitajskem izvozili iz Združenih držav mnogo več teh potrebščin kot Kitajci, ker imajo pač več denarja na raapolago.
enem pa se je pripravljal, da doseže od skrčenega od'bora potrditev teh suspenzij. V odboru pa mu u\so bili vsi pripravljeni slediti. Walter Reu-ther in pet drugih odbornikov je spoznalo, da bi tako kršenje demokratičnih pravil zanetilo civilno vojno v UAW, zato so priporočali Martinovi frakciji, naj zadevo ponovno trezno pretehta in šele potem spet »kliče novo sejo. Toda teh šest gl. odbornikov še ni bilo klicanih na sejo, dasi je medtem preostanek odbora — 13 Članov, kar ne zadostuje za kvo-rum — že določil Addesu (suspendiranemu tajniku-blagajni-ku) naslednika v osebi Del-monta Garsta.
Kako reagira članstvo? r
Najprej je kazalo, da bo prišlo do hudega Članskega frakcijskega boja. Mnogi člani namreč zamerijo Martinu njegovo nedemokratično postopanje in smatrajo, da je šel predaleč, dočim so bili drugi pripravljeni držati z njim v vsakem slučaju. Potem je pa začelo prevladovati spoznanje, da 'bi taka notranja vojna silno škodovala mladi uniji, pa tudi CIO, kar bi avtne magnate seveda neznansko veselilo. Zdaj so na delu treznejši elementi, i katerim so se pridružili tudi socialistični člani unije, katerih napor stremi za tem, da se prepreči požar, obenem pa prepreči podobne boje v bodoče in združi članstvo za nadaljevanje boja proti nakanam avtomobilskih magnatov. Upati je, da bo treznost prevladala, kajti drugače ne more biti bodočnosti za nobeno delavsko gibanje.
Hamar Marti*, predsednik »mje .rtnih delavcev U. A. W. A., podružnic« C. I. O. in Frank D. Tucci, direktor aa vshodno okrožje, »ta pred kratkem podpisala pogodbo s newyorsko letalsko firmo Brewster Aeroaautical Corporation. To je bila prva pogodba, ki do?oCa "saprto delavnico", pod p i taaa v ItaUki industriji.
Benson zmagal
Pretekli teden so se vršile v Minnesoti primarne volitve in v tekmi za govemersko nominacijo farmar^ko delavske stranke je zmagal governer Elmer A. Benson. Proti Benso-nu je kandidiral Hjalmar Pe-terson, za katerega se je ogrevala vsa reakcija v Minnesoti.
Loterija naj reši relifno krizo
Cleveland, O. — člana vle-velandske mestne zbornice John M. Novak in Robert J. Taylor predlagata, da bi' se skušalo rešiti hudo relifno krizo, ki drži v kleščah to mesto, a »pomočjo mestne loterije. Po njunem načrtu bi loterija prinesla pet milijonov dolarjev. Izdalo bi se srečke po en dolar in najvišji dobitek bi znašal sto tisoč dolarjev. Novak je o načrtu izjavil: "Možno je, da loterija ni postavna, ampak pustiti ljudi stradati, tudi ni postavno."
Illinois Labor Party
Illinoiška delavska stranka je na svoji konvenciji dne 18. junija postavila svoje kandidate in sprejela volilni program. Za zveznega senatorja bo kandidiral na njeni listi Frank W. McCulloch, vodja Workers Al-liance, za kongresnika. (at large) pa chikaški odvetnik Joseph Jacobs in Bert Nelson. Volilni 'program zahteva šest-urni delavnik in petdnevni delovni teden brez mezdnih redukcij, minimalne mezde na podlagi zmožnosti industrij, zadostno socialno zavarovanje, starostno pokojnino in brezpo-selnostno zavarovanje, večji de lež fondov WPA, preklic prodajnega davka in uvedbo državnega dohodninskega davka.
Predlaga tudi davčne olajšave za male hišne posestnike in farmarje. Obenem zahteva protekcijo civilnih svobodščin in se izjavlja tako proti domačemu kot tujemu fašizmu in nacizmu. Konvencije se je u-deležilo okrog 34)0 delegatov raznih unij, podpornih organizacij itd.
Stavka pri žganjarskih firmah
Milwaukee, Wis. — Sredi ■preteklega tedna je tu zastav-kalo 250 prodajalcev in razva-žalcev žganih pijač, uslužbencev žganjarskih tvrdk Internationa Liquor, Metropolitan Li-quor in Wisconsin Liquor. Stavka je bila oklicana, ker so te firme kršile pogodbo, ki jo ima unija z milwauško zvezo žganjarskih firm.
"Dno doseženo"
VVarhington. — Zvezni trgovinski tajnik Daniel C. Roper pravi, da je "recesija" dosegla "dno" in da lahko "z gotovostjo" pričakujemo boljših Časov jeseni, toda ne prej.
Rooseveltov odbor
Hyde Park, N. Y. —- Predsednik Roosevelt je pred kratki mimenoval odbor devetih o-seb, ki bo v Angliji in na švedskem proučeval tamošnje delavske zakone in odnošaje med delavstvom in kapitalom. V
i (Nadaljevanje na 5. strani.)
Preds. Roosevelt zahteva 'čistko'
Predsednik Roosevelt je v svojem radijskem govoru, ki ga je imel zadnji petek zvečer, dal jasno razumeti deželi, da je njegova želja, da se pri jesenskih volitvah izvede korenito "Čistko" v vrstah demokratskih kongresnikov in senatorjev. Njegova želja je, da vofilci zavržejo vse tiste kon-gresnike in senatorje, ki so nasprotovali njegovemu programu in reformam v zadnjem kongresu — in teh je bilo precej, zlasti, ko je šlo za reorganizacijo vrhovnega sodišča — na njihovo mesto pa izvolijo "zanesljive new - dealeitje", Rooseveltov govor je bil neprikrito kampanjskega značaja, j Umakniti se zdaj ne bo več mogel in jenenske volitve bodo pokazale, kako velik je njegov vpliv v deželi.
Roosevelt se je v tem govoru označil za vodjo liberalnih sil, dočim je imenoval svojo o-pozicijo konzervativce. Precejšen del krivde za sedanjo depresijo je zvrnil na svoje nasprotnike v kongresu, ki so zavirali njegove reforme. Ostali del krivde je pripisal kapitalistom in delavskim voditeljem in majhen del jo je vzel tudi nase, češ, "vsi smo včasih delali napake." Nato je izrazil upanje, da bo kot posledica teh napak v bodoče "več inteligentnega sodelovanja med kapitalisti in delavstvom in med tema dvema in vlado."
Velesile iščejo pot iz španskega konflikta
Chamberlain bi rad skoval premirje v Španiji, toda upanja ni preveč, ker manjka povsod iskrenosti in medsebojnega zaupanja
Jugoslovanski Sokoli v Pragi
V petek je prispelo v glavno mesto čehoslovaške, Prago, tisoč članov Jugoslovanskega Sokola, ki so prldli na veliki vsesokolski zlet,, ki se je pričel v nedeljo. Svečanosti se je u-deležilo nad 150,000 Sokolov iz čehoslovaške, Jugoslavije in drugih slovanskih držav. Praga je navdušeno pozdravila jugoslovanske Sokole in mesto je bilo vse v zastavah. Praške ulice so se trle ljudstva, ki je nazdravljalo gostom z jugoslovanskimi zastavicami in navdušenimi vzkliki. Navdušenje je bilo toliko večje, ker je nemški tisk do zadnjega trdil, da Beograd ne bo dovolil Sokolom potovanja na čehoslova-ško. Jugoslovanski Sokoli so odgovarjali na pozdrave množice z vzkliki: "Mi se ne bomo nikomu podali! Mi bomo stali vam ob strani!"
Nova gonja proti Židom radi neuspelega blufa
Proti koncu predzadnjega tedna so zopet začele prihajati iz Hitlerjeve Nemčije vesti o novi gonji proti nemškim Zidom. V Berlinu samem je »bilo aretiranih tisoče Židov, pod pretvezo, da je treba dognati, ali kdo izmed njfh ne prebiva tam brez dovoljenja. Prijeti so bili večinoma trgovci, restav-raterji, obrtniki hi razni profesionalci. Istočasno je prišlo v Berlinu in drugod do protiži-dovskih demonstracij in novega bojkotnega gibanja proti židovskim trgovcem In drugim profesionalcem. Novo gonjo je vodil Hitlerjev pobočnik Julius Streicher, ki je znan po sovraštvu do Židov in se je tiste dni .»»prehajal s pasjim bičem po Berlinu, da tako tudi na zupaj pokaže, kaj Židje lahko pričakujejo.
V torek je pa uradno blagoslovil novo gonjo tudi glavni nacijski gromovnik, propagandni minister "tretiega rajha" dr. Paul Joseph Goebhels, ki je ob priliki prižiganja "svetega ognja kresne noči, posvečenega simbola nacizma" tako razpalil svojo tisočglavo avdi-jenco, da je začela divje kričati: "Ven z Židi!"
Goebbels je med drugim izjavil, da bo nacijska vlada <pod-vzela potrebne korake, da se popolnoma zatre židovsko trgovino v Nemčiji. "Židovski trgovci bodo kmalu izginili," je dejal. "Židje nas izzivajo že s samo svojo navzočnostjo!"
Ob tej priliki si je Goebbels privoščil tudi inozemski tisk, ker simpatizira s preganjanimi nemškimi Židi. "Inozemski.časnikarji naj vedo, da jim itak ne zaupamo", se je jezil, nato
se je pa dotaknil še čehoslovaške in -poudaril, "naj svet ne pozabi, da nekega naroda ni mogoče držati za vedno razkosanega. To je bilo dokazano v Avstriji in bo dokazano Še kje drugje. Svet naj si nikar ne domišlja, da bomo mi vedno mirno gledali (trpljenje Nemcev onostran naših meja ..."
S temi besedami je Goebbels povedal, kje nacije žuli čevelj: čehoslovaška polomija. Po uspeli avstrijski avanturi je bil Hitler nedvomno prepričan, da mu bo poslej uspel vsak bluf in da si nikdo ne bo upal nastopiti proti njemu in mu za-klicati odločen "Stoj!" Pa se je urezal. čehoslovaška vlada mu je -pokazala okovano pest, v Iiondonu in Parizu so nejevoljno zagodrnjali In tudi Rusija ni gledala na stvar brez zanimanja. In Hitlerjevim sve-
tovalcem se je spričo tega posrečilo prepričati Mfirerja", da ni še napočil pravi čas za hlastanje po takih zalogajih kakor je čehoslovaški, ker bi to nedvomno vodilo v splošno evropsko vojno, na katero pa Nemčija ni še pripravljena.
Treba pa je bilo nekaj storiti, da se odvrne pozornost nemške javnosti od čehoslovaške blamaže. In tako so naciji spet padli po Židih. Da bodo imeli Nemci še manj časa za razmišljanje o tej blamaži, so naciji minuli teden udarili tudi po avstrijski katoliški duhovščini. Kakor se poroča iz Berlina, je bilo do srede aretiranih 62 avstrijskih duhovnikov, od katerih sta bila dva obtožena političnih prestopkov, ostalih
šestdeset pa "nemoralnih de-
•__•»»
janj .
časopisi so sporočili svetu zadnji teden, da so se Francija, Anglfja, Rusija, Nemčija in Italija naposled sporazumele, da je čas. da se skuša končati krvavi konflikt v Španiji, ki je v dveh letih zahteval okrog milijon človeških žrtev in pahnil deželo v ekonomske razvaline. Rečeno je bilo, da so se vlade teh drŽav, ki so v španskem konfliktu bolj ali manj direktno prizadete, zedinile, da se "vstavi zobe" nevtral-nostnemu dogovoru, podpisanem po zastopnikih 27 držav, ki so pred poldrugim letom obljubile, da bodo izvajale napram Španiji strogo nevtralnost, katera je pa ostala zgolj na papirju. V Londonu skuhani načrt določa popolno ustavitev dovažanja vojnih potrebščin obema strankama, lojali-stom in rebelom, in odpoklic vseh prostovoljcev in neprosto-voljcev, začenši z odpoklicom 10 tisoč lojalističnih mednarodnih prostovoljcev, ki so bili ves čas civilne vojne v največjo 6poro španski lojalistični vladi. Pariz in Rim naj posredujeta Chamberlainova idejo je, da bi se pridobilo legalno vlado v Barceloni in upornega generala Franka za nekakšno "častno premirje". Pariška vlada naj bi za to pridobila Barcelono, Mussoiini bi pa izvajal zadevni pritisk na gen. Franca. Toda Franco pravi, da ne mara slišati o premirju, dokler ne zmaga. V Barceloni pa gotovo tudi niso zadovoljni s tem načrtom, ker bi lojaliste prikrajšal za zunanjo pomoč veliko prej kot rebele. Ker je bil načrt skovan v Londonu, je takšen, da bi bolj koristil rebelom, napram katerim si bili angleški torij i vedno zelo obzirni.
Vsi so siti vojne V Parizu pravijo, da je Mussoiini sit španske vojne in da bi bil najbrž pripravljen na kompromis, ako bi mogel rešiti videz, da ni bil v Španiji prav za prav tepen. Mussoiini ima svoje težave v Etiopiji, ki se mu še zmirom upira. Tudi italijansko gospodarstvo je v čez-dalje večji luknji in suša, ki je znatno skrčila žitni pridelek ši-rom Evrope in ga podražila, mu tudi dela skrbi, kajti kruh je bil v Italiji že dozdaj zadosti slab. In tako so v Londonu in Parizu zračunali, da je Mus-
soiini naposled pripravljen na likvidacijo španske civilne vojne. Nobenega dvoma ni, da bi bil Chamberlain tega strašno vesel, kajti vse njegovo meše-tarenje z dučejem mu ni prineslo še nolbene koristi, nasprotno pa je začelo zadnje čase nevarno spodkopavati temelje njegove politične moči v Angliji, kjer je ljudsko mnenje čezdalje bolj kritično napram mešetarski, fašistom naklonjeni zunanji politiki konzerva-tivcev.
Besede in dejanja
Isti čas, ko se je pisalo o o-menjenem sporazumu med petimi velesilami, pa so rebelni letalci — torej bržkone Italijani ali Nemci — z največjim veseljem nadalje potapljali angleške trgovske ladje v Sredozemskem morju, ki so se skušale približati španski lojali-stični obali. V enem samem dnevu so bile potopljene tri angleške tovorne ladje. Kakšno "dobro voljo" angleški pre-mijer Chamberlain prisoja Mussoliniju spričo teh novih izzivanj, je res nemogoče uganiti. In če pomislimo, kako malo iskrenosti je med vsemi temi mešetarji in kako malo zaupajo drug drugemu, je težko verjeti, da se bo skuhalo kaj užitnega na novih sestankih.
Položaj na bojiščih
Na španskih bojiščih medtem ni bilo posebnih sprememb. Fašistične sile, ki so pred par tedni že mislile, da imajo pot v Barcelono in Valencijo odprto, so na valencijski fronti zadele ob trdno steno Miajevih čet, ki so doslej vzdržale vse njihove navale. Tudi na katalonski fronti se rebelnim silam ne godi bolje, če kje na kaketn mestu malo napredujejo, so pa na drugem kraju pognani nazaj. Ta čudovita odpornost španskih republikanskih armad, na katero marsikdo ni računal, vsekakor hudo meša štrene londonskih torijev s Chamber-lainom na čelu, ki si žele skorajšnje Francove zmage. Toda inozemski vojaški opazovalci so mnenja, da se vojna lahko vleče še eno leto, kajti lojalisti so še krepki in tudi njihova vojna industrija v Kataloniji še brezhibno deluje. In medtem se utegne marsikaj spremeniti tudi v Angliji...
UBOGI 'GOLOBČEK MIRU'!
Francija je odgovorila na napeto politično stanje v Evropi s tem, da je sklenila povečati svojo stalno oboroženo silo na en milijon mož.
Mornariški strokovnjaki Združenih držav preskušajo tip nove podmornice, ki bo imela samo dva moža posadke in bo majhna in poceni. Proti sovražniku jih bodo pošiljali v celih tropah, v bližino 250 čevljev, iz katere razdalje ga bodo torpedirale. Sovražnik bo skoro brez moči napram tem ribam »ličnim podmornicam.
In edina mdustija v Evropi, ki dela s polno paro, je industrija orožja in municije.
In skoro nikjer si več ne belijo lat z vprašanjem, kje debiti več kruha za ljudstvo, povsod jih pa skrbi, da ne bi zmanjkalo vsakovrstnega vojnega materiala, vključivši "kanonenfutter".
Samo občutna suša, ki je precej skrčila letošnji žitni pridelek v raznih krajih Evrope, daje nekoliko upanja "golobčku miru", kajti generali dobro vedo, da je prazen želodec slab porok za zmago ...
PROLETAREC
L13T ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
VRŽENA NA ULICO
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdftja Jugo*low«»»k» Dtlavilu TukovM D.uib«, Ckicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah ta celo leto $3.00; sa pol leta $1.75,
sa četrt leta $1.00. Inosemstvo:. sa celo Leto $3.50; sa pol leta $2.00.
V«i rokopiai in uvUmm morajo biti v naiam uradu najposfu.1]* «iu pomJeljkc
popoldni« i* priobčit«, v ▼ številki tekočega t* ina
T1
PROLETAREC
Publiahed everjr Wednesday by th® Jugoalav Workman'» Publi*hing Co.,
Inc. 4K*ubli»hinJ 1900.
Editor......................................................................Frarvk Zaiti.
Buainaaa Manager..................................... Charles Pfcgoralec.
A sat. Editor and Aast. fiuainess Manager. ...... J oaepli l>raaler
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Month« $1.75; Thrte Months $1.00. Poreign Countries, One Year $3.50; 8ix Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Ave.
CHICAGO, ILL.
Tolephon«: ROCKWELL 2864.
