PoStnfna plafana v gotovmt Leto XIX., St. 26. Miti. i^.jui'1 )miu* tvtuuijevb Ulica 5 - tetefoc H 4122 i 123, 3U4 4UO nseraUu xiaeieu L.]UDI)ana Selen« Durgova oi « - Iel 8392. i4»2. 1 eifTod St 4455 Podružnica Maribor: Graja« trg Poiiružnira Celje Kocenovs ul JI 2 I elefoo St 190 Ra^mni pn poflt eek zavodih: Ljub* I Jano §t 11 84 V Praga ftislo 78 180 W i»r 4t lOft /41 LJubljana, torek 1» februarja 1938 Cena t Dir Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša meseCno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. telefon 8122 3123. 3124 3125 3U6 Maribor Grajski trg St 7. telefon St 2440, Celje, Strossmayerjev8 ulica štev t, telefon št 65 Rokopisi se oe vračajo Dr. Milan Hodža Češkoslovaški narod proslavlja danes šestdesetletnico enega svojih najodlič-nejših sinov, predsednika svoje vlade dr Milana Hodže. To ime ima svoj poln glas v vsej evropski javnosti in še posebej je ozko spojeno z borbami našega naroda pod tujim jarmom V ožji do-moviru Češkoslovaški pa predstavlja Slovak Milan Hodža s svojimi vrlinami, s svojo velikopoteznostjo in s svojo državniško sr-osobr ostjo srečno vteiešenje globokega pomena in češkoslovaškega narodnega in državnega edinstva. Hodževo življenje ie izpolnjeno s pol-stoletno borbo za svobodo in pravico Prav nič ni pretiravanja v tej besedi, kajti dr Hodža je že kot dvanajstleten deček oduševljeno dopisoval slovaškim Lstom Bilanca njegove borbe je naslednja: dvakrat je bil izključen iz gimnazije, dvakrat je moral menjati univerzo, irnel je 48 političnih procesov in bil trikrat obsojen na ječo, z dvanajstimi lati je bil novinarski dopisnik, s 16 ' .ti urednik dijaškega mesečnika, z devetnajstimi pa glavm urednik in izdajatelj borbenega tednika »Slovenskega Tvždenika« ki je v tedanje apatično stanje slovaškega naroda na Madžarskem prinesel svežo ^apo odločnega odpora proti zatiralcem Kot devetnajst leten akademik je ustanovil društvo manjšinskih narodnosti na budimpeštanski univerzi s svojim 27 letom pa k~ poslanec klub nemadžar-skih poslancev v ogrskem državnem zbora. Svoj prvi poslanci mandat si je dr Hodža izvojeval na našem narodnem ozemlju, v vojvodinskem Kulpinu. kjer so mu svoje zaupanje složno poklonili Srbi in Slovaki V svoiih novinarskih letih, ko je budil slovaško namdno zavest in preganjal tem^ narodne apa-tije. je pokaral občudovanja vredno osebno hrabrost in izredno dalekovid-nost. V svojih jedkih političnih člankih se je brezobzirno lotil tudi samega apostolskega Francf. Jožefa 7ato je moral v ječo. ki mu pa ni zlomila poguma L 1913 je zap.sal poln jeze in ogorčenja: »Mi Slovaki si jomo z delom priborili ivobodo. monarhu pa ni več daleč trenutek ko bo moral doI( žiti račune — in njegova vest ni čista!« Dr Milan Hodža je mnogo pripomogel. da je v prvem desetletju tega stoletja tudi Evropa dobila vpogled v račune madžarske oligarhije in znamenita knjiga Setona Watsona. ki ie strahovito posvetila v temo bednega slovaškega suženistva je izšla ob sodelova-nu slovaških rodoljubov s Hodžo na čelu Spretno je v teh letih dr Hodža izrabil tudi nasprotstva med takratnim prestolonaslednikom Francem Ferdinandom in madžarskimi oblastniki in se radi svoiega naroda iz^oc+nvil celo očitku da do1^ dunajsko politiko Toda ko se je 1 1912 po srbskih zmagah v balkans'.: vojni raznredia diskusija o n lalinji akr;'i za ^>svobod:+ev S^va-kov je dr Hodža brez ovinkov odgovoril- »Ako se narod odloči za odkrit boj pojdem vani kadarkoli in proti komurkoli Toda ako boj potem boj. ne oa prazno he?ed:čenie' Delajmo politiko po balkanskem vzorcu' Ako na Dunaiu ne razumeio naše krotke slo-vaščme govorimo z njimi po srbsko! Jaz sem za to Le polovičarstva ne'« V teh be~ed ^ je ves Hodža tak ie bil vedno in ta krasni pogum si je ohranil do -lanašnjih dni. Dr Milan nnli^ig sticp rod- bine e,'arp'~1ickih žurmkov v Turčan-skem Sv Martinu, v katerih hiši so se vedno s;,-o snoštovale narodne tradicije Zaradi avronon-iie. ki io je evan-geliska cerkev uživala pod Madžari so postala evangelija žurnišča ognjišča žive narodne misli V takem okolju ie zraste! dr Milan Hodža in s-nreiel tudi ver ko tradicrio svoiih prodnikov s+ro-go evan<" "~ko puritanstvo, estetsko pojmovanje verskega živli°nia brez predsodkov glpdp zunanie oblike Zato se je Hodža vedrio 7^0 sporazu- me tiiHi c svormi katoli*Vimi rojaki Dr Hodža je odličen pravnik in filozof, novinar velikega formata, izredno sposoben govornik, okreten politik in državnik ':roVpo-a Potorr -->ate- rinščine in češčine obvlada dovršeno še naš, madžarski in nemški jezik, a tudi rumunskega francoskega in angleškega. Po poklicu je danes fesor sodobne slovanske zgodovine na bratislavski univerzi. S \-bodo in bodočnost svojega naroda je smatral dr. Hodža za zajamčeni v uresničenju ideje češkoslovaškega državnega in nar"r,T1poa čustva. »S Čehi bodimo eno«, je bila od ripVdai njegova parola. V zedinjeni domovini je mnogo pripomogel da ie slovaški narod nrišel do svoje polne vel"ve v državni politiki in doprinesel je svoj zgodovinski delež k notranjemu zedmienju Sam ie živ primer tega edinstva saj ga enako smatrajo za svojega Čehi in Slovaki ter mu zlasti v njegovem sedanjem odgovornem poslanstvu izkazujejo nedelje-no zaupanje. Od početka češkoslovaške samostoj- »sti stoji dr Hodža v prvi vr«-*1 dr-ln narodne politike svoje domovine. Strankarsko pripada veliki ag- ZAHTEVA KITAJSKE PO SANKCIJAH PROTI JAPONSKI ODKLONJENA Moralna podpora in materialna pomoč Kitajski — Male države za revizijo čl. 16 pakta Društva narodov Ženeva. 31. ian brw Nocoj ob 19 se je sestal svet Društva narodo\ k tajni seji. na kateri je razpravljal o japonsko-kitaiskem sporu Kakor znano, ie kitajska vlada zah tevala, nai se proti Japonski, ki je na brutalen način krmila nedotakljivost kitajskih mej in z oboroženo silo napadla kitajsko ozemlje proglase v smislu določb pakta Društva narodov gospodarske in finančne, po potrebi pa tudi vojaške sankcije O tej zahtevi so se vodila vse zadnje dni zakulisna pogaiama pr katerih sta si zlasti Francija in Anglija prizadevali pridobiti Kitaj sko. da bi opustila svojo zahtevo po proglasitvi sankci; ki so se že v jtali iansko-abe sirskem srioru pokazale spričo nesloge čla nic Dru*tva narodov za neučinkovite >n v intovem nogledu celo za škodUive Predlagana ie bila resnlucna ki sicer odločno obsoja ooeetie Tanonske k' oa s-amo nriporo-ča državam članicam DN. naj po svojem oreudarku pomagajo Kitajski v meni unravioeni obrambi Kita ski delegat na to ni pristal. V Ženevi je Litvinov načel tudi vprašanje. da bi se na obnovi čl 16 pakta Društva narodov za članic» te mednarodne organizacije orej>ovpdalP tudi vse kreditne opera eije v korist Japoncem o tei zahtpvi pa ni bil dosežen nikak sporazum V ostalem i? Welington Koo. glavni kitajski delegat pri Društvu narodov na ^eji ožjega odbora, v katerHm so Kden Pelbos. Litvinov in on sam iziavjl. da :e za Kitajsko najvažnejše da si zagotovi nadal:nji n^okrmeni dovoz vojnih potrebščin O ii to uspe bo lahko Kitajka vzdržala še več let v ►torbi proti Japoncem ki t odo morali naza inie kloni ti- ker 'ih bo k temu prisilil fmančni polom Po inforu acijah auenciie >United Presp« je bil me I drža\-n;ki k' «0 bili te dni zl ra ni v Ženevi, do^^žen -sporazum o podpori K;tajski na ta način da hi se proa'asila v v-eh državah, ki so član ce Društva naro -iov prppoved izvoza bencina in petroleja na lanonuko ^e izdaio »ako nr-tiovp i tudi 7.e-iinie:i» države ta rojena princesa 4 ktr. Otrok ima modre oči in svetle laske. V krstno knjigi bod > otroka vrisali jutri, krstili ga pa bodo čez pet tednov. Kralj oso o političnih Humumji Problem Židov najvažnejša zadeva notranje politike Rumunska zunanja politika ostane nespremenjena Bukarešta, 31 jan br Kralj Karol je sprejel direktorja ameriške poročevalske agencije Associated Press tei mu dal daljšo izjavo o političnih doeodk;h v Rumu-niji V svoji izjavi naglasa kralj Karol. da je židovski problem v Rumuniji najbolj pereč ni pa še končne odločitve, kako se bo rešil Na vsak način se bo Rumunija pri reševanju ^idnvskega problema izognila v«akprnu nasiliu Kar se tiče zunanje politike je kralj Karol izrecno nag'a?il da hoče Romunija v cpora7iimu 'n ob codHovanui s evoiimi starimi prijatelji in zavezniki Francijo. AnpJiio Rp!iran=ko in Malo antanto tia- rami stranki ki jo je -orrei vodil \n-ton ^vehla Svehlovi veliki koncepti so našli v Ho^ži vredi V jeseni 1935 jt prevzel predsedstvo češkoslovaške vlade v krit;čnern času ko se je pripravljala soremp^Tv, v vrhovnem vodstvu države Obdolžil se je tej dolžnosti 7 T^n^roc+io in obzirnostjo moža. v katerem se druži globoki patriotizem s prefmieno diplomatsko okretnostjo Novi poglavar države dr. Beneš ga je potrdil v niegovi vodilni funkciji in češkoslovaški narod in z njim tudi vsi nipgovi priiatelji vidijo v intimnem sodelovaniu +eh dvph rie samo garancijo zdravega nanrodka Češkoslovaške republike, temveč tudi ši-rokogrudno stalnost mirovne in zavezniške politike te države. Dr. Milan HoHža ie državnik svojstvene mednarodne Vonrer>piie in niegovi poglpdi na urp^itpv srpdnieevrop-skega problema pridobivajo vedno boli na realni vpliavi Razume se da ga ve-žpio z našim narodom nr><-<=>bno +pdbora osemindvajsetih, ki sp ip bavil 7 vorp5aniprr> rpforme pakta o Društvu narodov, je otvoril belgijski delegat. prof. Bourguin. Švedski delegat Unden je izjavil, da morejo imeti sankcije v sedanjem času le fakultativen značaj. Švicarski delegat legacijski svetnik Gor-ge je poudaril, da je čl. 16 pakta glavno vprašanje reforme Pomisleki, ki jih ima Švica glede sankcij, niso od včeraj. Kljub temu je ostala zvesta načelom sankcij ter je prevzela gotove obveznosti, ki jih je hotela tudi izvesti, danes pa je položaj popolnoma izpremenjen Z izstopom dveh sosednih držav iz Društva narodov je nevtralnost Švice izpostavljena največjim nevarnostim Zato se je švicarska vlada odločila podpreti pobudo Švedske glede fakultativnega značaja čl 16 Ako se čl. 16 prizna fakultativni značaj, bi se povečali učinkovitost in konsolidacija Društva narodov Oni, ki iskreno delaio za ojačenje organizacije miru, naj zaradi tega ne izgubijo poguma. Nizozemski delegat Ruteers je obrazložil stališče svoje države glede sankcij. Dejstvo je. da je uporaba gospodarskih in finančnih sankcij v praksi odvisna od mnogih činiteljev. Male države ne morejo dopuščati. da bi bila uporaba sankcij odvisna od velikih držav Nizozemska vlada se nikakor noče vrniti k sistemu posplošene nevtralnosti. Priznava se h kolektivni varnosti, vendar pa želi. da se uooštovaio realnosti mednarodnega življenja Treba je ugotoviti, da je spr.kcijski sistem, ki ja zasidran v čl. 16. mrtev. Tisoč žrtev v Barceloni Francova letala so vrgla na mesto 40 bomb in povzročila strašno razdejanje Barcelona, 31. jan. br. Včeraj so Francova letala zopet dvakrat napadla Barcelono. General Franco je popo n< ma Ignoriraj predlog valencijske vlade, naj bi se opustilo bombardirani nezaščitenih mest, ki zahteva toliko nedolžnih žrtev med civilnim prebivalstvom. V kratkem presledku se je vferaj popoldne pojavilo nad Barcelono po 6 velikih bombnikov, k« so bombardirali zlasti sredlfife mesta, kjer so str-nieni bloki hiS. Vrženih Je bilo okoli 40 velikih bomb. Razde i»n le je bilo strahovito. Celi okrail so lzpre**»enjenl v razvaline. Bombardiranje je zahtevalo " ^ P>siet so »zkopa'l Izpod rnsev*n o^rog tisoč mrtvih In na stotine ranjenih. Razkopava n 'p razvalin oo tratilo Se več dni In ho StPvHo žrtev e«tnvo Se n^ra^Io. Brvln'e«» In zs»«'lnl lnz*»re*1 «o nrena^olnleni z ran'enel. F*pčI križ ie poslal podrobno poročilo Društvu narodov Nova Francova vlada Salam nca. 31. jan. br General Franco ie kot diktator nacionalne Španije imenoval svojo prvo vlado, ki bo zamenjala dosedanji tehnični državni odbor, ki je z istim ukazom razpuščen. Odlok o sestavi vlade n igJaša. da je bila dosedanja državno-uprav-organizacija pod imenom tehnični državni odbor samo prehodnega značaja Napočil je trenutek, ko mora dobiti država zopet normalno upravo, ki ji je zagotovljena s sestavo nove vlad" ^a ne prejudicira končni odločitvi o obliki vladavine ▼ nacionalni Španiji Nova vlada je sestavljena ▼ duhu nacionalnega pokreta. ki je izzval te dalekosežne izpremembe. Nova vlada je sestavljena takole: Predsednik general Franco zunanji minister general Jordano, prosvetni San Rodri-guez, pravosodni grof Rodez, notranji Mar-tinez Anido, vojni general Orga. mornariški admiral Seruela, letalski Cindelan, minister za trgovino in industrijo Suanzes. minister za javna dela Pena. kmetijski minister Gomez Pu, minister brez poitfelja Ray-mondo Fernandez Questa. Nekateri izmed ministrov prve nacionalistične španske vlade so znani že izza diktature generala Pnma de Rivere. General Jordano, ki je postal sedaj zun inji minister, je bil vrhovni komis-ar v Maroku. Prosvetni minister San Rodriguez je bi! svoječasno predsednik španskega parlamenta, notranji .mnister Martinez Anido pa je bil na istem mestu že pod generalom Primo Uj Magyarsdg« je danes objavil Mussollnijevo izjavo, da je vedno bil ln bo tudi ostal prijatelj Madžarske ter da bo madžarska prizadevanja vedno podpiral 2e davno se je bavi! z mislijo, da M posetll Budimpešto, kar bo vsekakor storil a tedaj, ko tega nihče St bQ Brt&koviL »JUTRO« St 26. 2 Torek, L IL 1833. 383CSSE2> S kitajskih bojišč Srditi boji med kitajskimi četniki in japonskim vojaštvom SanghaJ, 31. Jan. o. Na ozemlju med šanghajem in Nankingom so se razvnele strašne borbe med kitajskimi četniki in posameznimi oddelki japonskega vojaštva. Japonci sami priznavajo ,da je postal položaj na tem področju zelo težaven in da se morajo ob vsakem koraku boriti za primerne zveze med posameznimi glavnimi središči zlasti med šanghajem in Nan-kingom. kakor tudi za objekte, ki so zanje večjega ali manjšega vojaškega pomena. Po vesteh, ki so jih objavili današnji listi. bo Japonci v neposredni bližini šang-haja obkolili skupino četnikov, ki so se borili z obupnim pogumom. Japonskim oddelkom, ki so bili v veliki premoči, je končno uspelo četnike premagati. Okrog 1.500 Japoncev je bilo ubitih, četnike pa so. kolikor jih ni padlo v borbi, do zadnjega poklali. Šanghaj 31 jan AA. V Sanghaju nastopajo zefo živahno razne teroristične organizacije, ki skušajo ovirati upravne oblasti, ki so jih na zasedenem Kitajskem uvedli Japonci. Teroristične organizacije groze s smrtjo vsem. ki bi hoteli sodelovati z Japonci. Mnoge ugledne kitajske osebnosti v Šanghaju so prejele grozilna pisma. Teroristične organizacije imajo tudi lastno tovarno peklenskih strojev Boji za lunghajsko železnico feanghaj, 31. Jan. d. Bo# za posest lung-hajske železnice zavzemajo po vesteh iz Hankova zaradi zboljšanja vremena čtm dalje večji obseg. Severno in južno od Su-čova so Kitajci izvoievali uspehe ter po po večini zopet osvojili Cinang. V Ming-vanu južno od Sučova je kitajska divizija obkolila več tisoč Japoncev. Cangkajšek se je včeraj vrnil z inšpekcije na fronti pri Lunghaju v Hankov. kjer je na konferenci podrejenih oficirjev izrazil svoj optimizem glede vojaškega položaja. čestitka prezidenta dr. Beiteša dr. Hodži Praga, 31. jan. br. Prezident dr. Be>neš |p noslal min. predsedniku dr. Milanu Hodži, ki slavi jutri svoi 60 roistni dan. pismo, v katprem mu iskreno čestita ter pravi med drugim: 60 let je ra javnega delavca starost, ko napravi bilanc o svojega dela. Jutri pride tudi za vas la trenutek. Vsa češkoslovaška javnost se pridružuje čestitkam, ki iib prejemate tp dni ter se vam zahvaliuie v globokem spoštovanju vašega življpniskega dela. pred vojno, med nio in po vojni Vaše med prvimi javnimi delavci za zpdmieno češkoslovaško in njpn politimi položaj. Za vas kot S'ovaka in za vse nas je še prav pospbno zadoščenje, da slavitp svoio 60-!etnico po 20 letih uspešnega političnega dpla v republiki kot mini sirski nrpdspdnik zediniene češkoslovaške republike. To pomeni več kakor vse drugo. Tn je za nas politični rredo in zgodovinski s;mhol. Želeč vam čim največ usppha pri vašpm bodočem delu. se vam naiiskrenpje zahvaljujem za vaša dosedanje tako plodo-nosno sodelovanje Priznanje inozemstva Ob življenjskem jubileju ee je najbolje pokazalo, kolike simpatije in spoštovanje uživa min. predsednik dr. Hodža tudi izven mej svoje domovine. Ves svetovni tisk se te dni v dolgih in toplo pisanih člankih spominja njegove 60-letnice in poudarja njegove zasluge ne samo za svojo češkoslovaško domovino, temveč tudi za splošno evropsko stvar Posebno francoski listi slave zasluge in modro vodstvo državne politike pod vlado dr Hodže in njegovo pripadnost idejam miru in demokracije. Avstriiski tisk piše zelo laskavo o delu dr. Hodže za zbolišanje po1oža;a v srednji Evropi in znova podčrtava važnost njegovih predlogov v gospodarski organizaciji Poduravja. ki naj dovede tudi do oolitičneea zbližanja med podunav-skimi državami. Listi držav M?.le antante se ob življenjskem jubileju češkoslovaškega min. predsednika spominjajo njegovega plodnega deta na polju gospodarskega sodelovanja zavezniških držav. Ne samo na Češkoslovaškem, marveč tudi v mnogih občinah v Jugoslaviji ra bil dr Hodža v znak priznanja za zasluge izvoljen za častnega občana. Proslava petletnice Hitlerjevega režima Berlin, 31 jan. d Za peto obletnico Hitlerjevega režima so bile včeraj po vsej Nemčiji velike proslave Največje so bile manifestacije v Berlinu, kjer so dosegle višek pri dopoldanski proslavi mladinske organizacije na kateri je govoril minister za propagando dr Gobbels. čegar govor so prenašale vse nemške brezžične postaje Dopoldne je bila tudi tradicionalna parada Hitlerjeve telesne straže, ki ji je prisostvoval sam državni kancelar. Hitler je nato sprejel v svoji pisarni odlikovance. ki so bili na podlagi odloka od 30 januarja lanskega leta odlikovani z nemško nagrado za umetnost in znanost. Obenem z nagradami je izročil zlate kolajne vdovi prof Troosta za njenega pokojnega soproga, Alfredu Rosenbergu, dr Filchnerju, prof. dr Avgustu Bieru, in prof dr Ferdinandu Sauerbruchu. Zvečer je bila pred kancelarjevo palačo, ki je bila razsvetljena z žarometi, velika ba klada, pri kateri je nastopilo 25 Q(10 ljudi Hitler je bil na balkonu v družbi ministrov Hessa, Goringa, Gobbelsa, Fricka in drugih narodnosocialistiČnih voditeljev Sprevod je korakal mimo palače nad eno uro S tem je bila proslava petletnice Hitlerjevega režima zaključena. Ugodena pritožba mačkovskih poslancev Zagreb. 