Izhaja vsak čofcrtok. Cona mu je 3 K ha loto. (Za Nemčijo a K, ea Amoriko in drugo tujo državo C K.) — Posamozno stovilko so prodajajo ——— po 10 vinarjov. ———— S prilogama: — „Naš kmečki dom" m Jasa gospodinja". Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvi! „ Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu „ Domoljuba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Sfev. 32. V LJubljani, dne 12. avgusta 1915. Leto XXVIII. — Pogled na Balkan. Našim sovražnikom se zdaj ne godi dobro. Če bo Lah s to hitrico prodiral, katero kaže minolih deset tednov, bo pač res šele četrti rod sedanjih vojskovalcev prilezel v Trst. Tudi Rus se nima s čim hvaliti. Od Karpatov, z ogrske zemlje, se umika daleč v notranjost svoje države; premišljeno in s čudovito naglico pa za njim naša in nemška armada. Celi svet se pogovarja o teh dogodkih in povsod se čudijo, kaj premore združena, organizirana moč. Ko je Lah vzdignil svoje kopito, se je splošno mislilo, da se Avstriji ne da več pomagati, da bo gotovo razbita in razkosana. Takrat so tudi Rusi, Angleži in Francozi z največjo silo pritisnili na balkanske države, češ da morajo ž njimi. Danes se je pa sreče kolo obrnilo in tudi tisti, kateri drže v srcu z našimi sovražniki, so vedno bolj tiho. Zaupanje do svojih prijateljev jim polagoma ginc in tako je mogoče pričakovati, da se tam nevarnost za nas končno uduši. V tem oziru nam je pravzaprav tudi Lah nehote pomagal. Za svojo nezvestobo je zahteval že naprej zagotovilo, da bo tudi leva obal Jadranskega morja njegova. Dalmacijo in Albanijo si je izgovoril, seveda od tistih, kateri teh dežel še imeli niso. Rus se mu je vdal in od takrat je jela jesti na Balkanu marsikomu mrena z oči. Srb hoče poti do morja; velikosrbske države, po kateri hrepeni, brez Bosne in Hercegovine in brez Dalmacije ne more hiti. Vse njegove upe mu pa podira laški pohlep p0 Jadranskem morju, zapečaten !n potrjen po Rusih. Tudi Grk, ki hoče »neti zase južno Albanijo, je poln srda, ko v'di, kako sedi Lah že v Valoni, od koder ?eri seveda še naprej po albanski zemlji. Albanija je zdaj prav posebnega pomena Za nas in sicer lahko rečemo, da zdaj, ko Se je izkazalo, da je samostojna Albanija nemogoča, še mnogo bolj, nego prej. O Romuniji se je mnogo pisalo, da bo z Lahi vred udarila. Nekaj časa se je res obnašala, kot bi bil svet od nje odvisen. Toda tudi v tem oziru se je zadnji čas mnogo izpremenilo. Ljudstvo trpi mnogo tam, četudi ni vojske. Vojaške priprave so požrle stotine milijonov; trgovina je pa zastala in denarja ni od nikoder. Letina je dobra, toda kaj pomaga, če ne gre blago naprej. Veleposestniki in kmetje, ki imajo še lanske pšenice ogromne množine (pravijo do 80.000 vagonov) nimajo letošnje letine kam spraviti. Manjka jim denarja in zato pritiskajo z vso silo, naj jim vlada odpre pot za žitno trgovino. Angleži in T".ancozi jim v soglasju z Rusi obetajo, da pokupijo vse, kar imajo, toda za to zahtevajo, da stopijo takoj ž njimi v zvezi v vojsko. Naša in nemški država pa tega ne zahtevata, marveč le to, naj ostane Romunija do konca popolnoma nepristranska. Kdor pogleda na karto, vidi brž, da je pot za žito pravzaprav odprta le v Avstrijo preko Sedmograške in Bukovine. Donava je s srbskimi minami zaprta, pot preko Rusije je pa strašno dolga do Angleške. Odločiti se bo moralo kmalu. Zakaj še na Brezje? Cesarjev dan na Brezjah (17. avgusta) bo ne le zahvalni dan, ampak obenem tudi prošnji dan. Zahvalili bomo Boga in Marijo za vse mogočno varstvo v tej strašni voj- 1' ski, za vso pomoč in vso tolažbo; a koliko je še. za kar nam bo prositi in moliti! Spominjali se bomo cesarja na starodavnem habsburškem prestolu, ki je po tolikerih bridkostih življenja — ustrelili so mu brata, ubili sina, zaklali ženo, umorili stričnika prestolonaslednika — moral doživeti še najstrašnejšo vojsko, ki jo je kdaj videl svet! Hotel je mir, a učakal grozno morijo svetovne vojske. Naj bi mu bilo dano, da zamenja meč z blaženo oljično mladiko! Spominjali se bomo našega prestolonaslednika, ki je snoval načrte za mogočno in srečno Avstrijo, pravično in dobro vsem narodom, vsem deželam, vsem stanovom, a ga je zadela morilna krogla, preden je mogel gledati uresničenje svojih želj. Spominjali se bomo tudi sedanjega prestolonaslednika, naj bi mu Bog, kakor je pisano v Modrostnih bukvah (9, 10—14), poslal s svojih svetih nebes in s sedeža svojega veličastva modrost, da bo z njim in delala z njim, da ga bo vodila v njegovih delih in varovala s svojo močjo, da bo kdaj pravično vladal svoje ljudsivo in da bo vreden prestola svojih očetov « Molili bomo za svoje drage na krvavih boinih poljanah, da bi jih varovala Kraljiaa vojnih trum, da bi jih vodila od zmage do zrr.age in da bi jih po srečno končani vojski srečno pripeljala nazaj v domače kraje, k hrepene čira družinicam, k materam, ženam, sinovom in hčerkam, k nedolžnim otročičem. Če pa je sveta božja volja, da jih ne bo več, oh prosili bomo Mater sedem žalosti, naj bo ona z nami, da bi mogli tedaj vdano molili Oče naš, ki si v nebesih, zgodi se tvoja volja! Samo srečna naj bo njihova smrt, smrt v zvestem izpolnjevanju dolžnosti! Naš varih. naš oče pa bodi ti, naš Bog! Molili bomo za može in mladeniče, ki že leže v trni zernlii. Srečni, saj so padli za domovino! Očistilo jih je junaško prenašanje vsega bojnega trpljenja bolj, kakor bi jih mogla očistili trud in delo doma. Če pa kaj še ni zadoščeno božji pravici, naj to nadomeste naše molitve! Molili bomo za vse onemogle vojake, za vdovele žene, za zapuščene sirote, naj jim Bog daje moči in tolažbe, naj jim odpira dobrih src, naj vzbuja med nami veliko krščansko usmiljenje, ki naj jim lajša trpljenje in slajša življenje! Kako bi pozabili v svojih prošnjah moliti za srečno zmago in skorajšnji mir! Združili bomo svoje molitve z neprestanimi molitvami sv. Očeta, da bi že prišel tako za-željeni blaženi mir, A ko bo mir, kaj potem? Tedaj se bo Avstrija nanovo presnavljala, tedaj se bodo merile pravice narodom, tedaj se bodo preurejevale vse notranje in vnanje razmere. To bo velik čas in Bog daj Avstriji za tisti veliki čas velikih mož! Ne mož, ki bi jim bila pravica sila in število; ne mož, ki bi bili prevzeti le od narodnih sebičnih predsodkov; ne mož, ki bi brez poznanja ljudske duše samovoljno ukrepali po svoji glavi; ampak mož, ki bi imeli pred očmi Boga in pravico, Avstrijo in nje potrebe, narode in niih no ■"bncstl. V Avstriji ne more in ne sme gospodovali en nt.rod, ki i1 bi mu bi mu drugi robotali; Avstrija mora biti kot velika narodna družina, kjer so si vsi narodi bratje, z enakimi dolžnostmi in enakimi pravicami, drug na drugega navezani, drug z drugim tekmujoči v vsem, kar je dobrega in lepega, drug drugemu opora in pomoč; vsi pa, Nemec in Čeh, Slovenec in Italijan, Oger in Hrvat zvesti in vdani eni Avstriji in enemu vladarju na habsburškem prestolu! Mi Slovenci smo majhen narod, a željni kakor kdo drugi, omike in napredka, zato pa tudi pravice in svobode. Naša usoda se bo v tej vojski in po tej vojski še posebej odločila! Zato moramo mi še prav posebej moliti, da bi nam prinesla ta vojska srečno prihodnost. Moliti moramo, da bi ostale slovenske dežele združene. Naj Bog ne dopusti, da bi nas trgali in delili še bolj! Če nas že tako ni veliko, kaj bi bilo z nami, če bi nas bilo nekaj tu, nekaj tam? Kaj bi bilo z našim zadružništvom in gospodarstvom kaj z našimi organizacijami, kaj z našo družbo sv, Mohorja, z našimi časopisi, kaj z našimi šolami, kaj sploh z našim govorom in jezikom, našo slovensko narodnostjo? Če vsak narod ljubi svoj materni jezik, svoje šege iu navade, svoje edinstvo in svoj napredek, kdo bi nam zameril, če tudi mi hočemo biti in ostati Slovenci? Če bi si želeli izprememb, bi si le želeli, da bi se mogli še bolj združiti in zediniti, in da bi se nam mogli pridružiti še tisti Slovenci, ki so zdaj še zunaj naše države (zlasti beneški Slovenci). Naj bi nas Avstrija združila! Moliti moramo, da bi se nam odmerile v prihodnji Avstriji tiste pravice, ki nam gredo. Naj bi se mogli svobodno razvijati pod svobodnim božjim solncem, zvesti Bogu in zvesti Avstriji. Mi vemo, da bodo naši voditelji vse storili, kar ie v njih močeh, da nam pribore te pravice, a vemo tudi, da vsega ne zmorejo in da je silno veliko na tem, kakšni bodo tisti možje, ki bodo svetovali cesarju, ki bodo snovali načrte, ki bodo imeli tedaj oblast v rokah. Če ne bodo ti možje pravi Avstrijani, pravični in pošteni, recimo kar kratko, če ne bodo resnično krščanski možje, bi si mogli od njih malo prida obetati. Zato pa molimo, da bi Bog, ki vodi tudi misli kraljev in oblastnikov, vse prav obrnil in naravnal. Moliti pa moramo tudi, da bi mi sami ostali, kar smo bili, vrl in veren Marijin narod, čist in pošten, trezen in zmeren, delaven in priden, zložen in edin. Le tak ima majhen narod srečno rpihodnost. Še bolj bomo morali zatirati pijanstvo in po-nočnjaštvo, še pogumneje se bomo morali upirati vsemu brezverstvu in brezboštvu, še bolj se bomo morali učiti in uriti v pametnem gospodarstvu in gospodinjstvu. Tako bo naš narod napredoval in veselo tekmoval z drugimi narodi, ne bo se mu bati, da bi ga drugi izpodrinili in prehiteli. Za vse to pa vemo, da potrebujemo božje pomoči, sami nimamo ne tistega spoznanja, ne tiste volje, da bi vse prav ugeniii in storili. To se pravi: delali moramo, a moramo tudi moliti. Na Brezje tedaj, ko se odločujejo za Avr' Ho -V r.-?. nas tako resne in velike reči! Na, ,-^iosi svelr. Mali božja, da izide iz le 1 vojske mogočna, oravična in srečna krščanska Avstiija, in v tej Avstriji da učakamo tudi Slovenci lepših dni! in srečnejših S pomočjo stroja. .Stroj je provzročil velikanski pre. obrat na gospodarskem polju. Da Lo s svojo gigantsko močjo in s -vijo silno hitrostjo ustvarjal čuda tudi na boji-ščih, je bilo sicer pričakovati, a ne v toliki meri, kot se to godi v s.