49. številka Ljubljana, v četrtek 1. marca XVI. leto, 1883 Izhaja vsak dan iveter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po BO kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. ce ae dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hiSi ,Gledališka stolba". U pravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Uspehi Taaffejeve vlade. Z Dunaja 28. februvarja 1883. Meneča avgusta 1879. 1. je bil grof Taalle imenovan predsednikom ministerstva, v katero sta tačas poklicana bila tudi minista PraŽak in F alke nhavn, od prejSnjega ministerstva pa sta ostala S trema yr za uk in pravosodje, Ho rs t za deželno brambo in Korb za trgovino. Minulo je od tistega časa tri in pol leta; ravno zdaj se je pričela debata o četrtem budgetu, predloženem pod Taaffejevo vlado, tedaj je čas, da se zopet ozremo malo nazaj ter da primerjamo sedanje politike položaj z nedavno pre teklim, ki je nam vsom še v neprijetnem spominu. V prvem direktnem državnem zboru, izvoljenem 1. 1873 , imeli so ustavoverci ogromno večino, poljski klub je štel le kacih 40 poslancev, grof Hohenwartov 36, a Cehov ni bilo v zbor. Tačas so dospeli ustavoverci do vrhunca svoje oblasti. Vlada in njeni organi so jim bili na razpolaganje in znali so Hi preskrbeti povsod dobre službe in mastne prihodke. V tem strmljenji po lastnih dobičkih so vedno bolj v nemar puščali državni interes, neso se brigali za bremena in težnje ljudstva, začeli so se prepirati mej seboj in ko je šestletna doba državnega zbora se bližala koncu, nesta niti Hrbst niti Depretis mogla sestaviti vlade iz svojih privržencev na levici. Cesar je tedaj izročil notranje ministerstvo groffu Taaffeju, Stremavr pa je začasno bil predsednik. Pri volitvah za državni zbor 1. 1879. zgodil se je pravi čudež. Ustavoverci so vkljub umetnemu volilnemu redu, ki bi jim moral zagotovljati vedno večino, izgubili celo vrsto sedežev, propadli so v moravskem velikem posestvu, v češkem oddali so od 24 glasov vsled kompromisa 10 glasov in prišli so prav nepričakovano v manjšino. Pa večina je tačas bila tako neznatna, včusi le za 1 ali 2 glasa, da se je vsaki čas bilo bati poloma in prevrata. Grof Taaffe sam pa je imel svoje najhuje nasprotnike mej kolegi ministri: skoro vsi uradniki od najvišjega prezidenta do najslednjega diur-nista so bili sovražniki njegove vladne sisteme in skoro jedina zaslomba mu je bila krona, ki mu je po polnem zaupala, in seveda avtonomistična večina državnega zbora. Vsi časniki na Dunaj i sos svojim strupom napadali vlado, hujskali in motili ljudstvo in Če v oficijelnih listih vlada ni imela zagovornikov ; primeri tačas „Laib. Ztg." in druge. Borsijsl^i baroni, pitani od prejšnjih ustavovernih vlad, bali so se nove večine in sklenili o prvi priliki, ko vlada potrebuje posojila, jej staviti take za avstrijski kredit sramotilne pogoje, da bi že vsled tega morala vlada odstopiti. Grof Taaffe videl je in vedel vse to, a poguma ni izgubil, spoznal pak je, da z naglim prevratom in silnimi koraki bi ničesar ne dosegel. Postopal je tedaj previdno in polagoma, da tako polagoma, da so njegovi prijatli časih skoro dvomili nad resno voljo njegovo, postajali nestrpni, pa konečno se le udali, ko so sami spoznali skoro nepremagljive ovire, ki so se od vseh stranij stavile vladi in sprevideli, da s padcem te vlade bi nastalo še huje robstvo od prejšnjega. V tem pa je stvar tekla naprej, počasi sicer, a tem bolj razjedoča in razdirajoča nasprotnike. Vmes so nastopili kritični momenti; naj opominjam le na glasovanje o adresi v gospodski zbornici 1. 1879, slučajno zmago ustavovercev s 152 pri 150 glasom pri glasovanji o dispozicijskem fondu v prvej bud-getnej debati, vojno postavo, ki je potrebovala dveh tretjin, kuhelbadško afero, velikanske nemške demonstracije proti jezikovuej naredbi na Češkem, polom banke „Union generale" itd. Grof Taaffe je premagal vse te neprilike, odpraviti je vedel zaporedoma iz ministerstva mo/i;, kateri so mu hoteli nasprotovati, odstopili so Stremavr, Ilorst, Korb> Kre mer, Streit, ter od ministrov iz leta 1879 le ostali Pražak, grof Falkenhavn in Ziemialkovski. Vršil se je v teh treh letih velik političen prevrat, kaker-šnega pri nastopu Taaffe j evem nikdo ni pričakoval. V državnem zboru ima vlada gotovo, zanesljivo večino ne le v poslaniški, ampak tudi v gosposki zbornici, ter s pomočjo teh večin počasi izvršuje program, ki je bil slovesno proglašen v pre-stolnem govoru 1. 1879. in to tem laglje sedaj, ko so odbiti najhujši napadi in ima vlada čas, tudi na druge potrebne stvsri misliti, dočim je s početka skoro vse moči potratila v to, da ohrani novi politi šk i sistem pred poginom. Znano je, kar je vlada že storila in kar še namerava za povzdigo kmetskega in obrtnij-skega stanu. Zastran svojih narodnih teženj res Slovenci še nesmo toliko dosegli, kolikor bi želeli; vender se pozna napredek in polagoma pridemo tudi tu do srčno od vseh nas zaželjcnega cilja. Rastoča narodna zavest bode začela vedno energičueje zahtevati, da se daje našemu jeziku popolna ravnopravnost in, če bode vsak posamezni Slovenec noust rašlji vo branil svojega naroda pravice, mu jih nikdo ne bode mogel odrekati. V tem oziru so žalibože Slovenci še premchki in prepopustljivi. Uradništvo, ki je 1. 