81. jan. o. Ivo so sestavljali imenik. volilcev za senatorsike volitve, je nastalo vprašan ie ali imajo volilno pravico tudi poslanci bivše HSS. ki imajo sicer potrebna pooblastila od glavnega volilnega odbora. a v naiodr.i skupščini njihovi mandati niso bili verificirani in poslanci tudi niso položili predpisane prisege. Pristojne oblasti teh poslancev v savski in primorski banovini res niso vpisale v volilne imenike. Zaradi tega so se tako dalmatinski posian ci dr. Trumbič in tovariši, kakor tudi hrvatski maekovski poslanci pritožili na okrožni sodišči v Splitu, in v Zagrebu. Obe sodišči sta njihove pritožbe zavrnili z utemeljit- vijo, da njihovimandati od Narodne skupščine niso bili verificirani. V Splitu se je nato dr. Rudolf Pederin kot zastopnik dalmatinskih mačkovskih poslancev pritožil na tamošnje apelacijsko sodišče. Danes je prejel odločbo, ki razveljavlja sklep okrožnega sodišča in odreja- da se morajo vsi poslanci HSS v primorski banovini ne glede na to. ali so bili v narodni skupščini njihovi mandati verificirani ali ne. vpisati v seznam senatorskih volilcev. Glede na tc odločbo apelaci jskega sodišča je pričakovati, da se bodo tudi narodni poslanci v savski banovini pritožili na apela cijsko sodišče v Zagrebu. Napredovanje profesorjev Beograd. 31. jan AA. Napredovali so v •1 pol. skupino 1. gtopnje no nepopolni mešani realni gimnaziji v Mariboru direktor Iyan Prijatelj, na I. realni v Ljubljani Juš Kozak. na realni v Celju Srečko Brodar. r a I. realni v Ljubljani A. Lapajne na II realni v Ljubljani Silvo Kranjec in Franjo Koblar na II. realni v Ljubljani Anton So. vre na učiteljišču v Ljubljani dr. Rudolf Kropivnlk; v 4. Pol. skupino 2. stopnje na ženski realni v Osi.jeku dr. Miroslav Polak. na realni v Osijeku Josip Menoig.er na I realni v LjuMiani Franjio Grafenauer na klasični Srrnnaziji v Ljubljani dr. Ernest Turk. na I. realni v Ljubljani Rud df Sodnik, na realni v Minski Soboti direktor Ivo Zob-c: v 5. pol. skupino na realni v Sisku dr. Josip Rozman, na II realni v Ljubljani dr. Roman Šavnik, na klasični gimnaziji v Ljubljani Branka Golubovič, na realni v Varaždinu .Jrsip Kaštelan. na ženski realni n?.. ^ušaku Rehničar. na rpaln; gimnaziji y Celju Ivan Mlnar. na klasični gimn. v Ljubljani dT. Ivan Vrečar in dr. M:lan Grošelj. na n. realni v Ljubljani Maks Sta-novnik. na realni v Celju Fr. Rojšek. na III. realni v Ljubljani Rafael Bačar. na učiteljišču v Čakovcu Miroslav Iskra, na uči-teljišču v Mariboru Danica Glinšek in Bogomir Tenlv. na realni v Mariboru Peter Cestnik, no I. realni v Ljubljani Josip Čop; v 6. pologajno skup;no na reahr gimnaziji v Ljubljani Alojzij Sivec in PeteT Za-vrtanik. na realni v Kranju Bori* Rupnik na 171. realni v Ljubljani Ivan Mlinar, na I. realni v LJubljani Silvester Br-skvar. na učiteljišču v Ljubljani Ivan Čeleznov in Stanko Gogala na realni v V?roviNibol« tabletami, ki so ae obnesle tudi pri Ištjasu tn fiphtu. »Nibol« tablete se uporabljajo tudi kot dobro sredstvo proti trganjn odo v proti zobo- in glavobolu pri h r i p i pri boleznih prehlajenja „NlBOL M 1 ste ki. z 20 tablet Din 20.— 1 stekl z 40 tablet Din 34.— 1 tuba »Nibol« masti Din 20.— Nibol dobite v vseh lekarnah. APOTEKA MR.BAHOVEC, Ljubl jana S. K. 1761434. Zanimive izjave Djure Jankoviča V nedeljo je govoril na konferenci JRZ v Beogradu bivši minister Diura Jankovid. eden glavnih voditeljev JRZ V svojem govoru je zavračal govorice, kakor da stremi JRZ za uvedbo fašizma ali nekakega za naše prilike prikrojenega narodnega socializma. Poudaril je. da »v naši državi ne potrebujemo tujih rastlin, ker hočemo gojiti bilko našega podnebja■ demokracijo. Mi hočemo demokratski režim, pn katerem odloča sam narod o svoji bodočnosti in u*o-di Hočemo pa preko demokracijo, kakor jo imajo Angleži. Z drugimi besedami, kdor dobi večino, ta naj vlada Manjšina se mu mora pokoriti in mu pri delu pomagati. Pri nas je žal navada, da večina dela dočim manjšina samo ruši. To ni demokracija, nego anarhija.« Nato je razpravljal g. Jankovič o zagrebškem sporazumti in s ponosom poudaril, da ga je JRZ preko noči likvidirala. Imel pa je to dobro stran, da se je narod prepričal, kako nesposobne so vse skupine, ki tvorijo tako zvano beograjsko združeno opozicijo. Dalje je dejal: »Nekateri gledajo Jugosla- vijo samo z vidika Drine, Save ali Mora-ve JRZ in njen šef dr. Stojadinovič pa jo gledata z vidika med Triglavom in Vardar-jem. Jugoslavijo smejo vladati samo tisri politiki, ki so jim potrebe dalmatinske vasi prav tako znane, kakor potrebe vasi v vzhodni Srbiji. Samo taki politiki bodo mogli uvesti med nami resnično enakopravnost. JRZ ne pozna nobenih razlik med posameznimi pokrajinami. O enakopravnosti ni sledu pri sporazumaših. ki so hoteli za večno utrditi neke posebne interese Srbov, Hrvatov in Slover,cev. Mi ne priznavamo nobenih posebnih interesov. Obstoje samrt splošni interesi Jugosla^je in jugoslovenskega naroda Končno je prešel g. Jankovič še na zunanjo politiko in dejal, da »jugosiovenska politika ne priznava nit} osi London — Pariz, niti osi Berlin — Rim, ampak samo os Triglav — Vard-ar. Mi se ne bomo uvrstili v nobeno ideološko fronto. Pri nas bomo izvajali režim, ki najbolje odgovarja potrebam našega naroda.« Hrvatski kmet in cerkvene pridige Zagrebška nadškofija izdaja svoje službeno glasilo »Katolički list« V njem je objavil dr. Janko Penič, o katerem se zatrjuje. da bo posta! pomočnik nadškofa dr. Stepinca. članek »Naš narod in duhovščina«. V njem piše o odnošajih med duhovščino in ljudstvom med drugim: »Kdor pazljivo zasleduje pridige naših duhovnikov, mora žal ugotoviti, da često preveč napadajo ljudstvo. Človeka boli dostikrat srce, ko mora posluša'i, kaj mora vse požreti ubogi narod v cerkvi. In vendar so duhovniki, ki mislijo, da s tem koristijo božji stvari Koga sramote ti duhovniki? Siromaka kmeta, ki je gol, bos in lačen, od zibelke do groba mučenik. Od njega zahteva država davke, banovina doklade in cerkev svoje. Vsi ga samo stiskajo in zahtevajo, naj da čim več. Vsem mora služiti, redki pa so. ki ga vprašajo, če tudi on kaj potrebuje Edina njegova uteha je vera in edino mesto, kamor lahko vstopi brez strahu, je cerkev. Tu pričakuje dobrih besedi v znamenju evangelija. Žal mora tudi tu poslušati često samo zle besede in očitke. Kako ne bi bil po vsem tem uialien in ogorčen. Namesto tolažbe, ki bi jo užival preko Sedaj se je oglasil gospod Franc Erjavec, okrajni šolski nadzornik v Ljubljani, češ, da dominus E. Rufus ni nihče drug nego on in da je gospod Zlebir z vsem svojim latinskim modrovanjem imel ?a'i.o namen mu očitati, da je butec, kar da ie velika žalitev časti in zato zasluži težko obsodbo po § 56. zakona o tisku. Mi smo gospoda Zlebirja o preteči nevarnosti obvestili. Kakor čujemo, sestavljata s profesorjem Paradigmo yelik obramben spis v najčistejši Ciceronovi latinščini in obetata, da bo razptava nudila obilo zanimivega in podučnega ne le za tiste, ki znajo latinsko, temveč še več za one, ki menijo, da bi o stvari domini Titii E Rufi bilo dobro se enkrat temeljito tudi slovensko pomeniti. Volitve delavskih zaupnikov v Litiji V litijski predilnici so bile v četrtek volitve delavskih zaupnikov. Do sedaj so imeli pristaši JRZ večino in so tudi tokrat napeli vse sile. Volilnih upravičencev je bilo 550. Agitacija je bila silno živahna. Listo organizacije Jugorasa (belo) je vodil g. Lenarčič, opozicijsko listo (rdečo) g. Vuk. Oddanih je bilo skupaj 448 glasov. 7 glasovnic je bilo neveljavnih. Zmagala je opozicijska lista z 228 glasovi, lista Jugorasa pa je ostala z 213 glasovi v manjšini. Nasprotujoče si vesti »Vreme« in »Samouprava« sta z velikim zadovoljstvom objavila vest da je v srezu Slavonski Brod prešla v JRZ cela krajevna organizacija HSS občine Dubočac. Organ dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« odločno demantira to vest beograjskih ofi-cioznlb listov in pripominja, da so prav tako nedavno poročali, kake je prestopila cela organizacija Hrvatske delavske zveze v Vinkovcih v Jugoras. Teden dni pozneje pa je ta organizacija slovesno blagoslovila svojo zastavo ob navzočnosti dr. Mačkovega odposlanca in slovesno izjavila, da ni niti en član prestopil iz nje v JRZ. Velikopotezna nemška propaganda Kakor poročajo nemški listi, je v nedeljo, na dan pete obletnice prevzema oblasti v Nemčiji po narodnih socialistih, odpotovalo v inozemstvo nad 700 članov narodno socialistične stranke, da spregovore o pomenu te obletnice v krogu Inozemskih namikih kolonij x VMh &tatxafe entfti__ tedna, doživlja ponižanja in žalitve, ki so ga še bolj deprimirale in užalostile. Zaradi tega ni prav nič čudno, če je pričelo po nekje ljudstvo zapuščati cerkve in je zaprlo svoje srce pred edinim studencem utehe. V cerkvi ni na^Io dobrega Jezusa, nego ostrega duhovnika. Zato tudi ob nedeljah več ne obiskuje.« Mladina JNS v Selški dolini V nedeljo je bil ustanovni občni zbor krajevne organizacije OJNS za občino Selce nad Skofjo Loko. Obsežne prostore gostilne Šlibar so popolnoma napolnili nacionalni omladinci iz Selc. Železnikov, Draž-goš. Dolenje vasi m drugih krajev. Zbralo se jih je preko 130. Nekaj zastopnikov je prišlo tudi iz Škofje in Stare Loke z Hafnerjem na čelu. Zborovanje je otvoril in vodil Peter Smid mL, ki je kot član banovinskega odbora podal kratek historiat mladinskega nacionalnega gibanja. Za njem je izročil pozdrave sreskega odbora JNS za Skofjo Loko g Kavčič, idejno pa je razpravljal o mladinskem gibanju tajnik banovinskega odbora OJNS g. Uršič Pri volitvah prvega odbora nove krajevne mladinske organizacij, so bili izvoljeni za predsednika Peter Smid ml., za odbornike Srolščak Anton, Ambrožič Alojzij, Br-toncelj Janez in Leben Anton, za revizorja Bergant Jože in Habjan Janko Sledilo je politično poročilo nar. posl. Milana Mravljeta, kateremu so - sledili vs$ z največjo pozornostjo in z navdušenim odobravanjem. Preden je končal, pa je zastopnik oblasti občni zbor razpustil. Soglasno je bilo mnenje, da mora biti ta sestanek, ki se je vršil po dolgem mrtvilu začetek nove politične aktivnosti v Selški dolini. Favratek poljskega poslanika Beosrrad, 31. jan. AA. Poljski poslanik Dembicki se je danes vrnil v Beograd ia je zopet prevzel svoje posle. Aretacije komunistov v Grčiji Atene, 31. jan. g. Policija je včeraj aretirala večje število komunistov, ki so razširjali letake s pozivi, da je treba odstraniti sedanjo vlado min. predsednika Me-taxasa Ln sestaviti vlado ljudske front« pod komunističnim vplivom. Vremenska napoved Zrmuniko vremensko poročilo: Ciklon tad se vemo Evropo se je dedno porazgubil Pojavil se je nov ciklon, ki povzroča vihamo vreme in deževje v zapadni in seve-rozapadni Evropi. Sekr.olarni ciklon nad jugovzhodno Evropo, ki ima svoje središč« nad Jonskim morjem, povzroča deževje na Sredzemsketn morju itn v vzhodni polovici Balkanskega polotoka, kjer ponekod tmdl sneži. Visoki pritisk je iz jugozaipadiiie Evrope prešel o i Alp in Karpatov ter razve ril nebo po vsej srednji Evropi. Temperatura je nekoliko padla v južni, nespremenjena pa je oMala v severni polovici kontinenta. V Jugoslaviji je prevladovalo ohkčno vreme po vsej državi, na 6kraj>-nem vzhodu je ponekod snežilo, ponekod pa deževalo. Nekoliko veiro vreme je bilo v geverozapadnih krajih in osrednjih predelih države. Najni&.ia temperatura Užioe — 7, najvišja Mostar 14 C. Z?mnnska vremenska napoved: Polagoma se bo razvedrilo po vsej državi, zato »e bodo temperature nekoliko znižale. Dun^J: V južnih Alpah po večini jaangk Upor mornarjev pred 20 leti Štirje glavni voditelji so bili ustreljeni v/"-. ■■■ ■■ "T"' ■•■v1" ' i' ";; ' ' ' ■' ' ' , . . - V-., , f - - } : ' - t - i. - . - - -r •■ ■■■.... * »'»HI."- '■' TfiBgg' Vhod v Boko K«torsko z rtom Ostrim in otočkom Mamulo V zori današnjega dne je minilo 20 let, odkar je izbruhnil upor na avstrijskih vojnih ladjah v Boki. Evropa je po Brestli-tovskem miru doživela na vseh frontah ponovne krvave boje in ujetniki-izmenjanci so prinesli iz Rusije med slovansko avstrijsko vojaštvo senzacionalne vesti o dogodkih, ki se pripravljajo za svobodo narodov v svetu. Na krvave poljane so takšne vesti le redko prodrle, novi frontniki, ujetniki iz Rusije, so pa poskrbeli, da je iz dneva v dan naraščalo nezadovoljstvo ter se kaj kmalu izprevrglo v ponoven odpor slovanskih polkov proti črnožolti oblasti. Krvniki so imeli polne roke dela in av-stro-madžarski mogotci so pošiljali slovanske polke v najstrašnejše klanje. Tudi v avstrijski mornarici, kjer je služil velik del Jugoslovenov, je naraščal odpor proti tujcem. V tihem sporazumevanju so se mornarji odločili, da se upro strahovladi in nadaljnji službi ljudem, katerih očividen cilj je bil. za ceno naše krvi, dokopati se absolutnega gospostva nad slovansko zemljo. V največji tajnosti so se sestavili posebni revolucionarni odbori, da pripravijo upore v Pulju, šibeniku in Boki Kotorski. Prvo znamenje k spiošnemu uporu naj bi dala mornarica, zbrana v Boki. Dne 1. februarja 1918. se je ob 8. uri zjutraj na admiralskem brodu, križarki »Monarchu« zbrala posadka. Namestu običajne počastitve vojni zastavi monarhije je odjeknil topovski grom, spremljan z ur-nebesnim trikratnim: Ura! Na častnem mestu se je dvignila rdeča zastava Ln na dano znamenje so to ponovili na vseh ostalih vojnih edinicah. Uporni mornarji so ujeli vse častnike in podčastnike ter jih zaprli v notranje prostore. Upor je uspel brez najmanjšega prelivanja krvi Mornarji so veselo prepevali, radio postaja je pa veselo vest o srečnem izidu nemudoma javila mornarjem v Pulj in šibenik. Kakor se ie kasneje izvedelo, je bil poziv na upor do radiiu izdan, zato odpor mornarice v Pulju in šibeniku ni uspel. Na vseh vojnih edinicah so bili izvoljeni posebni odposlanci mornarjev, ki so že istega dne popoldne prisostvovali posvetovanju na pomožni ladji »Gea«. Skupščina upornikov je izbrala izmed sebe vodstvo upora in poslala istočasno poveljstvu vojne luke v Ercegnovem ultimativne zahteve. z rokor~ 24 ur za odgovor. Uporniki so v glavnei zahtevali sklenitev miru brez aneksij in kontribucij. Vest o uporu se je naglo razširila po monarhiji ter sprožila pri vojaških opasteh brezglavost in vznemirjenie. Vojno poveljstvo v Ercegnovem je pobegnilo in pustilo nekega štabnega oficirja, da se pogaia z uoorniki. Cesarski Dunaj je zagrabila panika, tlačeni narodi in kopne armade pa so se nadejale skorajšnega konca voine. Tako je minil dan v Boki med prepevanjem pesmi in v pričakovanju nadaljnjih dogodkov. Ko je legla nad zalivom noč. sc na vseh vojnih ladjah prižgali luči. Na jamborih so trepetale signalne svetilke, reflektorji so neumorno krožili po obali. Uporni mornarji so se sporazumevali med seboj. Naslednji dan, 2. februarja, je v rani zori sledila ob pesmi počastitev zastavi. 