Izhaja v»ak dan, »vitninh ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeiuan za a vs tr o - oper s k e dežele za celo leto 16 gL za pol leta 8 K\. ta ćetrt leta 4 gld. — /a Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za Četrt leta 3 jrld. :t0 kr., za en mesec 1 ^1<1. 10 kr. Za pošiljanje na dom so rscnoa 10 kr. za mesec, dO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih sol\h in ** dijake velja znižana cena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po poŠti prejeman za četrt leta .1 Kold. - Za oznanila se plačuje od četinstopne petit-vrste G kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če *e dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo j« v Ljuhljani v Franc Kohnunovej hiši It, S »gledališka stulba". 0 prav ms t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolnianovcj hiiii. Nadvojvodi o Slovencih. Piše se nam z Dunaja: „Naš deželni prezident g. W i n k I e r, ki ge bode koncem tega tedna v Ljubljano preselil, predstavljal se je te dni tukaj, kakor je to navada deželnih vlad novim načelnikom, c e-8 a r j e v i m a bratoma nadvojvodom« Karlu Ludviku in Ludvik Viktorju in feld-maršalu nadvojvodu Albrehtu. Vsi trije so se jako pohvalno izrekli o Slovencih, o njih zvestobi do dinastije in cesarstva in o hrabrosti slovenskih vojakov. Zlasti nadvojvoda Albreht se je kazal dobro in-formiranega o Slovencih. Vedno bolj prodira izpoznanje, da so Slovenci važen faktor za Avstrijo, da so živa tvrdnjava proti italijanskim nakanam." To poročilo — katero imamo mi iz zanesljive roke — more vsacega Slovenca veseliti. Zlasti mora veseliti to priznanje naše narodnosti in nje važnosti od najvišje struni vsacega Slovenca, ki je zadnja leta v javnosti delal ali naše protivnike pri njih javnem delu opazoval, kako je vsak tuji ali po-tujčeni mali uradnik, da ne rečemo vsak birič, zasluge v tem iskal, da je zasrani oval vse, kar je slovensko. „\Vindiscber EseP' traktiral je uemšk ali ponemčen uradnik na Štajerskem in Koroškem ubozcga Slovenca. Jezno je uradnik Kromer ob mizo tolkel in se javno rotil, da ne poziui Slovenca, k večjemu le Kranjca. Iu na Primorskem je laški uradnik na „schiave" z irredentovskim zaničevanjem gledal. Mej tem so višji uradniki mej slovenskim narodom, kakor Kal te ne g -ger zinirom na čelu vseh agitacij stali, katere so bile zoper naš jezik in naš slovenski narod 0 Koseškem v „Matičnih" knjigah. (Konee.) 5. Nerado v olj na komika. Omne tulit punctum, qui mis^uit utile dulei," pravi Horacij, zatorej hočem tudi jaz vsem onim nesramnim, neleposlovnim a sramo-Blovuiin izrazom dodati še nekaj, kar bode gotovo marsikaterega čestitih čitatelje v sililo na smeh; začnimo : V „raji zgubljenem" stoji v li). kitici: Odam je p no ž a stric! — Kaj je to pnoža stric? Kdo razume, kdo ve, kaj hoče reči Koseški s tem v Opomnja: pinoža, ž. s. ali pinož, ni. s. = der Bergfink, Misttiuk, Sautink. V Gothejevem „mertvaškem plesu" : Gebiirden da gibt es vertrackte; Koseški: obrnene. Prejšnje vlade avstrijske so vse to preziranje in zaničevanje, to zatiranje in ne-priznanje naše slovenske narodnosti od svojih organov ne le trpele, temuč podpirale in plačevale. Naj torej tisti gospodje, ki so poklicani, skrbe, da nam velik vpliv, ki ga imajo najvišja gospoda, katerih dobro mnenje o Slovencih sprednji dunajski dopis poroča, tudi dejansko pomore iz neveselih razmer, v katere so nas prejšnje brezozirne vlade zaplele. Res so Slovenci živ jez proti italijanstvu, ali močan živ jez bodo še le potlej prav, kadar se jim neha kratiti pravica v narodnem in drugem oziru. Posebno to mora slovenski narod doseči, da država ne plačuje v uradnikih agitatorjev zoper Slovenstvo, temuč res uradnike. Zato ne bo mini, dokler bodo Kalten-eggerji v deželi. Iz državnega zbora. V debati o naučnoga ministerstva budgetu je prišla v četrtek takoj početkom na vrsto odsekova resolucija glede vseučilišča v Pragi, ki zahteva od vlade, naj ona Se mej zdanjim zasedanjem državnega zbora zahteva potom dopolnjenja k državnemu proračunu za 1. 