Poitnina plačana v gotovini.
V LJubljani, 15. marca 1928.
Stev. 35. Letnik UCVIII. (šol. 1.1927/28.)
Vae spise, v oceno podane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravntftro v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/L Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 2312.
UCITOJSId TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverleništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za i nožem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU - Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197.
I.
Klasifikacija v ljubljanskih srednjih in meščanskih šolah v letošnjem drugem trime» sečju je dvignila prah po časnikih. Začela je pravda, kdo je vzrok fenomenalnim neuspe* hom šole, saj se izkazuje povprečno 50% padlih.
Krivda je padla na desno in levo. Pro* fesorji jo mečejo na osnovnošolsko učitelj» stvo, to jo spet odklanja in očita metodično nesposobnost profesorjem pred vso javnost* jo. Tudi učni načrti §o krivi, ker da se vedno menjujejo, kakor je baje kriva slaba vzgoja in kdo ve kaj še vse.
Oglasila se je tudi neka mati in kot lajik povedala nekaj resnic, na katere bi šolnik menda nikdar ne prišel, ker ne vidi... go* zda radi preobilice dreves. Vse pa se godi pred širokim občinstvom in ne brez slabo prikritih strasti, ki kažejo celo na malen* kostno stanovsko škodoželjnost.
Kakor se je že povdarilo, ne more biti osnovna šola kriva neuspehov na srednjih šo* lah. Tudi učni načrti ne drže, kakor ne velja absurdno stališče, da je osnovna šola tu radi srednje. Osnovna šola je šola množic, ki mo* rajo dobiti neko elementarno, splošno na* obrazbo. Ako izgubimo ta cilj iz oči, nima osnovna šola pravice do obstanka, ker je preneznaten odstotek učencev, ki gredo iz osnovne šole v srednjo. Te funkcije ne more osnovni šoli nihče vzeti, ker je za izobrazbo meščanskih slojev neprimerno bolje preskrb* ljeno kot za kmečko in delavsko deco. Osnov* na šola mora ostati torej samostojna in sa* mostojen ves pouk v njej.
Če je torej ves pouk v srednjih in me* ščanskih šolah kronan z eklatantnimi ne* uspehi, bodo vzroki drugje. Iskati te vzroke je dolžnost vseh, ki imajo opraviti s šol* stvom. To pa toliko bolj, kolikor dražja usta* nova je šola.
Dasi se pri nas šolstvo ne goji tako, kot bi se moralo, vendaT nam 50% neuspehov daje misliti. Ako polovica mladine pade, ali ni polovica izdatkov za vzdrževanje šolstva naravnost zavrženih? Ali niso to neproduk* tivni stroški?
Nastanejo pa še druga vprašanja. Kam gre oni odstotek padlih? Res je, da se ob koncu zadnjega trimesečja prizanaša z naj* slabšim redom, toda precejšnje število ljudi mora zapustiti šolo! Je to morda naravna selekcija? Ako pade koncem leta tako visoko število učencev, ali zadoščajo ostali za spo* polnitev vseh mest, ki se izpraznujejo v raz* nih poklicih?
Reeimo, da imamo nadprodukcijo izšo* lanih ljudi. Potem seveda ni nikake posebne škode, če se po šolah ostro postopa pri kla* sifikacijah. Toda če bi že ires bilo to name* noma, najdemo neuspehe tudi v najvišjih razredih srednjih šol, kar dokazuje, da ni iskati tudi nikakega sistema selekciji. Z dru* go besdo: šolstvo ni urejeno v tem oziru po nikakih trdnih smernicah, temveč je prepu* ščeno samo sebi. Če bi bil kje kak predpis, bi moral biti v najnižjih razredih, da se že
tu ne začne z nepotrebnim razmetavanjem ljudskega premoženja. Koliko se danes za* vrže denarja na nižjih srednjih šolah preden starši ugotove, da ni njih otrok za šolanje!
Prvi vzrok, da naše šolstvo ne izkazuje uspehov, ki bi odgovarjali troškom za to ustanovo, je neenotna uredba šol, ki so raz* novrstne in med seboj v neki zamotano iz* umetničeni zvezi. Drugi vzrok je nezadostna, nesmiselna selekcija, ali bolje: ves učni si* stem.
Poglejmo le, kako prestopajo učenci iz ene vrste šole v drugo! Za najrazličnejše službe in poklice so najrazličnejši študijski predpisi. Tako se je razvila neka podreje* nost in nadrejenost šol, neka konkurenčna tekma, ki je navadno prav tako smešna kot je žalostna. Za dosego službe ali za prestop v drugo šolo zadošča neko dokazilo — po resnični sposobnosti se ne vpraša. Ali je to potrebno? Tako se ločijo šole po svojem no* tranjem ustroju, hočejo postati nekake spe* cielne šole, a so vse urejene po približno isti šabloni. Razlike se vzdržujejo umetno, a v Tesnici nimajo nikakega pravega pomena ne za gotov poklic, ne za življenje sploh.
Potrebna bi bila enotna šola, ki bi mix rala čim najbolj zavleči izbiro določenega poklica. Tako bi oskrbela potrebno splošno izobrazbo, obenem pa bi omogočila, da pri* dejo v poklice ljudje z zadostno starostjo. Razkosanost šolstva povzroča največjo zme* do pri starših samih, obenem pa ubije vzgoj* na in učna načela, v katerih imenu pravza* prav nastopa.
In tu smo tudi že pri redovanju samem. Današnja srednja in celo že meščanska šola pozna le učne predmete. To se pravi, vsak se poučuje z isto vnemo, vsak učenec mora vse čim najbolj znati. Tu je ona nesrečna ambicija, ki nam pogosto uniči najbolj na* darjene mladeniče. Kdor uči telovadbo, sma* tra to za najvažnejši predmet, kdor glasbo, mu je nad vse, kdor zemljepis, fiziko, kemijo, vidi v vsem tem rešitev človeštva. Učitelj* stvu so po vladajočem učnem sistemu izročeni na milost in nemilost vsi učenci, da jim je vsak posebe neomejen gospodar. Kakor iz* kazujejo šole 50% neuspeha, tako je po njih polovica učenja preveč. Če bi ne bilo to učenje tako drago in mučno obenem, saj bi se človek niti ne spotikal obenj. Toda v res* niči vzame mladini silno dragocenega časa, obenem pa tudi zdravja. Učenje samo ni lah* ko in zahteva velikih živčnih energij. Poseb* no škodljiv je oni študij, ki človeka ne ve* seli, ker nima zanj nikakega nagnenja. Je li tak prisilni študij potreben? Bo li — da go* vorimo v primeru — kakega pomena ves štu* dij matematike, geometrije, fizike in tako da* lje, človeku, ki se hoče popolnoma posvetiti študiju klasičnih ali živih jezikov? Ves čas, uporabljen v ta namen, je zavržen. Ž njim je zavržen ogromen denar in kar je še naj* hujše, je razrušeno živčevje zdravih ljudi.
Ves učni način ki ga imamo, je gol inte* lektualizem, kakršnega je rodil razvoj pri* rodnih ved v novem veku in kakršen je pri* šel k nam iz Nemške. Majhni, kakor smo, smo sprejeli ta nemško*francoski šolski si* stem brez kritičnosti z vsemi njegovimi na* pakami. In prav tako ga pedantsko neguje* mo, kakor da je zraste! na naši njivi in da
je res edino zveličaven. Ko ga očetje zapu* ščajo, prisegamo nanj slej ko prej ter se drug drugega vjedamo radi njega, če se le mo* remo. Menda ni le slučaj, če se danes ves nemški narod obrača k športu. S svojim šol* skim sistemom so prišli Nemci tako daleč, da ga bolj in bolj odklanjajo, saj je vse ve* liko mladinsko gibanje na Nemškem v pra* vem nasprotju s staro, intelektualistično šolo.
Z drugo besedo: naše šolstvo je že polno stoletje bistveno na istem mestu in ni na* pravilo koraka dalje. Okostenelo je in po* staja samo sebi namen, namesto da bi šlo vzporedno z razvojem ali pa vsaj za njim. Petdesetodstotni neuspeh je resnici le dokaz te okostenelosti, ki sama strmi nad seboj in si ne more razložiti dejstev, ki so že lajiku tako enostavni.
Sestanek za delovno šolo v Mariboru.
Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru. — Razgovor o vzajemnem
delu s Slovensko Šolsko Matico.
Dne 4. t. m. je bil v Mariboru sestanek propagatorjev za delovno šolo iz cele Slove* nije. Udeležencev je bilo kakih 20. Da imajo veliko ljubezni do stvari priča dejstvo, da so prišli iz zelo oddaljenih krajev, nekateri po več ur peš do postaje in to v najslabšem vremenu.
Razgovor se je pričel takoj zjutraj ob 8. uri in se je nadaljeval na občnem zboru Pedagoške centrale, ki se je vršil neposredno po sestanku in so se ga poleg drugih članov udeležili tudi vsi zastopniki delovne šole, ker je njih program v bistvu isti kakor de* lovni program Pedagoške centrale.
Namen sestanka je bil: 1. določiti enotne smernice pedagoških načel delovne šole: 2. razgovor o organizaciji dela in propagande za delovno šolo.
Temeljne točke pedagoških smernic je podal tov. dr. Ž g e č v svojem stvarnem in precizno izdelanem referatu »Idejni in prak* tični program Pedagoške centrale«. Program vsebuje bistvena načela delovne šole: osred* nja točka vse vzgoje je človek; razviti treba njegove etične, socialne in intelektualne sile do najvišje možnosti. Vse delo v šoli se mora preosnovaiti s pedagoško*psihološkega in so* cialnega vidika; izhajati mora iz otrokovega zanimanja ter mu dati možnost, da se razvije. Spremeniti treba duh in način dela, računati z otrokovim miljejem, postopati individu* alno. Sedanje šolske knjige ter učni načrti ne odgovarjajo današnjim potrebam šole. Ni več problem, ali ročno delo, ali duševno udejstvovanje, ali oboje, ampak dobro je vsako sredstvo, ki lahko pripomore k raz* voju otrokove duševnosti ter ik dosegi smo* tra delovne šole.
Tudi za drugi bistveni del razpravljanja v delovni šoli je vseboval osnovne temelje in navodila dr. Žgečev referat: Najvažnejši problem je vzgoja najširših plasti naroda, bazo za to pa mora ustvariti nova šola, de* lovna šola. Učitelj se mora v svrho dosege tega smotra poglobiti v teoretični in prak* tični študij. In v tem smislu hoče tudi Peda* goška centrala, ki bodi nekako žarišče vsega pedagoškega stremljenja, usmeriti svoje delo. Proučevati hoče: otrokov milje ter vzroke otrokovih dejanj in v to svrho poglobiti tudi teoretični študij; razvoj družbe ter tako sta* viti sociologijo v službo pedagogike, kulturno življenje našega in drugih narodov.
V svrho (konkretnega realiziranja delov« nega programa bo skušala Pedagoška cen* trala;
1.	razširiti svojo knjižnico, da bo do* stopna vsemu članstvu;
2.	organizirati pedagoške krožke;
3.	prirejati razstave, tečaje itd.;
4.	organizirati študij otrokovega miljeja ter resne izsledke publicirati;
5.	sodelovati pri snovanju učnih načrtov ter stremeti za ustvaritvijo svobodne šole na znanstvenem temelju;
6.	organizirati delavske in kmetske na» daljevalne šole;
7.	skrbeti za stike z inozemskimi korpo» racijami istih stremljenj;
8.	vse delo tehnično organizirati.
Popoldne se je vršila debata o programu Pedagoške centrale, ki je bila samo nadalje« vanje jutranjih razgovorov. Udeleževali so se je skoro vsi navzoči in je pričala kako so vsi oduševljeni od skupne ideje delovne šole.
G. nadzornik Senekovie izvaja svoje misli k idejnemu programu: Poglavitna na» loga Pedagoške centrale je, da seznani uči» teljstvo s pravim bistvom nove šole, z gonil» nimi idejami in s podrobnim delom samim. — S principom: pouk izhajaj iz otroka se strinja samo deloma, kajti proces izobrazbe ne sme biti odvisen samo od otroka in nje» govega razpoloženja. Vzpodbuditi treba sicer učenca, da sam sprašuje, toda upoštevati, da dajejo mnogo pobude tudi primerna vpraša» nja s strani učitelja.
Istotako svari pred ekstremi g. nadzor» nik Tomažič, dočim se večina strinja s tov. dr. Ž g e č e m, da moramo zavzeti sta* lišče, kj ga zavzema sodobna pedagogika, psihologija in sociologija; napovedati treba boj vsaki normi.
Za teoretični študij je važna zlasti pri* merna knjižnica. Za enkrat naj se skuša raz* širiti na ta način, da se apelira na požrtvo« valne člane, da odstopijo nekaj svojih knjig Pedagoški centrali (predlog dr. Zgeča). Prosi naj se tudi za subvencijo v svrho nabave.
V svrho širjenja idej Pedagoške centrale (oziroma delovne šole) naj se ustanavljajo pedagoški krožki v posameznih krajih. Tov. Dolgan poda svoj zamislek o propagandi: idejno in propagandno delo za delovno šolo se je osredotočilo v Pedagoški centrali v Ma» riboru in v odseku za delovno šolo v okviru osrednjega izobraževalnega odseka pov. UJU. Nujno potrebno bi bilo eno samo središče za celo Slovenijo že iz praktičnih ozirov. Vsak jrez naj bi imel po enega zastopnika, ki bi propagiral nove ideje ter se v to svrho
Mladinska Matica bodi najveiji ponos slovenskega uiitelistva!