'Zadoščenje vzgojitelju Ptuj, dne 31. januarja Sokol je priredil v dvorani Narodnega doma poslovilni večer svojemu neumornemu br Davorinu Šterku, ki je premeščen kot Šolski nadzornik v Krško. Pri ptujskem Sokolu je br. Šterk sodeloval polnih 14 let ter si pridobil vse simpatije članstva. Bil je vobče zelo priljubljen v Ptuju in okolici, le zlasti pri tovariših učiteljih. Na poslovilnem večeru so st od njega poslovili br. starosta dr. Šalamun, v imenu Glasbene Matice šolski nadzornik v pokoju g Gorjup. za CMD dr Senčar v imenu SK Drave g Špat. dalje gimnazijski ravnatelj g. dr Kovačič in razn> drugi Odhajajočemu šolskemu nadzorniku, ki ga bo Ptuj zelo pogrešal, želimo na novem mestu obilo zadovoljstva in -epih uspehov. S piemesti-tvijo v Krško je bila g. Šterku popravljena krivica, k: mu je bila storjena pred letom dni. ko ie bil iz položaja šolskega nadzornika premeščen za učitelja na ptujsko meščansko šolo Pravico 8i je pridobil s pritožbo na državni svet, trn to mu k uspehu čestitamo/ Ob 10. Je potekel ultimativni rok, toda zastopnik poveljstva luke je odlašal z odgovorom, češ da še niso dospela navodila z i Dunaja. Mornarji so ostali mirno na svojih ladjah, iz Pulja in šibenika ni bilo ni-kakih vesti. Poveljstvo nad uporno mornarico je na križarki »Sankt Georg« prevzel mornar Franc Raš, ki je zaukazal takojšnjo koncentracijo edinic v Kumboru, poleg hidro-avionske komande. Stara križarka »Rudolf«. ki je vso vojno čuvala v zalivu »Rose« zaporo morske ožine, je ob 14. dvignila sidra in pod vodstvom mornarja Karla Seitza po rodu iz Innsbruka, krenila v spremstvu manjših ladij, stara kakor je bila, počasi proti Kumboru. Baterije pri Savini so otvorile nanjo artiljerijski ogenj. Streljali so madžarski oficirji, ker se je moštvo uprlo. Seitz se je z znaki sporazumeval s poveljnikom Rašem, ki mu je v svoji naivni miroljubnosti svetoval, naj ne strelja, dokler so še pogajanja v teku. Uoorni povelinik »Rudolfa« je nato le s težavo manevriral staro križarko skozi zanorni artilierijski osenj. Madžarske ba-teriie so sprva merile tako slabo da so granate pogodile trerovske transportne ladje, usidrane pred Zeleniko. Ko je bil »Ru- dolf« Se na pol pota k eflju. J® udarila granata v poveljniški most, ubila Junaškega Seitza in ranila krmilarja. »Rdeči admiral« Raš pa je kljub temu zaukazal. naj križarka na streljanje kopne baterije ne odgovarja, čeprav bl te nekaj ladijskih granat prisililo madžarske topničarje k molku. Medtem se Je »Rudolf« srečno priključil ostalim edinicam. Pogajanja s vojnim poveljstvom Boke so se zavlekla in drugi dan upora mornarjev je potekel brez kakršne koli vesti iz Pulja in šibenika. V ranem jutru dne 3. februarja Je ležala tanka meglena koprena nad mirno gladino morja. Razgled naokrog je bil otežko-čen, ožina vhoda v Boko, pri utrjenem rtu Oštro, se je komaj Se opazila. Iz megle so naenkrat dvignili številni prameni dima in takoj zatem so se pojavili obrisi ladjevja, ki je plulo v ožino. Bile so to tri kri-žarke, večje število kontratorpedovk in torpedovk. Križarke so se usidrale pred Ercegnovim, postrojene z licem proti upornemu ladjevju. Mornarici sta bili oddaljeni približno 10 km ena od druge. V tem trenutku se je dvignil iz Kumbora hidroavion ter z več upornimi mornarji na krilu od-letel naravnost — v Italijo. Ob 8. zjutraj je prispela divizija križark dvignila cesarsko zastavo. Oficirji in pod-oficirji so bili oboroženi z revolverji, raz-orož^no moštvo ie stalo pri topovih in pod krovom. Na admiralski ladji so dvignili zastavice v znak. naj se uporniki brezpogojno predaio. Demoralizirani zaradi neuspeha v Pulju in šibeniku so uporni mor-narii spustili rdečo zastavo, že pozabljene oficirje in podoficirje rešili izpod krova. Razorožene upornike so izkrcali na kopno, odkoder so zvrščeni v dolge povorke, med petiem revolucionarnih pesmi odkorakali v trdnlavske ieče. Preko 1200 mornariev 90 izročili voinemu sodišču v Kotoru. Del avstrijske mornarice ie bil brez posadke, kar je je Da ostalo, je bila nezanesljiva in nesposobna za boj. Glavne voditelie upora, 4 mornarje, so o>vso^ili na smrt. V iutru dne 11. februarm 1918 so s sanite*n'm vorom nrepelisli ob-soience na voiaško pokonališče v Skalia-re. Mlade heroie so oo«tavili pred štiri iz-konnnp prnHm-e. Odieknili so streli ter unihnili ž'vlienie bo^em za svobodo. Krvava voina ie ko«ila daiie. brezštevilno rnornariev ie nomrlo DO ječah od gladu ln uničeni so pa drugi le učakali dan vstajenja svobode. Nevarnost plazovja v Zasavju železniška uprava je poostrila nadzorstvo na progi Trbovlje, 31. januarja. Vsako leto povzroči odjuga po daljšem mrazu plazovje, ki je zlasti na progi ob Zasavju nevarno, saj lahko sledijo hude prometne nesreče. Letošnjo zimo je skalovje vzdolž zasavske proge bilo precej dolgo v trdnem objemu, toda zadnji topli dnevi so naposled tudi tu razmajali ledene oklepe in ponekod je skalovje začelo plaziti Železniška uprava je seveda ukrenila potrebno, da kolikor le mogoče omeji nevarnost plazovja na progi, odnosno da s povečanim nadzorstvom takoj odstrani sleherno nenadno nastopivšo zapreko. Prva skala, ki je zavrla promet, se je sprožila davi, toda ne na progi, marveč na cesti, ki vodi iz Trbovelj na postajo Povzročila je zastoj vsega vozovnega pro- meta. Ker so morali potniki, namenjeni z avtobusom na vlak proti Ljubljani, prestopati, je bilo o tem obveščeno postajno načelstvo, ki je vlak zadržalo, da so potniki še prispeli, nakar je vlak s 25minutno zamudo odrinil proti Ljubljani. Tudi v Strmolah med Litijo in Kresnicami. kjer je precej skaloviit svet, sta se danes zrušili dve skali na tir. Progovni obhodnik pa je bil takoj na mestu in sklicano je bilo delavstvo, ki je nemudno odpravilo kamenje s proge. V Renkah med Savo in Zagorjem, kjer plazovje navadno najbolj nagaja, doslej še ni ničesar padlo na progo, vendar pa je železniška uprava poostrila nadzorstvo, da se sleherno plazovje takoj odstrani s proge. Na krstni slavi pekarske čete Svečanosti so prisostvovali mnogi odlični predstavniki Ljubljana, 31. januarja. Pekovska četa dravskega intendantske-ga skladišča, najvažnejša med provijant-skimi edinicami naše divizije — saj je njena naloga, da veliko število vojaštva oskrbuje z vsakdanjim kruhom — je danes na slovesen način praznovala svojo slavo. Ob vhodu skladišča na Kodeljevem, okrašenem z državnimi trobojnicami, je goste sprejemal komandir čete, kapetan Mar-kovič kot domačin. Med drugimi so prisostvovali slovesnosti tudi komandant divizije, divizijski general Lazar Tonič, zastopnik bana dr. Orel in podpredsednik mestne občine dr. Ravnihar, navzočni so bili kajpak tudi zastopniki vseh naših vojaških instanc in enot. V pekarni, ki spada med najmoderneje urejene naprave te vrste pri nas, je di-vizionar Tonič najprej čestital slavo vojakom, podoficirjem in oficirjem, nato pa so svečeniki vseh treh ver, prota Budimir s svojim pomočnikom Savo Mihajlovičem, vojni kurat Maračič in vojni imam Halil Imamovič, opravili blagoslovitvene obrede. Nato je komandir čete Markovič v kratkem, preprosto lepem govoru očrtal pomen sv. Atanasa, ki so si ga bile naše pekovske čete izbrale za svojega patrona. Ko je bil sv. Atanas škof v Carigradu, je v deželi izbruhnil strašen glad. Plemeniti cerkveni dostojanstvenik je tedaj potrošil vse svoje bogastvo, da bd pomagal siromakom. V vsakem kraju je dal napraviti pekarno, iz katere so na njegov račun razdeljevali kruh lačnim ljudem Tako je cele pokrajine rešil propada. Vojakom-pekom je naloženo, da morajo vse tovariše v vojski zalagati s kruhom, in ta naloga je prav tako važna, kakor je važna naloga borcev na fronti za kralja in domovino. Ko se je ob zaključku svojega govora spominjal vseh mrtvih in živih tovarišev, se je z vsemi prisotnimi poklonil posebej še spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra. Vojakom je čestital slavo z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II., godba pa je zaigrala državno himno. Prostor, ki je namenjen mešanju testa, so oficirji, podoficirji in vojaki z zelenjem in trobojnicami spremenili v slavnostno dvorano, v kateri so med sviranjem vojaške godbe servirali gostom prigrizek. Med kosilom je kapetan Markovič preči -tal še brzojavko, s katero je Nj. Via. knez namestnik Pavle v svojem in v imenu Nj. Vel. kralja Petra IL sporočil čestitke. Vse do večera je četa v prisrčnem razpoloženju uživala svoj praznik. Konja sta ponoči zavozila v vlak Po srečnem naključju je voznik ostal živ Jevnica, 31. januarja. V soboto ponoči je prišlo na železniškem prelazu v Slapnici, sredi poti med postajama Jevnico in Lazami, do hude nesreče. Bilo pa je vendarle srečno naključje, da posledice niso bile še usodnejše. Sredi noči se je vračal posestnik Karel Trebeč domov v Kresniške Poljane. Popoldne je bil zapeljal znarcu blizu Ljubljane voz drv. Zaradi precejšnje poti kakor tudi zaradi napora, ko je nakladal in skladal drva, je bil močno utrujen in nočni hlad ga je prevzel. Zavil se je v odejo, enakomerna vožnja ga je uspavala. Konjema, ki sta vajena poti, je lahko zaupal, saj sta to pot že neštetokrat premerila. Danes pa Karel Trebeč ne ve povedati, kako se je vse naenkrat odigralo. Le to ve dobro, d-a sta njegova konja obupno ječa-la, njega pa je stresal za ramena železniški čuvaj Miha Rahne, ki je ime! prav tedaj službo v bližnji, kakih 20 m oddaljeni čuvajnici št. 615 Daleč nekje se je čul ropot nočnega tovornega vlaka. Trebeč pa je ležal krvav v jarku .. . Podrobnosti bo ugotovila komisija, a kolikor je doslej ugotovljeno, se je resreča primerila takole: Trcb-čeva konja sta dospela do železniškega prelaza, ko je tam mimo ravno prisopihal tovorni vlak Konja sta zade'a v sredo vlaka vlak ju je potegnil s seboj in ju nato spet odbil, da je vse skupaj zletelo v jarek. Enega konja je vagon bil razrezal in rov zlomil hrbtenico, te nekajkrat jc obu- Meščanska šola išče strehe Litiji grozi izguba komaj pridobljene šole pno krrkmil. potem jc negiben obležal ▼ krvi. Tudi drugega konja je vlak močno pobil in mu menda ni rešitve. Voz je zdrobilo na tisoč koscev. Po vsej sreči pa je dobil Trebeč le poškodbe na glavi in telesu, pa rano nad očesom, zaradi katere potrebuje zdravniško nego. In zdaj je vprašauje, kako jc mogel Trebeč za vozi ti na progo. Na prelazu je zapornica. ki je konji seveda niso preskočili. Čuvaj Rahne trdi, da je spustil zapornice, kmet Trebeč pa to zanika. Strojevodja in ostalo osebje na vlaku ni opazilo voza, ker voznik ni imel na vozilu predpisane luči. Zadeva je torej potrebna podrobnejše obravnave. Z nesrečo je Trebeč močno udarjen. Konja sta bik zelo lepa, močna, vredna 8.000 din. Trebeč sam zaradi strahu in bolečin nekaj Časa ne bo za delo. Ljudje v bližini pravijo, da ne bodo pozabili obupnega joka obeh ranjenih živali. Na železniškem prelazu v Slapnici se je zgodila stična nesreča že pred štirimi leti Iz Ljubljane sta se vračala s konji dva kmeta, ki sta bila v mesto zapeljala voz jabolk Na po-vratku sta taikisto zaspala, zatvornice niso bile spuščene, konja sta zavozila na progo, z zidanmoSke strani je privozil tovorni vlak in je obema konjema odrezal glave. Kmeta sta pa spala kar naprej in bi ju bil povozil brzovlak, ki je že hitel iz Ljubljane. Službujoči čuvaj je v poslednjem trenutku prihitel k vozu na progi in je komaj prebudil oba zaspane«, t lučjo pa je tik pred < vozom ustavil bnovlok. Litija, 31. januarja. Ob prvem polletju so se na Stavbah, kjer ima litijska meščanska šola svoj »kot«, zbrali starši šolske mladine iz Litije in prostrane okolice. Sestanek je vodil ravnatelj Lado Roječ. Razgovor je tekel ob vzgojnih težnjah, nato pa največ o nemogočem stanju litijske meščanske šole. Ustanovljena je bila pred nekaj leti. ko se je zanjo zlasti zavzel senator dr. Aice takrat tako zelo zatiranega slovaškega naroda. Ustanovil je več listov, med njimi l. 1900 tudi »Slovensky dennikki izhaja še seda] št je ves čas najmočnejši in najvplivnejši »hrvaški dnevnik. L 1905. je bil dr. Hodža prvič Izvoljen v madžarski parlament in to v naši Vojvodini kot skupen kandidat tamošnjih S rt bov in Slovako^'. V parlamentu je kmaJa postal eden glavnih voditeljev skupnega odpora Srbov. Slovakov in Rumunov proti takratnemu madžarskemu terorističnemu režimu. Razume se, da je bil zaradi tega med svetovno vojno preganjan, najprej zaprt, nato konfiniran. proti koncu vojne pa poklican v vojaško službo. Aktivno le je prt tem udeleže\'al češke notranje revolucije D* bil tudi sodelavec slovite »mafije«. Jubilant pri prezidentu CSR dr. Benešu Po ustanovitvi svobodne Češkoslovaške je bil dr. Hodža nekaj časa njen prvi diplomatski predstavnik v Budimpešti. Odšel je s tega mesta, ko je bil l. 1919 izvoljen v čsl. revolucijsko narodno predstavništvo. Od takrat je bil neprestano člen praškega parlamenta. Minister je prvič postal l. 1919, ko je prevzel važni resor izenačenja zakonov. Redke so bile poslej vlade, v katerih dr. Hodža ne bi sodeloval. Ko je bilo po sprejemu ustave unifikacij-sko ministrstvo ukinjeno, je bil v dveh zaporednih vladah kmetijski minister, nato prosvetni, potem v več vladah zopet kmetijski minister. V novembru 1935 je postal ministrski predsednik. Na tem položaju je še danes. Obširneje govorimo o delu in pomenu velikega češkoslovaškega drievnike v današnjem uvodniku. -j-jL ____»u".. »JUTRO« St. 2fJ. 4 Torek, 1. IL 1938. anes: Reprezentančni ples turistov. Kazina sns ce ve ♦ Cenjene naročnike opozarjamo na položnice, ki ©o jih prejeli, s prošnjo, da jih porabijo takoj prve rini meseca za vplačilo naročnine v»aj za en mesec naprej, t. j, za februar. Na sprednji strani položnice ie napisati naročnikov naslov tako, kakor se glasi na naslovnem lističu iv.voda, ki ga vsakodnevno prejema naročnik lista po poŠti. Ako želi kakršnokoli spremembo naelova, na i to označi na za dni i strani položnice. S tekočo naročnino je poravnati ie morebiten zaostanek iz prejšnjih mesecev, da se ne 7,gubi pravica do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja. Tudi za to leto smo sklenili z zavarovalno družbo »Jugoslavijo« pogodbo, po kateri družba izplača svojcem smrtno ponesrečenih naših naročnikov do 65. leta starosto posmrtni no v znesku 10.000 din. Po^oj je- da narooiki niso bili v zaostanku x naročnino. .Neizrabljene položnice, ker je bila naročnina že poprej plačana, naj blagovolijo cenj. naročniki shraniti za prihodnjo priliko ali jih izročili znancem, ki bi se na Ust naročili Uprava >Jutra<. * Konzulat ČSK v Ljubljani opozarja, da uprava češkoslovaških železnic z ozirom na 20. obletnico obstoja Češkoslovaške republike in jubilejni X vsesokolski zlet v Pra gi nudi obiskovalcem f"SR iz tujine v sezo ni od 1. V. do 31. X 1938 izjemoma splo žen 50% popust ld sicer že oo 6dnevn^m bivanju na ozemlju ČSR. Ta popust velja za obiskovalce tako Čel. zdravilišč, kakor tudi drugih krajev CSR in to ne le za potovanje nazaj, ampak sploh za vsa po>am?z-na potovanja po CSR Da dobi inozemski obiskovalec CSR ta popust, se mora izkazati pri blagajni le s svojim potnim listom in zato ni potrebno, da si potniki nabavijo kontrolne listke, ki so bili predpisani v proi5ri"b lpf;h Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-žcljeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! o?! r^ 8 » IS 48VS5 * Jubilej in rekord pilota Striževskega. Najstarejši pilot nagega Aeroputa Vladimir Striževski je dovršil te dni milijon kilometrov ieta. V zraku je prebil na teh letih skupaj 8.000 ur. Striževski je postal ruski vojni pilot že v prvem letu svetovne vojne, srečno je prestal nebroj nevarnosti, našemu zračnemu prometu pa odlično služi že od njegove ustanovitve. + Sre-kn učiteljsko društvo J1JU Radovljl ra bo zborovalo dne 5. februarja 1938. v Ljubljani s ereskim učiteljskim društvom JUU Kamnik ki se organiziralo skupno zborovanje. — Oibor. * Na mrtvi straž; srfcstva in pravoslavna je služil 50 let v Ogulinu prota Milju-tin Vukelič, ki je te dni umrl v starosti 76 let in mu je srbski živelj od blizu in daleč izkaza.; zadnjo čast. v najhujših časih pred Ln med vojno je bil ta pravoslavni svečenik učitelj in voditelj srbskega prebivalstva in ves avstro-ogrski teror je prenašal z brezprimcrnian junaštvom. Pokojni prota je bil zadnji potomec stare srbske rodbine, k", je dala več zaslužnih narodnih delavcev. * Jubilej najstarejšega rudarja v Tuzli. Pol stoletja že dela v rudnikih Vaclav šuha, kj je zdaj čuvaj pri dnevnem kopu rudnika v Kreki pri Tuzli. Pred 50 leti je šuha delal v nekem. rudniku svoje češite domovine in kot edini se je rešil pri veliki Icatastrofi. V jami je bil zasut 18 ur in so takrat listi mnogo pisali o njegovi rešitvi. V Tuzli se je naselil leta 1900. * Smrt črnogorskega narodnega pesnika. v Kolašinu je umrl narodni pesnik Mi-raš čukič, ki se je odlikoval tudi kot junak v osvobodilnih bojih, že od rane mladosti je bil sotrudnik raznih črnogorskih in srbskih listov in revij. Bil je tudi med onimi svobodoumnimi Črnogorci, ki so vodili ostro borbo za državljanske pravice. Zaradi te svoje delavnosti je bil zaprt in preganjan. Pred štirimi leti je v Kolašinu slavil 50-letnico svojega krrjiževniškega udejstvovanja * Splitski stanovanjski najemniki go dobili svoj list in svojo himno. Organizacija stanovanjskih najemnikov v Splitu, ki je zelo agilna in je dala že mnogo pobud pokretu stanovanjskih najemnikov, je sedaj izdala svoje glasilo. Prva številka tega lista, ki se imenuje »Stanar« (Najemnik), je izšia ter dokazuje s statističnimi podatki, da niso nikjer v državi stanovanja tako draga kakor v Splitu. V članku je navedeno, da so stanovanja v Splitu za 30 odstotkov dražja kakor v Zagrebu, za 50% dražja kakor v Beogradu in za 65 odstotkov dražja, kakor v Ljubljani, v drugem članku je navedeno, da bi splitsfea občina lahko dobila 20 milijonsko posojilo, kar bi zadostovalo ža gradbo manjših stanovanj. Od stanovanj bi imela občina toliko dohodkov, da 'ni se pcscjilo kmalu krito in da ne bi bilo treba obremeniiti občanov. Dalje Je navedeno v listu, da prebiva četrtina splitskega prebivalstva v nezdravih stanovanjih. Prva številka glasila stanovanjskih najemnikov je zelo borbena in v bodrilo svojih čitateljev objavlja tudi himno stanovanjskih najemnikov, 'ki se zaključi takole: »Ne čemo više ču-meza, ne čemo kakošiisjaka, ne čemo gad-:nih stanova, hocumo sunca i zraka!