1879 najhuje nasprotovalo vladi, pričakujoč vsaki dan nje propad, začelo je deloma izprevideti, do se je močno motilo in se vedno bolj udaja. Največ nasprotnikov sedanje sisteme je še v nekaterih sodnijskih krogih. Državno gospodarstvo se je toliko zbolj šalo, da letos ne bode treba več nego IG milijonov goldinarjev najeti za pokritje deficita, ostalih IG milijonov pa se bode vzelo iz gotovine, ki se nahaja v državnih kasah. Navadno namreč leži kacih 100 milijonov goldinarjev gotovine v vseh državnih kasah, v centralni na Dunaj i in v < lav barskih po deželah. Sedaj so pa vsled višje colnine preostanki narasti i na 115 milijonov, tako, da se jim lebko odvzame IG milijonov LISTEK. Blagorodnomu gospodu k pctindvajsctlctnici njegovega učiteljcvanja v Ljubljani Iz prsij naših glas krepak Pozdrav srčan, pozdrav gorak V srce glasno odmevaj Ti, Ljubav za nas ogrevaj Ti! Udano, glej! Te čujemo, V ljubezni Te spoštujemo! Ti naš si cvet, voditelj naš, Ti naš ponos, buditelj naš — Proslavljen nam na glas srčno, Pozdravljen nam na glas gorko! Krog sebe glej sodrugov zbor — Kot svoj ponos, kot svoj uzor, V jedinstvu Te čestfmo mi, V jedinstvu Te slavimo mi! Pač Ti si čvrst, Tvoj duh je čil Tako, kot nekedaj je bil, PonOsen je in nezmajan, Potrt še ne in ne končan! Ti na$ si cvet, voditelj naš, Ti naš ponos, buditelj naš — Proslavljen nam na glas srčno, Pozdravljen nam na glas gorko! Za Taboj pač življenja cvet Razgrinja se že mnogo let, Odcvel je res, a zlat je sad, Ki zorel nam je od takrat! O glej! Ponosno bi oko Na njem počivalo lehkć, A Ti si brat, tovariš drag, Naklonjen nam in vedno blag! Ostani zvest voditelj nam, Ostani čvrst boritelj nam! Le stoj krepko, ko prej si stal, Ponos Ti naš, uzor svetal! Ti cvet si naš, Ti b o š nam cvet, Bog živi Te še mnogo let, Bog hrani nam v radosti Te, Bog hrani nam v krepkosti Te!. .. —b— Junak našega časa. i Komun M. Loruumtova poni. J. P.) Pečorinov dnevnik. II. Knežna Mary. 11. junija. t Dalj o.) To vprašanje ga je vsega zmešalo: hotel se je bahati — rad bi bil videl, da bi bila zvedela knežna o njegovem povišanji, a sram ga je bilo priznati resnico. — Kako ti misliš, ali te ona ljubi V — Ali me ljubi V Prosim te Pečorin, kaj pa vender misliš ... ali je mogoče tako hitro? ... Če me tudi ljubi, a redna ženska tega tako hitro ne pove. — Dobro! pač mora po tvojem redni človek molčati o svojih strast i h V . . . — Ej, bratec! Vsaka stvar ima svoje manire! marsikaj se ne pove, a se samo ugane . . . — To je res . . . Samo ljubezen, ki jo fitamo v očeh kake ženske, jo nikakor ne veže; drugače pa besede . • . Varuj se Grušuicki, da te ne vara. za pokritje deficita. V tako ugodnem položaji državna kasa že mnogo let ni bila Tudi na časnikarstvo obračal je grof Taaffe svojo pozorno-t. Ljudje so že tako uavajeni, da vso svojo vednost in svoje politično prepričanje stk..j » i/, časopisja. Grof Houenvvv.rtovi vladi je o svojem času hudo škodovalo, da ni imela zase nobenega večjih dunajskih listov. Tudi na grofi Taafleja so iz početka zabavljali vsi dunajski listi in pa jednake baze časniki v provincijali. L i slovanski in konservativni list: so ya [»odpirali pogojno. In dandanes? Od velikih duuajskih časnikov sta le še „N. Fr, IV." in „Deutsche Ztg ° v strogi opoziciji, tem nasproti pa so po polnem vladni dnevniki: „Tribune11, „Presse", „111. Extrablattu, „Wie~ ner Allg. Zeitg.u, „Morgenpost". Škandalozni „Wie-ner Tagblatt" in „Vorstadt Zeitung" pa sta izgubila koncesijo za prodajo v trafikah in a tem mnogo prekupcev in čitatelje v. Tudi v provincijali so se ustanovili vladi prijazni organi, na Pemskem, Morav-skem, Štajerskem (Sttd3teir, Post), v Trstu (Triester Tagblatt) itd. Ljudstvo ima tedaj priliko čitati ne samo vlado psujoče časnike, ampak tudi take, ki razkrivajo laži in zvijače judovske prese in si potem samo lebko dela Bodbo, kje je poštena volja pomagati Iju IsLvu: ali pri tistih griiiulerjili, ki na dražega ueso mislili, kakor si žepe polniti in svojo stranko pri polnem koritu ohraniti, uli pri sedanji vladi in večini, ki v/lic nasprotovanju ustavo vernih poslancev se trudi po primernih postavah pomagati ljudstvu do boljšega stanja ter omejiti pogubno moč velicega kapitala. Če se tedaj nazaj ozremo na tri- in polletno Taaffejevo vladanje, moramo priznati, da so uspehi vender znatni in da so se, kar j« še bolj čudno, dosegli s prav malenkostnimi sredstvi brez vsake sil", mirnim postavnim potom. Kdo bi tajil, da ima Taaffe državuišk talent? Pa vsa njegova umetnost, pr« vidnost in hladnokrvnost bi morda bila ostala brez uspeha, ko bi gQ konstantno ne podpiral še drugi, v človeškem življenji odločilni faktor — Breča. In ta je do bedaj res spivmljevala grofa Taulitja pri vsakem koraku. Pri padu Bontoux a ostala je „Liitulerbank" nedotaknena. Postava o zemljiši-mem davku se sprejme, ker mora celo Herbst s svojimi tovariši zi njo glasovati. Levica v svoji strasti sama sebe uničuje ter se po svoji opoziciji proti budgetu, proti vojnim potrebam, proti carini dela nemogočo na odločilnem mestu. In kaj naj reče človek k izrednej sreči, da se res visoko povišanje carine na petrolej in kavo s tem parali-zuje, da padi* petrolej vsled prevelike produkcij i na najnižjo ceno in da se tudi kave toliko prideluje, da se je vzlic višji carini podražila le neznatno. Naj bode tedaj ta sreča trajna, a naj nekoliko njenih utrinkov pade tudi pred naša vrata.