Počtnina piatana v gotovini Leto LVIVI. V Ljubljani, v četrtek, dne 10. aprila 1930 Št 83 2. izdaja st. 2 oin Naročnina Dnevna Izdaja » kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedellaltn Izdalo celoletno v Juge Slavili 120 Din, za Inozemslvo 140 E SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 130 InZD.veCJl oglasi nad 45 mm viSine po Din 2-30, velllcl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pri večjem □ naro---.nu popust Izide ob 4 zluiraj razen pondelJKa in dneva po prazniku OrednlStvo /e v Kopltar/evl ulici it. 6/111 HolcopJsl se ne vračajo, nelranKlrana pisma sc ne spre/ema/o y Uredništva telefon SI. 2050, upravnlštva št. 2328 Misterij duše (0d našega moskovskega dopisnika.) Moskva, 3. aprila 1930. Ruski narod je nekaj posebnega in tudi boljševiki, ki po eni strani predstavljajo zadnjo skrajnost brezbožne, materialistične in mehanistične kulture zapada, so na drugi strani ostali v korenini čisto ruski ljudje, kakor to dobro poudarja princ Rohan, ki je brez vsakega dvoma spisal najboljšo knjigo o sodobni Rusiji. Čudno se zdi in nepojmljivo je, a je vendar resnično: ruski boljševiki so napravili iz svoje brezbožnosti naravnost religijo! Tega je pač zmožen samo ruski človek, v katerem se stikajo največja protislovja. Zapadni brezverec se za Boga ne meni; zadovoljil se je popolnoma z drugimi »ideali« življenja: Denarjem, Produkcijo. Napredkom, Kapitalom itd. Njegovo srce, o katerem je nekdaj dejal sv. Avguštin, da ne miruje, dokler se ne spočije v Bogu, se je danes umirilo v dobrinah materialnega napredka, v njih uživanju in množenju. V svojem ateističnem razpoloženju današnji zapadnjak ni fanatik; on je popolnoma indiferenten, hladen in brezbrižen, kakor da Roga, posmrtnega življenja in večnih dobrin ros ni: česar ni, to te ne vznemirja, tega ne vražiš. Cisto drugače ruski človek, ki je lioga in vse nadnaravne resnice zavrgel. Njemu bi Bog mogel reči: Ravno ker me tako divje sovražiš, priznavaš, da sem! Pismo rimskega papeža je ruske brez-božnike, kakor veste, tako razhudilo, da so sklenili na letošnjo Veliko noč zopet dati duška svojemu brezmejnemu sovraštvu do Boga in vseh božjih reči. Smešili ne bodo samo krščanstva, ampak religijo sploh, ki da je samo omamilo za ljudstvo. Oni sami pa omamljajo ljudstvo z drugo vero, /. vero v Ljenina, kateremu se v Rusiji od strani bolj-ševikov izkazuje že božanstven kult. Med tem, ko se zapirajo prav-.lavne in katoliške cerkve, pa tudi judovsko sinagoge in muslimanske džamije, se po vseh tovarnah, šolah in v prosvetnih klubih na vasi ustanavljajo nova svetišča. Človek ne bi verjel, če ne bi bilo resnično. Notranjost teh kapelic popolnoma sliči pravoslavnim svetiščem. Na oltarju se dviga kip Ljenina sredi rož in sveč, pred njim visi »večna lučsl Ozadje je drapirano z rdečini suknom, v katerem . se vidijo srp in kladivo, obdano od zvezd ali penlagrainov, znanim mističnim znamenjem, ki se sicer vidi samo v sinagogah. V prte so vvezani naslovi Ljeninovih del. Mu-žik, ko zagleda tak interieur, se nemalokrat pobožno prekriža. Pomislite samo to strahotno stvar: Zadnje dni je prišla v promet podoba, ki predstavlja srce, prebodeno od mnogih puščic, s podpisom: »Glejte srce Ljenina, mučeno od združenega evropskega kapitalizma!« Gosizdat, to je državno izdajateljstvo knjig, je pa že leta 1925. za kmečke množice natisnilo nekak molitvenik, v črni vezavi s sovjetskim emblemom in raznimi Ljeninovi-mi izreki, sestavljenimi v stilu pravoslavnih molitev, v katerih med drugim tudi beremo, da je Ljenin »prelil svojo kri za ruski prole-tariat in za proletariat vsega sveta«! Boljševiška ateistična religija ima tudi svoje obrede. To so rdeči krsti, rdeče svatbe in pa rdeči pogrebi. Vršijo se v imenovanih svetiščih ali v klubih na deželi, ki se v to svrho spremenijo v kapele. Med imeni, ki se dajejo otrokom in ki so vam itak že znana, navajam zaradi kurioznosti samo še: Elektriko, Barikado, Bombo in Prvomajko. V teh klubih se pa vršijo tudi plesi, pri katerih se dosega svoje vrste mistično razpoloženje po zborih, ki 'imitirajo skrivnostne melodije li- U prava /e v Kopitar levi ui.