"Špijonska nevarnost" spet straši
po svetu
Zadnje čase zopet straši po svetu stari bavbav militarizma, '"špijonska nevarnost" v raznih oblikah. Najhujše je za-škiepetala v Sovjetski Rusiji, kjer je njena zlokobna senca pokrila brez malega vse starejše boljševike in celo vrsto generalov Rdeče armade ter jih postavila ob steno, določeno Za izdajalce.
še preden se je svet dobro oddahnil in utegnil pretehtati možne posledice pojava tega strašila v Rusiji, že so začutili tudi v Franciji, da ni vse v redu, da so tudi tam ne delu čete vsakovrstnih špijonov, ki vohajo za tajnami francoskega generalnega štaba. Tudi ameriški tisk je o tem pisal na dolgo in široko. Tiste vohune, ki so jih prijeli, so Francozi zaprli, ali dozdaj je njihovo število mnogo manjše kot bi človek sodil po kriku, ki je bil dvignjen zaradi njih.
Tudi Japoncem se zdi, da imajo najmanj po enega ruskega ali kitajskega vohuna pod vsako posteljo. In >pred kratkim so jih spet nekaj našli v Hitleriji ter jih prikrajšali za njihove glave, kakor je to navada v "tretjem rajhu". Ž enako vnemo zdaj iščejo ^pijonsko pošast" po vseh deželah sveta, razen na Icelandiji, kjer še ne poznajo vojaških ali obrambnih skrivnosti, ker jih nimajo. Icelanderji namreč še verjamejo, da se ti ne more zgoditi nič hudega, dokler pustiš vse druge ljudi lepo pri miru, kar pa se jim še utegne otepati, ker bi njihov otok v kaki bodoči vojni utegnil igrati zelo važno vlo#o.
Tudi Združene države niso bile izvzete. Prvo večjo vohunsko afero smo imeli lani, ko je bil neki bivši ameriški pomorski Častnik poslan v zapor, Obtožen in spoznan za krivega, da je izdajal naše vojaške skrivnosti poševnogledemu sosedu na drugi strani Pacifika. Mož je trdil, da je nedolžen, kar mu pa ni pomagalo.
Pred kratkim se je pa začela nova špijonska afera, ki je. pred nekaj dnevi dosegla svoj višejc, ko je newyorška vele-iporota obtožila osemnajst nemških nacijev, da so vohuniii po Ameriki za Hitlerja in njegov generalni štab. V ameriških zaporih se nahajajo štirje izmed obtožencev, ostali so jo pravočasno odkurili in jih ne bo več nazaj.
Istočasno so začeli nekateri ameriški listi in magazini pisati na dolgo in široko o nacijskih in japonskih špijonsikih aktivnostih v Združenih državah in sosednjih srednje in južnoameriških republikah. Povprečni Čitatelj je pod vtisom, da je v deželi za vsakim voglom najmanj en nacijski ali japonski špi-jon in da imajo naciji in Japonci v Mehiki in drugih deželah na jugu že cele armade, pripravljene, da vsak čas vpadejo v nič hudega sluteče Združene države.
Ali je situacija res tako strašno nevarna, kakor jo kažejo ti senzacij željni publicisti?
* Nobenega dvoma ni, da je vojaško vohunstvo na široko razpredeno po vsem svetu. To vohunstvo je -bilo rojeno, ko se je pojavil prvi militarist in je nujna posledica vsakega militarizma. Več ko ve generalni štab neke dežele o tajnih vojnih načrtih ali morilnih strojih neke druge države, več upanja ima, da bo zmagal v slučaju vojne z njo. To je povsem naravno. Zato je vohunstvo vedno cvetelo, odkar imamo militariste in bo cvetelo, dokler jih bomo imeli. Ne more biti drugače.
Militaristi to vedo. In vsaka militaristična dežela vzdržuje čete tajnih policistov, katerih glavna naloga je iskati Špi-jone. To delo se vrši sistematično, brez razburjanja.
Kadar se pa začne zaradi tega razburjati javnost, postane stvar sumljiva. Tako se namreč v ljudstvu ustvari strah pred možnim sovražnikom, kar polagoma vodi v vojno razpoloženje. Tako se je ustvarjala psihoza strahu in vojnega razpoloženja v Evropi pred eksplozijo 1. 1914. In to ni dobro. Zato je treba zasledovati vesti o "špijonski nevarnosti" trezno, brez razburjanja. V kolikor je ta nevarnost pri nas potenčna, naj opravi z njo zvezna protivohunska slufcba, ne razni publicisti, katerim roji po glavi povečana cirkulacija njihovih publikacij. In manj ko je pri takih stvareh krika, več je upanja na uspeh. ,
VESTI IZ PRIMORSKE
0»«maajstl»ta* MarU Agro« in njen sodem m®«o-	Njen mol •• nahaja v saporu zaradi vloma. Kmalu
cev stari »inček John »ta bila pred kratkem eriena na	potem, ko »la bila vriena na ulico, ja policija pratkr
cesto, ker mlada sena ni mogla plačati mesečno stana-	-hala aa vetje mladi materi in otroku, rine, snaiajoče $3S. To se je sgodilo e New Vorku.
Po petih letih zopet v Chicagu
IVAN JONTEZ
(Nadaljevanje.)
Prvo noč sem v Chicagu pre- so stregli kislih obrazov. Vse spal kot ubit, brez vsakih «anj. 'ie bilo veselo, kakor se spodo-In ko sem zjutraj pogledal sko- bi;	SpHngfieldčani so se
zi okno na ulico, spočit in svež, **kaj?ah *a ^ako l1aba?f ljl!'
vem, je Louis s tem prav ustregel tudi chicaškim rojakom, ki privoščijo blamaio nadutemu Hitlerju.
Borit. — S češnje je padla 42-letna Marija Petaros in si zlomila nogo. V bolnišnici se
bo zdravila 6—8 tednov. *
Dolina. — Nedavno je bilo v Dolini veliko zborovanje dopo-lavoristov iz triaik« provinca. Prišlo jih je okrog 4000.
Lokva. — Antona Bana iz Prelož je konj s kopitom težko
udaril po obrazu. V bolnišnici so dognali, da ima »počeno če-1 j ustnico, prebita lica in izbitih nekaj zob;
*
Pcotcjna. — Za binko-tn praznike so priHi v Postojno
kolesarji iz Ljubljane, ki so si ogledali jamo.
R'm. — Znani fašistični prvak Farinacci, prejšnji tajnik fašistične stranke, je bil imenovan za senatorja.	_ i *
Skopo na Kratu. — Pred kratkim je umrl Ivan Gec, star 85 let. Po domače so mu pravili Blažkov in je bil res prava kraška korenina, saj so ga poznali skoraj vsi Kraševci. To je pričal tudi njegov pogreb, na katerega je prišlo mnogo ljudi iz vseh strani. Naj mu bo lahka kraška zemlja! H *
In s tem končam. Kadar si	„ ■■
ogledam Chicago bolj natanko,) Trat. — Iz tržaške luke je
pa še kaj več.
odplovila jadrnica kraljice Ma-
Narodnosti v Istri po zadnjih štirih ljudskih štetjih
me je pozdravilo krasno po-;dl' zlaMJ Ovca, ki mi je mi-, mlado jutro z vedrim ne- ™ *rede "zaupal , da bi mu
bom, nasmejanim soncem, cvet- bo,J u*aJal°: se pi*al na
iem, ptičjim žvrgolenjem in I	bolj'"ncldoben "svojemu Italo \le" FranceschV v pVvemlso vsem našim čitateljem pre-
letošnjem dvojnem zvezku tr- dobro znani.
Pod tem naslovom je objavil, istrskih Italijanov. Ti problemi
sploh vsem, kar spada zraven. Brž sem se opravil ter napravil kratek sprehod po ulicah v okolici Lawndale ave. proti Centru.
patronu .	fcaške revije "La Porta Orien- Pač pa se moramo nekoliko
Domov smo prisil precej ka- ^^ ^ razprayo o raz_ usUvjti\pri kritičnem presoja-
merju med posameznimi naro- nju podatkov od strani avtor-
sno v noč.
Prvi teden mi je potekel
leta. Ali nikdar se mi ta okolica ni posebno dopadla. To pot mi je pa nenadoma ugajala, saj tudi ni napačna na oči, le-
iz
1910. Razprava zasluži v toliko našo pozornost, ker prinaša lepo zbrane podatke o narodnosti za posamezne politične
Tod sem že hodil prejšnja brez, ^bnih dogodkov V
penedeljek se je začelo delo,
noč sva pretolkla z Jožetom
Drašlerjem v tiskarni Adria.
kjer se tiska "Proletarec" in
pega" dr e yja," drugega zelenja kje/ *em se dodani aeznanil * [	za posamezne sodne
in tudi cvetja ne manjka, le hi- naiUm stavcem Koša kom, «ani- okraje predVojne Istre. Iz pose se skoro povsod tako tesno! ™lvim >n Pr,J*zn,m možakom. datkay razberei absolutno in tišče druga k drugi, da sem si *e učl\ 8V0J.e obrtl	relativno število Slovencev,
mislil, da bi se jih streslo naj- i "JV*' ? Jt®« S; . I Hrvatov, Italijanov, Nemcev, manj pol ducata, če bi človek	kaj .^obm. Treba se je drugih |n tujcev s temi tabe_
v eni izmed njih pošteno kih- bilo ™ars:eesa privaditi, tudi larnimi preR,edi ne prinaša pi-
di v Istri po avstrijskih štetjih ja. Zaključki, do katerih pri-leta 1880, 1890, 1900 in de avtor, se v glavnem ujema-
jo z očitki, ki so se delali avstrijskim štetjem od naše strani. Zato je zanimivo, da si osvaja sedaj tor naziranje tudi italijanski pisec. On se izraža namreč tako-le:
"Pri štirih judskih štetjih leta 1880, 1890, 1900 in 1910, ki so jih izvršile občine, so prebivalstvo glede narodnosti razločevali po občevalnem jeziku.
nil. Drugače je pa tukajšnja j Pi«a[ner"u ,/t1roju' kaiV „tudl satelj ničesar novega, pač pa Občevalni jezik, kakor sicer
okolica vsaj toliko prijazna
kot zeleni Collinwood. Prej- *aj'\ * ^f™ f moraž 8pri-
tak-le strojček ima svoj "zna- oIajAa z njim delo 0Tiemu, ki bi
Šnje čase pa sem bil najbrž
jazniti, da te "prizna za gospo-
sicer moral zbrati podatke po uradnih avstrijskih poročilih.
Ker utegnejo ti podatki za-
to ^
*S 30 -f -t M t" fj
prevnet "lokalni patri jot", da Jf.^^'^, te deli	»ver utegnejo u pouauu
bi mogel videti, da trava po- J ^Ter .e n.tre	"imatl tudi mrši krog naših ii-
ganja in cvetje razveseljuje i5'e* t/ko rlk^ Korakairaslil. = »Hteljev. naj sledi tu pregled tudi drugod, ne samo doma. in JeLga gradiTaTut je pa ted- celotnega prebivalstva v orne-prav taka S trI,jen,• kaj" ^5teSnfrtinS in pri njenih letih:
boljši volji ni mogoče spraviti
Pred Centrom me je pozdra-	vanj niti desetinke na pisalni
vil Peter Bizjak, kmalu na to	mjzj nakupičenegft materiala;
se je pa pojavil na stopnicah	jn nazadnje človek ne ve, kaj
Charlie, lepo zlikan, v belih	bi porabil in kaj zavrgel, da bi
hlačah in žarečega obraza kot	bno bolj prav ... sonce, tako imenitno se mu je 7e prvi teden pa sem gpo_
videlo da smo dobili tako lep	7na, m(vd drtlfrim, da ni v ne-
dan. Pa kdo bi ne bil vesel, če	kem pogiedu nobene posebne
bi bil v njegovi koži, saj je bil	razHke med chica§kimi in cle-
dan Pikmka v korist "Prole- velandskimi rojaki: tu kot tam tarča M Nekaj minut pozneje ___
je pa privozil France Udovič, ki je prišel s svojo motorno cizo po potrebščine za piknik. Ker so bili fantje zaposleni z nakladanjem, sem jo ubral nazaj proti 26. ulici, da se razgledam po bliž-
pozneje ima "bratovska ljubezen" svo-pred Center je ^he, le da tu ne pride vsako tako trenje tako hitro na veliki zvon, temveč se izživlja privatno . ..
Drugo nedeljo sem bil povabljen s člani pevskega zbora
'Sava" na izlet h Kobalu v
"Večna prestolica"
"Nemški imperij je večen in prav tako njegova prestolica Berlin", se je pred kratkim bahavo vzrepenčil Adolf Hitler. Ce bi bilo Hitlerju znano, koliko "večnih imperijev" je zgodovina že pokopala pod prahom razvalin, bi bil nemara nekoliko previdnejši, tako se bo pa moral nekoč čaiditi, kako to, da je "večnost" v zgodovini tako kratka...
Kuga in praznoverje
V Indiji razsaja huda kuga, ki je pomorila že okrog 20 tisoč ljudi in iztrebila cela naselja. Oblasti se trudijo, da kugo omeje z raznimi varnostnimi ukrepi, toda pri tem ji dela zapreke praznovemost indskega prebivalstva. Indi na primer verjamejo, da je greh, pokopati ali sežgati ljudi, ki so umrli za kugo, kozami ali kačjim pikom. Trupla teh žrtev je treba, na podlagi teh verskih tradicij zmetati v vodnjake, studence in reke. Kuga ima potem seveda odprto pot.
Prip
ii • 99
rave za mir
njl okollcl-	I Clarendon Hillsu. Tam je Sele
Piknik se je vršil pri Keg- prijazen prostorček za izlete! „ i*7iii™	-i-— Ampak mislim, da bo bolje, da
lju v Willow Springsu, okrog 15 milj od Chicaga. In če že moram čikažanom nekaj priznati, moram reči, da imajo v okolici prav prijazne izletniške točke, lepše kot jih imamo v Clevelandu, čeprav tudi pri nas nismo "kar tako" ...
Na pikniku sem srečal mnogo starih znancev, med njimi Molkove, Vidrove, Ovnove, Turpinove, Udovičeve, Košako-ve, LoČniškarjeve, Godinove in celo rajdo drugih. Tudi Etbin Kristan je bil tam. Mož je prišel v Chicago nekaj ur za menoj, da izroči Franku Zaitzu nekaj naročil za prijatelje v stari domovini. In Zaitz in njegova Angela sta se tudi prišla posloviti od prijateljev in znancev.
Piknik je bil prav zabavna
neham hvaliti izletniške točke okrog Chicaga, sicer mi utegne slaba presti po povratku v Cleveland ...
Sicer ima pa tudi Chicago svoje slabe strani. Vzemimo "govejo juho" v večini čeških gostiln v naši okolici — in skoro vse gostilne okrog Lawndale ave. so češke —, ki se zdi, kakor bi bila narejena po receptu: pet galon goveje juhe in 95 galon vode... Ali pa lawndal-ska ulična kara, ki ropota po noči kot sodnji dan . . . Ali pa vročina pasjih dni, ki je v Chicagu vselej dosti hujša kot v Clevelandu ...
Je že res, da je lepo tudi
ci	ec o V
oX»	ifl <f te	a	x
m 3	» h h	t'	o* k
<?1	1 *	^ ^
S	to* OD t»	p	N t-
jO	l/i (O ^	H	r-<
e8	»-« r~>
j w te ifl © n t> oc 4 ^ e »ft <c
"o fC ~ Cj* M* © CM*
h t^ H C "
O
• £
2 3 - if3 ffl t^ N „
® *o
K »-i
■J	C	©	(C ® f.
« ©	ro	ae Pb
S K	^	t-'	fN* O
»h	cc
o . e
« M h f »J t,
(T. 3	•-< C-J O O
oo	^ ^ 6 a ft »
j	V o « io t-*
-	"
♦i P5 » ^ e? n a
w 1» tp H t6 »H ©
c <2 aT h o n
«-• ^ eo
ei« "f N H ft » N
So 2 K h 60 ® ^ | 5 S 2 " ^
^ *
l a si
C -r
O
£ 2 5 | . 1111 a lil
» 2 3
c -a C
o o
O o
t-"
cc
o
o ©
o
C
a o
M
>
V sami razpravi, ki obsega komaj tri dobre strani, ne prinaša avtor ničesar posebnega. V uvodu obnavlja sicer staro pesem o prvenstvu italijanskega elementa v Istri. Ker pa navedeni podatki pričajo o številni premoči Slovanov, si pač pomaga s tolažbo, da so Italijani
katerikoli drugi kriterij, ki bi se uporabljal pri določevanju narodnostne pripadnosti posameznikov, označuje običajno narodnost, h kateri hoče prizadeti pripadati, ali v mnogih primerih zlorabe pri zbiranju podatkov ono narodnost, h kateri naj bi po želji zapisovalca pripadel popisanec."
"V jezikovno mešanih ali narodno nedoločenih krajih, se izpreminja izjava o občevalnem jeziku izredno lahko ne samo po vsakokratni prevlada-joči narodnopolitrčni struji, temveč tudi po samovolji posameznikov.
<JPoleg tega je treba upoštevati tudi Čestokrat naravnost odločilen vpliv oseb, ki jim je štetje poverjeno. Te skušajo izpremeniti podatke v skladu s svojimi lastnimi nacionalnimi čustvi. Zato stavljajo popisan-cu sugestivna vprašanja (kakor na pr. "Ali ne rabite tale jezik?"), ali pa samovoljno iz-preminjajo njegove izjave ali Pa jih celo niti ne vprašajo v tem pogledu, zlasti, kadar gre za osebe, ki so službeno zavi-sne (za kolone, hlapce in podobno) in ki izkazujejo zato isto narodnost kakor gospodarji."
De Franceschiju so očitno metode istrskih Italijanov nasproti njim kakorkoli podrejenim v slovanskemu elementu dobro znane in zato mu moramo za njegovo javno priznanje teh metod biti naravnost hvaležni. - (P. P. v "Istri".)
rije, ki je bila dalj časa v popravilu v ladjedelnicah pri sv. Roku. I>adjo je prevzela jugoslovanska komisija pod vodstvom ord. častnika Jenka Vu-kovida in jo odpeljala v Milo- * vec.
