vetrija M mk dan nm aedelj ia praanikev. iioiidm PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LETO—YEAR XXV. Cena lista tr# jL^eTi&TlK Chicago, IU. pondeljek, 18. Januarja (Jan. 18), 1932. JAPONSKI obljubuje, da m bo držal določb mednarodnih pogodb in politike "odprtih vrat." Kitaj-terava pretrgati diple-odnoAaje s Japonsko. —Rtmko-japonski razgovori o nenapadalnem paktu. — Kitajske čete okupirale važno pozicijo Saniraj, Kitajska, 16. jan. — tajski vladni krogi ae poeve-Jejo o možnoati in priporoč-ivosti pretrganja diplomatiČ-ih stikov s tokijsko vlado, ako Japonska Še nadalje ^širila vojo oblast nad Mandžurijo. Kitajska vlada bo najbrž aparata na Ligo narodov, naj apli-ra ekonomsko sankcijo 16. toč-e pogodbe, katero so podpfsale niče Lige. Sliiljo se tudi glavi, da namerava Kitajska a-optirati sovjetski sistem plače-anja uradnikov, ki določa samo mesečne plače za vsakega u-dnika. Tokio, 16. jan. — Zunanji mi-ister Kenkiči Yošizawa je da-odgovoril na noto ameriike-a državnega tajnika Stimsona, kateri je slednji' opozoril Jako na ameriške pravice v uriji in na Kitajskem v mislu ptfgodbe, katero je podpl-o dsvet velesil. Odgovor je bil n ameriškemu poslaniku v i ju, W. Csmeron Forbesu. Japonska nota poudarja, da bo lada vedno usmerjala svoje ak-je v smislu določb mednarod-ih pogodb in Kelloggovega mi-vnega pakta. Gledala bo tudi Belgrad, 16. jan. -strogo izvajanje določb vzue* aMrifcvijo skupščine t s politiko "odprtih vrat" " ' Acn-eptance fer meilirm et »pecial r*u of posiage provided for^nT«t-t»on 1H l»lT, authorievd oa Juaa 14» TRT Subecrlptlon »4,00 Yinr'r Uredniški In opravo liki p r o« tort: MIT S. Lavradale Ave. Offlea of PublkaUoai MIT South Leandale Ave. Talephene, RoekvreU 4904 STE V.—NUMBER 14 s poiituco "oaprtm vrat" v tndžuriji in na Kitajskem. Daje izraža upanje, da bodo odno-tji med Združenimi državami |n Japonsko tudi vnaprej prija-sljski kot so bili v prošlosti. Moskva, 16. jan. — Aleksan-Troianovski, sovjetski posla-ik v Toki ju, je stopil v pogaja-ja z japonskim premijerjem rlede sklenitve sovjetsko-japon-ikega nenapadalnega pakta, se lasi vest, ki jo je objavila časo-isna agencija Tass. Maksim Litvinov, sovjetski lisar za zunanje zadeve, pri-tuje takemu paktu veliko valit, ker bi ubil govorice, kate-širijo Rusiji neprijazni krogi, bi radi videU prekinitev ijateijskih odnošajev med Sovjetsko unijo in Japonsko. Litvinov je opozoril japonske-ra zunanjega ministra Yošizawa aličnih paktih, ki so jih sovjeti »nili z nekaterimi evropskimi ivami, in izrazil željo, da bi tudi Japonska pridružila tem ivam. Tientsln, 16. jan. — PoročUa, U so jih kitajski časopisi pre-»ii iz Sanaikvvana, se glase, da kitajske čete zasedle Tehu-važno križišče Peiping-Muk-»n železnice, po dvadnevni ostri itki. Japonci ao se morali umak-iti kitajski sili proti mestu Tao-igho. Japonske izguba znašajo crog sto mrtvih in ranjenili. Demonstracije proti evikcijam > V policijskem navalu je bilo več ' oseb ranjenili In aretiranih Chicago. — (FP) — Napovedi dobrodelnih delavcev, da bo prišlo v tem letu do večjih izgredov in nemirov, ako brezposelni ne bodo dobili zadostno pomoč, se Že uresničujejo. Več kot tisoč brezposelnih je te dni pri šlo pred urad pomožne akcije na južni strani mesta in zahtevalo pomoč. Demonstranti so bUi povečini zamorci, ki so protestirali, ker ni hotela pomožna akcija plačati stanarine za družine, katerim groze evikcije. Pozvana je bila policija, da razprši demonstrante. Zagnala se je med brezposelne in jih pričela pretepati. Več kot dvajset je bilo ranjenih In dvanajst areti ranih. Policaje je vodil kapetan John Stege, prijatelj Jack Lln-gto, umorjenega raketirja in poročevalca Tribune. Te demonstracije so opozorile čikaško javnost na naraščajoče število evikcij. Zvedelo se je, da je sodišče samo v enem dnevu izdalo 230 dovoljenj za evikcije. Lansko leto je bilo več kot o-sem tisoč družin nasilno izgnanih iz Btanovanj, ker niso mogle plačati stanarine, v tem letu bo število nedvomno večje, ker so dobrodelne organizacije naznanile, da ne bodo več plačevale stanarine za družine, katerim groze evikcije. Izgredi v Jugoslaviji Bitka med itndenti in policijo v Belgradu • — V zvezi k so študenti tukajšnje univerze priredili demonstracij« proti ministrskemu predsedniku živkoviču. Napadli so policijo s kamenjem in ,vpili: "Proč z živkovičem!" Krog sto izgrednikov je policija aretirala. Slične demonstracije so bile tudi v Zagrebu. General Peter živkovič je 4. januarja podal resignacijo kot premijer, a naslednji dan je spet formiral nov kabinet. Šoferska unija revidirala svoja Chicago, 16. jan. — Uradniki šoferske unije so včeraj na konferenci, katero je sklical državni pravdnik Swanson, obljubili, da ne bodo nadlegovali žaloval-oev, ki se bodo vozili v privatnih avtomobilih pri pogrebnih sprevodih. Uradniki so izjavili, da so instalirali člane šoferske unije, naj se pokore injunkciji, katero Je izdal sodnik Robert E. Gen-tzel, član vrhovnega sodišča. In-junkcija prepoveduje članom u-nlje direktno ali indlrektno nadlegovati ljudi, ki se hočejo v privatnih avtomobilih pridružiti pogrebnemu sprevodu. v Los Los Angele«, Cel. — Dne 15. je tu prvič po 64 letih padlo ra palea snega. Toplomer Jo ka-90 stopinj. Nenavaden pri-: sneg na palmah In oranžah! Washington, D. C. — Dno 1«. ja bilo v glavnem mestu 78 inj vročine. Ponekod v Penn-ranlji in N«w Yorku Jo vroči-narastla na 80 do 90 stopinj sotncu. Tako čudno zimo A-Ae ni imela. Po srednjem I« Jo Ae vodno kopno ia to-Je pa dosti deževja. i naj, 1«. Jan. — Nevarnost i torija za avatrijako repab-Je bila včeraj od vrnjena, ko Angleška banka dovolila Av. ijl ta sto milijonov šilingov 14.000400) kredita. prijatelj ŽELEZNIČARJI HOČEJO KRAJŠI Magnati pritiskajo na unijo, da sprejmejo redukdje bres kon ceaij Chicago. — (FP) — Predsedniki unij so se sestali z za § topni ki železniških kompanij in prod ložili zahteve za skrajšanje delo vnika na šest ur na dan. Poleg tega zahtevajo garancijo zaposlenosti za vse železničarje. Stabiliziranje zaposlenosti za 1,250,000 železničarjev in preskrba odpomoči za drugih Ao, 000, ki so bili odpuščeni v zadnjih dveh letih, jo vitalnega pomena. Voditelji unij pravijo, da so pripravljeni pristati na redukcijo mezd za deset odstotkov le v primeru, da dobijo garanoi je iod železniških uprav glede stalne zaposlitve vseh železničarjev, ki so sedaj v službi in za one, ki so bili odpuščeni. To je pa mogoče le, ako se skrajša de-lovnik. ' . Da bo konferenca dolgo trajala, je razvidno iz velikega števila poročil o katerih se bo vršila diskusija. Unije so upoolile ekonome, statistike in finančne izvedence, ki bodo predložili evidenco proti mezdnim redukcijam. Na predvečer konference so člani eksekutivnega odbora železniških bratovščin sprejeli r solucijo, ki vsebuje protest proti imenovanju James H. Wilker sona za člana zveznega okrožnega sodišča ia sedmi distrlkt. Resolucija bo poslana senatu g a-pelom, naj ne odobri nominacije. LrsSov^ikord dokazuje?da je sovražnik organiziranega delavstva. Wilkerson jo izda) zloglasno injunkcijo proti železničarjem, ki so zastavkali 1. 