Poštnina nlačana v gotovini. Marfbor, sofe©ia 31. oktobra 1936 Štev. 250. Leto X. !fXVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in npravai Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2*155 Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošli 10 Din, dostavljen ua dom 12 Din / Oglasi po ceuiku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 3 L oktobir Danes slavita naša vojna mornaric ter Jadranska,straža svojo slavo. Jadranka misel, ki objema z vso toploto i;i ljubeznijo naše sinje morje, prepaja tudi slavo naše vojne mornarice, zaščitnice naše prelepe obale in Baše zemlje. Tam v obmorskih in pristaniščnih gnezdiščih kdi in čuje nad obalo, ki ji je zaupana v v_nerno prireditvijo. .Narod, ki ne ume ceniti morja, ni vre-da ga ima, Narod, ki ne ve, kolike (aznosti je sistematično pripravljanje in rKaniziranje zanesljive pomorske (r1rambne sile, se ne zaveda, kako dra-^'cena dobrina je morje. Koliko je na-ri ?°v, ki so se morali skozi stoletja bo-j, ‘ 2a izhod na morje (Poljaki, Srbi itd.). i2? Pa je še narodov, katerih zemlja . (azu;c takšno lego in takšen položaj, da r n.e bodo nikdar mogli iz polnih na-tii 1' Pljuč zadihati ob svežini in sinji-^jn°rske obale. Semkaj spadajo na pri-str-. ^.rats'ca Čehoslovaška, Švica, Av-(jr'n Madjarska. Ta alj ona od teh steaV ,u,cWa morebiti ogromno sred« v ,na razpolago, ki bi jih radevolje Uj v°vala Za čim pametnejše izkorišča-p0 m°rja ter čim silovitejšo izgradnjo ‘lorslse obrambne sile. ' Na§ De' 1 Velike dobrine, ki jo ima v prele-ke • ■ 'ra?u> ^ad žrtvuje svoje prispev-1>.( /a Vzvišene cilje »Jadranske straže«. n^ricS na Paznik slave naše vojne mor-e’ na katero smo lahko ponosni, narod je že precej dozorel v za- Gigantska politična talija od Jadranskega iona Si Peizijskega zaliva ANKARA, 31. oktobra. Obisk afganskega vojnega ministra v Ankari predstavlja nov korak na potu k dokončni formaciji orientskega pakta, ki združuje Turčijo, Iran, Irak ter Afganistan. Ta blok naj bi bil v smislu vzhodno nadaljevanje Balkanske antante in naj bi skusil voditi samostojno politiko. V središču tega mogočnega bloka se nahaja Turčija, ki je najvzhodnejši član Balkanske Zveze in istočasno najzapadnejši član orientskega bloka. Na njo se priključujeta tja do severne indske meje Iran in Afganistan, dočim predstavlja na jugu Irak zvezo k Palestini, Transjordaniji in Egiptu, ki so po Angliji kontrolirane ter z njo povezane zemlje. To je velik blok ob Indiji in njenih zapadnih dovoznih cestah. Če so kombinacije in Informacije pravilne, ki se kujejo iz istočasnega poseta afganskega vojnega ministra in predsednika jugoslovenske vlade v Ankari, potem bi po mnenju francoskih in angleških opazovalcev v Ankari šlo za politični organizem, ki bi segal od Jadranskega morja do Črnega morja in od Perzijskega zaliva do Rdečega morja. To bi bila gigantska politična konstruk ci?a. V vzhodnem delu tega dvojnega bloka ni razpoke. Le v zapadnem delu }e še praznina ob Bolgariji ter se v dobro poučenih krogih nadejajo, da še ni izgubljeno upanje, da se tudi Bolgarija pridobi za misel Balkanske zveze, kar je nedvomno v zvezi s postankom predsednika vlade dr. Stojadinoviča v Sofiji. 'pM&šfo MkkMot Tm&ktit#? PARIZ, 31. oktobra. Gustav Hervals, ki je že preje pisal v korist nemško francoskega pomirjevanja, je objavil v »Vic-toire« članek, v katerem zahteva z najtoplejšimi besedami, da se do kraja razčistijo v prijateljskem smislu nemško fran- SfdUtska „ii&ka m fšmd" MADRID, 31. oktobra. Današnji madridski listi prinašajo vladna poročila o položaju na frontah pod naslovom: »Pričela se je borba ua Marni in mi bomo zmagali!« Po vladnih poročilih napredujejo operacije njenih čet južno in jugovzhodno od Madrida zelo uspešno. Najvažnejši dogodek včerajšnjega dne je bila ponovna zasedba železniške proge Madrid - Aranjeuz od strani vladnih čet. Rdeči miličniki so napredovali pod zaščito oklopnih avtomobilov in tankov ter so izvedli nenaden napad iz pravca Aranjuez, tako da se je moral nasprotnik umakniti. Število tankov se je povečalo. Madridska vlada je kupila 15 borbenih letal v Ameriki ter gotovo število vojnih brodov. Vse to je že prispe- lo v španske luke. čete polkovnika Vilal-be v sektorju Huesce so prodrle do mesta Raeseuett - £mdm 9:5 NEWYORK, 31. oktobra. Borba pri predsedniških volitvah v Združenih državah ameriških je prešla v končno fazo. — Republikanski kandidat Landon je imel v Ncwyorkit ppsd ogromno množico ljudi svoj poslednji govor, v katerem je obsodil Roosevelta, ker je prekršil ameriško >usta- Biaskei krnit mesiti ateuUd m coski odnošaji. Prepričan je, da bo v teku nekaj mesecev prevzel vodstvo francoske politike maršal Petain in da bo v imenu avtoritativnega republikanskega režima izvrši veliko gesto umirjenja z Nemčijo. in zasedle več zgradb, med drugim tudi vladno palačo. Radio iz Valencije poroča, da so vladna letala bombardirala nacio-nlistične aerodrome in je bilo ob tej priliki uničenih 20 letal nemškega in italijanskega izvora. 1LESCAS, 31. oktobra. Havasov posebni dopisnik poroča, da so pri napadu mad ridskih čet ujeli nacionalisti 120 miličnikov. Ugotovilo se je navzočnost tujih čast nikov. Nacionalističnim četam se je posre čilo, da so ofenzivo madridskih čet odbili. Trije veliki bombarderji madridske vlade so napadli nacionalistične položaje pri Juncosu ter Ilescasu. Nacionalistična letala so stopila v akcijo ter je bilo neko madridsko letalo porušeno. Tudi so nacionalistična letala bombardirala Getafe. vo. Po tem zborovanju je obiskal vdovo bivšega predsednika Teodora Roosevelta, čigar sinovi so najljutejši nasprotniki svojega bratranca, sedanjega predsednika Roosevelta. Stanje doslej zaključenih stav glede izida volitev izkazuje razmerje 9 proti 5 v korist Roosevelta. NKWYORK, 31. oktobra. Včeraj je bil ob priliki Rooseveltovega obiska v Haris-bouru aretiran neki mladenič, pri katerem so našli samokres in bokser. Ta aretacija je zbudila ined množico veliko razburjenje in je bil Roosevelt deležen velikih o-vacij. Policija izjavlja da gre za blaznega človeka. predvsem radi njene prvovrstne