LISTEK.
JOS. DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
Drugi razred.
1. Razgovori.
Lansko leto v šoli: Kaj so se otro* ci naučili; kaj so se najrajši učili; česa so se v šoli najbolj veselili; kaj jim ni bilo po vo* Iji; česa so se bali; kaj so rekli doma o šoli, kakšna bi morala biti šola po materinih ali očetovih mislih; zakaj so zamujali šolo; kak* šna vremena so zadržala otroka doma; kaj ga je bolelo; zaradi katerega dela je ostajal doma; katero delo je bilo zanj težko; zaradi katerega dela je ostal doma po nepotrebnem.
Letos v šoli: Kaj bi se letos radi učili; kako naj bo letos v šoli; cvetice v šoli; snaga; pozdravljanje; drug drugemu poso* diti; drug drugemu pomagati; previdnost po stopnicah; ljubezen med otroci in učiteljem; zaupanje do učitelja; učitelja se ni treba bati; ne motiti dela ali pripovedovanja ¡drugih; šola je družina; katere reči bomo rabili v šoli; kako jih bomo kupili.
Dan in mesec: Kateri dan je danes; kateri dan je bil včeraj; pred dvema, tremi, štirimi, petimi, šestimi, sedmimi dnevi; ka* teri dan bo jutri, čez dva, tri, štiri, pet, šest, sedem dni; kateri mesec je sedaj; katerega dne je danes; stenski koledar; katerega dne
je Ibilo včeraj; pred dvemi, tremi, štirimi dnevi; kdaj je bilo prvega, katerega bo jutri, čez dva, tri, štiri, pet, šest, sedem dni.
Zidar: Kdo je belil in popravljal šolo; kdo mu je pomagal; kako je napravil omet; kje je spravljeno apno; ugašeno in živo apno; kako se suši, pesek brez apna, lepilo v apnu; glina; lepilo v glini; kaj še rabijo za omet; kje so kupili cement; kako napravi zidar beton; kako napravi belež; katero barvo zmeša z beležem; beležne plasti po steni; pas Ob steni; kako je napravil zidar barvo; kak* šna barva; suhe barve; orodje pri ometanju, popravljanju zidu, beljenju, barvanju; okra* ski po sobi; s čim je delal ravne črte; s čim je meril; zidarjeva obleka, obraz in roke; neprijetnosti pri delu; prah; koža njegovega obraza; koliko zasluži na dan; zakaj ne dela pozimi; sušenje ometa pozimi; cement in be* ton pozimi; na kaj merijo pesek, apno, ce* ment, barve; po čem je pesek, apno, cement, barve; kdo kupi vse to; ali plača predsednik krajnega šolskega sveta iz svojega; kdo da denar županu; s pokvarjenjem in onesnaže* njem se dela škoda ljudem; komu se plača delo; koliko plača mojster pomočnikom na dan.
Mizar: Kdo je popravljal okna in vrata in jih pobarval; katere dele ima okno; okno s škatljo ali brez škatlje; kateri del okna trpi od dežja; iz kakšnega lesa so škatlje ali okvirji; kakšno obliko ima okno; kako je dolgo in široko! oblika kril; širina in dolžina; koliko šip ima eno krilo; oblika in število šip; dolžina in širina šip; kit; s čim ga gnetejo; laneno olje; žebljički; kit se lu*
šči; oljnata barva; kaj je vlil v barvo; pobar* van ali nepobarvan les na dežju; pravi in poševni kot; mizarjeva mera za pravi kot; klej; kako se napravi klej; kakšna so mizar* jeva kladiva, dleta, klešče, žaga, svedri, pile in drugo orodje; zidarjevo in mizarjevo kla* divo; razlika med mizarjevim orodjem in orodjem, ki ga rabimo doma; kdo pomaga mizarju; koliko dobi mizar za delo na dan; koliko plača mojster pomočnikom; kaj da učencu; mojstrovi stroški; čigavo je orodje; davek; pomočnik brez orodja; delo, orodje, les; les brez dela in orodja; delo brez orodja; orodje brez lesa in dela; na kaj se meri les, barva, olje, žeblji, šipe, kit; po čem so te reči; mizarjev račun; neprijetnosti pri mizar* skem delu; mizarjeve roke in njegov obraz; pred delom se mizar zmeni z gospodarjem, pregleda delo in premisli; končano delo; po* štenost v delu; poštenost v plačilu; koliko mizarjev je v vsaki vasi; v občini; kateri dela sam; kdo ima pomočnike in učence.
Tehtanje in merjenje otrok: Rojstni dan; starost; koliko meri in tehta na ta dan; koliko tehta z obleko vred; koliko tehta sama obleka; čista teža; merjenje v čevljih in ibrez čevljev; razlika.
Žito: Teža pšenice, pridelane na posa* meznih gredicah na šolskem vrtu; na kateri gredici je bilo največ pšenice; na kateri naj* manj; koliko bi bilo pšenice, ako bi vse gre* dice v jeseni prekopali in pognojili; koliko bi bilo žita na vseh gredicah, ako ne bi gredic prekopali in ne pognojili; razlika; proso na okopani, opleti in osuti gredici; proso na ne, opleti gredici; pšenična slama; prosena sla*
ma; katero slamo je rajši pojedla živina; ko smo ji dali obojo na izbero; klas; klaski; pleve; žito; koliko tehta 1 liter pšenice; kaj je v neočiščenem žitu; razvrstitev očiščene pšenice po debelosti; koliko tehta 1 liter prosa; na katerih njivah so imeli vsejano pšenico.
Mlatenje: Kdaj so jo poželi; kaj ibi se zgodilo, če bi želi prezrelo pšenico; koliko vozov pšenice so pripeljali domov; strnišče; koliko ljudi je delalo pri žetvi in spravljanju; kdaj so omlatili; kdo je mlatil; koliko so dali mlatiču na dan; cepec; hrana mlatičem; po koliko snopov mlatijo naenkrat; na koliko časa udari en mlatič enkrat; kolikokrat udari
v	eni minuti; v kolikem času omlatijo en n^» sad na prvi strani; na drugi strani; delo pri napravljanju drugega nasada; koliko časa traja; koliko časa traja obračanje snopov: koliko časa traja pospravljanje omlačenih snopov; vejenje; kaj leti najdlje; kaj se usta»
vi	najprej; katero žito odleti najdlje; za kaj porabijo pleve; kam spravijo žito; neprijet» nosti pri delu mlatičev; prah skozi nos ali usta; mali otroci v prahu; mišice mlatičev; obleka; potenje; umivanje; mlatilni stroj na motor; na gepelj; na roke; kaj je najhitreje; kje se človek najmanj muči; koliko ljudi dela pri stroju; čigav je stroj; zakaj nimajo vsi ljudje stroja; več ljudi skupaj kupi eno mla» tilnico; kdo dela pri stroju na motor name» sto človeka; ali motor trpi; kdo mora biti pri motorju; katero delo še opravlja stroj; raz* lika med cepcem in strojem; kaj je bolje; delo po starem; delo po novem; več razuma, manj dela.
posluževal samoizobraževalnih krožkov; zbi« ral naj bi podatke o napredku ter o vzrokih, ki ovirajo v njegovem okraju realiziranje idej delovne šole. O vsem naj bi poročal centrali. Idejna centrala naj bi bila v Maric boru, združena z ljubljanskim odsekom. — Zastopnika poverjeništva UJU tov. Pahor in Hreščak pojasnita stališče organizacije napram pedagoški centrali: v idejnem oziru bodi Pedagoška centrala popolnoma avto* nomna, tehnično izvedbo dela pa prevzame organizacija. Kajti le smotreno organizirano skupno delo bo imelo uspeh spričo velike na» loge Pedagoške centrale. Zato se naj Peda« goška centrala poslužuje v svrho propagande svojih idej samoizobraževalnih krožkov, ki že obstojajo in ki so se osnovali z namenom, da se izmenjavajo in propagirajo ideje, ki se ti» čejo reforme šolstva, izobrazbe učiteljstva ter vobče vseh aktualnih vprašanj za učitelja, kjer je torej najprimerneje torišče za razšir» janje izsledkov o delovni šoli. Ce je začela večina samoizobraževalnih krožkov s soci« ologijo, se je to zgodilo iz nujne potrebe, da spozna učitelj socialne probleme kot podlago za udejstvovan je v smislu delovne šole. Poleg krožkov ima Pedagoška centrala na Tazpo« lago tudi organizačni tisk. Prevzame naj tudi Šolsko Matico, ki naj kot pododsek Pedago« ške centrale izdaja vsa važna pedagoška dela. — S temi izvajanji se navzoči povečini v bistvu strinjajo.
Razpravljalo se je o možnosti fuzije Šol« ske Matice s Pedagoško centralo in je podal tov. Hren nekaj nasvetov: ne vidi v zdru» žitvi ničesar nemogočega. Nasprotno, ker za« sledujeta Pedagoška centrala in Šolska Ma«
—o Prejeli smo:
P. n. uredništvu »Učiteljskega Tovariša«!
Prosim, priobčite ta naš priloženi »odgo» vot«, ki ga g. Pahor zahteva, v prihodnji šte« vilki »Učit. Tovariša«, da si s tem očistimo pred javnostjo svoje roke.
To uredništvu v vednost in prošnjo!
Pozdrav!
Maribor, 11. III. 1928.
Za mariborske četrtoletničaTje
Jože Kocbek, drž. moš. učiteljišče, Maribor.
ODGOVOR MARIBORSKIH ČETRTO« LETNICARJEV GOSPODU J. P.
Čudno se nam zdi, da se g. P(ahor) kot predavatelj pritožuje nad svojim neuspelim predavanjem. Ni namreč pri nas navada, da bi si predavatelj dskal zadoščenja dn nam na izzivalen način vsiljeval svoje življenske izkušnje, ki jih je doživel v teku par let.
Nismo prepričani, da nam ni treba niče« sar več; a presedajo nam že vsa priučena predavanja in mislimo, da nismo ničesar za« mudili, ko nismo poslušali tega »izredno po« trebnega predavanja«, ko je g. P(ahor) govo« ril o brodolomih in razočaranjih, ki nas ča« kajo.
Vendar pa se Vam, g. P(ahor), z ah val ju« jemo za to pismo, saj ste nam povedali v njem menda celo svoje predavanje.
Obenem pa se priporočamo še za druga slična pisma. Zadovoljni pa smo tudi s pod« listki v »Učit. Tov.«, kakor n. pr. Jos. Dol« ganov »Učni načrt kmetske delovne šole«. S tem boste sigurno dvignil naš nizek du« ševni niveau!
Mariborski četrtoletničarjL
tica liste oilje, je samo v interesu stvari, da se združita, saj danes Šolska Matica itak ne odgovarja prvotnemu namenu. Treba se je zediniti le z ozirom na tehnično organizacijo obeh institucij, ki bi event. lahko nosili skup« no ime Pedagoška Matica. Člani bi bili lahko vsi, tudi nečlani stanovske organizacije. Idej« no hi bila avtonomna, tehnično stran pa pre» vzame UJU.
Nadaljnji razgovor se je nanašal zlasti na podrobno delo in so posegli v debato zla« sti tov. Bregant, Juflančič, Zgeč, Tomažič, Rode, Oster o, Dober» šek, Vrane, Dolgan in drugi. Pripo« ročale so se hospitacije pri onih tovariših, ki so svoje delo v šoli že usmerili v smislu no« vih idej. Propaganda naj se vrši tudi osebno med posamezniki. V svrho spoznavanja otrokovega miljeja naj se uvedejo po šolah posebne popisne pole, .in sicer dve vrsti: ena za otroka, ki vsebuje popis njegovega raz« voja ter miljeja o predšolski dobi psihični ustroj otroka itd.; druga vrsta popisndce naj opiše socialne razmere dotičnega kraja. Ome« njenih dveh vrst popisnic se je uspešno po« služeval tov. Dober šek in jih namerava po njegovem vzorcu izdati tudi Pedagoška centrala. — Dalje se je govorilo tudi o testih, za katere naj Pedagoška centrala pripravlja snov. — Tov. Dolgan je predlagal uvedbo »šolskega lista«, ker sedanje čitanke niso pri« merne. — Tov. Bregant je priporočal zla« sti organizacijo enorazredne delovne šole. — Iz vseh načetih vprašanj se je videlo, kako obsežen delokrog si je zasnovala Pedagoška centrala ter bo treba združiti vse sile, da bo dosegla stavljene si cilje.
P. N. GOSPODJE ČETRTOLETNIKI,
Maribor.
Priznati Vam moram, gospodje, da ste me presenetili s svojim odgovorom. Nisem mislil, da se boste tako odrezali. Zato pro« sim, da mi oprostite, če sem Vam hotel pre« davati. Bil sem tako naiven, da sem menil, da ste celo potrebni. Vaš odgovor me je po« učil, kako sem se motil. Mea culpa!
Samo eno besedo še! Če prav premislite, gospodje, ali se Vam ne zdi, da ste vendar nekoliko nasedli? S tem namreč, da odgo« varjate na ona vprašanja, ki sem Vam jih stavil v »Učiteljskem Tovarišu«. Pravite, da si hočete pred javnostjo očistiti roke. Mi« slim, da ste si jih očistili na način, da bi si jih res ne mogli bolje.
Pozdravljeni!
Vaš	J. Pahor.