1922, in tako pomagal delodajalcem pri razbijanju stavke. Delavska organizacija so i za Hof f mana Milwaukee, W|s. — Milwauški svet strokovnih unij jo soglasno sprejel resolucijo in jo poslal governerju Pinchotu, v katerem ga urgira, naj izpusti Alfred Hoffmana .organizatorja noga-viČarske unije, iz zapora. Hoff-man Jo bU obsojen na dve loti zapora na obtožbo, da je podžigal na izgrede v stavki v Stroudsburgu. Resolucija pravi, da avtoritete niso niti obtožilo Štirih stavkokazov, ki so umorile delavko Alberto Bach man v lati stavki. "To pokazuje, da ao oblasti v Stroudsburgu pod kontrolo izkoriščevalcev delavcev in da ao pennsylvanska sodišča tisi už na dekla ' kapitalističnega razreda," zaključuje reeolucija. Rusija sprejme 10,000 Armen- Baltimore, Md. — Podpredsednik Ameriškega rdečega križa Ernest P. Bicknell, ki so Jo vrnil fz Evropo, poroča da so ovanjo Mednarodnega križa sovjetske oblasti obljubilo azil 10,000 pregnanim enoem, ki aedaj Žlvs v Grčiji in Bolgariji, ftsst tisoč so Ih priseli še to zimo v Baku ob raem morju, štiri tisoč pa prihodnje poletje. Obljubilo so Jim delo ta stanovanja v sovjetski Armeniji. Jeklarski "aristo-krati" izginjajo nlraell ne-il dela vet topilnice Največje redukcijo kdaj dobro Družba modemi Youngstown> a — (FP) — Sedanja krila jo »©medla tudi "arlstokrate" mod Jeklarskimi delavci, nekdaj visoko plačani ml izučentai delavd. To delno radi veliko redukoije mosd in delno radi modernizacijo obratov. Valjači, ki ao pred nekaj leti služili visoke plače -- do 9200 na dva tedna ali celo več — so danea le še nekoliko bolj« plačani od navadnih delavcev. Youngstown Shešt a Tube kompanija bo svojci jeklar no v Campbellu komplet*) modernizirala, kar pomeni }unostavlje-nje produkcije kolUjpr so izuče-nih delavcev tiče. 2jfradlla bo o-sem najmodernejših topilnic za jekleno ploščo, v katerih bodo produclrali toliko k4t prej v 16 tovarnah. Dv« topilnici »ta že v obratu, la konstrukcija drugih dveh pa gre sodaj ph>ti koncu. Produkcija pod *>vlia sistemom se jo zvišala ta 200% v primeri s starim. Valjaš, ki Je prej zasluftU #06, dobi sedaj $14 za enako količino Jelda. V resnici zasluži sedaj vsa njegova grupa toliko, kolikor je prej on sam. In. nekdaj visoko plačani delavci sedaj opravljajo navad* no delo, pri katerem zaalužfjo po 98.60 na dan. ^ Zbornica dve ml iijardi pri- NAZADNJAKI U-BIU GOVERNERl JEV PROGRAM Porazili oo vao predloge sa pobijanje brezposelnosti. U Fol-lette se spustu v odprt boj a njimi ' Madison, Wls. — (FP) — Radi poraza njegovega programa za pobijanje brezposelnosti je nastal med governerjem Phil La Follettom in reakcionarnim senatom vroč boj, ki bo igral večjo vlogo tudi pri prihodnjih volitvah. Medtem ko je nižja zbornica sprejela governorjev program, ki je določal apropriacijo 17 milijonov dolarjev in katero vsoto bi država dobila skoraj izključno od ivišanega davka na bogatine, ga Je aenat v sled te provizije zavrgel. Governer jo nato predložil drug program, ki do-, loča le 10 milijonov v ta namen, koaaervativcl v aenatu pa 11 predlog. Namen njihovih osnutkov jo, da občino aame skrbe za broaposolne na račun malih davkoplačevalcev. "Vetiral bom vsako predlogo, ki. bi poslabšala situacijo s tem, da bi zvrnila vse breme na tisto, ki »o najbolj udarjeni vsled kri-m — na farmarje, hišne posestnika in malo trgovce. Njihov sleherni korak Jo bil atorjen s edinim namenom, da protektlrajo bogatine pted prispevanjem njihovega deleša za ublašltov sedanje situacijo." V svojem ostrem napadu na reakcionarni sonat Jo governer udaril tudi po časopisju, o kate- Sharts je kandidat za governerja Ohijaki socialisti zahtevajo socialno aakoftodajo In pravice sa dela vat vg Cieveland, O. — (FP) — O-hljski socialisti so na svoji konvenciji nomlnlrali Joseph W. Shartaa is Daytona kot kandidata sa governerja, Jlandlecor-na za pod governerja, Wohla za državnega tajnika, Davioaa za blagajnika in Krebheila za pravdnlka. Jamea iMaurer is Headlnga, Pa., jo rekel, da stare stranke ne gledajo na sposobnost svojih kandidatov, ako jih pa kateri ima,,o njih skrbno molče, ker bi drugače tak kandidat ne bil izvoljen. Glavna zahteva ohijskib aocl-ailstov je zavarovanje proti broapoaolnostl in starostna pokojnina. Iivoljen jo bil odbor, da gre pred govsmorjovo komi-mlsljo, ki študira načrte za vladno zavarovanje, in jo pridobi, da izdela iniciativo o tem vprašanju in jo predloži vollloom pri jesenskih volitvah. Zahtevajo tudi, da država odpravi kontrak-torski sistem in vrši sama vsa vladna dela. Nadaljo zahtevajo preklic zakona proti sindlkallz-mu, starostno zavarovanje in stroge zakone za protekcljo o-t rok pred likorlščanjem v to-varnah. Sharts Jo naglasU, da pod sedanjo lastarolo formo vlade bi socialisti, ako bi bili v večini iz- voljeni, no mogli izvesti svojih glavnih zahtev bres amendira-nja ustave. Vsa teorija "zavira-nja ln ravnovesja," na kateri jo organizirana ameriška vlada t državami vred, ne odgovarja da- D. C., IA. Jan. — S 886 proti 66 glasovom je spodnje kongresna ibornioa sprejela Hooverjevo predlogo sa ustanovitev rekonstruktlvno finančne korporacije. V smislu predloge bo vlada garantirala dve milijardi kredita bankam, šeleznioam, federalnim tomljišščnim bankam in sličnim asociacijam;' Senat je aprejel slično predlogo zadnji pondeljek in pričakuje se, da ae bodo malenkostne raaH-ke poravnalo na skupni konferenci komitejev obeh zbornic in da bo predloga izročena v prihodnjih par dneh predsedniku v podpis. Predloga, ki je bila sprsjsta v spodnji sbornfei, se razlikuje od one, ki Jo bila odobrena v aenatu, le v tem, da prva omejuje posojilo, ki ga more dobiti ena Institucija, na dvesto milijonov dolarjev. Predloga, ki jo bila o-dobrena v senatu, ne vsebuje ni-kake omejitve v vsotah posojil. Dalje predloga spodaj« zbornice določa, da mora biti glavni stan finančne kepperacije v Washing-tonu. S Poljska Ima 42400,000 prsti- Varšava, li. Jan. — Po vladni statistiki, ki Je bila včeraj ob-javi Jena, je Imela Poljska 81. ds-cembrs 32,000,000 prsbivalcev. V zadnjih desetih Istih Je prebivalstvo narastlo za 6,0«Jil ali 19*. Meakva. M. Jan. — Sovjetska leda poroča, da Je veHka nova papirnica Višora v Uralih začela poslov s njem. Vlada domneva, ds bode tam produdrall čas 20,-000 ton papirja letno. Vlagatelji dvigajo denar li Mol-Ionov ih bank Pittatburglt, Ps. — Dve Mak Ionov i banki, Union Trust In Mellon National Bsnk, Izkazujs- hranilnlh vlog. Prvs Jih J« izgubila za 15%, druga pa za 16%, Na drugi strani pa iskazujs First National Bank, katero kontrolirajo HIHmanovI Interesi. Irt so v boju a Msllonl, skoro Isto višino vlog kot leto 1980. ne in lašnjlve kampanje s strani meščanskega časopisja kot odkar jo pričela zborovati legisla-tura. 