mora-lične sile, ter na dan slave »Jadranske straže« pa pošiljajo vsi iskreni Jugoslo-veni svoje misli tja na naše morje, združene z željo, da bi naša vojna mornarica ta svoj praznik slave praznovala na čim lepši in čim veselejši način, s ponosom zroč lepi bodočnosti naproti. Globoki pomen današnje slave vojne mornarice ter Jadranske straže pa se od- raža v prelepih mislih, ki jih je za ta dan napisal neki list: »Srbija, potisnjena z moria in morske obale, je morala doprinesti velike žrtve za ujedinjenje in svobodo svojega morja. Na krilih slave in v spremstvu jate Belih orlov se ob njegovi obali pojavlja srbski junak s ponosno zastavo mlade Jugoslavije. In skozi vizijo zgodovine pozdravlja brisanje sledov Bizanta, Benetk in Avstrije z na- ših obal. Da bi se zgodilo, da bi v bližnji in skorajšnji bodočnosti vsa tri naša morja, Jadransko, Egejsko in Črno, s krepkim, valovitim pljuskanjem zapela pesem ujedinjenega Balkana. Dolžnost nas vseli, zlasti pa mladine je, da noč in dan delamo v tem pravcu.« Dr. Stojadirtovič v Ankari ANKARA, 31. oktobra. Predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovie se je včeraj popoldne dalj časa razgova rjal s turškim ministrskim predsednikom Ismetom Inenom. Razgovor se jo tikal problemov, ki se tičejo obeh zave;:!iiških držav. Jugoslovcnski poslanik dr. La zarevič je priredil včeraj na čast dr. Sto-jadinoviču ter njegovi soprogi v jugo slovenskem poslaništvu souper, ki sta se ga udeležila med drugim predsednik turške vlade Ismet Ineni s soprogo ter zunanji minister Ruždi Aras s sopro go. MARENBERŠKA POLITIKA. V nedeljo so se vršile občinske volitve tudi v Marenbergu. Vloženi sta bili dve listi in sicer se je JRZ zvezala z Nemci, potem pa še združena gospodarska lista. Volilnih upravičencev je 616 in je volilo 337 volilcev t. j. 54.7%. Lista JRZ in Nem ci z nosilcem g. Simon Jernikom je dobila 265 glasov in 17 odbornikov, gospodarska lista z nosilcem g. Francem Kolarjem pa 72 glasov in 1 odbornika. Tako bo v marenberškem občinskem odboru zastopalo 173 Nemcev, kolikor jih šteje občina, kar .šest nemških odbornikov 2238 Sloveneev pa ostali odborniki. Po teh volitvah je naša obmejna občina prišla v nemške roke. Za zmago šo se nudile Nemcem ogromne koncesije, pri tem pa niso računali s posledicami v nacionalnem oziru. KOMU JE TREBA STOPITI NA VRAT? Neki župnik je preteklo nedeljo povedal s prižnice svojim faranom, med drugim tudi to, da so advokati, sodniki, profesorji in učitelji komunisti in da je treba tem stopiti na vrat. Širitelji komunizma in zatiralci vere so učitelji v šoli, ki silijo de-co k Sokolu ter govore vse drugo, samo o Bogu ničesar. V VATIKAN ... Pred nedavnim je bil odstavljen tržaški škof dr. Fogar, ker se je upiral poitalijančevanju cerkva v Julijski Krajini. Fašistični krogi v Trstu so že davno zahteva- li odstranitev dr. Fogarja, dasi je Italijan, zameril pa se jim je, ker ni hotel pristati na to, da bi se iz cerkve v Julijski Krajini popolnoma izgnal slovenski in hrvat-skj jezik. Kakor poročajo listi, sta v sredo odpotovala v Rim ljubljanski škof dr. Rožman in krški škof dr. Srebrnič. Pravijo, da je to potovanje v zvezi z odstavitvijo tržaškega škofa dr. Fogarja. Listi ne povedo, ali se nameravata omenjena cerkvena dostojanstvenika v Vatikanu zavzeti za Fogarja ali pa hočeta samo posredovati, da bi prišel na njegovo mesto mož, ki bi ne bil sovražno razpoložen na-prain slovensko-hrvatskernu življu v Julijski Krajini. sPomenik blago-' mmmmmmm pokojnega viteškega kralja Aleksandra T Zedini-* telja v Mariboru. Pisarna: Mestno ooglavarstvo, Rotova j ški trg l, soba št. 6 a BS» Ob spominu na brata Tomislava Jenšaca Sokolstvo je tista organizacija, ki vete stotisoče jugoslovenskih Sokolov v pravi-bratski ljubezni. Kakor ni Sokolstvo pozabilo svojih bratov in sestra, ki jih je ugrabila smrt iz njihovih vrst, tako bo živel tudi spomin na pokojnega brata Tomislava Jenšaca. Pred dobrim letom nas je zapustil v najlepšem cvetu svoje mladosti. Njegova nenadna smrt je tembolj globoko odjeknila v vrstah Sokolskega društva Maribor I., ker je bil pokojni Tomislav eden izmed onih Sokolv, ki je že v svoji mladeniški dobi vzljubil telovadnico, ki je bila zanj največje svetišče. Povsod, kjer je bilo de- lo, je bil tudi naš Tomislav. Z neumornim delom in lepim nastopom si je pridobil ljubezen in spoštovanje vseh Sokolov, katerim je bi! vedno in povsod odkrit brat in tovariš. Njegova smrt je globoko odjeknila v naših strnjenih vrstah, spomin na Tebe pa živi in tii v naših srcih še danes in bo živel tudi v nadalje. Iz vrst našega naraščaja je izšla hvalevredna pobuda, da Ti postavimo na Tvojem grobu skromen, toda dostojen spomenik, ki naj priča vsem, ki bodo tod hodili, da počiva v tem grobu naš nepozabni naraščajnik Tomislav eJn-šac. Ko bomo danes odkrili ta skromni spomenik svojemu bratu, bo naša sokolska deca zasula ta prerani in. še vedno sveži gr-ob z belimi krizantemami. Iz rok naše dece revnih delavskih družin, iz katerih črpa Sokol v tem mestnem okraju število svojega članstva, bodo položene sveže cvetke na Tvoj grob. S sokolsko ljubeznijo in požrtvovalnosti ter s skromnimi dinarji, prihranjenimi iz delavskih žuljevih rok, je bilo pripravljeno to cvetje za Tebe. ki Te je naša deca tako spoštovala in ljubila. Ko bomo stali danes ob Tvojem nepozabljenem grobu, bomo obudili spomin na Tebe. Telovadnica je za vsakega neoporečnega Sokola tisto svetišče, v katerem se izoblikujejo jekleni značaji državotvornih Jugoslove-nov. Tvoja slika, ki je izobešena na vidnem mestu Sokolskega društva Maribor I., narn je živa priča, da si bil tu doma in da živi Tvoj duh še vedno med nami. Ta slika nam priča o Tvoji bratski, sokolski zvestobi. Skromen je ta spomenik, ki Ti ga postavljamo danes na Tvoj grob in vendar izpričuje tisto iskreno vez, ki veže vse Sokole tudi preko groba. Grobovi naših bratov naj nam bodo živ opomin, da se še tesneje oklenemo sokolskih organizacij, in da nadaljujemo z nezmanjšano odpornostjo dosedanje delo v blagor kralja in domovine. Ob tem preranem grobu se bodo strnili danes Sokoli in