ši. 6 Čekovni račun: £/ubl/ana štev. lO.OSO in 10.349 xa lnserale, Suraleno.it. 7563, Zagreb št. 39.011. Vraga ln Dunai St. 24.797 , 1 Sporazum štirih velesil Tudi Francija se pridruži trojnemu sporazumu — V vprašanju podmornic zmagalo popolnoma francosko stališče — Tudi Italija pr čela popuščati Pariz, 9. aprila. AA. »Havas« poroča iz Londona, da sta na svojem včerajšnjem sestanku MacDonald in Briand razpravljala o tolmačenju 2. odstavka čl. 16 pakta Društva narodov. Predvsem je šlo za to, kako se izogniti neugodnemu vtisu, ki bi ga povzročil sklep pakta v troje pri Društvu narodov, ako bi k temu paktu ne pristopila Italija in Francija. Zato si Briand prizadeva, da bi bil sklenjen sporazum v petih in da bi ga sprejela tudi Italija in Francija. Odvisno pa je od Italije in od tega ali je Italija voljna odstopiti od povečave svoje vojne mornarice v letih med 1931 in 1936, ker bi sicer ogrožala Francijo in obrambo njenih oddaljenih kolonij. London, 9. aprila. AA. Listi priobčujejo nepričakovani komunike, ki je bil izročen novinarjem po sestanku angleške in francoske delegacije na pomorski razorožitveni konferenci. Komunike pravi, da bo danes nov sestanek in da je mogoč obči sporazum med raznimi delegacijami. Napoved te možnosti je vzbudila splošno pozornost, ker je to prvič, da se govori o mogočem sporazumu med vsemi petimi delegacijami. London, 9. aprila. AA. Načelnik italijanske delegacije leži hudo prehlajen in ni mogel zaradi tega obiskati ministrskega predsednika MacDonalda. Istotako se jc imel vršiti sestanek med Grandijem in francoskim zunanjim ministrom Briandom, ki je pa zaradi bolezni prvega odpadel. Davi sta se sestala prvi lord admiralitete Alexander in francoski mornariški minister Du-mesnil, ki sta razpravljala o francoskih tonaž-nih številkah. Včerajšnji sklep prvega odbora glede na humanizacijo podmorske vojne in na velikost podmornic, je naletel v delavskem časopisju na neugodno kritiko. Glavni list delavske stranke >Daily Herald« protestira proti temu, ker izjava velesil nič ne pove glede uporabe podmornic v vojnem času. Glede velikosti podmornic naglasa imenovani list, da se jc na pomorski razorožitveni konferenci v Ženevi določila velikost podmornic na 1800 ton. Sedaj predlagana velikost podmornic znaša 2000 ton s petpalčnimi topovi. Ker pa ima Francija že eno podmornico nad 2000 ton in gradi še dve, je odbor predlagal, naj se priznajo vsem državam tri podmornice po 2800 ton s šestpalčnimi topovi. London, 9. apr. n. Na včerajšnjem sestanku MacDonalda in Brianda, kateremu sta prisostvovali obe delegaciji, je izjavil Briand, dn spričo že dobljene nove podlage za dogovor med petimi državami ni zgubiti upanja na | uspeh. Glede čl. 16 pakta Društva narodov so i se v načelu zedinili na interpretacijo, ki teme-| Iji na locarnski pogodbi. Upanje je, dn se bo dosegel dogovor, ki bo zadovoljil francosko jamstvene zahteve, in skupno hočejo poskusiti, da sc zennčiln Kellogova pogodba in pakt Društva narodov. Danes dopoldne je imel Briand razgovor z Grandijem. Čuje se, dn so iz Rima prišle nove instrukeije, po katerih je upati, da bo Italija dala nekatere koncesije in dn se bodo s tem odstranile težkoče v vprašanju paritete. Pariz, 9. apr. n. >l!xcclsior« poroča, da je Briand kot interpretacijo za čl. 16 pakta Društvu narodov najprej predlagal besedilo, ki jjo-sebno naglasa avtomatično izvedbo sankcij, ki jih ima odrediti Društvo narodov. MacDoual-dova formula pa ponavlja interpretacijo, ki jo je dala že Nemčija v dodatku k locarnski pogodbi. Zdi se, tla je včeraj prišlo do sporazura-Ijcnjn