-.innji velikanski borbi. Silovite armade si stoje' nasproti, Bojna črta, ki presega 500 km, se nani j zdi že nekaj navadnega; brodovja pokrivajo cela morja ter zapirajo obsežna ozemlja; in kakor da bi ne imeli več prostora na brezmejnih moi -kih planjavah, se potapljajo podm o! - ;\i čolni za hip pod gladino, da izstreli pogubo-nosne svedre v sovražne dren . m, in se potem na drugem varnem pr - mu pokažejo zopet na površju. Kdo je vse to omogočil ? človeški | um s pomočjo železnega sti ■ ■ . Vlak | na vlak se je podil proti sovi i meji, ko je napočil glas, ki j• • klical hrambo; in že čez par dni so si st: nepregledno množice vojaštva na- moti. In kako si zna stroj pomagati, k ko dvigniti svojo silo, kaelar se 111 : i! Malo skokov — pa je na jugu, m o ognja, pa je na severu ali zahodu, i ko da je prav resnično, kar je nedav izjavil neki general: »Danes v vojski ni odločilna noga, ampak lokomotiv... In kdo je, ki danes oskrbuje neštete množice in jih zalaga z ivežem, z municijo in z vsemi potivi - inami! Stroj vodi sopihajoč neprepl ae vlake, obložene z vsem potrebnim blagom, do vojaških stanišč. Med t-emi vlaki vidiš tudi bolniške vlake in tak - kopel-nicami. V bližino in sredino i- nih taborov pa raznašajo potrebšči: železni vozovi, ki drče po bliskovo brez konj naprej, zato jih imenujejo -amodrfo« — avtomobile. Tudi kuhinja pride na kolesih za vojaki. Ta stroj jc vojakom najbolj priljubljen, bolj še ko mogoini kanoni, zato ga imenujejo aolaSka-non«. Na samodrčih se donaša med moštvo na bojiščih in strelskih jarkih >',>3" Sta«. G00 takih junaških vozov imana razpolago vojna pošta, ki jc zn na P t > J :nv.;>,> Kat r.; a \ I 1 ' »i V ,'• i lj t •> i 11 Pa s.'0111 Lili t!i neha. — It peti i r ,.(it{ " V'. 'i . o,i,. : :. V:.' c ti : f. -sj. * ml--X. Kosati. • en tin > ar-•1. — >'ovo-t«'eor-— Nsrevske eeto med > i>lo in Kuna prej! — Oeenj planoto ne po-doslulno odbiti, lijanski eoln-potapljae tor-au in uničen. — Zrakoplov t tli .lesi" Italijanom strei'en. i a l v it:« r. >k »e m .tje. aniati / vso silo •brrdobsko iani evropskih p r,. •liti . : ojcccv svetovne vojske! Kako hi-. s: .c izreče !i zapiše. Pa koliko težke . , -bir.c imajo tc besede! Kajti ob njih čt c ,o teči poloke Krvi, vidimo nebroj solza. poi:.ih src, razpršenih družin, uni-č :ih domev, poteptanih in razrvanih vi-nc^iadov, niiv in travnikov. To in jo marsikako drugo gorje na-vdaja čuteče srce z globoko žalostjo. Toda bedimo pravični! Tudi marsikaj tolažilnega nam ic vseprr.vični Bog naklonil v preteklem bojne i letu. Govorili bi lahko o koristih v s '. '-nem, gospodarskem, narodnostnem, roHtičncm oziru, predvsem pa o zmagi verske misli, o nravstveni preroditvi rodov. Koliko jih je, ki so sc : Bogn. koliko, ki so zopet ieli ..: trgali vezi starih grešnih s: on.' Res : - e še dokaj takih, ki jih nc zmodri ne -. skn, nc lakota, nc grmenje topov ter s kljub vsem opominom božjega usmiljenja irdi in neobčutljivi; toda na-splošno morar:o pr. biti Bogu hvaležni za ta razveseljivi preobrat v verstvenem oziru hvaležni pa tudi zato, ker sc nam vojsko ped mogočnim božjim varstvom na dobro obrača. Danes po dobrem letu besnečega vojnega viharia nismo !c močni in edini na znotraj, marveč tudi zunaj na bojiščih sc naša stvar prav dobro sponrša. Srbi sc nc grnejo, Judež, naš; bivši zaveznik, jc kljub stiahovitemu napenjanju skoraj omagal; noš najnevarnejši protivnik, ki je preko Galicije hotel vdreti na Dunaj in Budimpešto, pa dobiva batinc, da ga celo zavezniki pomilujejo. Ako bo šlo tako naprej, polom nam je končna zmaga zagotovljena. Toda kdaj bo pa konec tega klanja, to, to nas zanimljc. Mi ne vemo, pa tudi noben drug ne, Kot ta, ki je nad nami, ki kraljuje nad zvezdami. Po človeško soditi, bi to-le rekli: Akc sc posreči, da sedaj Rusa popolnoma uženemo, ali ga vsaj toliko potlačimo, da sc letos nc bo mogel kaj prida ganiti, potem bomo z Italijani in Francozi — tako upamo — do zime tudi opravili; drugače 41 sc tdegne na leči, kat« težko jc pi i-sc meglic •••«» -—i ------ • t • čakovali, cia bi sc k; iera izmed vojskujočih se držav vdala, čc se brezpogojno nebo morala. . . . Molimo tudi vnaprej k Bogu, ki vlada in \ odi usodo narodov, pa tudi posameznikov, ter more tek vojske lahko zasukati, ...i r,a:n bo napočil zaželjeni glas miru prej, •o-: c c. 1 c trdovratno upirale. Ko so nesto vi. sedle zmagovalne čele, so Ru i iz :o.eslja Prage onkraj (na vzhodnem breitu Vislc) še vedno streljali in sicer na stari del mesta, kjer jc grad poljskih kraljev, najbrž iz jeze, ker jc mogočna ograja, ki naj bi varovala vhod v notranjo Rusijo v rokah zaveznikov. Rusi so se ponajveč umaknili v bližnjo trdnjavo Brcsi-Litovsk ki jc pa deloma že tudi ogr žena. — V nedeljo, 8. avgusta, so bile naše čete žena vzhodnem bregu Vislc, v varšavskem predmestju -— Praga. Padec Varšave so po vseh ivstrijskih kronovinah primerno in z največjo radostjo slavili. Ljubljana jc bila tri dni v praz-ničnem odelu. — Nasproti pa je zavladala velikanska potrtost v Italiji in na Francoskem. Poprej jim je bila Varšava nepremag. ljiva trdnjava, kakršne ni izlep; drugod, sedaj pa pišejo, da la izguba za Rusijo nima bogvekaj pomena. Po padcu Varšave in Ivangoroda. Ruske čete so bežale iz Varšave z vsem, kar so mogle odpeljati, proti trdnjavi Brest-Iitovsk. Sedaj se bijejo boji za vzhodne bregove Visle pri Varšavi, kakor tudi pri 'M \4 s Avstrijski možnarji pred Ivangorodom. osredotočili svojo moč na kraj, kjer so se naši samo na videz pripravljali da napravijo pontonski most čez Vislo. Med to zvijačo so pa v naglici in sicer v 36. urah ne-opaženi na dveh drugih krajih premostili široko reko ter udrli Rusom za hrbet, kar jc pospešilo padcc Ivangoroda. Most, 'ki so ga napravili pionirji čez Vislo pri Toma-ševu, je dolg čez 3 km. Hudi udarci so to za Rusijo! En dan p-ideta dve najkrepkejši trdnjavi. Duma zboruje, pa dobiva tako grenka poročila z bojišča. Je pač težko delati si še j>koraj-žo < ob takih polomih ter to korajžo > prenesti še v ljudstvo. Varšava in Ivangorod. Varšava je središče in glavno mesto Rusko-Poljskc ob Visli. Mesto je utrjeno ter sc šteje kot trdnjava prve vrste z 19. forti. Prebivalcev šteje skupno z garnizijo 855.000. _ Ivangorod je trdnjava druge vrste ter leži ob izlivu Wicprza v Vislo. Za Varšavo je bilo treba jeklenega ognja. Armada princa Leopolda Bavarskega jc predrla s svojo silo dne 3. avgusta in&v ; Ivangorodu. — Južno od Lomžo na bojni čit. vzhodno od reke Nareve napredujejo remške čete dalje. Enako nadaljuje zasledovalne boje ludi pl. Mackenscnova armada, ki jc med Vislo in Bugom dosegla žc mesto Savin severno od Holni V tem ozemlju je bilo ujetih 6000 Rus - Kakor je iz tega posneti, je cilj naših zve :h moči trdnjava Brest-Litovsk. Če sc b do Rus' ob Varšavi in niže doli dolgo obotavljal«. se utegnejo zaplesti v neljubo p. V Ivangorodu so Rusi pustili velik; za" loge moke. Na skrajnem levem krilu so VnK' bližajo pristanišču Rigi ter kro/: o okoli trdnjave Kovvno. Kaj je krivo, da jc padla Varšava? Major Barath pravi: Da so se Rusi_ umaknili iz Varšave, ni krivo pomaniksnje streliva, ali vojakov, marveč razbita strategu velikega kneza in drugih vojskovodij in razdrapana disciplina (pokorščina) rusK armade. „ t. Trdnjava I. vrste Novo-Georsuev^ ob izlivu reke Bug v Vislo se maje m gotovo že v rokah nemških čet, ko bo ia številka »Domoljuba« dotiskana. Med Vislo in Bugom. Tu se Rusi tudi umikajo, a tudi upirajo. Severno od Chol-n. in Dubienke, ki leži ob reki Bug, so se dne 3. avgusta močno spoprijeli, a sovraž-mk ni mogel vzdržati. Ruske vrste so bile predrte! ujetih je bilo pri tem 8000 mož. Sest trnjav padlo tekom dobrih 10 dni. Rusi so izgubili v kratkem času šest moč-nili trdnjavskih postojank: Lomžo, Ostro-lenko, Pultusk, Rožan, Varšavo in Ivangorod. Junaki pred Ivangorodom. Iz bojev za trdnjavo se tole sporoča: 1. avgusta ob pol 6, uri zjutraj je pričelo iz več kakor 60 topov, med njimi tudi najtežji, obstreljevati postojanko, ki so jo zgradili Rusi umetno v osmih nadstropjih. Utrdbe so bile beto-miane. Naši topovi so grmeli do 9. ure. Granate so rusko postojanko popolnoma razrušile, a sovražnik se ni umaknil niti za ped zemlje. Ob 9, uri se je pričel naskolt z bajonetom. Pešpolk št. 50, v katerem služilo večinoma Rumunci, je prodiral z ne-vzdržljivo silo proti sovražnikovim jarkom. Napadalci so vdrli skozi vrzeli, ki jih je artiljerija uvrtala v žične ograje in so po d\eurnem pobližnem boju zasedli postojanke. Na stotine ruskih mrličev je ležalo v larkih. Naše izgube so primeroma jako nizke. Zgledna hrabrost Rumuncev je končno razblinila bajke trosporazumnega časopisja o naših rumunskih vojakih. Junaki pri Dnjestru. Švicarski vojaški alaše major Trauter je bil navzoč, ko je 7, pešpolk prekoračil Dnjester, O tem piše v Baseler Nachrichlen«: »Vztrajanje koroškega pešpolka št. 7 v najtočnejše zade-vajočem, ob celi črti škropečem, težkem ruskem šrapnelskem ognju, potem ko je prebredel Dnjester pri Horodenki in splezal po strmem onostranskem pobočju navzgor do postojanke za naskok brez vsakega kritja, je najlepši primer vojaške hrabrosti, 'ki sem ga doslej doživel na bojišču.« Podmaršal grof Schonburg je polku v pismenem povelju čestital k temu »činu, ki mu ni enakega«. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Da niso brez dela, ponavljajo italijanske čete šc vedno in sicer hude napade na kraško planoto, kjer je peščena zemlja že prepojena z njihovo krvjo. Dne 2. avgusta so se navalile močne italijanske sile z vsem ognjem na rob planote pri Polaču. Naša bramba sc jc držala vzhodno otl Polača in na Grižcm-1'i'du tako junaško, da jc bilo pet zaporednih sovražnih napadov z enako vztrajnostjo odbitih. Italijani so Ialiko zopet šteli svoje izgube. Naslednji oddelek, ki sc jc še upal napasti, je razkropila naša artiljerija. In zopet! V noči od 2. do 3. avgusta je bila sovražna pehota južno od Za-dravščine in vzhodno od Polača dvakrat odbita in sicer občutno. Popoldne istega dne so bili odbiti italijanski sunki na Griže-brdu (Monte dei sei Busi). V sredo (4. avg.) se je pričel opoldne živahnejši ogenj proti našim postojankam na Doberdobski planoti. Ko ic nameravala italijanska pehota pro- dirati od Zagraja in Zadravščinc, jo je ugnala naša artiljerija. Ni ga dne, da bi Taljan ne poslal novih čet proti našim hrambam, toda vsekdar z doslednjim izidom: Lahi odbiti z velikimi izgubami Uradno poročilo (6. avgusta) se jc glasilo: Vsak dan ponavljajoči sc napadalni poizkusi in osamljeni sunki Italijanov se končajo vedno s popolnim neuspehom. Kjer uvede italijanska pehota napad, jo ali odpodi žc ogenj naših topov ali pa je, če ga vzdrži, po naši hrabri pehoti vržena z velikimi izgubami. Tudi po sovražniku izvedena temeljita in najmočnejša priprava po ar-tiljeriji ne more na takem izidu dogodkov ničesar izpremeniti. Izjalovilo se jc tako ponoči na 5. avgust in pozneje več napadov, eden, ki je bil izveden iz Zagraja, eden proti vrhu pri Podgori, kjer je pokrito napadalno polje z mrliči. Ravno tako brezuspešni so bili sovražni sunki v odseku pri Plaveh in v ozemlju pri Krnu. Pri Tržiču jc bil sestreljen privezan italijanski zrakoplov, iz katerega so opazovali streljanje artiljerije. V Karnijskih planinah so naše čete v okolici pri Monte Paralba zasedle nekaj ugodnih postojank na vrhovih v italijanskem ozemlju. Na tirolski bojni črti je bil odbit napad sovražnega bataljona na Col di Lana (Biickenstein). Nove izgube Italijanov v zraku in na morju. Neki naš podmorski čoln je včeraj zjutraj torpediral in notopil italijanski podmorski čoln »Nereida« pri Pelagružu. Italijanski zrakoplov »Cita di Jesi« je bil opolnoči od 5. na 6. avg. pri poizkusu, da poleti čez pristanišče Pulj, s šrapneli sestreljen, preden je mogel kaj škode povzročiti. Skupno moštvo: trije pomorski častniki, en strojnik in dva moža, jc ujeto. Zrakoplov so prepeljali v Pulj. Zrakoplov »Citta di Jesi« ima ime po mestu Jesi blizu Jakina (Anko-ne). Izdelan je bil šele zadnji čas in je spadal med najboljše zrakoplove laškega zračnega brodovja. Podmorski čoln »Nereida« je bil izpuščen v morje 1. 1913.; dolg je bil 40 metrov. Posadke je imel 17 mož. V tržaškem pristanišču je pa te dni prišel na mino neki drug italijanski potapljač, ki sc je razletel. Dognalo se je, da je bil »Nautilus«, ki je iste vrste kakor »Nereida«. Italijani so doslej izgubili žc štiri čolne-potapljače. Iz borbe za Kalvarijo v II. goriški bitki. Bitka, ki je divjala devet dni za goriško obmostje, je bila obupna. Nad 900 laških topov je združilo svoj strašni ogenj na soško fronto od Sabotina do morja. Skoro polovica laško armade, 17 divizij (od 35 divizij) jc stalo v naši majhni, a železni 5. armadi nasproti. Nad 2.0.000 topovskih izstrelkov je padlo dnevno samo na Kalvarijo, ki je dolga le nekaj nad 3 km. Na 500 m dolgo našo postojanko je udarjalo 60 do 70 težkih granat v minuti. A našo čete so vztrajale v tem groznem peklenskem ognju celih osem dni, nc da bi bile zamenjane, med tem ko jc Kalvarijo napadala vsak dan sveža brigada najboljših čet. A kljub vsemu topovskemu ognju, ki jc doslej edini v vsej svetovni vojni, kljub priznani hrabrosti italijanskih čet, ki so neprenehoma napadalo preko mrtvaških polj, preko pobočij, kjer so ležali razbiti celi italijanski polki, kljub vsemu temu niso zavzeli Italijani niti enega metra naših postojank, niso prišli niti korak naprej. Neomajna jc naša straža ob Soči, neomajno je naše zaupanje v njeno moč in v njeno dušo: Boroeviča! In neomajni jez, ki se ni ganil, so tvorili ob teh peklenskih navalih med drugimi predvsem naši junaški Dalma-tinci. Očividcu jih je popisal častnik, ki jc že leto med njimi talco-lc: »Poglejte tja! Večina so Hrvatje iz Dalma^ cije. Več kot leto dni sem že skupaj ž njimi. Bili so junaki v Srbiji, ali so isti junaki tudi sedaj proti Lahu, tako je s posebnim ponosom častnik povdarjal. Ni jih treba silili! S petjem sc navalijo v boj proti Lahu. Komaj čakajo trenutka, da se boj prične. Naj bo sovražna sila strašna kakor hoče — oni se ji ne umaknejo! Dokler je le eden ocl njih živ, svojega mesta ne zapusti. Stojijo kot skala in bijejo po sovražniku, dokler morejo dihati!« Tako s je častnik izrazil o njih. In res, tako je! Dokazali so že vse lo pri Plaveh in pri Podgori. Pometajo s sovražnikom kakor razjarjeni levi; gorje onim Lahom, ki pridejo v njih pesti. Do sedaj so se ti junaki že neštetokrat z Lahi srdito spopadli. Italijani so bili v dvakratni, tudi trikratni premoči. Pomešali so se pri takih prilikah kakor ovce z drugimi. Ni se streljalo; delovali so bajoneti, puškina kopita, kamni, pesti, zobje. Lahi so sc kotalili kakor krogle po strmini navzdol. Ob meji na Tirolskem in Koroškem so bili manjši boji, pa za nas uspešni. Vzhodno od Plockna so napadli bersa-ljeriji in mestoma vdrli v naše postojanke, a so jih v jurišu naše rezerve vrgle nazaj. Bojna črta na Koroškem je nepremagljiva. Naša artiljerija malo strelja, a kamor pomeri, tam pomete. V ozemlju ob Flocknu (južno od Ziljskc doline) so Italijani v zadnjih dneh julija z vsemi sredstvi skušali prodreti. Zastavili so en polk bersalje-rov, dva pešpolka in obsnli branilce s točo krogci vseh kalibrov. Kljub temu so bili vsi napori zastonj. Naval jc bil zmagovito odbit. Dne 4. avgusta so bili boji ob Kreuz-bergu (jugovzhodno od Toblacha na italijanski meji). Sovražnik je bežal. Na pomoč jc prišel neki nov italijanski bataljon, ki jc pa tudi kmalu omagal in se umaknil nazaj z izgubo sto mož. Padci je pri tem italijanski poveljnik in več častnikov. Plemenitost generala Boroeviča. Vojaki vseh narodnosti avstrijskih branijo južno - zapadna mesta Avstrije: Dalmatinec, Bošnjak, Hrvat, Slovcncc, nemški planinec, Dunajčan; Ogri in Bu- 5t muni so si zaslužili častno priznanje v borbi za našo slovensko zemljo proti Italijanom. In poveljnik teh čet, tako piše dunajska »Reichspost«, je Hrvat Boroevič, smeli branitelj Karpatov. Vso znanost, ki mu jo je pridobil sorski boj na severu, združuje sedaj železni general na fronti ob Soči. Z brezmejno ljubeznijo so mu vdani njegovi vojaki. Italija ne bo oropala Adrije in njene obali, cesarski poveljnik hrvatskega rodu jo brani in vsi avstrijski narodi z njim. Slavnemu vojskovodju se jc cesar zahvalil v odlikovalnem lastnoročnem pismu. In kaj naredi skromni Boroevič? Takoj izda armadno povelje pa zapiše svojim četam: odlikovanje gre Vam, ki ste tako vrlo držale! Naj navedemo omenjeni razglas doslovno: Vojaki! Njegovo Veličanstvo cesar in apostolski kralj je blagovolilo nasloviti name sledeče lastnoročno pismo: Ljubi general pehote pl- Boroevič! Pod Vašim velikokrat izkazanim vodstvom so je 5. armada junaško vojskovala, priborila jo najlepše uspehe. V najtoplejši hvaležnosti Vaših zaslug se spominjajoč, izražam Vam Moje po--hvalilo priznanje. D u n a j . 29. julija 1915. Franc Jožef I., 1. r. Vojaki pote armade! To najvišje odlikovanje Vašega voditelja gre v prvi vrsti Vam; velja Vaši zvestobi, Vaši neprimerni hrabrosti, gre Vašemu liki skala trdnemu sklepu, da nobenega palca domače zemlje no prepustite brez povelja. Vaši otroci in Oiiok otroci bodo šc ponosno pripovedovali. da sto bili bitko ob Soči. Vojaki pete armade! Vaš voditelj je pon< ■•> na Vas! Na bojišču, 30. julija 1915. Boroevič, general pohote, 1. r. General Boroevič, častni meščan ljubljanski. V seji ljubljanskega občinskega sveta dne 5. avgusta je predlagal mostni župan, naj so imenuje voditelj naše armade, ki brani našo slovensko zemljo proti verolomnemu Italijanu -za častnega meščana ljubljanskega. Govoril je tako-le: Slavni občinski svet! Mostna občina ljubljanska časti može, ki so si pridobili zaslug za državo, za deželo in za mes.o s tem, da jim podeljuje častno meš anstvo. Skromna čast je to sicer, ki nc pomnožuje nikomur njegove slavo, ki pa vsekdar jasno govori o prepričanju mestnega starejšinstva, da so tisti naši prvi možje, ki si predvsem stečejo zaslug za častitljivo našo monarhijo, za deželo in končno tudi za našo belo Ljubljano. S ponosom lahko na-glašam, da jc v tem oziru naše starej-šinsivo ostalo tako, kakor je bilo v tistih časih, ko je štelo med svoje častne meščane maršala Radeckcga, admirala Togotthoffa in generala Filipovica. Mi smo osiali, kakor smo bili, in to 6» bodi danes celemu svetu povedano! (Dobro klici.) Na jugu se ponavljajo časi očeta Radeckega. Nezvesti nam zaveznik jo ! hotel vdreti v slovenske naše pokrajine ! ter razsuti in razdjati, kar je nas rod i pod blagoslovljenim žezlom habsburško dinastije v teku stoletij zgradil in obdelal. Ali že pri prvih svojih korakih je zadel s svojo glavo ne samo ob trdi kamen, temveč tudi ob jekleno našo armado, ki laškega sovražnika povsod zavrača in uničuje. Ta južna armada nas brani, da se veselimo svojega življenja in da se radujemo zelenih naših pokrajin, kakor bi živeli v najglobokej-šem miru. Nepopisljive so zasluge, ki si jih je priborila viteška ta armada za celo očetnjavo, predvsem še za našo ljubljeno kranjsko deželo in tudi za njeno glavno mesto. Z občudovanjem pa jo združena največja hvaležnost, ki preveva naša srca in naše dušo do vsakega moža, ki stoji v bojnih črtah ob naši slovenski Soči. Na dan sili občutek, da smo zavezani dati izraza tej hvaležnosti junakom, ki so pravi reši- i telji naše skupne in predvsem tudi naše ožje domovine! Kako naj častimo to hrabro arma- 1 do? Mislim, tla je to najbolj mogoče, če se klanjamo pred