*) Politični razgled. V L j u bi j a u i 1. marca. Cetmji. Na vprašanje korespondenta, ima li knez upanje na restavracijo svoje rodtune v Srbiji, odgovoril je baje: „Jaz sem postavni naslednik belgraj-skega konaka; moj dedek Crni Georgje postavil je prvi temeljni kamen za neodvisnost Srbije. On je Nj. visokost cesarjevič Rudolf podal se je j osvobodil Srbijo Turkov in le po izdaji m umoru v Berolin, kjer je bil nrejeiuu šolske novele; spomenica, zadevajoča siv d nje in obrtne šole v slovanskih krajih Češke in Moravske, se ni še predala. Spomeniea dr. Šroma, glede Moravske, je že dokone;;na in ima ostro obliko; ona zahteva odločno, da se nekatere nemške srednje šole pre-nstro|ijo v češke, na drugih pa upeljejo češke pa-ralelke. „Politik" pravi, da se bode najbrž pri tej priliki doloeilo, bode-li hotel „česky klub" tudi za naprej še brezpogojno podpirati sedanjo vlado. Nrl>ftlti članovi o|(r«U«k$»a držs.vnoga zbora, Miloš D i m i tr i j e v i ć, Aleksej N i k o 1 i č, Vasil P o-povič, dr. Nik. Mak si m o v ić, Stevo Joanović, dr. Iv. Subotić, Vasil Gjurgjevie, Georgje Kre-stić, Ivan S teko v ić in Mi haj I It o g ulić, so bili vice z mirnimi sredstvi in j»o postavnem potu B prosto odločbo ljudstva. V črnogorsko turškem boji nameraval sem priti v C^tinje in ponuditi moje moči dinastiji Neguš-Petrovičev, pa moji tukajšnji prijatelji so mi to odsvetovali, da ne bi delal neprilik kneževini, ki je bila v zvezi s Srbijo. Poslušal sem na ta svet v interesu srbskega naroda; sedaj pa se neseni mogel vzdržati, da ne bi osobno prišel spoznavat, to deželo, na katero me veže toli dragih spominov. Moji pradedi prišli so iz Albanije najprvo v Ornogoro, kjer so b'vali dlje časa; od tod so šli v Srbijo izvojevat svobodo bratom. Smatram torej Crnogoro za svojo drugo domovino. Moja dinastija je bila z ono NjegnŠ Petovićev vedno prijateljska: vsaj so obe delovale za osvoboditev Srbije. Ko nastane ugodnejše vreme, prepotoval bom Čmogoro in potem čez Italijo se podal v Pariš. Znabiti pojdem tudi v Moskvo h kronanju e^ra, a to zavisi še od poli- v torek pri ministru prvosedniku KolomanU T i »z i. j ti tu; h razmer." — Dopisnik bil je tudi pri ministru Starosta poslancev, Miloš Dimitrijevie, ogovoril je vojvodi Božo Petroviču, kateri mu je zatrjeval, ministra z daljšim govorom, katerega glavna vsebina I da je prijatelj av s t ro-og rs k e države; izdal *) Navedena fakta ho pnvneni istinita; a naše umen j o je vender, da bi bila Taaflejeva vlada n.ini .Slovencem lahko nekaj več naklonila. (Op. uredništva.) |e prošnja, da se naj bi kmalu 20pet pričela srbska crkvenu skupščina, ker tolnujno zahtevajo sedanje razmere srbske ceikve in je bila vlada to že prej obljubila, kajti zadnja skupščina sklicana je bila lo zategadelj, da se je bil izvolil novi patrijarh. Najvažnejši del govora slove: „Stanje srbske cerkve, samo ob sebi že opasno, postalo je še nevarnejše in neznosnejše, ko je biskupska sinoda, v korist si jemljoč dandanašnji izredni položaj, zadnji čas vladi predložila spomenico, koje posledica bi bila — kakor se nam je poročalo — uničenje najvažnejib naprav v ustavi naše cerkve in na njih razvalinah nameravana ustanovitev izključne oblasti hierarhije. Ta čin biskupske sinode in vsebina po njej predložene spomenice vzbudil je največo pozornost in največ! gnjev v srci vseh vernikov.u — Minister«prvosednik vzprejme podani mu govor in obljubi, da bo to prošnjo deputacije vestno in temeljito raziskavah Toliko pa že zdaj lahko opomni, da bode vlada to srbsko cerkveno zadevo rešila s stališča obstojeiih zakonov, privilegij in zgodovinskega razvitka srbske cerkve, z ozirom na interese države, srbske cerkve in srbskega ljudstva. Vsiiutjc države. Dopisnik „Pester Lloydaw objavlja pogovor, ki ga je imel z knezom Itaragi-orgJ*'vi <•-<>■ u v je ostra povelja, da se imajo strogo nad/.orovati begunci iz Hercegovine in Kotora, da ne bi zopet oboroženi prestopili meje. „Pol. Oorr." prinaša poročilo iz Varne, da se na ladijestrojnlci v Nikolajevu nekaj časa sem jako marljivo deluje; napravljajo se namreč tri oklopniee, mej temi jedna največje dimenzije. /inglc-šlti premier Gladstone jiodal se je v ponedeljek izCtnnes-a v Pans, kjer ostane nekoliko dnij. Včeraj obiskal je Grevy-ja, C halie-mel-Lacour-ja in Ferry-ja. Gladstone je izjavil, da ne misli na to, da bi stopil iz političnega pozorišča; najmanj pa da namerava zapustiti sedež v parlamentu. C h a 11 e ni e 1 - L a c o u r je dejal, da je pripravljen za posebne ugodnosti Angliji prepustiti prosto roko v Egiptu. Dopisi. Iz (»rarlca 27. februvarj.i. [Izv. dop.j (O delovanji društva „Triglava") Po Triglavo-vih pravilih voli se odbor za letni tečaj pri zadnjem zboru zimskega tečaja. 