'To Je pripisovati dej-atvu," jo rekel governer,, "ker Jo mnogo ladajatoljav teh časopisov postalo del monopolisti^ nega sistema." Glede reakcionarnih predlog pravi governer, da se njihovi av torji skrivajo za vasmi mogočimi kamoflažami in nočejo direktno povedati, da naj farmarji, delavci In mali bianiemaa! nosijo stroške aa pobijanj« bras-postflnoati in lečenje bode, dis< je to namen vseh predlog. Dal La Follottovogs programa Je krlfeisirsl tudi soclalUtlčni senstor Polakowsky. Novi governorjev osnutek jo bil predlagan kot amendment socialistični predlogi, ki določa 18 mUlJonov, In Je sllčen socialističnemu programu, le da jo vsota sa osam milijonov nižja. b odgovora governerju Jo rasvidno, da se bodo konservativci v aenatu borili tudi proti temu osnutku. Politični opaso-valci pravijo, da bodo rsakdo-narjl zanesli ta boj v primarna volitve in skušali governerja po-rasltl a tem vprašanjem. Vezalki New Vork. — Radi redukcije mezd za 10% J« zaetavkalo usd 800 razvaAovalcev premoga, nakar so Jih podjetniki izprli In najeli Pinkerton detektivsko a> geneijo, da razbije stovko. Možnost obetaj«, ds es radi tega stavka rastiri na drug« vosnike. v Italiji Rim, IA. Jan - Število brezposelnih v Italiji Je bil« «62,000 ob keneu leta. Število ee Je v meeeru decembru zvišalo sa \0ifi00 v primeri a prejšnjim ■L : "Vsllkod Philadelphla, Pa. — Prod par Je Cjrrus H. K. CurtU, predsednik Curtis Publishlng Co., ki isdsjs večje število listov In magaslnov, prispevsl 1800^00 v sklad m podpiranj« brespo-ealnih. Mnogo ljudi ga J« takrat hvalilo, k«r Je e tem darilo« pokazal avojo skrb za brezposelne. Njegovi dele vel, kateri s« ne smejo organizirati, so kmalu po-tem zv<-d»li, ds Js vse to šlo na njihov račun, dael J« hvalo užival CurtU. Prejeti bi morali krog 9400,000 v bonusu, toda ta nagrada Je letos isoalala. Angleški delavci s« s poliHJo £ uaaru luui po časopisju, o aau.- ^^ ^^ |f| p^^m, ^ dHia^takTllol^1 l^^rifT. vlad«, ki bi omogočila naglo akcijo, jo fundamentalna potreba državo in Konvencija Je bila zaključena s banketom, katerega M je udeležilo 160 oseb, zborovanja pa 46 delegatov. Profltl aluminijskega tnsU Pittsburgh, Ps. — Kljub dolgotrajni krisi Mellonov sluml-nijskl trust še vedno dobro Mss-služl." Dasl so dlvldende za zadnjo lato dokaj nižje v primeri s prejšnjml, znaša člatl proflt vseeno 98,700,000 ali trikrat več kot Je potrebno sa običsjne dlvldende. Alumlnum Co. of America Je edina družba v deželi, ki pro-ducira ln čisti bsksltno rudo, Iz katere ss Izdeluje slumlnlj. Njeni profltl leta 1980 so bili 911,-670,000 In lata 1999 pa 986,-31 H,000. (innrfljeva BombaJ, Indija, 16, jan. — 60-letna Gandljeva žena ja bila včeraj obsojene v Suratu na Šest \i>dnov zapora zaradi svoj« kampanje civilnega odpora. Oandlje-va žena Jo prosila sodnika, naj Jo obsodi na Aest mesecev, toda sodnik J« nI poslušal Anglija, IA. Jai Tukaj J« prišlo do ai«»p«da brezposeln Imj in policijo, Is Urega eo policaji odneall I prask. Nemire Je issvsls polici-Js, ko Je aretirala nekega pevskega voditelja, ki J« nagovoril veliko množico bresposslnlh, ki eo m zbrali pred mestno hišo. Modalk H.JL Presrltt. ki prod- v Mt aterllaga. Ky. Msž stla* mrvraM aAjrto krttSeto nato Js svejs ODKRITJE FAŠISTIČNE ZAROTE V AVSTRIJI Policija aretirala štiri fašlats, ki ao nameravali umoriti notra-nJega m in lat ra Dunaj, 16. jan. — Sovraštvo med fešisti in socialisti ee je povečalo, ko je prišlo na dan, da so fašisti skovali saroto proti Frans VVinklerju, notranjemu ministru. Fašisti so nameravali umoriti Wlnklerja, toda policija je še pravočasno odkrila saroto ln tako preprečila fašietične namene. štirje vodilni zarotniki so bili včeraj aretirani v Gradcu. Winkler pripada vsenemški stranki, ki vzdržuje ravnotaljc moči med socialisti ln njihovimi fašističnimi sovražniki NJemu gre zasluga za potlateaj« fašističnega puča 18. sepUmbra, ko so ostali člani vlad«, ki ae nagibajo k fašistom, povabili faši-ste, naj prirede pohod na Dunaj. Wink)«r s« J« sameril faši-slom in radi tega eo sklenili, ds ga umor«, ko poeeti Gradec. Po isnobitvi Wlnklerja bi Jim bila pot na Dunaj odprta. To pa J« preprečil« policija, ki Js le pra- Sovraštvo med socialisti ln fašisti se Je slasti povečalo, ko Je dunajska policija zadnji torek odkrila v glavnem delu mast« M-logo rnunkij« in orožj«, ki »o Jo skrili socialisti. Socialisti, ki kontrolirajo Dunaj, pravijo, da J« policija našla 1« majhno zalogo orošja. Trdijo, da imajo dovolj orožja in munl-clje, da lahko oboroše dvesto U-soč mol. Nadalje pravijo, ds k majo tudi fašisti svojo zstogs munlsljs Hi orožja v rasnih krajih Avstrije. OroAJ« prejemajo od iUlljsnsklh fašistov. V zadnjem času so vtihotapili is Italije večje število strojnih pušk. Princ Ernest Stahrenberg, ki vzdržuj« svojo privatno armado, jo zagrozil s pohodom na Dunaj, ako ne bo vlada sprejela fašističnega programa, ki J« naperjen proti socialistom. itfM oMJt ia hm- 1* le porabiti dobrot verni fond v drage Youngstown, O, — (FP) — Polovica vsot« 8800,000, is ks-tero so volllcl odglasovsli v svr-ho podplrsnjs brezposelnih, bo rabljena v druge namene, ako v mastni zbornici sprejet načrt administracija, ki lell porabiti 160 tisoč ss bolnišnice. Ns podporni listi prlvstne In občinske miloščine Je 4000 dru-žin, ki prejemajo po 81-80 na teden, kot Jo Is Javil pred mestno zbornico načelnik Communitjr Cheeta dr. W. E. Hammaker, ko Je pobijal priporočilo administracije. Poročevalcu so pa znane družine • petimi osebami, Id prejemajo le po sn dolar na te-dsn. Kaklsn "standard" Js mogoč ob taki doli, ni potrebno po-vdarjatl. Vendar se sdministra-cijl šs to prsvsč zdi. Hsars A Reskeck Izkazuje lep prsfH Chicago. — Proflt Sears 4 