vzornim zapovedni-kom, ki je z uma svetlim mečem v nič razbil vse poizkuse laškega orožja ob zeleni Soči, kakor na Doberdobski planoti. Še nikdar, ko sem stavil enake predlogo v tej zbornici, me ni navdajal tak ponos, kakor me navdaja danes, ko Vam stavljam predlog, da sklenite z navdušenjem in hvaležnostjo, da se imenuj častnim meščanom mesta ljubljanskega voditelj južne armade, general pehoto, prevzvišeni gospod Sve-tozar Boroevič de Bojna. (Splošno odobravanje. — Živio- in slava-klici. — Ploskanje.) V znak Vašega soglasja zakličem novemu častnemu občanu in prehrabri ; njegovi armadi: Slava! Slava! Slava! Občinski svetniki vstanejo in kličejo: Slava! Živio! TURČIJA V VOJSKI. Divizija v zrak! Iz Soluna so poroča, da jo pri Dardanelah zašla cela francoska divizija na turško podzemsko mino in je zletela v zrak. Moštvo je deloma mrtvo, deloma ranjeno. SRBIJA IN AVSTRIJA. Madjarski časopisi poročajo, da so dne 23. julija letalci napadli Belgrad ter metali bombe, ki so zažgale ondol-ni kolodvor. Nastal je požar, ki je vsa poslopja uničil. Srbski topovi so obstreljevali našo letalce. Natlporočnika Losonczy in Tarabochia sta bila med zračnim bojem ranjena, vendar sta so pa še mogla spustiti na tla na ogrskem ozemlju. FBANCOSKO.NEMČKO BOJIŠČE. Na videz nič posebnega, dasi se dannadan ponavljajo krvavi boji. Z napovedjo, da bodo predrli nemško ' fronto, so sc Francozi prevarali. Ne da se tajiti, da so Nemci na posameznih točkah nekoliko popustili; pomisliti pa treba, da imajo glavno svojo moč na ruski zemlji, in da so zaenkrat zadovoljni, če zadržujejo francosko sil0 v dosedanjih mejah. Tedenske novice. Proslava cesarjevega rojstnega dne. V Ljubljani bomo obhajali SDlet-nico našega presvetlega cesarja po temle sporedu: Na predvečer cesarjevega rojstnega dne 17. avgusta sc bo okrasila Ljubljana z zastavami in meščanstvo bo razsvetlilo okna. Vršil se bo tudi vojaški mirozov. Dne 18. avgusta, po cesarski maši, se vrši pred rotovžem slovesno zabijanje žebljev v mestni ščit v želozju«. V ta namen bo posmvljena posebno lopo okrašena lopa. tj -arjev rojstni dan bo za Ljubljano obenem ut-di cvetlični dan. Gospo vseh strank bodo prodajale na ulicah in trgih cvetlico na korist Rdečemu križu. M"slna občina pa se bo na cesarjev praznik spomnila tudi cesarjevih ljubiienccv, ranjenih vojakov, ter jim hvaležna za junaško obrambo domovine, za katero krvavijo, nekoliko oslajšala praznik vrhovnega vojnega gospoda. Vsi v ljubljanskih bolnišnicah se nahajajoči ranjenci bodo primerno pogoš •< ni. Nameščen je semoniški duhovnik č. g. Ferdinand Prebil kot kaplan pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Umrl je 5. avg. č. g. Fr. Matičič. žu])-nik v Boljunu — Istra. Bojen jc bil v Kamniku 1. 1841. V boljunski župniji je služboval od 1. 1880 dalje. N. p. v m.! Porcijunkula ob bojni črti. V Gorici so tudi letos imeli porcijunkulsko pobožnost pri oo. kapucinih. otuili ni bilo toliko ljudi, kot druga leta. je bila pa pobožnost dobrih Goričanov tem iskrenejša. Junaški Dalmaiinci, ki se b n e ob Soči pod svojim priljubljenim majorjem Turudijem, so bili doslej že v 36. težkih bojili. Za vsako puško, ki jo vplenijo Italijanom, dobe po 5 K. Neka stotnija Dalmatincev je dobila naenkrat 000 K za laške puške. O' ,ev v zrakn (fatamorgana . Blizu Pohorja na Štajerskem so videli dne 25. julija dve sliki na nebu, ki sta dosegli izredno jasnost. V prvi sliki je bu najbrž odsev prekomorskega transporta na oceanskih velikanih, katerim so ob strani, le deloma vidno, sledilo manjše ladje. Neki opazovalec se jo trudil, da bi natančno razpoznal posaiuez delo velikih pamikov, a se niti m l10" srečilo, ker so bile oči ob tem prenapete. I'o njegovem mnenju je utegni biti to vojaški transport v spromstui manjših enot vojne mornarice v Sredozemskem morju. Na drugi sliki je opazovalec, kakor trdi, videl med (ir;': „ razpuščeno krdelo neznane konjeni ki se je premikala zdaj počasneje- -hitreje, včasih pa jc obstala. Ker j«1 la I a prikazen južno od Pohorja, bi utegnilo biti mogoče, da je fatamorgana,'ki se tod tako redko vidi, pričarala za'kratek čas del Nila in srednjega Sredozemskega morja. Poziv papeža Benedikta XV. za mir. Na dan obletnice svetovne vojske je obja-ui sv, oče Benedikt vsem vojskujočim se naiodom in vladarjem oklic, ki v njem iskreno želi in prosi, naj vendar že mislijo na mir. Naj bi ta oklic prevpil hrup orožja, na) bi došel k vsem, ki se vojskujejo, naj li dosegel povsod voljna srca za spravno.;! in mir. Sv. oče roti vladarje vojskujočih se narodov, naj končno ustavijo to strašno morijo. Bratska je kri, ki se preliva. Z mrliči in razvalinami so posejane najlepše pokrajine Evrope. Vi nosite, pravi po,jež, pred Bogom in pred ljudmi strašno odgovornost za mir in za vojsko. Čujte očetovski glas namestnika najvišjega Sodnika .... Blagoslovljen bodi tisti, ki prvi nudi sovražniku desnico, ter predlaga primerne mirovne predloge! Vabimo vse prijatelje miru, naj nam podajo roko, da se posj eši konec vojske. S kronicami bo treba na dan. 15. av-gusta bodo začeli izdajati nove krone, in sicer bodo kovane nekoliko drugače. Na zadnji strani bodo imele letnico 191'!- 15, ovenčano z lavorovim vencem. Dosedanje krene se bodo vzele iz prometa, in sicer jih bo mogoče oddati do 15. novembra. Po tem dnevu se bo izplačala samo vrednost s/eLra. S to odredbo upajo privabili na (].jii ogromno množino kron, ki sedaj počivajo v skritih shrambah in raznih skri-nj.ih. Pomoč invalidom obrtnega stanu. Ministrstvo za javna dela bo vse doslej obstoječe državnoobrtne šole pritegnilo koli-kormoč v pomoč onim invalidom obrtnega stanu, ki pridejo pohabljeni iz vojske in ne morejo več svojega poklica izvrševati v polni meri. Okroglo 150 učnih zavodov se bo posvetilo temu namenu, da se bodo taki obrtniki zopet usposobili za prejšnji poklic, ali pa izurili v kaki sorodni stroki. Tudi novica. V vojskinem času se marsikaj pripeti; tako n. pr. v Ljubljani dal, časa ni bilo dobiti limon. Zdaj so zopet na trgu, a stane ena sama 24 vin. Iz ruskega ujetništva so r,e oglasili: Franc Mole (knjižničar »Kat. si. izobr. društva«), Jan. Slabe, Janez Vrhovec, Franc Zamejc — vsi iz vasi Žažar pri Vrhniki. — Anton Šešek, ki je bil ujet v Przemyslu, piše, da so hodili tri dni, vozili pa so sc 17 dni, preden so došli v Taškent. — Janez Kemperle iz selške doline nad Škofjo Loko se nahaja v Čistopolju — Kazanska gu-bernija. Pismo je hodilo domalega 10 tednov, Bil je ranjen v desnico in hvali Boga, da se mu kaj hujšega ni pripetilo. — Franc Maček iz Broda (Sp. Logatec) je bil na bojišču kot vojaški voznik; polsedmi mesec ni bilo pisma od njega. Domači so ga že obžalovali'kot mrtvega. Zdaj se je oglasil ■z ujetništva. Nahaja se v sibirskem mestu Skubil. Pogrešajo se: Jožef Kokec, 27, pp., 13. komp.; vojna pošta 48. — Poklican je bil na bojišče izpočetka; ne ve se, ali je še živ. _ Vojak Anton Jokoz (97. pp., 4. kp., 11- vod.) Kdor bi vedel za naslove in bi jih naznanil uredništvu, bi storil dobro delo, Kdo ve? kje se nahaja družina Marije Zurza, iz vasi Pristava, župnije Kožbana pri Krminu na Primorskem. — Poizveduje Poldi Zurza, Opčina. P. Dobrnič na Dolenjskem. Stroški se povrnejo. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) s|)rejcma hranilne vloge, za katere iamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/4°/o brez kakega odbitka. -raflne ure od 8. ziutrai do jjpoie. Glej inserai! Razne novice. Razglas deželne vlade. Od raznih predmetov, ki so obležali na bojiščih in od onih predmetov, ki jih je imelo izven vojašiic nastanjeno moštvo, ko se je vrnilo ranjeno z bojišč, se je izgubilo mnogo delov vojaških oblek in druge opreme. Taki zaostali predmeti so se našli tudi po kolodvorih in železniških vozovih. Ker ima civilno prebivalstvo, kakor kaže izkušnja, veliko nagnjenje, da nakupuje take stvari za spomin, se mora v varstvo interesov vojaškega erarja paziti na to, da se taka zloraba prepreči, kakor tudi na to, da se ti predmeti zs čete, ki odhajajo na bojšiče zbirajo in se jim dado na razpolago. Tem povodom se opozarja, da je treba predmete, spadajoče k vojaški opravi, kakor obleko, opreme, odeje, daljnoglede, kolesa, orcd)e, posode, konjske opreme, sedla, puške, samokrese in pištole, sablje, ovoje od topniških izstrelkov itd. nemudoma oddati ali najbližjemu vojaškemu poveljstvu ali najbližji upravni oblasti (občinski urad, c. kr. okrajno glavarstvo, c. kr. policijsko ravnateljstvo) ali pa najbližji orožniški postaji. Osebe, ki bi take predmete našle in jil oblastvu ne izročile, zagreše po vrednosti najdenega predmeta proti § 461 kaz. zakonika ali pa celo proti § 201 lit, c, kaz, zakonika in bodo primerno kaznovane. Dobro se obnašajo. Z Ogrskega se piše da poljska dela ondi povečini opravljajo luski ujetniki. »Kath. Kirchenzeitung« (št, 30) pravi: »V občinah, ki štejejo dva do tri tisoč prebivalcev, imajo po 100 in še več ruskih ujetnikov — delavcev, Ako se pelješ mimo oddelka mirnih ruskih delavcev, se ti zdi, kakor da živimo v najlepšem miru z rusko državo. Če so skupaj, imajo za nadzorstvo tri ali štiri črno-vojnike, ki imajo dostikrat ruske puške. Manjše oddelke (20 do 30 mož) pa nadzoruje ruski podčastnik brez orožja. Kmetje, ki potrebujejo samo par ujetnikov, jih dobe brez nadzorstva, če sami jamčijo zanje. Nikoli se ne sliši, da bi hotel kdo pobegniti, četudi so nastanjeni v bližini onih krajev, kjer so hoteli Rusi lani mescca oktobra in novembra udreti na Ogrsko. Ob nedeljah gredo skupno v cerkve; ako se rrihaja v kraju grško-katoliška cerkev, gredo rajši tja, Ujetniki se prav lepo obnašajo in so po svoji pobožnosti in zbranosti pri molitvi za zgled drugim. Tudi pred jedjo in po jedi vsekdar molim; prav tako, preden začno delati. Vsak ima s seboj kako podobico ali pa križec. Za podobice, ki se jim razdele, so prav hvaležni. .