t) interpretacijski formuli. Vendar še ni prišlo dt) sklepa pogodbe med petimi državami. »joiirnalc javlja, tla si je francoska delegacija čisto tehnično priborila senzacionalen uspeh. IVu posvetovanju v komisiji so se dovolile francoski delegaciji tri podmorske križar-ke tipa Siircouf, tako tla sedaj ni nobenega govora več o odpravi podmornic. Nova pogodba med Madjarsko m Itaiiio Senzacionalna Belhlenova pot u Rim — Madjarsha in Reka Pred stavbo Budimpešta, 9. aprila, n. Ministrski predsednik Bethlen je nocoj odpotoval v Rim. Razen z Mussolinijem bo govoril tudi z Grandijem, ki bo v prihodnjih dneh prišel v Rim. 2e 14 dni se nahaja v Rimu tudi grof Albert Ap-pony, ki je bival v Egiptu in ga je grof Bethlen naprosil, naj počaka v Rimu. Čuje se, da se bc grof Appony tudi udeležil sestanka z Mussolinijem. Širi se govorica, da se bo italijansko-madjarska prijateljska in razsodiščna pogodba, ki je bila sklenjena leta 1927, spopolnila in da se bo morda med obema državama sklenila no- va pogodba. Italijanski listi še ne pišejo podrobneje o obisku Bethlena v Rimu, niti ne govorijo o njegovih namerah. Ve se samo to, da bo Bethlen dvakrat govoril z Mussolinijem. Listi smatrajo za samoposebi umevno, da spričo dobrih odno-šajev med Italijo in Madjarsko skušajo madjar-ski državniki večkrat dobiti prilike, da se raz-govorijo z Mussolinijem o splošnem položaju v Evropi in o posebnih problemih, ki sc tičejo Italije in Madjarske. Govorilo se bo vsekakor tudi o reškem svobodnem pristanišču. Italijansko-avstrijska pogodba sprejeta kliče v pomoč, da bi se ljudstvo prešinilo z mistično vero v Ljenina in njegov — nadnaravni pojav! Ce bi kdo ne verjel, da pri staši najgolejšega materializma operirajo z nadnaravnim, ga licčem prepričali s čisto avtentičnim dokumentom. Ljudski komisan-jat za prosveto je izdal za šolska otroška gledališča igro »Brez Ljenina«. Nočem bili bogo-skrunski, a jo vendar lahko primerjam samo s srednjeveškimi pasijoni. Dejanje se vrši v tovarni. Poslušajte: »Ropočejo stroji« — tako stoji zapisano v tekstu — vse brni, dolavri tekajo sem pa tj«. Nc-iiadno se dogodi čudež: Motorji sc ustavijo, trans-niisije skočijo same s koles in vsi stroji obmolknejo. Med delavci zavlada nepopisno razburjenje: Prva delavka: Kaj je to? Knj se je ugodilo? „, . Prvi delavec: Kn(j je to? Slutim katastrofo 1 ,., . • • Preddelavka: Pri nas v predilnici je nenadno obstalo vseli sto strojev! Kakšen čudež jc to? Kovač: Pri nas je isto! Tri sto pudov težko kladivo, ki je letelo ed zgoraj; nemdno. brez vsakega vzroka, je obstalo med potjo kot tla bi onemoglo. »Nenadno tišino prekinejo glasovi:« Tovariši, liho, liho! Umrl le naš voditelj.. Veliki Lienin ie umrli Rim, 9. aprila. AA. Narodni poslanec Paulo Venereli je govoril danes kot izvestilcc v parlamentu o avstrijsko-italijanski prijateljski pogodbi. Izjavil je, da ta pogodba zbližuje oba naroda in da stilizirana v duhu sličnih mednarodnih pogodb, kar pa nikakor ne pomeni, da bi bile take pogodbe brez vrednosti. Sklepanje prijateljskih pogodb med državami, ki so ena od druge oddaljene in ki niso nikoli imele sporov, imajo brez dvoma tudi velik pomen, toda veliko večji pomen imajo pogodbe med državami, ki so si sosede in ki urejujejo spore, nastale po svetovni vojni in ki so se obvezale pomagati si v mednarodnem immi i ggamnpjtt Kaj porečeš na lo, cenjeni evropski bravec? Ne smete misliti, da je vse lo le satansko premišljenja taktika, ki se v svrho komunistične propagande samo poslužuje jezika in simbolov vere. Ne. Je v tem tudi resnična religioznost po svoji zgolj čuvstveni plati, s katero se prešinja čisto areligiozna in anti-religiozna vsebina zapadnega marksističnega nazora. Fjodor Stepuu. ki uči v Darmstadtu, primerja (o s polževo lupino, ki je izpraznjena svoje vsebine. Ta primera pa šepa, čeprav nekaj pove. Pri tem hočem omeniti šc en moment: ruski človek ima silno globoko čuv-stvo svoje grešnosti. Ko začenja, priučen od-zgoraj. tajiti Boga in skruniti svoje sto in stoletne verske svetinje, obupa, se pogrezne v brezno lastne zavrženosti in Boga resnično začenja sovražiti. »Ce sem že tako daleč, pa naj grem do zadnjega!