17. t. m. odstopil je torej dozdanji odbor, ter poročal o društvenem delovanji. Ker je to poročilo prav zanimivo, in ker se je posebno letos pokazalo po darilih — knjižnih in de- —- Ona? . . . odgovoril je, in povzdignil oči proti nebu ter se vesel zahohotal: — smiliš se mi Pečorin! Šel je. Zvečer podalo se je mnogobrojno društvo proti brezdnu. Po mnenjih tukajšnjih učenjakov je to brezdno ugaslo vulkansko žrelo; ono je na rebru Mošuka, blizu jedno vrsto od mesta. Tja pelje pot skozi grmovje in kamenje; gredoč v goro podal sem knežni roko, in ni je spustila ves pot. Najin razgovor začel se je z obrekovanjem: jaz obiral sem navzočne in nenavzočne znance; od začetka slikal sem jih smešno, potem pa njih slabe strani. Žolč moj bil je razburjen. Začel sem s šalo, a končal sem z resnično zlobo. Iz prva jo je vse zabavalo, potem pa strašilo. — Vi ste nevaren človek! rekla je: — rajši bi videla, da me napade v gozdu ropar z nožem, kakor pa vi s svojim jezikom . . . Prosim vas brez šale, kadar se mislite spraviti Čez me s svojim jezi- kom, zabodite me rajši z nožem — mislim, da vam to ne bo težko. — Ali sem mari jaz kaj podoben roparju? — Vsaj ste še hujši. Zamislil sem se za trenutek, potem pa rekel z globoko ganljivim glasom: — Da, taka bila je moja usoda od otročjih let! Vsi so mi brali na obrazu znamenja slabih lastnostij, katerih nesem imel — pripisovali so mi jih — in res so se rodile. Bil sem ponižen — dol-žili so me lukavosti: in postal sem prikrit. Globoko sem čutil dobro in hudo, — nikdo se mi ni laskal, vsi so me dražili; postal sem maščevauja željan; ; sem jaz bil čmeren — drugi pa veseli in neposajeni; jaz sem se čutil višjega od njih, a stavili bo me nižje: in postal sem zaviden. Rad bi bil ljubil ves Bvet; — a mene ni umel nikdo, in naučil sem se sovražiti. Moja mladost brez cvetja minula mi je v borbi s samim seboj in s svetom; boljša moja čuvstva hranil sem v globini srca, boječ se zasmehovanja, ter ostala so tam in zamrla. Govoril sem resnico — a nikdo mi ni verjel: in začel sem lagati; ko sem spoznal življenje in prožila človeškega društva, začel sem se baviti z znanjem življenja, a hitro sem spoznal, da so srečni drugi tudi brez tega znanja, in uživajo te dobrote, za katere se jaz toliko peham. Takrat se je v mojih prsih rodilo obupanje — a ne to obupanje, ki se ozdravi s samokresovo cevjo, ampak hladno in brezsilno obupanje, ki se skriva v prijaznem in ravnodušnem smehljanji. Postal sem nravstvena pokveka: boljša polovica moje duše ni bivala več, usahnila je, posušila se in umrla; odrezal sem jo in vrgel proč, druga bo je pa Še gibala in živela za vsacega; nikdo ni opazil te spremembe, ker ni nobeden vedel za drugo njeno umrlo polovico. Vi ste mi vzbudili sedaj spomin na njo, in prebral sem vam ta njen grobni napis. Mnogim se grobni napisi zde smešni, — meni pa ne, zlasti če se spomiuam tega, ki počiva pod njim. Sicer pa vas prosim, da se ne navzamete mojih nazorov: ako se vam zdi moje pripovedovanje smešno, prosim, smejite se mi; povem vam, da me ne boste razžalili s tem. To minuto so se srečale najine oči; v njenih svetile so se solze, njena roka, ki se je opirala na mojo, se je tresla, lica bo jej pa gorela; smilil sem se jej! Pomilovanje, čuvstvo, kateremu se tako rade narnih — katera so prihajala društvu, da ima „Triglav1 simpatije v širših krogih našega naroda, menim, da bode marsikomu ustreženo, če navedem nekoliko podatkov iz tega poročila. Da je društvo dosedaj bilo vedno pravo središče slovenske mladine v Gradei, prepričal se je lehko vsak, kdor je imel kdaj priliko, da je prišel k zborom. Izgovorila se je tukaj marsikatera navdušena beseda, videlo se je tukaj čisto, plamteče rodoljubje; bilo je društvo dozdaj nekaka vadnica, kjer poskuša iu si uri vsak svoje moči, da bo Hpo-soben boritelj za pravice našega naroda, sposoben delavec za njegov napredek. Ta se je j.oskusil kot govornik, oni kot pisatelj: obema ponujala pa nove! Lani pa je imelo v drugem tečaji 80 gld. 92 nove. dohodkov, in stroškov 69 gld. 95 nove. V ravno minulem tečaji pa 115 gld. 12 nove. dohodkov in 107 gld. 7 nove. stroškov. (Vsak Tri-glavan plačuje po 50 nove. na mesec). Od teh dohudkov porabilo se je za nakup in vezanje knjig in za Čitalnico lani 87°/0 vseh stroškov, t. j. 60 gld., letos okolu 70°/0, t. j. 08 gld., in le ostalo porabilo se je za druge društvene potrebe, kakor glasovir itd. Računske številke kažejo nam torej, da društvo ne životari, nego prav krepko živi, in ima v resnici namen in prvo skrb, duševne ude izobraževati, jim um in srce blažiti. Ko si je lani osnovalo društvo čitalnico, za- pa, da bode tudi selanjemu odboru prva naloga delati na to, da bode društvo doseglo uzvišeni svoj namen, da bode pospeševalo društveni razvoj svojih članov, da bode zbiralo, budilo in vadilo moči, ki bodo