Roebuck kompanlje bo sa L 1981 znašal od 12 do 18 milijonov dolarjev, kot poroča Dally Nevs Record. Delničarji bodo prejeli t« dlvldende n« račun delavcev, katerim Je biU znižana plača v člkašIH tovarni In tudi v vsak trgovinah šlrom dežela. Družb« J« odslovil« tudi veliko število delavcev. Einstein pripravlja atveao lajale Pasadens, Cel — Nsmški uče-njak Einstein kmalu objavi novo znanstveno pojasailo v zvesl s svojo teorijo "enotnem polja," ki epaja gravitacijo s elektro-inagnetizmom. peosvbta: HONDEIJEK, 18. JANUARJA PK08VETA THE RHLIGHTBNMENT _ 4* OLASIIO n LASTNIMA SLOVBMSO MASOONS POOPOB* XI JKDrfOI* m tm, k*r I« *ik ■ pbohveta LmbMi Ar*.. CUmgm, OF THE rKDBBATBD FEZSS m D.t-» T okl^Ju. n« primrr (D*, il, p«.toe taM M RMlm H>*» »«,1-. rmmt* b U ^ nm H« Antifašiatične bomba Ob zadnjih praznikih je Ameriko pretresla vest o bombah, ki-so bile razposlane po polti italijanskim konzulom in vplivnim ameriškim Italijanom, ki se navdušujejo za Muasolinijev režim v avojl stari domovini. V enem primeru je bomba eksplodirala in ubila par poštnih nameščencev, druge je pa ranila. Skoro teden dni so bili vodilni fašistični Italijani v Združenih državah v paniki in dnevno časopisje je kričalo, da je bilo strah. Teh bomb so bili takoj obdolženl protifažU stični Italijani. In ne samo bomb na pošti. Kjerkoli je kaj počilo tiste dni po Ameriki, pa naj je stisnjena para raznesla skrit žganjarskl kotliček, ali če je kaj zaropotalo pod kakšno zakotno kitajsko pralnico, je to bil — protifašistični peklenski stroj. Časopisje je nsenkrat odkrilo silno ln splošno "sntlfašistično zaroto", katero so, kajpada, tukajšnji italijanski fašisti debelo podčrtali in slovesno izjavili, da bodo pomagali izslediti krivce. Za hip se je zdelo tudi ameriškim oblastem, da Imajo opraviti s široko organizirano teroristično in antlfašl-ztično akcijo. Fašistični dokazi ps še danes čakajo potrditve. Kolikor nam je znano, ni bil še nlhčd aretiran ln val napori tajne policije, da Izsledi ln dob| v rok# pošiljatelje bomb, so do danes zs-man. Vss ts reč se nsm dosdevs zelo sumljive. Znsno je, ds edine organizirana teroristična skcljs med ameriškimi Italijani je tlata, ki jo vodijo fašisti sami, Fašistična politika ksstor-jevega olja, bodala in bombe je šla Iz Italije po vsem svetu, kjerkoli so naselbine italijanskih izseljencev. Strahotna fašlatlčna propaganda med ameriškimi Italijani traja že deset lat Italijanski konzuli in njih privrženci operirajo s sistematičnim terorjem v obl|ki groženj, bojkota in nasilja proti vsem onim Italijanskim naseljencem, ki nočejo prlanati fašizma In priseči zvestobe njegovemu najvišjemu ve-llčenstvu, diktatorju Mussollniju. Z radostjo je trelje konšUtlrati, da Je v Ameriki še ogromno število Italijanov, posebno delavcev, ki so proti fsšlsmu. Italijanski fašisti v tej deželi vodijo strahovito borbo proti* tem upornikom in "Izdajalceih". Fašisti v Italiji ln inozemstvu §o že pokazali, da so zmožni vsakega sločlna in vsake nasilnosti ; nobeno sredstvo jim nI prenizko ln premazano, de dosežejo svoj namen. V spomin js tcsba priklicati le ogaben umor Mstteottije in psS»artarstva, ki jih fašistične zverine počenjajo zuK Primorskem. Okrvavljene "ven-dstU" Je zdaj fašistični monopol. Fsšlzem ss js porodil is nssiljs in z nasiljem, samo z nasiljem, se drži ns površju in v moči. Ako so torej fsšlstl smožnl nssiljs in zločinov doma. sil mislite, ds niso zmožni tegs v Ameriki? Niti eden fsšistlčnl veljsk, ksterim so bile bombe sdrssirans, nI bil dosešen! VSi so bili prevočssno posvsrjenl sli ps so bili naslovi napačni I Rssstrelbs v poštnsm poslopju V Pennsylvsnlji jc prišle po nesreči In ubiti so bili nedolžni ljudje. Kaj, če bi ameriški psllsijs pogledala malo med fašiste ln Um iskala raspošiljstelje bomb? Glasovi iz naselbin ZaabaJvs beležke is rasnih krajev < !><>p*»OV«|rl r fce fefLfsij beSe jedrnati, kratki la reeattal; Na saeahnae ptaaa la šopiee ee ae plee*valei le poročevalci S»sistUi veetf, ki jih Proevete priasfte Saeeae "Glasovi Is neeeMa," aaj vnelej »odpišejo eveje pelae ime ki aave-aaelov. kar mJ sne«, de jeeitijo sa evej priepevek.1 Poročila la >1 beše lr povprečne ameriške policije, če se tako oameAi, toda dobro bi bilo vprašati tistega cenzorja, ki je odredil nevel na gledališče, koliko jr »tar . . . ^^^^^ ' Kandidat je za letošnje predsedniške volitve se že ogtsSsjo. Itoover bo spet kandidiral. Tsko je povedel poštni Ujnik Hrown. Ns demokratski strani ps pravijo, de bo Afflmlth skušal dobiti ponovno kandidaturo. Kaj? Ista kandidata kot pred štiri leti? Situacija v zadnjih dveh letih je pokazale. .a pa nI bilo vse tsko, kar je govoril, smo ae preprečili iz odgovorov zastopnikov, ki eo bili ali so'še člani A. J. Z. SIcer sem bil iJedo voljen njegovega vprašanja In tako tudi zastopniki, samo tisto njegovo zsvijsnje se ni nobenemu dopsdlo. Slišal je či-tanje točk in potem tolmačenje vsake točke, ampak on ni hotel razumeti; on je mislil, da je te seja1 taka kakor pri nekaterih klubth, ds svoje Člsnstvo vodi kskor kdo hoče. Ns tsj skupni seji je opazil, da Je to nemogoče in vidno mu jo bilo, da imajo zastopnJkJ zdrav razum ln dobre namene ter ds ss je ts sejs vršlls kskor prsvs konvencije, brez osebnih nssprostev med ss-stopn.ki. Nadalje omenja v svojem dopisu, ds bi mi morali jsvno povedati, kskšno organbacijo hočemo ustanoviti, da bi vodell zs kaj gre. Zato mu priporočam, ds poleg drugih listov člts tudi Pro-sveto. Ce bi bil čltal Prosveto prej, ps bi vedel, de Je bilo prt-občeno vsbilo, katero je bilo poslano federaciji, K. S. K. J., J. S. K. J. in vsem sioveneklm, hrvatskim In srbskimi podpornim društvom. Seveda, 'A. J. Z. klubom nismo razpoalsll vabil, .ker smo smatrali, ■ — • _i—__ ncarffci sčeajak. je *et v Ameriki, ttj v tMkmi» si js vasi teNke lesa. aaj Ispasti .Propadanje kmetij Menominee, Mich. —— V tej o-kolici je položaj že skoraj nev zdrži j iv. Večji kmetje delajo bo-ro življenje, davkov in drugih potrebnih stroškov pa že ne morejo nekateri zmagovati. Mali kmetje pa smo še veliko na alab-šem. To lelo pa smo dobili za pri-boljšek kar od 20 do 36 odztot-kov davke povišane. V državni zakonodaji pa delajo na tem, da se naj davki še povišajo. Sedaj se pobirajo podpisi, potreba jih je 90 tisoč, ki ae bodo poslali zakonodaji v protest, da to ne more iti vedno Uko naprej. Tukaj v gornjeto Michiganu je bilo ieko veliko različnih kmetij redi neplačanih davkov in drugih malih dolgov izgubljenih ter jih bo še veliko v bližnji bodočnosti. Kmetija vredna