počastili spomin na pokojnika, ki je moral tako mlad pred letom dni leči v prerani grob. Slava našemu Tomislavu Jenšacu! — S. S. '•> Po barcelonskih ulicah manifestira v sovjetskih organizacijah včlanjena mladež Pozabljeno pokopališče sredi samotnega travnika Vseh mrtvih dan! Neštete množice meščanov hite na božje njive na Pobrežju" in v Strossmajerjevi ulici, da okrase grobove svojih dragih z gorečimi svečami in zadnjim jesenskim cvetjem. Le malokdo pa se bo spomnil na tihe domove ti- stih, ki spe nevzdramno spanje na koncu Teznega ob levi strani ceste proti Ptuju. Tu — sredi samotnega travnika — je namreč . nališče pozabljenih. Leta 1910 je dosegla pokopališka kriza v Mariboru svoj vrhunec. Staro mest- mm Miličniki madridskega planinskega bataljo na v hribovju si že pomagajo s smučmi. no pokopališče, kjer so našli prednamci . večni počitek že od 1783 dalje, je bilo prenapolnjeno. Staro magdalensko pokopališče so zaprli že 1880 in ga spremenili j 1906 v današnji magdalenski park. Novo 1 magdalensko pokopališče na Pobrežju je sprejemalo le mrliče iz predmestja, Pobrežja in Teznega. Današnje mestno S (centralno) pokopališče pa se je branila katoliška duhovščina posvetiti, ker ni imelo posebnih oddelkov za drugoverce. Zato ga verniki niso marali. Pokopavali so v njem samo pokojne kaznjence iz moške kaznilnice in reveže, ki so umrli v splošni bolnišnici. Slednjič (1911) je kupila mestna in stolna župnija sv. Janeza Krstnika na koncu Teznega veliko zemljišče (vi. št. 160 k. o. Sp. Radvanje II. del) ter ga določila kot zadnji dom svojih vernikov. Še istega leta je postavila na severni strani velik križ, pripravila ob cesti par grobnic in blagoslovila nato novo pokopališče. Do 1914 je bilo pokopanih tu 85 pokojnih meščanov. Pokopališče pa je bilo preveč oddaljeno. Tudi ni bilo radi pomanjkanja sredstev obzidano. Vrh tega so nastali s prejšnjo lastnico Ano Gojčič dolgotrajni spori, tako da se je vknjižila lastninska pravica v prid cerkve šele 1922 na podlagi sodne poravnave. Vse to je povzročilo, da niso več na tem mestu pokopavali. Nekaj trupel so pozneje prenesli na novo centralno pokopališče, večina pa je ostala na starem prostoru. Danes nudi pokopališče — če ga smemo tako imenovati — skrajno žalostno sliko: grobnice so razpadle, grobovi so preraščeni in komaj vidni, napisi na par še ohranjenih (nagnjenih) nagrobnikih so komaj čitljivi, na posvečenem kraju se pase živina in nihče ne misli več na umrle. Še mnogo poraznejši je vtis, če primerjamo to »božjo njivo« s pokopališčem, katero je določila v istem času (1912) na drugi (desni) strani ceste mala in gotovo ne premožna evangeljska cerkvena ob- čina za svoje umrle člane, četverokotni prostor (9200 m2) obdaja okoli 1.5 m visoka živa meja z lepimi vratami iz ceste, j T-u rastejo številne mlade smreke, med i katerimi se vijejo pota. Na južni strani, nasproti vhoda, stoji križ. Grobovi so na raznih krajih, deloma tudi pod drevjem in so vsi dobro ohranjeni in oskrbovani. V njih počiva 44 meščanov evangeljske veroizpovedi. Kljub svoji skromnosti je to najlepše mariborsko pokopališče. Obiskovalcu se zdi, kakor da bi prišel v sveti gaj, daleč od šum-raega sveta. Vedno in povsod so smatrali ljudje zadnja bivališča umrlih kot sveta in nedotakljiva. Predvsem pa velja ta zapoved za kristjane. Slednjič predpisujejo tudi posvetni zakoni (dv. dekret 1783 i. dr.), da morajo biti pokopališča zaščitena pred vsakim onečaščenjem. Sveta — občečloveška, verska in državljanska — dolžnost nas vseh je, da ne pozabimo na brate in sestre, ki počivajo na samotnem tezenskem travniku. Dr. V. Travner. Tujskoprometna zveza »Putnik« nam sporoča, da bo Jugoslovenski Lloyd a. d. s 1. januarjem 1937 spremenil sedanjo redno progo Jadran - Levant v sezonsko, ki se bo v-ršila le v mesecih: juni, julij, september, in oktober in to kakor sedaj z odhodom iz Trsta v dneh 28-maja, 11. in 25. junija, 9. in 23. julija, 3. in 17. septembra in 1., 15. in 29. oktobra-Te proge vzdržuje luksuzni parnik »Princesa Olga«, ki bo izven zaposleoja na sezonskih progah uporabljen za krožna potovanja, ki ne bodo zaostajala z*1 priznano lepimi potovanji parnika »Kraljice Marije«, za katere so potniki nadvse navdušeni. ČUVAJTE JUGOSLAVIJO I Janko Furlan: Molitev Rjavo-žolti listi, ožgani od svoje izpolnjene naloge, se zazibajo v vlažnem zraku in uporno spuste na grudo; nepričakovana golota njenega doma vznemiri piico in jo preganja iz loga v log. Pajčo-lanasta megla zastira nebo, ki nas, trudno .in mrko, uklepa v vedno bolj tesen . obod. Tako je tudi v duši vsakega smrtnika. In v to zbegano dušo se venomer vrinja eno in isto vprašanje: Zakaj? Zakaj ta tesnoba, zbeganost, strah? Udano klone glava v trudni in najtežji misli. V potajenem uporu in strahu sc zaman borimo z najtežjo uganko, ki se roga naši ničnosti,- slični nevidnemu prašku v vesoljstvu. Vesoljstvo... Samo en nejasen odgovor — refren nam kot velika in nepremična sodba doni nasproti: Večnost življenja... večnost miru. Večnost življenja... trenja in borb, zdaj zmernih, zdaj stopnjevanih do zverske krvoločnosti in absurda. A v največjem metežu strasti in sadizma, nevrednega dostojanstva človeka, se kot medel soj daljne topline ukrade v nas želja po miru, ljubezni. človeštvo obstane v samoobtožbi in se umakne vase: Ali je samo to tvoje poslanstvo, — samo prestiž nizkosti in osebnih ugodij? Čemu biješ, sovražiš, tepeš z uničujočo slepoto? In to človeško mravljišče, ožarjeno od trenotnega kesanja in ljubezni ter spoznavnosti lastne neznatnosti, se za hip umiri in utone v nepojmljivo večnost miru. Dan mrtvih ... Njih neslišno besedo nosimo v svoji bedni notranjosti in njih nemi ukaz nas vodi po nezmerni stezi krvi, spominov, neizpolnjenih sanj in načrtov in — liu-i bežni. Mirno brle med nami in njimi... med večnostjo življenja in miru ... rdeči plamenčki in pritajena iskrena molitev spaja tostranstvo z večno tišino večne enakosti enostranstva. V Drejevi koči pa raste v tej uri bolest v obup. Že dva dni se nista z ženo premaknila iz koče; vsak bulji ob svojem tesnem oknu tja v nižino, na ona lepa naselja pod njih samotnim domom na robu masivnega in plešastega pogorja, izpranega in pometenega od redkih nalivov in razbesnele otliške burje. V mraku zažari na več mestih. Drejo in ženo potisne od okna; on sede tresočih nog na stol ob mizi, si nasloni lakti na kolena in podpre težko glavo s širokimi dlanmi, ona poklekne pod razpelo v kotu izbe, se pripogne do tal im se vsa-kotoliko sklone ter zre v sliko pod razpelom, opleteno s črnino. Mladenič je, dvajsetleten, krepak in zdrav, dobrohotnih oči, zamaknjenih pekam daleč... »Vsemogočni!