—	Listi so prinesli na vidnem mestu izjavo ministra korpo-racij, v kateri najavlja kampanjo za znižanje cen. Minister I^antini je povdaril, da že nekaj mesecev padajo cene nekaterim predmetom v prodaji na debelo, a na drobno pa so cene ostale iste kot prej. Zaradi tega je treba koordinirati g padlimi cenami na debelo tnali cene na drobno.
—	Avtomobil je podrl 48-letno Frančiško Guštinčič, ko je nesla kosilo delavcem v ladjedelnico. Pri padcu je dobila številne poškodbe na glavi in po obrazu. Zdraviti se bo morala 20 dni.
—	Neka italijanska ladja s potapljači namerava dvigniti zlato in druge dragocenosti s potopljene ladje "Merida", ki je 1878. odplula iz mehiške lu-ke Vera Cruz z vso imovino nesrečnega mehiškega cesarja Maksimilijana, ki je bival v gradu Miramaru predno je odšel v Mehiko, in se potopila pri Norfolku na Angleškem.
—	Tržaški občinski svet je določil, da bo občina plačala polovico stroškov za vzdrževanje 13 profesorjev na bodoči pravni fakulteti v Trstu. To bo veljalo za dobo 5 let.
—	Nepreviden kolesar se je zaletel z vso silo v Franca Ger-lanca, starega 39 let, iz Skednja, in mesto da bi ponesrečencu pomagal, se je na kolesu še bolj podvizal ter zbežal. V bolnišnici so ugotovili, da ima Ger-lanc razne notranje poškodbe in pretres možganov. Njegovo stanje je nevarno.
—	Umrli so: Sirotič Elda 5 let, Juriševič Anton 63, Dov-gan Josip 83, česnik por. Marec Frančiška 57, štoka vdova Versa Ivana 69, Franovič Roman 5, česnik uvoda Ferfolja Josipina 39.
—	Pri Sv. Jakobu so našli na cesti težko ranjenega in nezavestnega 50-Ietnega tesarja Aleksandra Vatovca. Baje se je pobil v pijanosti.
—	Močno se je pobila 36-letna služkinja Marija Bertok. Ko je čistila strop je stopila na stolico, da bi z metlo odstranila pajčevino^ pa je pri tem zgubila ravnotežje in si zlomila nogo. V ^bolnišnici je morala ostati 3 tedne.
—	Kakor poročajo tržaški listi, še vedno traja zaskrbljenost glede avstrijskega prometa. Nemčija je sicer dovolila, da Trst prevzame oziroma obdrži naprej tretjino avstrijskega prometa, toda kljub temu se boje, da ne bi tržaška luka zgubila zaradi konkurence nemških- luk 800,000 ton avstrijske trgovine.
—	Kakor je znano, je vlada omejila uporabo železa pri gradnji stavb in je določila, da se mora mesto železa uporabljati, kjer le mogoče, kamen. Sedaj pa je izšla naredba, da morajo gradbeniki uporabljati kararski marmor in sicer 5 odstotkov celokupnega iznosa gradbenih stroškov pri zasebnih hišah in 10 odseotkov pri javnih zgradbah. To favoriziranje kararskega marmorja je občutno zadelo posebno kamnolome v naših krajih (Nabre-žina itd.), ki imajo obilico dobrega apnenca, kakor tudi marmorja. Cuje se, da bo odšla delegacija naravnost v Rim, kjer se bo pritožila pri vladi.
marsikje drugje, ne samo do- prednjačili po kulturi, inteli-ma, ampak nazadnje se člove- grnci in davčni moči ter da so
Vse velesile in vse druge dežele so za mir, toda so ob enem pripravljene na vojno kot da bo vsak čas izbruhnila. In v takem razpoloženju mora izbruhniti.
ku zazdi še najlepše doma in zadeva, čarli je bil tako vesel menda bo tudi pri meni tako. •uspeha, da je delal njegov o-braz resno konkurenco soncu. Tone Garden pri tem ni zao-
bili edino oni avtohtono prebivalstvo, dočim so bili vsi drugi importirani ob različnih do-
Pretekli teden so tukajšnji J	■■
rojaki pokazali precej zanima- bah, da izpolnijo vrzeli, ki so I. MM	nja za spopad med črncem Joe nastale zaradi vojne, k-uge in
stajal, pa tudi "ostali točaji kot Louisom in Nemcem Schmellin- lakote. Ne bomo tukaj sodili o Aleš, Olip, Pogorelčeva Ančka, gom, ki se je končal tako kla- j zgodovinski utemeljenosti teh Trirpinova Kristina in drugi ni- vrno za slednjega. Kolikor jaz trditev in tudi ne o pristnosti I samo prepozno.
Avstrijski naciji niso zadovoljni
V Berlinu se nahaja deputa-cija 21 avstrijskih nacijev, ki so se prišli pritožiti, ker mislijo, da nemški naciji niso tako pravičnim napram njim, kakor so obetali. V Berlinu pa jih pošiljajo od ministrstva do mani-
Srtev nacijskega terorja
Pred dvema tednoma so naciji aretirali berlinskega zdravnika, 2ida dr.'Maxa Leopolda. Prijeli so ga pod pretvezo, da je bil zapleten v neko aborta-cijsko afero pred petnajstimi leti. Moža, ki je bil star 63 let, so poslali na delo v kamnolom koncentracijskega taborišča v Buchenwaldu. En teden pozneje so dobili njegovi sorodniki sporočilo, naj pridejo tja po njegov pepel. Kako in za-
strstva, povsod pa jih odpravljajo s praznimi besedami. Se kaj je dr. I^eopold umrl, sporo-bodo že naučili, kaj se pravi, čilo ni <povedalo. To jih ne sme
če se ovca brati t volkom — zanimati, če hočejo ostati
zdravi...
OBOI
I0E30C
oaoi
jj JOACHIM BARCKHAUSEN—IVANVUK:
DŽINGIS KHAN
o Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem o	stoletju v Aziji
Ur—	—ao«^
ioaor
U
o
n
o
lOEJOl
ioaoi
0 dogodkih .strašne svetovne vojne v Aziji, ko so se pojavili v 13. stoletju Mongoli s svojim vojskovodjo in cesarjem, ki se je imenoval "Gospodar sveta", Džingis khan, kar pomeni "Najmočnejši izmed khanov, khan nad khani", ima zgodovina zelo malo zapiskov. Prav tako tudi o dogodkih, ko je sto let pozneje veliki emir Timur-Tamerlan spet na novo ustanovil mongolsko državo. Samo nekaj epizod o vdoru Mongolov v Evropo, o viharju jezdecev, ki se je razbesnel nekje v daljnih stepah Vzhoda, drvel preko Rusije in Poljske, zdrobil v besnem zaletu obupni napor nemške konjiče, prodrl s svojimi oddelki celo do Dunaja, razsajal po Sloveniji in segel celo do Dalmacije — nato pa nenadoma, kakor apokaliptični jezdeci, pljusknil nazaj v Azijo, je zapisanih v zgodovini Evrope. Evropa je samo podzavestno čutila nevarnost, ki ji je pretila. Ime Džingis khana, na čigar migljaj so se rušile cele države, pustošile rajske pokrajine in umiralo na milijone ljudi, čigar povelje je poslušal ves tedanji svet velike Azije in trepetal pred njim, je slišala Evropa le kakor nekakšen daljni šepet in šum.
*
Bilo je nekako pred sedemsto petdesetimi leti. Tam v puščavi Gobi je čepel pred šotorom poglavarja nekega mongolskega plemena majhen deček. Ime mu je bilo Temudžin. Bil je majhne rasti, njegovo telo je. bilo Čudovito belo, kar ga je nekako dvigalo iznad rumenokožnih sotovarišev. Lase je imel nenavadno rjavordeče, oči pa zelenorjave. Drugače je bil pač kakor vsi dečki mongolskega plemena. Imel je še neko neverjetno svojstvo, ki pa v tej neizmerni puščavi ni moglo priti do vidne veljave. Oče njegov je namreč bil poglavar pastirskega plemena, ki je tu šotorilo.
In mnogq je takih neznatnih pastirskih plemen v brezmejni puščavi Gobi. Kdo bi jih preštel! Mongolija je velika. Velika ali siromašna. Kakor nekakšen pekel je puščava Gobi. In ta siromašnost, ta pekel dela svoje prebivalce trde, žilave, surove in neusmiljene. Vreme je strašno. Pozimi je mraza do 30 stopinj Celzija pod ničlo, poleti pa je vročina do 30 stopinj nad ničlo. Mongolski otrok že od svojega prvega dne doživlja vse kar daje puščava Gobi svojim prebivalcem. Strašno suSo, mogočne nevihte, peščene orkane. Izživlja kako se dnevi v puščavskem viharju spreminjajo v noči, spoznava žejo v vseh njenih strahotah, preživlja strašno zimo, ko divjajo divji snežni zameti takorekoč nepretrgano in režejo ljudem obraze in roke kakor z britvijo. Ti nepopisni snežni viharji spravijo najbolj potrpežljive pastirje-nomade in njihove konje v besnost.
In tako podnebje vzgaja svoje prebivalce v ravnotako divje in strašne ljudi.
Fantka Temudžina čaka običajna usoda. Usoda njegovih očetov, dedov in pradedov. Prastari mongolski pregovor pravi: "V šotoru rojen, na konju ubit."
Kakšni so ti šotori? Navaden, šesteroko-ten šotor iz volnenega platna je podprt z lesenimi palicami. Tako se ga lahko kar v tre-notku ipodere in pospravi, če treba na pot. To, kar je v šotoru, je siromaštvo: Dvoje, troje klopi, pokritih s kožo, nekak zaboj za žensko obleko, nekaj kuhinjske posode in nekoliko hišnih bogov.
Najdragocenejše kar imajo, je živina. Že majhen fante poje pesmi, opevajočih življenje nomadov-pastirjev, pasočih živino. Te-mudžinu in njegovim sovrstnikom je zaupana čreda konj. To se pravi, naloga, ki presega vse njihove moči. Ti otroci so morali skrbeti, da poiščejo nove pašnike. Morali so skrbeti, da zopet polove pobegle konje. Morali so skrbeti, da opazijo, če se kje tam na obzorju kaj ne pojavlja, kar bi bilo nevarno. Takoj morajo sporočiti. Kajti vedno se lahko pojavi kak sovražnik, da pobere konje.
Temudžin in vsak njegov sovrstnik je takorekoč že kot dojenček doma na konjskem hrbtu, v sedlu. Zato so tudi Temudžinove rujavozelene oči ostre, njegova ušesa slišijo vsak dih in vsi njegovi čuti so silno zaostreni.
Zdaj je sedel pri šotoru svojega očeta s *vojimi tovariši in z napetimi očmi opazoval živali, ki so se mirno »pasle. Ali ni se zavedal,
da bi gledal živali. Vse druge slike so živele pred njegovimi očmi. Orožje, ki visi na stenah očetovega šotora, sablje, kratke turške, skrivljene, tul iz slonove kotiti, okrogli ščiti iz strojene kože in z loščilom pološčem, kot železo trdi, dolga kopja in puščice, so bile slike, ki so mu bile pred očmi.
Že od rojstva živi kakor vai njegovi sovrstniki trezno in trdo življenje odraslega bo-jevnika-pastirja. Tu in tam je opazil odrasli, da je v tem fantu čudovita telesna moč in nenavadno oster, bister duh. Med svojimi sovrstniki je bil že vodja rokoborb. Njegov brat Kasar pa vodja lokostrelcev.
Otroci so oblečeni kakor odrasli. Kože na nagem telesu, po ukazu letnega časa. Z dlako odznotraj, ali z dlako od zunaj, če ima kdo tako nečloveško srečo, da ima dva kožuha, obleče pozimi kar oba.
Vsak ud plemena in vsako pleme živi v Mongoliji v sedlu. Nikdo ne hodi peš. Konji so neznatni, majhni in na pogled mršavi. Kdor jih ne pozna, bi mislil, da niso za nobeno rabo. Ali to so dragoceni konji, žilavi, urni in premorejo vse napore.
Če bi tem pastirjem rekel kdo, da so usmiljenja vredni ljudje, ker žive tako bednd in naporno, bi ga gledali začudeno. Bedni? Tako živi oče, je živel ded in praded, tako žive vsi. Kako pa se naj še lahko drugače živi? Kaj je zahtevati pod tem nepreglednim nebom,/v neprestanih borbah z neštetimi sovražniki?
Temudžin je bil v starosti 13 let že mož. Vsi fantje njegove starosti so bili že možje. Ali drugi njegovi sovrstniki tega ne znajo pokazati, on, Temudžin, pa zna. Njegov oče je poglavar plemena. Umrl je. Najbrže zastrupljen pri obisku sosednjega plemena.
Pravomočni naslednik poglavarja je trinajstletni Temudžin. Ali to ni po volji moškim v plemenu. Fantič jih ne bo komandiral. In nekega dne je mati Temudžinova opazila, da je večina šotorov podrtih. In mati, nekoč divja, lepa deklica, ki jo je ugrabil njen mož, oče Temudžinov, ve, kaj ji je storiti.
Mrmrajoči, jezni, preklinjajoči so odjezdili moški z vsem svojim imetjem nekam v puščavo. Pod poveljstvom fantovim niso marali biti. Sklenili so, da se priključijo kakšnemu drugemu plemenu. S seboj so vzeli svoje črede in tudi nekaj od čred Temudžinovih.
Bili so že nekaj ur na potovanju, kar jih dohiti neki osamljen jezdec.
Bila je Temudžinova mati.
Tu, v širni, svobodni stepi, pod nebom in v pesku, je planila kakor vrag med begunce. Junaška ženska je sedela na konju umrlega poglavarja kakor boginja. V rokah ji je vihrala zastavica z devetimi konjskimi repovi. Govorila je vroče in prepričevalno. Pretila je, jokala in govorila, govorila. Spominjala jih je mrtvega poglavarja, omenjala njegove junaške podvige. Obsipavala jih je s kletvami stepe ... • Temudžin pa jč med tem bil v svojem šotoru. Sedel je in strmel tja v obzorje, tja, kje je izginila njegova mati. Ve, kaj se je zg dilo. Ostalo je v taborišču le nekaj šotorov, drugače pa je vse taborišče kakor mrtvo, zapuščeno in razrušeno.
Stisnjenih ustnic in z blestečimi se očmi je . Temudžin vstal. Stopil je v šotor svojega očeta, ki je zdaj njegov šotor. Videl je, da se vračajo begunci. Mati mu jih je pripeljala.
Ponosen je bil Temudžin. Ostal je glavar plemena.
*
Zadnje čase se je mladi poglavar spremenil. Videli so to in čutili vsi. Njegova bela koža je postala še bolj svetla, rdeči lasje, ki jih je nosil v dveh kitah, so postali še bol) rdeči. Njegove oči pa so dobile izraz, ki je bil celo možem všeč. Govorili so, da je v tem njihovem mladem poglavarju nekaj posebnega, da je v njem mnogo naravne žlahtnobe in plemenitosti.
Vendar vsega hudega navajeni ljudje še niso bili zadovoljni. Tu, v tem kraju, v tej puščavi, v teh neusmiljenih življenskih pogojih ni dovolj, da se nekdo pokaže s svojim umom in razumom, kako zna pogledati in stopiti in držati svoje telo, ampak mora pred vsem pokazati, kako gleda smrti v obraz.
(Dalje prihodnjič. )
BODERNA VOJNA POSAST

POZDRAV BRATSKI ČEHOSLOVAŠKI SOCIALNI DEMOKRACIJI
Ob priliki letošnje vojaška parad« v New Yorku j« drdral po Pati aveniji tudi težki armadni oklopni tank, ki ga vidita na sliki. Parada sa ja vršila ob priliki 21. oblatnica vstopa Združenih driav v svetovno vojno in udolaiilo sa ja ja okrog 25 Him! mož. vojakov in dlanov veteranskih orga-nisacij.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Willard, W»*. Iz te farmar-ske naselbine se je zadnje čase parkrat oglasil naš stari zna-
Čitateljem Proletarca priporočamo njihove trgovini.
Pro&li teden smo imeli obisk
nec Mike Krultz. Poslal je nov- j iz Aliquippe, Pa. Obiskal nas ce za Majske Glase, zraven paije sodrug Andrew Antončič s
U CIII1
°'A2Am
^ je zy
Društvom in Klubom
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v

PROLETAltCU
99
priložil še 7 naročnin na Proletarca. Mikeja kaj pogostoma vidimo v naših kolonah.
Newburgh, O. To je okraj v Clevelandu, kateremu pravijo tudi na "Jutrovem". Zakaj je dobilo to ime, nam ni znano. Znano pa nam je, da se tam nahaja Jože Lever, katerega ime tudi pogostoma vidimo v tej koloni. Pred par dnevi je poslal dve naročnini in 50c listu v podporo, ki jih je zbral med somišljeniki.
Cleveland, O. Zadnji teden je bila izkazana rubrika "A-gitatorji na delu". Iz nje bi bilo lahko razvideti, da sta bila upravnik in naša nova zastopnica Jennie Dagarin v tekmi. Pa ni bilo nič hudega, le bolj pridna sta bila kot običajno, pa bi rada videla kaj podobnega med našimi zastopniki tudi po drugih naselbinah. Včasih smo takole tekmovali z "večnim popotnikom", glih tako samo za špas. Sada ga nema više, pravi, da je preobložen z delom, ker mora služiti "cesarju" in še komu drugemu. Morda se sčasoma spet vrne v aktivne vrste Proletarčevih agitatorjev. Da se ta odstavek preveč ne zavleče, moramo povedati, da je Jennie poslala zadnji teden naročnin. Da pa ne bo sama £ena iz ""metropole", se Zglasil tudi John Božič, ki je poslal 8 naročnin. John je bil pred leti zelo agilen in uspešen agitator. Dobrega pomočnika pri tem delu je imel tudi v Lovvrencu Selaku, ki se zdaj nahaja v Star Cityju, W. Va., ter je še zmerom aktiven agitator Proletarca in član JSZ.