1880 takšne svote, ki bode zadostovala, da se bode na praškem vseučilišči zadostilo interesom češkega naroda. Zoper to resolucijo se je oglasil prvi poslanec iz levice dr. Sax. On je razjasnjeval, zakaj da je ustavoverna stranka zoper to resolucijo, in sicer iz samoobrambe, kakor je rekel Sax, kajti, ako se sprejme ta resolucija, tjo bi se nemški živelj zatrl na univerzi v Pragi, — nemški profesorji morali bi ostaviti So kretanja čudne, presnete. V iste j baladi: Den gothischen Zierrat ergreift nun der NVicLt. (Giitlie govori tukaj namreč o mrličih.) Koseški: Gotfških se roglov poprime slepar! — (Kaj bode siromak sleparil, ki so ga same kosti!) Zopet tam: Nur einer der trippelt und stolpert; Koseški: Pa jeden k o baci. Balada „mertvaški ples" bi zaslužila, da bi vso prepisal v nemškem jezici in v slovenskem prevodu, da bi se gospoda osvedočila, kaka velikanska razlika je mej Gothejevimi lepimi izbranimi besedami in mej Koseškega prav robatim kmetskim jezikom; a stvar bi predolgo trajala, zatorej se osmeljam dodati iz „mertvaškega plesa" le še dva smešna izraza : G li t h e : Gern gaV er ihn \vieder den Laken; Prago, dejal je Sax, ki je tudi profesor na onem vseučilišči. Specijalni poročevalec dr. Jireček je spominjal se 1. 1872, ko se je naselila Slovanom sovražna politika tudi v naučno mini-sterstvo. Zato so se na vseučilišči v Pragi osnovali seminariji za vse stroke, samo ne za češki jezik. Mi se moramo opirati na pravico ravnopravnosti uže zbog tega, ker tako veleva ustava. Ustavo hočemo tudi ziise uporabiti v blagor svojega naroda in v blagor Avstrije, o katerej se toliko govori, da mora kulturo na vstok nositi. Ali nijso za to avstrijski Slavjani najbolj sposobni ? Temu je sledilo glasovanje po imenih • češkoj resoluciji. Za resolucijo je glasovalo 103 poslancev, zoper njo pa 147, t. j. usta-v iški liberalci združeni z nemškimi „fortarit-lerji". Od ministrov nij nobeden glasoval. Izmej moravskih velikoposestuikov sta glasovala D u b s h y in V e 11 e r z levico zoper resolucijo, grof S točka u nij bil navzočem Potem, ko je bila ta če.'ki resolucija sprejeta, prišla je na vrsto odsekova resolucija glede osnovanja medicinske fakulteti v Lvovu. Tudi ta resolucija je bila sprejeta. Glavni govornik Pfliigl se je zanjo potezaval, a na konci svojega govora je predložil resolucijo, naj vlada brez daljnjega odlašanja skrbi za te, da se v Solnogradu osnuje posebna medicinska šola. Za tem je prišla na vrsto točka „srednje šole", a govoril je samo še poslanec Lust-kandel zoper odsekove resolucije, potem se* je pa seja završila. j Koseški: Dal rad bi nazaj mu capi no. G o t h e : Kr vvittert das Tuch in den Liiften; Koseški: Kjubo zavoha razločno v tuniu. V Schillerjeveni „planinskom lovci": lrnd der Knabo g:'ng zu jagen; Koseški: F a n t a 1 i n na lov poda se. * V „korintskej nevesti" : Gibt es hier im llause solehe Dirneu ? Koseški: Domu v tem tedaj je lajdra taka v V „Paklu" XIII. spev: In samomor nekrivega me s hrusta. Zopet tam: Tak truš je bil, tak dirindaj ostudni. Leta 1842. bilo bi izšlo objavljenje v „Kheinische Zeitung", da je Pbilaletb.es (Ivan, kralj saksonski, umrl 1873. 1.) preložil na rov vprašanje, je-li da jih prodade. Odgovoriti se mora do 1. maja, pri besedi ostati pa do 1. julija t. 1. — (Tudi Ptujski občinski mestni zbor) je posnemal Celjane in 19. t. m. sklenil resolucijo, naj se v naših srednjih šolah ne uvede slovenščina — kot učni jezik, in Bicer pravijo Ptujski nemškutarji, da bi bilo to uvedenje protivno kulturnim interesom nem fckega in slovenskega prebivalstva. Tedaj tudi Ptujski Nemci čutijo mandat v sebi govoriti v imenu Slovence v, da si tega mandata nikoli nijso dobili od Slovencev. — (S Šmartna pri Liti ji) se poroča, da so se 23. marca vršde tam volitve za občinski zastop. Izvoljenih je bilo 18 odbornikov, vsi narodnjaki. Dne 12. aprila je bila volitev župana in treh svetovalcev. Za župana je bil izvoljen enoglasno Anton Lovše, posestnik v Velikej Kostrelnici, za svetovalce pa Ignacij Zore, posestnik v Črnem potoku; Matija Ambrož, posestnik v .Javorji in Jože Jaklič, trgovec in posestnik v Šmartnem. Razne vesti. * (Če te ne uhitf smrt — bodeš zaprt!) Vtorek dne 13. t. m. se je na progi južne železnice blizu Beljaka na Koroškem dogodil redek slučaj. Ob šestih iz Celovca idoči mešani vlak Be je namreč ondi pomikal. V kraji, kjer je preko železnične ceste vodil navadni pot, je hotel neki blizu 401etni mož vlak prehiteti in da si mu je bil uže prav pred nosom, priti preko Železnične ceste. Vlakovodja