« šepeče drhteče materino srce. »Sprejmi bol matere, ki ji pešajo moči in se sto- in stokrat sprašuje, zakaj ni vredna svojega dobrega otroka, svoje nedolžne krvi, ki se je v ljubezni borila za pravice te zemlje. Tako m' je. kakor da so ga odvedli brez Tvoje volje in misi čul njegove zadnje besede: j »Mati... oče... ne žalujta! Nisem [kriv!... Z Bogom!« Nisi zapisal našega obupa, ki nas je sunil v temo... Oh, da bi vedela vsaj za njegovo gomilo in hi mogla le enkrat poklekniti ob njem!« »O, Bog... O, sin moj!« je zarjul Dre* ja in si od bolečine razgalil prsa. Žena je zamaknjeno molila dalje: »Moja bolečina je bolečina tisočev mater na tej zemlji. Nocoj je njih trpljenje postoterjeno. Ako ni tolažbe, usliši pm' šnjo prebodenih im izkrvavelih src naš*3 krvi!« »Vsa zemlja je okrvavljena, vsi smo ranjeni... tema je v nas in okrog nas. • • Sina so mi umorili. Kaznuj jih! Vsa naša zemlja in stotisoči na njej Ti bodo. Pe*‘ slavo!« Dreja je ob teh besedah zbuljil oči, oddrsal k razpelu, položil levico na ple£ upognjene žere in umolknil u globok* molitvi. Vsakotoliko se je dvignila zdaJ ena, zdaj druga glava in obstala ma razpelu in sliki: *. »V ljubezni so izkrvaveli on in tisoč* drugih. Usliši jih!« I Dolgo, dolgo sta molila. *H«S3»S?!WFy3 Mmišmds Im ativk# Garnizonar Marko Nikolič za* pušča Maribor V vseh mariborski krogih splošno pri-ljubljen« garnizonar podpolkovnik Marko Nikolič je premeščen na svoje novo službeno mesto v Zemun. S tem zapušča Maribor priljubljen 'iugoslovenski častnik, ki je v naši lepi Sloveniji služboval deset let in ki si je v tem času pridobil, mnogo prijateljev in znancev, ki so v njem cenili in spoštovali odličnega ter ljubeznivega čast nika, ki smo ga videli'na vseh nacionalnih in kulturnih prireditvah.i Ni je bilo sokolske prireditve, katere bi se ne bil udeležil garnizonar podpolkovnik Marko Nikolič. Podpolkovnik Marko Nikolič je bil kot ma jor pehotnega polka kraljeve garde imeno van za poveljnika drugega bataljona 40. pehotnega polka »»Triglavskega«, r>a kateri dolžnosti je ostal do septembra leta 1932, ko je prispel v Maribor kot garnizonar in ostal na tem mestu do danes. Gar-nizonarju podpolkovniku Marku Nikoliču, ki je imenovan za garnizonarja zemunske garnizije, želimo na novem službenem mestu čim srečnejše življenje irs čim lepše napredovanje. Ikm fc£$dema? Mestni avtobusni promet Cenjeno občinstvo se opozarja, da bo na dan Vseh svetnikov dne 1. novembra zadostno šte-' vilo avtobusov na Gl. trgu na razpolago,' da se lahko vsakomur in ob vsakem ča-1 su omogoči obisk pokopališča. Predprodaja voznih listkov se vrši od 12. ure naprej na Gl. trgu. Vožnja v eni smeri 3 Din, tja in nazaj Din 5,—. Vence, šopke, krizanteme tudi v lončkih! Naročila sprejema vrtnarija Jemec, Prešernova ul., tel. 27-66. Sv. Boifenk, jedka tekočina, 1400 Dm~. Radi poskusa razbojništva je danes dopoldne obsodil mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča 52-letnega brezposelnega delavca Štefana Bincla, ki je, kakor smo svojčas poročali, dne 13. julija t. 1. pri Sv. Bolfenku na Pohoriju skušal odvzeti krošnjarju Mihaelu Maj-cenu 1400 dinarjev gotovine. Takrat sita namreč oba počivala na nekem travniku, J pa je Bincl vlil Majcenu, ki je ležal, v u-: sta in nos neko jedko tekočino, tako da' so mu ustnice in nos močno otekle. Te-j kočina pa ni povzročila zaželienega uspe- ( ha, da bi se namreč Majcen onesvestil, J in so radi tega Bincla aretirali. Bincl je' bil obsojen na štiri mesece strogega zapora. Razpravi je predsedoval dr. Tom-bak, obtožbo je zastopal dr. Hojnik. Kino Union. Danes grandiozni frbn »Stenka Razin« po znani legendi »Volga -Volga« Posebna ugodnost za kurjenje kopalnic s plinom. Upoštevajoč želje meščanov je MP-plinarna določila, da bo v zimskih, __ — mesecih t. j. od 1. novembra do vključno naslonjače in vse tapetniške 30. aprila 1937 zaračunavala mesečno 16 : izdelke izde,u>e solldno in m3 plina po Din 1.50/m3 za vse kopalnice,' ki so opremljene s plinskimi aparati, če Vetrinjska? bo Stanka segrevala prostor s posebno |-------------------- plinsko pečico! najceneje Pr. Novak 127 Koroška 3 .'ELmtPomsrMmm'' nuko' podjcueh' Pinterič Pavel, Maribor Vetrinjska ni. 22 na dvor. tel. 27-14 izvršuje vse v to stroko spadajoče instalacije, popravila, dobava flektroinstalacijskesra materija* žarnic, motor^v itd. r>o hr^zkonkurenčnih *cmh. Kino-kavarna. Jutri, v nedeljo 1. nov. in v bodoče vsako nedeljo in vsak pra-1 znik popoldanski koncert izvrstnega j Raczevega orkestra s popolnim, prvo-vrstnim varietejskim programom. Začetek ob 5. uri. Gostilna Krempl. FureŠ, pojedina fazanov, zajcev, perutnine itd. sortirana vina. Gostilna pri »Lipi«, Radvanje. Najlep-Ša izletna točka. Pripravna za vsako prireditev. Izborna vina, Tscheligijevo pi-; vo. Vsak čas topla in mrzla jedila. Se priporoča I. Račič. Esperantski tečaj se vrši vsak torek in Četrtek od 19.—20. ure v Cankarjevi šoli II. nadstropje, vrata 44. Vhod skozi dvorišče iz Razlagove ul. 14. Šolnina znaša mesečno 5 Din, ako se zglasi najmanj 10 udeležencev. Prva ura je 5. nov. 1936. Odbor Esperant. društva. Danes v soboto koncert v gostilni Aclitig. 