nekdaj podpirale naše narodne vodje v njihovem težavnem delu, da bode torej delovalo slovenskim dijakom na čast, ua korist pa slovenskemu narodu! Opazujoči. je društvena knjižnica pripomočke, da si dopolnita; htevale so se od društvenikov velike žrtve. Uvidelo svoje znanje v onih predmetih, katerih stroka, kate j se je, kako dobro bi bilo, da je imelo društvo ne-rej se je kdo posvetil, ne zahteva iu tudi ne pouuja, I kako zalogo, nekak fond, iz katerega bi dobivalo kakor tudi, da ve vsakdo v slovenskej besedi govoritit redne dohodke. Osnovali so torej nekateri društve o vseh rečeh, ki so omikanemu človeku mar. Zato so j niki „fond", ter ga društvu podarili. „Fond" znaša je pri vsakem zboru predavalo: sedaj čital je ta | dosedaj 80 gold. ter se veuno množi s tem, da se član o tem, oni o onem predmetu. j mu priračuuijo prostovoljni doneski, katere društve- Da je pa slovenski uinikaiiec dober boritelj v J niki darujejo za „fondu ter polovica prebitka, ki narodnem boji, treba mu je poleg znanstvenega iz- je ostal koncem letnega tečaja. obraženja, poleg krepkega in neomahljivega značaja tudi še, da pozna natanko razmere, v katerih živi naš narod, v katerih se bori za svoj obstanek iu svojo prihodnjost; kratko rečeno: da pozna dobro politične razmere našega naroda, kakor tudi razmere njegovih protivnikov. Tudi na to stran ustreglo je društvo svojim udom ter jim omogočilo, da eitajo poleg nekaterih nemških vse bloveuske politične liste, da spoznajo, kako se giblje naš narod, kako napreduje v tej pokrajini, kako v onej zaostaja ;u hira. Po preteku teh par let, ki jih še morajo posvetiti modricam, stopijo torej lahko takoj v vrste mož, ki se potegujejo iu neustrašeno delujejo za uaroduo reč, ter so jim, dobro poučeni o vseh razmerah našega naroda, takoj krepka in zdatua pomoč. Mali narodi, kakor je naš, morejo ie tedaj se ohranit-, če je njihova požrtvovalnost velika, če so vsi vedno pripravljeni, kadar narodna potreba nanese, seči v žep, iu to ne samo jedenkrat, dokler traja prvo navdušenje, nego trajno. Da se torej sedaj že privadimo požrtvovalnosti, da ne bo-demo posnemali mnogih odličnih (!) narodnjakov, ki se, če potrkaš pri njih za to ali ouo narodno pod vzetje, zaderejo nad teboj: „že zopet beračenje" itd., nego da nam bo požrtvovaluoat za narodno reč že navada, pobiralo se je skoraj pri vsakem zboru v zabavnem delu zduj za Mir, znaj za narodni dom itd. Ker računske številke govore prav glasen in zanimiv govor, in se iz ujih razvidi in da sklepati na gibanje, da celo na tendence kakega društva, hočem jih tukaj nekoliko navesti. V nobenem tečaji ni imelo še društvo toliko dohodkov, kakor letos, pa tudi ne toliko stroškov. Nekdaj imelo je po 20 for. dohodkov, ter je se celo s prebitkom sklenilo račune. V letu 1876 imelo je v letnem tečaji samo 6 gld. 20 nove dohodkov, stroškov pa 1 gld. 20 Z ozlrom ua ta fond, ki je nedotakljiv ter se le obresti smejo porabiti, spremenilo je društvo svoja pravila. Uloga, s katero se ju sprernenitev e. kr. namestništvu naznanila., kakor tudi vseh pet izvodov novih pravil, ki so se priložili, bili so slovenski. Od konca do kraja torej ni bilo nemške besede. C. kr. namestniUvo vzelo je brez vsakega ugovora za rad slovenskega jezika spremenitev ua znanje, ter z odlokom dne 27. januvarja št. 1095, pisanem v slovenskem jezik U obstanek društva po novih pravilih potrdilo. Pač so se čudili gospoda pri na mestništvu, od kod ta slovenska uloga pride, kajt« slovenska drušva, ki se osnujejo, ali svoja pra vila spremene, imajo hvalevredno (!) navado, da ulogt napiftejo nemški in jeden izvod pravil priložijo v nemškem prevodu. Vsem tem društvom bodi tore povedano, da c. kr. numestništvo vzprejema in rešuje tudi slovenske uloge. Vsem tem društvom bodi pa ob jednem živo priporofr.no, da naj spoštujejo slovenski jezik ter ga rabijo tudi, ako imajo opraviti z višimi oblastmi! Mi moramo povsod naš jezik urivati, če hočemo, da zadobi kdaj veljavo! Iz knjižničarjevega poročila posnemamo, da broji knjižnica sedaj 638 knjig. Mej temi so nekatere prav dragocene, n. pr. Valvazor itd. Knjige so slovenske, hrvatsko-srbske, češke, nemške, francoske in italijanske. Letos je prirastlo 106 knjig, večinoma po darilih. Vsak mesec se je dalo nekaj knjig vezati, tako da jih je že večina vezanu. Izposojevale so se kujige prav pridno; torej ueso zaklad, ki leži zakopan in ne donaša ni kak i h koristi j. Pri sledeeej volitvi bil je voljen odbor, katerega ude je „iSlov, Narod" že objavil. Od dozdanjih odbornikov ni bil noben voljen, ker je prejšnji predsednik v njihovem imenu naznanil, da za drugi tečaj nobeden ne more volitve vzprejeti. Ni dvomiti Pogreb dr. Štefana Kooevarja. (Dalje.) Prav dobro zastopan je bil tudi Žavski trg z županom na čelu. Po ureditvi deputacij in po petji nagrobnice jel se je pomikati sprevod. Pred vozom z rakvijo deputacije, duhovniki, potem voz prvega reda tukajšnje pokopne družbe s krasno metalno krsto, obloženo črez in črez z raznimi venci, za vozom rodbina ranjkega, mej katero smo videli