Pripomba uredništva: Pismo četrtoletni» kov iz Maribora ima dve netočnosti, da se vsebine — ki je naravnost klasična — niti ne dotikamo. Prvič: v pismu se potajuje, da ni bilo niti enega učiteljiščnika k predavanju, ki se ni moglo vršiti, ker je bilo namenjeno le četrtoletnikom, in drtugič: tovariš Pahor ni šel v Maribor po svojem osebnem nagibu, ampak kot odposlanec poverjeništva UJU, torej v imenu organizacije slovenskega uči« teljstva.
Učiteljiščniki, ki bodo jutri povečini sto« pili v naš poklic, se torej niso odzvali pova« bilu Poverjeništva. Povabilo so briskirali kot tako, saj je bilo napovedano, da se predava »O slovenskem učiteljstvu in njegovi orga« nizaciji.
Postopanje gospodov četrtoletnikov do« kazuje nezrelost in neresnost, ki jo mora poverjeništvo UJU le obžalovati radi učitelj« skega stanu in radi šole, ki bo prišla v roke takemu naraščaju. Pismo, ki so ga poslali kot svoj odgovor, je dokument zase. S tako mla« dino je usoda učiteljstva zapečatena, ako ne bo organizacija napela vseh sil proti preteči ignoranci dn nesposobnosti, (da se ne izra« zimo, kakor bi bilo najprimerneje).
Četrtoletniki v Mariboru pa — ako so res edini v tem slučaju — naj vedo, da ne bodo mogli mimo organizacije slovenskega učitelj« stva, ki hoče in mora varovati stanovski ugled in slovensko šolo.
—o U. M. U. (Udruženje mariborskih učiteljiščnic) je priredilo v nedeljo 4. t. m. predavanje za svoje članice. Predaval je tov. Pahor o individualistični vzgoji ter je pri tem gojenke v imenu poverjeništva UJU še po« sebe opozarjal na naloge, ki jih čakajo med deklet', ko pridejo enkrat med ljudstvo. Uči« teljiščnic je bilo pri predavanju nad 40. Na» mesto predsednice udruženja je vodila sesta» nek njena namestnica. Bil je to osmi redni sestanek članic U. M. U., organizacije, ki se sama vodi in ki agilno deluje. Poverjeništvo UJU se g. ravnatelju učiteljišča najlepše za» hvaljuje za podporo, ki jo je ob tej priliki nudilo učiteljski organizaciji, kakor se za« hvaljuje tudi za trud, ki ga ima s prizadeva« njem, da se gojenke čim bolj usposobijo za svoj poklic.
Železnato vino
lekarnarja dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. — Naročila točno po povzetju.
Splošne vesti.
»PEŠČENA TLA OSNOVNE ŠOLE«.
Pov. UJU je poslalo z ozirom na zadev» ne članke »Jutru« sledeči dopis:
Osnovna šola in uspehi v srednji šolL
V 57. štev. »Jutra« z dne 7. marca t. 1. je bil objavljen članek: »Porazna kvalifika« cija v ljubljanskih srednjih šolah«, v katerem beremo nastopno:
»Drug nad vse tehtni vzrok neuspeha pa je ta, da zidajo srednje šole na peščeni pod» lagi osnovne šole. Podlaga za uspešni študij na srednjih šolah je dobro znanje materin« ščine, gladko čitanje, dobro računanje in spretnost v pisanju. Tega pa učenci na da« našnji osnovni šoli ne dobe. Zato je uspeh na srednji šoli nemogoč«.
Ne smatramo za resno stališča onih go« spodov, ki nastopajo kot sodniki nad osnov» no šolo, v obrambo katere ugotavljam na» stopno:
1.	Osnovna šola je vzgojevalnica in učil» niča najširših plasti naroda in ne priprav« niča za srednje šole, zato ne more in ne sme 10% na ljubo forsirati snov, ki za 90% nima pozneje nobene praktične vrednosti.
2.	Učiteljstvu osnovnih šol se je odvzela pravica presoje glede učenčeve sposobnosti za nadaljnji študij na srednjih šolah, zato odklanja tudi vsako odgovornost glede ne« ■uspehov v srednji šoli.
3.	Poročilo ugotavlja, da je padlo v naj» več razredih 50—60% dijakov, v enem, in sicer V. a realke celo 80%. Vprašamo, če te» melji ta visoki % V. a razreda in drugih viš« jih razredov tudi na »peščeni podlagi osnovne šole«, ki so bili najmanj pet in že več let v vzgojnih »rokah srednje šok? Ali je neuspe» hov v predmetih, ki se sploh ne poučujejo v osnovni šoli, tudi kriva osnovna šola?
4.	Glede materijalnega stanja bi imeli največ pravice pritoževati se osnovnošolski učitelji, ki so najnižje uvrščeni, so brez vsa» kega honorarja za nadure, ki so se po pre» vratu razpasle kot posebna bolezen in brez dohodkov od izpitnih taks in vendar lahko rečemo, da vršijo poleg svojih službenih, še obale druge idaelne naloge.
5.	Vzroki neuspehov v srednji šoli so vse globlji in bi bilo v to svtho proučiti ves ustroj našega šolstva, srednjo šolo v uprav» nem, učnem in vzgojnem oziru ter socialne vplive in razmere, pod katerimi živi naše di« jaštvo. Ne s preval j evan jem odgovornosti na druge, ampak z vzajemnim in iskreno tova« riškim delom, medsebojno podporo in v naj« ožjem stiku z roditelji smemo upati na boljše uspehe.
Poverjeništvo UJU — Ljubljana.
—	»Peščena podlaga osnovne šole«. (Do« pis.) 1. V srednjo šolo se sprejemajo po no« vem učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole; dočim so preje po učiteljih selekcioni« rane šele potom prestalega izpita sprejeli. 2. Krivdo za vsak event. neuspeh iščejo nad» zorniki na učitelju ali ima slabo metodo, premalo individualizira, ni I osebnost itd., srednješolski učitelj ni nobena taka izjema, da bi ne imel sličnih napak od katerih je odvisen napredek. 3. Če se lahko vali krivdo radi neuspeha na slabo gmotno stanje, stano« vanjsiko krizo, nervoznost, če to torej velja kot opravičilo srednješolskemu učitelju — velja v kvadrirani meri to tudi za nas osnov« nošolske učitelje. 4. Podcenjevanje meščan« skih učiteljev in atake na osnovnošolske uči« telje so tendenciozne — skoraj bi uganili ka« teri smoter zasledujejo. 5. Pavšalne obdol« žitve, zavestno preziranje dejstev, ki bi naj formalno tvorili razliko med prejšnjim in se» danjim srednješolcem nam okrnejo ugled, ki smo si ga v teku let med ljudmi pridobili. To ni tovariško. 6. Lahko je v šoli delati s talenti in pripravljenimi učenci, umetnost pa je iz slabega učenca napraviti dobrega, ali to zadnje je edino merilo za kvaliteto učitelja, respektive profesorja. — A. J. v K.
—	Neuspehe naših srednjih šol pripisu» jejo dnevniki predvsem vsakdanjim potova« njem dijaštva, ki iz oddaljenih okolišev ob« iskujejo mestne šole. Pripoznamo, da se mladina na železniških vožnjah duševno in telesno muči, moralno veliko ne pridobiva, radi neredne prehrane hira, v šoli zaostaja. Zal, da je med starši največ našega podežel« skega učiteljstva, ki z radostnimi občutki pričakuje, da se v najkrajšem času Učiteljski
konvikt preosnuje v zadrugo, katera si takoj zgradi primerno poslopje, da reši učiteljske obatelji morečih skrbi, njeno deco opasnega hiranja. Konviktovi deleži bodo znašali a 100 Din, vplačuje se jih lahko takoj. Kdor hitro da...
—	UJU pri prosvetnem ministru Grolu. Izvršni odbor UJU je bil dne 5. marca spTe« jet od prosvetnega ministra g. Grola. Pred« sednik UJU tov. Petrovič je razložil g. mini« stru težnje UJU in povdarjal predvsem po» trebo sprejetja šolskega zakona, zidanja no« vih šol in vzdrževanje nadaljevalnega šol« stva. Glede disciplinskega postopanja proti učiteljem je zastopal stališče, naj se isto uredi po uradniškem zakonu, razpis službe« nih mest naj bi se uvedel povsod, šolske nad« zornike naj imenuje prosvetni svet, obenem pa je predsednik UJU povdarjal stališče proti nakani, ki je bila storjena z znanim predlogom za revizijo uradniškega zakona, s katerim se je hotelo odvzeti učiteljstvu možnost napredovanja v 1. grupo II. katego« rije. Končno je povdaril tudi potrebo denar« ne pomoči Jugoslov. dačkemu domu in izne« sel še nekaj drugih aktualnih zadev. — Go« spod prosvetni minister je rekel, da zakon o osnovnih šolah že proučava in je posebno povdaril, da je potreba po tem zakonu res velika. Ravno tako se je strinjal s predlogom glede disciplinskega postopka in razpisa stalnih mest, povdarjal je potrebo otvoritve šol v krajih, kjer jih ni, in pa stalnost nad« zornikov, ki še vedno niso cenjeni kot stro« kovnjaki, temveč kot politiki. Končno je ob« ljubil tudi pomoč podjetjem, ki so potrebna, seveda v toliko, v kolikor to dopušča pro« račun.
—	Zopet ekspresna predelava zakona o osnovnih šolah. V ministrstvu prosvete je sestavljena zopet nova komisija za pregled zakona o osnovnih šolah. Ta komisija ima nalogo izdelati poslednjo stilizacijo predno bo zakon predložen narodni skupščini. Ko« misija se je sestala 10. t. m. in je v enem po« poldnevu obdelala 100 členov — in jih odo« brila brez vsakih izprememb. Sodbo o takem delu naj si ustvari učiteljstvo samo, če upo« števa, da so v teh 100 členih poglavja: Šolska obveznost in učna doba, otvarjanje in vzdr« zevanje šol, pouk, učenci itd. Upravičeno bo učiteljstvo prepuščalo posledice za delo po takem zakonu — merodajnim faktorjem.
—	Uvedba kmetijstva v osnovne šole? Minister za kmetijstvo je v svojem ekspo« zeju v Narodni skupščini izvajal sledeče: »Za intenzivno in umno obdelovanje zemlje je potrebna še cela vrsta drugih ukrepov. Predvsem moramo skrbeti za napredek kme« tijskega pouka. V naši državi imamo 22 niž« jih in 3 srednje kmetijske šole. Rezultati teh šol niso zadovoljivi. Posebno radi tega ne, ker je učencev komaj 600 do 700. Pri nas imamo okrog dva milijona velikih, malih in srednjih posestnikov. Idealno bi bilo, če bi bil na vsakem posestvu po en umen kmeto« valeč. Iz teh šol pa ne moremo dobiti toliko umnih kmetovalcev. Radi tega moramo najti drug način za pospeševanje kmetijskega po« uka, in sicer naj bi se kmetijski pouk uvedel v ljudsko šolo. (Ploskanje.) Baš sedaj stoji* mo pred tem, da stopi na svetlo zakon o ljucU skih šolah. Prizadevati se moramo, da se uvede obvezen pouk o kmetijstvu na ljud» skih šolah. Tudi učiteljišča se morajo v tem zmislu urediti. Nadalje je minister govoril o ukrepih, ki jih namerava vlada podvzeti za napredek kmetijstva.« — K tem izvajanjem g. ministra moramo pripomniti samo toliko, da bi bilo popolnoma zgrešeno, ako se misli reformirati osnovno šolo v kmetijskem smi» slu z uvedbo kmetijstva kot predmet, kar bi bilo enako zgrešeno, kakor se je menilo, da se je z uvedbo rokotvornega pouka kot pred« met, reformiralo šolo v delovno šolo. Upra« vičeno se bojimo, da nas novi zakon o osnov» nih šolah ne bo zadovoljil in bo posebno Slovenija in njeno osnovno šolstvo hudo pri« zadeto z njim — v slabem smislu.
—	Doklada šolskim upraviteljem, za opravljanje šolskih poslopij. Občinski svet v Ljubljani je sklenil na svoji zadnji seji, da se dovoli šolskim upraviteljem, ki upravljajo šolska poslopja, mesečna nagrada po 200 Din, počenši s šolskim letom 1927./28, plačljivo koncem vsakega šolskega semestra za nazaj. — Opravljanje šolskega poslopja namreč ni dolžnost šolskega upravitelja, zato je po« sebna nagrada povsem upravičena.
—	Funkcijske doklade šolskim upravi« teljem je priznal že svoječasno občinski svet v Mariboru. Tamošnji upravitelji prejemajo 100 Din mesečno za opravljanje upravitelj« skih poslov.
—	Šolske upraviteljice! Ne zabite nabaviti za šolarske knjižnice knjige Mladinske Ma« tiče. Za mal denar 10 Din pomnožite svojo knjižnico na šoli kar za tri knjige, ki jih bo deca z veseljem čitala. Večje šole naj vza« mejo več izvodov knjig Mladinske Matice za svoje šolarske knjižnice!
—	Jugoslavija — Avstrija. Ko sva bila ^ s tov. P. o počitnicah na pokrajinski skup« ščini v Zagrebu, sva se seznanila pri tej pri« liki tudi s tovarišem iz južne Srbije. Med pogovorom ga vpraša tov. P.: »Tovariš ste Vi Srbijanec?« »Ne, Jugosloven,« je bil kra» tek, a značilen njegov odgovor. »Ti si pa ptič,« sem si mislil. — Čez nekaj dni pridem
v Maribor in kaj slišim. Tukaj poznajo še vedno dobro Štajerce, boljše še Kranjce, a najboljše pa Primorce. Tedaj sem si mislil: »Boga mi, kje pa so Jugosloveni!« — C. H.