« * Na ples vabi predpust. Z užitkom pleše- če neguj ste telo in noge s Sanopedom, ki odpravi tudii vonj po potu. Zahtevajte v lekarnah, drogerijab in parfumerijah. Dro-gerija Jančigaj, Ljubljana. Dov. Min. nar. zdr. 31316. * Hrt zaprtju tn motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. Eno srce — ena RADENSKA. i * Jubilej sarajevskega muzeja. Te dni j bo minilo 50 let, odkar je bil v Sarajevu : ustanovljen deželni muzej. Ob tem jubileju bodo obeleženi in objavljeai rezultati dela te kultume ustanove, ki si je pridobila dober sloves v vsem svetu ter mnogo koristila znanosti. Izšla bo tudi jubilejna številka »Glasnika muzeja za Bosno in Hercegovino«, ki izhaja žo 50 let. Sarajevski muzaj ima preko 400.000 predmetov v svojih zbirkah in njegova bogata knjižnica ima samo v svojem turškem arhivu nad 100.000 starih dokumentov. Najdragocenejši material je v biblioteki bivšega Balkanskega instituta. Sarajevski muzej je zelo važen tudi v turističnem pogledu. Vsako leto ga obišče nad 30 000 turistov iz vsega sveta. Za turista je najbolj privlačen etnografski oddelek. j VELIKI GASILSKI PLES V KRANJU SOBOTA, 5. februarja XI. vinski sejem Pokušnja piva, likerjev in miner, vode Novost: „Mala tombola" I. dobitek: nov 5 - cevni PHILIPS RADIO + Plemenita satira Ludvika Mrzela. Pod tem naslovom je Milan Rakočevič, ki si je izmed vseh novinariev z juga, kar jih je kdaj delovalo pri nas. pridobil doslej najlepše zasluga za proj;agando naše kulture med Srbi, objavil v sobotni »Pravdi« toplo napisano oceno Mrzelove najnovejše knjige »Bog v Trbovljah«. Vse te zgodbe, ki pomenijo vsaka zase pravo literarno senzacijo, pravi med drugim, so med sabo povezane 6 stilom, ki s svojim preprostim nizanjem dogodkov izpričuje, da je največja plemenitost v resnici v popolni preproščini. Mrzel šitAve Maria«. Na tem koncertu bo kvintet zapel 9 umetnih zborov in 3 narodne pesmi, poleg tega nastopita še solista Milan Jug in Tone Petrovčič s samospevi ob spremljevanju klavirja, kar oskrbi dnr. Danilo Švara. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Bežigrajsko pevsko društvo, mlado agilno, vedno kvišku stremeče, namerava po pridnem študiju zadnjih mesecev pokazati uspeh svojega dela na koncertu 5. t. m. v akustični dvorani bežigrajska meščanske šole. Izmed 14 pesmi, ki jih namerava izvajati, je 12 Še neiz^ajanih, kar dovolj nazorno kaže ambicijo društvenega zbora in njegovega pevovodje J. Godca. Na sporadu je v prvi vrsti zakopan rajni Adamič z dvema ljubkima zborčkoma »Jezus je majhen« in »Božično«, z njegovo na folkloru zgrajeno »Kdo dobi dekle??, učinkovito »Bog daj!« repertoami komad »Trboveljskega Zvona«. Skladatelj V. Mirk se je bil sve-ioas spravil na priredbo jugoslovenskih narodnih pesmi, lopot sta V samostanu« in iGo-lobčka dva i, še neizvajane so dal je nove pesmi F. Venturinija: >Pojdem na prejo«, in »Zvezde žarijo pokojno«, A. Jol>sta »Spominčice«, Z. Prelovca »Tam na vrtu«. »Tru-badurka« in J. Pavfiča »Da te ni«. Pač dovolj zanimiv in pester spored, ki bi zaslužil razprodano dvorano. Bežisjraici. pa tudi ljubitelji naše pesmi, pokažit3 s svojo udeležbo priznanje pridnemu pevskemu društvu! u— Večer Jadranske straže v narodnih nošah. Prav nič novega in senzacionalnega ne obeta ljubljanski krajevni odbor Jadranske straže za svoj letošnji večer v narodnih nošah, ki bo 5. februarja na Taboru. Saj mu tudi treba ni, ker ima po tako dolgi vrsti svojih slovitih jadranskih večerov že dosti izkušenj, da brez tveganih poskusov in brez dvomljivih novota-rij svojim prijateliem lahko kar pričara najvedre^šega razpoloženja in zares neprisiljeno veselje. S tem seveda ni rečeno, da bi na jadranskem večeru ne bilo ničesar novega, ker se bo tudi letos postavil z naj-mičnejšimi predstavnicami slovenskih lepotic. Težko odločitev bodo imeli občudovalci pri volitvi »kraljice Jadrana« v narodni noši, da ne bo zamere. Da ustreže zlasti mladini, se je letos prireditveni odbor prav posebno potrudil in poskrbel za tako godbo, da se bodo vrteli tudi že trhli pomorski veterani. Vstopnice se že dobe v pisarni Jadranske straže po 20 Din za osebo, družinske po 50 Din Cza tri osebe), članske po 15 Din in dijpške po 10 Din. Neikaj lož je še prostih in se rezervirajo po 80 Din. Isocfercm Isopan Finozmati filmi najnovejše emulzije ravnokai dospeli! Britvice komad od 50 para naprej etuji za ščetke od Din 1.50 zobne ščetke od Din 2.— naprej zobne paste . od Dm 3.— naprej brivski čopiči od Din 4.50 naprej dalje ustne vode, ter vse druge kozmetične potrebščine v največji izberi in po konkurenčnih cenah pri Foto Touristu Lojze Šmucu Ljubljana — Aleksandrova cesta 8. u— Diskusije društva »Pravnika« o predhodnem načrtu občega državljanskega zakonika se bodo vršile v mesecu februarju dne 3. točno ob pol 16. in v dneh 10., 17. in 24. pa vsakokrat ob 16. v prostorih Advokatske zbornice, Dvorakova ulica. Predmet: lastninsko pravo. u— Poročil se je g. Franc Amf, davčni upokojenec, z vdovo gospo Terezino Jenko, roj. Pucelj. Bilo srečno! odlične kakovosti pakovane v pločevinastih dozah po 2 in pol litra, vsebujoč 60, 70 in 80 komadov rib, cena ZA DOZO DINARJEV 4$.- postavljeno vsako ŽELEZNIŠKO postajo kupca, prt najmanjšem odjemu 6 doz, plačljivo po povzetju dobite pri »NASA RIBAiij SPjLIl^ lxj|elnvqnjft m^rinlrgrH^ Ij ^irigjapj^fD^ ščetke, glavnike, ščetke za zobe, čopiče za britje, navadna in najboljša izdelava v veliki izbiri po konkurenčnih cenah v par-j fumeriji »NADA« — Frančiškanska ulica. u— Zadnji dan januarja, srednjega zimskega meseca je že v zgodnjem jutru razpršil nevšečno, gosto meglo, ki je v nedeljo ležala nad mestom. Do srede popoldneva je z jasnega neba posijalo toplo sonce. Zaključili smo srednji zimski mesec z vrsto prav lepih dni, ko je v stanovitnem' vedrem vremenu južna polovica Evrope žela blago-dati zasidranega, visokega anticiklona. V osmih padavinskih dneh je padlo v mesecu komaj dobrih 79 mm snega in dežja. Prvih deset dni januarja je pritisnil! mraz, ki je letošnjo zimo uvrstil med najhladnejše po 1. 1929. Stopnjevani mraz je v Ljubljani dosegel višek 6. januarja, ko smo imeli v mestu 16° pod ničlo. Po 10. januarju je mraz odnehal, dobili smo z redkimi izjemami vedro, zmerno hladno zimsko vreme, z nočnimi temperaturami do —4 pod ničlo. Podnevi je živo srebro zlezlo najvišje 21. januarja, ko je bilo 7.6° nad lediščem. Z vstopom v tretji zimski mesec, ki nam je zadnje zime prinašal že skoro pomladne dneve, prehajamo letos v dokaj zapleteno ugibanje, kako bo potekel. Ne sme nas namreč varati, da je imela Evropa izven območij« našega vedrega, zmerno toplega vremena mrzlejšo zimo z večjimi snežnimi padavinami. Vihamo. snežano in mizlo je še vedno po severni in severnovzhodni Evropi i.n muhasta zima nas lahko po vrsti leDih dni v svečanu še neprijetno preseneti. u— Umrl je hišnik Sokolskega doma r Šiški brat Mazi Ivan v visoki starosti po dolgi in mučni bolezni. Pogreb blagopukoi-rega brata bo danes ob 2. popoldne izpred Sokolskaga doma. Zavedajmo se bratske dolžnosti in spremimo ga na njegovi zadnji poti. u— Dar mestnim revežem. Gospod Vodnik Alojzij, kamnosek v LjubLiani, Kolodvorska ulica 34, je daroval mostnemu socialnemu uradu- za mestne reveže 3.000 din (tritisoč). Mestno poglavarstvo ee darovalcu za plemeniti dar iskreno zahvaljuje. a— Brivski in frizerski saloni v Ljubljani bodo na svečnico od pol 8. do 12. ure dopoldne odprti. Pisarna združenja se nahaja odslej na Sv. Petra cesti štev. 49. dvorišče. u— Avtobusi proge Ljubljana — Tržič bodo danes zaradi dobrodelne prireditve zveze šoferjev dravske banovine, podružnica Tržič, vozili od pol 19. dalje do 21. ure vsake pol ure. Zadnji redni voz odpelje kakor običajno. Cena voznine za udeležence te dobrodelne prireditve je tja in nazaj polo-viftna. u— V počastitev Spomina ljube unm*ce in soproge gospe Beti Kopačeve daruje njena rodbina za mestne reveže 300 (fin ln društvu »-Skrb za mladino« 100 din. De* nar brani blagajna »Jutra«, n— Sneguljfica-Ančka Levarjera. Po premieri, na kateri je morala zaradi nenadna obolelosti zanjo vskočiti Vida Juvanova. je prevzela naslovno vlogo v Golijevi »Snepjij-čiči« Ančka Levarjeva. ki se je že nekajkrat uveljavila kot simpatična oblikovalka otroških likov. Njena Sneguljčica je prisrčna in pristna, v nj<*ni igri je mnogo iskreče naivnosti otroka, ki živi sam zase v svojem n^doumnem jadu in v plahem, intimnem odnosu z vsem okrog sebe. Tudi na obeh reprizah je bila hiša zvrhano polna drobnega občinstva. — L. M. D— Prometna nesreča na Zatošku oe*ti. Včeraj okrog 14. je prišlo na Zaloški cesti pred garnizijeko bolnico do nesreče, ki bi bila skoraj utegnila zahtevati življenje 87 letne preužitkarice Marije Pajetrieve iz Vevč. Starka se je po končanih opravkih z zapravljivčkoro vračala z mestai. na je na lepem trčila ob tramvajski verz, da je padla na tla in dobila prccej hude poškodbe. Na pomoč so bili poklicani reševalci, ki eo Pajerjevo nezavestno prepeljali na kirurški oddelek. Milijoni so ditali knjigo DOBRA ZEMLJA Milijoni so gledali Rim DOBRA ZEMLJA Milijone je navdušila G3BRA ZEMLJA Film v nemškem jeziku. Najnovejši žurnal DatteS Ot) 16i| 19* in 21.30 uri Rezervirajte vstopn.ee ! _ s Kitto M.atica u— »Skedenj«« duhovito Kranjfevo komedijo. T>onove Sentjakobčani dvanaislič in po*!ednjič jutri na svečnico ob 16. Kdor se hoče nasmejati, naj poseti predstavo. V soboto ob 20.15 bo niremiera duhovite in ganljivo lepe Molnarjeve veseloigre tNjena velika ljubezen«, ki jc dosegla v dunajskem gledališču »Josefstadt* ogromen uspeli. 2e v 1. sliki jc občinstvo pri odprti sceni prekinilo iero z navdušenim aplavzom. Kritiki so soglasno poudarjali nenavaden uspeh teca dela. Tako je pisal kritik v Neues Wie-ner Journal, da je to najnovejše Molnarjevo delo očarljiva, nežna zsolba. resnično ganljivo lepa. fina veseloigra, polna toplega občutja in zinaeovite duhovitosti. Pri predstavi sodelujejo: Bučarjeva, \Vrischer-Petrov-čičeva. Šubičeva. Hanžič. Križnik, Moser in drugi. u— Za nov dramski studio v Ljubljani. 2e dolgo se čuti potreba, da se v Ljubljani osnuje družina mladih igralskih talentov in izpolni vrzel, kj danes zija med de-levar.jem Narodnega gledala in stremljenjem amaterskih odrov. Zlasti onim med igralskimi prostovoljci, ki jim je oder nekaj več od trenutne zabave, bi bilo treba nuditi priliko, da se v vzajemnem šolanju izpolnijo do višine, ld se približuje resnični umetnosti. Zato se je zbralo nekaj mladih slovenskih umetnikov, da povabijo dame in gospode, ki imajo veselje do igranja pa tudi nekaj resne volje za delo, k sodelovanju. Interesenti se lahko javijo v torek, sredo in četrtek vsakokrat od 15 30 do 17. in od 19 30 do 21. v lovsiki sobi lli-kličevega hotela. u— Družba sv. Cirila in Metoda, ki deluje že nad 50 let v korist slovenskega šolstva, ima v vseh večjih krajih svoje podružnice, ki zbirajo potrebna sredstva za narodnocbrambno delo. V Ljubljani jih je celo več in tudi v Mostah jc obstojala do leta 1914. Svetovna vojna je prekinila njeno delovanje. Število prebivalcev v tem delu Ljubljane je pa po vojni zelo naraslo in med njimi jih je prav mnogo, ki se zavedajo potrebe narodnoobrambnega dela. Da pa bo mogoče vsem sodelovanje bo za okoliš Moste obnovljena podružnica Družbe sv. Cirila ln Metoda. Ustanovni občni zbor bo dne 2. t m ob 10. uri v Mostah. Vsi narodnozavedni občani so vabljeni. u— Pustna sobota 20. t. m. tradicionalna »Slavčeva maskerada« v veliki dvorani hotela Metropol-Miklič. u— Hrvatski pJes v Ljubljani. Podružnica hrvatskega kulturnega društva »Na-predak« v Ljubljani je v soboto zvečer priredila v dvorani Kazine hrvatski ples, ki je prav lepo uspel. Plesa se je med drugimi udeležil tudi poveljnik dravske divizije divizijski general Tcnič ter zastopniki raznih državnih in samoupravnih oblasti. Poleg članov ljubljanske organizacija »Napredka« so bili prisotni tudi zastopniki raznih slovenskih kulturnih organizacij. V prvem delu večera so gospodje Lup-ša, Pozajič in Sladovljev Julij ter gospe in gospodične Osterčeva, Doroghijeva, Ivan-čičeva in Perkova izvedli umetniški program, ki je bil sprejet z velikim odobravanjem. Po umetniškem delu programa se je razvila prisrčna zabava, ki je ob zvokih izvrstnega jazza Odeona trajala v veselem razpoloženju kasno v noč. 21-24 Knp nesreč °d biizu in daleč. Med drugimi ra^j^nci so včeraj piepei1a!i v bolnico tudi IS-letnega mizarskega vajenca Ivana Carja iz Srednje vasi v Lo#kem potoku, ki sc je smučal nad domačo vasjo, pa je padel in si zlomil levico. Z Gore pri Komendf je moral na kirurški oddelek 25-ietni krojač Andrej Koželj, ki ga je v Duplici prj Kamniku neznan tovariš z nožem sunil v glavo, nato pa ga Se z revolverjem ustrelil v nogo tn roko. v nedeljo zvečer je na provri pri Lazah povozil vlak 33-'et nega posestnika Karla Trebca s Kresniških poij&n. da so ga morali prav tako prepeljati v bolnico. 11 Celja e_ Prva kulinarična rnzstaTa v Celju bo otvorjena jutri, na svečnioo, ob 10. dcpoldue v mali dvorani Celjskega doma. Razstava to odprta do všteta nedelje 6. t m. vsak dan od 8. do 19. Razstavljeno bo vse. kar spada v eostilniško stroko. Xa razpolago bodo tudi recepti za jedila. Gospodinje bodo dobile pojasnila o vseh razstavljenih jedilnih in raznih aranžmanih pogrnjenih mz. Na razstavi bo pokazal svojo umetnost tudi prvi kuharski mojster g. Babmek iz Maribora. Razstava bo novost za CeTje in bo zelo pestra. zan;miva in poučna. Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 8. februarja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev. e— Tečaj «a prostovoljne bolničarje in bolničarke. Prijave za tečaj celjskega Rdečega križa se sprejemajo 5e do 10 februarja dnevno na mestnem fizikatu ali v Zdravstvenem domu. Predavanja bodo dvakrat tedensko ob večernih urah- praktične ve2iodnaMnica Štibilj Milena, tajmk Kl?men-čil Josip. II tajnik Žigert Ivan. blagajnik Mikelič Ludvik, namestnik Be^ek Ivan. ekonom Zega Aloiz- gospodar Roiko Ludvik, statistiear Bizjak Alojz, odborniki: Černic Josip. Klajnšček Fr Klemeneie Marija, Maline Mirko. Meško Ivan. Milkovič Milena. M oži.na Valentin. Milkovič Josip. Slibilj Josip. Mihelač Anton. Caf Ivan, Vezjak Danilo. Revizorji Regul Alofz. Vilfan Mato. Mur geli lože'", socialni referent Stibilj Jože Častno razsodisče Jančar Ciril- Petrovič Si men. Čeb Franc, Prireditveni odbor furnir Josip. Kranjc Andrej Možina Valentin, Rot ko Marija. PlibsrSek Ignac. Makuc Mirko Milkovič Josip, Ncžmah Ivan in živko Io sip V grr.dbeni odbor pa so izvolieni V^z;ak Danilo. Poiak Stane, Klemencič Marija £iok Franc. lonci? Ante. Zssa Alojz. Prime Jožica in Požar Anton Pobreški ^kol šteje danes 433 sokolskih pripadnikov in je oh zaključku zbora spregovoril sjx>dbudne besede žuoni delegat br. dr. Fornazarič. PLANINSKI PLES ■.se v ril nocoj v vseh prostorih Uniona. Ker je to najpopularnejša in najrazUošnejša prireditev Maribora, se ga udeležijo vsi planinci in dolincL a— St-ernira v mariborskem gledališfn. ta tudi okoličani lahko vidijo gostovanje Vladimirja Skrbinška v »Gos[>odi Glemba jevih« ee vprizor ta najboljša hrvatska dra n a tudi na svecnico pojiol Ine. Zv->čer pa je enajsta predstava letošnjega operetnega šla gena *Poi Io goro zeleno«. a— Predložitev bilanc. Mestno poglavarstvo v Mariboru razglaša: Na osnovi čl 23 zakona o uetar.ovah ter čl 37 pravilnika k temu zakonu so vse ustanovne uprave dolžne odpošiljati ustanovni oblasti t. j. banski upravi odnosno če se poslovanje ustanove razteza na več banovin I ali na vso kraljevino, ministrstvu za pro-.sveto m sicer skupno z bilanco letno poročilo o svojem delu in to v tzogib kazenskih posledic najkasneje do 31. marca 1938. a— Tombolo v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju priredi žensko društvo v Mariboru 1. oziroma 8. maja t >.. a— Pogojno izpuščeni. Včeraj so pogojno izpustili iz tukajšnje kaznilnica 6 kaznjen cev. ki so bili ob-ojeni na zai>orno kazen od 2 do 15 let. Med njimi so štirje ki imaio na vesti človeško življenje. Po daktilosko piranju pri tukaišnji policiji so bili odprem Ijeni v domovinske občine. a— Razburljiv dogodek v Studene!h. V neki studenški gostilni na Aleksandrovi cesti se je snoči mudil med drugim tudi 2S-letni kamnosek Kuliat Lojze iz Zgornjega Radvanja 70. Ko je nameraval proti domu, je na gostilniških vratih opazil da se na cesti pretepa večja skupina mladih fantov. V trenutku, ko se je Kuljat pojavil ob gostil, vratih, je skočil k njemu doslej še neizsleaeni moški ter mu porinil v elesno stegno nož. tako da se je nesrečnež nezavesten zgrudil na gostilniških stopnicah. Reševalci so ga prepeljali v tu k splošno bolnišnico, studenški orožniki pa vršijo intenzivno poizvedbo. Z Jesenic Z^-oPni kino Radio predvaia danes, jutri in v četrtek ob S. uri zvečer (v sredo tudi ob 3. uri pop.) valefiLm >.Beli orel-Varšavska trdnjava« iz bojev za osvoboditev Poiiske. Med dodatki glasbeni film in kulturni film. Sledi vMazurka-j. * SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri opereto »Dijak-prosjak«. V glavnih vlogah pevski par Marika Rokk in Joh Heesters. tenor bsrlinsike opere. Sledi >Ivje<. ORIOhW/V TIP 77 5-CEVNI luksuzni super DIN 4*2SS*- Gospodarstvo Povečanje našega uvoza v letu 19)7 že t nedeljski številki smo objavili podatke o naši zunanji trgovini v lanskem letu, iz katerih je razvidno, da je lani znašal ves naš uvoz 5234 milijonov, to je za 1157 milijonov ali za 28% več nego v prejšnjem letu in za okrog 2370 milijonov več nego v letih 1932. ali 1933., ko je bil naš uvoz najmanjši. Tekstilni uvoz Precejšen del povečanja uvoza odpade na uvoz tekstilnih surovin in tekstilnega blaga. Z razvojem tekstilne industrije v naši državi se je v zadnjih letih zlasti povečal uvoz tekstilnih surovin, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v vagonih po 10 ton): surov bomb. voln. svil. bombaž preja volna preia preja 1932. 862 782 139 65 112 1933. 1055 1288 215 112 127 1934. 1458 1564 304 125 187 1935. 1490 1370 353 137 229 1936. 1681 1292 455 153 312 1937. 2081 1829 323 179 272 Uvoz surovega bombaža in bombažne preje je lani dosegel rekorden obseg. Po naglem dviganju v prejšnjih letih pa je bil nekoliko manjši uvoz volne in svilene preje, medtem ko se je nadalje dvignil uvoz volnene preje. Po vrednosti se je uvoz vseh tekstilnih surovin tkanin in izdelkov v zadnjih letih gibal takole (v milijonih Din): 1932. 1935 1936 1937. bombaž 315 580 615 813 ostala rastL vlakna 41 61 66 73 volna 72 176 220 260 svila 64 98 116 106 skupaj bomb tkanine voln. tkan. svilene tkan. ostale tkan tekst. Izdelki 492 915 1017 1252 204 174 163 246 128 158 174 229 53 71 20 9 5 4 4 6 39 42 48 50 H A D I Sreda, 2. februarja Ljubljana 9: Napovedi- poročila. — 9.15: Razigrane in izbrane (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik). — 10'- Prenos cerkvene glaste iz stolnice. — 11: Otroška ura (edč Glavica Venrajzova). — 11.30'. Koncert Ra lijskega orkestra. — t3: Naj>o vedi, poročila. — 1320: Vsakemu nekaj in nekaj za vse (plošče). — 16: Koncert Radij skega orkestra. — 17: Kmet. ura: Rodoče poslovanje kred;tnih zadrug (dr Joža Ba saj). — 17.30 Koncert Radijskega orkestra — 18.20: Danilo Cerar: Ženili se bomo spevoigra s klavirjem (izvajajo člani zbora »Grafike*). — 19: Naj>ovedi, porodila. -19.30: Nac. ura: 19.50: Uvod v opero. - 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd 17.45: Narodna glasba. — 20: Pevski koncert in humor. — 22 20: Klavir in hrač. - Zagreb 20- Prenos iz Ljubljane. — Praga 19.30: Prenov Nicolmeve opere »Vedele žene windsorske«. — 22.35: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19 30: Božične pesmi. — 20: Lahka godba. — 21: Chonino ve klavirske skladbe - 22: Ples. — Dunaj 11 10: Skladbe Joh. Straussa. - 12. Plošče — 1605 Pojx>ldanski koncert — 17.30: So dobni avstrijski skladatelji. — 19 25: Fran coska glasba. — 20 55- Orkestralni koncert — 22.30 Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.10: Muzika i* starih časov. — 20. Koncert malega orkestra. — 21: Veliki orkester. — 22.30: Stari pleei.. skupaj 921 1364 1426 1792 V zadnjih letih se je predvsem povečal uvoz tekstilnih snrovin medtem ko je uvoz tkanin deloma nazadoval Lani pa se je zopet znatno dvignil uvoz bombažnih in volnenih tkanin medtem ko je uvoz svilenih tkanin nazadoval že na malenkosten znesek. Povečanje uvoza tekstilnih izdelkov pa ie pripisati predvsem znatnemu uvozu blaga iz jute. zlasti vreč Celotni tekstilni uvoz pa se je od leta 1932. skoro podvojil. Uvor ostalih surovin Tudi uvoz ostalih surovin se je zadnja leta deloma povečal Zanimivo je gibanie uvoza pogonskih sredstev: premoga, nafte ta derivatov mineralnega olja. Uvcz premoga ln mineralnih olj se je zadnja leta gibal takole: premog mineralna olja vagon. milj. Din vagon. milj. Din 1935 42.973 127 10.745 76 1936 30.468 81 14.197 95 1937 41.264 143 11606 106 Uvoz premoga, ki je L 1936. v zvezi z uvedbo kontrole uvoza hudo nazadoval, se Je lani zopet naglo dvignil ter Je po količini dosege) skoro uvoz iz 1. 1935. po vrednosti pa ga je celo znatno prekoračil, ker se je cena Inozemskemu premogu precej dvignila. Uvoz mineralnih olj Je v primeri s prejšnjim letom nekoliko nazadoval, navzlic temu pa se je po vrednosti zaradi naraslih cen dvignil. Od ostalih surovin je omeniti uvoz surovih kož. ki zadnja leta nazaduje in Je lani znašal le 550 vagonov nasproti 686 vagonom v prejšnjem letu ln 720 vagonom v letu 1935., zaradi naraslih cen pa se Je vrednost uvoza dvignila na 99 milijonov Din nasproti 95 odnosno 87 milijonom v prejšnjih dveh letih Znatno se je povečal tudi uvoz umetnih organskih barv. In sicer na 93 milijonov Din (prejšnje leto 72, 1. 1935. 58). Uvoz železa In strojev V znatnem obsegu Je zadnja leta v zvezi z oživljeno investicijsko in gradbeno delavnostjo narasel uvoz železa in železnih izdelkov, strojev in elektrotehničnih predmetov. Uvoz železa in železnih polizdelkov je znašal 3145 vagonov (prejšnji dve leti 3992 odnosno 2948) v vrednosti 94 milijonov Din nasproti 74 milijonom v prejšnjem letu in 56 milijonom v 1. 1935 Čeprav «e je uvoz železa in polizdelkov po količini nasproti preišnieirm letu zmanjšal, je vrednost narasla Ostali uvoz železa pa se ie tudi po količini dvignil Kako se le gibala vrednost uvoza gornlih predmetov, nam kaže naslednja primerjava (v milijonih Din): 1933. 1935. 1936. 1937. železo 29 56 74 94 pločevina, žice. cevi 80 60 85 103 železn. mat. 41 62 85 59 žel. izdelki 118 158 186 308 stroji, aparati 107 186 258 366 elektr. predm. 80 109 120 183 prevozna sredstva 26 65 140 185 Kakor nam kaže gornja primerjava, se je zadnja leta v največii meri dvignil uvoz strojev, ki se je od 1. 1933. več nego potro-jil. uvoz prevoznih sredstev se je posed-moril in uvoz elektrotehničnih predmetov več nego podvojil. Prav tako se je naglo dvignil uvoz izdelkov lz železa, ki se je skoro potrojil. K novemu frošarinskemu pravilniku Novi trošarinski pravilnik je vzbudil med vinogradništvom mnogo nezadovoljstva. O tej stvari smo imeli priliko čitati v našem časopisju več povsem objektivnih razprav »Slovenec« je objavil 21. t m. daljši članek pod napisom »Kako je s trošarino na vino po novem pravilniku« in skuša dokazati upravičenost tega pravilnika. Najprej trdi, da hočejo vinogradniki, ki protestirajo, v kalnem ribariti in da je pravi namen te borbe političen, akoravno beremo tudi proteste v režimskih listih. Vsak vinogradnik brez razlike bo tak ton polemike kategorično odklonil tn bo najmanj zahteval pravico, da sme o stvareh, ki so tako dalekosežnega pomena, kakor je novi trošarinski pravilnik, izreči tudi svojo skromno sodbo* Nočemo se le zadržati pri 4. točki tega zagovora, kjer hoAe dokazati pisec, da je novi trošarinski pravilnik v interesu slovenskega vinogradništva. Povdarja, da se je tihotapstvo v glavnem vršilo z vini iz pokrajin, češ da so se ta vina z avtomobili uvažala. Ponovno smo povdarjali aa je naš največji konkurent vino iz Banata in Dalmacije in so se ta vina vedno skoraj izključno prevažala po železnici, ne pa z avtomobili, ker bi bilo to predrago. Le nekatera podjetja so bila v dravski banovini, ki so ta vina kupovala v sosednji savski banovini od veletr-govcev, ki so zaradi ne prehudih tamoš-njih predpisov navzlic kontrolnim listom nadomestiti odpeljano vino. Gotovo smo tudi vinogradniki interesi-rani ne samo na dobri prosperiteti našega gostilničarstva temveč tudi na prosperiteti naših vinskih trgovcev. Vzrok, da se je tihotapilo, pa ni bil slab prejšnji pravilnik temveč je vzrok iskati v dejstvu, da ie trošarina na vino mnogo previsoka, da je konsument ne zmore in da so bili zaradi tega prekupčevalci primorani najti druge možnosti za pocenitev vina na drobno. Mi vinogradniki imamo pri tako pretirani obremenitvi našega pridelka predvsem interes, da se ta trošarina zniža in bomo potem le še interesriani na tem, da se glede pobiranja te trošarine uvede najstrožji red. Mislimo, da se vinog-adniki ne dajo potegniti s tolažbo pisca, da se bodo dohodki te trošarine uporabljali v prid vinogradništva. Zanimivo je v »Slovenčevem« članku žongliranje s socialnostjo. Mnenja smo. da je občinska doklada mnogo socialnejša, ker zadene vse kroge enako, kakor pa je financiranje naših občin s čezmerno visokimi trošarinami, ki jih morajo plačati socialno šibke^l ljudje, ki so v večini, ki pa sicer občinskih doklad sploh ne plačujejo ali jih pa plačujejo v skromni meri. Na višini občinskih doklad so v prvi vrsti interesirani socialno najbolje stoječi prebivalci posameznih občin. Opozarjamo le. da morajo na primer v vinogradnih krajih občine vzdržati 3vojc finance brez dohodkov od trošarin ali pa le z zelo malimi dohodiki od trošarine. Vinogradniki Imamo pač pravico, da smemo, če dobimo kak udarec — ln tako hudega še nismo zadobill. kakor sedaj sami ugotovimo, ali je ta udarec lahke ali pa težke narave. Tudi županska zveza je izdala neko pojasnilo H temu vprašanju in pravi, da ne gre vzporejatl alkohol z življenskimi potrebščinami. Moramo izjaviti, da smo daleč od tega, da bi za katerikoli kmetijski proizvod zahtevali kako trošarino, ker zavzemamo stališče, da je posebna obremenitev kmetijskih proizvodov za našega kmeta največja krivica, če vzporejamo druge pridelke z vinom, storimo to le zaradi tega, da dokažemo, kako neugodno bi zadelo kmetovalce, ki se bavijo z drugimi panogami, če bi se njihovi pridelki obremenili s trošarinami, pa če bi bile tudi najmanjše. Mi dobro vemo da ima večina držav trošarine na vino, vendar nam Je tudi znano, da tako visoke nimajo nikjer, kakor pri nas. V tem vprašanju se da vinogradniku koristiti le, če bi dravska banovina znižala stopnjo trošarine za 50% in izposlovala pri kralj, vladi, da se s finančnim zakonom maksimira občinska trošarina na 50 par pri litru. Novi pravilnik je izšel radi tega. da se zajame vsa potrošnja, če so trditve zagovornikov tega pravilnika o tihotapstvu pravilne, potem se bo donos iz trošarine podvojil. Prav zaradi tega pa je zahteva po znižanju povsem upravičena, tembolj, če poleg tega še zadenejo vinogradnika tolike nevšečnosti. Tudi gostilničarji so nezadovoljni Gostilničar nam piše: Novi trošarinski pravilnik na vino ln žganje je zadel marsikaterega gostilničarja. Nekateri so Imeli dogovor s producenti, da so dobili večjo količino vina, ki ga bodo odplačevali po iztočenju v mesečnih obrokih ker bi si ea drugače rploh ne mogli nabaviti v večji količini. Sedaj pa pridejo mnogi v položaj, da morajo taiko j od vse zaloge plačati ba-novinsko trošarino, nimajo pa za to potrebnih denarnih sredstev. Nikakor ne drži trditev, da se da samo s tako uredbo preprečiti tihotapstvo. Kontrolna služba, kakršno so vršil' prejšnji deželni užitnin-ski uradi, bi vsako tihotapstvo preprečila, zadovoljila pa bi gostilničarja in produ-centa; prvi bi plačaj trošarino šele tedaj, ko da sod na pipo, drugi pa bd lahko neovirano na debelo prodajal svoj pridelek. Gozdovi in kmečka zaSčita Prejeli smo: Lani v decembru je bila1 uveljavljena uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. V tej novi uredbi je med drugim nova določba, da se gozdovi tudi Štejejo za zemljo, sposobno za obdelovanje. Ker se po uredbi smatra za kmeta le oseba, katere posestvo ne presega 50 hektarov za obdelovanje sposobne zemlje, je razumljivo, da Je zaradi omenjene določbe o gozdovih mnogo kmetov izgubilo značaj kmetov in s tem zaščito. Naš slovenski gozdni posestnik Ima poteg gozda še 10 do 20 hektarov po večini manj vrednih njiv in travnikov, zato zadene ta nova uredba naše planinske kmete na Gorenjskem. Koroškem, Pohorju in v Savinjskih planinah najbridkeje. V dravski banovini ima gozdna popestva s površino 25 do 50 hektarov približno 1500 oseb, a površnino 50 do 100 hektarov približno 300 oseb ln s površino 100 do 200 hektarov približno 100 oseb. Ker so tudi gozdna posestva precej zadolžena, je soditi, da je izgubilo najmanj okrog 1500 slovenskih gorskih kmetov kmečko zaščito, med tem ko nova uredba v vseh drugih banovinah ne zadene skoro nikogar. Po uredbi prizadeti bodo morali za plačilo celotnega dolga prekomerno Izseka-vati les in s tem uničevati gozdove, zlasti če bodo morali izsekavati mlad les. Mno-gokje pa sploh nimajo lesa, ki bi bil primeren za tzsekavanje. Nova uredba pa pomeni krivico za naše gozdne posestnike tudi, ako primerjamo njih dohodke z dohodki kmetij s preko 50 hektarov zemlje v Bački, Slavoniji ali Su-madiji. Ako cenimo letni prirastek na hektaru v naših kmečkih gozdovih povprečno dva in pol kubičnega metra dobimo lz gozda, obsegajočega 40 hektarov, 100 kubičnih metrov lesa na leto, a cena za kubični meter znaša danes v najboljših legah 80 do 100 dinarjev v slabših pa 40 do 50 dinarjev. Torej znaša letni donos takšnega gozdnega posestva 4.000 do 10.000 dinarjev Ker njive teh gozdnih posestnikov daleč ne zadostujejo za prehrano družine, travniki pa komaj za vprežno živino, je razumljivo, da Je njih položaj nezavidljiv. Na 50 hektarih prave poljske zemlje v Bački in drugod pa se pridela za 50.000 do 100.000 dinarjev kmetijskih pridelkov letno. Nujno potrebno je, da se tako v korist prizadetih gorskih kmetov, ki so čisto neupravičeno izgubili zaščito, kakor tudi glede na gozdove, da se ne bodo uničevali, čimprej omili trdota nove uredbe. Naj se z nove uredbo določi za gozdne posestnike druga mera, ki mora uvaževati dohodke teh posestnikov v primeri s posestniki prave poljske zemlje. Gospodarske vesti = Se ena milijarda za javna dela. Pod gornjim naslovom objavlja »Jugoslovenski kurir«, da je sklenjeno naieti za javna dela, zlasti železniške in cestne gradnje, še eno milijardo Jinarev. ki si jih namerava finančno ministrstvo dobiti s pomočjo državnih in podržavnih denarnih ustanov. V tej zvezi bo te d:J konferenca v prometnem ministrst m, na kateri bo določen program za gradnjo železniških orog v letošnjem letu. Borze 81. januarja Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu za malenkost podražili in so se trgovali po 8.67, za ang'eške funte pa je bUo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8 65 (v Beog: adu po 8 67). v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 29. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu ln Zagrebu 14.50, za konec februarja pa v Zagrebu 14.45 in za konec marca 14.49. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca znova prav čvrsta in se je Vojna škoda dvignila na 439 — 440 (v Beogradu Jie bil promet po 437 50 — 440), do zaključka pa je prišlo za junij po 437.50. Promet je bil nadalje v 8% Blairovem posojilu po 96.50 (v Beogradu po 96). IIKV 1/.E Ljubljana. Amsterdam 2403.16—2417.76, Berlin 173302 — 1746.90, Bruselj 727.70 — 732.77. durih 996.45 — 1003.52, London 215 19—217.25, Newyork 4272.26—4308.37, Pariz 140.52 — 141.96, Praga 151.24 — 152.34, Trst 225.89 — 228.78- Curih. Beograd 10, Pariz 14.1750, London 216250, Newyork 43150, Bruselj 73.0250, Milan 22.7250, Amsterdam 241 10 Berlin 174, Dunaj 81.40, Stockholm 111.48 Oslo 108 69, Kobenhavn 96.55, Praga 15.18 Varšava 82, Budimnešta 86 25 Atene 3.95 EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 439 — 440, za marc — junij 439 — 440, 4°/® agrarne 57 — 58 4°'0 severne agrarne 57 den., 6°/„ begluške 84 den., 6% dalm. agrarne 83.25 — 85 7®/» stabiliz. 94 den., 7®/o invest. 