pokojnikovega brata, sivolasega častitljivega starčeka; za rodbino c. kr. uraduike vseh uradni), meščanstvo, v kojem je bilo zastopano vse od bogataša do manjše vrste rokodelca, sklepom pa še nebrojno število ljudij iz okolice. Ulice, po katerih se je premikal sprevod, so bile natlačene občinstva. Pri vseh sosednih farah iu poddružnicah se je zvonilo. Velikansk utis tega sprevoda se je polastil vseh in nehote* so se človeku predočavale mnogobrojne zasluge ranjkega, odsevajoče v tem slovesnem dokazu ljubavi do preblagoga pokojnika, lzmej vseh, ki so se udeleževali sprevoda, bi bilo težko najti jedno dušo, koji ni bil ran j ki dr. Kočevar tešitelj, zanesljiv svetovalec. Zatoraj so se ljudem kakeršne koli narodnosti uirinjale solze in nijedna teh solz ni bila hinavska — to so bile solze prave, globoko segajoče žalosti iu tuge. Sprevod se je pomikal po gosposkej ulici, po glavnem trgu, graški ulici do sv. Maksimiijana cerkve; tuki'j se je izvrševalo drugo blagoslovl;enje. 1'evei so zapeli Stegnurjevo -žalostinko „Na gomili". 1'eli so izborno in giuljivi akordi krasne te skladbe so živo odmevali v srcih žalujočega naroda. Po končanem opravilu odšli so v istem sporedu dalje po cesti na pokopališče okolice Celjske. Ker je cesta ravna in široka, je sprevodna vrsta bila videti od križa pa do poslednjega para. Impozanten pogled! Ljudstvo, ne uvršteno v sprevodu se je po bližnjej poti podalo na pokopališčni grič, s katerega je zrlo na sprevod in na mirodvor. Vreme je bilo, kakor smo si ga le želeti mogli, ugodno. V zlatem solčnem žarku se je lesketal sre-berni in zlati kinč na dveh zastavah in prekrasna je bila gledati dolga vrsta različnih vencev z lepimi, finimi trakovi. Le malo občinstva se je po blagoslovljenji poleg cerkve sv. Maksimiijana podalo nazaj v mesto; ogromna večina spremljala je pokojnega do obrobja mrzle gomile, skazevaje mu zadnjo ljubav in čast. udajo ženske, zastavilo je kremplje v njeno srce. Vso pot je bila razstresena in zamišljena, z nikomur ni koketirala — in to je veliko. Prišli smo k brezdnu; dame so popustile svoje kavalirje, a ona ni spustila moje roke. Za šale tukajšnjih fantov se ni zmenila; strmo brezdno, pri katerem je stala, jo ni strašilo, mej tem, ko so druge dame zakrivale oči in kričale. Na povratuej poti nesem ponavljal najinega razgovora, na prazna moja vprašanja odgovarjala je kratko in jako razmišljeno. — Ali ste že ljubili kedaj ? vprašal sem jo naposled. Bistro me je pogledala, zmajala z glavo in zopet se zamislila: videlo se jej je, da je hotela povedati nekaj, pa ni vedela kako začeti; njene prsi so se vzdigovale . . . Kako bi se tudi ne! muselinov rokav je slabo varstvo, električne iskre švigale so iz moje roke v njeno; skoro vse strasti se tako začno, in zelo se motimo, če mislimo, da nas ljubi ženska za naše fizične in duševne prednosti; se ve da tudi te pripravljajo tla in pripogibajo srce, da prejme sveti ogenj; a vender prva dotika reši stvar. — Kaj ne, bila sem prav ljubezniva danes? rekla je knežna s posiljeuim smehljanjem, ko sva prišla do njenega stanovanja. Ločila sva se. Ona je nezadovoljna sama s seboj: sebi očita hladnost .... A ni to prvo znamenje zmage? Jutri me pa hoče odškodovati zato; jaz vse to vem že naprej, in ravno to je dolgočasno. 12. junija. Danes sem videl Vero. Mučila me je s svojo ljubosumnostjo. Knežna jej je baje razodela vse srčne skrivnosti: res pravo si je izbrala! — Jaz že vem, kam to kaže, rekla je Vera: — povej mi, ali ljubiš knežno? — Kaj pa, če je ne ljubim? — No, zakaj jo pa zasleduješ, in dražiš njeno domišljijo! ... O jaz te že dobro poznam. Poslušaj me: če hočeš, da bi ti verjela, pridi čez teden v Kislovodsk; pojutršnjim odpotujemo tjakaj. Kueginja pa ostane še nekaj dnij tu. Najini stanovanje zraven nas, mi bomo stanovali v velikej hiši blizu toplic; pod nami stanovala bo kueginja Ligovska, zraven je pa druga hiša, ravno tistega gospodarja, ki pa še ni oddana v najem . . . Dobro, ali prideš? Obljubil sem jej, in še danes poslal sem najet to stanovanje. Grušnicki prišel je k meni in mi povedal, da bo jutri narejena njegova uniforma, kakor nalašč za na pleB. — In plesal bodem ž njo ves večer ... to se bom nagovoril, pristavil je. — Kdaj bo že ples? — Jutri! ali še ne veš V To bo sijajen, tukajšnje načelstvo prevzelo je priprave. — Pojdiva ua sprehod . . . — Nikakor ne, v tem grdem plašči. — Ali se ti je tako pristudil V Odšel sem in srečal knežno Mary, povabil sem jo na mazurko. Čudila se je na videz, v resnici bila je pa jako vesela. — Mislila sem, da plešete samo takrat, kadar je neizogibno potrebno, kakor zadnji pot, rekla je in se zasmijala. (Dalje prib.) Sprevod, dospevši na mirodvor, napolnil je obširno proatorišče z občinstvom popolnoma. Tukaj na gomili narodovega očeta stal je narod, zastopan po svojih sinovih iz slovenskih in pobratimskih hrvatskih pokrajin. Zahajajoče solnce je zlativši lahne oblačke obsevalo metalno krsto z dragim truplom posled-njekrat — resne in kakor tužne zdele so se nam tam v severozahodu Solčavske planine, odlikujoče