poprej od 8 do 10 tleoč dol., }e bila izgubljena, ker je bilo dolga aa-mo dva tisoč; v več slučajih se lahko kupi samo sa dolg. Zdlhovanja med kmeti in drugimi nezaposlene! je jako veliko tukaj, vedno ugibljemo, kako dolgo bo še trajalo vse to. Moj odgovor je vsakokrat, da tako dolgo, kakor dolgo bomo hoteli mi. Nato pa vidim eamo presenečene o-braze, ki se mojim besedam samo čudijo. V Um mestu in okolici ni, razen par družin, ne Slovencev ne Nemcev. Narodom, Id žiyijo tukaj, je napredni duh popolnoma tuj. Agttseija za nspredno stvsr je med njimi skoraj nemogoča Ko v pogovorih med temi ljudmi omenim socializem in kaj je njegov program, nimajo o Um nobenega pojme, ter sploh ne marajo ališati o tem. Kaj je temu vsrok? Jsz vem in tudi ti boš vedel, sko prideš sem. Videl boš veliko čuvarjev, ki čuvajo, da se napredni duh ne pri tepe v to naselbino. Tak čuvaj stoji skoraj sdsn ns vsskemu bloku ia Imenuje se cerkev. . Veliko ps je neeefcin v UtfU-želi, kjer Je agitacija ss socis-lističns glaeove bolj Ishks, veliko js ljudi, ki ae, ksr sS tiče mišljenje,. nshsjsjo ravno ns rsa-potju; Um ss je trsbs poprijeti. Rojaki,, kateri šivlU med ljudmi, ki vam količkaj dajo upanje za pridobiti njih glasove za ao-clsllstične kandidate ob prihodnjih volitvah, podajte ee na delo. V celi sfodovini ni bilo Uko prilošnostl, stranki pridobiti na moči kot sedaj. Na Chicago. ~ M redni seji gospodkijskegs odseke 8ND ns S. dec. je bil izvoljen sledeči odbor ss L tet: Predsednica Ms ry Bsbnik, podpredsednice Je-sephino Kosi na, UJnisa Frsnees Leskovec. blsgsjntas Merr Do- Vedno globlje v propast Dsnes je postalo že vsakomur jasno, da je za uspešno borbo proti krizi absolutno potrebno mednarodno sodelovanje. Tako govore vzi državniki in take sklepe napravljajo vae organizacije, tako delavske kakor politične. Ne mednarodni konferenci, ki se je vršila leU 1927 v Ženevi in kjer ao imeli delodajalci glavno besedo, je bilo poudarjeno kot glavna zahUva, da se naj ne poeUvljejo vedno novi carinski zidovi, da naj se prične zniševati carinske Uri-fe Ur da se naj vsaj za neko dobo napravi carinsko premirje med državami. Mednarodna trgovska zbornice je istoUko sprejele nešte-vilno resolucij, v katerih zahteva ustavitev carinske vojne med državami. Ali kaj je bil re-zulUt vsega tefa? Samo ena vlsds, delsvsks vlsds v Angliji je predložila popolnoma jasne predloge, da se naj ukine carinska vojna. Zahtevala je splošni sporazum glede petletnega carinskega premir-JS Ur da se v teku naslednjih let carine znižajo. Povodom teh predlogov je imela delavzka vlada mnogo konferenc (uradnih in neuradnih). Toda konference niso rodile praktičnih uspehov. Zamait je delavska vlada pripovedovala, da, če velike kapiUlistlčne države ne prenehajo z nadaljnjim zniževanjem carin, da bodo na Angleškem brezpogojno zmagali pristaši zaščitnih carin proti pristašem svobodne trgovine in gospodarske tet koče bodo posUle za ves svet znatno večje. Vse kapiUlistične države ao šle trmoglavo svojo pot dalje in ustvarjale z zviševanjem carine zidove proti uvažanju tujega blaga. In v Rusijo se lahko uvaža samo ono blago, ki ga kupi državni monopol. In tako je prišlo do tega, kar je neprestano pretilo: Anglija je dobila novo buržuazno vlado, ki je Ukoj zvišala carine na ves uvoz blaga in ki se pripravlja, da zagredi s carino tudi vse dominione Ur jih naveže predvsem na angleško industrijo. Ta velika izprememba je prinesla naenkrat novo veliko škodo in novo globoko deaorganizacijo v vsem svetovnem gospodarstvu. Nemčija, Francija, Amerika izgube desetmilijarde pri dosedanjem izvozu v Anglijo in šUvllo njih nezaposlenih "delavcev naglo-ma narašča. Na Angleško se sicer vrši pritisk z zameUvsnjem angleškega denarja in angleških vrednostnih papirjev, kar zopet povzroča velik padec angleškega denarja na vrednpsti. To vrši inozemstvo. Francija je uvedla na vse angleško blago posebno 20 odstotno Ukso Ur namerava uvesti Še nove visoke carine. MinisUr trgovine v angleški vladi naravnost grozi Franciji, da bo s posebnimi davki obremenil francosko blago. Nemčija medUm drugače odgovarja Z nared-bo predsednika republike se je izvršilo, o čemur sploh ni bilo misliti, da je mogoče. Naredbe določa, da se vse kolektivne pogodbe med delodajalci, delavci in nameščenci razveljavljajo, v kolikor se tičejo plač. V vseh tovarnah, delavnicah in uradih, državnih in privatnih se po tej naredbi splošno znižajo plače za 8 do 10 odstotkov, z namenom, da se za toliko poceni nemško blago za izvoz. Vlada obeta, da bo potom dobro poobla-ščenege komisarja delala na to, da se pocenijo stanovanja in življenske potrebščine v državi vsaj v toliko, kolikor so zmanjšane plače in dnine. Dvomljivo pa je, če ee bo to dalo doseči. Ali nedvomljivo pa je, da hoče nemški kapitalizem s pooenjenjem svojega blaga za izvoz zavojevati tuji trg in se ubraniti angleških carin na račun delavoev. S tem se jasno potrjuje resnica socialistične-ga nauka, da tiči Umeljno zlo v samem sistemu kaplUlističnega gospodarstva. To darstvo ima namen dviganja kapiUlli dobička. Kadar organizira svoje podjetje kadar gospodari s njim, ima kspiUlist pred očmi samo to, kako bi še bolj dvignil dobiček. Nič ga ne briga ssposlifev delavcev, niti smo-trenost glede potrebe konzumentov. Ne briga ga javni inUres, en pozna le zvoj interes in dobiček, ki ga hoče doseči s svojo proizvodnjo. Tsko politiko zesledujejo v gospodsrstvu in tsko razumejo kspitsllsti tudi kot celoU. Oni niso sposobni as mednarodni sporazum, po kaUrem naj bi ss gospodarstvo organiziralo po načrtu in bi ss isvršiU dellUv dela med gospodarske atroke po poesmeznih deželah. Oni M kskor nočejo odobriti kskršnokoli omejevanje avoje "svobode delovenjsH in od svojih vlad zahtevajo braspogojno verstvo samo ssse. Zsman tudi široki krogi is buržuazijske inteligence in njih državniki uvidevejo, de U pot divjega boj? buržujskih skupin, sabarikadira-nlh za državnimi carinskimi mejemi, vodi le v vedno večji kaos in v strašno kataatrofo. V medsebojnem boju se vesks skupins kapitalistov nsdejs, da bo nssprotnlk čimprej premagan opustil boj sU ps pojde e pomočjo svojih konsumentov in avqjjh delevoev še dsljs v boj proti konkurentom. In tsko se U kspitslistični duh briga izključno samo zsss In za avoj dobiček, duh ne-omahljivega izkoriščanja kupca blaga na dometom trgu in deUvce ter onemogoča vsakršen mednerodrti sporazum in vsakršen izhod is dsnsšnjih gospodarskih težkoč. Po dr. 2. Topalovitu. > gospo-stičneija JetJe in Ltftf« podgan r Parizu Ne prostoru