« To je čuvstvo, ki nnt-žika pri tem navdaja. Že Dostojevski je to ostroumno opazil in napisal. Tak je naš človek ... Pa tudi reakcija na boljševizem, ki če-daljebolj raste v naših mužikih, je čisto religioznega značaja. Povsod je apokaliptično razpoloženje kakor za časa Petra Velikega, ki ,Ta je ljudstvo smatralo za velikega skrunite-lja in antikrista. Naštevajo se grozne božje kazni ki bodo dolelelo komuniste, katere bo Bog v potokih krvi potopil. Po vsej Rusiji od Kijeva do Vladivostoka kroži prerokba, da so bo to /godilo v petnajstem letu boljševiškega vladanja. Nešteta so /namenja, ki lo napove- življenju. Pomirjenje med Avstrijo in Italijo naj bo drugim narodom v vzgled. Za referatom je dobil besedo državni podtajnik Fani, ki je naglašal pomen pogodbe, pohvalil delovanje avstrijskega zveznega kanclerja Sclioberja, ki je posebno izjavil, da je zadovoljen z dobrimi odnošaji med obema državama, ker je prijateljstvo z Italijo za Avstrijo neobhodno potreben fak-' tor za njen obstoj. Fašizem in njegov šef sta' ponosna na to, da smela vsemu svetu slovesno naznaniti to pogodbo. Zbornica je izjave glasno odobravala in nato pogodbo soglasno ratificirala. V London, 9. aprila, n. Ker včeraj v Manche-stru razgovori med tovarnarji in strokovnimi delavskimi organizacijami glede uvedbe novih delavskih pogojev niso imeli nobenega uspeha, se zdi, kljub temu, da sc jc . položaj v zadnjih tednih zboljšal, da bo stavka v bombažni industriji neizogibna. AmenšM kapital za indMstrijj®!iz€wžjja Rusije Pariz, 9. npr. ti. -Chicago Tribune« poroča o dveh ogromnih ameriških načrtih za industrializacijo Rusije. V lomsk potuje skupna 25 ameriških inženerjev. tla lam organizira in izkorišča premogovnike v Kusnccu, ki so najbogatejši premogovniki Sibirije. Druga skupila inženerjev pa hoče v Nižiiem Novgorodu zgraditi veliko moderno tovarno /a avtomobile, ki bo na leto proizvajala 100.000 avtomobilov. Obenem hoče zgraditi delavsko naselbino za 25.000 prebivalcev. Zmaga defavshe stranke v Avstraliji London, 9. aprila, n. Pri volitvah v južni ; Avstraliji bo najbrže delavska stranka dosegla . 30 mandatov, dečim bodo liberalci dobili ko maj 13 mandatov. dujejo: nočni strahovi po vaseh, nove zvezde na nebu, plameni v stepi in nad močvara-mi... V času, ko komunistični prvaki po vaseh prirejajo konferenco za konferenco v vaškem klubu pa pobijajo vero v Boga, Kristusa in onostransko življenje, pa v redakcije komunističnih glasil dežujejo vprašanja, ki se sučejo okoli samih duhovnih in religioznih tem, dokazujoča, da se ruski človek nikakor ne čuti zadovoljenega po odgovorih komunistov. Povedal bi vam lahko neštelo slučajev, ki izpričujejo naivno religioznost ruskega pro-stonarodja, ki je ostala po dvanajstih letih boljševiškega vladanja čisto nedotaknjena. Mož, navdušen komunist saj na besedah, razjezi ženo, s čemerkoli. Ta pograbi album Go-sizdata s slikami Ljenina, Marksa, Lieb-kneehta itd. itd. in jih vrže v ogenj v peč, češ: »Tu imaš te svoje .bogove'«, pa se potem demonstrativno prekriža, obrnjena proti kotu, kjer so sicer visele ikone: »Slava Bogu, Otcu ' i Sinu i Duhu svjatomu — to je res Bog, vi ste pa opice, slabiči, ki ga hočete strmoglaviti.