se v različnih obrisih od sinjega po večernej zarji zarudelega obnebja. V nemoteni tihoti pogreznili so krsto v grob, v zemljo domačije, kojo je umrli tolikanj ljubil in čislal; in ko je rahla prst, po svečeniku iz lopate vsuta, padla votlim donom na krsto, čuti je bilo mnogo bolestnih vzdihov. Mili Bog! kako hudo je zgubiti stariše, sorodnike, a kako je človeku, ljubečemu svoj narod, neizrekljivo britko, ako zre na gomilo, ki bode kmalu objela oajzvestejšega boritelja za narodne svetinje!! Okolu groba napravili so Sokolovci kare, v kojem so imeli prostor sorodniki, duhovniki in pevci. Po končanih molitvah zapel je pevski zbor na-grobnico „Nad zvezdami" tako milo, tako ganljivo, da se je dalo trdno soditi, da vsak pevec v resnici čuti besede in pomen pesni v najglobokejšem kotu srca. Ko so utihnili zadnji akordi, stopi g. dr. Valentin Zamik pred gomilo. (Daljo prib.) — (Pomiloščenje.) Nj. Veličanstvo pre-svitli cesar pomilostil je v zadnjej porotnej sesiji na smrt obsojenega morilca svoje lastne matere, Joža Prelesnika. Najvišje sodišče določilo je kazen na dosmrtno teško ječo, poostreno 16. oktobra vsakega leta s tamnico in postom. O morilcih žandarja Len gerja Se ni došla nobena odločba od kabinetne pisarne. Telegrama „Slovenskomu Narodu": Rim 28. februvarja. Časniki poročajo: Policija preiskala je stanovanja nekaterih tržaških emigrantov. Trije izseljenci deli so se v zapor; pričakuje se, da bode še več zaprtih. London 28. februvarja. Na danes določena seja dunavske konference preložila se je na jutri. Zahvala. Podpisani odbor si usoja čast. gospodu Jurcu Franju, trgovcu v Postojini javno zahvalo izrekati, no le za ptistop kot podpiratelj k temu društvu, atnpak tudi za obilo podarjeni les pri izdelovanji Bhrambe za gasilno orodje. Odbor prostovoljne požarne straže v Velikem Otoka, dne 26. februvarja 1883. Jurca, poveljnik. Tujci: 28. februarja. Pri Nlonu : Schemann z Dunaja. — Dr. Mencinger iz Krškega. — Borki iz Bohinjske Bistrice. — Stein iz Gradca. — Pri HlallAl: Gorich z Dunaja. — ReissmUller iz Haasberga. — Renker z Dunaja. — Pri avstrijskem cesarji: Dolinar iz Trate. — Franke iz Kranja. Domače stvari. — (Banket) priredili so danes učitelji iz Ljubljane in z dežele gosp. A. Praprotniku na Čast v gostiInici „Pri bavarskem dvoru". — (Gosp. V. Klinar), župan v Kropi nam piše, da je v isti trenutek, ko je prisegel v roke gosp. c. kr. okr. glavarju, tudi izrekel željo, naj se mu dopisuje le v slovenščini, katere jedino je v besedi in pisavi zmožen, in da mu je gosp. glavar tudi obljubil, da se bode na to zahtevo ozir jemalo. Dobro! — (Ribiško društvo kranjsko) imelo je včeraj zvečer svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo 25 članov. Predsednikom bil je jednoglasno izvoljen gosp. Kare) Pavlin, podpredsed nikom gosp. dr. Kapler, odbornikoma gg. Ivan Franke in E. Kramar. Delovanje društva je tako uspešno, da bode že letos mogoče izpustiti 220.000 mladih postrvij v vode. — (Gospod I. Lapajne,) znani neumorni pisatelj, imenovan je definitivno ravnateljem meščanske šole v Krškem. — (Izpred sodišča). Danes zjutraj začela se je konečna obravnava proti 62 let staremu zidarju Andreju Bevk-u iz Cerknega na Goriškem (zagovornik dr. Zarnik), proti g. Janezu Mesarju (zagovornik dr. Moše), župniku v Bohinjski Bistrici, in proti 53 let staremu Conradu Grimu, c. kr. inženirju v Kra-nji, katerega zagovarja dr. Suppan. Sodišča predsednik je deželne nadsodnije svetovalce dr. Kapretz, votanti so pl. Zhuber, baron Rechbach in Tomšič. Zapisnikar je g. adjunkt Potrato. Državno pravd-ništvo zastopa &. Schetina. Tudi proti gosp. Dralki, c. kr. okrajnemu glavarju v Radovljici bila je pričeta jednaka tožba zaradi pregreška proti varnosti življenja po § 335 k. z. kakor proti trem omenjenim zatoženeem, a nadsodnija v Gradci je zatožbo kot neopravičeno zavrgla. Kot izvedenca sta k obravnavi poklicana: c. kr. inženir Ziegler in stavbeni mojster g. Treo. Danes prebral se je pri dopolu-danskej obravnavi, ki je trajala od 9. do */•!• ure popoludne, juko obširni zatožni spis v nemškem in slovenskem jeziku in zaslišali so se VBi trije zatoženci, kateri so vsi izjavili, da se Čutijo ne krive. Obravnava se nadaljuje denes ob 4. uri popoludne in zaslišalo se bode 10 prič. Trajati utegne do 9. ali tudi 10. ure zvečer. Jutri bodo govorili državni pravdnik in zagovorniki. Natančneje poročilo v prihodnjem listu. Meteorologično poročilo. A. V Izubijani: a 1 Q Čas opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 26. febr. 1 7. zjutraj 2. pop. B. zvečer 740*65M. 740*88ni. 743'47 mm. — 74° C 4-120° C 4- 34UC si. jz. ni. jvz sl.jvz. d. jas. jas. jas. 000 mm. dežja. 27. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 746*88 mm. 748*99m. 742 1 6tnui. — 3-4"C + 6'6"C + 24° 0 si. bur. si. bur. si. bur. jas. jas. jas. 0-00 mm. dežja. 