—	Številke govore. Pod tem naslovom je priobčil tov. »—ski« v zadnji številki »Učit. Tov.« zanimive statistične podatke o zad« njem natečaju razpisanih mest v razmišlja« nje šolski upravi in učiteljstvu. Te številke so točno ogledalo razpoloženja med učitelj« stvom v Mariborski oblasti v zadnjem času. Marsikateri tovariš, ki še ni izgubil čuta
HUDALES OSKAR:
Vprašanje učiteljske omladine.
(Konec.)
Mladinski pokret je danes potreben bolj ko kdaj prej. Ta mladinski pokret mora ob« jeti in združiti vse mlade sile našega stanu, ki jim je do resnega ustvarjanja in do novih poti po smernicah modernega življenja. V drugih državah se učiteljska omladina te važnosti zaveda v polni meri.
V	Franciji n. pr. združuje mladoučitelj« ska organizacija vse učiteljske revolucio« narje. Organizirani se bore za zahteve časa, razmer in stanu.
Nastane sedaj še vprašanje: Ali je med slovenskim učiteljstvom potreben tak mla« dinski pokret? Je! Vse naše javno življenje naravnost zahteva svežega, smotrenega dela. Za ta boj je v prvi vrsti vpoklicano mlado učiteljstvo. Ne samo mlado po letih, temveč mlado po nazorih. Naravnost nujno potreb» na nam je taka mladoučiteljska struja.
V	njej se morajo združiti vsi mladi ljudje. Njene parole pa morajo biti:
1.	Študiranje socialnega položaja našega naroda.
2.	Socialno delo med narodom!
3.	Svoboda narodne šole.
4.	Izboljšanje materijalnega , položaja, posebno mlajšega učiteljstva.
To so štiri točke, ki predstavljajo ogrod« je vsega dela. Treba bo sicer še mnogo žrtev, a na tio bi moralo mlado učiteljstvo biti pri« pravljeno. Ali so morda razne žrtve ono, kar ovira pri nas mladoučiteljsko gibanje?
Ne trdim, da je vse mlado učiteljstvo sterilno, ali sadove njihovega dela žanjejo drugi, mesto da bi jih narod in sami. Nekaj
jih je zopet, ki delajo v smislu novih idej. Te bi bilo treba združiti in k njihovemu delu pritegniti vse, ki lahko delajo. A ne samo mlado učiteljstvo, temveč v prvi vrsti tudi naš naraščaj! To pa iz tega razloga, da ga vsaj teoretično seznanimo s temi vprašanji. Tako bi mu prištedili marsikatero razočara« nje. Obenem usmerimo njega sile v pravo smer, da se zunaj v življenju ne bodo cepile in izrabljale v korist raznim strankarskim pustolovcem. Mladino proč od strankarskega boja!
Za dosego teh ciljev je v prvi vrsti tre« ba dvoje:
1.	Osnovati v okrilju UJU pov. Ljub« Ijana slovensko mladoučiteljsko strujo, ki si mora na vsak način usvojiti kot smoter svo* jega dela one štiri, že prej omenjene točke.
2.	Učiteljskemu naraščaju je posvetiti več pažnje. Pooblastiti je par tovarišev in tovarišic, da med naraščajem in UJU vzdr« žujejo tesen stik. Ti posredovalci ne smejo biti strankarski eksponenti in morajo svoje izvenšolsko delo posvetiti le naraščaju. Na« raščaj sam naj skušajo usmeriti v pravcu dela, ki ga bo izvajala mladoučiteljska struja. Treba je takoj stopiti v stik z merodajnimi faktorji in se z njimi sporazumeti glede or« ganizačnega dela med naraščajem.
Le na tak način nam bo mogoče vse mlado učiteljstvo zainteresirati za uspešno delo med ljudstvom. Proč s frazami in sen« timentalnostjo! Proste roke mladini! Dajmo ji dela in svobode! Proč z demagogi in stran« karji! Mladina naj gleda z lastnimi očmi in misli z lastnimi možgani!
Naša omladina.


pravičnosti in si lahko predstavlja Ikam ta pot vodi, tarna in s skepso gleda v bodoč« nost učiteljstva. Malo jih je, ki bi si upali pogledati resnici v oči in bi zastavili svoje sile, da bi se to razkrajanje ustavilo.
—	Načrt prosvetnega programa. »Na» rodna Prosveta« štev. 17. in 18. prinaša na» daljevanje lin konec načrta prosvetnega pro» grama, ki omenja enotnost učnega načrta in delno popuščanje po priliki in potrebi, ob» javlja duh naših šol v učnem ii? vzgojnem oziru, opisuje šolsko higijeno, narodno pro» svečivanje, gledališča in reorganizacijo pro« svetne administracije. Nadalje omenja še šport v šoli in pa tudi materialno stanje na* ših šol. Konča pa ta načrt s poukom vero* nauka, kjer omenja zahteve cerkvenih ob* lasti.
—	Še en internacionalni učiteljski kon« gres. Razun internacionalnega učiteljskega kongresa v Berlinu, o katerem smo že poročali, se bo vršil za velikonočne praznike 1928 še drugi kongres v Lipskem, Iki ga pri« redi Internacionala prosvetnih delavcev (Die Internationale der iBildungsarbeiter). Ekse« kutivni komite te internacionale se sestane 9. aprila t. L, a 10. aprila se začno pedago« ški dnevi, ki bodo trajali do 12. aprila, redni kongres pa se bo vršil 13.—14. aprila t. L — Na dnevnem redu pedagoških dni so sledeče teme: 1. Materijalni in moralni položaj pro» ietarskega otroka. 2. Cilj vzgoje. 3. Organi» zacija šolskega sistema. 4. Učni načrti in učne metode. 5. Disciplina med učenci. Na kongresu 'bo prirejena tudi razstava, katere posebnost bo ruski oddelek, ki bo seznanil udeležence z novo šolo v sovjetski Rusiji.
—	Šolski upravni odbor UJU za mari» borsko oblast javlja, da izostane redna seja v ponedeljetk, dne 19. t. m. radi praznika Prihodnja seja je potem v ponedeljek 26. t. m. in potem vsakih 14 dni. — V vsaki za» devi pošiljajte odboru natančne podatke, ker le na podlagi teh se zamore :zavzeti pravilno stališče brez podrobnih poizvedovanj in pisarij!
—	Namestnikov za obolele učne osebe v mariborski oblasti prosvetna uprava ne more oskrbeti, ker je splošno pomanjkanje učitelj» stva. Vsled tega je na mnogih šolah pouk reduciran ter so se razredi združili, kjer do» pušča število učencev, ali pa je uveden me; njalni pouk. Na 6»razrednici v Makolah so samo 4 učiteljice in začasno vodi šolo tova« rišica, ki je šele jeseni napravila usposobljen noatni izpit. Podobnih primerov je še mnogo. Toliko v pojasnilo onemu, ki je nedavno :za» čudeno vprašal v listu, zakaj ne dobijo dalj časa bolujoči — suplentov.	—ski.
—	Otvoritev novih šol: V Mrzli vasi, srez Krško se je ustanovila trirazredna osnovna šola. Državna osnovna šola v Dragatušu se pretvori v petrazredno. V Št. Vidu pri Ljub» ijani se ©tvori s šolsikim letom 1928./29. me» ščanska šola.
—	Frankirajte pisma! Poverjeništvo pre« jema dan za dnem premalo frankirana ali nefrankirana pisma in mora od njih plačevati dvojmo globo. Nekatera šolska upravitelj» stva nam pošiljajo tudi pisma, označena s »Službeno, poštnine prosto«. Opozarjamo zato članstvo, društva in šolske upravitelje, da vedno frankirajo na poverjeništvo naslov» ljena pisma, ker nismo poštnine oproščeni. S tem nam prihranijo precej nepotrebnih iz» datkov. — Poverjeništvo UJU v Ljubljani.
—	Ali je prof. Živanovičeva knjiga »Me» todiško uputstvo za nauke o veri« potrebna? Po našem mnenju — v Sloveniji ne, ker ima» mo dovolj svojih metodičnih knjig za vero» nauk. Tozadevno smo napravili vlogo na pro» svetna oddelka — v Ljubljani in Mariboru. Toliko v pojasnilo tovarišem, ¡ki so nam po» slali Živanovičevo dopisnico.
—	Gornjegrajski nadzorovalni šolski okraj je ministrstvo prosvete v Beogradu priključilo slovenjgraškemu. V Gornjem gradu ostane pisarna sreskega šolske.ga nad» zornika, kateri je bil prideljen učitelj in za» časni upravitelj na Gorici tov. Tratnik.
—	Učiteljem emigrantom! Pred kratkim vam je poslala organizacija Jugoslov. emi» grantov dopis, v katerem vas poživlja na delo za »Orjem«. V dopisu vas opozarja na na» loge, ki čakajo novo organizacijo. »Orjem« ima namen združiti najaktualnejše in najna» čelnejše ljudi, ki so trpeli pod fašizmom in ki so prav tako njegovi nespravljivi nasprot» niki, kakor je bil neizprosen fašizem, ko jih je hotel uničiti. Tovariši(ice)! Fašizem je gnezdo vampirjev, čutili ste to na duši in na telesu, ko ste bili v njegovih okovih, čutite to še danes za vse one, ki so fašizmu izro» ceni na milost in nemilost Dasi vas krvava Teakcija liktorskega svežnja s sekiro ne more več doseči, vendar tepta z nezmanjšano silo neštete nesrečneže, ki so kri vaše krvi. Vaša dolžnost je, da se borite proti nasilnikom! Le z borbo bo mogoče podreti krvavi faši» stovski red in osvoboditi nesrečno ljudsko. Razpredimo povsod organizačno mrežo, ki se bo borila vse dotlej, da se zruši grad faši» stovskega nasilja v prah. Stopite v orgaiiiza« cijo, ki prevzema vodstvo borbe pro'ti faši» stovskim gavranom, mučilcem vaših očetov in bratov! Prijavite se in začnite s podrobnim delom, da bo mogla organizacija čim prej poslovati na široko in izdajati list, ki bo ve» zal vse pregnance!
—	žažar nad Vrhniko. Otvoritev in bla» goslov nove šole bo 19. marca 1928. Pričetek s sv. mašo ob 10. uri. Po sv. maši blagoslov šole. Ob 2. uri otroška igra, nato prosta za» tbava v šolskih prostorih. Cenjeni tovariši (ice) se-vljudno vabijo. Kdor želi kosilo, naj javi to upraviteljstvu šole do 17. marca.
Upravitelj stvo.
—	Usposobi j enostni izpiti za osnovne in sorodne šole se prično pred komisijo na dr» žavnem moškem učiteljišču v Mariboru v pomladanskem roku 1928 v sredo, dne 11. aprila 1928. Prošnje mora dobiti predsednik po uradni poti najkasneje do dne 31. marca 1928. O pripustu ne bodo dobili prosilci(lke) posebnih obvestil, razen če bi bil pripust v kakem slučaju odklonjen. Pripuščeni kandi» dati(inje) naj se javijo v torek, dne 10. aprila 1928, ob 10. uri dopoldne v pisarni ravnatelja državnega moškega učiteljišča v Mariboru.
—	Na občni zbor Učit. doma v Mariboru dne 19. t. m. v deški meščanski šoli ponovno opozarjamo posameznike kakor tudi sreska društva. Posebna vabila se niso razposlala. Začetek je namenoma napovedan ob 9. uri, da se more potem faktično pričeti v smislu pravil vsaj po 10. uri.
—	Šolske prireditve so najbolj cvetele, ko so naši stanovski listi prinašali njih ocene in uspehe. Učiteljstvo z igrami med ljudstvom moralno mnogo pridobi na ugledu, ničesar pa na njem ne izgubi, če vsaj enkratne čiste do» hodke nameni našim stanovskim sirotam, ki jih namerava prevzeti v varstvo Društvo za zgradbo Učiteljskega komvikta. Majhen dar uboge reve ...
—	Ljubljanska občina pobira od hotel» skih prenočišč visoke %, radi česar so se pre» nočišča tako podražila, da se podeželani ni» kakor ne upajo udeleževati večernih kultur« nih prireditev. Težko že pričakujemo, da Učit. konvikt zgradi primerno poslopje, ki bo nudilo učiteljstvu brezplačna in neobdav» čcna prenočišča. Za zgradbo je treba le še od vsake učne osebe po par sto dinarjev. Brez žrtev...!
—	Najmarljivejši in najzvestejši članici Učiteljsikega konvikta sta domžalski tovari» šici U., ki neverolomno plačujeta me» sečno 10 Din članarine. Čast, komur čast!
—	Učiteljski konvikt zbira darove, de» leže, članarino! Učitelji, ki so učitelji, se za» vedajo svojih dolžnosti!
—	Uprava »Zvončka« pošilja plačilne opomine vsem bivšim naročnikom lista od leta 1925. dalje in to v svrho točne konsta» tacije dolžne vsote v zvezi z vršečo se revi» zijo »Zvončka«. Ako se komu godi pri tej akciji ikrivica, naj blagovoli oprostiti, ker hočemo imeti končno čiste račune.
—	Dečva. Na željo zavednih celjskih dam se objavlja, da se bodo v nedeljo ob' priliki koncerta Učit. pevsikega zbora v Celj» skem domu od 11. ure dalje sprejemala na» ročila za Dečvo. Cenjene dame so naprošene, da se blagovolijo tozadevno medsebojno ob» vestiti in se na označeni dan pri vratarju in» formirati. Čim najštevilnejše udeležbe pri» glasov pričakuje akcija za propagando Deč» ve in Jugoslovenska Matica.