Milwaukee, Wis. Leonard Alpner je zadnji teden poslal obračun za prodane Majske Glase, zraven je pa priložil tudi dve naročnini ter $17.97 listu v podporo kot del prebitka prvomajske proslave kluba št. 37 JSZ. Iskrena hvala sodru-gom kluba št. 37.
Chicago, 111. Eddy Leben, ki je aktiven »pevec naše "Save", je študiral, kaj naj pošlje očetu za takozvani "fathers day", pa se je spomnil da je bil oče včasih naročnik Proletarca, katerega pa je moral vsled slabih razmer ustaviti, pa mu je spet naročil list, ker ve, da mu bo s tem najbolj ustregel. Naročil ga mu je za celo leto. Pomemben in posnemanja vreden dar za take prilike.
Naročnin so v Chicagu do bili* Chas. Pogorelec 11 in Fr. Alesh 2.
Piknik v korist Proletarca, ki ga je pred par tedni priredil klub št. 1 JSZ. je bil uspešen v vseh ozirih, udeležba je bila večja kot kdaj »prej na podobnih piknikih, zato gre hvala vsem. ki so delali, prej in na pikniku, kakor tudi onim trgovcem in obrtnikom, ki so prispevali razne dobitke za tombolo itd. Njih imena so bila | priobčena v listu zadnji teden. |
soprogo ter hčerjo in zetom M. Zakrajšekom. Ob tej priliki se je Andrej spomnil tudi tiskovnega fonda, v katerega je prispeval $1.00. Hvala!
Forest City, P«. Anthony Drasler je poslal 2 naročnini.
Sheboygan, Wis. Frank Stih je še vedno na delu za Proletarca. Zadnji teden je poslal 3 naročnine in pisal po novi imenik naročnikov, kar smo mu se-vede drage volje ustregli. Pravi, da hoče videti vse one, ki imajo potečeno naročnino.
Lorain, O. Mary Keržič je obnovila naročnino za celo leto in zraven prispevala $1.00 tiskovnemu fondu. Iskrena hvala!
Gowanda, N. Y. John Mate-kovich je zadnii teden poslal novce za prodane Majske Glase ter 7 naročnin na Proletarca. Pravi, da imajo trd 'boj s tamošnjo strojarno, ki hoče na vsak način ubiti unijo, v kateri so organizirani njeni delavci. •Pri tem ji pomagajo tudi nekateri delavci, ki se ne morejo vzdržati, da ne bi lizali peta bosov s tem, da hočejo zdaj ustanoviti kompanijsko unijo. Pri tem nečednem poslu ima kompanija na svoji strani odvetnike, trgovsko zbornico in Ameriško legijo, ki je baje odpovedala uniji zborovalne prostore. Večina delavcev se do* bro drži. Priporočamo jim vztrajnost, kajti le na ta način vam bo mogoče poraziti nakane vaših izkoriščevalcev in njih podrepnikov, katere je dobro, da si jih zapomnite, kajti boj ne bo trajal za vedno. Baje je tudi nekaj naših rojakov in članov SNPJ, ki se je prodalo družbi' za judeževe groiše. Sram jih bilo!
Ob priliki 60-letnice češke socialne demokracije je mariborska "Delavska Politika" z dne 4. junija priobčila sledeči pozdravni članek:
Binkoštne praznike slavi čehoslovaška socialna demokracija 60-letnico ustanovitve svoje eminentno važne politične stranke. Važne za čehoslovaško in za svetovni proletari-jat, katere aktivnost in realnost lahko služi vsemu prole-tarijatu in kulturnemu napredku sploh.
čehoslovaška je otok kulture in demokracije v srednji Evropi. Eminentna je zasluga bratske čehoslovaške socialne demokracije, da je ohranila čehoslovaška republika svobodo in demokracijo in da je v stanju z uspehom se upirati nevarnemu razkroju tudi ob najbolj trdi preizkušnji. Sad je to šestdesetletnega kulturnega in političnega dela, realnega dela, konstruktivnosti in in prevzema velike odgovornosti, ki jo stranka prevzema za svoje delo nad narodom in v vladi.
Z aktivnim delovanjem je stranka priborila delavstvu mnogo mnogo socialnih pravic na eni strani, na drugi strani pa je znala ščititi te pravice rn politično enakopravnost delavstva ipred reakcijo, ki danes po vsem svetu grozi delavskemu razredu.
Razmah čehoslovaške stranke se je jako poživil po sprejetju brnskega narodnostnega programa 1903, ko se je bivša avstrijska socialna demokracija organizirala po narodnostih. Strankin kongres je uvidel, da pomeni individualizacija delavskega političnega gibanja po narodnostih le korist splošnemu razrednemu gfbanju.
Tudi čehoslovaška socialno-demokratična stranka je imela trde boje in težko delo. V njenih vrstah pa smo videli odlične delavce. Sam pokojni predsednik republike dr. Masaryk je bil soustanovitelj glasila stranke "Pravo lidu". In mnogo, mnogo drugih inteligentov
in delavcev je z idealno ljubeznijo žrtvovalo svoje življenje za razvoj in ideale stranke, kakor še danes.
Marsikdo se je čudil taktiki čehoslovaških sodrugov. Kakor pa uspehi stranke kažejo, je stranka na pravi poti, ker je vedno ofenzivna v izvojevanju delavske enakopravnosti in v obrambi izvojevanih pravic. Stranka je aktivna in sprejema odgovornost za svojo politiko in svoja dejanja pred sodrugi cele države. To je njena sila.
Veliki Masaryk je bil učitelj nepokvarjene demokracije, socialne čutnosti in humanosti. Tudi socialni demokrati so v minulih letih razvijali in razvijajo še danes z neugnano marljivostjo princip demokracije. Naravnost čuditi se moramo tudi veličini čehoslovaških »političnih, kulturnih, strokovnih, športnih, gospodarskih organizacij in ogromnemu knjižnemu in časopisnemu tisku, ki je v državi največja sila in voditelj javnega mnenja. To se izraža zlasti v tem, da je na čehoslovaškem 95 odstotkov prebivalstva prepojenega z demokratično, socialno m napredno miselnostjo. V mnogočem torej preveva tudi meščanske stranke idealna Masarykova demokracija in socialnost.
Splošna psihoza na čehoslovaškem je gotovo v največji meri sad resnega dela naše bratske čehoslovaške socialne demokracije.
S ponosom, dragi sodrugi, zremo na vaše neumorno delo in uspehe v »prid proletarijatu. Smatramo Vas za apostole realnega boja za socialne pravice in politično svobodo delavstva na ogroženem otoku v srednji Evropi, s katerega naj zašije zlato solnce svobode po vsej Evropi in po vsem svetu.
Sprejmite naše pozdrave ob svojem jubileju, ki je obenem naš jubilej, z zavestjo, da ga slavimo z Vami tudi mi, ter da se hočemo z Vami bojevati za demokracijo in svobodo kul-j turnega človeka.
Družnost!
KONCENTRACIJA DEMOKRACIJE
V laseh s Hearstom
Zadnje čase sta si prišla v navzkrižje William Randol»ph Hearst, milijonar in lastnik dolge rajde žoltih časopisov, in popularni člankar Walter Win-chell, čigar dnevno kolono prinašajo Hearstovi in drugi časopisi, ki imajo skupaj nad 20 milijonov čitateljev. Hearstovo Časopisje se skuša prikupiti italijanskim in nemškim čita-teljem s tem, da simpatično piše o Mussoliniju in Hitlerju (Hearst oba diktatorja zelo čd-sla). VVinchell, ki je po rodu Žid, mrzi nacijsko kugo in si nacije često krepko privoščtf. Tako jim je na pr. dal priimek "ratzis", ki ga je skoval iz besede "rat" (podgana). Ker ni več VVinchell odvisen od llear-sta, ga slednji najbrž ne bo mogel ugnati v kozji rog. Hearst je znan kot najbolj nazadnjaški časopisni magnat v Ameriki in delavske in liberalne organizacije so z bojkoti zatrle že več njegovh časopsov.
Kadar naročate knjige, po-služite te Proletarceve knjigarne.
V	Jugoslaviji je danes demokratičen živelj najbolj napreden in najbolj nacionalen. V pravi demokraciji edino lahko pridejo do veljave razna naziranja in ideologije. Tudi one, ki s saniranjem razmer ali napredkom bistveno nimajo nič opraviti in so prej podobna športni, kakor resni politiki.
Napredek, nacionalni napredek, kakor to svojo misel ne-kari imenujejo, ni v posamez-; nih fiksnih (namišljenih) idejah in raznih podobnih pojavih, ampak v demokraciji, ki vse te stvari razčisti, izkristalizira in dovede do naravnega rezultata, ki ga imenujemo razvoj ali napredek.
V	demokraciji se vrši razčiščevanje med realnimi problemi in plevami, to je, med resnimi postranskimi pojavi, ki demokracijo ovirajo ali celo zadržujejo pri delu za napredek.
Povdarjanje "nacionalnega" napredka je pri nas popolnoma nepotrebno, ker smo itak v tem zmislu enotna država, kateri danes nihče ne oporeka. Za takimi izrazi se pa pogostoma skriva druga namera, ki se z demokracijo ne vjema. Tudi mnoge druge inicijative glede zedinjenja demokratičnih sil so prav zaraditega prepovršne, v kolikor se ne naslonijo na temelj, izključno za demokracijo samo, ampak hočejo reševati notranjepolitične probleme po starih, za današnjo dobo obrabljenih geslih.
Taka pristranska gesla, ki ne označujejo po svojem bistvu sporazuma v demokraciji, ker je današnja doba doba socialnih bojev in sporazumov, ne morejo nikdar vesti 'do združenja naprednih sil. Današnja doba zahteva sodelovanje. Koristno sodelovanje je »pa istotako mogoče le v pravi, to je, nesebični demokraciji.
Marsikdo ne ve, kaj je demokracija. Navadno misliio ljudje, da je demokracija večinsko odločevanje. To pa ni
resnica, če večina terorizira manjšino, je prav tako diktatura, kakor če posamezni absolutist ali režim vlada brez naroda. Prava demokracija je medsebojno lojalno pretehta-nje vseh vprašanj in njih odobritev v taki obliki, da je čim pravičnejša celoti kot socialni družbi. To je tudi edino pravi napredek.
Združenje demokratičnih sil je zaraditega mogoče le na tem principu demokracije. Le ta princip je konstruktiven in ker je konstruktiven že princip sam, ga mora tudi (v naši državi) vsa opozicija predvsem osvojiti, če hoče koristiti napredku in sicer brez drugih priveskov.
Socialisti Jugoslavije smo odločno tega mnenja, če ga ponovno povdarimo, storimo ljudje, da je demokracija večinsko odločevanje. To pa nI resnica, če večina terorizira to zaraditega, ker vemo, da drugega izhoda ni in želimo, da postane opozicija v vseh svojih delih konstruktivna (gradeča). Tako konstruktivno akcijo bomo zagovarjali in hočemo podpirati tudi socialisti, ker smo za napredek, ki je odvisen absolutno od demokratičnega sporazuma.
Kdo »pa naj bo še nasprotnik takega sporazuma?
("Delavska Politika.")
Spet razporoka
Znana dedinja Woolwortho-vih milijonov Barbara Hutton, po svojem sedanjem možu grofica Haugwitz Reventlow, toži za razporoko na Danskem, kjer je njen mož doma. Barbara se trudi, da po svetu zapravi čim več denarja, ki so ga prigarali slabo plačani uslužbenci Woolworthovih "5 in 10" trgovin. Pred nedavnim se je odpovedala ameriškemu državljanstvu, da se izogne davkom, zdaj pa bi rada, da bi ji zvezne oblasti vrnile ameriško državljanstvo.
KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
t
KOMENTARJI
Urednik -Napredka" verja- ie pozabil zgodbe o volku v me, da nova srajca spremeni ovčjem kožuhu ali o zapeljivki človeka in da je tako tudi mo-]v halji spokornice ...
skovska f,nova linija" spreobrnila vse komuniste, da so tako rekoč čez noč postali nekaj, kar ie nikdar niso bili: razsodni in iskreni in demokratični delavski politiki... To vero izzveneva njegov uredniški članek z dne 22. t. m. Ta članek pa drugače ni napačen in pistc je v njem med drugim tudi pošteno priznal, da je a-meriško socialistično gibanje rodilo marsikaj dobrega na polju ekonomsko-socialnih reform, ki bi jih inače najbrže ne bilo, čeprav tega ni doseglo direktno, temveč posredno, s svojim ideološkim vplivanjem na ameriško politiko. Tudi njegova vera "v zdrav razum in demokratično zavest slovenskega delavca v Ameriki" je dobra, saj ju je naš delavec že neka-terikrat demonstriral, ko je pokazal hrbet -prerokom" v različnih plaščih, ki so ga skušali zavrteti po svoje in v svojo korist ... Res je, da ga časih trenutno nekoliko zmešajo, da koleba, kakor bi ne vedel, kaj mu je storiti, toda nazadnje vselej prevladata zdrav razum in demokratična zavest . ..
Iskrena želja vsakega razumnega socialista je, da bi delavstvo nastopalo složno tako rilo v strokovnem kot političnem delavcev, gibanju, kajti le z združenimi močmi se lahko osvobodi, razcepljeno ne more nikamor. Toda pošten socialist tudi želi, da I los Obreros progresivos Slove
daljnega medikalne Jta materi-ju'a. Za sliko pri Bukovnik Studio se je plačalo $2, ki je pri ceni popustil en dolar. Slika je v velikosti 8x10. Na rokah ostaja sedaj še $19.04, iste so bo odposlalo na prej omenjeno organizacijo, oziroma se bo porabilo še par dolarjev za klišej, tako da se sliko ponatisne v časopisih.
Ambulanca nosi napis: "I)a-ameriskih progresivnih Zbrano po cleve-landski fed. SNPJ. Cankarjevi četi v boju za svobodo v Španiji." V španščini: "Dado por
bi delavstvo vodilo pošteno, načelno DELAVSKO politiko. In flirtanje na vse strani, celo z
ne de los Estidos Unidos. Por medio de Cleveland Fed. SNPJ a la Batallion Cankar, pelean-
najzagrizenejšo reakcijo, ni do por la Hbertad en Espana."
taka politika. Zato socialisti ne moremo verjeti v "novo linijo", dekretirano iz Moskve. Socialisti ne verjamemo v jezuitsko geslo: MNamen pose več u je sredstva!"
S tem je podano, koliko je bilo prispevanega in porabljenega za ambulanco. K temu je
Novi milijon delavcev v Mednarodni
strokovni zvezi
Na seji izvršnega odbora Mednarodne strokovne zveze, ki se je vršila od 17. do 21. maja letos v Oslu, je bilo zastopanih 26 evropskih in preko-morskih vrhovnih central, s skoro 20 milijoni članov, ki predstavljajo velikansko orga-nizatorično moč, kakršno so lahko zaznamovale le nekaj let po končani svetovni vojni. Sredi 1. 1937. je bilo organiziranih v svobodnih strokovnih organizacijah 19,425,568 članov, torej še ni presegalo članstva iz 1. 1919. do 1921. Ako pa primerjamo povojna leta s sedanjimi razmerami, je razumljivo, da je sedaj izkazana
tiskarna lista Enakopravnost	■»^ organizacij, pri-
ključenih MSZ mnogo večjega
pomena, kakor pa takrat, ko
pripomogla, da je darovala tiskovine, katere se je rabilo za pošiljanje na društva.
O prispevkih in druga poročila so poročali listi Enakopravnost, Prosveta, Proletarec in Naprej. Zatorej bodi najlepša hvala vsem, ki ste pripomogli na en ali drugi način, da se je ta dar odposlal bojevnikom za
Druga je pa s čudežno moč- \ strijskih jo novih srajc ali "linij" .. . Urednik "Napredka" ima vso pravico verjeti v take stvari in pisati o njih, če se mu zdi, kakor imamo mi drugi enako pravico, da se ne strinjamo z
Avstrijski kardinal Innitzer. ki je napravil ob priliki nacij-skega vdora v Avstrijo tako lep poklon Hitlerju, se zdaj že nemara praska za ušesi, ko vidi, da zrnje njegovega poklo-
na ni,padlo na rodovitna tla .. . | demokracijo'v'Španiji'. Kajti kardinal gotovo ni dal svojega blagoslova Hitlerju zato, da bi preganjal avstrijsko katoliško duhovščino, a Hitler počne zdaj ravno to: minuli teden so naciji aretirali 62 av-| katoliških duhovni
A. Preže!j, tajnik odbora.
Piknik lovskega kluba
Johnatown,
piknikov je v
Pa. — Sezona polnem teku.
kov ter jih, razen dveh, obdol- Vsak U< ki Primemo v ro-žili "nemoralnih dejanj"; po|kp' val)i ™ piknike m ialeU.
že znani nacijski taktiki, da se In tako se ie tudl naA klub od' s takimi obdolžitvami najlažje ločl1« Prirediti piknik in sicer potegne vernike ... Človek si na Praznik neodvisnosti, dne
so štele organizacije 22 do 23 milijonov članov in je prav za prav vse drlo v organizacije. To dejstvo je s tem presenet-ljiveje, ako pomislimo, da je MSZ izgubila v letih težkega boja, odkar sri je fašizem podredil države, kakor so: Nemčija, Avstrija in Italija. Strokovne organizacije so imele 1921 samo v teh deželah več kot 10 in pol milijona članov, i Ko je bila svoboda organizaca-je v teh deželah odpravljena in strokovne organizacije razbite, je MSZ izgubila skupno nad pet in pol milijona članov!
Danes niso le te težke izgube izravnane, nas»protno, strokovni pokret v posameznih de-
ne more kaj, da ne bi bil ra-njim. človeku, ki pozna zgodo-j doveden, s kakšnimi mislimi se vino ameriškega povojnega de- zdaj ti duhovniki spominjajo lavskega gibanja, se je pač te- svojega "diplomatičnega" kar-žko strinjati s tem, zlasti, če niidinala? .. .