0 ten* kt men* Rotovške novice. Mestni župan dr. Juvan se je vrnil s svojega potovanja v Beograd, kjer je po informacijah uspešno intervnira! v zadevi IS milijonskega posojila Mariborski mestni hranilnici, ki naj bi s tem postala likvidna. Razen tega je Posredoval tudi v zadevi zamenjave vojašnic, v katerem vprašanju pa ima še zadnjo besedo finančni minister. Tudi je Župan dr. Juvan dobil smernice, po katerih naj se sestavi novi mestni proračun. Odprta noč In dan so groba vrata . . . V visoki starosti 90 let je umrl na Bet-navski c. 18 vpokojeni strojevodja Ignac Grobušek, V splošni bolnišnici je preminila v 41, letu starosti kuharica Ana Reibenschuh. V splošni bolnišnici je umrl Pomožni delavec Avgust Ribič, star 23 ®t. Žalujočim naše toplo sočutje! „ V vednost trgovstvu. Podpisano Zdru-2onje ima v svoji zalogi še precejšnje šte-vilo brošur »Rudolf Rakuša: Kako posta-P^ni dober prodajalec«, o katerem delu je Prineslo tako dnevno kakor tudi stanov-s*o časopisje zelo ugodne ocene. Pozivali0 p. t. trgovstvo, da poskrbi vsem svoji10 nameščencem to velepoučno knjižico, Ker je ista zlasti za trgovski naraščaj fco-'^Pga pomena, da bi jo moral vsak bodoči jpovec ali trgovka ponovno prečitati. — Nppuie in naročuje se v pisarni podpisala Združenja, Jurčičeva ul. 8/II. ter sta-'.komad Din 5.—, pri naročilih preko20 a r5.°v a Bin 4.—. preko 100 brošuric pa Bin 3.50. — Mariborskim trgovcem bo- tiabV nudili priliko, da si jih bavijo v poljubnem številu potom naše-dostavljača ter prosimo, da naj nihče ® °dkl°ni nakupa tega velekoristnega in dno aktualnega dela. — Združenje tr- Trt°?V za mesto Mar'bor. Dol » .ansk* starešine! Te dni ste prejeli czHice v svrho poravnave obroka čla-DiQ'ns potreben, da se v našem obdravskem mestu postavi prepotreben zavod, ki naj nudi zatočišče žrtvam strašne morilke jetike: azil za bolne na pljučih. Akcija, ki je bila v to svrho uvedena, se pridno nadaljuje in kaže že prav lepe uspehe. Vendar se je pokazalo, da je krog onih, ki redno prispevajo svoj mesečni dinar za azil, pretesen in da bi ga kazalo razširiti in tako zajeti širše plasti prebivalstva. Kajti le na ta način bo odboru mogoče izvesti do konca začrtani program in kronati požrtvovalnost prebivalstva z dovršitvijo azila za bolne na pljučih. V to svrho je odbor Protituberkulozne lige sklenil razširiti nabiralno akcijo, ki je bila doslej o-mejena le na hišne posestnike oziroma njihove namestnike, na vse najemnike. Azilski dinar se v bodoče ne bo več pobiral le pri posestnikih, ampak pri vseh strankah, v glavnem zato, da se hišni posestniki razbremenijo in se jim odvzame breme, ki so ga doslej imeli s tem, da so pri svojih najemnikih pobirali dinarske prispevke. Krog darovalcev se bo s tem precej razširil, ker bo z novim načinom pobiranja azilskega dinarja dana vsakomur možnost, da po svojih močeh prispeva k zgraditvi zavoda, ki naj lajša- trpljenje nesrečnih sobratov in sestra. Če pomislimo, da je v Mariboru in okolici nekako 10.000 strank oziroma (najemnikov in hišnih gospodarjev), si lahko predstavljamo, da se bo nabiralna akcija postavila na mnogo širšo, splošno podlago, ki bo vsekakor utegnila že v prav kratkem času dovesti do uresničenja vzvišene zamisli. Ta sklep Protituberkulozne lige bo vsekakor prebivalstvo mesta in okolice toplo pozdravilo in se še tesneje oklenilo organizacije, ki si je nadela nalogo, da postavi trpečemu človeštvu prepotreben dom za jetične. famdm gtedetisee MUMMLI mmv mi- Sobota, 31. oktobra ob 20. uri: »Ciganski primaš«. Red B. Nedelja, 1. novembra ob 20. uri: »Živi mrtvec. Znižane cene. Zadnjikrat. Ponedeljek, 2. novembra: Zaprto. Praznik Vseh svetih v gledališču. Z začetkom ob 20. uri bo ta dan zadnja uprizoritev Tolstojeve globoke in pretresljive j družinske drame »Živi mrtvec«, ki je eno najmočnejših del ruske dramske književnosti. Veljajo znižane cene. Pentenki ftcd iif*a I V. T., Dravska dolina. Zanima Vas torej, kako je bilo s tisto čudovito bakljado l v Slovenskih goricah, čisto enostavno: j Ljudje, ki so menili, da so zmagali, so I naročili godbo in so prišli od vseh strani, • ker se jim je zahotelo bakljade. Neustra-j šni fantje pa so dejali, da ne bodo trpeli bakljade, saj ne vedo, komu na čast naj bi bila takšna bakljada. Tudi organi jav-| nega reda so skušali miriti. Obveljala pa (je volja neustrašnih fantov. Muzika je ' morala lepo domov, ostali pa, ki so se hoteli uvrstiti v sprevod, pa so se počasi in strahopetno porazgubili. Šele po-| tem so se neustrašeni fantje razšli, koso, l imeli jamstvo, 'ira tiste bakljade ne bo. i Novi seznam višinskih zračnih kopališč ob naši meji. Generalna direkcija državnih železnic je z veljavnostjo od L novembra t. 1. vnesla v seznam višinskih zračnih kopališč še nekatere turistične kraje. Prav tako je generalna direkcija državnih železnic pooblastila nekatera planirska društva in planinske domove, da smejo izdajati potrdila o bivanju. Obiskovalci teh krajev, ki so vnešeni v ta seznam, uživajo po § 11 pot. tar. pravico do polovične voznine n., državnih železnicah po sedemdnevnem bivanju, v kateremkoli navedenih krajev. Po izvršenih dopolnitvah se znama je seznam takih’ mest na naši severni meji naslednji: Fala, Ribnica na Pohorju, Šmartno na Pohorju, Klopni vrh. Koča na Kremžarjevem vrhu, Koča .... Pesku, Lobnica na Smolniku. Mariborska koča, Planin, dom pri Treh kraljih, Pohorski dom, Ruška koča, Seniorjev dom in Sv. Boifenk. Bivanje potrjujejo uprave domov Kebelj, Resnik, Komarje, Sv. Kunigunda na Pohorju. Bivanje bo potrjevala določena oseba v vsakem kraju. Osebne vesti. Pretekli teden je nastopil svojo novo službeno mesto šolski u-pravitelj g. Tomažič Božidar s soprogo Zoro, ki sta bila premeščena iz Žetal v Marenberg. Gospod Tomažič je že pre vzel upraviteljske posle in takoj pričel z urejevanjem šole. — Nastopil je tudi učitelj g. Vidmar, ki je bil premeščen iz Radgone. Sedaj je učiteljski zbor na ma-renberški Šoli polnoštevilen in bo pouk zopet urejen. — V sedmo položajno skupino je napredovala učiteljica KolaT Gabrijela. Peeknnushe Motrite Tat je ustrelil gospodarja. Preteklo nedeljo so nesli k večnemu počitku posestnika Alojza Poredoša iz Bratonc. Za krsto je stopala, poleg številnih vaščanov, potrta žena in trije nepreskrbljeni otročički, ki so na tako žalosten način izgubili svojega rednika. Poredoš je postal žrtev zločinca, ki je brezvestno usmrtil moža, ko je hotel braniti svojo lastnino. V noči od petka na soboto, ko so že vsi spali, je žena nenadoma slišala čuden