pariške kolonialne raseUve so pred kratkim odkrili naravnost neverjetno visoko število podgan, ki so so bile usUlile v Vln-osnaesu. Po poročilih očividcev je živeli toliko, ds Jih ni mogoče iztrebiti Pariške osUno-vs, Id Skrbijo Ss higieno, pravijo, ds n* razpolagajo s dovolJnimJ sredstvi, ki M lehko enlčils zalego Zdaj iščejo drugih virov in pvžpsMoikov, s katerimi M Uveli zatrli. PONDEUEK, 18. JANUAJUA Usoda izumitelj Vesti iz Jugoslavije Noye, napredne ideje eo bila malokdaj deležne priznanja zakonodajnih korporacij. Nasprotno. V veČin! primerov so jim delali bat državniki in zakonodavci največje ovire. Htepheneon — oče želeenlce Ko Je George S^phenson dejal, da bo njegova lokomotiva ahko vlekla celo vrsto voa a brz-no 20 milj na uro ln ko se je »rlčela razprava o njegovem na-Srtu železnice med Mancheatrom n Llverpolom, so ga poslanci v »urUmentu zasmehovali. Neki >lan parlamenta, ki je "eaamlnl-ral" velikega izumitelja, je dejal, da je baž "zrel za norišnico". Ne-ti drug, ki ga ja aanlmalo, kaj je na njegovem načrtu, če ae ga "preraotrl s vseh vidikov11, je aa-stavil 8tepheneonu naslednje vpraianje: "Nu, denimo, da hi eden teh atrojev tekel po tračnicah t bralno 9 ali 10 milj na uro, pa JM ji zdajci pritekla na pot ligublje-n* krava, — ali m vam ne adl, da bi nastal jako siten položaj T Stephenaon mu je odvrnil, da bi bil položaj res selo nesrečen — za kravo. Izumitelj električnega bradjava Ko ja Morae prvikrat razstavil električni brzojavni aparat in poslal 4 njim depežo 10 milj daleč po žici, je postal tarča smeha, in ko je po osmih letih boja zaprosil kongres za 80,000 do* larjev podpore aa nadaljevanje poMkusov pod nadzorstvom finančnega mlnlatrstva, ee ja naiel nekdo, ki Je predlagal naj aa podpora ta "Mesmerlsem" ama-njša na polovico. Ko je Morsejev iium dokazal svojo uporabnost, ga je ponudil Isnajdltelj državi v nakup za 100,000 dolarjev. Generalni poštni ravnatelj Johnaon, ki je proučil ponudbo, pa je poročal, da ga braojav med Waa-hingtonom in Baltimorom nI nič kaj zadovoljil, In da bo glada na vlaoko tarifo ta brzojavke »II nerentabilen, ali pa bodo Izdatki enaki dohodkom, tako da nI računati na dobiček. "Stric Joe" je bil eden iamed članov kongresa, ki se je salo e-nerglčno boril proti vsakemu na-daljnemu podpiranju proleeorja Ungleyja, očeta modernega gre-koplovstva. Toda ko ae Je pozneje posrečilo po Langleyevlh načrtih zgraditi prvo porabno letalo, je "Stria Joe" spoanal evo-jo gmoto In al ja poalaj mnogo prizadejal vsestransko podpret! amerižko letalatvo, zlasti Izumitelje In inženirje, ki ao ae bavi-II e to svrho. (Kesss RAZNI VIITI Produkcija avtov padla aa pa- —»lov len -~r.......... Datroit, Mich. — November-aka produkcija avtov v detroit-sklh tovarnah je bila najnižja v zadnjih dssetlh letih. ladaUnlh ja biki la "«,»07 avtomobilov, pred enim letom 180,754 In novembra 1029 pa «7,878. Radi večje racionalizacije jf bilo ao-raamemo aapoalenih tudi manj 1 delavcev kot n. pr. pred desetimi leti. V teh številkah ja sapopadeoa tudi miaerlja, ki vlada vsled o-gromne brezposelnosti v tem mestu. i-iiag^f ' Kaznovan, ker je btt preti vladi I New York. — KomunUt W. | 0. Brinkley je dobil dva meaeca 1 aapora in obsojen je bil na plači-tev $180 globe, "ker je akušal prevrniti vlado * VfaftoUi," kjer je avoj Čas agltlral aa lavi-■ čarsko unijo v Daavlllu. Kaaen ' je laposloval "po polti" tamošnjl i šerif, ki ja rekel, da "foreigner-. ji" lahko kriše v Nev Yorku, ne pa v Vlrglnljl, kjer je dom "pol-' nokrvnih Američanov." Vsa neumita leži pred hišo, prah jo pregrinja in ljudje aa tro po njej. Dolga je in vaak dan bolj umaaana. Kdor Jo premeri od aadetka do konca, sreča marsikaj, kar nI na vsaki oest! in vsakem kraju. Sajasto zamazane in od trpljenja upognjene mole. Blede, v akrbeh zavite šene. Izstradane, slabo oblečene o-troke. Hirajoče ■tareš. Zapite Izgubljunae. ffeklete, ki eui>onujajo in ne smejo pomisliti na bedo, ki Jih v ponujanje poganja. Ob atraneh te. dolge ceste ao niake In vlaoke hiše. V nizkih ao domovi malih, v življenju atie-njenih ljudi. Ob vlaoklh hišah atoje dimniki, la njih ae va! amrdeča in atrupena gošča fa-brlškega dima. V hišah aamih pa po jo stroji jeklen napev trdega, morečega dala. Ob dolgi ceetl stole tudi aa-motni kostanji. Redki ao, la Redkejše ao klopi ob njih. Pod vdftar posedajo Um pod Wanjl ljudje, na katere nimajo ne vlaoke In ne niake hiše prostora v aebl. Tem Je ceata dom, vsebina življenja, vae, vee . *. Nihče jih ne zavida, praalra pa marelkdo. _ V njih aamih pa raate nekaj, kar ni prealranje ne zavidanje, še manj ljubezen. V njih kiju je sovraštvo, II-vo, opravičljivo. Cesta je blatna, blatno jg tud živi Janja. Mnogi pa čakaje aolnčnlh dni • # » , ' m t,.> -: - ' jale Chicago ~ Vemon *oyals, atar 16 kt, je bil v petek obeo- 6n na m let zapore, ko je poro-zaključila. da ja ubil ln oropel neko žensko v Por* «t Olemi. "Ca-pone je dobil manj T je aavplla njegova mati v sodni dvoraal, ko je čula obsodbo. Klttannlg, Pa. — Norman %• vaae in Martin Gladleb, breepe-selna delavca, «U ukradla par kokoši ta avojl lačni družini. Bila ste aretirana In aa obravnavi, ki jo je vodil sodnik Craff, sta bila obeojeaa aa tri leta aapora vaak. P H O S VETA PONDEUEK, 18. JANUARJA vfe' Tom Kroman: Boben v zmajski zemlji Dlnko je povedal misel premnogih. Na trgu in obzidju je zaorilo: — Na trgu! Na trgu! Na trgu! Tudi Mirdin je bil tega mnenja. — Zemljaifl hočejo, ugodi jim. Glavar ni prav nič okleval. — To rad storim! — Pisar, tebi nalagam skrb za to.---Kdo jo pa za gosta vzame? . - — Valmir bo moj, — je razjasnil poveljnik. _ Truden aem že, — mu je pritrdil mladi učenjak. Tudi Kalajer je kazal j>obitoit. — Meni gre trudnost v kosti. K njemu je pristopil mladi Dinko in ga po-trepljal. — Te nadloge te jaz rešim. Glavar se je rszgledal po trgu in razjasnil: — Zs zdaj je zopet red. .Zemljani, muzika vas vsbi. Ob svidenju bo še sodnija tod. Glavar je odhajal proti svojemu domovsnju. Množica ga je navdušeno pozdravljala in se razšla po zabavišču. Z njo sta šla tudi Dinko in Kalajer. Glavarjevo spremstvo Je odšlo pred njim, tudi pissr je z veliko vnemo koračil med njim. V ozadju ao se znova zadržali Glavar, Valmir in poveljnik. Valmirju se Je zahotelo nečesa novega in se je od obeh odmaknil. — Vrelce veselja bi si rad ogledal. Stopil je po prehodu skosi zidovje ln se znašal med rajajočiml zemljani zmajske zemlje. Mirdin mu je zaklical: — Takoj bom za teboj I 6, Glavarju Je ugajalo, da sta se.s poveljnikom tako lepo znašla