« 12 sinov ene matere — padlo. Tirolski list »Meraner Zeitung« piše o tirolski družini, ki je poslala 12 sinov na bojne poljane. Stari so bili od 18 do 40 leta. Dva sta padla na Rusko-Poljskem, trije v Ga-liciii, dva na italijanskem bojišču, trije ofc Strvju in dva v Besarabiji. Potrta mati je kljub temu vzkliknila: »Gospod Jezus! Ti veš, da sem pripravljena dati še ostalih šest. samo da bi bila zmaga na naši strani!« 731etni starček — na italijansko bojišče. Gardni nadporočnik grof Wurmbrand se je oglasil, da gre kot prostovoljec na bojišče proti Italijanom. Grof je star že 78 le! Zanimiv prizor z nJice v Ljubljani, Te dni so peljali oddelek italijanskih vojakov — ujetnikov na ljubljanski Grad. Ljudje so se ustavljali ter jih mirno opazovali. Ujetniki so bili videti zelo radovedni ter so se pridno okrog ozirali. Kar eden izmed njih opazi znanca, ki je bil z njim pred vojsko z Italijani uslužben v tovarni T. Krepko ga nagovori v znanem geriškem narečju: »Kej delaste danes?«... italijansko ljudstvo sc hitro izpremi-nia, o tem pričajo nemiri, ki so o njih poročali časopisi začetkom avgusta. Čitali smo o demonstracijah za mir in proti vejski. V Rimu, Neaplju, Genovi, Florenci, Bdenji, Turinu in v Milanu so se kljub policiji in vojaštvu izpremenile domonstra-cije v prave upore. Zapreti so morali trgovine, ker so se bali, da jih opleni stradajoče ljudstvo. V Rimu stražijo vojaki in policisti kraljevske palače, zasebna stanovanja ministrov in veleposlanikov trospora-zunio. Ob Porti Pia so se pred angleškim poslaništvom krvavo stepli demonstranti z vojaki. Množica je nameravala nastopiti proti angleškemu veleposlaniku Rennel Rodd, ki ga dolže, da je pognal Italijo v njeno usodo. Ministra Salandra in Sonni-no moreta priti v urad le v spremstvu vojakov. Značilno je pa, da so odpravili vojaško stražo pred Giolittijcvim stanovanjem. Kdor ima denar, zapusti Rim. Trdi se, da tvorničarji sami razdirajo v tvor-nicah, da preprečijo izdelovanje streliva. Svoj denar so že naložili v inozemstvu. V, Milanu širijo letake, ki zasmehujejo Ca-dorno. Zasebna pisma v ItaPjo niso dovo-# Ijena. Ljudje se obračajo na ameriško poslaništvo in konzulate, da bi poslali njihova pisma v Italijo. Ameriški konzulati naznanjajo, da tega ne morejo storiti. Ali jim je že zmanjkalo mumcije? Laški list »Corriere della Sera« piše (30. julija): italijanska vojna uprava dovoli do-ptisl okroglo 40.000 delavcem iz municij- 7' skih obratov, da se pospeši izdelovanje munioije. v Bogu gre hvala... V stolnici v K.o-linu jc izjavil kardinal Hartman: »Ko sem našemu cesarju čestital 'k sijajnim uspehom na vzhodu, jc pokazal cesar z roko navzgor in rekel: »Oni tam gori nam je po magal!« f General Ziegler. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča, da je 1. avgusta umrl general konjenice Emil vitez Zieg er. V večnost ga je spravila azijatska mordna kelera. Zdravniki so mu svetovali, naj se da cepiti zoper kolero, a sveta ni pos-u-šal. Ziegler je bil večkrat odlikovan in se je izkazal kot izboren poveljnik. Pet sinov ima v vojski Jemčeva mati iz Žej (župnije Dob). Peter je pri pionirjih, Lovrenc in Matija sta pri 17. pešpolku, Ja- »Loži — framazonom — na kljub, resnici na korist, veri v obrambo. Katoliški možje glavnega in prcstolnega mesta. Močno nas tlači sedanja vojska. Krscan-stvu sovražna loža jo je v temini svojega »Orienta« (glavni sedež framazonov) skuhala, dolgo časa netila in podpihovala ter jo započela s strašnim zavratnnn umorom našega prestolonaslednika. Slednjič se je delavnejši del lože razkrinkal ter se bojuje z odkritim vizirjem. Proč z vsako strahopetnostjo med našimi krščanskimi možmi! Ako se jih veliko med njimi ne more udeležiti boja na bojiščih s svojimi brati in očeti, pa moremo in hočemo moliti za božji blagoslov našim bo-rilcem. Tega nam niti jud ne more zabra-niti, odkar je Mozes sam dal najlepši zgled. Mi katoliški avstrijski možje vemo Nemški vojaki spravljajo strojno puško na drevo. Dopisi. kob je črnovojnik, Karel pa je bil pri 27. domobranskem polku ter se je oglasil po 10. mesecih iz ruskega ujetništva. Na bojišču je bil ranjen. Ponarejeni dvekronski bankovci krožijo zopet v prometu. Poznajo se baje lahko, ker so izdelani zelo pomanjkljivo. Kolera. V času od 19. do 26. julija je bilo na Hrvaškem in v Slavoniji 321 slučajev kolere. — Razširjanje azijatske kolere v južni Italiji dela ministrskemu svetu v Rimu veliko preglavic. Romanje dunajskih mož. Zadnjo soboto so se podali krščanski možje z Dunaja na božjo pot v Marijino Celje. Vodil jih je dunajski apostol P. Abel, Njegov o'klic na može se je glasil; S iz zgodovine, kako je usliševala naša ljuba Gospa Marijaceljska molitve ogrskega kralja Ludovika Velikega, Habsburžanov Ferdinada II. in III., Leopolda I., Marije Terezije in njenih narodov, ko so bili v stiskah, in kaj je pred sto leti sv. Klement Dvofak s svojimi dunajskimi dijaki zoper Napoleona ondi izprosil. Zato kvišku katoliški možje, skupno z nekaterimi prevzvišenimi člani cesarske hiše in s 'kardinalom dr. Pifflom k molitvi za vojne namene. Moško in pogumno za Boga, cesarja in domovino!« Begunci. (Dopis z Gorenjskega) »V^ 'kot enkrat sem že čital v časopisju 0 z|a. tern, usmiljenem srcu Kranjcev, 0 globo! kem sočutju z begunci ter o težki ločitvi galiških beguncev od drage slovenske zemlje. Da se dobe dobri ljudje in sicer v veliki množini, je gotovo resnica. 0 tem sem se prepričal v vseh kranjskih mestih' in mestecih. Tujec — begunec pozabi med blagimi srci svojo tugo in osamelost in neka hvaležna ljubezen se poraja v njegovem srcu do svojih bratskih zaščitnikov ....« Tu pa začne dopisnik — begu-neč tarnati, tožiti nad trdosrčnostjo nekaterih naših domačinov, češ, da so neob-čutni, da ne postrežejo, da ne dajo kruha in drugih jestvin niti za denar itd .,, slednjič pa pravi: »Upam, da bodo imele te besede kaj uspeha in da ne bodo imeli begunci po vojski povoda pisati o Kranj, cili: Brezčutni so kot skala...« V obrambo naših slovenskih gospodarjev in gospodinj to-le: Prvič so naši ljudje večinoma bili doslej v zadregi za moko in druga jestvila, ki jih niso imeli v obilici. Prva skrb jim je, da morejo poslre-či delavcem in domačim, ki bi brez zadest. ne hrane težko vztrajali pri neprestanem in napornem poljskem delu; pomisliti treba, da je bilo žito odmerjeno in so ga smeli obdržati le toliko, kolikor ga jim je oblast za potrebo pustila. Obenem jih pa vznemirja negotovost za bodoče. — Res je, da so tudi tu izjeme, kakor povsod, in da se dobe tudi bolj trdi ljudje, ki vidijo samo sebe; vendar pa smemo reči, da je takih le bolj malo. Zdi se pa, da navidezne trdosrčnosti niso krivi naši ljudje sami, marveč tujci, letoviščarji sami. Večkrat so sc namreč — ob rednih počitnicah — cule več ali manj upravičene s-dbe in tožbe: »gospoda«, ki pride na letovišče, bi rada vsega dobrega dosti imela, plačala pa malo. — Odtod neko nezaupanje, ki se letos ob tej draginji gotovo ni zmanjšalo, Treba je računati z okoliščinami. Denar jo denar, blago je blago. Za denar v teh burnih časih — vsaj tako sc govori -ni tako trda, hudo je pa za živež, ki ga draži malo in veliko, ki ga skuša pridržati za-se, kdorkoli ga ima. Pretiranega samoljubja in grde sebičnosti nc maramo zagovarjali; sebičmst je obsodbe vredna lastnost, ki se našemu ljudstvu ne more in ne sme oprtati. Če pa posameznik zagreši v tej stvari, ga pa obsojamo mi, kakor ga jc obsodil »Begunec v imenu mnogih.« Listek Povest o izgubljenem denarju. Spisal Ivan H rast. (Dalje.) »Bojim se, Lojze, da Ti bo delal t* denar še preglavico«, je dejal potem V časi in sočutno. Lcjzeta so zadele te besede v sredo srca. Prestrašeno in vprašujoče je gledal učilelja, a ni sc upal ziniti. »Lojze ali nisi pogledal, da so ti bankovci prejšnje izdaje. Najbrž je že potekel rok, ko jih je bilo treba oddati. Ne vem, če niso že ob veljavo,« je rekel učitelj počasi in videlo se mu je, da mu gredo besede le težko iz grla. Lojzetu je bilo grozno pri srcu. Sedaj, ko je menil, da ima že vso srečo v rokah, da mu ne more več zbežati, sedaj se mu je hipoma izvila na tako nepričakovan način. Sedel je na stol in podprl glavo v roke. Ne obupaj! Morda pa le še kako poj-de , je tolažil učitelj, dasi sam sebi ni verjel. > Nesi jih jutri v mesto v posojilnico, morda ti jih menjajo. Ako pa ti tega nc store, prinesi jih k meni, pojdem jaz z njimi v Ljubljano, ker imam več časa in izkušnje, morda jih spečam tam.« Lojze mu je hvaležno stisnil roko. »Ne bom imel miru, dokler ne vidim, ka je, zato grem takoj sedaj v mesto, da se vrnem že zvečer. Vračaje se, se zgla-sini pri vam in vam opvem, kaj sem opravil. Za sedaj, hvala najlepša!