« Žene pa tudi v Rusiji ostanejo zaradi ,buržujskili nazorov' nekazovane ... Omeniti je še, da v Rusiji danes kar mrgoli sekt. Pod cnrskim režimom jih je znani učenjak Bronc-Brujevič naštel, če se nc motim. okoli 200, pod boljševiki pa jih je, mislim, najmanj trikrat toliko... Čuden je ruski človek, zameriti pa mu ne moremo. Od na i " najbolj religiozen od vseh narodov na sve u. je :-preiel krščansko vero iz Bizanca, ki v svojem misticizmu njegovi duševnosti zelo ugaja. Toda izobrazbe ni sprejel nobene. Popa si je lahko najel na sejmu, da mu je za silo liturgijo bral, pouka v verskih in moralnih resnicah pa ni prejemal prav nobenega. Sužnost poti Talari in pa nečloveško tlačan-stvo pod napol blaznimi carji jc rodilo v njegovi duši popolno duhovno anarhijo. Vse je zrastlo v njeni skupaj v pošastno zmes: naj-plemenitejše z najgnusnejšim. Tudi boljševizem je taka pošastna strahota. ZAGREBACKB 5.-14. apriSa 1930 VII. razstava avtomobi cv vseh vrst, motornih koles itd. Xl»5. spcciaint veliki sc|em za pol|« diEslvo (stroji, gnojila, potrebščine) Za perutnino (5—8 aprila 1930) 7a PO-le(ne. turist. In Športne no rc tSiine Mednarodna lotografsha razstava Proti sejmski le£itimaci|i brezplačni povratek na železnicah, na jadranskih parohrodih višji razred za ceno nižjega Danes pogreb patrijarha srbske cerkve Podrobnosti pogreba — Sožalne izjave tujih vlad Belgrad, 9. aprila, k. Vse priprave zu pogreb srbskega patrijarha pravoslavne cerkve Dimitrija so končane. V Belgrad so prispele številne deputacije iz vse države, da se udeležijo svečanosti. Predvsem so se zbrali vsi pravoslavni škofje, razen ohridskega škofa Nikole, ki je s skupino svojih vernikov odšel na pot v sveto deželo. Posebno številni so delegat je posameznih bogoslovij iz Pnzrenia, Bitolja, Sarajeva in Cetinja. Jutri pridejj dijaki iz bogoslovja iz Sremskih Karlovcev. Pride jih 200 in sicer pod vodstvom svojega rektorja. Podrobnosti pogreba so že določene. O posameznosti pa bo sklepal sv. sinod. Sklenjeno je, da bo v cerkvi govoril v imenu du-hovništva in visokega pravoslavnega sveče-ništva emtropolit Dodžič in minister za pravosodje. Zunaj na ulicah bodo govorili razni zastopniki pravoslavnih verskih društev. Jutri prispe v Belgrad zagrebški nadškof dr. Bauer, ki bo ob 10 dopoldne imel žalno službo božjo za pokojniku. Na pokojnikovo krsto je bilo položenih veliko število vencev. Zlasti so vzbudili pozornost številni venci ruskih emigrantov. Ti-sočglava množica jc neprestano zbrana v cerkvi. V teku dneva so stalno prihajale velike množice vernikov kropit pokojnika. Belgrad, 9. aprila. AA. Bolgarski poslanik na našem dvoru Vakarelski in grški po- Zatirani Armenci se upiraj® Pariz, 9. aprila, r. Listi poročajo iz Carigrada, da so nemiri in upori, ki so izbruhnili v Trapezuntu, zavzeli že širši obseg in se širijo. Upor proti Kemal paši so organizirali vstaSi, ki jih je vedno več. Koliko jc teh nc-zadovoljnežev, ni znano. Vesti o tem uporu so v Angori in v Carigradu vzbudile veliko skrb. Prevoz pokojne švedske kraljice v domovino Rim, 9. aprila, n. Danes so bile v nemški protestantski cc i v Rimu žalne svečanosti po pokojni švedski kraljici, preden so jo odpeljali v domovino. Svečanosti so se udeležili švedski kralj, prestolonaslednik s soprogo, italijanska kraljevska družina, ves italijanski kabinet pod vodstvom Mussolinija in diplomatski zbor. Na krsto sta bila položena dva ven- I ca italijanskega kralja in prestolonaslednika v italijanskih barvah z modrimi trakovi. Šved- [ ski kralj je le s težavo obvladal svojo ganjenost. Žalna svečanost jc trajala komaj 20 minut. Globoko ganjen se je švedski kralj zahvalil italijanskemu kralju in Mussoliniju in sc potem poslovil. Jakova obsodba potrjena Praga, 9. aprila, n. Višje deželno sodiSče v Bratislavi je danes izreklo razsodbo o prizivu dr. Tukc in tovarišev. Prizivno sodišče je razsodbo prvega sodišča potrdilo v polnem obsegu. Samo v razlogih razsodbe so nekatere spremembe, ker se dejanski stan vohunstva in pripravljanja za napad na republiko smatra kot dokazan. Dr. Wiiiek umrl Dunaj, 9. aprila, n. Na Dunaju jc danes ti mrl v starosti 90 let bivši avstrijski trgovinski in železniški minister dr. Henrik Wittek, rojen