Uspešen piknik kluba št. 27 JSZ in zbora "Zarja"
Poročilo o ambulanci
Cleveland, O. — Po dolgem času od kar se je začelo pri elevelandski federaciji SNPJ z najbylj*e strelce. Torej, ne po-
4. julija popoldne. Vršil se bo na prijaznem hribčku na Bon Airu. Vabimo občinstvo iz o-, kolice Johnstowna in tudi sportsmane iz Krayna, še posebej pa Andrew Vidricha, ki je v Proletarcu pred nedavnim tako pohvalil kraynske športnike. Mi bi radi videli, koliko ilovnatih "ptičev" bo on zadel. Oddane bodo tri nagrade za
želah se je začel razvijati in se povzpel izredno visoko tam, kjer se dolga leta sploh ni mogel uveljaviti. Današnje naraščanje števila organiziranega delavstva je predvsem posledica pametnega ukrepa MSZ in njene uspešne politike, ki si j4 postavila za princip: združitev vseh internacionalnih strokovnih pokretov. Sadovi dolgoletnega truda dozorevajo i-n je pričakovati, da se bodo v doglednem času priključile MSZ vrhovne centrale, ki ji &e niso priključene, predvsem prekomorske.
V poročila tajništva MSZ je med drugim povedano tudi to4e: Od še ne priključenih vrhovnih central raznih držav k MSZ so se po londonskem kongresu 1986, kjer sta se priključili Norvežka in Meksiko, priključile na seji MSZ v Varšavi tudi amerikanske strokovne organizacije, ki štejejo nad 3 milijone članov. Dočim je štela MSiZ koncem 1. 1936 okoli 13 milijonov, ima MSZ koncem 1. 1937. okoli 19 in pol milijona Članov. Ta izredno pomemben porast članstva MSZ je posledica sploŽnega porast-ka strokovnih organizacij v vseh drŽavah.
Ta številčna primerjava pove, da je štela 1. 1929. MSZ vsega skupaj okoli 13,730,326 Članov, od katerih jih je odpadlo 6.1 milijona »amo na Nemčijo in Avstrijo. Ob koncu leta
1937. pa ima napram 7.6 milijona članov (brez Nemčije in Avstrije), kolikor jih je štela MSZ v času največje konjunkture 1. 1929 — 16 milijonov organiziranih delavcev (ne všte-vši članstva novo prikj j učenih central). Torej je res, da so zapadne strokovne organizacije v vseh državah silno porasle.
Schmelingov poraz -udarec za Hitlerja
Hitlerjeva teorija o "superi-ornosti čistih Arijcev" je ponovno eksplodirala preteklo sredo zvečer, ko je težka pest ameriškega črnca Joe Louisa položila k večnemu počitku pr-vaške ambicije Hitlerjevega ljubljenca Maksa Schmelinga, kateremu je nacijski diktator tik pred spopadom poslal brzojavko z vsebino: "Bodočemu
RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J- S. Z.
ZA MESEC JULIJ 1937.
Driava ia
meito
<u C "O
'V
a *
Ci
S
S s
s ^
i J3
£ a
s 1
l
S-s
( 5
"J
a
o
a c
•Ji 5
TJ §
v. * N
e w
ILLINOIS:
Springfield Chicago št. 1
dan dež, smo se upravičeno bali, da nam bo vreme pokazilo zabavo v prosti naravi. Pripravili smo se tudi na to in oglaševali: V slučaju slabega vremena se zabava vrši v SND. Ampak, kot izgleda že zadnjih nekaj let, smo dobro zapisani •pri vremenskih bogovih in pri naši Naravi dobro upoštevani, ker nam socialistom naklonita lepo vreme. Zaradi zelo slabih delavskih razmer smo bili tudi nekoliko v strahu glede udeležbe. Ampak ob treh popoldne se je naš strah popolnoma razpršil. Že takrat je bilo ljudi več kot smo jih pričakovali in karavane avtomobilov so še zmirom prihajale. Ker se je v bližnji okolici vršilo več piknikov drugih organizacij, so ljudje, ki so posetili tudi druge,, pravili, da je bila največja udeležba na našem. Ko se je ob petih pričelo s pevskim in govorniškim programom, so rekli tisti, ki se razumejo na štetje ljudi, da .ie bilo navzočih nad tisoč ljudi.
Socialistični klub št. 27 in pevski zbor "'Zarja" se vsem posetnikom iskreno zahvaljujeta, ker so se našemu vabilu tako številno odzvali. Za drugič se že sedaj priporočamo. Kot se je nam povedalo, ste bili z zabavo in programom vsi zadovoljni. Zahvaljujemo t se vsem delavcem, ' ker ste se trudili, da bi po svoji možnosti vsem dobro postregli. Sodru-žna zahvala pa gre sodrugu Etbin Kristanu, uredniku Cankarjevega Glasnika, za krasen govor. Sodrug Kristan: Upamo, da so vaše besede padle na rodovitna tla in da bosta klub in "Zarja" v doglednem času številčno močnejša, ker moralne opore ste dali vi in ostali u-deleženci več kot sta jo pričakovala.
še enkrat iskrena hvala vsem in na zopetno svidenje na prihodnji prireditvi.
Odbor klubu in "Zarja".
Louis Skedel, tajnik.
O streljanju
,ukt»i?an INIHANA:
Clinton
KANSAS:
Arma
V nedeljo, 19. junija, se je
vršil letni piknik soc. kluba it. .	___________ . ______
27 in njenega odseka zbora akclJ° za nabavo »mbulance za5ite priti na piknik lovskega la Salle
"Zarje" na Pintarjevi farmi slovenskim prostovoljcem v kluba _ i ;«	tainik VVaukesr«
Ker je bilo vreme pred pikni- Cankarjevi četi, je končno us-kom zelo muhasto, skoro vsak Pel°-
Ambulanca je bila prod kratkim razstavljena na ogledi Krayn, Pa. — Obljuba dela MICHIOAN: pred SDD na VVaterloo Rd. in Holg. in kdor je naredil dolg, pred SND na St. Clair Ave., ga mora plačati. Tako je tudi odkoder se jo je odpeljalo na-|s spodaj podpisanima. Ko do-prej. Pri vsem tem so pripomogli s prostovoljnimi prispevki društva in federacije SNPJ, SSPZ, SDZ, pevski zbor Sloga, klubi JSZ, pomožni odbori
2
48 4
19
5 24
8 9
5 — $
22
2.60 22.80 5.10 •8.85
$
19.20 11.90
»♦rf
— 10 —
.50 ——
biva v roke list Proletarec, št. 1604, sva uzrla dopis Andreja Vidricha. ga prečitala in obljubila piscu odgovor. Kot do-
bra športnika sva se udeležila Cankarjeve čete in posamezni- strelne tekme na praznik dne ki iz naselbin širom Amerike. 30. maja. Streljala sva dobro, j PJ^vV
Imena prispevateljev in 'pri spevke se je od časa do časa poročalo v časopisih. Na nabiralne pole, ketere se je razposlalo na društva, se je nabralo $1,042.64, v tej svoti je vklju
to najbolje veva sama, ker sva imela najprvo črno-rdeče, potem pa rumeno rame celih štirinajst dni, in desnica je naju bolela, da sva teden dni morala jesti z levo roko. Pa nam
Dotroit it. 114 38 Detroit it. 115 18 OHIO:
Girard	—
Piney Fork	4
Newbunfh	4
PENNSYLVANIA: Canonsburg	3
West Aliquippa S Sy*an	8
Conemaugh 24 WKST VIRGINIA: 3
VVISC ON/SIN: Wost Am Milwaukee
Skupaj
6 11 —
15	20	—
4	—	—
10	—	—
2	—	—
1	2	—
11	—	—
—	0	—
12	—	—
2 — —
10 51
10 48
24 —
3.55
17.65 6.80
3.50 1.60 1.65
4.75 3.20 2.85 11.40
1.60
6.50 33.30
1.90
12.25
3.2.5
10.65
.75
.90
7.50
2.10
6.80
.50
19.05 11.90
, .70 7.20 1.20 2*80
.90
5.30 2.20
1.00 .60 .50
1.40 1.00 .80 3.60
.50
2.00 9.90
JOK LOUIS svetovnemu prvaku želi vse najboljše Adolf Hitler." Na Maksovo in Adolfovo žalost se pa "inferiorni" črnec Louis ni kar nič strinjal s to pobožno željo in je Maksa v dveh minutah in štirih sekundah tako zdelal, da ni bil več sposoben za boj. — Za njun spopad je vladalo izredno zanimanje, kar dokazuje velika udeležba, ki je štela blizu sedemdeset tisoč ljudi, ki so plačali milijon dolarjev vsitopnine. Promoterji so celo stvar tako spretno razglasili, da je tisoče ljudi videlo v njej nekaj več kot navaden bo-
Prispevki za španske borce
XXII. IZKAZ
Chicftfo, lil. Delni prebitek koncert* "Save" S50. "iNada" 102 SNPJ $5, skupaj $j*5.00.
Triadelphia, W. V«. Dr. 127 SSPZ $1; po 50c: Valentin Guzel in Jam«« Pravarek; po 25c: Frank Ko*en, To-ny Botfolin, Tony Novak, L«ui* Gro,g« in Matt Majdi«, skupaj «3.25. (Po. 4lal James Prevare k.)
Hoitetter, Pa. Dr. 13 JSKJ $3; po 50c: V i ne ene Resnik, John KeMttik in Louia Keae; po 25c: Jn»rph Deba. lak. Geortre Kuhar,- Frank G rt mu in Frank Obenar, »kupaj $5.50. (P*. »lal John Reanik.)
Clevel end, O. Dr. 147 SNPJ $2; John Filipich $1; Emil Kohal 60c, skupaj $3.50. (Poslal Leo Poljitk.)
Skupaj v tem izkazu $67.25, prej. Snji izkaz $2,135.52, »kupaj $2,202,. 77.
Če hoče kdo sam biti hlapec, mu ni zameriti, druge tlačiti v hlapčevstvo je pa podloat, katere ni nikomur treba prenašati.
PRIREDBE KLUBOV
J« S« Z«
245 171 103
$138.20 $67.55 $41.60 $41.60
čeno $2.00, katere je daroval pride Vidrich in oznani svetu, Jernej Carol iz Brooklyna, N. da nisva nič zadela. No, Hri-Y. Obresti se je nabralo $4.17. bar je vendar-le enega iz 25
zdrobil, Bavdek seveda nobenega. Tako vam piše Vidrich. Naj bo s tem dopisom Vi-
Pomožni odbori Cankarjeve čete so pripomogli s prireditvami, katere se je uprizorilo
17. aprila v SDD na VVaterloo drich povabljen, da pride na Rd. ($58.41, k tej svoti je do- tekmo s svojim starim kano-dal Victor Wood $1.59), prire- nom, najsibo v Krayn ali Bon
ditev 29. aprila v SND na St. Clair Ave. je doprinesla $165.-49, in gl. odbor SPPZ je daroval $50.00, kar znese skupaj $1,317.30.
Za nabavo opreme in odpo-šiljatev ambulance se je porabilo sledeče: Za pošiljanje pisem, nabiralne pole in odgovore na društva in posameznike, to je za znamke in koverte $22.29. Za model T. 14 G. M. C. pol tona (panel body) truck, katerega se je 'predelalo v ambulanco $792.19, za opremo (2 kompletni nosilnici) $95.79; za napis na obeh straneh v slovenskem in Apanskem jeziku $30.00; pošiljatev iz Clevelan-da v Nevv York $40.99. Na Me-dical Bureau and North American Committee to Aid Spanish I)emocracy, New York, se je poslalo v gotovini $315.00. Na to organizacijo se je tudi poslalo ambulanco, katero so dne 22. junija na parniku Ile de France odposlali naprej, poleg svote, ki se jo je rabilo
za 'prevoz, se je kupilo še na-
• o: i
Air, pa bomo videli, kakšen soldat je bil.
Da sva športnika od fare, je dokaz, ker je Hribar priznan eden najbolj uspešnih ribolov-cev. Pred tednom dni je vlovil tako veliko postrv, da ko bi bila le težja, bi tehtala osem funtov in pol. Bavdek pa je izvrsten metalec in odbijalec krogle (base bali).
Krayn in Dunlo okolica še od svojega obstanka ni imela take brezposelnosti kakor sedaj. Toda kljub temu bi midva priporočala in sicer: Sodrug A. Vidrich nas pride večkrat obiskat in seveda nikdar ne pozabi agitirati za Proletarca. Ker pa je delo zanič, ni denarja, ima malo uspeha. Bilo pa bi dobro, da bi si dva ali trije rojaki skupno naročili list, in ko eden prečita, ga da drugemu^ ko se časi izboljšajo, pa naroči vsak svoj izvod. Louia Bavdek in Anton Hribar.
COLORADO: Member at larjje 2 TLLLNOIS: Sprinfffield	2
Oirle»by	—
Chicago it. 224 11 Member at larjje — INDIANA: Clinton KANSAS: Arma	1
OHIO:
Bridgeport	15
Girard	10
Pinev Fork	4
PENNSYLVAN1A: Canonsburj? 11 Forest City — Sytran	8
WEST VIRGINIA: Pur»srloye	S
ZA MESEC AVGUST 1937.
— —--$ .60 $ .30 . $ .20 $ .40
7 16 6 6
5 —	3.30
-	—	5.60
-	—	5.40
-	—	2.10
--1.00
20
5 —
14 —
2 — —.
12 1
1.60
12.20 3.00 1.60
7.50 .50 2.85
5 —
7.45
.45
.85
8.85
5.40
1.00
4.80
.30
.40
5.10
3.20
.50
.90 1.60 1.70 .60
.30
.40
3.50 1.00 .60
2.30 .10 .80
.50
Skupaj
68
1.85
$ 49.10 $23.80 $14.50 $14.70 ZA MESEC SEPTEMBER 1937.
77 41
OOLORADO: Member at large 3 ILUNOIft: Springfield U Salle Chicago At. 1 MJOHIGAlN: Detroit it. 114 Detroit it. 115
o*no:
Ncwburgh Collinwood Cleveland Bridgeport PENNSYLVANIA: Sygan	8
Forest City — Weat Aliquippa 12 WEST VIRGINIA: Puraglove	2
wrSCOMSN: Milwaukee	48
.90 $ .45 $ .30 S .10
2 12 48
30
6 12
16
6 10 48
20 10
1 12 24 7
3 1«
2 12 24
2
9 6
6 —
2.85 8.00 31.20
7.00 1j2.50
2.25 8.40 9.60 7.35
2.85 1.00 6.40
1.55
— 10.80
Ne kupujte ničesar, kar je Skupaj bilo izdelanega na Japonskem 1
19.96	12.60
9.00	6.00
* •	
	—i,—
13.70	7.80
	*
6.25	3.00
.85	.40
7.20	4.80
199 150 81 — $112.65
.80 2.35 9.60
2.00 4.00
.70 2.40 2.40
2.30
.80 .20 2.00
.40
4.80 $.14JK5
V	mimhi m pri j
kletev JSZ, k*Bf»ra«c»ik *rfui» •IJ 1» aMlalUtitaik kult.r.ik Omwt
AUGUST CLEVELAND. O. — Piknik klub« it. 49 JSZ t nedeljo 7. avgusta na Petričevi farmi na Bishop Road.
SEPTEMBER PRESTO, PA. — Konferenca klu-bov JSZ in dmitcf Prosvetne malice ter piknik, v nedeljo 11. »ept. 1938 ▼ Presto parku.
OKTOBER CHICAGO. — Koncert "Sava" v mMfr SI. oktobra w dvorani SNPJ.
NOVEMBER CLEVELAND. O. — Koncert aaa. "Zarja" mm ZakeaUl dan 24. aov. v avditorij« SND.
CHICAGO. — Dramska predstava UaU IL I v nedeljo 27. mormmhm w dvorani SNPJ.
DECEMBER
CHICAGO, IU__V »obete SI.
doteestaa S Uro* tre ve pekovo kiuke it 1 v dvorani SNPJ.
COLLINWOOD. O. — Veselica kluba it. 49 JSZ na božični večer 25. dec. v Slov. del. domu.
1»».
CHICAGO. — Dramska predstava ki a bo it. 1 JSZ v nedeljo 2«. febra-mrjm v dvorani SNPJ.
CHICAGO. — Koncert "Sovo" v nedeljo 21. apHle v dvorani SNPJ.
(Tojadho klubov |» kulturna odseke ki obe v ftor tajnike konferenc prosimo, da mmm s poreče vso svojo prireditve m uvrstitev v to koloao la da aam polljejo popravke, ako ee podatki o prfredkak aapačao aal
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan razen srede od 9. zjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: C1CERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
MAX SC H M KLIN G ksaSki .spopad — in v Louisu in Schmelingu več kot navadna boksača, namreč eksponenta dveh nasprotnih si ideologij. Tako je prisostvovalo spopadu nedvomno mnogo ljudi, ki bi jih drugače ne bilo tam, da niso želeli na lastne oči videti, kako bo črnec namlatil Hitler jevega ljubljenca. Joe in Maks sta se seveda tepla za naslov prvaka in težke tisočake, vse drugo ju najbrž ni dosti zanimalo, čeprav je njima in pro-motorjem zelo koristilo pri blagajni.. .
»4-4 »♦♦♦♦♦4 44 4 »<■♦444 44
PRISTOPAJTE K
i' SLOVENSKI NARODNI I ;; PODPORNI JEDNOTI
11 NAROČITE SI DNEVNIK !
] j "-PROSVETA"
t » Stane aa celo leto $6.00, |	pol leta $3.00
) |	Ustanavljajte nova društva.
«»	Deset članov (ic) je treba za
, ,	novo druitvo. Naslov za list in | | za tajniitvo je:
;; 2657 S. Lawndale Ave. : CHICAGO, ILL.