in kuritelj sta bila prepričana, da bode silni stroj moža neumnika zmlel, kajti tako naglo nij jima bilo moči ustaviti vlaka. A gledi čuda! Lokomotiva je pahnila neprevidnega dedca v stran, da se je zvalil na tla in mu je klobuk od-letel daleč proč. Pobral se je zopet nepoškodovan in je snažil svoje pokrivalo; v tem se je bil vlak ustavil, in moža so posadili v vagon ter odpeljali v Beljak, kjer so ga izročili policiji. * (Deček morilec.) Iz Gmundna se piše: Trinajstletni sin železniškega čuvaja v Laakirchenu je v soboto zaklal svojega enajstletnega tovariša z majhenim nožem. Hotel mu je namreč vzeti 20 kr. in sladorja, katerega je imel on mali deček skritega na polji. Ker mu pa starejši deček baje nij mogel po volji hitro vzeti, zgrabi kratek nož ter ga silno porine mlajšemu dečku v hrbet. Fantek je ubegnil, a njegov morilec je šel za njim ter ga usmrtil. Sodnija ga je prijela, a fante ne kaže nič, da bi se kesal. * (Strela.) Dno 19. tega meseca je bil v Ogerskem Granišči na Moravskem velik vihar z gromom in bliskom. Strela je udarila v sredo zbranih delavcev na polji. Vsi so omamljeni popadali. Počasi so večjidel k sebi prišli, le trije so obležali, in so jih drugi nesvestne v vas pripeljali, kjer so se sicer zavedeli, a so nevarno bolni. * (Potres.) V Jokohami v Japoniji je bil 22. febr. letos tak velikansk potres, da je več hiš podrlo se. * (Ameriške potov alke.) Trinajst mladih dam iz Amerike se je napotilo okolo sveta. Minoli teden so prispele v Uerlin, odtod gredo v Avstrijo, Italijo, Turčijo in Gre-cijo. Iz Aten nameravajo potovati v zuluvsko deželo. Umrli no v I Jiil»IJ»kiii: IG. aprila: Urša Vidic, Šivilja, 57 1., v Kravjej (IMini št. 1, za tuberkulozo. 17. aprila: Vencelj Denkl, mestno blagajnice kontrolor, 67 1., pred škofijo St. 12. — Marija Kimo-vec, hišnega posestnika hči, 3 m., na cesti v mestni log št. 6, za vnetjem pljuč — Flor. Riedl pl. Reiton-felB, 89 jL sv. Florjana ulice št. 21, za starostjo. — Viktor Bukovlc, magistratnega sluge sin, 17 m., na Zabjaku št 3. 18. aprila: Iiogomil Svetek, sin železniškega nradnika 2 '/„ L, kolodvorske ulice št. 24. V deželnej bolnici: 15. aprila: Marija Čebul, gostija, 50 L, za ma-rasmom. — Jakob Osredkar, gostač, 46 1., za vne- tjem pljuč. — Jožef Mohar, delavec, G2 1., umirajoč prinesen. — Jožefa Florjanćič, črevljarja hči, 11 m., za božjaatjo. IM. aprila: l'rša Mitri, gostinja, 52 I. Tujci. VI Hprila Evropa*s Kaise iz Berlina. — Nowak, Grill iz Dunaja. Pri Nloun: Walmarin iz Tista. — Schlosinger iz Maribora. — Koscnvvasser iz Dunaja. Pri Jlallei : Skodler II Dunaja. — Eichhelte iz Trbovlja — Wolt»va iz Dunaja. — pl. VVauiboU iz Hrastnika. — Stoivasser U Dunaja. Dunajska borza 22. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.; g notni dri. dolg v bankovcih . . 72 gld. 40 ki. cjnotni drž. dolg v srebra ... 72 n 85 „ ilata renta.........88 „ 15 , 1*60 dri. posojilo......l!IO , - Vkoijo narodne banke .... 833 „ — „ ireditne akcije.......275 „ — „ London..........119 p — „ Sapo!...........9 n 47'/, „ 0. kr. cekini........5 . m 61 „ •irebro..........— „ — „ Državne marke....... 58 . 55 Preigran glasovir produ se v ceuo na Starem trg-u. S-t. 1, v 3. nadstropji. (166 — 2) Zaradi preselitve prodajem od denes počenši do dno 1. uiujn l*so zalogo izvrstnega vina, katerega imam 400 veder. Vino prodajem po naj-uf/j»-j renl, in »icer najmanje po jedno vedro vkupe. Darriel Predovič, (129—20) krćmar, na Poljanskem trgu šL 5, v Ljubljani. Fran Železnikar, l*i-oja<> v l_^jii.l>Ija,iii, so zahvaljuje svojim p. n. naročnikom za do p zdaj mu izkazano obilo zaupanje, ter se pri- L- *utb S° v prihodnjo za Izdelovanje Oblek po najnovejših pariških journahli. (161-2) Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja. Politične razmere, ki so nastalo v celej Evropi, zadele so tudi Švico- vBled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za uro, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam jo zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane iejiue ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega wr«i>r-■ipkh niklja, so izredno elegantno gravirani in giljoširau), ter so amerikanskoga sistemu. \ •.!«■«! nrlte vlMMtne kouaftrukeije ue utore ne taka uru nikilar pokvariti, pu! i* I iion i i , prevzo-laiuiito m lom dolžnoMt juvno, elit. > suho nepriMtojeeo uro na/. zaiiietijumo. 