—	Slovenska Matica objavlja: Poleg v časopisih že objavljenih 45 poverjeništev so ustanovljena nadaljna poverjeništva ter so jih prevzeli gg.: 46. Dravograd»Meža: Franjo Blažon, načelnik žel. p.; 47. Ježica: Anton Germek, šolski upravitelj, za Ježico, Stožice, Černuče; 48. Marenberg: Avgust Kolšek, no» tar, za Marenberg»Vuhred; 49. Ormož: Adolf Rozina, šolski upravitelj; 50. Ptuj: Franc Petek, poštni kontrolor v pok.; 51. Ro« gatec: Milan Verk, šolski upravitelj v Sv. Križu pri Rogaški Slatini, za ves okraj;_52. Slov. Bistrica: Franc Ferenčak, višji sodni otficijal, za ves okraj; 53. Slov. Konjice: Mi» lan Vončina, sod. uradnik, za ves okraj; 54. Bačka: Fran Žaren, ravnatelj »Levante«; 55. Subotica: J. Pipan, žel. urad. pri direkciji drž. žel.; 56. Split: Svitoslav Peruzzi, prof. teh. s. š.; 57. Šibenik: prof. Ivo Galvagni; 58. Sušak: Anton Kržič, carinik; 59. Dunaj: Franc Blazina, blagajnik »Slov. krožka«.
—	Zaradi nepričakovano ugodnega uspe» ha pri nabiranju novih članov — v štirih mesecih je pristopilo 1465 članov, je odbor sklenil, letošnjim trem edicijam (dr. Izidor Cankar: »Zgodovina likovne umetnosti v za» hodni Evropi«; dr. Mencinger: »Moja hoja na Triglav«, uredil dr. Jos. Tominšek: Bern» hard Shaw: Sveta Ivana, prevel Oton Župan» čič), dodati še četrto knjigo: dr. Ivan Lah: »Češka Antologija«, katere izdajo je orno» gočila čehoslov. vlada z izdatno subvencijo Slov. Matici v 1. 1922. — brez poviška člana» rine, torej vse štiri knjige za 50 Din, plač» Ijivo tudi na obroke po položnici. Knjige iz» idejo o Veliki noči. Interesente v krajih, kjer se še niso ustanovila poverjeništva, kar se bo pa seveda še zgodilo, opozarjamo na možnost prijave na društvo po dopisnici. Na željo prospekt.
—	VSEM ŠOLSKIM UPRAVITELJEM IN KRAJNIM ŠOLSKIM ODBOROM spo» ročamo, da morajo biti' priloge kolekovane, in sicer do 2000 Din s Vi%, nad 2000 Din pa z \ Vi% kolekom. Poleg tega je zaračunati od zneska nad 125 Din 1 % davek na poslovni promet.
—	UPRAVA »ZVONČKA« išče 1. in 2. številko »Zvončka« letnika 1926./27. in 1927./28. proti odplačilu. Kdor ju lahko po» greša — naj ju pošlje na upravo UJU — Ljubljana.
—	UPRAVA »POPOTNIKA« obvešča vse nove naročnike, da jim s številkami 1—5 letošnjega leta ne more poslužiti — pač pa hoče to suksesivno urediti tako, da prejmejo povečini celi letnik.
—	Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse« buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UČIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri« like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode.
Mladinska Matica.
—m Kakšna bo oprema naših knjig? To
je odvisno od tega, kako bo uspelo zbiranje naročnikov. Format ostane tak, kakor je bil propagandni letak, ki smo ga zadnjič p rilo« žili »Učit. Tovarišu«. Ni ne prevelik, ne pre» majhen in omogoča najekonomičnejšo izra« bo papirja, kar je treba pri tako nizki na» ročnini vsekakor upoštevati. Obseg posa« roezne knjige bo okoli 6 tiskovnih pol (okru» glo 100 strani), česar tudi ne bomo več iz» preminjali. Tisk bo v velikosti, ki je običajna v šolskih čitankah. Papir mora biti že z ozi* rom na ilustracije čim boljše kakovosti. Tu bo, kakor že rečeno, odločevala višina na» ročnikov. Čim več jih bo, tem boljši papir burio lahko izbrali, tem več in tem lepših ilustracij bomo dali. Ne maramo niti par; preostanka. Vse naj dobi mladina v čim lepši in prikupnejši knjigi. Ako nam uspe dobiti 15.000 naročnikov, kar ni izključeno, bomo mogli misliti tudi na trpežno vezavo (pol platno). Pod tem številom pa bi morali žal ostati samo pri broširanih izvodih. Zato, tovariši in tovarišice, pridno na delo! Prido« bivanje naročnikov ne samo v šoli, marveč tudi med odraslimi. Nobena knjižnica ne sme pogrešati knjig »Mladinske Matice«, nobena slovenska hiša ne sme biti brez njih!
Damam z dežele je
posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča
¡UPedkrpk frizer za dame ia gospode, Ljubljana
Sv. Petra cesta 12.
Zimski šport
Zimske ture so najlepši užitek, če si preskrbljen s specijalnimi gojzerji ali smuškimi čevlji tvrdke J. BRAJER, Ljubljana, Breg 1.
POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE,
ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari trg štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477.
(Jčiteliski pravnik.
—§ Glede premeščanja po členu 71. je
naše stališče tole: Stalni učitelji se smejo premeščati le po predhodni disciplinski ob« sodbi ali pa če se razred stalno ukine in ni na šoli začasno nameščenih učnih oseb. Uči« telj, ki je proti svoji volji premeščen po čl.
naj prijavi slučaj s potrebnimi točnimi podatki poverjeništvu; to bo zadevo iteme« ljito proučilo in v slučaju neupravičene premestitve uporabilo ves svoj vpliv in silo organizacije, da pripomore oškodovancu do njegove pravice, z javnim žigosanjem pa pre« prečilo ponavljanje takih slučajev. Z enako doslednostjo pa bo tudi poverjeništvo žigo« salo vsako favoriziranje učnih oseb po členu 71. ter odločno zahtevalo, da se vsako izpraz« njeno in začasno zasedeno učno mesto raz« piše in stalno zasede.
—§ Nagrade za popisovanje šolarjev. Na vprašanje, če je vračunjena nagrada za popisovanje že pri 50 Din ozir. 70 Din na« grade za šolske upravitelje sledeče pojasnilo: Glasom odloka Viš. šol. sveta »Uradni list« leta 1923, štev. 46, točka 123. (Fink 2), pri« pada šolskemu upravitelju za izvršitev šol» skega popisa odškodnina 2 Din 'za vpisanega otrolka. Ker ta odredba ni bila pozneje pre» klicana tudi ne z novim pravilnikom krajev» nih šolskih odborov, je še zmiraj v veljavi.
—§ Ne smešimo se! (Dopis.) Mnogokrat prejmem dopise od šolskih upraviteljev, ki predstavijo številki našega delovodnika Ikaj radi oznako »P. br.«. Ne zavedajo se, da rabijo take oznake posamezni referenti ve» likih uradov, kjer vodi vsak referent svoj delovodnik. Kakšno mnenje naj ima o nas uradnik, ki sprejme tak dopis? Na vsak na» čin nam predbaciva, da nimamo pojma o ustrojstvu velikih uradov in o vodstvu delo« vodnika sploh. Izgovor, da vodimo šolski upravitelji dva delovodnika: enega za šolo, enega za krajevni šolski odbor — ne drži, ker sta to dva različna urada, pri katerih je slučajno mašina ista oseba. — Pika.
Mnrinp nlpfpninp Moderni kostumi in kompleti muuuc JJ1CICII1I1C po meri iz kallsa voIne
-: MODNA TRGOVINA IN STROJNO PLETILSTVO :-
FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul. 7.
MODNI ATELIJE M.ŠARC
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4
Sprejema naročila cenj gg.učiteljic po izjemno zmernih cenah. / Zadnje pariške novosti vedno na razpolago.
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. —
Pokret učiteljic.
IZVENŠOLSKO DELO — DEKLIŠKI KROŽKI
Zlasti zadnji čas se ponovno povdarja, da je pri izvenšolskem delu naloga učiteljice še bolj važna kot pa njenega moškega tova« riša v poklicu. Vsaj mora zasledovati vsako narodno«prosvetno delo cilje, ki izrecno za» htevajo sodelovanje ženskih moči. In ne« dvomno je bolj važno širiti prosveto med ženstvom kakor med moškimi: »dajte nam izobraženih mater in preobrazili bomo svet.« A kdo naj prevzame to svečeniško nalogo, če ne učiteljica. Ženska more razumeti žen« sko in pot do njene duše bo našla samo ona.
Seveda je v začetku težavno pričeti s konkretnim delom in dostikrat je zlasti iza mlado učiteljico prav težko dobiti duševni kontakt z neznano in nezaupljivo okolico, toda če pride z iskreno dobrohotnostjo Iju» dem nasproti, prav gotovo najde odmeva vsaj pri nekaterih. Treba je le dobre volje ;n zaupanja v samo sebe. S to zavestjo je že mnogo učiteljic brez zunanje inicijative pričelo svoje delo med ljudstvom in kaj so postale te tovarišice za svojo okolico, to naj« bolje vedo one same.
Nedvomno pa je med nami mnogo tova» rišic, ki imajo dobro voljo, a jim je manjkalo prave pobude. Vsem tem bo gotovo dobro» došel referat tov. Dolganove »Metoda izven« šolskega dela učiteljic po dekliških krožkih«, (izšel v »Učit. Tov.« štev. 31. in 32.); tu bo sigurno vsaka našla vsaj nekaj, na kar bo lahko zasnovala svoje delo. V glavnih pote» zah so smernice za izvenšolsko delo tovari» sic podane tudi v okrožnici, ki jo je izdalo poverjeništvo odborom učiteljskih društev: »Navodila za delo tovarišic po dekliških krožkih«. Tej pobudi je sledilo več tovarišic, ki so v svojih krajih osnovale dekliške krož» ke v smislu navodil tov. Dolganove. Vse so z uspehom, zlasti z moralnim, nadvse zado« voljne, o čemer pričajo vsa njih poročila, iz katerih naj citiramo samo par odstavkov: »L^vidcla sem, da si kmetsko ljudstvo želi iz« obrazbe. hrepeni po njej in če se mu ponudi prilika, se je tudi trdno oklene. Odkar imam krožke uživam veliko spoštovanje od strani ljudstva, ki ga učiteljice tuikaj dosedaj niso bile deležne. — Edino delo izven šole more utrditi vez med šolo in domom in pripomore učiteljstvu, da bo uživala spoštovanje v svo« jem okolišu« itd. Zopet drugo poročilo je zlasti zanimivo z ozirom na enostavni poče« tek krožkov: »Po obiskovalcih kmetijsko« nadaljevalne šole sem povabila v nedeljo zju» traj dekleta na kratek razgovor popoldne po večernicah. Prišlo jih je okro>g 40. Povedala sem jim namen krožlkov, pogovorile smo se o njihovih željah in določile smo si dva dni v tednu: sredo in nedeljo popoldne po 3 ure. Povedala sem tudi, da ne bomo kuhale in iz« java vseh je bila: »Saj je to sedaj še potreb« neje.« Začela sem s 75 udeleženkami, danes jih je 85.« itd. — Vsa poročila so zelo zani« miva in dihajo zadovoljstvo nad uspelim de« lom. Nekatere pričenjajo s šivanjem, druge s petjem, tretje z razgovori o stvareh, ki ka« žejo dekleta posebno zanimanje zanje. Sča« soma pa učiteljica s svojo spretnostjo usmeri delo in razgovore v koncentrično enoto. Naj« bolj razveseljivo pa je dejstvo, da se navadno tovarišicam, ki so pričele delo same kmalu pridružijo tudi druge, ki so spočetka stale nezaupno ob strani.
Začetek je storjen. Gotovo pa iti Ikrožki ne bodo ostali osamljeni in želeti bi bilo, da sledi prvim vzgledom še mnogo tovarišic. Morda bo sedaj na pomlad nekoliko težje, ali vsaj nekoliko reducirati se bodo morali sestanki; vendar pa so se v par krajih izja« vila dekleta, da želijo sestankov tudi spo« mladi ob nedeljskih večerih kot oddih po na» pornem delu čez teden.
Pričakujemo še novih poročil in pozdrav« ljamo vsak, tudi najsikromnejši poizkus.
Naporno duševno delo ubija! Varujte zato živce! Pijte rženo žitno kavo
ŽI KO.
Naše izvenšolsko*delo.
—p Gospodarski odsek v Središču ob Dravi. Na predvečer jubilejnega leta — 10» letnice osvobojenja in ujedinjenja — se je porodila misel ustanoviti za Središče oib Dravi in okolico »Gospodarski svet« (G. S.), ki naj ¡bi bil nekako vrhovna instanca vseh obstoječih gospodarskih in strokovnih orga» nizacij, korporacij in društev. Namen in smoter G. S. je prirejati poučna predavanja v obliki debatnih večerov, delati praktične poizkuse z umetnimi gnojili in organizirati poučne izlete. Naše geslo se glasi: »Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomogel«. G. S. sestoji iz širjega in ožjega sosveta. Člani %irjega sosveta so predsedniki in tajniki sledečih korporacij: 1. Kmetijske podružnice, 2. Sad« jarskega in Vrtnarskega društva, >' 3. Čebe« larske podružnice, 4. Bikorejske zadruge, 5. Gospodarske zadruge, 6. Vinarskega dru« štva, 7. Hranilnice in posojilnice v Središču, 8. Obrtnega društva, 9. Mlekarske zadruge, 10. Vodja osnovne šole, 11. Kmetijski stro« ¡kovnjaki in absolventi kmetijskih šol in te« čajev. — Gospodarski svet je imel do sedaj osem debatnih večerov s povprečnim ob» iskom 57 oseb in 1 nazoren poizkus gnojenja z umetnimi gnojili. Več poizkusov še sledi s čilskim solitrom. Koncem meseca bcmo tudi imeli nazorno obrezovanje in precepljanje sadnega drevja. Uspehi so vidni — 1. marca smo dobili potom kmetijske podružnice 1 vagon umetnega gnojila. V poletnem času
Po pravici nas bodo lahko zavidali za Mladinsko Matico, ako storimo vsak svojo dolžnost!