na Dunaju. Leta 1897 jc prevzel vodstvo trgovinskega ministrstva, od leta 1897 do 1905 je vodil železniško ministrstvo, I. 1899 in 1900 pa je bil tudi šef kabineta. V tej dobi se je podaljšala tudi carinska in trgovinska zveza med Avstrijo in Ogrsko. Avstrijski poslanik na dopustu Belgrad, 9. aprila. AA. Avstrijsko poslaništvo nas prosi, da objavimo sledeče: Avstrijski poslanik ua našem dvoru g. Herman Pioc-nies je odpotoval včeraj iz Belgrada na odmor za 15 dni. Za časa njegovega odsotslva ga bo zastopal g. Ervin Hfigel, svetnik avstrijskega poslaništva. Strah pred domovino London, 0. aprila. AA. Sovjetski pod-konzul je potrdil, da je večje število v Londonu prebivajočih Rusov prejelo poziv, naj se vrnejo v Rusijo. Med temi so bili tudi člani sovjetske trgovske delegacije v Londonu. Pozvani sovjetski državljani in dosedanji pristaši sovjetskega režima so niso hoteli odzvati pozivu svoje vlade in so ostali v ino-Teinstvu. Razbojniki oropali vlak Sydncy, 9. aprila. AA. Razbojniki so ustavili poštni vlnk Onobje vlaka je moralo kloniti pred razbojuiki, ki so z napetimi revolverji vdrli v poštno ambulanto in se jiolastili denarja v blagajnah. Denar so vrgli i/ drvečega v laka in so nato sumi poskajcali nu (In ter izginili slanik Argiropulos sta poselila danes g. dr. Kosto Kumanudija, namestnika ministra zunanjih zadev in ministra brez porlfelja ter mu v imenu svojih vlad izrazila sožalje o priliki smrti Nj. Svetosti pairijarha Dimitrija. Isto tako je češkoslovaški odpravnik poslov dr. Vokač posetil danes osebno v imenu češkoslovaške vlade zastopnika zunanjega ministra Kosta Kumanudija ter mu izrazil sožalje pri-likom smrti NJ. Svetosti patrijarha Dimitrija. Dr. Vokač jc izražal tudi sožalje sv. sinodu srbske pravoslavne cerkve. O priliki pogreba bo položil venec na patrijarhov oder. Solun, 9. aprila. AA. Mitropolit Kenadije jc izjavil našemu generalnemu konzulu v So-Umu posebno sožalje radi smrti patrijarha Dimitrija. Sofija, 9, aprila. A A. Sv. sinod bolgarske cerkve je določil starozagorskega mitropolita Pavla in arhimandrita Sifrouija, da zastopata bolgarsko pravoslavno cerkev pri pogrebu patrijarha Dimitrija. Delegata odpotujeta danes v Belgrad. Sofija, i), aprila. AA. Svetnik bolgarske dvorne pisarne Grujev je posetil našega poslanika v Sofiji Nešiiča, iti ga prosil, naj povodom smrti Njegove Svetosti patrijarha Dimitrija izvoli izraziti Nj. Vel. kralju Aleksandru in sv. sinodu najiskrenejše sožalje Nj. Vel. bolgarskega kralja Borisa. Zagrebški gostilničarji zahtevajo, da pivovarne znižajo cene pivu za 200Din pri hI. Zagreb, 9. aprila, r. Včeraj so imeli zagrebški gostilničarji in kavarnarji sejo svojega društva. Proglasili so bojkot vseh domačih pi-vovarcn in zahtevali od merodajnih mest, da sc zniža carina na pivo. Ugotovili so, da so vse jugoslovanske pivovarne kartelirane in razdeljene v interesna področja. Carine so zelo visoke in znašajo brutto za netto 1101.60 Din. Zagrebške pivovarne računajo za hI piva 728 Din. Od tega odpade 220 Din na mestno, ba-liovinsko in državno trošarino. Cena pivu znaša 508 Din. Puntigamsko pivo, vagon dostavljen v Zagreb, stane 376 Din. V to ceno je vračunana vrnitev sodov. Plzensko in Budjejevi-ško pivo stane 288 Din, prevoz 183 Din, tako da stane v Zagrebu 471 Din. Torej je za 36 Din cenejše od zagrebškega. Radi tega so na zborovanja stavili vsem pivovarnarjem ultima-tum do 25. aprila do 12. ure, do katerega termina morajo znižati cene za 200 Din za hI. V nasprotnem slučaju bodo vsi gostilničarji v Savski banovini prenehali točiti pivo. Z vsemi sredstvi bodo podpirali revne vinogradnike in jim omogočali prodajo vina. Tudi v Nemčiji proti davku na pivo Berlin, 9. aprila, n. V davčnem odboru nemškega državnega zbora je bil danes odklonjen zakon o davku na pivo. Za davek so glasovali centrum, nemška ljudska stranka in