10OO komadov remontoir žepnih ur, katere Be pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovoui, izredno natančno regulovane; razen tega bo tudi elektrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25. zdaj le gl. 1O.20. ICjOO komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno repasirano: preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1O0O komadov mobilnih ur na valje (eylin-der-uhr) v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim Bteklom, tekočih na 8 rubinih, lino repasirano, z verižico, medaljonom, iu baržunastim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60 1000 komadov ArVashingtonskih ur na sidro od 131otnega srebra, potrjene od c. k. denar-nega urada, tekoče na 15 rubinih, elektrogalvanično pozlačene, da jih ne moro nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; rlno na trenotok regulovane in poskušene. Teh ur stal ie preje jeden komad gl. 27. zdaj pa le gl. 11.40. 1O0O komadov "VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 131otnega srebra odo- brenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom Da trenotok repasirano, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulo vanj ein, tako da se nij treba teli ur uikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata double uma verižica, medaljon, baržuuasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1O0O komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 100O komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov stenskih ur v najfinejšem cmai-lirauem okviru z zvotiilom, repasiruue, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisaluej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v fittO izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo so vsakih osem dnij, lino na trenotok regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura do minulih 2U letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker so s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: Ulireii-Ausverkauf (594—12) P h i L i p p Fe0119 Uhrenfabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izdateij in urednik liakso Armič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". I gatem Ptuji bogato hranilnico. D.i, imajo jo, pa kako, večji del — prazno za našega kmeta, ako se ne oglasi pri pravem gospodu. Zumar> daješ hipoteko, ne hipoteko nevarnosti, temveč pravo realno hipoteko, ako te mila osoda nij zanesla k ,, pravemu gospodu", kateri rad sam nebo hvalisa ter se s tem ponaša „das3 er einer deutschen (?) Stadt itnd gleichzeitig einer vvindisehen Schule an der Spitze sfeht" — izgubljen si. Ptujska hranilnica bi bila lehko. ako bi bila v boljih rokah, jedna prvih na spodnjem Štajerskem, kajti penezi nabirajoči se jako strogo po znanem odvetniku iz kine tijskoga žepa, zovemo jih otročje denarje, no si jo se vedno v imenovano hranilnico, ne da bi mi, kmetje, količkaj pravice imeli do tistegfl denarji, kateri nam pripada. Hranilnica v Ptuji izterjuje svoje denarje v sedanjem času na najstrožji način iz uol „hu manitate" od tistega časa, od kar so Ptujčani zopet, znanega veliko-nemca — tam nekje ra Slovenskem rodečega se — na višji prestol vzdignili, kajti kakor iz gotovega vira Čujemo, vložila je ista hranilnica po svojem pravznan-skem svetovalcu letos uže strašansko mnogo tožb.-, in to vso na blagor občine? Pač lep blagor. — Naši Ilalozani bodo, ako bode to Še nekaj Časa trajalo, v kratkem vsi za vin-carje avanzirali. Na Češkem, v najbogatejšem kraji nnšega cesarstva, je jako mnogo denarnih zavodov, zidanih na pravej podlagi, kateri so ljudstvu v istini v prid. Zakaj se ravno pri nas ne ustanovi kaj jednacega, ali no ravna po jednacih pravilih? SE l>mia)a 21. aprila. (Izviren dopis.j Društvo „Slovenija" na Dunaj! ima soboto '24 aprila svojo IX. redno sejo v Schneiderjevej restavraciji (I WollzeiIe). Dnevni red: 1. Prečita se zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo taj nikovo o zimskem tečaji. 8. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo arhivarjevo. 5. Volitev pred sednika za letni tečaj. 