pa se bomo prepričali o uspehih gnojenja. — Osnovali smo si tudi »Centralno strokov* no knjižnico«, ki že danes vsebuje 20 novej* ših strokovnih knjig — nabrali smo tudi 700 Din za nabavo nove knjižnične omare. Se* dež knjižnice bo v šoli. — Predavanj je bilo do sedaj: 1. O živinskih boleznih in prvi po* moči. 2. O sajenju in obrezovanju sadnega drevja. 3. O kletarstvu, o ravnanju z novim vinom in o vinskih boleznih. 4. O vzgoji ples menske živine in živinski kupčiji. 5. O dav* čni podlagi in o novi odmeri davka. 6. O umetnih gnojilih. 7. Dva večera pa sta bila posvečena praktičnemu kmetijskemu knjigo* vodstvu. Predavanja so zato dobro obiskana, ker so Aktualna — času primerna. Priporo* čamo osnovanje takih Gospodarskih svetov v vseh podeželskih krajih. Ako primanjkuje predavateljev, čitajte skupaj »Kmetovalca«, »Sadjarja« in »Vrtnarja«, »Naše gorice« ter »Zdravje«. — Miroslav Venigerholz, učitelj, t. č. tajnik.
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
—oio Delo po krožkih:
185.	Maribor — žensko učiteljišče: 4. marca. Prisotnih 40. Predaval tov. Pahor o individualistični vzgoji.
186.	Moste: III. 30. januarja. Od 28 čla* nov 13. Izvenšolsko delo učiteljstva: fantov« ski in dekliški krožki. — O liberalizmu.
187.	Moste: IV. 27. februarja. Od 28 čla* nov 12. O delovni šoli. Čitanje nekaterih po« glavij iz Heunigs »Im sonmigen Schulland«. Prihodnji sestanek 26. marca.
188.	Šoštanj: II. 1. decembra. Od 29 čla* nov 21. Izlet v Celje: ogled nove okoliške šole.
189.	Šoštanj: III. 9. januarja. Od 29 čla* nov 22. O renesansi. Kakšno bodi šolsko po* slopje.
190.	Šoštanj: IV. 6. februarja. Od 29 čla* nov 20. O fevdalizmu. Metodika slov. in ročn. pouka. Razgovor o raznih šolsko»up:ravnlih zadevah .
191.	Šoštanj: V. 5. marca. Od 29 članov 16. Gospodarski liberalizem. Tov. Vrečko: Trgovska nadaljevalna šola. Tov. Rozman: Obrtno nadaljevalna šola. Tov. Hribernik: Kmetijska nadaljevalna šola. Delovna šola.
192.	Sv. Jurij«Sv. Duh: II. 19. januarja. Od 19 članov 13. Tov. Žerjav: Dalton — plan — metoda. Prihodnji sestanek 8. marca.
193.	Črensovci: II. 26. februarja. Od 33 članov 23. Navodila. Okrožnica o izvenšol* slkem delu. 5. in 3. poglavje iz 1. brošure. Prihodnji sestanek 11. marca.
194.	Velenje: III. 29. februarja. Od 22 članov 8. Iz prve brošure.
195.	Ormož: II. 3. marca. Od 18 članov 13. Tov. Najžer: O načrtu pouka o živino» reji na 6. razr. Prihodnji sestanek 8. maja.
196.	Domžale: III. 4. marca. Od 34 članov 8. Okrožnica o izvenšolskem delu. 5. poglavje ■iz 1. brošure. Prihodnji sestanek 1. aprila.
197.	Dolnja Lendava: I. 18. januarja. Od 15 članov 13. Zgodovinski razvoj liberalizma.
198.	Dolnja Lendava: II. 15. februarja. Od 15 članov 15. 1. poglavje iz 1. brošure.
199.	Dolnja Lendava: III. 29. februarja. Od 15 članov 10. Gospodarski liberalizem.
200.	Zalog: IV. 8. marca Od 32 članov 12. 1., 2. in 3. poglavje iz 1. brošure. Prihod* nji sestanek 3. aprila.
201.	Hoče: II. 1. marca. Od 32 članov 21. 5. poglavje iz 1. brošure. Tov. Mohorko: O osnovnem šolstvu na Spodnjem Štajerskem za Marije Terezije.
202.	Velike Lašče: III. 26. februarja. Od 11 članov* 5. O Mladinski Matici. Pregled 1., 3., 4. in 5. poglavja iz 1. brošure. Obravna* vanje o gospodarslkem liberalizmu. Tov. Loč* niškar ekcerpt iz Krekovih »Črnih bukev kmetskega stanu«.
203.	Vojnik: I. 22. januarja. Od 35 čla* nov 32. O potrebi poglobljene izobrazbe. Okrožnica Oio. Izvenšolsko delo učiteljstva. Načelna smer krožka. E. Tiran: »Anatole France — umetnik in človek«. Slučajnosti
204.	Vojnik: II. 26. februarja. Od 35 čla* nov 34. Pogled na razvoj dela v drugih krož* kih. Načelna smer krožka Določitev načrta dela. E. Tiran: »Par odlomkov iz psihologije otroka«. Slučajnosti.
205.	Semič: IV. 26. februarja. Od 12 čla* nov 5. Poročilo o dekliškem krožku. 1. po« glavje iiz 1. brošure. Prihodnji sestanek 12. aprila.
206.	Celje, Sv. Jurij in Teharje dne 14.
februarja. Skupno 59 prisotnih. Tov. Šilih: O pravilnem in nepravilnem pojmovanju de* lovne šole.
207.	Sv. Vid nad Cerknico: I. 8. marca. Od 8 članov 5. Navodila za delo po krožkih. Uvod v sociologijo. Razgovor o delovni šoli. Prihodnji sestanek 19. aprila.
Oglejte Si specijalno trgovino klobukov
J. POK, naslednik Mirko Bogataj
LJUBLJANA, STARI TRG 14.
Največja izbira krasnih bluz in otroških obleke
KRIŠT0F1Č- BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg.
Osebne zadeve.
—i Stalnost je priznana sledečim učite* ljem(icam): Ivanki Potrato, učiteljici v Krti* ni, srez Kamnik; Angeli Svetic, učiteljici v Toplicah pri Zagorju.
—i V državno službo so sprejeti: Jadvi* ga Smolnikar v Pečice, srez Šmarje; Ana Se* kula v Zidani most; Ciril Konečnik v Laj* tersberg*Krčevino; Jarc Julij; Zej Vladko v Mursko Soboto; Kaiser Štefan v Makole.
—i Premeščenja. Jože Prusnik je preme* ščen na novo otvorjeno enorazrednico Glo> bodol; Pirnat Josip je premeščen v Čadreže, srez Krško.
Naša gospodarska organizacija.
VABILO
k
XXV. izrednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvikta v Ljub* ljani, registrovane zadruge z omejenim jam* stvom, ki bo v nedeljo, dne 25. marca 1928
ob 14. uri v zadružni pisarni, Frančiškanska ulica 6.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Prememba pravil.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se skliče pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je v smislu § 25. zadružnih pravil' sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov.
Načelstvo.
Ferijaloi Savez učiteljstva.
—f Učiteljska kolonija na Bolu. Priglasi za Bol se sprejemajo toliko časa, dokler ne bo število 120 dopolnjeno, kar bo javljeno v »Učit. Tov.« Vsak tovariš(ica), ki se je pri* glasil in odgovora ni prejel, se smatra za sprejetega. Ponovno prosim, da naj vsak to« variš(ica) priglasu navede glavno: prvih ali drugih 15 dni; kdor tega ne navede, ga uvr* stim v dobo prvih 15 dni! Prijave se množe v prvi vrsti iz Srbije in Vojvodine in naš sklep lanskega leta na Bolu, da se rezervira slovenskemu učiteljstvu 60 prostorov, se anu* lira! Kdor želi glasnik F. S. »Našo Domovi* no« febr. številko, kjer je točen opis iz Bola, ga lahko naroči pri meni ali direktno pri uredništvu: Zagreb. Akademski trg 12. Cena 6 Din. O Veliki no>či se vrši X. ferijalno zbo* rovanje v Ljubljani aH Celju, ki bo zadnje pred odhodom na Bol. Točen čas in kraj sledi! — Mrovlje.
Nogavice, rokavice, damsko in moško perilo, kravate, čepice, bluze, damske obleke, torbice i. t. d. kupite najceneje pri ŠTERK, nasled.
MILOŠ KARNIČNIK
LJUBLJANA, Stari trg štev. 18.
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= VRHNIŠKI KROŽEK zboruje na praznik, dne 19. marca 1928 ob 15. uri v po* s!opj'U osnovne šole na Vrhniki. Vsi člani krožka vabljeni! — Fr. Pavletič, sklicatelj.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME* ŽIŠKO DOLINO je imelo dne 14. januarja 1928 na Prevaljah svoj redni občni zbor.
1.	Situacijsko poročilo: Poročali tovariš Feinig, predsednik; Gallob, tajnik; Kertova, blagajničarka.
Statistika: a) Število učiteljstva v okraju je znašalo 56, b) društvo je štelo 56 članov, c) zborovanja se je udeležilo 44 članov, č) to* variš Feinig: V svojem poročilo opozarja na organizirano, samoizobraževanje, čitanje na* ših revij in aktivno delovanje za naš pokret. Duh deklaracije se širi tudi med hrvatskim in srbskim učiteljstvom. Iz bilance pretekle* ga leta omenja novo disciplinsko uredbo, uredbo krajevnih šolskih odborov, i začasni učni načrt, finančni zakon 1928./29., univer* zitetni zakon, ki izloča učitelje koli redne slušatelje, končno omenja še nov prosvetni program ministrstva prosvete.
Tov. Gallob: Društvo je imelo v pretek* lem letu 4 Zborovanja na katerih se je poleg stanovskih zadev obravnavalo tudi »Narodno obrambno delo CMD in naše šolstvo«, ref. Fran Skulj), »Delovni program v letu 1928.« (ref. tov. Pahor na skupnem zborovanju treh društev v Mežici), »Organizacija našega dru* štvenega dela« (ref. tov. Feinig), »Naš otrok v porastku« (ref. tov. Doberšek). Prvega zbo* rovanja se je udeležilo 33 članov, drugega 38 članov, tretjega 31 članov, četrtega 44 čla* nov. Povprečna udeležba bi morala znašati vsaj 90% celokupnega članstva. Odbor je imel 7 sej. V obrambo pravic je bil prijav* ljen en slučaj. Nemilo nas je dirnilo, da oblasti iščejo tudi pri našem članstvu s hiš* nimi preiskavami komunistične tendence.
Tov. Kertova je podala svoje poročilo in sprejela absolutorij že na zadnjem društve* nem Zborovanju. Blagajna je aktivna in iz* kazuje sedaj 800 Din prebitka. Članarina od 186 Din naj se plača v desetmesečnih obro* kih. Sklep odbora o višini članarine v letu 1918. je bil na občnem zboru soglasno sprejet.
2.	Samoizobrazba: Poročal tov Gačnik. a) Društvo ima 4 krožke, b) krožki so imeli skupno 7 sestankov; c) sestankov se je ude* ležilo 75 članov; krožek Prevalje je imel 4
sestanke in 47 udeležencev; krožek Guštanj je imel 2 sestanka in 18 udeležencev; krožek Černa je imel 1 sestanek in 10 udeležencev; krožek Dravograd je imel 0 sestanka in 0 udeležencev, ker sta bili dve šoli v začetku nezasedeni, druge pa zelo oddaljene, zato se odslej združita guštanjski in dravograjski krožek.
Prevaljski krožek je obravnaval namen krožka in določitev programa, vzroki nesna* ge in nereda v šoli in kako jih odpraviti, po« govor o brošuri »Liberalizem«, razgovor o izboljšanju načina obravnav v krožkih.
V	guštanjskem krožku je predaval tov. Š;mon o socialnem sistemu, vodila se je de* bata o fevdalizmu in renesansi.
Černski krožek je imel pred občnim zbo* rom samo sestanek informativnega značaja.
K temu poročilu se je vnela debata o načinu izobraževalnega dela v krožkih, v ka* tero so posegali tovariši Sokol, Doberšek, Feinig, Šimon in Kopriva. — Koncem leta se bodo podale poverjeništvu izkušnje glede dela v krožkih.
3. Šolska reforma, poročal tov. Doberšek. Referiral je o življenskih neprilikah, ki vpli* vajo na razvoj šolske dece, omenja, da mora poznati vsak učitelj duševno stanje, razmere in okoliščine, v katerih otrok živi. Naša dolž* nos t je razkrivati še neodkrita ozemlja na* šemu narodu, to so ozemlja samega sebe.