sum in ko je pogledala skozi okno, je opazila v shrambi za žito luč. Takoj sc je zavedla, da so na delu zločinci, zato je vsa prestrašena zbudila moža. Sama pa se je toliko ojunačila, da je šla k shrambi ter hitro zaloputnila in zaprla vrata. Medtem pa se je mož oborožil z vilami In še domače je zbudil. Vsa družina je šla proti shrambi, v kateri je bil ujet tat. Previdno je mož odprl vrata, medtem ko je žena svetila, ter pozval tata, naj zapusti shrambo. Komaj pa je prav izgovoril zadnje besede, so v noč odjeknili trije streli in smrtno zadet se je gospodar zrušil na tla. V razumljivi zmedi, ki je nastala vsled tega dogodka, je tat neopaženo izginil v noč, Poredoš se ni več zavedal ter je kmalu za tem izdihnil. Streli, ki so bili oddani na njega, izvirajo iz vojaške puške. Orožniki z vso vnemo iščejo zločinca. Dogodek je zbudil pri prebivalstvu razumljivo razburjenje. Oeie&ke Končni podatki o letošnji žetvi. Kmetijsko ministrstvo je objavilo naslednje končne podatke o letošnji žetvi: skupen donos na 1 ha metrskih stotov: pšenica 29,235.719 13.2, ječmen 4,228.381 9.9, rž 2,032.715 8.0, oves 3330.055 9.2, napolica 548.379 7.1, oljnata repa 209.890 8.6, mak 19.397 2.2. Iz maka se je izdelalo 6322 metrskega stota opija. Moderno. Gospod: »Ah, milostljiva nisem vedel, da ste že tretjič omoženi.« Gospa: »Zapomnite si gospod: šele tretjič!« Vse volne za puloverie in telovnike prinaia BODEFELDT Gosposka uBčca hu na vasi Ha razvalinah rodbinskega življenja: svak ubil svaka Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne zopet bavil s tragičnim slučajem krvo-prelitja. Zagovarjati se je moral 431etni ■delavec Ignac Bezjak iz Žekarc, obtožen, da je dne 31. marca t. 1. v Žikarcih udaril svojega svaka Ivana Polančiča z ru-taoco s tako silo po levem temenu, da mu je zdrobil lobanjsko kost, tako da je Polančič dne 6. aprila t. 1. uror-l v mariborski splošni bolnišnici. Žalosten slučaj slika obtožnica takole: Leta 1928. se je priženil pokojni Ivan Polančič k Bezjakovim v Žikarce. Poročil se je s starejšo hčerko Marijo ter prevzel posestvo Bezjakovih. Glasom pogodbe pa bi moral Polančič izplačati obtoženemu Ignacu Bezjaku še 1000 dinarjev, njegovi sesiri Julijani Bezjakovi pa 3000 dinarjev. Toda posestvo je bilo zadolženo, tako da Polančič ni mogel izpolniti svoje obveze ter se je sploh stalno moral boriti s težkočami. Radi tega se je očividno pokojni Ivan Polančič udal alkoholu. V treznem stanju je bil dober in miren Človek; ko pa se je napil, je postal nasilen in je ponovno napadel domačine, ki so morali pred njim bežati. Pri pokojnem Ivanu Polančiču ter njegovi ženi sta živela tudi obtoženi Ignac Bezjak ter njegova sestra Julijana. Večkrat se je zgodilo, da je Polančič v vinjenem stanju napadel svojo svakinjo Julijano, ki jo morala večkrat pobegniti, da ji Polančič ni kaj hudega storil. Kritičnega dne, 31. marca t. I., so de- lali v domačem vinogradu. Gospodar, pokojni Polančič, je zopet malce preveč pil, tako da je bil ob 4. popoldne že precej vinjen. Nenadoma se je zopet pričel prepirati s svojo svakinjo Julijano in je Polančič v teku prepira udaril dekle s kolom po hrbtu. Julijana, ki je svojega svaka dobro poznala, je pustila delo ter odšla domov. Ni pa ostala doma, marveč je iz strahu pred svakom odšla k materi pokojnega Polančiča, kamor je prišel po končanem delu nien brat, obtoženi Ignac Bezjak. Pokojni Polančič pa je obiskal še nekatere gostilne ter se pozno zvečer vrnil domov. Ko je izvedel, da so njegova žena, svak in svakinja odšli k njegovi materi, se je silno razburil ter takoj odšel na dom svoje, matere. Tam pa je našel vrata zaklenjena ter ga niso pustili v hišo. Toda Polančič je na ves glas pričel kričati ter groziti. Naposled je s si’o razbil hišna vrata ter planil v hišo. V tem ni veži pa je trčil na obtoženega Bezjaka, ki je z rutanco udaril Polančiča dvakrat po glavi, tako da se je Polančič ves v krvi zgrudil na tla ter obležal. Odr>re-mili so ga takoj v mariborsko splošno bolnišnico, kjer pa je dne 6. aprila umrl na posledicah zadobljenih poškodb. Ignac Bezjak je pred sodniki skesano priznal svoje dejanje. Zagovarjal pa se je s tem, češ da je bil Polančič oborožen z nožem in da je zamahnil proti njemu, ker je hotel ščititi svojo sestro. Ob času poročila razprava še traja. h SMjekjg in sveta KLUB NOČNIH SRAJC. Skupina ameriških pisateljev in novinarjev je začela v Zedinjenih državah in Kanadi hud boj proti pižamam, češ, da so skrajno neokusne in znak mehkužnosti. Gospodje so ustanovili klub nočnih srajc, da se bodo lažje borili proti pižamam. Glavni urednik v Ottavi izhajajočega lista D. Davis je izjavil, da je namen novega kluba, izkoreniti iz mladega poko-ienja žensko mehkužnost ter mu vrniti čut možatosti. Vsi veliki možje Amerike so spali v nočnih srajcah, je izjavil ustanovitelj kluba Davis na prvem javnem zborovanju in pravil je, kako sta Wa-shington in Lincoln hodila spat v nočni srajci, segajoči do tal. Zdaj pa spe moški v pižamah in delajo svojemu spolu sramoto. Newyorški pisatelj Karl Chapin May je pa povedal, da se mu je posrečilo ugotoviti, da sta spala tudi Nero in Napoleon vedno v nočnih srajcah in da je bila pižama vedno znak propadanja moškega spola. DAVČNI EKSEKUTOR ZARUBIL DEKLE. Hudo je, če se splaši uradni »šimcl«. O tem so se prepričali oni dan tudi v Aradu v Romuniji. Davčni eksekutor se tam strogo drži zakona in navodil svoj;.h predstojnikov, ki so mu naročili, naj zarubljeno robo takoj proda na javni dražbi. Eksekutor je odšel v vas Nadašdo, kjer kmet Bogdany ni plačal davkov. Našel je kmeta v največji bedi s šestimi otroci, med katerimi je najstarejša 17let-na prava lepotica. Eksekutor se je dolge oziral po hiši, končno je pa spoznal, da nima kaj zarubiti. Zamislil se je in kmalu mu je šinila v glavo srečna misel. Zakonu mora biti zadoščeno in ker se ne da v hiši nič zarubiti, prodam na javm dražbi tvojo hčerko, je dejal kmetu. Poklical je na pomoč dva orožnika, da sta odvedla vso objokano lepotico na sejem, kjer je morala stati in se kazati ljudem. Ta čas je eksekutor pripravljal javno dražbo. Toda