6. Volitev odbora. Ker so tudi nekatere druge važne točke na dnevnem redu, osobito kako so ima „Slovenija" Ililkove Šestdesetletnice udeležiti, prosi odbor za obilen prihod čestitih članov. — V nedeljo 25. t. m. bodo avstrijski pevci nlftVili obletnico onega trenotka, ko je lansko leto presvitli cesar ob priliki srebrne poroke na tako ginljivi način izrekel svojo zahvalo pevcem, ki so ob slavnostnem sprevodu zapeli cesarsko himno. Lansko leto je pelo IKK) pevcev, letos jih bode pa pelo nad 2800. Iz ročila se bode cesarju slika, ki predstavlja Čudim, kar se tiče nekaterih pesnikov, ki si jih Koseskj izbera v svoje prevode. Letos smo vzprijeli nekoliko pesnij od necega Pande Zajotti! — Kdo je Paride Zajotti v — Povsod sem iskal, po vpraševal, kjer pem mislil, da bi lehko zvedel —ali vse zaman! Stoprav poslednje dni sem zvedel po čudnem slučaji, da: Paride Zajotti živi v Trstu in nema mej italijanskimi pesniki niknkeršne pesniške veljave, ker je zelo umazan itd. . . . ('emu se nam ponujajo in silijo turih in Vrh tega neznanih (obskurnih imen) ljudij du ftevni proizvodi? — Slovenski pesnik je nekdaj pisal: „Slovenci smo potrpežljivi osli"; v resnici, potrpežljivi smo, ali zatorej nij nam treba pokladati v jasli osa ta namesto dobre krme! Končno izrekam v imeni m nozi h m nožih članov „Matico Slovenske" prošnjo slavnemu odboru, da nas ne bi več pftnl s takim osa to m. Slavomil. trenotek, ko je bivšega leta cesar zahvalje-vajoč se v pričo nad tisoč in tisoč občinstva oodal pevovodji vseh pevcev g. Mavr-u roko. Kakor lansko leto, tiko bodo tudi letos slovanski pevci na Dunaji na povabilo P«'tčlennega odbora udeležili se slavnosti. Vspo-red je sledeč: 1. Pozdrav pevcev in umetnikov v velikej dvorani glasbenega društva ob R. uri dopoludne. 2. Slavnosten sprejem Nj. Veličanstva v umetnostn?m poslopji ob enaj-stej uri, o tej priliki poje vseh 2800 pevcev se spremljevanjem vojaške godbe. 8. Preda se ^pomenska slika cesarju v pričujočnosti častnih gostov, predsednikov vseh pevskih društev z Dunaja in okolice (vseh je 4 5). 4. Ko se odpelje cesar, igrala se bode cesarska himna. 5. Sprevod pevcev v dvor, kjer se poje na-vlašč za to zložena himna. Pred pevci igra vojaška godba. Po petji v priču jočno>ti cele«a cesarskega dvora so pevci od cesarja povabljeni, ter gredo v cesarsko zimsko jezdarsko šolo. Na večer je slavnosten komers v sofijskoj dvorani. Akademija češkega akademičkega spolka se je obnesla sijajno. Dvorane vrtogradnega društva bile so prenapolnjene odličnega občin stva. Izmej poslancev so bili navzočni: bivši minister Jireček, dr. Kieger, Trojan, Monti, .lefabek, Koth, Tonner, Oelakovski, He-vora in dr. Program izvršil se je jako dobro, osobito jo občinstvo očaral baritonist Lew, ud češkega narodnega gledališča. Pevci slovenskega pevskega društva in „Slovenije" zadostili so svojej nalogi popolnoma. Gg. .lahodi in Jifik-u kot pevovodjema izrazilo je občinstvo z mnogim ploskanjem svojo zado-voljnost. (lospice Ana in Uužena Setrilovi in Kampclikova so se svojo umetnostjo očarale. Tudi gospod Tobiš izkazal so je vrlega virtuoza. Skladatelj čeških oper in kapelnik vojaške godbe g Šebov žel je mnogo pohvale za svoje kompozicije, ki jih je igrala vojaška godba polka 34. Plesalo se je potem do 8. ure po-polunoči. Cisti dohodki namenjeni češkemu na rodnemu gledališču znašajo okolo 160 ghl. Telegram „Slovenskomu Narodu'. Dunaj 23. aprila. Denos je bila dehtita o srednjih šolah. Dr. Duhatsch (poslanec za Maribor) je pri tej priliki spustil strasten, parlamenta nedostojen, panitletski govor zoper dr. Vosnjakovo resolucijo glede slovenskih srednjih sol. — Ljubljanski poslanec vitez Sehneid je razvijal mirno in stvarno popolno opra vičono stališče narodnih slovenskih ter jatev, tako", da mu je desnica pohvalno govor odobravala, kateri je tudi na levici dober vtis naredil. Po sklepu debate je govoril proti slovenskoj resoluciji dolgočasno dr, Foregger. Za resolucijo je govoril Kljun. Pri glasovanji je bila potem dr. Vos ujakova resolucija, naj vlada uvede v srednjih šolah slovenski jezik kot UČni jezik, s 158 glasovi proti 12N glasom sprejeta. Domare stvari. — (Veliko besedo) z obširnim pevskim programom — kolikor smo itneli priliko razvideti iz plakatov — napravijo denes zver« r dijaki gimnazijski in i/ realke v tukajšnjem gledališči. Sicer nam dotični odbor, ali kdor je početnik, nij poslal niti vabila niti sploh kaj. —(Prošnje za slovenske