«... Ko je zvečer stopil Lojze v učiteljevo stanovanje, je ta takoj videl, da ni opravil ničesar. V posojilnici so se čudili, kako more biti človek tako malomaren, da na ta način zavrže denar, zlasti človek, ki nima ničesar, da bi metal proč po nepotrebnem; trdili so, da je že zamujeno. Lojze je molčal in se v obupu vrnil proti domu. ! ozno v noč sta se poslovila učitelj in 1 i c. Učitelj je hotel takoj zjutraj zgodaj odpotovati v Ljubljano. — V. Počasi se je pomikal učiteljev voz v rehro nad Selom. Jutranje sence so se še vlačile po jarkih in mrzlo je bilo, da je sililo za nohte. Nekje v lesu je tolkla žolna naglo in močno, da se je razlegalo daleč v dolino. Po kolovozih so škripali vozovi, ki so se odpravljali v gozd po drva. Na sprednjih premah so kimali vozniki, skrčeni v dve gube, od konja in vola se je kadilo, podkve so kresale iskre ob kamenje na slabih potih, Učitelj je sedel na vozu zavit v debe' Kožuh in je vodil sam 'konja, ki si ga je bil za ta dan izposodil. Do železniške postaje je bilo dve uri vožnje. Ker je imel precej prtljage s seboj, mu ni kazalo, da bi hodil j peš, kar je navadno vselej storil, kadar jc 1 imel proste roke. Strmel je sedaj predse in razmišljal o svoji prošlosti, o svojem nekdanjem delovanju in o uspehih, ki so j se kazali v javnem nastopanju njegovih nekdanjih učencev. Pestro število jih je bilo, ki so nekdaj gledali v pričakovanju v njegove oči in na njegove ustne, pazili na njegove besede in kretnje. In mnogo jih je bilo med njimi, ki je bil zaradi njih ponose'1. da je bil on tisti, ki je položil temelj njihovemu razvoju, ki je prvi usejal seme učenosti v njih glave in blagega značaja v "jih srca. Le malo jih je bilo, ki so zašli s Pota in še ti so se pozneje vrnili, niso se izgubili popolnoma. Še sedaj, ko so se že davno odtegnili njegovemu nadzorstvu, ga le istinito veselil njih blagor, ga je bolela vsaka njih nesreča, sočuvstvoval je z njimi, kakor bi bil njih rojstni oče. Tudi danes ga je skrbelo, kako bo opravil posel, ki ga je prevzel, da bi rešil enega izmed svojih najboljših nekdanjih učencev. Bil je prijatelj Lojzetovega očeta in blagor njegove družine mu je bil od nekdaj močno pri srcu. Toda ta zadeva je bila takšna, da je bilo le malo upanja, da bi se izvršila ugodno. Ali poizkusiti je hotel vse. Ko je dospel voz do vrha, se je zdramil učitelj iz svojega razmišljevanja. Njegova roka je segla nazaj, da bi potipala zavitek z denarjem, ki ga je bil položil v ozadje pod blazino. Ali iskala je zastonj, zavitka ni bilo nikjer več. Sam Bog vedi, kako je bilo mogoče, da je spolznil na rob ir od tam na tla. Učitelju je zaostala 'kri po žilah. »To ne pomenja nič dobrega«, si je dejal. »Že sedaj nesreča, kaj bo šele pozneje! Toda, da bi ga le našel, sicer je oskrunjena vsa moja poštenost!« Naglo je privezal konja k drevesu in stopa! navzdol po cesti, koder je pravkar vozil. Daleč spodaj na ovinku blizu cestnega jarka je ležal zavitek. Oddahnil si je. Naglo ga je pobral in skoro tekel z njim proti vrhu. Tam pa je odprl svoj kovčeg, pcložil ga notri ter skrbno zaklenil. Pognal je, konj je naglo zdrčal navzdol,, v kratkem je bil na postaji. »O; prijatelj, kam pa Ti?« ga je ogovoril nekdo, ko je stopal v vla'k. Učitelj se je ozrl. »Glej ga, čez toliko časa zopet enkrat! Zdravo, Ivan! V Ljubljano grem, ali se rclieva skupai?" (Dalje.) Slike m črtice z Voščilo za god 5z Galicije, dne 26. julija 1915; Že zopet god je sv. Ane obletnica je vojske zbrane, ki verno čuva Vam domove junaško proži še topove. Borimo se za dom, cesarja in mile Avstrije vladarja. Prestali silne smo težave ob bojih vojske prekrvave. Pač pomnil bo Moskal krvavi kak' besno bije Kranjc po glavi. Naj čuti Nikolaj in vsa Rusija, kaj Avstrija, kaj zna Nemčija! Pri težkih možnarjih. Avstrijskim težkim topovom, 30 5 cm, je priseljen tudi brhki cerkovnik iz Ledi-nice. Eno leto so ga učili na Dunaju, sedaj pa strelja na Italijane. Ob obletnici svojega vojaškega stanu piše ži-rovskemu gospodu župniku Logar-ju: Veleč, gospod župnik! Danes 2. avgusta je minilo leto, odkar sem zapustil svojo cerkovniško službo, svoje drage ljudi, in Vas, gospod župnik. Pri odhodu nisem mislil, da mi bo treba služiti eno leto. ' precej hudo, ker se je bilo veliko učiti, pa sem bil vsaj varen pred granatami. Bogu se moram zahvaliti, da me tako dolgo pusti zdravega živeti. Kje so že tisti, ki smo skupaj zapustili domove, Jaz pa sem še vedno zdrav in vesel' ' Ko sem se op tako dolgem času zopet peljal skozi domače mesto Ljubljano, mi je bilo prav tesno pri srcu. Mislil sem si, mogoče sem danes zadnjič tukaj. Domačega človeka nisem videl drugega, kot Krošla' iz Dobračeve, Stal je na straži zraven postaje. Naročil sem mu, naj sporoči domov moj odhod, Spanja pa ni bilo, kajti pokalo je, da je bilo joj! Seveda, mi novinci smo mislili, da je že Italijan tukaj. No, pa streljali so naši težki topovi; mož-narji in havbice. Sedaj sem pa že popolnoma privajen temu pokanju ... Mi imamo 30.5 cm topove. To so veliki junaki, ki napravi jajo mnogo preglavic italijanskemu judežu. .30.5 cm bombe so skoraj tako visoke kakor jaz. V tem času, kar sem jaz tu, še ni bil nihče naših zadet; utonil >e pač en Čeh toda vsled lahkomišljenosti. Denarja tukaj ne potrebujemo zato, ker se drugega ne dobi kakor samo vino po dve kroni liter. Potrebovali bi samo tobak. Ali ni ga. Hrano pa imamo prav dobro. Zjutraj je res samo črna 'kava. Opoldan pa je juha, meso, za prikuho pa je fižol, krompir, kumare ali kaj drugega. Zvečer pa imamo čaj z rumom, kos sira, klobase, ali kaj podobnega; poleg tega pa še vsak dan pol litra vina. Nekoliko dolgčas mi je pa, ker tukaj je Ie malo Slovencev. So večinoma' Ogri. Če nam bo šlo še nadalje tako po sreči, bom, če Bog da, zopet kmalu v Ži-reh. Na dom se zmiraj spominjam; prav dostikrat se mi sanja, da sem v Žireh' v cerkvi, da snažim in zaljšam oltarje, Seve, ko se zbudim, sem zopet tukaj. Dostikrat sein že rekel, da nismo vedeli, kako dobro se nam je godilo prej. Ali sedaj šele vemo, kaj smo imeli. Upajmo, da nam Bog zopet povrne one zlate čase. Ob koncu Vas prisrčno pozdravljam. Ivan Filipič, Kratko — pa veliko. Jcžef Špelič iz Verbovca, četovodja na severnem bojišču, je pisal te dni svojemu očetu Francetu prav kratko pismo, ki pa veliko pove. Pravi: »Dragi starši! Dolgo Vam že nisem pisal. Jaz sem bil ujet dne 19. sušca, pa sem ušel. Zdaj 18. julija so me Rusi zopet ujeli, pa sem jim še enkrat ušel. Zdaj pa Vam pišem, da sem še zmeraj zdrav.« G. 2300 m. dne 25. julija 1915. Vojak Janez J. piše iz svojega sneženega brloga ob italijanski meji Danes sem prejel Vašo karto z največjim veseljem« kajti sedaj ni- 82 Stran 470 D.-irn il jnb 1015. jatev. 32 smo dobili že dolga časa iič pošte. Bilo nam ie vsem zelo dolgčas. Jaz sem koniai čakal, kdaj dobim kako karto ali pismo, da bi vedel, ali še kdo živi na Bledu ali no. Vi ne veste koliko ie vredna tukaj ena k.-.rta: vsi se veselimo, če nam pove kaj novega. Živimo tukaj kakor bratje eden za drugega; ali tiste sreče nimam, da bi b'l s kakim d-enačim dali časa skupaj; kar jiii je bilo. je nekaj mrtvih, nekaj ranjenih, tako da sem od nas sam pri naši bateriji. Na severnem b. iišču smo bili ravno 10 mesecev v bojih: Ko bi nam ta pajac ne bil napovedal vojske, bi bili ni '..:v.al>a doma: tako pa še mogoče traja p..r -aesecev. Dolgo pa Talijan ne bo vzdržal. Dokler bomo mi šc tako močni ko! sedal. ne bo še prišel v Trst in Gorico. Mi sV-.:vo na visokem hribu, Italijani nam poši. .vo precej velike in zelo drage krogle: toda kai jim koristi revežem, če pa v s .a.-, čre: nas v drugi hrib uide. Mi smo r aaadov. lini. če ne streljajo, ker potem • e porabi.o nic streliva. Včasih jih razdra- ; ži-.-. da jih neprestano pošiljajo sem; mi pa mamo kratek čas, ko opazujemo krogle. ki lete po zraku. Lahi nas še ne bodo ukrotili, so še premladi: izkušeno vojaštvo več ve. kot samo učeno. Jaz sem še zmerom zdrav posebna sed.v r.a planinah sc mi zelo dopade. Pozdravlja vse Vaš Janez. Junaški duh slovenskih vojakov se rr; ii i2 sledečega pisma, ki ga ie po-čctkor.i avgusta poslal svoji ženi Josip Razdra doma v Dobrniču r.a Dolenjskem z r - bojišča Naznanim, da nisem več P"- ... ampak zopet pri kampaniji. Mora: oddati konic mlajšim in iti zopet v ro č.ic. ^edai bamo pa zopet pokali Ruse. Nc veš s kolikim veseljem grem nadnie. f; se bijcio najtežji boji; včeraj sem io ko v odpeta!. Majega priiatclja Špc-liča. ki ga tudi Ti poznaš, so ie imeli koza! ;. jim je vendar ušel. Ako bo še do:g-> ...ko kot ic zdai. r.e v eni koliko časa bo:- ".ojii cclo koža. Zmagujemo mi. a zmaga je huda. Sedaj sem vedno v roini črt- ravnem k i trefarji«, da bi čim preje pokončali to rujavo pošast. Slučajno mi je prišel danes v roko Slovenec« z dne 12. julija. Bral sem članek o naskoku pri Kolomeii; objavil ga je naš dobri četovodja Jakopič, ki je bil ranjen z bajonetom. V tistem navalu sem bil tudi iaz Gotovo si brala. Prosim, pošlji mi večkrat kak slovenski časopis. Rad bi tudi bral Domoljuba«. Neveš kako željno skočimo k njemu, ako ga kateri dobi. Sinoči so nas zopet napadli Rusi, pa so se kmalu umaknili in premislili. Menda jim ni bil všeč prevelik kra-val na naši strani. Grmelo je grozno in le čudo. da mi ni počilo uho. Vmes se je pa vendar še culo petje, kar je pač značilno za junaški duh naših fantov. Spal nisem nič, zvečer pa zopet nc bom, pa saj bi sc tudi ne spodobilo, ko pridejo zopet gostje. Pripravili se bomo z najlepšim pozdravom ostrih svinčenk. Živimo v brlogih kakor medvedi: pa tudi kosmati bomo kmalu kakor medvedi, a hudi kot sršeni. Živijo! Jaz sem zmir koraižen do zadnjega diha. Moli, da bi Bog dal kmalu mir in pa slavno zmago naši armadi. Pred kratkim sc jc slišalo, da zasedejo to črto nemški vojaki in da pridemo mi nad polentarjc. Da bi vsaj kmalu šli. potem bo vide! Italijan, kaj se pravi braniti domovino in sc bojevati z vojaki že navajenimi vojske. Našemu bataljonu je toliko par tisač mož pobiti, kot Taljanom eno polento pojesti. Ko pridemo mi, bo bežal Italjan, da sc tudi v Benetkah nc bo več ustavil, ker: Nabita ie puška in oster je meč, v junaškem pa srcu poguma še več. Na vraga, oi bratje, na vraga! Nevihti ie dana gotova oblast zdrobiti v hipu stoletni c'lo hrast: Hu'šc mi planemo, urnejše zmanemo v r>rah spremenimo taliiansko pošast. Doli s sovražniki! Živela Avstrija! v-.;., i ■ . . u" imen sveio ma»i>, An-re) Kos*ar, vo-ak pri strojni pu- sjjo slovensko peli in z našimi ški, popisuje en tak prizor iz teh usodnih dni tako-le: .