$56.40 $34.90 TAJNIŠTVO J. S. Z.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
J83H N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 -PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
KRCAN:
NEKAJ SPOMINOV
Tako je bilo n. pr. v tem razdobju prijetih zaradi ropa šti-krat toliko domačinov kot tuje-rodcev, trikrat več zaradi tatvine, sedemkrat več zaradi avtnih tatvin, trikrat toliko zaradi prepovedane nošnje orožja itd.
Današnja Turčija gre po novih potih
Med današnjo in nekdanjo
g pokojnim Cankarjem sem	in fin lokal, tudi primemo
i* bil seznanil kot srednješolec,	drag. Glavno besedo je imel
Prvo znanje sva sklenila v ne-	tam ponoani, samozavestni Go-
.kdanji "Ljudski kuhinji" v	vekar, čigar roman "V krvi"
gtreliški ulici, To trenotno po-	prav jasno kaiže dunajske vpli-
inanstvo se je pa znatno po-	ve. Jaz nisem rad tja zahajal,
globilo, ko sem nekekrati pri-	pripovedoval pa mi je Cankar
sostvoval sejam znanega taj-	večkrat o burnih prizorih in
nega literarnega društva "Za-	debatah, ki so se tam razvija-1 Turčijo zija nepremostljiv pre-
druge," v katero me je bil uve-	le. Omogočil sem mu obisk te pad. Na ruševinah otomanske-
del pokojni Stefe. Nisem bil si-j	družbe večkrat, dokler je Slo. j jra imperija, kalifata in sulta-
cer literat, kakor še danes ni-	Ko pa ni bilo več, sva jedla zo- nata je vstala moderna repu-
•wn. pač pa me je mikala "taj-	pet — špeh in črn kruh. Pri- blika. Za otomanski režim
noflt" in suha, ostra kritika, s	znati moram, (Ja je Cankar
katero so mladi teda-nji literar-	"*pehovoM usodo mnogo bolj
ni početniki presojali svoje pe-	junaško prenašal kot jaz. sniake prvence. Prišel je čas, ko tudi špeha
če se prav spominjam, je ie l	ni bilo več. Bila je ostra zima.
JI!^LOVAKSK4 MM IAM3TIIIV4 ZVEZA
PRIDRUŽENA SOCIAUSTlCNI STRANKI
NMIOV: JUGOSLAV FEDERATION, S. P. 2301 S. Uwndale Ave.	Chicago, Illinois
značilno ravnodušnost je zamenjala odločnost in volja do življenja. Med tem, ko se je poprej vse javno življenj« odigravalo v hanu in haremu, ži-
takrat padla o Cankarju sod- Ležal sem mirno doma, ker ni- vi moderni Turek, kot Evrope-
bs, da on ni "pesnik"; namreč lirik. Tedanji njegov kritik ga je otpozoril, da tiči njegova moč v cprki in v nevezani besedi. Ne vem, ali je imel kritik prav, spominjam pa se, da mi je Can-
kar rekel o svojem kritiku, ko strahom sem pismo odpiral in ava šla skupaj domov, samo glej: 10, reci: deset dolarjev!
sem imel suknje. Ležal sem en iec, v kavarnah, trgovinah itd. dan, dva, tri. Tretji dan vstopi Na odločujočih mestih ao sami Cankar. Nič? — nič! Gledala mladi 1'ndie v *f*"o*ti 26 do sva mrko pred se. Kar se oglasi	ki so se šolali v Franciji
Ae nekdo. Pismonoša s pismom >n Angliji. Državna gospodar-iz — Amerike! Med upom in j^ka politika stremi za čim več*
jim izkoriščanjem naravnih dobrin. Kot vzor služIjo ruske
eno »besedo: "Osel!"
Ker tem <bil prisiljen, vzdrževati »e kot srednješolec sam, nisem rmel preveč časa, zahajati kot gost k sejam "Zadru-ft". Zato pa sva se s Cankarjem pogosto našla na spreho- t*9*™'* Je dih ali pa v licejski knjižnici, kamor je tudi on rad zahajal prebirati stare "Glasnike", *Zvone" itd. Pri takih prilikah sva prav rada vlekla skozi zobe svoje profesorje slovenščine. Cankarjev učitelj je bil Fran-čifek Leveč, o katerem je takrat jako hudo sodil, čeprav mu je bil Leveč silno naklonjen.
Najjvojo umetnost je Cankar ie kot srednješolec mnogo dr-
Cankar reče: "Lenoba, vstani, ali ne vidiš, da sem lačen?" — Naj povem odkrito, da $va si privoščila tisti dan in tisto noč prav ipošten "fin de aieole" in če je Cankar rodil takrat kak-bil denar prav dobro naložen.
Naj omenim še en dogodek,
petletke. Zato so potrebna sredstva, ki jih dobiva iz donosa davkov. Davki ao veliki. Tako na pr. znaša davek na dohodke 38 odst. in še ga hočejo povečati. Med vojno zaveznica Nemčije, se je nova Turčija preusmerila. — Predvsem ae trudi, da zavre prodiranje
ki je mogoče značilen za Can- Nemčije in Italije na njeno go-karja. Sedeli smo v kavarni, se- »Podarsko področje, zato pa veda v pozni uri. K mizi prise- ,ma tem tesnejše zveze s Fran-de dama. "Sehen Sie, Frau- c,jo in	Nemško voja-
lein," pravi nekdo iz družbe, hko~ odposlanstvo je bilo te "das istem Dichter von Gottes- Pred petimi leti odpoklicano iz gnaden!" — Pa vpade drugi: Tur^e. ^aj *°lajo turški
. . aus Gottes Unvorsichtig-keit." Tako razkačenega nisem Cankarja še /likdar videl. O-gorčen je vstal in se vsedel dru-
častniki v francoskih vojnih šolah. Povsod v Turčiji prevladuje kot pomožni jezik francoščina. Brezobzirno izvajanje nemškega izvoznega načrta, ki ga je napravil bivši generalni ravnatelj nemške narodne banke dr. 8chacht in ki gre aa tem, da uvozi Nemčija čim več surovin ter jih plača z izvozom blaga oziroma proizvodov, kar pride za državo, ki daje surovine za blago, 40 odst. dražje in razen tega je kvaliteta za 20 odst. slabša, je primoralo merodajne činitelje, da se o-svobodc od prevelike odvisnosti od nemškega trga. V Turči-tji se pojavljajo stremljenja za Krasna je bila dunajska jesen. Socialisti SO vedno prijate- razširjenje skupnih turško-če-Ponosne palače na Ringu, lepi	U i malih drŽav	hoslovaških odnošajev. To se
nasadi, vrveče in šumeče vese-	je pokazalo zadnji čas pri raz-
lje in življenje velikega mesta, Angleška delavska stranka pisu natečaja za gradnjo vla-vse to je moralo na mladega je poslala na čeho-slovaško 21 dinih poslopij v Ankari, kjer človeka z dežele silno vplivati, svojih ljudi. Ti ostanejo na če- je zmagal čehoslovaški arhi-Seveda je prijelo tudi mene in hoslovaškem 14 dni ter bodo tekt. Turčija izvaža bombaž in
Eksekutiva Socialistične Stranke;
Noiman Thomas, p HM I SC<lni|(, N. J.; Jo)in Fisher, podpredsednik, III.; D«v«r« Allen, Copn.; Roy fUutl»«r, Mich.; Al Hamilton. III.; M. C. Kr«cger. 111.; Hftrrjr W. Laidler, N, Y.; David H. H. Felis, Penim ; Ward Ro«ers, Tenn.; Pai»| Por ter, VVia.J Travcr« Clvmrnt, Calif.; Frank McCalisUr, Klu.; Mas Raikn, Wi».; Cu» Tjrlor, N. Y.
Ek.sekutfvni ta j n rti t R«y E. Buri.
iflavm urad: 640 W. R*nu\,|ph St., Cliicago, III.
Tajništvo J. S. Z.:
Se. Laurodala

Tajnik: Ckarles Pogorciec, , Chicago, Ul.
2301
Eksekutiva j. S. Z.;
žal. Večkrat mi je pokazal	£am-
kakšno še nenatisnjeno pesmi- Kakšna je bila poznejša Can-co, a bogvaruj, da bi ga bil po-	karjeva usoda na Dunaju, je skusil "zafrkniti!" Enkrat sem	dovoli zPano- 2ivel Je življenje to storil/ potem pa nikdar več!	Proletarca daleč zunaj v delav-Zamertf sem se mu bil za dolge	skih okrajih. Tam je okušal vso tedne. I)o sprave je prišlo šele	bedo bednih in revnih in ne po vnanji sili — posodil ®em	vem> iz katerega vira so mu temu bil nekoč "zeksar" in vse je	kle lePše stvari: a,i iz veselega
bilo .pozabljeno rn odpuščeno. "fin de siecle" ali iz opazova-__nja in doživetja trde usode zar
Po srečno dovršeni maturi 1.1 tiranih sužnjev. Jaz veruja-
189*. sem prišel začetkom ok- meni poslednje.
tobra »tega leta na Dunaj.,	-
blodil sem dan za dnem od ra-	proučili zlasti razmere med kr-
nega jutra do pozne noči po tr-	konoškimi Nemci in v koliko
dem tlaku in — zijal. Razloček	so opravičene pritožbe, ki jih
med mirno Ljubljano ter skro-	iznašajo nacisti,
mnimi razmerami pri stari gim-	Angleški socialisti se hočejo
nazijski gospodinji in med hru-	*a*ni prepričati o dejanskih
pom in bleskom cesarske pre-	razmerah ter potem v spodnji
•tolice jo bil velik. Pri neki taki blodnji po Četrtem okraju srečam — Cankarja. Takoj sva šla skupaj.
On je stanoval nekje v četrtem ali petem okraju, ker se je bil vpisal v tehniko. V istem okraju sem našel skromno stanovanje tudi jaz.
Našla sva se pogostokrat zvečer pri večerji. Bogata ni bila. Denarja iri imel niti eden nit i drugi. S seboj sem bil prinesel velik kos
zbornici povedati resnico o njih ter voditi najodločnejšo nolitiko miru, da male države ne bodo krivično ogrožene z vedno novimi presenečenji.
jajca ter tobak. Izvoz jajc ima v rokah mednarodni sindikat, ki pa radi Poljske in Madžarske, oziroma tamošnjih izvoznikov, ne pusti izvažati turških jajc v CSR. — Kontigente tobaka za izvoz določa donavska režija, ki pa je omejila izvoz iz Turčije radi velikih zalog orijentalskega tobaka.
(D. P.)
TUJERODCI IN ZLO-ČINSTVO
Podzemske municijske tovarne
Čehoslovaška vlada je sklenila preseliti del municijske industrije v podzemske prostore v notranjosti dežele, da ne bi v slučaju vojne z Nemčijo trpela produkcija rminicije zaradi zračnih napadov, škodo-ve orožne tovarne so namreč
V Ameriki ne manjka ljudi, ki razširjajo zmotno mnenje, da je za porast zolčinstva v Združenih državah odgovoren prekajenega predvsem tujerodni, t. j. prise-ipe'ha. Za črn kruh je neslo in Ueni element. Ti ljudje vam tako sva vendarle krotila svoja bodo vedeli povedati da bi hi-jtako W| mej d bj } želodca.	lo P" ™ v najlepšem redu težko ubranit. pred neJm5kimi
\ pogledu ziocinstva, oe di ne	v MAirik n 1/ «•« ^(L n/vr)
bilo tujerodcev. Toda to je zgolj njihovo naziranje, ki sloni na nepoznavanju dejstev. Statistike vedo povedati drugače.
Zvezni kriminalni urad v Washington, D. C., vrši tudi v tem pogledu zelo koristno delo. Njegove statistike, ki jih objavlja vsako leto, so zelo zgovorne. Pa tudi zanesljive. In iz podatkov tega urada je med drugim razvidno tudi dejstvo, da je mnogo več zločincev med domačini kakor med
„ ..	i priseljenimi prebivalci Združe-
vrtinec in pesniški rezultat te- držav.
jr* m rije j a jasno odseva iz prve y ,etu	na primer je bi-
Unkarjeve pesniške zbirke If) na 10o,000 prebivalcev are-
eJotlkaM-	tiranih 517.4 domačinov in le Pod vplivom tega "fin de	212 tujerodcev. Približno ena-•tele" je stala več ali manj vsa	ko je bij0 raZmerje v letih 1f(ianja dunajska slovenska H-	1936. in 1935. To pomeni, da ^ratura in za literarne zgodo-	je jmei0 v tem času opravka z jHjarje bi bilo prav, če na tiste	zakonom več kot dvakrat tolike dni ne bi pozabili ipopol-	ko domačinov kot tujerodcev. gleži postavili na meji med T1°fT,a* Slednji so prednjačili pri Palestino in Sirijo, da z njo pre-
"Starejsa"' slovenska litera-	vlomu, kupovanju ali spreje-
tura ae je takrAt^navadno shar	manju • ukradene lastnine in
jala v 8. okraju v gostilni "zu	požigu, povsod drugod so pa
<fcn drei Hacken". To je bil lep	bili domačini daleč v ospredju.
Fraak AJcsk, Dan,Id J. Lotrich, , Jo»cph Onn, Frank U4oeicli, Fraak Zaits.
Nadzorni Odbor J, S. Z.:
Justin Zaje, Anton Gardan.
Prosvetni Odsek J. S.Z.:
' , #
Lom i. Beniger. Jo»eph Draalar, Mary Oven, C*»at. Pogorelo«, tajnik.
Nadzorni Odbor Slov. Sekcija J, S. Z.:
Vlake Loiniikar, Rok Bo*ičnik, Angela Zalla.
"ProlaUrac"
glasilo la las« slovenske sekcija JSZ.
UPRAVNI ODBOR PROLETARCA; A»to, Gar.
dan, pred*e<ln4t; Donald J. Lotrick. podpredsednik; Frank Ala»h, tajnik; Angela Zaits. blsgajnica; Mirko Ciganick, Vinke Lccniskar in Joaapk Ovan, nadiomi
odbor.
Urednik: Frank Zaits. Upravnik: Ckas. rele«.
IMENIK KLUBOV:
ILLINOIS
It. I. CHICAGO.—Tajnik-blagajnik Ckas P»c»-ralea. 2301 8. Lawndale Ave. Organizator Jo.epfc Dre-sler. Zapisnikar Vinko Ločniikar. — Zboruje va%k\ četrti petek v mesecu ob 8. gvečer v Slov. del. centru.
At. 1. OGLESBY.—Tajnik-blagajnik Anton Udo-ricfc. RFD 8, U Salle, III. Organizator Loui« ViAnikar. Napisi i karica Christina Nadveinik. Seja vsaki 3. te-rtek v mesecu ob 7. sveder na domu tajnika.
St. 4, LA SALLE. — Tajnik-blagajnik Jokn Streli, RFD 1. Organizator Jerry Derganc. Zapisnikar Joe Novak. Seja 3. petek v mesecu ?
St. SO, CHICAGO. — Tajnik-blagajnik Mike L«d« vidi, «210 N. Clark St. Organizator Sava Bojanovich. Zapisnikar Geo. Maslach, Zboruje prvo in zadnjp nedeljo v mesecu ob 10. dop. na 224Q Greenview Ave.
St. 45, WAUKEGAN.—Tajnik-blagajnik Jacob Me se«, 1037 Adams St., N. Chicago. Zapisnikar Rudolph Skala. Organizator Martin Judnich. Seje vsako tretjo aredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slov. nar. dotnu.
St. 47, SPR1NGFIELD.—Tajnik-blagajnik Joseph Oven. 1841 S. lBth St. Or«mn wtnr T/»!j!s A'*Hch. Z«' pisnikarica Julia Filipich. Seje vsako 3. nedeljo v me* secu ob 3. popoldne v Slov. nar. domu.
INDIANA
St. 41, CLINTON.—Tajnik-blagajnik Ignac Spen-
dal. 560 N. 11 th St. Organizator VVilliam Stanha. Zapisnikar Bartol Oblak. Seje zadnjo nedeljo v mesecu pri tajniku.
KANSAS
St. 21, ARM A.—Tajnik-blagajnik Anton Shular,
Box il. Zapisnikar Jorn IWar. Organiaator Anna Bratkovich. Redne seje se vrAe vsnrko Četrto nedeljo v mesecu v frontena&ki dvorani. .
MICHIGAN
St. 114, DETROIT.—Tajnik4>lagajnik Jokn Zar. nik. 7026 Marcu h Ave., Organizator Lovro Sluga. Zapisnikar Leo Junao. Seje vsak 4. petek v mesecu.
ITlIS, DETitOlT—Tajnik-blagajnik Jokn Pla*h-ter, 6657 Theisen Ave., Dearbom, Mich. Organizatorja Anion Aniiček in Frank Baloh. Zapihnikar Math. Urbas. Zboruje 1. nedeljo v mesecu ob 16. dop. v Slov del. domu, 437 So. Livernois Ave.
. OHIO
St. 1BRIDGEPORT.—Tajnik-blagajnik Joseph Snoj, RFD 1, Box 7. Zapisnikar Frank Matko, Organizator John Vitez. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani na Boydsvillu.
St. »7, CLEVELAND.—Tajnik-blagajnik Ivan Bab-nik, 1053 E. 67th St. Organizator Louis Zorko. Zapis-
nikar Augu* Komar. Seje vsaki prvi petek ob 8. sve t«r in vitako pedeljo ob 2. pop. v Slov. nar. 4omu.
St. 88, NEVVBURGH. ^ Tajnik^blatrajnik J^.apk Levar, 3001 K. $2nd St. Organizator Joseph Fabjun-ckh. Zapisnikar Jos. W. bever ml. Seje drugo nedeljo v mesecu na domu tajnika.
St. 49, COLLINWOODw—Tajnik-blagalnik Joseph Maslo, 14V04 Pepper Ave. Zapisnikar Andy Bozich. Organizator John Boiid. Seje vsek prvi petek v me-s.eu ob 8. gvečer v Klov. de), domu.
St, «8, f|NEY FORK. — Tajnik-blagajnik Na«« 2lonW«riar, Box 218, Oiganiaator Frank Zavertnik. Zapianikar Nace Žlemberger. R^-je vsako 2. nedelja v me<u?fu fdi 2. nop ?»r! Fr. Zavrfniku.