98 — 100, 7% Drž. hip. banka 99.75 — 100.50, 7«/n Blair 88.50 — 89, S«'n Blair 96 — 98; delnice: PAB 220 den., Trboveljska 215 — 225 šečerana Osijok 165 bi., Sečerana Veliki Bečkerak 550 — 600, Dubrovačka 410 — 450, Jadranska 405 den. Beograd. Vojna škoda 436.50 — 440 (437.50 — 440), za februar 439 den., za marc 439 — 440, 4ovlekel 6 seboj še kakšnih 50 m. Stražnika, ki je dobil smrtne notranje poškodbe in mu je kolo avtomobila zdrobilo lobanjo, so v vsej naglici prepeljali v tržaško bolnišnico, kjei je ka7al še nekaj znakov življenja. Kmalu po prevozu v bolnico je poškodbam podlegel. Lastnik avtomobila, katerega ime ni bilo objavljeno, se je sam stavil na razpolago oblastem. Žrtev granate. V Gorenjem pri Katelu ee je pripetila te dni hude nesreča. Josip Bajt, s*ar 41 let b doma v omenjeni vasi jc v bližnjem gozdu našel granato ter jo takoj poizkusil razstaviti, do bi dragoceno strelivo prodal. Granata Pa mu je pod rokami eksplodirala in ga vsega raztrgala. V torek so nesrečnega moža pokopali. Letos je bila to že druga žrtev granate. Naše f ledaiišče DRAMA Torek. 1. februarja: Veronika Deseniška. Red Sreda. Sreda. 2.: oh 13. Peterčkove poslednje sanje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. Dr. Izven. Znižane cene od 20 d itn navzdol. G. Cesar Janez, eden najpriljublfenejših članov naše drame, nastopi na Svečnioo zvs-cer zopet v veliki in važni vlogi v Nušičevi komediji jDr.t V tej vlogi je imel velike uspehe in užit3k ga je gledati, kako so kar brez vsega reši iz vsake Se tako kočljive situacije. OPERA Tor?k. 1. februarja: Boheme. Red A. Gostuje Josip Gosti č. Sreda- 2.: Ob 20. Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Josip Gostif jx>je dnevi vlogo pesnika v Puccinijevi operi ^Bohčme«. G. Banovsc je obolel in par dni ne more peti. Slikarja poje g. Primožič, glasbenika g. Janko, filozofa g. Betctto. Mi mi ie ga. V i dali jeva, Mu-setta gdčna. Nolijeva. G. Zupan pa pojs dve vlog: in sicer Alcindora in Benoeta. Dirigira in režira kapelnik Siritof. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sreda. 2.: ob 16. >Skedcnj«, popoldanska predstava, zadnjič. Sobota. 5.: »N?ena v?lika ljubezen«' premiera ob 20.15 Nedelia. 6.: vNjena velika ljubezen«, ob 20.15. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek. 1. februarja: Gospoda Glembajevi. Red A. Gostovanje Vladimirja Skrbinška. Sreda, 2.: ob 15. Gospoda Glsmbajevi. Gostovanje Vladimirja Skrbinška. Ob 20. Pod to goro zeleno. Četrtek. 8.: Gospoda Glembajevi. Red B Gostovanje Vladimir}* Skrtiagka. Zai ^ oiUEnab Ljubezen se je začela z medaljonom — Sestanek v Rimu — Osebnost neveste - Težave zaradi veroizpovedi Kraljevi dvorec v Tirani Uradno potrjene vesti iz Tirane tn Rima poročajo, da se je albanski kralj Zogu I- prošli petek zaročil z madžarsko grofico Geraldino Apponyi. Na podlagi 89. člena albanske ustave se je včeraj ob 10. dopoldne sestal v Tirani parlament k izrednemu zasedanju, kjer je bila zaroka svečano oznanjena. Kako »e je začelo ... Da išče mladi albanski kralj primerno nevesto, ni bila že davno nobena tajna. Lani se je v zvezi s tem iskanjem omenjalo ime neke madžarske grofice, toda govorice so kmalu utihnile, ker se je načrt baje razdrl. Pred letom dni so se mudile v Budimpešti tri sestre albanskega kralja in se tam seznanile tudi z mlado grofico Geraldino Apponyi. Med njimi se je razvilo iskreno prijateljstvo in pri slovesu so albanske princese prosile madžarsko grofico. naj jim izroči za spomin medaljon s isvojo sliko. Medaljon so odnesle v Tira-:no in ga pokazale svojemu bratu, ki mu je bila slika mlade grofice tako všeč, da iBe je zaljubil vanjo ... Sestanek v Rimu V začetku letošnje zime je grofica nekaj zbolela in je po nasvetu zdravnikov odpotovala v Italijo na južno sonce. Tisti čas se je slučajno mudil v Rimu tudi albanski kralj in on in madžarska grofica Kralj Albanije Zogu L sta se prvič srečala v italijanski prestolnici. Navzoč je bil tudi poslanik madžarske vlade. Sestre albanskega kralja so po tem srečanju povabile madžarsko grofico v Tirano Grofica Apponyi se je pozivu odzvala sredi decembra lanskega leta in pred dvema tednoma je bil v kraljevem dvorcu ples. kjer sta se kralj Zogiu in grofica Apponvi vnovič videla. Albanski k.alj je po tem srečanju poslal v Budimpešto k grofičnim sorodnikom posebnega pooblaščenca, ki je v njegovem imenu zaprosil za roko mlade grofice. Obenem je povabii rodbino v Albanijo. Sorodniki neveste albanskega kralja so pristali na laskavo ženitno ponudbo in so se takoj preko "leke odpeljali v Albanijo, kjer so bili grofičin brat in teta od članov albanskega dvora z veseljem sprejeti. V petek je bila na dvoru gala večerja, na kateri je bila proglašena zanoka kralja z grofico. Kralj Zogu se želi čimprej poročiti in v zvezi s tem se že dogo- varjajo o terminu svatbe. Na dvoru v Tirani že pripravljajo vabila za svatbo, o kateri pišejo vsi listi. Nevesta Grofica Geraldina Apponyi, bodoča kraljica Albanije, je zdaj stara 23 let. Rodila se je 6. avgusta 1915 iz zakona madžarskega grofa Apponyja z Američanko Gladys Virginijo Steuartovo. Grof Julij Apponyi se je namreč 1. 1913 mudil v Ameriki, kjer se je seznanil s svojo poznejšo soprogo, v zakon sta stopila 29. julija 1914. v ženevi. Grofica Geraldina je najmlajša med otroki grofa Julija Apponya, Je izgubila svojega očeta že pred enajstimi leti. Njena mati je kmalu po grofovi smrti odpotovala v inozemstvo, kjer se je vnovič omožila v Pariza. Ta.ko je ostala Geraldina na Madžarskem, kjer so jo vzgajali na Apponyjevem posestvu. Njena starejša sestra je omožena z veleposestnikom Ba-ghyjem. V Budimpešti je bila mlada grofica zelo priljubljena v družbi. V športu se je posebno udejstvovaia kot plavalka in na tenišču. Lansko leto je nastopila tudi na plesu v opeii, kjer je pela vlogo Mirni v Puccinijevi »Boheme«. v jeseni lanskega leta je slišala, da iščejo v budimpeštan-skem muzeju prodajalko razglednic, ki obvlada tuje jezike. Brž se ie ponudila za to službo in je sedela po pet ur dnevno v ve-stibulu muzejskega poslopja ter dajala obiskovalcem informacije v jezikih, ki jih obvlada. Ded bodoče albanske kraljice je bil leta 1909. umrli dvorni maršal grof Ludo-vik Apponyi, kS je pripadal madžarski gosposki zbornici. Grofica Geraldina ima eno sestro, Virginijo, in enega brata, Julija Lotrisa, ki mu je komaj 14 let. Njena teta je omožena z nekim madžarskim grofom. Ovire Pri poroki kralja Žoga z grofico Appo-nyi bo povzročalo pač največ težav vprašanje konfesije obeh zaročencev. Kralj Zogu I. je namreč po veri musliman, grofica Apponyi pa je rimska katoličanka. Pravijo, da je nevesta albanskega kralja že nedavno, ko se je mu<£la v Rimu, v tej zadsvi prosila za avdijenoo pri papežu. Predložila nm je prošnjo, naj bd njen bodoči zakon z albanskim 'kraljem blagoslovila tudi rimsko-katoliška cerkev, ne da bi se marala pri tem zavezati, da se bodo otroci iz tega zakona vzgajali kot pripadniki katoliške cerkve. Kakšen odgovor je dobila grofica na to prošnjo, ne poročajo, toda gotovo je, da Vatikan ne bo popustil, kakor je storil to pri sklenitvi zakona med bolgarskim kraljem Borisom in kraljico Ivano. Takrat so namreč v Vatikanu stavili pogoj, da se morajo otroci iz tega zakona, vzgajati po pravilih rimsko-katoliške cerkve- Državni razlogi pa so narekovali drugače ™ zgodilo se je, da je bila prvorojenka kralja Borisa in kraljice Ivane krščena po pravoslavnem obredu.... Nevesta albanskega kralja poseduje doto v zemljiščih na Madžarskem in baje tudi na češkoslovaškem. Ta dota Je dovolj velika, da je omogočala grofici in njeni zdaj že poročeni sestri aristokratskemu poreklu primerno ižvljenje. S sestro Virginijo razpolagata z 2700 orali zemlje. Kralj Albanije Kralj Zogu I. je zdaj 43 let star, torej dvajset let starejši od svoje neveste Izvira iz čistega albanskega rodu. šolo je obiskoval v Carigradu, potem se je sam izobraževal dalje. V svetovni vojni se je prijavil kot prostovoljec v avstro-ogrsko vojsko ter je dosegel čin majorja Po prevratu se je vrnil v Albanijo in se je posvetil politiki. L. 1921. ie postal notranji minister, eno leto pozneje ministrski predsednik. Potem se je moral umakniti iz Albanije in je živel kot emigrant v Beogradu. Dobro leto dni nato se je vrnil v Albanijo, zrušil nasprotniški režim bil iz-Mican za ministrskega predsednika za državnega prezidenta in vrhovnega poveljnika vojske Sprejel je italijansko ponudbo za ureditev države in s tem italijanske svetovalce za upravno, finančno in gospodarsko stroko. L 1928. so ga oklica-ii za kralja. Kralj Zcgu ima samo enega moškega sorodnika, počubrata Kselala ki izhaja iz prvega zakona Zo«rujevega očeta in mu je zdaj 57 let. Zato pa je na albanskem dvoru več žensk. Kraljevi materi Sadiji je zdaj 62 let. Zogu ima šest sester, ki so stare od 27 do 44 let. štiri mlajše sestre albanskega kralja med 27. in 30. letom slovijo po svoji lepoti in se večkrat mudijo v inozemstvu. Zaroka Camegijeve vnukinje V Newyorku se je miss Louise Carnegie-Millerjeva, vnukinja pokojnega slovitega multimilijonarja, zaročila z nekim F. J. Gordinom Ž njiju poroko se bo del Car-negiejevega imetja vrnil na Škotsko, kajti Gordin je Škot. kakor je bil Carnegie, ir. odvetnik v Edinburgu. Zaročenka šteje 20 let, zaročenec pa 40 let Lep dar: Zgodbe brez groze Smrt na dirkališču Na avtostradi blizu Frankfurta se je te dni ubil nemški dirkač Bernd Rosemeyr, mož letalke Elly Beinhornove. Pokojnik zapušča vdovo z enoletno hčerko. Na sliki spodaj: Rosemeyr v svojem dirkalnem avtomobilu. V krogu: dirkačeva glava Fovratek z Guyane Redki so kaznjenci, ki jim usoda nakloni, da se vrnejo iz kazenske kolonije na Hudičevih otokih v Francijo, vendar pa se včasih primerijo tudi ti slučaji. Takšne kaznjence sprejmejo potem v Franciji kakor nove člane človeške družbe in jim pred odhodom v domovinske občine postrežejo s poštenim kosilom »Most medenih tednov" se je sesul Mojstrsko delo tehnike iz L 1898. pod slapovi Niagare Prizori ob uničenju Na tisoče ljudi je te dni prihitelo k Nia-garskini slapovom in so bili priče, ko se je znameniti most pod tem slapom zrušil. •30 m visoko so se dvigale ledne mase, ki so mu napravile konec. Ogromen oblak snega tn lednega prahu »t je zvrtinčil v zrak, ko se je l. 1898. otvorjeni most, mojstrovina moderne tehnike, sesul Slovel je svojimi 280 m proste razpetine kot najdaljši ločni most na svetu, njegova celotna dolžina je znašala 400 m, višina 60 m in stroški za njegovo zgraditev so zna:ali 300 000 dolarjev Zavoljo neštevilnih poročnih potovanj k Niagarskim slapovom je mo>t slovel tudi kot »Most medenih tednov« (Honevmoon Bridge) V ostalem pa to ni bil prvi most na tem mestu, temveč je irrtl prednika ki se je kot ločni most isto tako zrušil, tedaj pa zavoljo težkega viharja. Več nego deset tisoč gledalcev, ki so prihiteli z avtomobili, železnico in letali od blizu in daleč, je bilo ob mostu. Ti ljudje pripovedujejo, da je bil konec slovitega mosta prizor, kakršnega ameriško občinstvo že dolgo ni imelo. Katastrofa se je napovedovala že nekoliko dni prej, ko so ledne mase na ameriški strani začele pritiskati na opure Najprvo se je v temeljih prikazala samo majhna razpoka. ki se je razširila na metrsko širino. Potem so ogromni jekleni loki, ki so sc bo-čili 400 m daleč čez reko, izgubili svojo obliko in se pobesili. Inženirji, ki jim je bila dana naloga, da most rešijo, so kmalu uvideli, da ni nobene pomoči več Zadr.ji dan okrog 16. je moral zadnji delavec izmed vseh. ki so bili zaposleni z reševalnimi deli, z mosta Zgradbo so bili hočeš nočeš prepustili njeni usodi. Zrušila se je s silnim grmenjem nenadno. Pobarvane ceste Angleško prometno mimstrstvo je odredilo poskuse z izvirno metodo, da bi se najvažnejše deželne ceste napravile ponoči bolj vidne in da bi se na ta način povečala prometna sigurnost Cestni cement barvajo, in sicer z rožnato, rdečo ali rumeno barvo. Prvi poskusi so se baje zelo dobro obnesli. Angleške deželne ceste dobe tudi črne robove. Videti je bilo. kakor da so se tako na ameriški, kakor na kanadski strani dvignili temelji. Vsa okolica se je začela tresti kakor ob potresu. Za tre-nutek se je ogromna zgradba še počasi gibala proti reki, potem so se železni loki zdrobili kakor steklo. Obenem z lednimi masami se je most na gibal čedalje hitreje proti strani, ki je obrnjena od slapov. Trenutek pozneje je Hft trušč tolikšen, da je zadušil vsak človečki glas. Težek, ogromen snežni oblak se je dvignil iz reke in zakril za kukšno minuto ves prizor. Ko se jc zrak spet očistil, je ležaia nerešljivo zamotana masa jekla, kamna iu ledu petdeset metrov pod krajem, kjer ie mogočni mo-st prej vezal dve veliki, dcžcii. Nekoliko ur pozneje so morali izprazniti tudi Ontarijsko elektrarno, ki so jo bili j zgradili ob skalah pod slapovi. Ledne ma-, se, ki so se bile zavoljo zrušenega mosta še j bolj dvignile, so dosegie skoraj že streho tega velikega poslopja in pretijo, da bodo odnesle vso masivno stavbo. Dosedanjo Škodo cenijo na milijon dolarjev. Dejstvo, da sc obležali na ledu 2200 ton težki nosilci mosta, ki predstavljajo s-edaj nevaren jez. nam daje slutiti, kako silne so ledne mase. Razen elektrarne so v nevarnosti tudi ne-j kateri ma.ihn' rečni parniki, s katerimi so prirejali drugače izlete pod slapove in skozi Niagarsko sotesko Rimski korak Ob posvetitvi novih vojašnic v dimu k> imeli tam veliko parado, pri kateri je 10 tisoč mož fašistične milice korakalo pod poveljstvom generala Rus«ora mimo Musso-Mraija. Museolini je nenadno skočil s tribune i nje stopil na čelo korakajoči noddel-kov. da bi jih vodil z novim paradnim korakom. ki so ga nazvali krimski korak«, vpaseo romanom. Kakor pišejo, se je Mus-solini na svojem obisku v Berlinu navdušil nad paradnim korakom n?mškib vojakov. Na pomlad pričakujejo v Rimu obiska nemškega državnega kancelarja in ob tej priliki mu hočeio postreči z italijanskim paradnim korakam. ANEKDOTA Ko so angleškega lorda Russella vodili na morišče, da ga obglavijo. je izročil duhovnu, ki ga je spremljal na tej zadnji poti, svojo uro z besedami: »Vzemte ta spe mine k. ki kaže čas. Jaz odhajam v večnost in ga ne morem več potrebovati. VSAK DAN ENA :Tak sem na vse zadnje le končal v zaporu ...z (»Tidens Tegu«) Dackson Greqory: s Juana Castanares Roman Spet tisto polglasno bobnanje nestrpne noge po debeli preprogi. Res lep poklon, če ga izrečeš s takšnim hladnim in porogljivim glasom! Toda premagala se je in mirno odgovorila: »V samostanu senor.« Ponesel je kozarec k ustom in jo menda čisto pozabil, ko je z naslado srebal pijačo. Ko je nazadnje izpregovoril, je bilo videti, kakor da bi bil s težavo in od daieč poklical svoje misli nazaj. »V samostanu? A, tako! Torej vodi iz samostana ravna pot v Haciendo eseondido! Očka Perrigo vzame svojo hčerko izza temnih samostanskih zidov, da bi jo na torišču Topovega delovanja uvedel v svetlo, srečno življenje! To je zelo verjetno, Guera!« »Resnica je!« je rekla. »In očka Perrigo, ki upa najti za svoje nedolžno jagenice ugoden trg —« »Moj Bog! Nehajte že! Ali res ne znate drugega kakor brusiti hudobne zbadljivke, da vas mora vsak sovražiti? Še jaz, uboga stvar?« ,,Va?e sovraStvo, norica mala, mi pomeni toliko kakor prašek na rokavu.« Ugriznila se je v ustnice in pobesila oči. Njegove besede so jo zbadale kakor trni. Sama pri sebi je kar ginevala od sramu. A zdajci ga je presunljivo pogledala: »Zakaj me imenujete norico?« »Mar nismo vsi ubogi norci?« »Tako niste mislili. Zakaj ste to rekli?« »Če fe že tako, da izmenjavava skrivnosti,« je nekam veselo odvrnil: »da, norica ste, uboga no-ričica zala, bleščeča in iskreča se od življenja _ noričica, ki se prodaja za ceneno veselje ali za prgišče zlata!« Ni mu še bila pokazala, kolikanj ponosna je bi'a. »Ne prodajam se, senor,« je rekla in oči so se ji zabliskale. »Živi duši ne.« »Torej je očka Perrigo tisti, ki vas prodaja? On, ki mu je značaj tako čist kakor suho zlato!« »Oh, neznosni ste! Ne. senor, očka Perrigo ni tak.« »Torej Blondino!« Mahoma je bil spet pri Blondinu. Z Blondinom sta bila začela, pri Blondinu so mu vztrajale misli. Da bi spoznal, kako gleda nanj, je rezko in nenadoma izrekel njegovo ime in jo pri tem napeto pogledal. V njenih očeh. ki niso bile več tako krotke kakor prej se je zablisnil trd pogled Snet se je nagnila čez mizo in rekla z drhtečim, dušečim se glasom: »Blondino! Ali *te mar priSli da b1' govoril* 7 Blondinom. senor? To je vzrok, d* st° tu7 O* umirajočega Chaveta naravnost k Blondinu! Čemu. senor?« »Torej ljubite tega Blondina? In vi. ki se ne prodajati, ste se mu pripravljeni dati v dar?« Se preden je dokončal, je videl, kolikanj sovraži Blondina. Njene oči so bile zgovornejše od vseh besed. Spet je jel zamišljeno vrtiti steblo kozarca med prsti. »Res bi se utegnilo zgoditi,« je rekel nazadnje s čudnim, skoraj porogljivim nasmehom, »da bi se pogodila za kako skrivnost! A pogajanje bo dolgo in težavno. Tisti, ki se mu najbolj mudi, bo moral plačati najvišjo ceno. In zdi se mi, Guera, da boste to vi!