- Bilo je še mračno. Krog pol pete ure sem opazil, da se bližajo večje trume Ita. lijanov našim postojankam, kjer je bflj naša infanterija v kritjih. Dobil sem po, valje, naj začnem streljati. Italijani so vpil, in tulili, ko so začeli naskakovati, kakor divjaki. Točno ob tri četrt na peto uro je začelo pokati po celi naši gorski planoti kakih 15 strojnih pušk. Opazovalci so z daljnogledi zasledovali učinek nagega stre-lianja. Medsebojno smo bili zvezani s tele. fonom in se je tako od puške do puške dajalo navodilo, na katero stran in v kateri smeri naj vzame posamezna puška Itali-! jane na muho. Grozen je bil učinek našit pušk. Prednje sovražne čete smo sproti ! pokosili k tlom. Od časa do časa smo sli-! šali, kako so posamezne sovražne čete ' tulile, najbrž od strahu. Opazovalci so nam j poročali, da se sovražne rezerve branijo ' naskakovati čez mrtve prve vrste; odtod ! to tuljenje. Tudi naša infanteriia. ki je ie-žala kakih 500 do 600 metrov pred nami, je s svojimi streli mandrala Lahe k tlom, da ie bilo veselje. Krog 8. ure dopoldne so polentarji bili odbiti. Na celi črti, kakor daleč sem videl, so bežali proti jugozahodni strani.« Cadorna je hotel imeti vi inski rob med Zagraiem in Redipuljo, hotel za vsako ceno! Pri Zdravščini, Polazzu in Ver-meljanu se je že ustalil na planoti, sedaj ie hotel izvesti sunek iz Zdravščine na hrib Sv. Martina in iz Vermeliana na Doberdob in tako prisiliti Avstrijce, da izpraz. nijo tako vroče hranjeni planota, rob med Zagraiem in Redipuljo. Sedaj se ie moralo pokazati, kaj pravzaprav tiči v naših polkih in če so se v enaistmesečr. trdi vojni šoli zadostno utrdili. Pokazati se je moralo. če se morejo naši polki upir. ti tudi desetkratni italijanski premoči. In pokazali so to, toda kdor ie bil zraven, bodisi navaden vojak ali častnik, teh dni ne bo nikdar pozabil. Italijanski jarki so bili napolnjeni i mi Hči; pokopavalo se je in pokopavalo, a ni hotelo biti konca. In cele ure so vpili ranienci. ki jih je na stotine ir. statine ležalo med osvojenimi jarki in reko, in prosili za vodo. Vsi vojaški oddelki od Zdravščine dol do Redipulje so morali sodelovati. Nadčloveška je bila energija posameznega moža. nadčloveška njegova moralna sik In potem so prišle artiljerijske rezerve m oiačenia in kriza ie bila premagana. Osem tednov že zadržujemo sovražnika v docela nepripravljenih postojanka ob ugonabljajočem pozicijskem boju, trdno upamo, da v nepredolgen času p' neserno vojno v sovražnikovo deželo. Naši vojaki in praznik sv. Rešnjtga Telesa v Galiciji. Franc Jager, član ^KatoliškegaJ& štva rokodelskih pomočnikov« v LiubU® ic pisal društvu s severnega bojišča d°P nico. oddano 3. julija: t.. Ravno je praznik sv. Rcšnjega ' lesa, ko to pišem. V malem mestecu s ^ kier ie samo ena katoliška cerkvica. ^ S. uri smo imeli sveto mašo, pn : ' solospcv proslavljali Boga in Marijo. Po sveti maši jc bila procesija, katere so se udeležili vsi prosti častniki in vojaki. Vreme je bilo kiasno. Tukajšnje ljudstvo je lepo prepevalo in s petjem pobožnih vernikov se je družilo neprestano pelje ptičkov povsod naokolu. Nedaleč pred nami pa so grmeli topovi, pa ne tako majhni kot v Ljubljani pr! procesiji sv. Rešnjega Telesa, ampak veliki, mogočni možnarji so oznanjevali že prejšnji dan, celo noč in ta dan neprestano, da se bliža čas slavnih naših zmag. Bil je to eden najlepših dni v desetmesečnem trpljenju. Knjižice (vojaški molitvenimi in pismo slovenskim vojakom) sem razdelil; bili so jih fantje zelo veseli. Pošljite nam jih še kaj! Upanje imamo, da bomo šli na našega južnega »prijatelja«. To bo veselje! Kadorna nazaj — pa zakaj? Na slamci Viktorček sedi, pa jezno brca in kriči: Naprej, naprej, taljanska kri! Pa kaj od Soče se glasi? Kadorna nazaj, Kadorna nazaj, Kadorna nazaj — pa zakaj? 7a piše ruski stric Miklavž: Kaj delaš laški tam grdavš! Ljudi, kanonov dost imaš, oo rakovo vojsko peljaš: Kadorna nazaj, Kadorna nazaj, Kadorna nazaj — pa zakaj? fa piše tud' angleški Juri: Naj brž Kadorna se požuri, Ljubljano, Trst, Gorico vzet. Pa kakšno pesem čujem pet? Kadorna nazaj, Kadorna nazaj, Kadorna nazaj — pa zakaj? Francoski piše prezident: 5 Teboj pa nisem nič kontent, Drugač' je bilo sklenjeno, tako ni bilo zmenjeno: Kadorna nazaj, Kadorna nazaj, Kadorna nazaj — pa zakaj? Na slamci Viktorček sedi, se kremži in se togoti: Kaj z mene se norčujete, me zlobno izprašujete: Kadorna nazaj, Kadorna nazaj, Gorje — jaz že vem — zakaj! Gospodarske vesti. Vlada je pokazala veliko skrb za preskrbo prebivalstva z zadostnim živežem. Lc sama kupi od kmeta žito in ga potreb-n|'n proda, je to ob sedanjem resnem času nienu dolžnost. Seveda ne bo mogoče vsega po črki natančno izpeljati. — V vsaki, ludi najbolj kmečki občini je veliko ljudi, njč ne pridelajo in dobe živež le od drugih. Sem spadajo rokodelci in obrtniki, razni delavci in revni hišarji, uradniki, učitelji itd. Ko se bo žito vpisavalo, ne bodo jmeli kaj zapisati, ker nič nimajo. — Ali bl ae bilo neodpustljivo, ko bi za te do-mače potrebne reveže žito najpred daleč v kak mlin oddali in potem kakor moko nazaj dobili, ko imamo doma zadosti dobrih mlinov? Umestno bi bilo tudi, ko bi županstva navedla v poročilih popisanega ž'ta' h°}[ko 'c po zadnjem štetju vseh ljudi v občini, ker bodo drugače šteti za porabo žita samo oni, ki ga res imajo, ne pa tudi tisti, ki nič nimajo, pa ga bodo gotovo potrebovali. Sicer bi bilo tudi dobro, ko bi smeli reveži domače dežele kar sami žito v rodovitnih krajih potom žitnoprometnega društva nakupiti in bi ga dali v mlin. Koliko tisočev bi se prihranilo pri upravi in pri vožnji. Dobili bi povsod dobro in zanesljivo blago. Nobenih pritožb bi ne imeli. Prodajalec in kupec bi se sama lahko prav dobro razumela. Moka bi bila veliko cenejša in najbrž tudi boljša. Mlačev prav ugodno kaže. Trije nasadi dajo do 4 mernike prav dobre pšenice. Strah pred lakoto je izginil. Koliko mora biti drugod žita, pričajo ameriške i cene. V Čikagu se prodaja 1 q pšenice po našem denarju za 19 K 70 vin., oves 13.01 kron, turšica 14.16 K, pšenična moka 37 kron 19 vin., kava 81K 60 vin., petrolej 12 K 53 vin. Ameriški pelrolej že na Turškem izpodriva rumunskega. Tam doli na | Turškem, prav v okolici Jeruzalema vojsko hudo občutijo. Precej, ko so se začele praske med Rusi in Turki, je turška vlada rekvirirala žito, živino in druga živila. Vse, kar se je moralo vpeljati je postalo trikrat do štirikrat dražje. Posebno drag je sladkor; 100 kg stane 660 piastrov. En piaster je okoli 18 naših vinarjev. Turška vlada je zvišala carino od vsega blaga, ki pride iz tujega, na 30% vrednosti po znesku računa. Tuji trgovci pravijo, da ne bodo mogli izhajali. V velikih težavah je tudi Bolgarska. Svojih pridelkov zlasti žita ne more prodati, ker so vse meje zaprte. Če pa kmet nič ne proda, potem naj trgovec prodajalno kar zapre. Denar se pa vedno rabi. Bolgarska vlada jc pričela na Srbe pritiskati, da poberejo iz Donave položene mine, ki ovirajo ladjam iz Bolgarije žito v Avstrijo voziti. Kam bodo drugače svoje žito predali.? Tudi Rumunska bi rada spečala svojih 460.000 vagonov, ki ji preostanejo od lanske in letošnje žetve. Da bi pa tudi država imela kaj dobička od prodaje, zahteva od vsakega vagona pšenice 800 lej, t. j. kron carine, od rži 700, od ječmena 600. Tako bi država imela brez truda 200—300 milijonov kron novih dohodkov. Če bo pri nas žita toliko, da nc bomo rumunskega potrebovali, bo vlada prav rada pustila žito tudi brez carine čez mejo. Največ dobička od vojske ima seveda Amerika. Od 1, julija 1914. do 30. junija 1915 je prodala blaga, tujim krajem za 2769 milijonov dolarjev, kupila ga je le za 1674 milijone. Ostalo je torej Amerikan-cem 1085 milijonov dolarjev, naše veljave 5425 milijonov kron. Če bo to kaj dolgo trpelo, bodo Amerikanci Evropo popolnoma oskubili. Po naših mestih je res meso zelo drago, toda živine se je vendar veliko poklalo. V prvih 28 tednih 1. 1914. so prignali na dunajski trg 132.868 glav govedi, letos 221.947. Razen tega se je v istem času pripeljalo na trga lani 11,652.132 kg govejega mesa, 1. 1915, pa 11,506.699 "kg. Število prašičev gre precej nazaj. Iz Galicije je prišlo lani 99.121 prašičev, letos le 20. Ogrska je dala letos 181.048 prašičev, lani 225.513. Nemčija je poslala lani k nam 22.057 prašičev, letos nobenega. Vidimo, kako se že na Ogrskem pozna, da prašiči ne dobijo več toliko koruze. 20, julija je bil na Dunaju srednji trg za prašiče. Prodajalci in mesarji so se domenili, da bodo cene za 30 vin. pri 1 kg žive teže nazaj potisnili. Prodajalci so ostali trdi; mesarji so morali plačati visoke cene prejšnjega tedna. Načelnik društva prekajevalcev je naznanil vse prodajalce in agente zaradi draženja živil. Pravi, da so se dogovorili. Mesarji so načelnika zaradi odločnega nastopa prav srčno pozdravili. Toda naslednji pondeljek je bilo skoro polovico goveje živine manj na trg. Cene so šle kvišku. Tudi prašičji trg ni bil posebno obilen. Cene so pri starem ostale. Prodajalci trdijo, da bodo pred sodiščem prav lahko dokazali svojo nedolžnost. Prav lahko je pa mogoče, da bodo v bližnjem času cene goveje živine zelo padle. Nabirajte perutninsko pičo za bodočo zimo! Nihče ni v stanu vedeti, kako dolgo bo trajala vojna; eno je gotovo, da moramo novo žito hraniti za ljudi, naj pride kar hoče. Izkušnje pretečenega leta naj so nam nauk, da moramo za zimo kolikor mogoče zgodaj poskrbeti. Pridelki letošnje žetve so zaplenjeni: njih razdelitev bo urejena kakor zahteva človeška poraba. Za perutnino žita ne bo ostalo. Priporočeno je torej zbirati nadomestna krmila, ki smo se jih naučili šele v vojnem času popolnoma izkoriščati in ki jiK je še sedaj dovolj dobiti po nizkih cenah' ali cclo zastonj. Taka krmila so predvsem razna zele-njad, ki more posušena in zdrobljena (kot rezanica ali moka) in pozimi poparjena —■ kolikorteliko nadomestiti otrobi in žitni zdrob. Taka zelena piča je seno, vse vrste detelje, zlasti domača detelja, bela detelja, rumena deteljica, lucerna (nemška detelja). Taka posušena zelenjad največ učinkuje s svojo veliko vsebino redilnih soli in dišečih snovi enako kakor pri sveži zele-njadi, ki nje soli in snovi čistijo kri, jo ugodno sestavljajo in so za to izredno zdrave. Ta sušena krmila imajo v sebi toliko beljakovin in tolščobe kakor žito, razen ovsa in turščice; so pa seveda veliko cene ja. To velja tudi od senenega droba t. j. od tistih odpadkov sena, detelje, itd, ki je na skednjih, kjer se ga dobi vse polno na tleh in sicer pomešanega s semenom od trav in plevelov, ki nadomeste žitno zrnje. Zelena krmila je najbolje s kako sla-moreznico zrezati, potem na zraku in soln-cu razgrniti in ob deževnem vremenu pod kako streho na zračnem prostoru hraniti in večkrat obračati, D »moliob 1015. ■' f*v. 32 V tem pogledu tvoriju izbomo zimsko pičo za perutnino: vse vrste_ kopriv, pir-r.ica, regrat, kislica, ščavjok, travniška dresna. vrtna lebeda, kamniščnica, na-tresk, žegnani koren, gosja trava, kisla deteljica. dišeča rutica, vrbnica, krebuliica, polivki kumin, mišji trn, kozja noga, pljučni!:, brunelica. grenkuljica, trpotec, ram-šelj, polivka goršica. Enako kakor te pleveline rast:ine so dobre krrr.ske primesi, ki jih ni podcenjevati, posušeno in zdrobljeno listje, ki se nabira še zeleno od meseca avgusta naj-d';e do sredi meseca septembra od: brez, bukev. češmin:a. ribeza, jagod, malin, sipka, belega trnja, jerebike. Nadaljna krma, ki ima isto vrednost kakor žito sta želod in divji kostanj, kar je prav tosebno vpoštevati. Olušen želod in div i kostanj nai se več dni v vodi, ki se večkrat premenja, namaka, da se mu odvzame grenkoba: potem ga je trebs dobro oosušiti in ored porabo zdrobiti. Za eno kokoš popolnoma zadostuie namesto ž:ta na dan 30 gramov tega zdroba. Kcnčno ie skrbno paziti na vse odpadke z vr'.a in iz kuhinje. Vse, kar se ne da tak ! pokrmiti malim živalim, nai se posuši. kaiti posušeni kuhinjski odpadki od zeler.iadi (ravnotako kosti, ostanki mesa, ko;:e. ia'čne lupine itd.l so izborno krmilo, l:i se posušeno in hranieno v zračnih prostori!, dolgo drži. Kdor torej pridno nabira pičo za perutnino, more le sebi in splošnemu blagru koristiti in mu ne bo treba tožiti o pomanjkanju krme ter mu ne bo treba iz tega vzroka perutnine zaklati. kar se :e, žal, vritisknnju krvi, utrujenosti in slabosti srca. — 12 steklenic „Elsa-fluida" jmšlje prosto poštnine za 0 kron lekarnar E. V. fVli-.-r, Slubici, Elsatrg- 10 (Hrvatska). Odvajajoče kroirliceiM „Elsa-kro£-liee', C škatljic 4 krone 40 vinarjev poštnine prosto. — reoser — SKRIVALNICA. Kje vendar hodi najin tovariš LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Graz, 4. avgusta: 67, 7, 80, 60, 24. Ako naročite in to nemudoma storite, 1 srečko avsir. rdečega križa, I srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko budimpeStanske bazilike, 1 dob tnl list 3°/o zemlj. srečk iz leta 1880, 1 do-bitni list 4% ogrskih hip. srečk iz leta 188«. (MeseCni obrok za vseh pet srečk ozlr. dobitniti listov samo 5 kron 12žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 kron) Jnhifff igralno pravieo do dobitkov (IIM&JI ene turške srečke v znesku do j.000 frankov popolnoma zastonj! Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana. Starejša, pobožna dekle z dežele, v starosti med 30. in 40. letom, se išče za neki plemenltaški grad blizu Ormoža kot navadna Oglase naj so izključno samo lake, ki so zdrave in ki doslej še niso služile 1'rositeljice naj prošnji prilo/p priporočilo, oziroma nravno spričevalo pristojnega župnika. Pisma pod: »L 1088« na Jos. A. Kienreich, anončni biro, Gradec, Sackstrasse. 1504 Z krepka kovaška vajenca sprejme Ivan Urbančič, kovaški mojster v Ljub-liani, Dolenjska cesta 7. 1536 Tovarne, pazite 1 na zdravje svojih delavcev, kajti gorko poletje zelo olajšuje razširjevanje nalezljivih bolezni. Vsled tega je za vsako večjo tovarno priporočljivo, da si še o pravem času nabavi potrebno količino surovega lySoforma za razkuževanje in odstranjevanje slabega duha delavnic, tal, stranišč in drugih mnogo obiskovanih krajev. — Surovi lysofoim.;e jako cen in nestrupen, so ga torej vsakomur lahko izroča. Za razkuževanje rok ie priporočati Lysoform in lysoformovo milo. Kazkuževalna moč lysoforma je bila dokazana po znanstvenih preiskavah v zavodih profesorjev: Loffler, Vas, Fieiller, Pertlk, Liebreich, Pro-skauer, di Vestea, Tauszk, Perroncito, Pfuhl, Loir, Ujhely itd. Lysoform jo naprodaj v vsaki drogeriji in lekarni ter v večjih količinah tudi v tovarni. — Oddaja se obenem z navodilom o uporabi. Kemik Hubmanu, referent Lysoform-werke, Dunaj XX, Petraschgasse 4. Ustanovljeno leta 1893. Ustanovljeno leta 1893. registrovana zadruga z omeiemm jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Ren i ni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- ljanje denarja nn razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljufe posojila v odsekih na 7 V2, 15 ali 22 '/2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno ia3ti>o premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jemslvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo : Prodsodnik: Andrej Knlsn, prclnt in stolni kanonik v Ljubljani. X. pod prod sodni k t U. p od p r od s o d n i k t Ivan Sutnlk, stolni kanonik v Ljubljani. Itarol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani, plani: Fran Eorštnik. o. kr. nroiosor v r. v Liubliftni: Iiniaci.1 Zaplotnik, katobot v Ljubljani; Ivan Nadzorstvo: P/0 ' sodnik: Anton Klžlč, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. - Člani: Anton Caflož, katclict v Lia-»liani; Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani: K. Gruber, o. kr. lin. rac. oflciial v Ljubljani; Avguštin Zaje, o„kr. rad. rovident in posostnik v Ljubljani. »ar Priporočamo Pozor, delavci! V papirnici A. Moser, Rosenau a m Sonntatjberge na Nižje-Avstrijskem se sprejme takoj proti dobri plači, izprašan jerafcči ie tako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je. .....'»L1....................................................................um.................... iiiiiimiiHimiimmmmiiiiiiitmiimimmiiimmmtimtiimiimiimimiiii Št. 600 Žepna ura z radijem, ki se ponoči sveti......K 8-40 „ 410 Nikel.-anker-Roskopf ura „ 410 „ 705 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekočo........ 5-90 „ 719 Srebrna rem. ura . ■ . . „ 7-80 „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „ 9'70 „1450 Bela kovinasta verižica. , „ 2-80 nikelnasta........ 1'— „ 916 Srebrna verižica...... 3-20 „ 89 Double zlata verižica.....5-90 Velika izbira ur za gospode in dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zastonj in poštnine prostega. Razpošilja se po povzetju aH pa £e se denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Švici 1203 Nima nobene podružnice. Moiinsko kavino primes v Rorist o6mejnitn Slovencem ! Sijajna naložitev kapitala. Hiša v Ljubljani v 7'"flvi solnčui leiri, poleg postaje elektr. cestne železnice, tronadstropna, nova. še 13 let davka rrc-ta « k srnatim doneskom 12.000 K, čistin; do-r.-kom 10.000 K. se pod ugodnimi pogoji proda. t;i:i\r.:oa se obrestuie čisto po 5>.,c0 Naslov pove upravr.ižtvo »Domoljuba1' pod št. 1515. 1545 2 sprejmem t koj v trajno delo. Alojzij Fabian, čevljarski mojster v Črnomiju, Dolenjsko. 1515 1 t ..-> .ui-Va- . kurjih očes. bradavic trfle kože kom 3 'ir.l i korenino, brez bole&U ne ravi RLA - BA1SAK. Cer. . . r. 'ka r. an-.-v j:.:. 1 K. 3 lončki 2*50 K. — Kemenjr. Kaschau Kassa L. fOa'.r.i jrcial 12 lj.Ogr za tkalnico platna, tudi sukalke dobe trajno in dobro plaeano delo v tovarni Thondorf, p. Liebenau pii Gradcu. 1494 Kuverte s firmo, - - pisma, - - - račune Itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani. 1S ANATORIUM • EMONA.. J ^.iraroui^-femcns -bolezni, i II •PCi3DDp»iSJw^A. | LJUBLJANA'Komenskega-ulica-4, ' mODČNATINKWM:jjl^m\Ul 'lekarnarja PICCOLhja j v Ljubljani POVZETJU i steklenica 20 uinarjeo. Naročila po povzetji. 5 vinarjev stane dopisnica, potom katere izvolite zahtevati moj glavni cenik s 4COO slikami, obsegajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo rabo in darila: cenik se pošlje vsakomur zaston; in poštnine prosto. Prva tovarna ur JAN KONRAD, o. tn kr. dvorni založnik, Brni št. 782 (Češko). Pristne nikeln. žepne ure po 4-20 K. 5'— K. V srebru S-40 K, 9 50 K. Nikeln. budilka 2 90 K, ure s kukavico 7 85 K, ure z nihalom 9-— K. Pošilja se po povzetju. - Neugajajoče se za-572 menja ali denar nazaj. 100 litrov zdrave domače osvežujoče, dobre in žejo vsak sam priredi z mahrr.. -lopi so bi. vi za ananas, Jabolcnik »I nadine, malinovec, poprova meta mn. škatelec, pomerančnik, dišeča peri/ višnjevec. Ta j . . a s:- . vživa Llajr.a jcz:i.-.i ja vre ma in žganja. Skaziti sc r.e z natančnim navo'-.i'.*,m .>•• •. franko po povzetju Na i lam eno povrhu Za gospodarstva, t ,varn-neprecenliive vrednosti, ker delavce ta j: ne upijani. vsled česar ne z gube r.:č na svoj: Jan Grolich, drogerija .Pri angelu; Brno 641, 1351 > si lahko v i i oleti , .to rn. ■- ■ StOTi K 4-60 : kIj do. •: »* m iveii in aoiti. LJUBLJANA MARIJE T* ZIJE CESTA Šl.ih NOVI NASPROTI K O LIZ E J A - Z A N= st TEVAJTE PRVI SlOV.CENlK BREZPLAČNO ''.'> V V- .1 "Vtr^v^T-.^ Stanje vlog čez 23 milijonov kron. LJUDSKA POSOJIL registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 LJubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v las ri hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge » tekočem računu, za katere jamčijo ne = samo njeni zadružniki, temveč = tudi cela dežela Kranjska t V/o in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih, obresti 4-75 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago. Izdaja konzorcij .Domoljuba". Odgovorni urednik Jožel Gostinčar, državni poslanec. Načelstvo. Tiskala Katoliška tiskarna.