S statističnimi podatki in dokazi iz šol* skega življenja je predavatelj pokazal, kako živi naša deca doma, kaka je njena hrana, njeno ležišče, kako je razmerje njene porasti. Razkril je pred nami nov svet, v katerega se nam bo treba vglobiti.
Tov. predsednik se zahvali 'za globok referat ter pripomni, da Ibi krožki delo, ki ga je načel tov. Doberšek, poglobili in pomagali izpopolnjevati.
5. Izvenšolsko delo, poročala tovarišica Vreček. Poroča, da naši krožki dosedaj še niso prijavili nikakega dekliškega krožka. Apelira na živahnejše izvenšolsko delovanje učiteljic med žensko mladino. Ženski kon* gres v Zagrebu je napravil sklepe, da inter* venira pri ministrstvu prosvete radi temelji* tejše izobrazbe v gospodinjskih panogah na učiteljiščih.
V	debato sta posegla tovarišica I. Peč* nikova in tov. Feinig, ki pripominja, da je stvar učiteljev in učiteljic, dvigniti splošen duševen nivo naše izvenšolske mladine, da bo razumela in sledila izvajanjem strokovnih učiteljev ter znala leposlovno in znanstveno* poljubno knjigo razsodno citati.
5. Slučajnosti. Razvila se je kratka de* bata o šolskih popisih in šolskih zdravnikih. Debate so se udeležili tov. Sokol, Močnik Peter, Feinig, Doberšek i. dr.
+ SAVINJSKO UČITELJSKO DRU« STVO ZA VRANSKI OKRAJ je zborovalo dne 9. februarja t. 1. na Gomilskem.
1.	Situacijska poročila: Tov. predsednik Zdoilšek je poročal podrobno o celoletnem društvenem delovanju. — Letno poročilo o zborovanjih je podala tajnica tov. Križeva
—	Tov. blagajničar Jarh je predložil račun, ki je bil pregledan in odobren.
Statistika: a) Število učiteljev v okraju 36, b) število članstva v okraju 31, c) število udeležencev pri zborovanjih 27, d) slučajno* sti: Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik tov. Zdolšek; podpredsednik tov. Sevnik; tajnica tov. E. Križeva; blagajnik tov. Jarh. Odbor: Rožanc, Mikličeva in Puncerjeva.
2.	Predavanje. Tovariš Roš iz Celja je podaval »Utiski na potovanju po tujih deže* lah«. Natanko je pripovedoval o šolskih re* formah v Avstriji (Dunaju), Nemčiji (Dres* denu) in Češkem (Pragi). Zvesto in z velikim zanimanjem smo vsi sledili njegovemu po* davanju — in si mislili, »ko bi bilo že pri nas tako« — a preveč vsega nam pač manjka.
3.	Slučajnosti. Tov. Jarh je bil izvoljen kot delegat na občni zbor pedagoške cen* trale Marifbor. — Sprejet je bil predlog tov. Lušina, da naj UJU ne izdaja vedno novih tiskovin, da preostajajo zaloge starih nerab* nih, pač pa naj založi take, ki jih še nima in pridejo tudi večkrat v poštev. Predlog tov. Zdolška je bil enako sprejet in se glasi:
»Ker so učiteljska zborovanja zrcalo na* šega društvenega življenja ter vsestranskega delovanja, zahtevamo, da prinaša »Učiteljski Tovariš« poročila takoj, ko se mu dopošljejo, pa ne še le po poteku 1—2 mesecev, oziroma ■po času, ko obravnavana snov nima več aktualnega pomena.« (Obseg lista bo treba razširiti, dotlej ne bo drugače. — Uredn.).
Tovariš predsednik je v imenu vseh iskreno častital tov. Zotterju na odlikovanju, ki ga je med nami res najbolj vreden S tem je bilo počaščeno vse naše društvo, ki je po* nosno, da ima v sredini neumornega delavca
—	velezaslužnega moža — vrlega učitelja — in nas vseh ljubljenca!
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LA= ŠKI OKRAJ je zborovalo v četrtek 23. febru* arja na Zidanem mostu po običajnem dnev* nem redu.
Situacijsko poročilo:
Tov. predsednik Plavšak nas točno ob* vesti o spravnih pogajanjih z Edinstvom ter nam poda kratko poročilo o stanju Učitelj* ske tiskarne.
Tov. Kislinger nrečita še enkrat revizij* ski predlog pravil UJU našega društva glede tajnih volitev z listki, da si ga pokličemo točno v spomin ter se o njem ponovno izra* zimo (»Učit. Tov.« z dne 29. dec. 1927). Tov. Jurko v bistvu soglaša, a ima pomisleke, če bi bile te volitve resnično absolutno tajne in bi morebiti vendarle nastala, nesporazum* ljenja. Misli, da Ibi bil pred tajnim glasova* njem vendarle potreben dogovor s članstvom. K debati so se oglasili še tov. Plavšak, Vid* mar in Potočnik. Tov. Kislinger končno po* vdarja, da je tako glasovanje le poizkusna
volitev in je to le namesto dolgoveznih ust* nih razgovorov in vzklikov, kjer marsikdo noče izraziti svojega mnenja ustno.
Kislingerjev predlog je bil soglasno spre* jet. Do prihodnjega zborovanja ga bo še po* drobno stiliziral s pristavkpm tov. Jurka.
Tov. Pleskovič nam kratko naznači se* danje stanje blagajne. Tov. Beg pa kratko oriše interno društveno gibanje.
Statistika. V okraju je 124 učnih moči. Število članstva 114. (Od zadnjega zborova* nja + 6). Navzočih 65.
Samoizobrazba. Tov. Šuligoj nam po* roča o stanju in delovanju krožkov. Pri dru* Štvu obstojata dva krožka: Trbovlj^sVode in Trbovlje. Prvi je imel sestanek 12. janu* arja. Prisotnih 21 od 24 članov. Obravnava: Spisje o delovni šoli. Splošno o liberalizmu. Drugi krožek se je sestal 25. januarja. Od 22 članov prisotnih 21. Obravnava: Splošno o delovni šoli. Spisje v delovni šoli.
Izvenšolsko delo. Ker je poslalo le osem šol statistiko izvenšolskega dela, se ni moglo aadostiti okrožnici poverjeništva štev. 459. Izrazi se želja, da se društveni sklepi v bo* doče točneje izpolnujejo. Referentom izyen* šolskega dela izvolimo tov. Jurčeca.
Šolska reforma. Tov. Jos. Ddlgan govori o temeljih delovne šole in njenem namenu. Za svoje temeljito in globoko . zamišljeno predavanje je žel vseobče priznanje. V ži* vahno debato so posegli največkrat tov. nad* zornik Potočnik, Vidmar in Kislinger.
Slučajnosti. Tov. Vidmar predlaga, da se nabavi za naš srez skioptikon, ki bi bil vsem šolam na razpolago. Tov. nadzornik pojasnjuje, da bo to možno s prihodnjim prora* čunskim letom.
Predlog tov. Kislingerja: Preveliko šte* vilo delegatov za glavno skupščino obreme» njuje društvene blagajne. Število teh je treba reducirati na minimum in po potrebi zdru* žiti v okrožja.
Tov. Beg: Poverjeništvo naj stori po* trdbne korake, da oblastva ne bodo silila šolskih upraviterljstev k razprodaji oziroma nabavi srečk, knjig, učil itd.
Važnejši predlogi naj se pošljejo pred* sednikuNali tajniku vsaj štiri dni pred zboro» vanjem, da se iste lahko pretresa pri pred* hodni odborovi seji.
Sklenemo, da zborujemo meseca marca v Zidanem mostu z glavno točko: Izvenšol* sko delo.
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU«
STVO je zborovalo dne 23. februarja ob 7. uri zvečer v risalnici šentjakobske šole. Ude* ležencev 58.
1.	Situacijsko poročilo: Predsednik je poročal o likvidaciji učit. organizacije »Edin* stvo«; natančneje poročilo o tem je prinesel že »Učit. Tovariš«.
2.	Samoizobrazba: Tovariš Pahor je pre» daval o sociologiji. Diskusija se bo vršila v Krožku, ko bo predavanje izšlo v posebni brošuri.
3.	Slučajnosti: K poročilu o zborovanju ljubljanskega učiteljskega društva z dne 19. januarja t. 1. dodajemo na zahtevo nekaterih članov ugotovitev, da se je pri debati o »Sa* mopomoči« razpravljalo tudi o možnosti za* varovanja za boleizen in so bili nekateri na* vzoči za to, da se reorganizira v tem smislu »Samopomoč«, drugi pa so zahtevali, da če se izvede bolniško zavarovanje, naj se to stori popolnoma ločeno od »Samopomoči«. Apelira se na centralni gospodarski odsek UJU. naj razpravlja o stvari in izdela svoje predloge.
+ OKRAJNO UČITELJSKO DRU* STVO ZA ORMOŠKI OKRAJ je zborovalo dne 11. februarja 1928 v Ormožu.
1.	Situacijsko poročilo:
Statistika: a) Število uičteljstva v okraju 65. b) Število članstva v okraju 57. c) Število udeležencev pri zborovanju 39, t. j. 60%.
2.	Samoizobrazba: V okraju so štirje krožki za samoizobrazbo. Trije izmed teh so imeli v zadnji dobi po en sestanek, dočim se še en krožek (Sv. Tomaž«Runeč) ni sestal, ker je bilo učiteljstvo ene šole vsled nalez* ljive 'bolezni kontumacirano. Poročila o se* stankih in udeležbi so se poslala poverjeni* štvu UJU Ljubljana in so bila objavljena v »Učit. Tov.«
Rereferent za samoizobrazbo tov. Veni* gerholz je podal obširno poročilo o delova* nju krožkov ter dal navodila, kako bi se to delo poživilo.
Razdelba šol na krožke se je v toliko izpremenila, da obsega 1. krožek šole: Or* mož, Hum in Svetinje; 2. krožek šole: Veli* ka Nedelja in Sv. Lenart; 3. krožek šole: Sv. Tomaž in Runeč; 4. krožek šole: Sv. Bol* fenk, Sv. Miklavž in Središče.
4.	Izvenšolsko delo: Za referenta za iz* venšolsko delo učiteljstva se izvoli tov. Ri= hard Papst. Odslej se bodo vršile pred vsa* kim zborovanjem pevske vaje pod njegovim vodstvom.
5.	Reforma šole: ? ?.
6.	Slučajnosti: O izpremembi pravil UJU jc obširno poročal tov. Rajšp; njegov celo* ten referat se pošlje poverjeništvu za more* bitno uporabo. — Isti tovariš je podal pre* gled članstva »Učiteljske Samopomoči« v na-> šem okraju. Njegovemu odločnemu pozivu, naj pristopijo še nevčlanjeni, se je odzvalo 15 tovarišev.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SO« ŠTANJSKI OKRAJ je zborovalo dne 16. fe* bruarja 1928 v Šoštanju.
Situacijsko poročalo. Tov. predsednik poroča o akciji za združitev UJU in Edin* stva ter izraža upanje, da se bo to kmalu zgodilo. Disciplinska sodišča so ukinjena. Na sestanku upraviteljev so se formulirali razni predlogi upravnega značaja.
Statistika: V okraju je 51. učit + 6 me* ščanskih šol. Članstva je 49 učit. + 3 mešč. šol. Udeležencev 47.

Izvenšolsko delovanje: Tov. Hribernik bo razposlal vsem šolam tabele, v katere bo« do unesle posamezne učne osebe svoje udej« stvovanje v izvenšolskem delovanju po raz« nih društvih in gospodarskih korporacijah.
Predavanje. Tov. Hribernik je predaval »Kako obravnavamo zgodovinski pouk v tu« kajšnjem okraju«. V lepem referatu je podal mnogo smernic po katerih naj bi se ravnali, da bo zgodovinski pouk res zanimiv. Preči« tal /nam je več zgodovinskih povestic tukajš« njega okraja. Za poučno predavanje se mu tov. predsednik iskreno zabvali.
Sklepi in predlogi:
a)	»Mladinska Matica«. Na predlog tov. Mlinšeka se sklene, da bodo naročnike zbi« rali razredniki. Poročevalec tov. Franjo Rejec.
b)	Društvo sklene, da ne bo več celo« kupno včlanjeno v Ped. did. krožku v Mari» boru, včlanijo naj se posamezniki.
c)	Pri pov. UJU naj se vpraša ali je pri« spevek za naraščaj tudi za mariborsko ob« last.
d)	Na predlog tov. Vrečka se je na« bralo za »Upokojence« v Mariboru 70 Din.
e)	Razpravljalo se je prav živahno o ob« ravnavanju šolskih zamud. Povdarjalo se je, da mora biti učitelj dober poznavalec raz« mer, v katerih živi otrok.
Slučajnosti. Tov. Vrečko poziva navzoče, naj bi vsak pri prihodnjem zborovanju, ki bo 19. aprila v Velenju, iznesel vse nejasne za« deve in vprašanja, bodisi upravne, organiza» torične, šoIsko«politične, metodične ali druge vsebine, da jih skupno obravnavamo.
+ POROČILO O ZBOROVANJU KO» NJIŠKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA
9. februarja 1928 v Konjicah.
Situacijsko poročilo. Tov. predsednik otvorii zborovanje in poda kratko poročilo o gibanju v zadnjem času.
Statistika. V okraju je učiteljev in učite« Ijic 62. Organiziranih 61. Navzočih pri zbo« rovanju 45. Navzoč tajnik pov. UJU tovariš Kobal.
Nadomestne volitve: Za podpredsednika tov. H. Schell, šolski upravitelj, Konjice, za tajnico tovarišica M. Wieserjeva, učiteljica, Konjice.