razjarjeni oče je spravil na noge vse vaščane in položaj je že postajni nevaren, ko se je slučajno pripeljal mimo v avtomobilu finančni inšpektor. Vprašal je, kaj pomeni razburjenje v vasi, in ko so mu povedali, je davčnega eksekuror-ja takoj odslovil, razjarjeni kmetje so ga pa za nameček še pošteno pretepli. KEDAJ SE MOŠKI ŽENIJO IZ LJUBEZNI. Možje, pripoveduje gospa Espinassova iz Pariza, se ženijo iz ljubezni, samo če imajo dekleta, v katera so se zaljubili, bogato doto. Če so pa siromašna, jih iz ljubezni samo ljubijo, oženijo pa se ne. Espinassova govori iz lastne izkušnje, ki ji je spravila sodišče na vrat. V njenih salonih, kjer se je rada zbirala mladina, sta se seznanila mlad bančni uradnik in lepa šivilja. Gospa je rada gledala njuno klijočo ljubezen, češ, saj je ljubezen zato tu, da se ljudje ljubijo in da vodi v zakonsko zvezo. Da bi se čim prej vzela, je natvezila dekletu, da je on bančni ravnatelj, njemu pa, da je dekle hči veletrgovca z vinom. In pripomnila je še, da bodo trgovci s tem blagom lahko pogrešili nekaj tisočakov, dokler bodo ljudje v Franciji tako radi pili vino kakor sedaj. Uradnik je seveda rad poslušal to pesem in brž je odkril dekletu svoje srce. Odgovorila mu je, da je tudi on ideal njenih dekliških sanj. Če je tako, je dejala Espinassova, ti pač lahko povem, da on ni ravnatelj, temveč samo uradnik, tebi pa, da je ona siromašna šivilja. Ljubezen pozna itak samo ljubljeno bitje in ne vpraša po socialnem položaju. Toda gospa se je bridko zfriotila. Fant je izjavil, da noče dekleta niti videti, obenem je pa ovadil gospo zaradi sleparije. Nehvaležnost je plačilo sveta, je dejala gospa, ki je zdaj za eno izkušnjo bogatejša, kdaj se moški ženijo iz ljubezni. Praktični nasveti Kako preženeš bolhe iz stanovanja. V 20 literskem loncu skuhaj pelina (pelina rabiš precej velik šop!), in kos narezanega mila. Z mlačno pelinovo vodo potem poribaj pod in ga s čisto vodo iz-peri. Zato rabiš dve vedri ali dva škafa. V enem vedru imaš pelinovo vodo in s to vodo ribaš, v drugem pa čisto, s katero potem pod splahneš in s suho krpo zbrišeš. To ponovi kake tri tedne zaporedoma, a poribaj dvakrat na teden. Natresi tudi v posteljo suhega pelina. Posteljo, posebno pa prešite odeje vsaj enkrat na teden prevrači in stepi. Ker le s skrbno čistočo se boš ubranila bolh. Če imaš v postelji žimnice, peresni vložek ali mrežo, boš bolhe kaj hitro odpravila, i Če pa imaš slamnjačo, je stvar malo težja. Če imaš v slamnjači pleva, v njej i so prava, gnezda bolh. Zato odstrani ple- va iz slamnjače in si nabavi rajši koruzno slamo. V koruzni slami se bolhe ne zarede tako hitro, lažje se prečisti in tudi prezrači. Enkrat na mesec deni slamnjačo na sonce pa ne boš imela bolh. Bolhe se zarede samo v prahu, zato sobe ne pometaj z vlažnim žaganjem. Sicer takrat, ko pometaš, ne dvigaš prahu, ker ga vlažno žaganje zadrži, a ko se žaganje v razpokah posuši, imaš polno prahu, v katerem se potem zarede bolhe. Bolje je, da zmočiš žakljasto cunjo in z njo malo obrišeš tla in šele potem pometeš. Če so sc bolhe zaredile kje izven hiše, kakor v drvarnicah in sličnih prostorih, je najcenejše sredstvo voda, da odpraviš bolhe. Polij z vodo dvakrat na dan skozi deset dni dotični prostor, pa bodo vse bolhe izginile. Škoda, ki so jo povzročili številni požari v Zedinjenih državah ameriških v teku enega leta, se ceni na približno 250 milijonov dolarjev, medtem ko znaša škoda, povzročena po mrazu najmanj 2 milijardi letno. * Kaj takega je samo v Ameriki mogoče. Neki deček iz Newyorka je bil usluž-ben na mestne golfnem igrišču, da je tam pobiral krogle. Nekoč ga je zadel neki igralec s kroglo naravnost v glavo, tako da se je deček nezavesten zgrudil na tla. Ko se je osvestil, je začutil neke čudne bolečine v vseh sklepih. Od tega dne je njegovo tlo kar vidno raslo in raste še danes, dasiravno je že 30 let star. Zahteval je za te poškodbe primerno odškodnino in vložil proti onemu igralcu tožbo. Pravijo, da je dobil za to telesno hibo, povzročeno po golfovi krogli, 1 milijon dinarjev odškodnine. * Gazelo smatrajo za najhitrejšo žival na svetu, ker lahko prehodi v uri najmanj 90 kilometrov. Bivoli, noji, šakali in žirafe zmorejo v eni uri komaj 53 kilometrov. Lev ima približno isto hitrost kakor divji prešič, ki doseže s svojo največjo brzino komaj dobrih 45 kilometrov. Ne pozabi naročnine! ! Naznanilo. Vljudno naznanjam, da sem s 1. novembrom 1936 otvoriB novi »Krojaški salon u Za izdelavo moderne garderobe za dame in gospode. Dovolil si bom predložiti moje prospekte in prosim za cenj. naklonjenost v Mariboru, Cafova ul. 1 v hiši »Trgovski dom“ tik kina „Union“. 5481 Otmar Bakovnik, kroiaski mojster Maribor, Cafova ulica 1 5t£&titslt£tUl ktesiožu U iliMUUUi 45 Escobedo v škripcih. General Escobedo pa nima niti ugodnega niti lahkega položaja. Sam ne ve, kako naj bi postopal in ravnal s cesarskim ujetnikom. Če postopa z njim kruto, brezobzirno in brezsrčno, potem bo vsa odgovornost pred svetom padla na njegova ramena. General Escobedo se dobro zaveda, da ne bo Maksimilijanova usoda pustHa kulturnega sveta v ravnodušju, .ztesH pa ne evropskih držav. General Escobedo že sedaj računa s tem, da je pričakovati radi Maksimilijanove usode raznih intervencij v iijegovo korist. Pri tem si Escobcdo misli: Maksimilijan je član tuje dinastije, razen tega pa je intimen Napoleonov prijatelj in v rodbinskih zvezah malodane z vsemi evropskimi dvori. Tukaj je še Britanija, ki je sicer bila doslej precej pasivna, ki pa ume v takšnih kritičnih momentih prav živahno in nevarno razvijati svoje intervencije ter diplomatske akcije. Če se pa na drugi strani pokaže napram Maksi' milijanu, svojemu ujetniku, popustljivega, lahko to milo postopanje omaja njegov prestiž in škoduje Mehiki. General Escobedo je poln slavohlepja in ambicije. Na dnu njegovega srca so razna upanja in tihi računi. Njegova ambicija je, postati predsednik Mehike. On je meč mehiške republike, on je potlačil in pregazil cesarjevce, 011 ima vojsko. Juarez je samo advokat. Obenem pa se Escobedo zaveda, da kriči Mehika po krvi