srednje šole) so — kakor se nam dne 21. aprila z Dunaja piše — dozdaj na državni zbor odposlale občine: trg Mozirje, trg Iiečica, trg in občina Sevnica, trg in občina P o d s r e d a, Griže, Ponikva, Skofja ves, Višnja vas v celjskem okraji, A rtiče. Globoko, Z a ko t, Kapele, Plete rje, Selo, Srom-lje, Stolovnik, Iligonee, Mostec, Loče, Gaber je, Mihalovec v breškem okraji, sv. Peter pod sv. gorami v kozjanskem okraji, Gorjanc, Križe, sv. Krištof, Marija Gradec in Loka pri Zidanem mostu v laškem okraji in Zabukovje v sevniškem okraji. — (Vitez Kal lina) je na Dunaji tako zbolel, da ne more na svoje moravsko mesto temuč v hotelu bolan leži. — (Se enkrat o preceni prodanih erarnih hišah v Ljubljani.) Piše se nam od tukaj: „Slovenski Narod" je bil prinesel za Ljubljani zanimivo vest, da sta se erarni hiši „opalda" na Valvazorjevem trgu in „ col ni urad" na Brega zelo nizko pod ceno na dražbi prodali. Ker bi dotična prodaja le obveljala, ko bi jo finančno ministerstvo potrdilo, zatorej naj svetujemo eraru sledeče: Ljubljanska pošta stanuje v najemnej hiši Maličevej in plačuje za manjše in meni v centru mesta ležeče prostore, nego je „opalda" na Valvazorjevem trgu, 2000 gld. najemnine, kar reprezentuje kapital 40.000 gld. Zakaj bi se pošta ne preselila na Valvazorjev trg v „opaldo" v svojo hišo, zdaj za 10 000 gld. „prodano"? In to tem bolj, ker lOletni kontrakt za pošto z Maličem drugo leto obteče in bode g. Malic več zahteval. Tudi so lope na dvorišči zdanje pošte pri Malici tako slabe in nepopravljene, da dež na poštne vozove teče. V opaldi bi so pa na dvorišči lehko za to dobri prostori pripravili. — Havno tako se (hi hiša na Hregu, ki je bila tudi le za 10.000 gld. prodana, za delegirano sodnijo dobro porabiti. Delegirana sodnija stanuje tudi v tujej hiši in plačuje za tesne prostore 000 gld. najemnine, kar reprezentuje kapital IS.000 gld. Lehko bi se v poslopji na Bregu v prvem nadstropji bolje umestila, nego je zdaj; ječe bi bile zadaj na dvorišči, n spodnji prostori hiše se še lehko privatnim ljudem v najem dado. To v pretres onim, ki jim stvar mar. — (Sprejem 7. lovskega bataljona.) Včeraj ob polu štirih zjutraj seje peljal kranjski 7. lovski bataljon iz Hercegovine preko Trsta skozi Ljubljano. Mudil se je eno uro na ljubljanskem južnem kolodvoru. Pozdravil je častnike bataljona najprvo župan. Poveljnik bataljonu, major .1. Ittiuk, se je zahvalil, ter rekel, da se imajo vspehi, katere je bataljon dosegel v Hercegovini, zahvaliti le izrodnej vztrajnosti in hrabrosti vojakov. Kakor znano, je bil ukazal general .lovanovič, da ima 7. lovski bataljon zavoljo njegove hrabrosti za čast prvi vmarširati v Mostar. Častniki so se mej časom bivanja v Ljubljani pogostili od Strani mesta v restavraciji, vojakov pa je dobil vsak en goldinar. Prodno se je vlak odpeljal, zuklical je major Itunk trikrat „hoch" prebivalcem ljubljanskega mesta, katere j zdravici so vojaki z burnimi „živio"-klici pritrjevali. Bataljon se je potem odpeljal v Dunajsko Novoinesto, kjer odslej ostane. Ta lovski bataljon je zadnji, ki je bil od začetka okupacije dozdaj v Hercegovini. — (Ljubljansko močvirje) bodo preiskavat začeli te dni poklicani veščaki. In-žener Podhajsl;v je u/.e predvčcianjem prišel v Ljubljano. Te dni pridejo tu li drugi stro* kovu jaki. Poljedelsko ministerstvo bode na državne trofike rasen stavbenega nadsvetovalca Politični razgled. TVfitraitJe «lc&cle. V Ljubljani 2:J. aprila. Ijffi i i i i n m o J JhU i odtok državnoga zbora je v sredo zavrgel volitve treh gorenje-avstrijskih poslancev iz volikoposestva in sicer volitev dr. Dehneja, dr. Fr. (Jrossa in barona Handela. Osem glasov je bilo za potrjenje, 12 od avtonomistiške stranke pa za zavrženjc, katero je podpiral tudi vladni zastopnik. Zi znviženje sta glasovala tudi dva Poljaka, o katerih pišejo ustavaške novine, da ne bi bila, ko bi bil legitimacijski odsek pred odbitjem dispozicijskega fonda glasoval o tej stvari. Sel, zdaj se je disciplina v klubih desne stranke bolj napela. ViimiJ«* -Ir/.uve. Na H u »kom se gode zmirom večje pre-membe v upravi in upliv Loris Melikovega čuti se povsod. Tako zvani policijski „ trot ji oddelek" je zdaj popolnem odpravljen, žan-dnrstvo pa se je podredilo povsod guverner jem, isto tako tudi več ne občujejo