St. 288. GIRARD—Tajnik-blagajnik Jokn Boga. f*r» 143 £<mith«>ntan St Oiganiza^or Anton Nngode. ir.apirnikar Andrcar Krvina. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu o4 10. dup. v Nagodetovih prostorih.
PENNSYLVANIA
St. 8, F PANKLJN CONEMAUGh.—Tajnik-blagaj-•>jk Frank PfUx 81, Park HiH. Zapiiniksi Mary 7-abr c. Organizatorji, Anton Gabrenja, Andre* V dr ch ip Jscob Gabre nja. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob t. pop. v dvorani dr. Sv. Alolzija.
$t, 10. FORPST CITV. — Tajnik-blagajnik Anton Diaslnr ml., RFD 2, B*>% 44. Organizator (?). Zapis pianikar Frank Drasler. Seje vsako drugo nedeljo v mearau ob Z. popoldne v dvorani A. Zaitta na Brown-dal«,
St. 13, STGAN, PA. — Tajnik-blagajnik Uwmn«e Kaniii, RFD. 2, McDonald, Pa. : Zapianiicar Fraak Pustovrh. Organizator John Wirant - Zboruje pryp nedeljo v mesecu v dvorani druAtva it. 6 SNPJ, ob
4.	popoldne.	f .
St. 18, BURGETTSTOWN. _ Tajnik Aataa Je-ram, Bok 12. Zapisnikar Joseph Krmelj, Organizator Frank Uurich. Seje (?)
St. 118, CANONSBURG. — Tajnik-blagajnik Jacok Paeiič, Bon Vib, Strabane. Organizator J. Terčelj. Zapisnikar John Koklich. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ok 10. dop. v spodnjih prostorih dvorane drufttva it 188 SNPJ.
St. 178, MOON RUN,—Tajnik Jack lama«, RPP 6. Box 191, Crafton, Pa. Zapisnikarja Jennie Jerala. Organiaator Jaeob Ambrozich. Sej« 2. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v dvorani Slov. podpornega dru*tva.
St. 811, W. ALIQUIPPA.—Tajnik-blagajnik Barfl Yerant, 115'/, Beavar Ave. Zapisnikar George Bare-kar. Omnitatorja Andrew Aotonic in Andrear Fatur. Sej« (?).
WMT VIRGINIA
St. 888, PURSGLOVE.—Tajnik-blagajnik Joka Gal-loa, Box 118, Oaapr1. Organ za tor l^arrenee Selak. Zapianikar Tonjr Poga^ar. Seje vsako 2. nedeljo v mesecu od 8. pop. v Jot Seleznikovi dvorani v Osage, W. Va.
WISCONSIN
Č|. 87, MILWAUItEK.—-Tajnih-blagajnik Uonard Alpner, 101« So. 6th St Organkatorja Jacob Rožič in Joaeph Vidmar. Zapisnikarica Kristina Podjavoraek. Seja vsaki drugi četrtek v mesecu ob 8. uri v South
5.	Turn dvorani.
St. 180. WEST ALLI5. — Tajnik-blagajnik Mary Musich, 1917 S. 72nd St. Zapisnikar Anton Jerahin. I Organizator Frank Matkovich. Saje vsaki tretji petek v meseci! ob pol 8. sveder v Volilni koči na 62. in Ma-dison Sta.
SL m, SHEBOYGAN. — Tajnik-biagajeiik Fraak Stik, 728 H Kenti»cfcy Ave. Zapianikar Jack Rupnik. Organizator Math. Koifek. Seje vsaki drugi torek v
mesecu ob 7::30 zvečer v Fludernikovi dvorani.
ČLANI AT LARGE
Ed. Tpaisič, Farr, Colo.
X. T. Z. (8) llhpoia.
Aatoa Blasick, Fontana, Calif,
Fr. in Cecilij« Lipar, Seward, N. Y
Mike Krult«, Wi!iard, Wls. <	^
KONFERENCE J. S. Z.
St. I, ZAPADNA PCNNSYLVaNIA,—Tajnik Ja-eob Ambrosich. R. D. U Mc&ee* Kocka, Pa. Organizatorja : John Terčelj in Geo. Smreksr. Pub, odsek: Frank Wirant Sygan; Frank Samaa, Canonsburg.
Si. 8, OHIO.—Tajnik Louis Zorkn. 6409 St. Clair Ave., Cleveland, O. Organizatorji: Anton Jankovich in John Vehar ml., za Cleveland; Akron, Kenmore in Banberton, Leo Bregar; za Girard. John Tancek.
St. 4, severni ILLINOIS in WISCONSIN.—Tajnica Kristina Podjavnriek, 14^9.W. Madiaon gt., Milvau-kee, Wia.* .	t. • • a
St. 5, vshodni OHIO la WEftT VIRGIN I A,—Taj-nik Josoph 5noy, RFD I, Bo* 1' Bridgapprt. Q. Organizatorji: za Bridgtp«rt, Lf.uifl Garencj za Powhatan Point, John Merzelt ga Pawer Point, Matt T^iaki za Piney Fork, Frank ZaterSnik, za paleta, Fraaces Mihevc.	iti /«(	u .
Tajnike klubov la Kosfar«a« pro»in»«, da naj anna ▼»• sprememb« y odborih in nasUvih toino sporoča, da jih nvrsti»s«-v aaannnsu. {	s'
Z DELASVKE FRONTE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
od bor*j so zastopniki jndustri-alcev, A. F. of L. in razni delavski in »prosvetni izvedenci. Večina članov odbora je že v Kvropi in bodo šli kmalu na delo.
Alabamska juatica
New York. — Odbor za o-brun.bo scott»boroAkih Orncev ispoi-oča, da je državno vrhovno pod išče v Alabami potrdilo obsodbo, s katero je eden izmed sedmih obtožencev obsojen na »mrt, dva pa v dolgotrajno zaporno kazen. Vsi so bili pod isto obtožbo, namreč, da so posilili neko vlačugo, toda štirje so bili oproščeni.t Ala-bamsko vrhovno sodišče noče videti, kako krivična in tudi smešna je obsodba ostalih treh obtožencev, saj so bili obsojeni na podlagi pričevanja iste diskreditirane priče, namreč o-menjene vlačuge, ki v slučaju prvih štirih, oproščenih obtožencev ni držalo.
TISKOVNI FOND PROLETARCA
VII. IZKAZ
Sheridan, Wyo. Anton Podobnik 75c.
Ckicago. 111. Po 81: J«»hn Sproha*-in Fred A, Vider; Rose Sajovec 50c; klub It. 1 JSZ na ralun prebitka piknika 12. junija 1938 8100, skupaj 8102.30.
Salem, O. Nabrala med somišljeniki France« Mihevc $1.05.
Cnl|inwood, O. Jos. F. Durn 60c.
Newburgh, O. Nabral med somi-sljeniki Joseph I>ever 50c.
MiUaukee, Wis. Klub it. 37 JSZ od prebitka prvomajske proslave 117.97.
* Aliquippa, Pa. Andrcw Antončič 11.00.
Eljr, Minp. Jacob Kun.*telj 25c.
Bcllaire, O. Louis Puvlinich 81.00.
Skupaj v tem izkazu $125.62, prejšnji izkaz $209.19, skupaj $334.81.
Potem pa ven! Lep je bil takratni Dunaj po dnevi, a še lepši je bil — ponoči. Dunaj — in menda ves veseli svet — je stal takrat pod očarujočim geslom "fin de siecle". V tem znamenju so zmagovali veseljaki in ponočnjaki po gledali-1 fcih, zabaviščih in kavarnah. A.li je čudo, če se tudi slovenski fantje niso mogli odtegniti temu čarobnemu in vabljivemu vplivu? Tudi Cankarja in Ae n«kaj drugih prijateljev je po-1 tegnila čarobna moč dunajske-1 H lahkoživega veselja v svoj
bombami. V novih, skritih pod zemskih delavnicah že zdaj dela okrog 10,000 Skodovih delavcev. Delavcem v teh delavnicah ne bodo mogle do živega tudi najtežje letalske bombe.
Špansko srebro
Preko francoskega pristanišča Havre je bila poslana i« Barcelone pošiljka srebra, v vrednosti $2,160,000, namenjena v New York. Ta denar se bo porabil za 'plačilo blaga, ki ga je španska vlada kupila v Zdr. državah.
Vrenje v Palestini
V Palestini, nad katero ima mandat Anglija, še zmirom vre in arabski teroristi dajejo dovolj posla angleški poliaijl. Pred kratkim so razdrli električno iično ograjo, kf so jo An-
prečijo prihajanje teroristov iz Sirije; angleške čete so ob tej priliki ubile dvoje Arabcev, zalotenih pri delti.
Schuschnigg bo poslon v Italijo
Iz avstrijskih nacijskih virov je prišel namig, da bo preiskava proti bivšemu kanclerju Kurtu Schuschniggu v kratkem zaključena in da bo najbrž poslan v izgnanstvo v Italijo. Zanj se poteguje pri Hitr lerju baje Mussolini,. njegov bivši zaveznik, ki ga je tako grdo pustil na cedilu, ko je Hitler pohodil avstrijsko samostojnost.« ' 5
Shields obtožen
Daniel J, Shields, dični župan Johnatowna, Pa., ki si je lani zaslužil večno hvaležnost jeklarskih magnatov s svojimi stavkolomskimi aktivnostmi, se nahaja pod obtožbo, da se je dal podkupiti Bethlehem Steel kompanijl, izsiljevanja in zlorabe uradne oblasti. Shields je že imel opraviti z zakonom in že ve, kaj je ričet.
Uikoraguo jn Honduras sklenili premirje
r »J H n' P i MjLl Toblas Zunfga Mantufar,
predsednik komisije, ki skuša izravnati neki obmejni «por med srednjeameriškima republikama Nikaragvo in Hondu-rasom, je naznanil, da sta vladi teh Republik pristali na šestmesečno podaljšanje premirja, tekom katerega časa se bo skušalo izravnati sporno zadavo na miren način.
v - ,	,	i
Stari grehi
Ko so Francozi dvignili gla« protesta proti bombardiranju španskih mest, je nacijskl tisk opozoril javnost, da so francoski letalci 7. julija 1916 metali bombe na nemško mesto Karls-ruhe, ob ča*u, ko se je vršila neka parada, pri čemer je bilo ubitih 117 ljudi, med njimi 83 otrok, 140 pa ranjenih.
Japonci prevažajo opij
»■ * . r
Stuart /. Fuller, zastopnik Združenih držav v odsaku Lige narodov z* pobijanje trgovine z opijem, je pretekli t^dan sa-htevaJ, da aa uvade preiskava obdolžitve, da Japonci'potUja* jo perzijski opij v Kino. Puller pravi, d* j* bil obveščen, da Je prad kratkim pristala v Kakavu (portugalska kolonija ob južni kitajski obal«) m*a ja-poroku Udj*. kl )e vozil* n*d dva tisoč ..fcabojav pentijskaga surovega opija ^namenjenega v Sangaft ; J
Besede češkega ministra
Glasilo angleške delavske atrsnke "Dai!y Herald" jc objavilo razgovor s čehoslova-Škim zunanji mministrom dr. Krofto, ki je koncem razgovora rekel:
"Sporočite svojim prijateljem v angleški delavski stranki, da smo sicer majhen narod, da smo pa pripravljeni, če bi bilo treba, tudi sami braniti svojo svobodo. Ne prosimo vas za vašo pomoč zaradi velikodušnosti, temveč, ker menimo, da sta naša in vaša svoboda neločljivo povezani med seboj. Stanovitna odločnost bo potrebna še dolgo, če hočemo preprečiti vojno in rešiti demokracijo.
MILLER'S CAFE
8208 8t. Clair Ava., Cleveland, O.
Pfno pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah ko-koAja. — Fina postrežba. Dobra godba.

Mezde pri WPA
Uprava WPA je odredila povijanje mezde vseh delavcev v trinajstih državah na jugu za pet dolarjev na mesec.
Velika zračna bitka na Kitajskem
Iz Sangaja poročajo, da so se v nedeljo spopadla japonska in kitajska letaja nad Nan-čangom, kjer ima general Čiang Kajšek svojo letalsko o-porišče. Na obeh straneh govore o velikih izgubah nasprotnika.

Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND
SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Dai1y
At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
• 4:80—6:00 p. m. Daily
Tal. Canal 1100 Wadne*day and Sunday by appointments only
Raiidence Tel.: Crawford 8440 If no answ«r—Call Austift 8700
(panijo preti
11 /j j f e Harcelonsia vlada je dala U dni raaumctl Hitlerju in llus-soilniju, da razmišlja o tem, da bi poslala svoja bombna l6r taia nad Rim in Berlin, če na hudo italijanski i«, n ♦ ? m i bombnfki v Francovi slufM n«" hali bombardirati španskih mest.
irmw< m m ■ ■ ■ ■ ■ ■
BARETINCIC & SON j
POGREBNI ZAVOD B
■
■ ■
|f
■ ■■■■■■■■ mr
Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
»IMMMMM»M<tt»»aM»»
Nacijska zarota
čehoslovaška tajna policija je jzslpdila zaroto Henleinovih nacijskih elementov, katere namen Je bil, med drugim, u-grabiti tri voditelje sudetskih socialnih demokratov ter jih odvesti v Nemčijo.
rs
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III.
Tel. Cravrford 1382
Pristna In oknsna domala jedila Cene amerne. Postrežba točna.
A Yugo*lav Weekly Deveted to the
Interest of the Worken
OFFICIAL ORGAN OF Jugoalav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERAT1VE
COMMONVVEALTH
NO. 1607.
Publiskod Weekly al 2301 S«. UwiuUU An.
CHICAGO, ILL., June 29, 1938.
VOL. XXXIII
war propaganda in the movies National Conference of
__Soc. Trade Unionists
The governmenfs newest excursion into the field of uaing the theatrical motion picture has just come to light. It seems that the government has been *co-operating" with Paramount on the production of MEN WJTH WJNGS, a saga of aviation which dramatizes the development of the airplane from the days of the Wright Brothers until the present time. The story includes, of course, aviation'« part in the World war. The original ending had the heroine delivering a strong denunciation of war. Hovvever, this will hardly be in the completed "Men With Wings.M
A recent dispatch in the New York Times tells how government pressure on Paramount pictures to eliminate ali pacifist preactfment in Men With Winga" has brought a revvriting of the final 20 pages of dialogue." Dr. Douglas Churchill, the Times' Hollywood correspondent, in a later article called "Peace vs. Propaganda," remarked that "Paramount swapa principles of planeš," and explained how the film company, because it needed government co-operation on other movies, had acceded to protests from Washington and toned down the anti-war hue of MEN WITH WINGS.
So long as the motion picture industry accepts the cenitev—not to mention the financial benefits—extended by the government in allowing tax-supported milkary institutions to be used by private film companies for private gain, Hollywood must stand ready to obey the whims of its benefactor. Some people might feel, hovvever, that the governmenfs refusal to aid in the making of a movie if the screen-play does not re-flect an attitude in complete harmony with the adm1nistration's policy is a form of censorship—government dictatorship of screenfare.
The American people are overwhelmingly opposed to this country's becoming involved in any foreign war, and a reflec-tion of this majorky anti-war sentiment on the screen is a na-tural crystallization of public opinion. Any effort from any source to suppress this reflection is an attempt to gear public opinion to D&tterns of thought set down by the screen rather than allowinjtthe motion picture to reflect the trend of current thought—The Kenosha Labor.
WA6E AND HOUR BILLI [?ino.is Lobol PASSED BY CONGRESS Nom,notes Cond'dotes
The enactment by the Senate and the House of Representatives of the Federal Wage and Hour Bili drafted by the Congressional Conference Committee of fourteen members as a substitute for both the Senate and House bills on this subject mark* the first endeavor of the United States Government to establish a universal, nation-wide minimum rate of pay and a umrersal, ?*ation-wido imum work week for employes in Industries engaged in interstate com-merce.
The Act prescribes that ali etn-ployes within its scope shall be paid a wage of not less than 25 cents an hour for the first year of the Act's operation and not less than 30 cents an hour for the next six years, when the minimum rate shall be 40 cents an hour, with the provision that the minimum may be raised to 40 cents by the action of industrial boards in various industries before the ex-piration of the six year period.
With regard to the work week the Act fixes a maximum of 44 hour« for the first year, 42 for the second year, and 40 hour thereafter.
The Act creates a Wage and Hour Board in the U. S. Department of •Labor, with an Administrator as presiding officer. The Administrator, appointed by the President, is re-quired to appoint as soon as practi-cable industry committees "for each industry engaged in commerce or in the production of goods for commerce." These committees, consisting of an equal number of representatives of the public, the employes and employers in the respective industries, are required to make a survey of industrial conditions and file re-, commendations with the Administrator as to the highest wages, not to exceed the 40 cent rate fixed as the ultimate goal, which the industry can pay. The Administrator is empovrer-ed to take the necessary procedure for the application of the recom-mended rate. The orders of the Administrator are subject to review in the U. S. Circuit Court of Appeals for the appropriate district.
The wage and hour sections of the Act become effective 120 days after it is signed by the President.
Under penalties it is provided that 120 days after the passage of the measure it shall be unlawful to transport or offer for transportation goods produced in violation of the Wage and Hour provisions, with a fine of not more than $10,000, or im-prisonment for not more than six months, or both fine and imprison-ment, for any person or firm found guilty of such violation.
The Act also bans the labor of children under 14 years. Those be-tween 14 and 16 may be employed if they have employment certificates. None under 18 can be employed in hazardous occupations.
There are many exceptions, in whole or in part, from the measure. The major exempted groups are: agricultural workers and processors in the area of production; executive, administrative, professional, or local retailing employes; seamen, air transport workers; fishing industry work-ers; employes of weekly or semi-weekly neurspapers of less than 3,000 circulation, and urorkers who*e hour.* are regulated by the Motor Carriers Act.