« Videl je, da sta se borili v nji dve naturi: Guera in hči Pedra Perriga, dekle, ki je bilo polno življenja prišlo iz samostana, zdaj je pa drhtelo od strahu pred kdo ve čim; dekle, ki bi mu bilo najrajši obrnilo hrbet, a je kdo ve zakaj vendar iskalo njegove družbe in trepetalo od pritajenega razburjenja in hkratu omagovalo od skrite skrbi. »Tisto o samostanu je torej resnica?« je vprašal nenadoma. »Resnica je,« je naglo odgovorila. »In življenje, ki ga tu živite, vam je res popolnoma tuje? Prišli ste naravnost iz samostana in se niste nikjer pomudili, nikjer zapravljali časa v kraiih. kakršen je ta?« »Nikjer ne.« »Pokažite oči, Guera. .Dajte, da jih vidim!« Vzdignila je oči in iih čvrsto uprla vani Dolgo <=ta se gledala, ne ds bi izoreeovo-'la. ln vrtala drug drugemu v dušo. Zdai )e bil Juliaa Hawk tisti ki je zlovoljno naguban&il ffele. »Naj bo resnica ali laž,« je osorno dejal, »za zdaj naj ostane ob tem. Vaš očka Perrigo vas je torej pripeljal naravnost semkaj; čemu, Guera, ako ne zato, da bi vas prodal?« »Ali moram odgovarjati na vaša vprašanja?« »Kakor hočete. Sami ste začeli; hoteli ste trgovati s skrivnostmi; in kakor sem vam že rekel _ vi ste tista, ki ste v največji stiski.« »Kako veste?« je vzrojila. »Po čem sklepate, senor?« Po dvojici oči, ki sicer lažejo, časih pa vendarle izdajajo resnico, kakor vsi lažnivci. Po vašem pogledu in vašem glasu, ko sva govorila o nekem Blondinu.« i »Oh!« Spet se je ugriznila v ustnice, odvrnila pogled od Hawka in obmolknila. »Ali bi vzdignili roko, senorita,« je vprašal zdaj — in ko je pogledala kvišku, je videla, da se smeje — »da bi rešili Blondinu življenje?« Po bliskovo je odgovorila: »Bog mi odpusti — ne!« Zleknil se je v naslanjaču in molče puhnil dim Droti stropu. Ko se je njegov pogled vnovič uprl vanjo, je videla v njem še vedno prejšnji trdi, porogljivi smeh. »Ali ea mislite — ubiti?« je zašepetala. Neprikrito je zazehal. »Le tecite k svojemu očku Perrigu,« je ravnodušno dejal. »Povejte tiiemu* in tistemu bedastemu Tonu, kal ste izvedeli. Sai nalu tako in tako opazujeta, vidite? Mislim, da le tekata vafega po- *TUTRO« R. 28* 7- ¥oreg, T. TL 1938. Kulturni pregled Problem znanstvene terminologije V »Zdravniškem ve6tniku« je bila takljn-žena razprava priniarija dT. Mirka Cerniča (Maribor) »Slovar slovenskega jezika in naše vsakdanje zdravniške potrebe«. Bila je ena tistih strokovnih razprav, ki po svojih konsekvencah presegajo strokovni okvir in se dotikajo občnih vprašanj slovenskega kulturnega življenja. Dr. M. Cerniča je vzpodbudil Glonairjev »Slovar slovenskega jezika«, da se je oglasil k vprašanju, ki ga že dolgo zanima. Kot častilec slovanske literature in hudi kot medicinski avtor (že kot medicinec je spisal poljudno knjigo VTelesni naš postanek, razvoj in konec«) se M. Cernič zaveda pomena narodnega jezika za medicinsko znanost in prakso. V >SlO vanu slovenskega jezika« ni našel tega, kar je pričakoval kot zdravnik im kar bi utegnil zaman iskati tudi kdo iz druge stroke. V raznih medicinskih razpravah je opazil množico novih, večkrat slabših besed, ki so izrinile stare. že udomačene izraze; ali je ugotovil napačno frazeološko rabo, ki ie podedica zmede v slovenski medicinski terminologiji. To je dr. Čemita napotilo, da ie v citiranem članku podrobno opisal in razložil jezikovne .nevšečnosti naših medicinskih strokovnjakov. Svoj zanimivi in vzpodbudni • donesek je zaključil e sledečim stavkom: »Moja glavna misel je bila ta, da sprožim slovensko zdravniško termino- in frazeologiio z mrtve, zastarele točke, io prilagodim današnjim našim kulturnim potrebam in pokažem na že opravljeno delo«. Vsekako zdrava in kulturno tehtna misel! Primeri, ki iih j? navedel dr. M. Cernič in ki ih najdejo naši jezikoslovci v zadnjih št kah »Zdravniškega vestnika«, so pač dovolj prepričevalen dokaz, da je naša medicinska termino- in frazeologija na nižji stopnji, kakor ti ustrezalo narodu, ki ima najvišje kulturne institucije: univerzo in Akademijo. Ob zaključku svoje razprave se je pisec zaustavil še pri naši medicinski bibliografiji v poglavju z naslovom >Kje se da kaj dobiti za slovar slovenskega jezika za vzgled, pa tudi za strašilo?« Vsekako je več kakor znaedno. da se ni teh vprašani že' zdavnaj lotila medicinska fakulteta naše univerze. NTe samo da se jih ni lotila, marveč so nekateri njeni profesorji celo prispevali svoj delež k nasprotnemu razvojnemu pravcu, kakor je poenotenje in ustalitev slovenske zdravniške besede. La-jiki. ki smo zainteresirani na organični in enakomerni rasti naše celotne kinlture, bi mislili, da je prav medicinska fakulteta po klicana, da zamaši vrzeli, ki smo jih nujno prinesli iz prejSnje dobe, ko sploh nismo mogli misliti na medicinsko znanstveno literaturo v slovenskem jeziku. Univerza je vedno in povsod vezala jezik s strokama in bi bila tem bolj poklicana, da se loti tudi poenotenja slovenske medicinske termino-in frazeologije, zlasti če mislimo na izpopol nitev medicinske fakultete. Slovanski zdravniki so že leta 1910 razpravljali o problemu slovenske medicinske terminologije, toda — kakor navaja dr. Cernič po izjavi dr. Goptla — se ie akcija klavrno končala zaradi nezanimanja izvoljenih članov termino loškega odseka. Želeti bi bilo, da bi iniciativa df. M. Cerniča obrodila več sadu in da ti se ji zlasti odzval naš medicinski naraščaj, ki mu gotovo ni vseeno- ali imamo urejen alti neurejen odnos med medicino in slovenskim jezikom. Prav tako bi bilo želeti, da bi se oglasili k besedi naši jezikoslovci' zakaj ,»rav na strokovnih poljih je še tisti Rhodus. kjer lahko koristno sejejo. V ostalem je pa vprašanje naše strokovne terminologije mnogo širše in se tiče v večji ali manjši meri vseh strok. Kamorkoli se obrneš, povsod slišiš podobne pritožbe. Razvoj znanstvenega življenja, ki nujno nastopa z obsto;em in delom takih institucij kakor je univerza, zahteva, da se rešijo vsaj v glavnem terminološka vprašanja. Znanost ne potrebuje samo preciznih instrumentov, marveč tudi preciznih izrazov, zakaj jezik je instrument duha in največji medij misli in zavesti. Tudi za marsikatero drugo področje velja to, kar pravi dr. Cer-nič za medicino, da je namreč treba zdaniti termino- in frazeologijo z mrtve točke in jo prilagoditi današnjim kulturnim potrebam. Prirodoslovno društvo ie izpričalo to potrebo že v tem. da je ustanovilo svoj terminološki odsek. Rojimo se. dn po sedanji poti ne pridemo daleč. Nova Akademija zna nosti v Ljubljani bi bila predvsem poklicana za organizacijo takega dela. ker bi lahko združila jezikoslovce 7 zastopniki posameznih. vedno boli razvijajočih se znanstvenih panog. Tako sodelovanje in tako delo je ena naših najnujnejših kulturnih nalog in njega rezultat bodi izdaja velikega slovarja s poenoteno in ustaljeno strokovno terminologijo. Tak' slovar potrebuje nujno naš iezik v zvezi s funkcijo, ki jo ima v današnjih kulturnih razmerah. In čim temeljiteje se bo izvršilo to delo- tem plodo-vitejše bo za naš kulturni razvoj. —o. Italijanski soneti o Krasu V Trstu (Libreria E. Borsatti) je pravkar izšla lično opreml jena pesniška zbirka D a-r i a d e T u o n i sCarso<. Pesnik je vzbudi' pozorno-4 že s svojo zbirko >S o n e 111 azzurk, ki jo ie zanosno pozdravil najpomembnejši tržaški kritik Silvio Beneo v »Piccoluv n Tiazva! de Tuonija jpoeta no-biliseitno«. Poiav tega pesnika, ki opeva =mehljai tržaškega zaliva in melanholijo kraških dolin, je zanimiv tudi zaradi tega, ker se de Tuoni vrača h klasičnim tradicijam italijanske poezije. Kakor njegova prva zbirka, je tudi druga sestavljena iz samih sonetov. Ta pesnikova podreditev strogi formi, ki jo opažamo tudi pri slovenskem pesniku Krasa Alojzu Gradniku, pomeni po formalističnih revoltah zadnjih desetletij. h katerim je nemalo pripomogel tudi Marinettijev Futurizem, zavestno premagovanje vabljivih svoboščin vers librea- ki so privedle v anarhijo in vzele poeziji mnogo njenega čara. Primer Daria de Tuonija, ki seveda mi osamljen, kaže zmago reda, discipline Ln forme v poetičnem snovanju naših dni. Zbirko sCarso« uvajajo kot motto trije verzi iz R lkeja. ki se je dozvenevajoče lepote Krasa, dotaknil v »Devinskih elegijah z. Dario de Tuoni je v svojih sonetih, ki opevajo kraško krajino, kjer »maccbie di pi-ni. ombre di luerceti inrombono le 6ue valli pietrose«. pa vonj kadulje, žoltovine in materine dušice, pokazal pristno doživetje kraške svojstvenosti v krajinskih lepotah in značilnostih. »Samatorza«. »La grotta di Ga-brovizza-r. >La Dolina« in drugi soneti so vezani tudi z lokalno barvitostjo teh kraških krajev. Spodnji ton de Tuonijevih kraških motivov je občutje samote in lahne otožnosti. ki veje iz te zemlje- nad katero lež >la tri-.tezza dei secoli«. Zanimivo bi lilo primerjali Kras v zrcalu treh pesniških duš: Alojza Gradnika. Srečka Kosovela in Daria de Tuonija. naloga, ki bi presegala okvir dnevniške kronike. Vsekakor je z de Tuoni jem dobila ta obmejna zemlja odličnega pesniškega oblikovalca, umetni! ka subtilnega in krhkega izraza, vzorno vklenjenega v eno najklasičnejših italijanskih pesniških form. — Zapiski Nov pojav v slovenski revialni literaturi. Skupina mirnih intelektualcev, prejšnjih sodelavcev »Doma in sveta< z Edvardom Kocbekom na čelu, ie pričela izdajati novo revijo z naslovom »Dejanje«. Odmevi »Jutrnve« literarne kronike. Zagrebška ^Hrvatska revija« je priobčila v februarskem zvezku dolesedni prevod našega poročila o pesniških zbirkah Vladislava Kušana in Dragutina Tadijanoviča. Slovar češkega jezika za tečajnike. Kakor izvemo. ljubljanski Jugoslov.-češko&lov. ligi uspelo, doseči pri založnici znižanje cene za Rra"dačev Češko-slovenski slovar, ki ga poleg »Češkega učbenika* nujno jx>tre-bujejo številni udeleženci čeških jezikovnih tečajev. Tisti, ki se učijo češčine. bodo lahko naročili ta slovar broširan za 15 din izvod. toda po tej ceni ga dobe samo preko Jč lig v posameznih., kra,iih. Jč lige naj bi y teku enega tedna sporočile ljubljanski ligi, koliko Izvodov naročaja Vsekako Je ntli*- nje cene Bradačevemu slovarju uahiga širjenju češčine med Slovenci Neue Freie Presse« je priobčila v nedeljski številki simpatične vrstice o Sestde-setletnici Otona Zupančiča. Avtorica teh vrstic ga Lili Novy, znana kot nemška prevajalka Prežema in drugih slovenskih pesnikov, med njimi tudi Zupančiča, je prispevala jubilejni članek takisto v >Prager Preesec. Raistava jugoslovenske grafike v Kožicah. Kot 210. razstava Vzhodnoslovažkega muzeja v Kožicah in v okviru razstav, ki naj pokažejo stanje sodobne evropske grafike, je bila v prostorih tega muzeja prirejena razstava jugoslov. grafike (od 9. januarja do 6. februarja). Razstava obsega v glavnem material, ki je bil nedavno razstavljen v Beogradu na razstavi društva »Cvijeta Zuzorič«. To društvo je, kakor posnemamo iz kataloga, sodelovalo pri organizaciji razstave v Kožicah. Izmed Slovencev so zastopani Tone Kralj, Miha MaleS. Elda Piščanec, Maksim Sedej, Henrik Smrekar, Saša Santel, Drago Vidmar in Nande Vidmar. Razstavni katalog prinaša reprodukcije grafik: »Svatba na vasi« (Tone Kralj). »Poljub« (Miha Maleš). »Študija portreta V. De-želiča« (Saša Santel). >Kopač< (N. Vidmar). >Na pokopališču« (Drago Vimar). Revija »Umjetnost« (Zagreb) je priobčla v pravkar izislem zvezku razpravo prof. Mi-lenka D. Gjuriča o hrvatskem bakropiscu 16. stoletja Martinu Roti-Koluni6u. Razprava o tem malo znanem umetniku je opremljena s seznamom njegovih del in z nekaterimi reprodukcijami. Tolstojevski spomini V. Bulgakova. Pariške »Les Nouvelles Littčraires« so priobčile v treh zadnjih številkah spomine tajnika Leva Tolstoja, Valentina Bulgakova. Pisec, ki j? gotovo eden najbolj poklicanih prič zadnjih let življenja jasnopoljanskega pisatelja in misleca, opisuje uvodoma svoj odnos do Tolstoja in nato svoja intimna opazovanja h življenja pod Tolstojevo streho. Najvažnejša izvajanja V. Bulgakova se tičejo usodnih sporov pred ubegom starega »apostola« z Jasne Poljane. Nasproti številnim življenjepiscem, ki so naprtili krivdo za poslednja težka nesoglasja v Tolstoievi rodbini njegovi ženi Sofiji Andrejevni. označuje Bulgakov kot pravega krivca Tolsto ie-vega najožjega prijatelja Certkova. Certkov. ki je znan tudi kot pisec obsežnega dela o Tolstoiu. je bil po Bulgakovu bolezensko neuravnovešen človek in zakrknjen splet kar. S Certkovim se je zvezala tudi pisateljeva hči Aleksandra Lvovna. ki ni marala matere in je v vseh spornih vprašanjih (lastništvo rokopisov, razdelitev zemlje itd.) stala odločno na očetovi strani, vendar je tolikanj j>odlagala vplivu Certkova da je včaei prišla celo z očetom navzkriž. Certkov je s svojimi spletkami preprečil zadnjo možnost sporazuma med Tolstojem in grofico Sofijo Andrejevno ter dosegel, da ga je Tolstoj v oporoki določil za izdajatelja svo-ih spisov. Ta sklep starega Tolstoja, ki ga po vsej verjetnosti ne hi bil sprejel, če ne bi nanj pritiskal Certkov. je zaostril rodbinski spor v družini pisatelja »Rodbinske srečer in je naposled prevedel do ubega, ki se je končal s smrtjo na postaji Astapovo. Certkov je umrl 1. 19:36 po dolgi težki bolezni, ki ga je vsega ohromila. V nadaljnjem opisuje Bulgakov posmrtni boj A dedščino in usodo Jasne Poljame po revoluciji. ŠPORT Slalom in tek v Ga-Pa Dva dneva zmag za Nemce in Italijane Tisoče zahval prejema »MORANA« MORANA Ga-Pa 27. januarja 30 najboljših tekmovalcev iz včerajšnjega smuka in 11 aam je bilo pripuščenih k slalomu. Naših ni bilo, ker so bili preveč potisnjeni iz prvih vrst. Rahlo je snežil:) zjutraj. Vkljub temu se je ob pobočju nabralo nekaj tisoč fiiledalc-ev, ki so z občudovanjem sledili vsakemu posameznemu tekmovalcu. Tudi tu so bili Nemci in Avstrijci glavni favoriti ter sta po pravici zmagala doma-čina Toni Bader in Perisch, ki sta dosegla enako ševilo sekund 148,1 v obeh tekih, kot tretji se je plasiral prvi Avstrijec Schwabl s 149 sek. in kot 4.zmagovale: včerašnjega smuka R. VVorndle s časom 151. 1 sek. Prvi Francoz Agnel se je plasiral na 9. mesto, prvi Italijan Paluselli P« kot 12. Med tekmo je divjal močan snežni metež. ki je zelo otežkočal pregled tekmovalcem. Izven konkurence so se slaloma udeležili tuli nekateri tekmovalci. ki so pri 6muku odstopili. Med njimi je Lautschner dosegel najboljši čas dneva (seveda le izven konkurence). Pri damah se je zopet uveljavila z veliko prednostjo pred vsemi K r isti Cranzova. ki bo najbrž.© še dolgo vrsto let branila v alpskih disciplinah prvenstvo. Le Svi-carka Steuri se ji je sicušala približati, toda ni vzdržala v obeh tekih. Pri obeh tekmovanjih se je opažala vidna premoč Nemcev, kar je pripisati boljšemu poznavanju proge. V splošnem so pa imeli _ vsi občutek, da so Avstrijci tako v tehniki, k.ikor v drugih sposobnostih daleko boljši ol Nemcev. Medtem ko Avstrijci zmagujejo na vseh nevtralnih terenih, zmagujejo Nemci razen Oanzove .le doma. Zmagovalec v alpski kombinaciji je postal domačin Nemec Roman VVfirndle pre 1 Avs rijoema Schwablom in Kneisslom. Prvi Francoz Oouttel se je plasiral kot 8., prvi Italijan Noggier pa kot 15. prvi Švicar Molitor kot 18 km. Italijani so postavili v borbo 22. Pri damah je tudi v skupni klasifikaciji zmagala Kristl Cranzova. Ostale so pač skoraj vse za razred slabše. Ga"Pa, 28. januarja Napovedanega treninga na veliki skakalnici ni bilo. Zjutraj ob 9. je bil nato start za specijalni in kombinacijski tek na na 18 km. Italijani so postavili v borbo deset tekačev. Vsi ko sicer pričakovali njihov dobri placement. takega pa kakor so ga danes Italijani dosegli vkljub startu 5 Norvežanov in cele falange najboljših nemških tekačev ter izbornih Poljakov _ ni pa pričakoval nihče. Itaiijani so sicer na sreti _ proge kazali še dokaj slabo, so pa v zadnjem delu proge svojo izdržljivost in hitrost stopnjevali in dosegli naravnost sijajen usjieh in potrdili, da so finski trenerji (trener Italijanov je Finec Saares) najboljši trenerji, če se enake metode treninga ponavljajo stalno leto za letom. Nihče ni pričakoval, da boeta dva Italijana premagala najboljšega tekača Norvežana Iver?ena, ki je veljal za favorita. Se tnanje ee Je pa pričakovalo, d« ae bo od' desetih startajočib.JLtA.lUsnov.pla- siralo sedem na prvih osem mest. ln res ni samo prvo in drugo mesto pripadlo Italiji: Gerardiju in Demetzu. ki sta prevozila progo v času 1:09:53 odn. 1:11:17. Od četrtega do osmega vidimo same Italijane. šele na 9. mestu je naslednji Norvežan Heggen s časom 1:14:30. Na desetem prvi Poljak Nowacki s &;som 1:14:52, ki je najbrže nova zvezda. Prvi Nemec Leupold — naš nekdanji trener — se je plasiral na 11. mesto b fesom 1:15:19. Naših ni bilo tu na startu. Zanimivo bi bilo videti tu tekmovati našega Klančnika, Smoleja, Jakopiča. Kam bi se ti plasirali! Gotovo ne pred desetim mestom, ker eo Italijani por! volstvcm svojega stalnega trenerja tako močno napreiovsli. da so Norvežani tu v Ga-Pa sami izjavili, da bodo letos Italijani senzacija in presenečenje za Fisina tekmovanja v Lah t i ju na Finskem. Jasno >e bilo pa vsakomur, da je uspeh Italijanov pripisati velikanskim sredstvom. ki jih žrtvuj« država ia spori. Ce bi bilo pri nas tako... Za kombinacijo so se plasirali: 1. Heggen (Norveška: 2. Hieble (Nemčija): 3 B-urg ("Nemčija!; 4. Lian (Norveška); 5. Poppa (Nemčija): 6. Priznig (Nemčija); 7. Bor ner (Nemčija). Bronislav Ceh in St. Marusarsz sta šele v sredi ter bosta morala jutri pri skokih za kombinacijo zelo potemiti, če se bosta hotela potisniti naprej. B. S. V soboto je bilo vreme obupno Ga-Pa, 29. januarja Za včerajšnji tek na 18 km je kakor r.a-lašč čez noč zapadlo 40 cm prjiča.Točno ob 9. je starta! prvi izmed 97 prijavljenih. Proga je bila isra kakor pri olimpiadi. Norveško moštvo, ki je nastopilo pri tem teku. je bilo sestavljeno iz samih mladih fantov, ki so tokrat prvi nastopili v tujini. To moštvo .je v Ga-Pa prav za prav mimogrel e, ker potuje po tekmah na svoj končni cilj. kamor je namenjeno, namreč v BeuiJ, kjeT se bo udeležilo francoskega smučarskega prvenstva. 