žandnrski poveljniki direktno z osrednjim uradom. nI\ C." poroča iz Sofije, da je ruska vlada poslala bolgariikeiiiii vnanjemu ministru Zankovemu noto, s katero se bolgarskej vladi naznanja svota, koliko zahteva Rusija kot povračilo za stroške osvobojenja Itolgarske od Časa, ko se je podpisal berlinski dogovor dotle, da so šli nje vojaki iz Uolgarije. IfaliJaiiMke novine velik hrup delajo zarad izgnanja Cavallottija iz Trsta (o katerem smo v dopisu iz Trsta poročali). V tem policijskem činu nahajajo veliko razžaljenje Italije. Prilika jim je ugodna, da bude v svojem občinstvu sovraštvo do Avstrije. — V našem Primorji pa se na dalje italijanski uradniki trpe, ki Avstriji zvestim Slovanom v svojem tujem jeziku uradujejo in laško propagando delajo! Iz liondoii« se telegrnfuje, da jo dal Beaconsfield v sredo kraljici ostavko celega ministerstva. Kraljica je ostavko ali demisijo Beaeonsfieldovo sprejela in poklicala Marti ng tona v Windsor. —- Torej utegne Har-tington od kraljice za ministerskega predsed nika namenjen biti. Nekateri londonski listi pa trde, da ne more nihče drugi biti kot Gladstone. Angleški dopisnik v WW. Allg. Ztg." Francis liroemel se je dne 17. t. m. pogovarjal z Mac Carthvjem, vodjo Ircev. Carthv je dejal, da je nemogoče, da bi se na Angleškem še dolgo nadaljeval centralist i š k i sistem, kujti Angleži in Irci so si popolnem različni, dasi tudi stoletja dol^o žive skupaj. Tako, kakor se je Avstrija pomirila z Ogersko, mora tudi Angleška popraviti krivice, ki so se doslej godile Ircem. Sicer je pa laž — nadaljeval je Cartliv — uko se trdi, da se hočemo odtrgati od drlaVO in jo razkosati, saj verno tudi sami, da nijsmo dosti močni za samostalno državo. Tudi Home Ilule-Irska bi priznavala centralni parlament v Londonu in bode tja pošiljala svoje zastopnike. Nikakor pa ne maramo takega krajevnega deželnega zbora, ki bi imel pravico dovoljevati samo novcev za grajenje cest. Svoje domovinske zadeve hočemo imeti popolnem v svojih rokah, tako, kakor jih ima Ogerska, sč svojim zrkonodajstvom, svojim ministerstvom; armada, brodovje itd. ostane naj državna zadeva. Irske ne more se narediti angleške. Saj so poskušali s tem, da so se Angleži gromadno naseljevali v Irskoj, a uze prihodnji rod je bil strastno irsk. Parnell sam nij Irec. Keltska kri je silnejša noco li priseljena in Irska bode postala zopet keltska. V francosko.! zbornici je interpeliral bonapartist Godele zarad alsiierskih zadev in je ostro grajal Algiersko upravo. Notranji minister in Grevy sta zagovarjala administrovanje. llonepartista Itandrvasson in Orirmo sta bila pozvana „na red". Godele je začasno izključen iz zbornice, ker je žalil predsednika republike. Iz Itlnriricla se poroča .P, C", da je papežev nuncij zahteval, da Španija sprejme s Francoskega izgnane jezuvite. Canovas je obljubil, da določenemu številu dovoli bavljenje v Španiji, razen buskiškili provincij. Dopisi. ■z Krope 21. aprila. (Izv. dopis.] Zadnji čas se je sprožila misel, da bi se trgovinska zbornica naprosila delovati na to, da bi se ustanovila tukaj kaka obrtnijska šola, ker žreblarija ne gre tako dobro izpod rok, da bi bil vsem prebivalcem zaslužek zagotovljen. Misel je dobra, Ilog daj, da bi se kaj skoraj izpolnila. Najpo prej so ve, da je treba izmisliti, kaj naj bi se izdelovalo, da bi se potem naredba tudi vzdržala, llrezdvomno je, da se mora kaj tacega pričeti, da imamo snov doma, kajti, ko bi surovo blago morali od drugod dobivati bili bi v konkurenci drugim teško kos. — Narodno življenje vsem opoviram navzlic krepko napreduje. Pretečeno nedeljo je zopet tukajšnje bralno društvo „Sloga" priredilo veselico, katera nam bo gotovo dolgo ostala v prijetnem spominu. — Jako mikal ni spored je v odločeni uri mnogo izbranega občinstva privabil v krasno olepšane društvene prostore. Vesela igra „Kna se mora omožiti" igrala se je jako dobro. Vse uloge bile so v spretnih rokah in dobro do vršene, vendar pa največjo pohvalo zasluziti gospici M. Petrovim in M Vrtna rjeva. Igrali sta tako izborno naravno, da se je bilo kar čuditi, zato pa tudi občinstvo z odobrovanjem nij bilo štedljivo. Nič menj priznanja nijsta uzbudili igri sledeči pesni, nježna mila rZvezda" in ognjeni, krepki „U boj !u. Saj tudi drugače nij mogoče, saj mnogo številni ves in