de-mokrati. Razcep kmetshe stranke v Romuniji 20 besarabskih poslancev ustanovilo lastno stranko Bukarešta, 9. ajnilu. \A. Rador:: poroča, da je bilu včeraj v parlamentu prečitunu deklaracija JO poslancev kmečke stranke iz Besara-liije. Deklaracija je sestavljena v patrijotičneni duhu napram njedinjeni Romuniji. Obenem obžalujejo poslunci, du je j>oslauec Storoud podal ostavko na svoj poslanski mandat in tla je izstopil iz .stranko. Poslanci izjavljajo, da smatrajo odstopivšega poslanca Stcrcada še nadalje za svojega voditelju v parlamentu in Verižnati mo$t med Belgradom in Zemunom Most bo dolg 757 m in širok 18 m — Stroški proračunjeni na 180 milijonov dinarjev — Slu.il bo osebnemu in tramvajskemu prometu Belgrad, 9. aprila. AA. Včeraj 8 t. m. sta minister financ dr. Stanko Švrljuga in minister za zgradbe dr. Trifunovič podpisala pogodbo o graditvi mosta Kralja Aleksandra I. med Belgradom in Zemunom s francosko firmo Batigncles in nemškim podjetjem Gute Hof-nungshiitte. Ti dve firmi sla postavili v kon-kurzu, ki ga je razpisalo ministrstvo za zgradbe, najpovoljnejše pogoje. Za konkurz so bile razpisane do avgusta meseca lanskega leta štiri licitacije. Most se bo gradil preko Save kot verižnati most ter bo služit voznemu in tramvajskemu prometu in pešcem. Za inost je predvidena širina 18 m in sicer 3 m na vsaki strani za trotoarje za pešce, 12 m v sredini pa za promet za tramvaje in vozove. Takoj po zgraditvi se bodo položile tudi tramvajske tračnice za oba pravca. Dolžina mostu znaša 757 m. Istočasno sc bo gradila na drugi strani mostu cesta do Zcmuna. Iz Belgrada bo šla pot k mostu od kraja, kjer se nahaja zgradba državne tiskarne v Pop-Lukini ulici po nasipu do Keja, kjer se nahaja kavarna Bospor. Most bo imel dve odprtini na suhem, dve pa nad reko, od katerih bo največja široka 261 m. Na podlagi pogodbe morata podjetji zgraditi most v teku 38 mesecev, računajoč od dneva podpisa pogodbe, to je od včeraj. Skupni stroški znašajo 179 milijonov 856.175 Din 90 p. Od gornje vsote bo dala Nemčija 5 milijonov mark (67,5 milijonov Din) v železnih konstrukcijah na račun reparazij v teku dveh let. Ostanek bo dala državna Hipotekama banka v sporazumu s tvrdko Batignoles v mesečnih obrokih od 1. avgusta 1931 do 1 avgusta 1934. Ce bo državna Hipotekama banka zahtevala kako veliko investicijsko posojilo v ta namen, se obveže firma Batignoles, da bo vložila vse sile, da doseže čim povoljnejši emisijski kurz in ostale posojilne pogoje. Gandi bi bil rad aretiran London, 9. aprila, n. Dočim sodišča zapirajo Gandijeve inale voditelje in so obsodile tudi njegovega sina v ječo radi kršitve solnega monopola, se Gandi sam neprestano prizadeva, da bi provociral svojo aretacijo. V spremstvu 8000 ljudi je včeraj zopet na morski obali v Dandiju zbiral in prodajal sol. Vendar se policija. ni pokazala. Gandi jo radi tega, ker ga nočejo aretirati, že do skrajnosti razburjen. London, 9. aprila. AA. Angleška oblastva JVou Riga. 0. aprila. 1). Zn predsednika lati-ške republike je bil danes končno izvoljen voditelj agrarcev Albert K v i e s i s. Drobne vesti Nevv Vork, 9. aprila. \A. Tukaj je policija aretirala eno osebo, ki je priznala, da je v zadnjem času zanetila o0 hiš, med njimi tudi hišo v Brooklynu, pri čemer so zgoreli trije Italijani. Berlin, 9. aprilu. A A. V mestecu Gross-vvitzu na Dolenjem šleskem sta umrla dva otroka, '20 jui jih je v kritičnem stanju zaradi zastrupljenja pri barvanju velikonočnih pirhov. London, 9. aprila, n. Egiptski kralj Fuad jc poravnal dedičem lorda Carnewona stroške ta izkopavanje Tutankumenovcga groba v znesku 35.000 funtov. I^indon, aprila. AA. Montague Norman je liil ponovno izvoljen zn predsednika angleške Narodno Ivanke. Pari*, (t. aprila. A A. Iz severnega Atlantskega oceana prihajajo poročita o hudih nevihtah. Številni francoski In angleški parnfki so imeli velike zamude. llnnjckoug. !). aprila. AA. Eksplozija na angleški bojni ladji >Sepoy je zahteval« «» mrtvih. Kiiu, 9. aprilu, r. Maksim Gorki se jc odločil, osl«nci iz Besarabije so nato izjavili, da ostajajo zvesti in disciplinirani člani narodne kmečke stranko in da bodo brezpogojno podpirali vlado. Predsednik romunske vlade Maniu jc vzel obe izjavi / zadovoljstvom na znanje ter pristavil, da je vlada pripravljena ugoditi vsem nugla-šenim zahtevam ker sc zaveda, da jc Bcsarab<-ja dragocen del Romunije. Priprave za Marconi'ev poizkus v Zagrebu Zagreb, 9. aprila, r. Tu se vršijo velike pripise za poskus za užig električnih žarnic na zagrebškem velesejmu. Danes se jc naglašalo, da poskus z užigom iz Ljubljane, čeprav bi se mogel izvršiti, nima velikega pomena, ker je namen poskusa, da bi se užgale električne žarnice na veliko daljavo. Ge bi to ne bilo mogoče izvesti iz Eindhovena, se bo to zgodilo iz Londona. Pri tej priliki se bodo prižgale nc samo žarnice, marveč se bodo pognali tudi posebni motorji in električni aparati. Mussolini vabi Marconija Rim, 9. aprila, r. Mussolini, brat predsed« nika vlade Benita, je v Genevi obiskal Marconija, ki se še vedno nahaja na jahti »Elek-tra<-. Sporočil mu je željo predsednika vlade B. Mussolinija, da bi čimpreje prišel v Rim in se z njim sestal. Župan Genove je izročil Marconiju diplomo in ga imenoval za častnega meščana. Nemški nacionaIci ostali enotni Pariz. 9. aprila. AA. Po poročilu iz Berlina je nacionalistična stranka včeraj sklenila soglasno zaupnico za svojega voditelja Uuggenberga. Vscsokolshi zlet Belgrad, 9. aprila, d. Vrše se intenzivne priprave za vsesokolski zlet. Te dni bodo razposlani plakati. Železniški odsek računa na 10 posebnih vlakov. Tudi ostali vlaki bodo ojačeni. Pokroviteljstvo nad zletom je prevzel Nj. Vel. kralj. Rok za prijavo udeležbe poteči? 5. maja, Betgrajske vesti Belgrad. 9. aprila, r. Z« načelnika sanitetnega oddelka v ministrstvu za narodno zdravit: jc imenovan dr. Vladimir katičie. načelnik »u idiotskega oddelka pri zagrebški bonski upravi. Belgrad, 9. aprila.. AA. Save/, industrije za predelavo mesa bo imel svojo redno letno skupimo te dni v Industrijskem domu v Belgradu. Na tej skupščini bodo razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo to področje naše industrije. lidgrad, 9. aprila. AA. Belgrajska obrtna zbornica bo imela svojo glavno skupščino 27. t. ni. Na dnevnem redu je jjoročilo uprave o obisku obrtnikov na Češkoslovaškem, poročilo o delu uprave v prejšnjem letu ter predlogi uprave glede zakonskega načrta o obrtih. Belgrad, 0. aprila. AA. Upravni odbor Narodne banke je imel danes dopoldne sejo, na kateri so se odobravali krediti in so bila rešena tekoča vprašanja. Belgrad. fi. aprila. AA. Včeraj je avto povozil odvetnika Miljutina Popoviča in gn težko ranil na glavi in po telesu. Preiskava jo dognala, da je ponesrečen«- sam kriv, ker je hotel prečkati ulico, čeprav ga je avto pravočasno svaril. Belgrad. 9. aprila. AA. Pri kopanju temelja nove hiše v ulici Kralja Milana je zemlja zasuli delavca Cedomila Matica. Ponesrečenec jc dobi' težke rune. _ Ljubljanska drama Premiera M. Dimitrijevičeve komedije Ljubimec svoje žene«. Snoči smo videli uprizoritev imenovane drame na slovenskem odru. Uprizoritvi dela je prisostvovat tudi pisatelj. Zakonska drama se vrši med tremi osebami, med možem, ženo in ljubimcem in so razreši v pozitivni smeri in s poudarkom za poglobitev zakona. Tupatam se najdejo mesta, ki se zde kot lokalna namigovanja, v splošnem pa je delo izvedeno v mirnem poudarjanju posameznih vogalov te troobrazne celote. Glavne vloge so igrali ga. Nablocka, g. Levar in g. Gregorin. Voditelj igre je g. O. Šest. Občinstvo je delo in avtorja toplo spre jelo. Nekoliko več jutri. Dunajska vremenska napoved. Milo vreme. Menjaje oblačno. Morda tudi tu in tam dež.