0 poteku tekmovanja je pisal že vodja naše ekipe in ne bom še enkrat navajal podrobnosti s številkami. Veliko veselje Italijanov nai zmago pa je skalila velika nesreča, ki jih je zadela. Že v petek smo poročali, da se je težje poškodoval Sertorelli, ki je ianes popoldne za dobljenimi poškodbami umrl v bolnišnici v Garmischu. Takoj, ko je zvedel nemški športni vodja v. Tschammer und Osten za Sertorelli je vo smrt. je odposlal v Rim sožalno hrzo.javko predstavnikom italijan-nkesa športa, predsedniku Staraceju in tajniku Rieciju. Nekaj pred smrtjo tega simpatičnega športnika so se prireditelji spomnili tudi včerajšnje tragične ernrti nemškega avtomobilskega rekorderja Berada Rosemeverja. ki je še L 1935. nastopil za Nemčijo v bobu. Goiiba je zaierala znano nemško pessm o. dobrem tovarišu in občinstvo a» ga je Priredite dom a tekmo pudra Katerokoli barvo pudra uporabljate, vedno se lahko zgodi, da sežete po napačni barvi. Nekatere plavolaske bi bile lepše, če bi uporabljale temnejši puder In prav tako bi nekaterim črnkam bolje služil svetel puder. Ni drugega sigurnega načina pri izberi prave barve, kakor je ta. da se ena barva preizkusi na eni strani lica, druga barva pa na drugi strani. Naj Vam pošljemo štiri vrečice pudrov raznih tarv. d* Ji>i preizkusite sami ali pa s svojimi tovarišicami in da vidite, kakšne bodo razlike. Puder Tokalon s smetanovo peno se zdaj proizvaja v novih prekrasnih barvah, ki odgovarjajo vsaki polti. Ta puder je na zraku prevetren, neviden in nepremočljiv. Časopisi so poročali, da sta na olimpijskih plavalnih tekmah dve Američanki, ki st« bili nepremočljivo »olepšani« celo po plavanju pod vodo Imeli nedotaknjeno polt. Pošljite 5 dinarjev za poštnino, ovitke in druge stroške, pa Vam bomo franko poslali štiri vrečice pudrov raznih barv, kakor tudi dve tubi kreme Tokalon, eno za dan in drugo za noč. Navedite barvo pudra., ki Je navadno uporabljate- Naslov: Hinko Mayer in drug, odelenje 9—T. Zagreb. Praška ulica 6. Drugega naslova ni treba. Puder Tokalon se dobiva povsod po Din 12, 20 in 30. spoumilo pred tekmovanjem v bobu z eno-minutnim molkom. Čeprav je danes prelpoldn« v Ga-Pa deževalo, se je vršilo prvenstvo v bobu z moštvom štirih. Tribune so bile polne občinstva. Nastopile so naslednje države: Nemčija. Avstrija, Italija, Amerika in Francija. Pri tekmovanju se je lažje poškodovalo ameriško moštvo, ki .ie moralo odstopiti. Zmagala .je Anglija. Jutri na peto obletnico nacionnlno-socia-lističue revolucije bo zadnji dan II. zinvko športnega tedna in sicer s tekmovanji v skokih na veliki olimpijski skakalnici. Doslej je javi jenih 55 tekmovalcev, med katerimi je Bogo Sramei dobil startno številko 6. Dane« so bile vremenske razmere skoraj obupne. Vo ia je zalila vse tekmovalske proge. Proti večeru se je vreme n.koliko sjiTemenilo. Velik vihar, ki je divjal^po-dnevi. je znižal temperaturo, da je pričelo snežiti. Ce bo snežilo s tako silo še dalje, bodo čez noč nastali ve'iki zameti in bo jutrišnje tekmovanje v skjkih zeio oteiko-čeno, posebno zaradi izra.no močnega vetra. Kljub vsemu pa se nadejamo, da bo našim Vsaj tukaj šlo bo-lje kakor v s edo. --M. Z. Drsalne tekme za drž. prvenstvo Drevi ob 20.30 in jutri od 8. dalje Po sedanje«) stanju vremena je navnlic toplim opoldanskim uram precej gotovo, da se bodo mogle prireHtve prvenstva Jugoslavije v umetnem drsanju danes in jutri v redu izvesti. Uvod v tekmovanje bo današnja produkcija v prost; m drsanju, ki se bo pričela ol 20.30. Prinesla bo 10 do 12 nastopov p.simeznih tekmovalk in tekmovalcev ter ekshibičijo dvojice Si'va Palme-Bi' er. Oni del občinstva, ki stalno spTemija trening naših disaleev. že ve. da bo ta večerna produkcija na leni stopnji in da bo izreden športni užitek. Produkcijo bo trajala dobro uro in ne šteje k jutrišnjemu prvenstvenemu tekmovanju ki se v celoti izvede v dopoldanskih urah. Pričetek obveznih vaj bo ob 8. zjutraj, nakar se pribl. ob 10. uri prične za publiko najzanimivejši «.'el tekem, to je tekmovanje v prostem dtsanju, ki ga bolo začele dame. nadaljevali juniorji in zaključili se-niorji. Med damami je največ pri :av in je zaradi starta 2 tekmovalk iz Celovca razširjeno v mednarodno tekmo. Minister za telesno vzgojo dr. V. Milettf je prevzel pokroviteljstvo mul tekmovanjem. Železničar-Liisblfana Samo en mesec na-s še loči od začetka ligiiega tekmovanja. Prva dva termina t. j. 6. in 13. marca o igral naš zastopnik s Concordijo in Haškom. Ne bi kazalo sedaj jih vabiti v Ljubljano na. prijateljsko tekmo. Gr.ii janskega smo pa že vi Ieli pred 14 dnevi. Ker nam p imanjkuje dobrih partnerjev za prijateljske tekme, ni preostalo upravi nič drugega, kakor poklicati zagrebškega prvaka prvega razreda. Zagrebški Železničarji so so idno moštvo. Igrajo moderen nogomet, ki je preračuna« na efekt. Tu ni videti .preveč mečkanja pred golom, vsaka kombinacija končuje s strelom na gol. Ljubljana bo postavila diokončno postavo, s katero '"o igrala v spomladanskem prvenstvu. Moštvu so te tekme potrebne, ker od samih treningov ni mogoče moštvn pripraviti solidno formo. Da se omogoči poaet vsem linb;teljem nogometnega športa, je uprava kluba določila znižane cene in sicer za mladiro, vojake in člane din 5 za nava na stojišča 8, ta trivuno 15 din. Tekma se bo začela ol> 15. Ob lepem vremenu ho ob 13.30 tudi pred tek ma. Zveza za tujski promet sporoča, da je v avtobusu za KurešČek, kjer bo jutri smučarski tečaj Zveze, še nekaj praznih mest. Cena je din 15. oihcd ob 7. izpred nebotičnika. Prijavite se pri »P"tmiku«! Kolesarsko društvo »LiuMianca« pori1«« vse člane, nai se v čim vetjem število udeleže pogreba našega rolgoletneca čim* Franca Lembergerja, k bo jutri ob poi 16. v Doibrunjah. za polstabilno lokomobilo s potrebnimi izpiti ln večletno prakso potrebuje veliko industrijsko podjetje v Beogradu. Ponudbe z navedbo plače nasloviti Propagandi a. d. preje Jug. Rudolf Mosse a. d^ Beograd, poštni pretlnac 409 pod »Lokomobil 886«. Priložiti je fotografijo, prepise spričeval ln dokumente o izpitih in navesti reference. V hladnih dneh Vas kozarček BERMET* vina obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le Bermet B. Marinkova iz Sremskih Karlovcev, FruSka gora. mmmmmmmmmmmmm it**!* TEKAČE (tepihe) od din 15.—, predposteljniko od din 28.— naprej, preproge velike od 160.—, kokosove tekače, zavese za okna, posteljna pregrinjala, blago za prevleke pohi&tva nudi veliko izbiro najceneje nova špecijalna trgovina Fe Ie Goričar Lfublfana, sv. Petra c. 30. Pregrinjala kot zastore izgotavljamo takoj po nizki ceni I Naznanjamo tužno vest, da Je preminula naSa ljuba sestra, svakinja in teta OTILIJA ANTOSIEWlCZ v nedeljo, dne 30. januarja, v 74. letu starosti, previ-dena s tolažili svete vere. Pogreb drage pokojnice bo v torek 1. februarja ob 4. uri popoldne iz mrliške veže na Vidovdanski cesti. St. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadufinlca se bo darovala v četrtek 3. februarja ob 9. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, 30. januarja 1938. Žalujoče rodbine: BENCINA — ANTOSEEWICZ Iz Beograda se po pošti v kuverti s firmo Makso Tomič, trgovina z obutvijo Novi Sad, Vodnikova ulica 4, razširja pismo z naslovom: „Bata" jug osi* tvornice gume in obuvala d. d. v Borovu, katero je baje naš direktor gosp. Toma Maksimovič naslovil na gosp. prof. dr. Bajkiča, v katerem se skuša dokazati, kako mi poskušamo na nedovoljen način priti do odobrenja za postavitev tovarne usnja: To pismo so sestavili naši konkurenti in v njem falzificirali podpis gosp. Maksimoviča. Oseba, ki je na kuverti označena kot pošiljatelj, Makso Tomič, v Novem Sadu ne obstoja, ne kot oseba, ne kot prodajalna s čevlji po uradnem poročilu policijske uprave v Novem Sadu št. 1931 in Obrtnega udruženja za mesto Novi Sad št. 165*938. V zadnjem času so začeli čevljarji protestirati zoper neupravičeno skakanje cen izdelanega usnja in so naperili svojo borbo proti tovarnam usnja. To falzificirano pismo ima smoter, da v naprej razglasi vsako akcijo za znižanje cen usnja kot delo korupcije. Iz strahu, da ne bi dobili odobrenja za postavitev tovarne usnja in da ne bi s svojo proizvodnjo zrušili cen usnju kot smo že storili z obuvalom, ti že vnaprej blatijo one, ki U se v splošnem interesu zavzeli za postavitev take tovarne usnja. Tega podlega falzifikata so se poslužili naši nasprotniki, da bi našo tvrdko obmetali z blatom, v katerem žive. Ko jim klevete, s katerimi so obsipavali našo družbo, in intrige, ki so jih pletli okrog nje, niso uspehe, ker jih je naše delo postavilo na laž, so se oni poslužili še tega podlega in ogabnega falzifikata. Nepoznanega pisca tega falzifikata bomo naznanili državnemu tcžilstvu. Da bi pa razpršili vsak sum o Salzifikatu tega pisma, se ofcvezu?emo izplačati vsoto din 100*000 oni osebi, ki bi dokazala, da to ni SalziSikat. jugosL tvornice gume in obuvala d. d. Borovo. MALI OGLASI Beseda 1 Dtn davek 3 L/t.i 4d šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Na Kurešček vozi avtobus na Svečnico 2. februaria ob 7 uri izpred Nebotičnika (Prijave Put-nik, telefon 24-72), izpred Mestnega doma ob pol 8. uri. (Prijave telef 36 98). 7082-18 Beseda 1 Din davek j Din &tt šifro an daianj. na ova 5 nin Naimanlš' mespk n nin. Vezilja Z večletno pralno, verzirana v vezenin z vsakovrstnim zlatom, dobi traino name ščeme Nika Ivkovič, Novi Sad 1746 I Samostojno prodajalko strokovno nanhraženo, .prei me papirnica in kntigarna Ponudbe 7 na-eJbo referent m ogi. odd. Jutra pod »Papirnica« 1656-1 Služkinjo k: 203 vsa hišna dela in samostoino kuhati, iščem. Habicht, Miklošičeva 4. 2072-1 Iščem služkinjo za takoj ali pozneie, vaieno šivanta in kuhe za gostilno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 2063-1 Trgov, pomočnika • skladiščarja sprejme špecerijska veletrgovina v I.iub!jin; j april?. Reflektira se le na solidno, trezno moč 30- 35 let taro, ki je že sen1 rdia v sličnem podietiu. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Skladiščar« 2079 1 rnmsm Jsana oeeeda 50 par la vek 3 nin sa 5Uro lajanje aaamva & Uln Službo postrežnice ali kuharice Iščem. Na slov vseh polsovalmcah »Jutra«. 1627 2 Brivski pomočnik z mojstrskim izpitom išče mesto poslovodje ali »lično. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2054-2 Gospodična kontoristka 3 strojepisjem, stenografijo, nekoliko nemščine, s 5-let-no prakso, želi mesta Ponudbe na podružn co Jutra Maribor pod »Zanesltiva«. 2087-2 Ponesrečenci na otoku morskih razbojnikov 21 Ta stražar je menda mislil, da se nI bati nevarnosti, zakaj spal je in tako ni opazil otrok. Ivo in Pavle sta se priplazila možu za hrbet in kmalu dospela v varno skrivališče za ogrado. Metki sta zabičila, naj za zdaj miruje, »če bi le mogli premagati stražarja, ne da bi nastal hrup!« je šepnil Ivo Pavletn na aho. »Potem bi se morda lahko polastili caboja in spravili denar na varno. Beseda I Dtn davek „ »ln m šifri an iaianj> laaiova S nin Najmanlš-»rt-«'*«'* ti ntn Strojepisni pouk Večerni tečai za začetn ke m izvežbance Dva nn za šifri. u) da lan j« iasl<«va s ntn Najmanj« znesek P nin Dvosob. stanovanje visokopritlično, udobno, oddam maia ali prej. Bleiwei-sova 9- Vprašati istotam II. nadstropie, levo. 2052-21 3-sobno stanovanje moderno, oddam v centru mesta. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Boljša stranka« . 2059-21 Enosob. stanovanje podstrešno, s predsobo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2069-21 Dvosob. stanovanje S kopalnico, kabinetom in ostal mi pritiklinami, oddam 1. marca. Vipavska ul. 10, Koleziia. 2056-21 Trisobno in enosobno S J>l liška ulica št. 22. 2071-21 4-sobno stanovanje s kopalnico m pritiklinami, ob sodišču, oddam. Vpraša se od 11—12. ure predp.: Bleiweisova cesta 20, III. ga. Tilka Gniezda. 2078-21 Stanovanja Enosob. stanovanje event. s kabinetom, išče mirna uradniška stranka (2 osebi) za marc. Plačnik zanesljiv in točen. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »čedno«. 2061-21a Dvosob. stanovanje maihno, išče mirna, snažna stranka (dve oseb') za marc. Plačnik točen, ev. trimesečno v naprej. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »C«. 2062-21a Beseda 1 ntn davek i Dtn za šifro ali dajanj* naslova S Din Naimanlši «r*c»|t li ntn Opremljeno sobo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2042-2} S4arejšo osebo sprejme vdova z vso oskrbo. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Oskrba«. 2045-23 Sobo lepo opremlieno, s posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2047-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, takoj oddam. Zabjak 6-1, Sternad. 1902-23 Opremljeno sobo oddam takoj v Medvedovi cesti 19-a. Ogled vsake popoldne . 2085-23 Opremljeno sobico takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2081-23 Lepo sobo opremlieno. separirano, ev. s hrano, oddam takoi eni ali dvema osebama. Vprašati ■ Tyrševa cesta 43, I. na desno. 2076-23 Prazno sobico lepo. solnčno, č;sto, oddam sol dni osebi. Ogled v dopoldanskih urah Bleiweiso-va cesta 9-1., levo. 2080-23 Mesečno sobo s separiranim vhodom, oddam. Knaflieva 13-11. 2084-23 Elegantno sobo v strogem centru, ob sod-niji, separirano kopalnica, novo, moderno poh;štvo — takoi oddam. Informacije: Resi jeva 4 ali telefon <8-27. 2083-23 Beseda 1 Din davek 3 Din ta šifri, ali dajanje naslova S Din Najmanjš' aiespk 17 ntn Opremljeno sobo lepo, s souporabo kopalnice in vsem drugim komfortom. išče boljša gospodična za takoj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Stalna«. 2090-23a 'Mtim ENO-JN- VEČBARVNE JUGOGRAFIKA jfu. (Majjl TLOMf. 23 TEHNIK, ki razume blokiranje motorjev ln naprav, ki povzročajo radio-motnje dobi mesto. Ponudbe na Sekcijo trgovcev z radio aparati — Ljubljana — Trgovski dom. VOZ SEDANJOSTI Voz z osmi na valjčnih ležajih, jeklenimi - —__I— r__5-..: .....----- ... . platišči in polnjenimi gumami z avtozavo-rami za tovore od 700 do 8.000 kg je najbolj ekonomično prevozno sredstvo sedanjosti. — Pocenjuje transport, ker omogoča dvakratni tovor za iste stroške. Nimate več opraviti s platišči, osmi, vzmetmi itd. Čuvajo tovor ln konje. Zaradi doseženega prihranka se nabavna cena amortizira v kratkem času. Sigurna vožnja po najslabših cestah, blatu, snegu in poledici. Jamstvo za osi, platišča in gumo za vsako vrsto voz zast.: E. LORANT — Beograd, Hereegovačka Z. Prospekte na zahtevo Sprejmemo krajevne zastopnike. Mlin na stalni vodi. 4 Kam ae. stope, stalna m.e cev stanovanje v iepem Kraju Dolenjske pri ko lodvoru se odda Po nudbe na ogi. odd. 11 sta pod »Lep zaslužek«. 1662 33 dfnfOB 1 um daves s nin » *ur« ali daiaujt-oaalova s ntn Najmanjši n ntn Pekarijo s parno pekarno, oddam za marc Poizve se Ljubljana, Vel. Stradon J. 2051-19 Frizerke pozor! Damski salon dam ugodno v najem Pismene ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Promet 77«. 2060-19 Mlekarno dobro idočo. na prometnem kraju, prodam. Naslov: Sa-jevic L., Liubliana, Fugner-jeva ulica 12. ' 2064-19 Beseda 1 Din davek Oin za šifro alt dajanje naslova 5 Dtn Najmanlš' znesek 17 Oln Prima mrvo vezano v balah 4 vago ne prodam. Ponudbe na odd. »Jutra« pod »Mrva«. 1661-17 Obrt Beseda i ui" daven 3 ntn ea šifro ali dajanj«-naslova 5 Dtn Najmanj« oiw.li i? Din Entlanje ažurtranje in piislranje bltro tn poceni. Marl bor, Tržaška 6 dvorišče nasproti bolnice. 2007 30 »led mestom in deželo •osrprtinf ojiifro* mali oelaanlb »Cesto imitirano ali nenadomestno« tjHsfda ■ nm laveg '«n ea šifro an dajanj«- ia«l'va a ntn Najmanlš sne« k 11 Din Šivalni stroji rablieni od 400 Dm dalit novi