28. febr. 7. Zjutraj 2. pop.' 9. zvečer 738* 6*1 mm. 785*47mm. 786*80 mm. — 10" 0 + 12-4UC + 48UC si. bur. z. j z. si. zah. obl. jas. jas. 0-00 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk jo bil večinoma povsod Se zelo visok inje oBtal do zadnjih dnij skoro nespremenjen; razdelitev še vedno precej nejednakomerna; razloček mej maksimom in miniiuom sreden Temperatura opoludne še vedno jednako visoka, zvečer, posebno pa zjutraj, nizka; sploh pa ho vedno pnvi j nad normalom in zelo ekstremna; razloček mej maksimom in minimout nekoliko manjši. Vetrovi so postali močnejši, sem pa tja celo viharni in so se zasukali proti severu. Nebo še vedno večinoma popolnem jasno, vreme suho in stanovitno. ID-ULna-jslsa, borza dne 1. marca. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . f>°/0 marčna renta......... Akcijo narodno bank«! . ..... Kreditne akcije...... . London . ..... . . Srebro . . ....... Napol. ........... (J. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4°/0 državno srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečko iz 1. 1864. 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 4°/ „ papinu renta 5°/o . - . ■ . 5n/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava rog. srečke 5°/0 . 100 gld. Zeiulj. obč. avstr. 4 •/•//o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabctiue zapad, železnice Pnor. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečko......100 gld. Kudolfovo srečko ..... 10 n Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 „ Tranim\vay-društ. volj. 170 gld. a. v. 78 gld. 40 ki 78 n 65 r> 97 • 50 m 93 • 30 n 827 s — m ,'119 • 50 n 119 n 75 n 9 n n 487, n B B n 65 n 58 n 50 n 118 • 40 n 97 n n 45 a n 119 n 90 n 89 n 15 n 87 » 30 jI 103 » — ■ 114 n 75 • 116 t» 75 II 98 T) 75 n 104 n 75 R 171 >• — m 20 TI 50 ■ 121 n 25 225 n — Kupi ali v najem se vzame posestvo s hišo, katera je za obrtni j o (prodajalnico in krčmo) pripravna. Nastop 1. maja 1883. — Sporočila upravništvu „Slovenskoga Naroda". (112—3) V nedeljo dne 4. marca 1*4*43 ~W ae razstavi za le kratek čas v dvoranah starega strelišča velikanski dunajski Panoptikum, li i s to ri r ii o- u m e (ii i s k a izložba plastičnih mojsterskih del, 5* jedina te vrste in brez konkurence. Obseza: preko 150 podob v nadživotnoj velikosti, popolnem oblečene in opremljene, predstavljajoče: historične skupine, znamenite pesnike in umetnike minulosti in sedanjosti, vladarje, junake, rodovinske prizore, humoristične slike, inkvizicijo; dalje Skupine in prizore iz iztočnega in bosenskega bojišča na konjih in peš itd. Posebno opozorujeroo na glavno sliko JItmkiU'h>-j<>vii: ISZristijLs pred. IF'IlEitom., predstavljajočo 50 oseb v nadživotnej velikosti, izgotovljena od parižkih umetnikov inons. L. Rivier in F. Beno natanko po prvotnej sliki. Ta skupina nema dozdaj kaj podobnega v tej umetnosti, colo svetovnoznani Panoptikum v Londonu in Berolinu ne. Odprto je v nedeljo ali praznik od devetih dopoludne do devetih zvečer; ob delavnikih od dveh popoludne do devetih zvečer. ~W Z odličnim spoštovanjem (126—1) J^i. "Vcltee, lastnik Btalnega dunajskega Panoptikuma. J Rodni razprodaji Zaradi preselitve iz svoje dosedanje prodajalnico sem primoran v času od 1. do 20. maroa po Jako znižanih cenah razprodajati svoje bogato založeno blago, obstoječe v papirnih izdelkih, alhumih, mapah, muzikalijali, galanterijskem blagu, knp-čijskih knjigah in noticah, spisih za mladino, slikanih in molitvenih knjigah, pisalnem orodji za pisarne in solo, slikah z oljnim tiskom, fotografijah, črnilah itd. itd. (121-3) Karo! Ti v Ljubljani, poleg Hradecky-jevega mostu. 1#| Za zdravljenje v c» jeseni in po zimi, fmj ■•roti protinu. Pr.>tl trganju. a nt mrt liri tu", ni, antirheumatič.ni kri čistilni gaj TI Učinek T I Vspeh I ^ izreden. | izboren. | Skazan kot siguren. Me j narod na svetu v na razstava 1879. Sidnev H o rs concurs. Mejili*rod na svetovna razstava 1880. Mel-luMini-ska zlata svetinja z diplomo in specijalnim priznanjem. Frana Wilhelm-a, lekaruaijti v Neuiikfrekeu-u (N.-OcnI .), rabil so jo uže mnogokrat in z vsestranskim vspe-hom za protin, trganje, zastarano dolgotrajne bolezni, vedno gnoječe se rane, spolne in kožne bolezni, ogrce po životu ah licu, hraste, siiilitične otekline, nabadanje jeter in vrance, hemorojide, zlatico, bude živčno bolečine, mišično ali členske boli, žilodčen krč, zaprtje vetrov in trebušja, težavno uriniranje, polucijc, slabosti, belo pri žen-akah, fikrofelje, bezgavke in drugo bolesti. Knjižica o zdravilskih vspehih zadnjih 12 let franco in gratis. Zavitki so razdeljeni v osem ščepcev po 1 tfkl.; kolek in zavijanje 10 kr.; dobi se pri Fran \\ 11 In Im-u. lekarnarji v Neuukirchenu (N.-Oest.) Osiguraj Be, da no kupiš ponarejatve, ter glej na znano enamke, ki so v več državah postavno varovane. Ta čaj prodajejo: V I^iu.1>lju.ni: Peter- liiissiiik; v Postojini: Ant. Leban, lekarnar; v Škof jej Loki: Kari Fabiani, lekarnar; v Kranji: K. Savnik, lekarnar; v Metliki: Fr. Wacha, lekarnar; v Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekarnar; v Kamniku: Jos. Močnik, lekarnar. (656—14) Za zdravljenje v"~spomladi in po leti. |< I/datel) in odgovorni urednik Makao Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne**.