CHICAGO, ILL.—The Illinois Labor Party meeting in conference here on June 19 with Committee for Industrial Organization, American Federation of Labor, Railroad Bro-therhood and other labor organiza-tions represented, nominated the fol-lowing state candidates for the fall election:
Frank McCulloch, chairman of the Illinois Workers Alliance, was the unanimous choice of the conference for U. S. Senator. Bert Nelson, Brotherhood of Locomotive Engin-eers and Firemen, and Joseph Jacobs, labor attorney, for Congressmen-at-large; Meyer Halushka, Teachers' Union, for Superintendent of Public Instruction; Weylan HiKdebrand, Labor Party, Ina White, State, County and Municipal Employees Union, and Maynard C. Krueger, College Teaches* Union, for Trustees of the University of Illinois.
The Committee of finance set $6,000 aa the necessary funds to be-gin the campaign. Besides, a drive is to be launched to secure 25,000 signatures to aasure the party a plače on the ballot.
MEXICAN RELATI0NS
Mezican-American relations are becoming critical following the Mexi-ean governmenfs expropriation of foreign oil properties in that coun-try. The state department is taking a strong stand in support of American property rights in Mežico. The treasury department has announced that the United States will not pur-chase anv Mexican silver ofter April 1. The United States has also announced a reduction in priče paid for sihrer on the worki market. Both of these moves were aimed at Mex-ico. These move* are intended to put pressure on the Mezican government for a quick settlement of the oil controversy.
The •'good neighbor" policy is at stake. The action of the American government In respect to the silver question directly affects Mexico's financial structure.
It appears to us that the American response tO the Mexican situation is a step back to the old economic in-tervention polky in Latin-American affairs. The Mexican government has justified its action on the basis of a court decision which ordered foreign oil companies to increase waeeji t.n laborers working in the oil fleMs. The social and economic program which has been undertaken by the Mexican government in recent years has necessitated a heavy drain on the financial resources of that eountrj. The Mexican government has based their reform program to a large extent on the ideals of the new deal's domestic economic program.
If the administration'« pressure program against Mexico is earried through, it will do definite harm to the "good neighbor" policy.
Sheboygan (Wis.) Times.
A phase of the labor movement has ended; a new one has begun, bringing with it new problema and new emphase«.
The extensive and rapid organisa-tion campaign during the past few years which brought milliona of workers into the unions for the first time has created a number of new problems and has re-emphasiied a number of old ones.
VVhat are these problems and what can Socialist« do will be the subject of the National Conference of Socialist Trade Unionists at Cleveland, starting at 1:00 p. m., Saturday, July 2nd, and extending through the sfternoon on July 4th.
Discussion leaders will be leading Socialist trade unionists from th« U. A. W. A., the S. W. O. C., needle trades, aluminum and miscellaneous group«, and from A. F. of L. and C. I. O. centers.
The critical situation in the labor movement today cannot be over-em-phasised. While other forces in the unions pursue policies destructive to the working class, we Socialista can? not stand idly by.
We must work out a program which will aave the labor movement from its enemies inside and outside.
Some of the topics wh»ch will be up for discussion are:
Wkat can tka needle Irtdtt union« do ta aid unity and domocracy ia
tka C. I. 0.7
Wkat should the Socialist attitude bo to tko progressive tendencies in tko SWOC and to tka CP ?
How can wa be«t promota tko pro grossivo polici«, of tko UAWA?
Wkat do Socialist« do wko aro ia a union administration snek as tka aluminum work«rs?
Wkat skonld tka ralations kotwoo« tka unions and tho unaa»pIoyod or-ganimatious bo?
Wkat U k appoaing in tka miscal-lanoous unions?
Our comrades, particularly in Cleveland, where the conference is being held, are urged to attend and participate in the discussions.
VVHAT ABOUT HAGUE?
It is inconceivable that the United States government should sit by and do nothing about the reign of Fascist totaiitariamsm mainuiined by Mayor Frank Hague in Jersey City.
Surely there is evidence of violation of federal guarantees by Hague and his Jersey henehmen clear enough so that Attorney-General Cummings should act.
And surely Hague has flouted every principle of the Democratic party so bratenly that he no longer has any business in the position of national vice chairman. 5<irely it is the best interests of the New Deal that National Chairman Farley throw him out of his ranking post.
Hague's activities are not the private concern of Jersey City. Hague ism is contagious. Anti-labor politi-cians and employers in other sections of the nation are already beginning to whisper to themselves, ,#If Hague can get away with it, why can't vre?"
We believe it is time that Mr. Cummings and Mr. Farley be made aware of the wishes of the entire country on this matter. — Seattle Sunday News.
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
fttrikes in 1937
DON Q. CROWTHER Bureau of. Labor Statistics
More strikes occurred in 1937 thsn in any other year in the history of the United States. More workers were involved (1,861,000) in these strikes than in any other yesr ex-cept 1919, and more man-dsys of idleness (28,425,000) resulted because of strikes than in any year for which comparable data are available. Compared with 1936 there was an increase of 118 percent in the number of strikes, 136 percent in the number of workers involved, and 104 percent in the number of man-days of idleness resulting from strikes.
BENSON WINS IN F.-L. PRIMARY
Sweeping the field in a spectacular victory, Governor Elmer A. Benson won the primary election in Minnesota against aH other dosen odd candidates, the fulminations of the Twin City press, and the mass Invasion of the Farmer-Labor primarirs by the most reactionary voters of the state.
Or Sumpin'
"How often are we sadly mistaken in judging by appearances.''
"Yes, I never judge a man by the clothes he wears, for many a pair of patehed trousers covers a warm heart."
Yes, a Hord World
Weary Willie: "Ifs a hard world this."
Homeless Hector: "Hard? Why I went to that house over there and asked for something to keep bo<ty and soul together, and I got a safe-
ty-pin!"
Hatred i« the vice of narrotr souls; they feed it with aH their littleness, and make It the pratart of base tyrannies.—(Bakac.
Branck Maating Follow«d ky Discussion on War
One of the shortest meetings of Branch No. 1, J&Z, we've had in a long time was held laat Friday. Attendance was about as usual. After the meeting a diacussion followed on War and tko Socialf«t Attituda To-wards War, led by Utry Allard, edit-or of the Socialist Call.
Comrade Allard stressed the good WOrk of Socialists in the Kaap America Out of War Con«ross held recent^ in Washington and attended by more than 1,000 delegates from a large number of different organi-sations representing about 4 million people.
At this Congress the following program, though not entirely in line with Socialist policy( was adopted:
The immediate removal of American ships and marines from bellige-rent zones and the evacuation of American nationals who do not de-sire to stay at their own risk# Reduction of the present excessive mihtary machine. The democratic right of citisens to vote on a de-claration of war. Abandonment of ali exiating plans for industrial mo-bilisation. No alliance or joint action urith any nation or group of nations whkh is likeiy to lead to war. Con-centration at home on the struggle against injustice, unemploymcnt, bad housing and poverty. Inrreasing so-lidarity with the people of ali nations in the struggle to abolish economic injustice and colonial oppres-sion, and to remove the causes of dietatorial militarism.
This is a minimum program. The various organisations affiliated with the eongress retain the right to ad-vocate their full programs. It is un-derstood tkat the organization of the Keep America Out of War committee will be permanent.
"Socialista i d our own country are much better organized on the war issue than our European com-rades," comrade Allard stated.
He mentioned the role and in-fluence of Socialists in the trade unions, in the fight for civil rights, partieularly in Jersey City at the present time, etc., jphich immediately drew fire from s^me of the "old-timers" in our Branch.
"Why i« the present leadership of the Socialist Party direeting the entire time and resources of the party membership tourards winning in-fluence in the labor unions and other organizations instead of working to-wards inereasing its membership and thereby inereasing its influence?" they ask.
To this comrade Allard an^wcred in words to this effect: "We are not primarily interested in a large membership. If we were, we could join the Democratic party as the Com-munists have, and our membership would soon increase, but that is not our aim. We believe that a small group with a definite, fixed, policy is more desirable and will accomplish more than a much larger group guided by a wishy-washy program."
At the present time there is no effort being made, whatsoever, to reunite some of the groups who at one time simply "had to be expelled" before the party "would be able to grow."
It seems that the party leadership is posnessed with the foolish idea that to admit or atone for past sins is dishonorable policy.
Goorga Rood, secretary of the re-cently organized Chicago Ex-Coal-Miners Club, also attended our meeting and gave us some information about the club and its purpose.
How Akout Your Subtcriplion ?
If your subseription to Proletarec has expired (our present number is 1607, any number below that is ex-pired) the best thing you can possib-ly do to help us squeeze, yes, that's just what we have to do, squeeze through the summer months, is to re-new your subseription immediately. or just as soon as posaible.
We afe well aware of the economic conditions throughout the country. We know that it ia steadily growing wor»e, that our people in the mining and factory towns have no other source of income but the WFA and that a great percentage of them have not even a "relief check" to sustain them. But, we must not alhw financial debts to pile up so as to burden, hinder, and possibly in time destroy our paper. This we'rc determined, shall not happen.
It's to easy to disregard the kind of work our agitators do—canvas-sing from house to house for new subseribers, renewals, and selling our publications—during the hot summer months. Without exerting th« tiniest bit of physical or mental effort, we pass into a state of inactivity with the coming of the summer "dog days."
If, in proportion our financial ob-ligations would likewise heed the "call' and cease annoying us, we'd rejoice with rea.«on.
But, no such luck, and despite our terrific drop in income, our bills, as determned as ever, keep coming with their same, never ceasing clamor, "Pay, pay, I must be paid!"
So, this appeal to aH our comrades and friends: If your subseription ia out, renew it. Viait the rest of our subseribers in your neighborhood and get their reneuals. Talk to those prospects you've had in mind for new subseribers. l>o whatever you can among your friends at your meetings for the Sustaining Fund of Proletarec.
In this day and age with just about everyone in the same boat—lot's of time but no money—of necessity, vre must learn to enjoy our leisure time; learn to enjoy it without money, for, after ail, vre can't spend what we havn't got.
Enjoy the "good old summer time," make the best of a bad financial situation but at the same time. don*t leave the welfare of your paper entirely up to the "other fel-low."
Visitors
Visiting at the Center this week was, Frank Karun, of U Salle, 111. Frank suffered from a quite seri-ous accident last Fall but we're glad to see him looking well again
An Open Letter to William Green
DEAR BROTHBR GREEN:
Twice I have called your attention to the fact that new»papera have re-ported rather vociferous support to Frank Hague from A. F. of L. leaders in Jer»ey City and Newark. This support has applied specifically to Hagpe's denittl of the constitutional rights of freedom, of assemblage and speech. These are preci«ely the rights on which you have often insisted. Only recently you have been quotcd in the papers in emphatic support of "national rededication" tO "American ideals and democratic principles and procedure."
I was tkarefora ratkar surprisad to racaiva jrour talagram wkick roads: "I am in no way rasponsibla for pross raport« rafarrad to in your most rocant talagram Stop I am in no way rasponsibla for what kappan-ad at your Naurark maating and cannot bo espected to rapudiata soma-tking for wkick I am not rasponsibla."
That seems to me to be quite analogous to President Roosevelfs unfortunate declaration that Hague-ism is "a local police issue." No one holds you responsible personally for what happened in Newark or Jersey City. But you are the president of America's oldest labor organization. Longe ezperience must have taught you that labor has most to Tose when the rights of free speech and free ass«vmbly are denied. You are aware that no seetion of the European labor iiioveineiit ever gavv open support to Mussoiini or Hitler when their mobs, clothed in black or brown shirts, denied civil liberty.
It has been reserved for certain sections of the A. F. of L. for the first time in history tQ support a local Hitler, in precisely that line of conduct by which the European dic-tators came to povmer. Thus, the Newark EVENI-NG POST report that the Essex County TraJes Coun-cil not only refused to adopt a res-olution urging the Newark City Com-mission "to secure to minorities the
means of free speech and assemblage," but ac*ually went on to thank the Newark Police Department for "its friendly attitude toward labor." This despite the fact that it was oniy the action of the police department which made possible the di graceful attack upon a Socialist meeting in Military Park to which a perm i t had been granted.
VVhat makes this situation ths more disquieting to those of us wfc« belong to unions, and who do lov« li<berty, is the fact that the majority of the City Commission of Newai%, spokesman of veterans' organisa-tions, and Protestant and Jewi4i dergymen almost without exception, have gone on record in expressinf their regret for what has happened. It is 6nly certain A. F. of L. labor leaders who are condoning the fas-cism by which ultimately labor may be destroyed.
I am sure that these so-called leaders do not speak for the rank and file. I know the »plendid stand taken by the Leather Goods VVorkers, the Brewers, the Bakers, the Paintera and others—to say nothing of tke action of the I. L. G. W. U. in de-claring a day of stoppage so that the members could attend the hear-ing at City Hali on this disgraceful bit of fascism. I know that the heart and head of labor's rank and file are sound, but I covet for your great organization, of which I am a member, a leadership which you have not taken in its behalf. The question at issue, let me remind you, is not what I was going to say. It is my right to say it. Just how much does your ab-stract devotion to American principles means unless in the čase of this importance involving two great m-du.strial cities you will speak out against the fascism which has raised its ugly head even in your own ranks?
Fraternally yours,
Norman Thomas.
"V1\S

Thrift
Thrift is not a one-way street. It encourages spenurng as wcll as snving, but pleads for wisdom and temperance in both.
SO VVOULD WE
"That is a skyscraper," announced the guide.
Old Lady—"O, I'd love to see it work."
What makes graveyards so peace-ful is that the guys under the cheap tombstones aren't trying to keep up with the Joneses in the mausoleum seetion.—American Guardian.
Absence of occupation is not rest; a mind quite vacant is a mind dis-ti essed.—Cowper.
Tvro years ago the International Ladies' Garment Workers' Union bought New York's old Princess Theater. It cost them $50,000 to re-model it, but after it uas complctcd, it was renamed, Labor Stage. This was to be a type of cultural program for its members. In 1936, they pre-sented the play STEEL which was not very succeasful.
Sketches and lyrics of ali types were being collected and nightly men and women of the garment union left their work to rehearse. After a long and tedious job "Pin» and Neadle*" opened for a week's performance. A few erities praised it for its wit and eleverness. Gradually the newH spread out and it soon be-came a "hit."
One of the many amusing satires in the play "Four Little Angels of Peace Are We," sung by Hitler, Mussoiini, Chamberlain and a Japanese general. With halas and concealed vveapons they sing of peace and their love for each other, when at any moment they're ready to pounce upon each other.
"The General is Unveiled," is a quiet and pleasing skit. A brona« statue steps down from its pedestal and performs a dance of war, while the apeetatora, in astonishment, foik>w him as though hypnotiza«L
"Sunday in the Park," shows a worker's family picnicking under a spreading tree in a public park, while the rich capitalists can driv« their cars to the country. This sketeh is very good although they do not over stress its point.
"Mussolini's Handicap," shovra Mussoiini giving prizes to four vro-men bearing the most children for Italy in a given time, while in the corner stands the "Public Enemy No. 1" because she has only one erild.
Throughout this rollicking musical comedy are many, amusing and en-jov-able satires. Thia comedv is some-what "leftist" when quite often they bring in a lot of propaganda. Any-one interested in seeing a play per-formed by labor for labor should see "Pins and Needles."
It is playing at the Grand Opera House in Chicago and will be ther« until July 2. — Mitsi Oven.
Other Countrie« Beaidea Those Who Have Their Bloody Fingera In The Spanish Conflict Are VVorried
WINCHELL:
Anti - Fascist Columnist Fights Fascist Hearst
By L. CRYSTAL
The silent, bitter fight going on between Walter Winchell, famous Broadway columnist, and his boss, William Randolph Hearst, is coming to light in recent weeks.
Hearst interests are concerned primarily with one thing—circulation. Hearst will stoop to the lowe.H tactics possible in newspaper publish-ing if it but helps build circulation.
At the present time, the Hearst chain of newspapers are trying to at-tract German and Italian readers. Proof enough of this is the sym-pathetic manner in which Hitler and Mussoiini are presented to their readers.
This, say those who know what is going on behind the scenes, is where the rub conies in between the publither and his star columnist, who has a reading public of 20,000,-000 people.
VValter Winchell, as a Jew, is dis-turbe<l by the Nazi plague and he protests in his own way. Since he writes daily for the Hearst publications and is syndicated in dozens of other papers, he has taken the op-portunity to hit Hitler and the American Nazi* in his sharp »tyle. It was he who originated, in his columns, a new name for them which is becoming popular. He doesn't call them "Nazis," but "Ratzis."
It will be interesting to watch this fifcht.
Hearst, who in recent years has suffered severe reverses, is in for the toughest battle of his yellow journalistic career. WinchelPs anti-fascist attitude and his vast reading public are a tough comhination to crack.
Don't fall for that line about Car-denas confiscating "our" propertf in Mexico.
How much of a cut do you get ia the Standard Oil net, buddy?
Joka Palao.
Some folks know so durned much about why certain things can't be done that they don't even try, whil« others do them just because they d on't know any better.
Amorican Guardian.
As a Socialist, your duty to your party does not end vrith paying your dues. You should, in addition, stand ready to defend it at ali times on ali issues.
Abuse and denunciation are the tributes which villainy pays to vir-
tue.
Your English
Rigkt, Privilaga—Often incorrect-ly used interchangeably. A "priv-ilege" is a right or immunity granted as a special benefit, advantage or favor. A "right" is that to which on« has a just claim; a power or privileg« to which one is entitled by principle« of morality, religion, law, or the lik«; a power or privilege to which one ha« a nattiral clnim; an immunity vested in one by authority, social custom, or the like.
Say( Stata—To "say" is merely to speak or express an opinion. Tt "state" is to set forth in detail, to narrate, to recite.
Stafidpoint, Poiat of view—"Stand-p<»int" means a fixed point or sta-tion; a position from which objeeta or principle.« are viewed, and ac-conjing to which they are judged or compared. "Point of view" is the re-lative position from which anything ia seen or any subject is considered.
r