apet na samem. — Mirdin, spet sem zaupanja šeljan. — Tebe ša vedno toiba gnjavi. — Zavoljo pravde si na belim laa. Zavoljo tujcev hočem, da ml budno paziš. Na straži stoj, Zemljanom pa pošepotaj, da ae nam zadrte, kakor je prav. — Glavar, zaupaj ml. Glavar ni mogel dvomiti, da je Mirdin vreden zaupanja. Lažje mu je bilo, tako lahko, da se je pisarju samo poamejal, ko je vnovič prišel priganjat. — Glavar, dovoli, da te znova opozorim. — Prav, prav le pojdlva . .. Zdaj Je zarea odšel. Pissr mu je bil vnet spremljevalec. Hitela sta v grad, k važnim prevažnim poslom tega dne. Pripraviti ata ae morala za pravdo, kakršne v zmajski zemlji Še ni bilo. Mirdin Je pa med tem tudi že odšel za Val-mlrjam. Z druge strani Ja pa pričela klicati mlada — Glavar I Glavar I Glavar! Ker klicani ša ni bil daleč, ae je Glavar povrnil. — Kdo Je tako nadlešen? — Me ne poznaš 7 Je že pozabljeno sorodstvo? \ •/ _ — Zadrege so ln ne utegnem. — Razsojati rea ni lahko. So še razlomljenl pečati? — Od kje ta radovednost? — Pravično aodbo priporočam. — To po predrznosti diši. Ti čudno namiguješ. — Glavar, ne plaši ae, nič bridkega ne pada nate. , — Cemu me tu dršiš? Mir bi dala. Razburjen in hkrati pomirjen je hitel za pisarjem, ki je bil zdaj že vea v velikem strahu. Mlada ženska, ki je Glavarja zvabila nazaj, je bila Murčl. Z veliko porednostjo in junaškim pogumom, ki je bil njej šami zagonetka, ga je spraševala. Ko je bila sama, se je za-smejala z lisičjo naslado. — Haha, po vsej pravici ga je zaskrbelo. Potem Je skočila nazaj in med zabičevanjem privedla mladega stražarja, ki je bil vanjo tako zaverovan, kakor je še malokdo po tako kratkem, a zanj nad vse čudovitem »poznanju. ' — Zdaj glej, da kaj ne skvartš. Nihče naj ne opazi najinih vezi, le v srcih naj gori prisega. 1 ' Stražar je bil žalosten in ni znal vzeti besed brez tožbe v žep. — Murčl! Zakaj se morava ločiti? -r- Ti je hudo ali le hlfniš? — Murči, golobica, vsa vdana in prijazna s! bila, zdaj me pa pehaš od sebe. — Ne jadikuj, junak ostani! Cmeravih mož ne maram sabo. Stražar je pograbil za besedo. — Drži, kar sva sklenila? Drži, ako res pojdeš z mano. — S tabo in zate pa povaod! Po tebi šele vem, da so dekleta sladke etvarce. Pred tabo nisem še okusil žene. — Tudi za mano je ne boš! Nobeni te ne dam. S teboj grem v avet, le tožbo naj poprej dobim. Mladec je akoro zajokal: — O ta nesrečna pravda! _ • Murčl ga je mirila in mu pojasnjevala: — Denarja nama vrže. — Meni srce raztrga. — Premagaj se. Kar v teh urah zveš in vidiš, vzemi za smešno igro. Ce s kom kaj dobrega spregovorim, ne misli, da si ti pozabljen. Odhajala je skozi prehode ln ga zapuščala. — Že greš? Murčl . . . r- Moram ... Jekleno straži najin sklep! Zapovedala mu je tako mogočno, da je postal mahoma cel stražnik, pravcati junak, ki bi maral navdušiti premnogo razvajenko. Verno je pritrdil. — To hočem. — In pazi, da se ne Izdaš! S posebnim povdarkom mu je zaklicala to izročilo in odšla s trga. Toda že pri prvih korakih je osuplo kriknlla. Pred njo je stal Mir-din, poveljnik stražarjev zmajake zemlje, za njim pa njegov gost Valmir. Nenadna pojava Jo je oaupnlla Uko zelo, da jI je bilo Ukoj žal. Mirdin je naatopll z vao atrogostjo. Prav nič se mu ni poznalo, da je pred kratkim časom še objemal dr^šestni stvor ln zelo drugs-če šepeUl svoje razpaljene besede. Zdaj je kričal in bil celo preteč. — Zaman mu pažnjo zablčuješ! Ujel aem gadja ptiča v past! Murčl je bila osupls samo prve'pol minute. Potem se je znašla v položaju ln zaigrala nedolžno deklico* — Tega pozdrava ne razumem. Mirdin sa pa nI puštil premotiti. — Neljubo srečanje ti ne gre*v račun, zato U nevednost. Mani je pa vae docela razumljivo. — No, da, saj nI nič hudega, če smo se našli.' Za Ubo sem prišls. Ta tvoj stražar mi je bil dan sa varstva Mirdin Ji ni verjel. (Dalj* prihodnjič.) Ileint Liepmann: Očetu še niso bili poslali rde-čegs listka in čeprav Je moral vedeti, kaj ga čaka. je bil zelo nervozen. Kadar Je šel po hodniku in je pismonošs potisnil pismo skozi šprsnjo v vratih ter je obsUl obrnjen s hrbtom k v rs tom — ga je naenkrat obšlo nekaj tako čudnega, da ni imel poguma obrniti se. dele če je priskakal pes, če Je zaklical njegov sinko sli če je kdo v hiši ss-loputnil vrsU, se je mogel zopet ganiti. Potem pa. pripravljen ie na vse, se Je počasi obrnil; ds. tu je ležslo pismo, toda ne Ulostno, kajti bilo je belo. Nje-go\e roke so bile mokre, moral je seeti, bil je ves neksm strsšno izčrpan. Martinu so bili prvi tedni voj. ne polni trušča in lepih pustolovščin, ko je pa po dolgih mesecih obujal spomine na nje, so vendar puščali sa seboj nekakšen neprijeten občutek, npkak-šno "kurjo polt". <»če je poskusil nekoč govoriti s njim o vojni, tods Martin je bil navdušen in brez skrbi — saj Je bil star ko-maj štirinajst let. Skoraj vsak dan je bil p »klican s svojimi aošolci v šolsko ve. to; rsvnatelj. suh. kratkoviden, nsdušljiv možic, j« ispregovn. ril s hripavim glasom neksj be- sed, potem so pa zapeli himno in odšli, domov, kajti slavili ao zmago. Štirideset tisoč ujetih, dvajaet tisoč mrtvih. * — Dvajset tisoč mrtvih! Je zaklical fantič navdušeno, ko je prlhttel domov, — ln sopel Imamo proeto! Pes Brok, majhns, rjava II-vsllca mehkih uhljev In zaupljivih oči, Je lajal in skakal ve*e'o okrog nJega — mati sa Je smeh-Ijala nekam bleda, oče pa je vsUl in odšel iz sobe. Minilo je leto dni; prišls je zima In zopet pomlad. Ljudje so bili te vajeni vojne. Vojna ie bila kakor ogromen črn obfsx, is katerega je nepresUno lilo. V resnici so pa bila vojna leU vroča in suha, zime mrzle in mračne, a mnogo dobrovoljcev ae Je tiho vrnilo domov. In tedaj se je zgodilo, da Je prejel poleti 1916 rdečo poziv nteo; oče jo Je sprejel sam, dal Je pismo-noši napitnino, čeaar prej nikoli ni storil. Plsmonoša se je zahvalil, toda obeUl je na hodniku. — Zakaj pa ne odidete? ~ je vprašal. Plsmonoša se je v sadrefi nasmehnil, potem pa je vzel denar (s tepa ln ga vrnil. — Bolje bo. da ne aprejmem ta-g*. — "Kar sprejmite, kar sprejmite. — je zamrmral oče. ^ Ne. ne. Je odgovoril plsmonoša. Tresel a« je kakor od stra- hu in naenkrat Je pripomnil Saj jaz ne morem nič za to. Oče ga je presenečeno pogledal in vzel denar. Zaprl je vra U ln krenil počasi po predsob proti saftonu. Naslonil ae Je na zid, mislač da umre od bridkoetl In šele zvečer, ko ao aedell še pri večerji, je povedal vae. SUr je bil še blizu štirldeaet; navdu šenje je ^ilo te davno vae mini lo, nihče več ni hotel k vojakom toda morali ao. In drugo jutro je šel tudi on. Najprej so Jih veibali In zato se je vračal navadno počno zvečer domov. Nekoč pa je priše še opoldne; mati se je zelo u strašila. 