«* in fiororff«!
Bim.lOGKAKSkl VJESNIK. Izdaji* Društvo l>il>liotekara C rne (’.orc i Ccntrulnu narodna biblio-ti'ka Crne Gore. Uredjivački odbor: Miroslav Luketič. Vasilije Jovovič. Marko Rolovič i Niko S. Martinovih (tudi odgovorni urednik). Cetinje. I%2. Letnik II (št. 1A). 215 + (II) str. s sl. 8". V cirilici.
Ko smo lani poročali o prvem letniku, smo zamolčali dvom nad prihodnostjo tega trenutno edinega bibliografskega časopisa v naši državi. /ato smo tem bolj veseli, da je Črnogorcem uspelo z izdajanjem nadaljevati in obseg celo povečati. Njihovo dejanje nas utrjuje v prepričanju. da je kljub vsem oviram le mogoče nujti pot. po kateri pridejo v javnost tudi drobnejše bibliografske obdelave.
Novi zvezek nadaljuje s programom. ki so ga izdajatelji razložili
mu začetku, kvaliteta prispevkov je tudi tokrat v glavnem nad poprečjem. Na prvo mesto je uvrščeno bibliografsko gradivo za temo t rna gora in Č rnogorci v poljskem tisku, ki ga je prispeval Poljak Josef Maztirkiewicz i/ Lublinu. Za čas od 1852 do danes je zabeležil preko 140 enot. knjig ali člankov v poljščini. Izpustil je informativne časnikarske vesti. Škoda, da gradiva ni uredil kronološko namesto abecedno in da tiskarna ni zmogla znakov za poljski črkopis.
V članku Tolstoj in Črnogorci podaja dr. Martinovič pregled člankov v črnogorskem tisku o Tolstojevem delu in življenju, o črnogorskih prevodih in uprizoritvah Tolstojevih del ter opisuje osebne stike Jovana Kujačica. tedaj študenta medicine v Moskvi, s Tolstojem. Članek je pomemben prispevek zlasti za rusiste in kulturne zgodovinarje Črne gore. Odlikujeta ga preciznost in temeljitost.
Luketič objavlja bibliografijo cetinjskega časopisa za znanost in književnost Dan (1911 -2, vsega 12 številk). Prispevek je odlomek i/ obsežnejše bibliografije književnih časopisov Črne gore v letih 1H71 do 1918. Zabeleženih je I8(> enot. razvrščene so po UDK. dodana so imenska kazala. Od Slovencev srečamo v Dnevu Ilešiča (članek o Slovenski matici). Aškerca (prevod njegove pesmi Boj pri Pirotu) in Detelo (beležka o njegovi knjigi Pegam in Lambergur).
Andrija Lainovič je obdelal članke v Istorijskill zapisih (1948 do 1960) po abecedi avtorjev na ta način, da je vse prispevke istega pisca kronološko navedel kot eno enoto; enot je torej toliko, kolikor je avtorjev (168). Čeprav je dodal imenski in pojmovni predmetni register. poleg statističnih podatkov
o časopisu in seznama urednikov oziroma članov redakcije, je njegova bibliografija manj priročna, kol smo v Bibliografskem vjesniku vajeni.
Jovovičeva Bibliografija NOB v črnogorskih listih (1941	1945)
obsega 484 enot. Urejene so abecedno. dodana sta avtorsko in predmetno kazalo. Ljubica Klančič je sestavila bibliografijo o črnogorskem pesniku Stefanu Peroviču Ciicii (1851	1857). Življenjepis je
podan v obliki kronologije, v bibliografiji pa beleži z zgovornimi, deloma kritičnimi literarnozgodovinskimi »notacijami Perovičeve samostojne tiski' (2 enoti), pesmi (44 enot), članke (5 enote) in pisma (16 enot) ter bibliografijo o Peroviču:	pisma, naslovljena nanj (6
enot), pisma o Peroviču (46 enot) in članke o Peroviču (55 enot). Zaključuje z imenskim kazalom.
O Njegošu so objavljeni tokrat trije članki. S. Jankovič i/. Bukarešte opisuje in objavlja dva doslej neznana dokumenta, ki ju je napisal Njegoš leta 1852 in ki si ju je I9(>l pridobila knjižnica romunske akademije znanosti, li. Marinkovič dopolnjuje Njegoševo bibliografijo. ki jo je 1951 objavil Lj. Durkovic - Jakšič, s podatki o desetih (iavrilov ičev ih člankih. KI. poroča o češki kn jižici Zdenka Žižke kdo je Peter Petrovič Njegoš (Praga 1947). Življenje in književno delo Sima Popoviča v letih njegovega šolanja (1861-6) osvetljuje L. Curčič. kritično pretresa dosedanje obdelave in dodaja seznam Popovičevega izvirnega in prevodnega leposlovja v letih 1865-6. Na zadnjih straneh je še vrsta kratkih zapiskov ali beležk o bibliotekarskih iu bibliografskih dogodkih in zanimivostih v Črni gori in drugod.
Jože Mundu
IHf)