Samoizobrazba. Ker se tov. pov. A. Skulj vsled službene zadržanosti ni mogel udeležiti zborovanja, ga je nadomestoval tov. Kobal, ki je poročal o temah: 1. Krožki, ustanavlja« nje in njih pomen. 2. Delovna šola. Predpo« goj: Reforma učit. predizobrazbe. 3. Nadalje« valno šolstvo. 4. Izvenšolsko delovanje. 5. Mladinska Matica. 6. Obrambni sklad.
Debata. Tov. Schell, Pavlic, Kržič, tava« rišica T. Režabekova.
V	društvu se ustanove še ostali krožki po naravnih centrih.
+ SVETOLENARŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj občni zbor dne 11. februarja 1928 pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Statistika: ? ?.
iStuacijsko poročilo: Tovariš predsed« rrik poroča o stanju in delovanju društva ter govori o šolsko upravnem odseku, o ocenje« vanju učiteljskih stanovanj, o polaganju ob« računov krajevnih šolskih odborov, o pro« metnem davku ter o kolkovanju šolskih iz« kazov. Splošno se izahteva, da se odpravi kolkovanje šolskih izkazov.
Tovariš tajnik poda pregledno poročilo o celotnem delovanju.
Tovarišica Vodenik Vera poda blagaj« niško poročilo. Pregledovalca računov sta našla vse v redu.
Določi se članarina za leto 1928.
Samoizobrazba: O gibanju v samoizobra« ževalnih krožkih v našem okraju je poročal tovariš Golež.
Tovariš Velnar Jože apelira na učitelj« stvo, da se naj ustanavljajo kmetijsko«nada« Ijevalne šole ter knjižnice.
Reforma šole je tokrat odpadla, ker so se vršile volitve. Sestavil se je sledeči odbor: Predsednik Velnar Jože; podpredsednik Go« lež Fran; tajnica Zigart Avgusta; blagajni» čarka Vodenik Vera; odbornik Baža Anton; pregledovalca računov Schweiger Katinka in Stumpf Ludovik.
V	knjižničarski odsek so bili izvoljeni: 'Golež Fr., -Velnar Amalija in Zigart Avgusta.
Za poverjenika Slov. Šolske Matice za svetolenarški okraj je izvoljen štuhec Jakob.
Po končanih volitvah se tovariš predsed» nik zahvali tov. Štuhecu za vestno delovanje kot društveni tajnik.
Izvenšolsko delo: ? ?.
Slučajnosti. Za osirotele otroke rodbine Ceh se je nabralo ?.
Stavi se predlog, da bi se vršilo meseca maja skupno 'zborovanje vsega učiteiljstva iz sreza Maribor levi breg pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Prihodnje zborovanje bo meseca aprila pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Datum se še določi. S tem dnem je včlanjeno vse učitelj« stvo okraja v organizaciji.
Nove knjige.
—k Kosmos. Društvo prijateljev narave v Stuttgartu izdaja svetovno znano revijo Kosmos, ki je mnogim tovarišem že znana. Naročnikov ima več stotisoč in razširjena je po vsem svetu. Revijo urejujejo znani nemški znanstveniki in prinaša bogato vse« bino z mnogimi ilustracijami. Vsebina le« tošnje druge številke: Moderno pridobivanje zdravil. O pravih in nepravih fakirjih. Arr»
henijeve kosmične teorije. O naši hrani. Ki» tajski zmaj. Morska bohotnica. Carleton« pšenični lovec. Skopec. Cikada. O strupe» nem orožju. Razno in Kotiček za eksperi» mente. Revija izhaja mesečno. Poleg tega dobe naročniki na leto še štiri knjige. Letos: Ptice na potovanju. Zmaji. Pragozd in Pro» diranje v morske globine. Četrtletna naroč« nina znaša 180 nemške marke (pr. 25 Din). Revijo labi vsak učitelj, ker mu je kažipot za vse pojave v naravi, tehniki, kemiji, zdra» vilstvu itd. ter mu je velik pripomoček za samoizobrazbo. Ce se ne morejo naročiti posamezniki (sicer pa je zelo nizka naroč« nina), naj se na Kosmos naroče šole in okraj« ne knjižnice.
—k Dr. Ferdo Kern: Prva pomoč pone» srečenim živalim in nekatera druga navodila lastnikom domačih živali. 1928. Založila Ti» sikovna zadruga v Ljubljani. 128 strani s 93 slikami. Cena 34 Din, s poštnino 36"50 Din. Pisec pravi, da je napisal to knjigo, ker se je prepričal, da je naše ljudstvo o najnavad« nejših vprašanjih prve pomoči pri živali vse» skozi nepoučeno, da so ljudje v takih prime« rih brez vsakih pripomočkov in da se v skrbi za živino lotevajo popolnoma brezmiselnih
SREČKO POTNIK IN DRUG
parna destilacija, izdelovanje sadnih marmelad ter sadnih sokov i,
ii/U/U/U/U/U/WWU/U/U/U/U/U/Ui
LJUBLJANA, METELKOVA ULICA
JCA ŠT. 13 T
Ugodnost!	
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše . . .	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
	ANTON HUjijaia
	Mestni trg 26 -»c Stritarjeva nllca 3
31
31
31
ai ä 31 31 31
31
%
3 3i
31 3
Manufakturo NA OBROKE
nudi cenj. učitelj-stvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame
M.BflH ■ati. PREVDRSEK
UMI* tulim »sta 7
e e
e g
ee
e g
£
e g
e e £
£ ee
e

SLAVO KO
UUBLIANA ELEKTRO.
¥
Orožje

Brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj.
F. K. Kaiser, puškar
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6.
M
Izborna štajerska i in dolenjska vina dobite le j 'VI «» S
Priporočamo tvrdke. Ki inserirajo v našem DlasilD!
A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg lla
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno!	in papir.	Na debelo!
ENGELBERT FRANCHETTI
Friseur za dame in gospode v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
Elegantno urejena brivnica in posebni oddelek za dam-sko friziranje, barvanje in izvrševanje lasnih izdelkov.
JOS. SNOJ
manufaktarna i modna trgovina Ljubljana, PrcSarnova ul.3
Priporoča svoje najnovejie blago za spomlad. Zelo solidna postrežba. Prodaja tudi na obroke.
j Pletilne stroje j
S vseh vrst na ročni in pletilni S i pogon in strokovni pouk nudi S
Fran Kos
■ Ljubljana, Židovska ulica št. 5. 5
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoma lepe zračne sobe.
in celo škodljivih sredstev. Bogata vsebina 128 strani obsegajoče knjige, ki je oprem» ljena z 96 zelo poučnimi slikami, pojasnjuje v kratkih odstavkih sestavo živalskega ži» vota, našteva katera zdravila so potrebna za prvo pomoč in kako se jih uporablja in živali daje. Nadalje popisuje kako se ravna z raz» nimi ranami ter tkiaj je storiti v raznih slučajih nagle obolelosti. Knjiga se naroča pri Ti« skovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54, ali pa pri Podružnici v Mariboru, Alek» sadrova cesta št. 13.
—-k Dušan Ružič: Dečji s ve i Tako na» zivlje avtor svojo pomožno učno knjigo za 1. in 2. razred utrakvističnih osnovnih šol pri učenju sibo«hrvatskega jezika in obdelavi gradiva začetnega stvarnega pouka. — Knji» žica podaja predmete in sploh življenje iz otrokove okolice v slikah, in sicer preprosto in enostavno. Vsak predmet je naslikan zase v čim primitivnejši oibliki. Ko se otrok se« znani s prvimi pojmi na podlagi čitanja slik, mu na prihodnjih straneh knjižica nudi prve številčne pojme: slike prikazujejo po en, dva ali več enakih predmetov ali stvari; v tem spominja na zadnjo izdajo Lavtarjeve računice. Knjiga je popolnoma brez teksta, zato bi bila uporabna tudi v šolah, kjer ni učni jezik srbo»hrvaš<3ina, primerna je pa tudi za otroški vrtec in sploh za otroke v predšolski dobi. Založba: knjižara brača Mi« šeč, Novi Sad.
—k Viktor Steska: Sprehod po Ljubljani. Kažipot našim šolarjem izletnikom. V Ljub« ljani 1928. Založila uprava »Vrtca« v Ljub« ljani. Cena posameznim izvodom 3 Din.
—k Frana Maslja«Podlimbarskega zbra« nih spisov II. zvezek. Uredil dr. Janko Šle« binger. V Ljubljani 1928. Strani 368. Izdala in založila Tiskovna zadruga. Cena broš. 70 Din, v platno vez. 84 Din, polfranc. 90 Din.
—	Tiskovna zadruga je izdala II. zvezek zbranih spisov Maslja^iPodlimbarskega, /ki oibsega »Potresno povest«, »Moravske slike«, »Vojvoda Pero in perica« in razne »Črtice«. S tem je Maselj doživel skrbno izdanje svo* jih del izza let 1903,—1907. Urejevalec dr. Slebinger je napisal jedrnat uvod, ki vsebuje vse, kar je bistvenega za poznanje pisatelja.
—k Mladi kemik. Spisal prof. Maks Pre» zelj. Založila Jugoslovenska knjigarna v Ljiibljani 1928. Znanstvena knjižnica 8 zve« zek. Cena v platno vezani knjigi 42 Din. Str. 132. — Knjiga je opremljena s 43 sli« kami. Vsebina prvega dela je kratek uvod v anorganski del kemije s številnimi poskusi, a drugi del vsebuje navodila za analizo eno« stavnejših anorganskih spojin.
—k Dušan Rajičič: Posebna didaktika ili nauka o predavanju pojedinih nastavnih predmeta u osnovnoj školi — Sveska druga
—	Nastava maternjeg jezika sa nastavom početnog čitanja i pisanja. — Beograd 1928. Štamparija »Sv. Sava«, Brankova 16. — Cena 25 Din.
—k Učiteljska iskra. Izšla je 5.—6. ste« vilka s prav zanimivo vsebino. Kot uvodnik je članek: »Učitelji in reakcija«. Zelo infor» mativen je članek »Ogledne šole v Rusiji«. Med drugim prinaša tudi prevod Hreščako« vega referata Organizacija učiteljske samo« izobrazbe« in pa pisma iz Slovenije. Iz tega vidimo, kako z zanimanjem spremljajo uči« telji iz Srbije delo slovenskega učitelja, ki si ga postavljajo za vzor.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki sluZijo v posredovalne in soelalne ■•■•ne občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanjši aaesek Din 5'—.
ZA PLAŠČE, KOSTUME, OBLEKE
veliko izbiro ter najceneje nudi manuf. trgovina L Trpin, Maribor, Glavni trg 17.
-tO Družba sv. Cirila In Metoda je edina družba, Ifi podpira šolstvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste storili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore!
Šolske zvezke, pisanke, spisovnice, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja iih v korist Učiteljskega doma v Mariboru In Užltelj. konvikta v LJubljani.
Polet]© se budi' Velikžl IlOČ se bliŽB' Dospela je velika množina prvovrstnega blaga za spomladanske plašče, za ženske, moške in otroške

,mm£mmmmwmmmmmmmmmwf»
obleke, vse v najnovejših modnih barvah in krasnih vzorcih. — Prodaja se po zelo nizkih cenah
na obroke.
Oblačilnica „ILIRIJA", Ljubljana, Mestni trg štev. 17, L nadstropje.«Telefon štev. 2825.
Mestni trg štev- 10
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d.
Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke.
Točna postrežba ter solidne cene!
Enrilo
Splošno priljubljen
Kavni nadomestek,
okusen i cenen.
Dobiva se v vsefi
dobro asortiranlO koJonJJalni/f trgovina^
Za izvršitev modernih portretov ter vsakovrstnih fotografičnih slik, kakor: skupine, povečave, inter-jerjev i. t. d. se priporoča FOTOGRAFIČNI ATELJE
»
VIKTOR
«
Ljubljana, Knafljeva ul. 4
nasproti Narodne tiskarne

Priporoča se
RESTAVRACIJA
HOTEL LLOYD
LJUBLJANA
Dobra domača hrana. Dobra postrežba, staj. in dolenjska vina. — Sprejema abonente.
Za obilen obisk se priporoča BUČAR FR. restavrater.
Vaša obleka bode izgledala
zopet kakor nova, ako jo pustite kemično čistiti v
i tovarni JOS.REICH
Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Ljubljana.
I	Podružnica: Šelenburgova ulica 3.
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah.
(SI--
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
^/u/u/u/u/u/u/u/u/wu/y/u/uAini/u/y/u/u/u/u/u/wu/u/wuAt/vi/^
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA
MESTNI TRG št. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282.
3
3
3 3
3 3 3 S 3 3 3 3 3
Knjigarna, trgovina umetnine in muzikalij
Goričar & Leskovšek, Celje
priporoča svojo bogato zalogo slovenskih, hrvaških in srbskih knjig, kakor za preskrbitev vseh kjerkoli izišlih
knjig slovenske književnosti. Bogato izbiro vedno najnovejših modnih journalov in
znanstvenih revij. Sprejemajo se naročila za vse tu- in inozemske leposlovne, strokovne, znanstvene revije in modne journale. Priporoča svojo bogato izbiro muzikalij kot klasične, moderne in za pouk vseh instrumentov.
E
£ £
£ E
e
E
£ £

MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MiKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela ŠtrnkelJ.
Naročajte vsa tiskarska dela ¡g za društva, šole, urade itd. itd. H v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
(S®
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani. s; Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani. % Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani. £ Tiska «Učiteljska tiskarna* v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.