8Ula Je v kuhinji hrbtom obrnjenn k vratom In likala, ko Je vstopil. Blls Je vsa is sebe tn prvi hip Je mislila, da Je morda še mrtev in da prihaja aamo njegov duh. Zaamejal se Ji je v obras in jo mirno objel. Njegov smeh je svenol zopet porogljivo, kakor vedno. Čutila Je. da se komaj premaguje. — Jutri bo parada. — Je delni. Toda ona ga nI poslušala, objemala ga Je krepko a svojimi lepimi rokami, naalanjala Je glavo na njegovo krepko ramo in šepetala kakor vsak dan: — 2e vaš, kdaj ? — de dolgo, dolgo ne. dušica. — Ne? Zarea ne? — Ne, ne, saj niti dobro iz- M. F.: vežbani še nismo.. Drugi dan sU šla žena in sin gledat parado. Psa »U vzela s seboj. Parada se je vršila na velikem trgu. Vojaki ao stali tesno skupaj Um v kotu trga, puške posUyljene k nogam in zdelo se je, da jih zebe, Podobni so bili svinčenim vojakom, ker so bili nami in majhni. Sredi trga je sedel na konju general, pred njim je pa stalo okrog petnajst častnikov. Martin in njegova mati sU sUla v prvi vrsti, ker sU prišlo! zgodaj. Za njima so se nepresUno prerivali ljudje. Srce je obema močno utripalo. Pred njima so sUU širokopleči policisti, ki so tu pa Um zavihteli gumijevk« in zakričali: "Nazaj!" Kar je zadonelo povelje in ljudje so Ukoj opazili, da so se svinčeni vojaki, stoječi Um daleč v kotu, - nenadoma zganili. Krenili so po drugi strani trga v ravnih vrsUh naprej ln mimo častnikov, stoječih sredi trga. 2e so prispeli do drugega ogla štirioglatega trga in »zdaj zavijajo na levo in gredo po oni strani, kjer stoje Martin, njegova mati in pes Brok. Pes se boječe stiska k dečkovim nogam. — Kje je oče? — Šepeče mati vsa iz sebe in stisne sinčku roko, kajti zdaj že prihajajo — pa jih je že sto, ie narašča število na tieoče in v taktu korakajo mimo. Strašno je gledati jih, kajti zdi ae, da gredo mimo vedno isti, vedno enako ena-dve — ena-dve. Martin razmišlja: to ao vendar učitelji, trgovci s kolonijalnim blagom in veseli naUkarji — čemu prav za prav gredo? Tedaj se domisli, kaj gredo delat Naenkrat vidi v vseh vojake, ki gredo streljat in ubijat. Brok se boji kakor vai. Naen-kraf pa dvigne glavo in skoči radostno na enega teh otopelih, kakor iz sive skale izklesanih mož. Martin spozna f njem svojega očeta. • Vi ironija! Zahvaljuje se mi za vrtnice, ki ji jih nisem nikdar poslal! Polila je pismo s parfumom, da bi mi pričarala svoja čuatva, a mene pričenja boleti »glava . . . Rož pa baje sploh od nikogar ni dobila; pismo je narekovalo le užaljeno, krvaveče srce. Kmalu potem je bil božič in pohitel sem z rdečimi vrtnicami k . . . Alici. Sele pozneje sem izvedel, da ima zelo rada in da so ji najljubši cvet — vrtnice . . . ZA KRATEK C AS —f-S šotaaih klopi "Z ljudmi morate biti vedno ljubeznivi", razlaga učitelj v drugem razredu. "Ne sme miniti dan, da ne bi komu kaj dobrega storili in ga osrečili. Ali si na primer ti,'Peter, včeraj koga o-srečil?" "Da, gospod učitelj. Bil sem pri teti, in ko sem šel, je bila srečna." NAZNANILO. Društvenim Ujnikom in črtanih la laaManfl snnnltl upravnlštv da aa kakke tašae sa pošiljanja Ust Imena In nnalsva, k te tišinam tajal tam v arhiv« fa Jih Pri bej. vu naj as Ida dnrttianl Ujaftl In UJnlee ta spaš«evaH>,-l>h,i,v Godit*, upravitelj. Neki Škot je prišel k cirkuški blagajni in vprašal: "Koliko stane najcenejša vstopnica?" "Stojišče sUne eno marko!" "Ce kupim stojišče, ali potem lahko ves večer stojim ns obeh nogah ?" "Seveda!"' "Dobro. Tu imate 50 pfenigov, stal bom samo na eni nogi." KNJI8E 3. N. P. J. Pri Prosvetl oziroma Književni Matici SNPJ imamo na rokah Še nekaj dobrih knjfg in če katero želiU naročiti, aedaj je čaa zato. Ameriški Slovenci, stana.......$5.0« Slovensko Angleška Slovnica.... UH Zajedale! ..................... 1.78 Zakon Biogeaeslje ............ 1.50 Pater Malaventara v kabareta.. 1m Jimmie Higgina .............. 1.00 Hrbtenica, igra ............... .25 Med brati, Igra................ .IS Denar in naročilo pošljite nnalov: na Ali ste še naročili ProaveU ali Mladinski Mat svojemu prijatelju ali Borodniku v domovino? To Ja edkii dar trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko pošlje, te svojcem v domovino. i 2657 PROSVETA S. Lawndale Avenue, Chicago, HL NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Dec. 31. 1931), pomeni, da vam je naročnina potekla U dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam lisU ne usU-vimo. Ako HsU na prejmete, je mogoče usUvljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš list plačan in ga ne prejmete, je mogoče usUvljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico In navedite stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni Ujniki in dragi zastopni. ki, pri katerih lahko plačate na-ročnino. i Naročnina za celo leto je $6.00 in za pol leU pa 93.00. Clanl SNPJ doplačajo $4.80 ga leto, za pol leU $2.40. . Za mesto Chicago ln Clcero za leto $7.50, pol leU $8.75, za člana $6.80. H Za Evropo atane za pol leU $4.50, za vsa leto pn $9.00. . Tednik atane za Evropo $1.70. Clanl doplačajo aamo $1.00 za poštnino. Mladinski List atane za celo leto $1.20. Upravništvo "PROSVETA" 2657 8. Lmmdale Ave~ Chicago V BLAGI SPOMIN OBLETNICE SMRTI ljubljena aoproge In matere J0HANE MLAKAR katero nam Ja vsela bridka smrt 21. januarja 1951 Kaj ftivljenje človeka je polno žalosti in usode ran «eka ♦ srca naša britki Čas teiks bila je ločitev Tvoja ko zapustila si ss vedno nas. Ves svet sedaj je teman sa nas. Ljuba iena, mati naša Ti ne vidiš solsa naših, v dolgočasnem pustem domu, kjer ta nas več veseljs ni. Ns mine nikdsr ura dneva, da ne bili v duhu bi pri Tebi ko počivaš v črni semlji, tam kjer Tvoj mirni sedaj je dom. Naš spomin aa Te bo oetal v naših srcih do konca nsših dni.— Žalujoči' ostali: Fraak Mlakar, aoprog; Rozalija hči. Edward fa Frank, afaova, Neša Saks v John«town. Pa., Ans Žavbi v Girard, Okio ln Marija Gornik v Leadvtlie, Cok>., sestre. Frank Mlakar, Bos 452, Farrell. Pa. 1 TELEFON ROCKWELL 4904 SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila ss vaseHce In ahode, vizltnlce, časnike, knjiga, koledarje, letake Itd. v nlovenskem, hrvatakem, aknraškeaa, & jesfcu In drnglh VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarna Osna smsrns, unij ako delo prve vrvU * ratte po informacija na naalov: S. Ne P. J. PRINTERY »14» So. Uwndala A vem* CHICAGO, ILL. % TAM 8K DOBE NA ZELJO TUDI V8A USTMENA POJASNILA #