povsod z največjo natančnostjo izvežban zbor mora učiniti, da so poslušalcev zoper njih vo|jo hipoma polaste tisti čuti, katere pesnik in glasbenik vpledeta v svoje umotvore. Pohvalno moramo omeniti tudi gosp. Š. Pogačnika, ki je s svojo deklamovano „Zakleto kraljično" občinstvo v pravem pomenu besede očaral. — Po dovršenoj „ tomboli" za vabijo godci na ples, kjer se je brzonoga mladina do ranega jutra izvrstno zabavala. ■ z Bor«vniNke okolice* 21. aprila. [Izv. dop ] Tudi k nam, kakor se čuje, do-bomo Žandarmerijsko postajo, kar bi bilo res dobro, ker smo ravno pri železnici, in tudi ponočne vrane bi imele bolj strah, ker zdaj ob nedeljah skoraj nij po noči izpod Rtrehe iti, da bi no bil človek nadleževan od žganja rjev. Ker imam ravno pero v roki moram omeniti še nekaj, namreč, da smo imeli pretečeno soboto komisijski ogled na tukajšnjem močvirji zarad nekega grabna, ki ga je neki gospod dal kopat in vodo — navkreber speljati hotel. Ker so pa gospodje komisije prevideli, da to nij mogoče kar je mož nameraval, ovrgli so mu popolnem, in bo morala voda še po starej navadi navzdol teči. Kdo bode pa stroške plačal za ta ogled ? Menda občina ne, močvirskega zaklada bi bilo tudi škoda. Naj plača kdor kaj zahteva in vodo navkreber sili. ■z IMuJnkoua okraju 19. aprila. Izv. dop.) V množili krajih, ne le po Slovenskem ampak tudi v „srečnej" Nemčiji razsaja letos huda bolezen, ki se jej pravi uboštvo, revščina, beda. Tudi v našem okraji preti nam zadnja leta nevarnost priti v najhujše siromaštvo. Zemlja vedno manje rodi, — ali če tudi rodi, zmirom prihaja elementarna nesreča — kuga je pobrala mnogo živine, — blago, kdor ga ima, nema prave vrednosti, zaslužka nij, dača je vedno večja, da, to je za kmeta v istini žalosten položaj. Ali mnogo nezgod krivi smo si sami ali pa naši „višji". Našemu okraju manjka pravih denarnih zavodov. Naš okraj noma niti jednega denirnega zavoda, pri katerem bi naš kmetovalec našel prave pomoči. Hočemo mar ptujsko posojilno zadrugo omeniti v Posojilne zadruge (Vorschussvereine) v mestih sploh nijso za kmeta, najmanje pa je ptujska mestna posojilna zadruga za našega kmetica. Kajti poprej predno kmet peneze dobi iz te „kase", stane ga penez najmanje 20 do 30 perceut. Prva je „dobrota" postranski" troškovi, visoke obresti, ostane mu dostikrat komaj za popotnico. Inu, pa mislili si boste vsaj imate v bo- ncm>ki jezik Dantejevo „Gottliche Kommlie" (divina commedia), a Dolleschall, policijski svetnik in censor omenjenih novfn je izbrisul vest in dodal opomnjo: „Mit gottlichen Dingen soli man keine Kombdie treiben." — Mir bi ne bila Koseškega „božja komedija" zaslužila, da bi jej odbor „Matice slovenske" dodal enako opomnjo v V I. spevu Ilijade: V o s s: Ganz den Tag durclrHog ich. Koseški: te" ko balon sim naprej. V HI. spevu: V o s s : Dean koniglieh scheint er von Ansehen. Koseški: Tak cesarsko dostojnosti splošne. (Kdo je poznal tedaj cesarje?) V V. Bpevu: V o s s: Leicht dami stiirzt daher der Solin des erha-benen Tvdous. Koseški: Lehko bi Tideja sin pogumni za nama p Vihri« al. V istem spevu: Voss: Uevvjiltiget sank Pvliimenes stark w'e der Kriegsgott. Koj se premagan podre 1'ilamen mu, močan ko sO'lll*j»ill,-|r I V Chamissoveni „Zopllied" : Er drekht sich links, er dreht sich recltts; Koseški: Zdaj zaverti se urnih krač. Jaka je pri nas navadno kak kočijaž ali konjski hlapec (hausknecht); pri Koseškem v Dante-ji je — patrijarh Jaka! Kadar človek čuje ime Helene a, mislil bi si, da se govori o kakoj hišini, pestuni, n a-takarici, ali v obče o kakem ženskem bitji nižje vrste; a Koseški večno slavno grško lepoto Homerovih pesnij imenuje — Helen c o!! Odvsseos prevaja Koseški s: Odiseos Uli se s! — ker drugače nij mogel dopolniti verza! — — Še nekaj mi leži na srci: Koseškega ne-slovanski ro divni k i, kakor: zavrti se u r n i h k r a č, t r a v n e p i č e mora rasti (niilirt sich von des Grases Ulilten), ji reče živah-niga upa, psupheni groze in čuda itd., bo krivi, da nam dandenes vse mrgoli samih pogrešnih izrazov, kakor so: straha se trese (namesto: od straha se trese), žalosti se joka {namesto: od žalosti se joka), žalostnega srca oznanjamo (kar je čitati vsak dan v mrtvaških listih; namesto: se žalostnim srcem . . . .) itd. O tej priliki moram povedati, kako se