to maščevanju. V takšnem položaju si general Escobedo misli, da je pač najbolje, če prepusti odgovornost za Maksimilijanovo usodo Benitu Juarezu in da se v svojem delokrogu omejuje izključno na točno izpolnjevanje vseh dobljenih navodil in sklepov mehiške republikanske vlade. Takoj prve dni ujetništva je general Escobedo posetil Maksimilijana. Maksimilijan je dobil dovoljenje, da lahko vrne ta obisk. V odprti kočiji, brez vsake rtraže in v spremstvu princese in princa Salm-Salm, se Maksimilijan odbije v majhno naselbino izven Oueretara, kjer je stanoval general Escobedo. Bo li prošnja uslišana? Princ Feliks Salm-Salm je v svojih memoarjih točno opisal ta sestanek bivšega cesarja Maksimilijana in poveljnika mehiške republikanske vojske generala Escobeda. Čim je Maksimilijan vstopil v salonsko sobo generala Escobeda, ga je pozdravil s sledečimi besedami: »Dober dan, general! Prosim vas da smem z vsemi evropskimi častniki in vojaki zapustiti Mehiko. Zato sem pri' pravljen prevzeti obveznost, da podam oficielno abdikacijo na prestol in da se nikdar več ne bom vmešal v mehiško politiko. V ostalem prosim tudi republi' kansko vlado, da oprosti vsem bivšim pristašem mehiškega cesarstva.« Ne ve se, kdo je Maksimilijanu nasvetoval ta korak. Bil je sigurno naiven i11 brez vsakega izgleda ter je dokazoval popolno nepoznanje mehiških prilik ifl mehiškega prebivalstva, četudi bi zadnje general Escobedo hotel sprejeti ta Maksimilijanov predlog, ni mogel tega storiti, ker ni bil za to merodajen pooblaščen. General Escobedo je, kakor piše princ Salm v svojih memoarjih, brez besede poslušal bivšega cesarja. (Dalje sledi.) Mariborski »Večer«! k« Jutra ';r ZlZ^Z5S7XS2EEI0£3R BS Stran 5. Čedni fianeli in barhenti TekstiBana Bildefeldt Okusni vzorci v veliki izbiri Mali oglasi Gosposka ulica 14 &Sj2WQ POHIŠTVO •astnega iz leika dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22 nasproti tvrdke V Weixl 9-t. JEDILNE in spalne sobe sperane. oo'itirane. pleskane ter kuhiniske. najmodernejše opreme do nainižiih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompani Aleksandrova 48 JOS. TICI1Y IN DRUG Kouces eiektrotehnnieno do djetie. Maribor Slovenska Ul. 16, tel. 27—56 'zpeliuie elektro'nstalaciie stanovam skih hiš vil gospodarski! objektov zaloga motoriev lestenc3\ svetilk elektroin stalaciiskega blaga do kon kurečnib cenah Kuria očesa trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez ho’c??n ter strokovnjaško zmas!ramo noge v n?ši pedikuri. Obiščite nas prenri^aite se! Npr> \ NOO Din 10.—. M„.'t . M«kc;it’'!rr>va c. 7. Am&f DOMAČE KOLINE jeterns klobase in krvavice v soboto in nedeljo. gostilna »Mesto Ptuj«, vodstvo M. Sei fried. Tržaška 7- 5423 SUHOR. vaniljni, kakor tudi zdravilni, najboljši in liajcenejši v pekarni Čebokli. 5430 BIGE in primorske kornete v pekarni Čebokli. 5432 23M> VEC OSED sprejmem na dobro hrano. Istotain tudi starejšega gospo da v vso oskrbo, Smetanova 51-1, vrata 5. _ ^435 MESARIJA IN PREKAJEVAL NICA ŽVAJGER. Vrtna ul. 8 priporoča volov.,ko meso pc Din 6.— do 8.—, kakor jeterne klobase, tlačenko in dobro hladetino po Din 4,- za kg.______________ 5442 Novo urejena brivnica in dam ski česalni saion M. f ETTICH-FR ANKHE1 VI poleg kavarne .Central’ se top lo priporoča! Ni-zke cen2. Solidna postrežba. Za dame ^poseben vhod skozi vežo. Spe-cijalni oddelek za barvanje 111 trajno ondulaciio v 1 “ladstr. 5462 Enodružinska NOVOZGRADBA vrt, 35.000, prevzem dolga, ostanek meseč, obroki. — Trgovska hiša z dobroidočo trgovino z mešanim blagom, brez konkurence. 65.00!>. — Dobičkaiicsna hiša. 8 stanovanj, vrt, 170.000. — Vila, novozgradba. 2 stanovanja, velik vrt, 170.000. samo knjižice Mestne hranilnice — Novozgrajena vila. 2 moderni stanovanji, velik vrt. D.in 300.!, 1:0. — Krasno vluograd-i!o pesestvo. 17 oralov, novo zgrajena gosooska hiša. b.izu mesta. IMl.OMO. Posredovalnica »Rapid«. Gosposka 2S. 5465 Zelo dobro ohranjena OTROŠKA POSTELJA (Gitterbett) na prodaj. Mejna ul. 34. 5459 PRODAM SPALNICO moderno, iz cvetličnega jesena p.)d ceno. Vprašati Krekova nrzarstvo. 5485 S©!?© odda Opremljeno, sončno SOBO oddam solidnemu gospodu; Slovenska ul. 36-1, desno. 5439 ODDAM SOBO IN KUHINJO dvema osebama v Mtigdalen-ski ulici M>. 5.73 Hm ©s p- learu, V par dneh se bo otvorila v palači banovinske hranilnice. Gosposka ulica 36 Slssžbo išie TRGOVSKA POMOČNICA mešane stroke išče službo v Mariboru' in okolici. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Prodajalka«. 5484 Pouk ENGLISH LESSONS Miss Oxley, Krekova 18. 5197 ŽELIM SRBSKO KONVERZACIJO Predlogi na upravo lista pod 'Dnevna konverzacija«. 5390 V NEDELJO KOLINE. Gostilna Ried. Pobrežje 5478 a-ui ki bo pripravila tisoč vrst oiientalskih in drugih slaščic po Din 1*—. Pokušnja brezplačna. Kupim HRANILNE. KNJIŽICE mariborskih zavodov. Ponudbe pod »Posredovanje | poceni takoj oddam. Tomšiče- OPREMLJENA SOBA v parku, z uporabo kopalnice. se odda takoi. Naslov v upravi lista. 5418 LEPO OPREMLJENO SOBO poseben vhod, vrt, lepa lega mogoče« na upravo ista. 5407 I va 5. 5419 KNJIGOVODSTVO in vseobče trgovsko znanje poučuje privatno dolgoletni strokovnjak po lahko razumljivi metodi v slovanskem in srbohrvatskem jeziku. Vprašati v Glasbeni šoli, Aleksandrova c. 19. r.426 Mlajša PROFESORICA, ki se je vrnila iz Amerike, daje angleški in francoski pouk. hidividuelna metoda. Severin. Gregorčičeva ul 26, I. nadstr., levo. 5435 Kožuhovino vsakovrstno po najnižjih cenah v najboljši slrokovni izdelavi Vam nudi P- 5358 krznarski mojster, Gosposka 37 llllllllllllllllllllllilllllllilllllinilllllllllllllllll 54.il I aame: Salama suha (Feinschnitt) „ mastna (Gmbschnitt) dobra kakovost. Din 24'— l. II HLER gniaršš© , <&laum ftreg Galanterija, pletenine, nogavice, čipke, parfumerija, papir itd., dežniki, naramnice, kravate Siaimn Ribarič Maribor, Glavni trs H Teleta M Svetli premogi Budinščina in Sli^a cSrva dobite pri J. Oovedič 5032 Prešernova ulica 19 •»•«•©»©»««©»©•«••• »©e®®©®©©«®®®®®©®«# Hke h@l©"e b’tl dotro In uo oblečeni,' obiščite manufakturno Maribor. US. 1®. oktobra kjer dobite blago po tovarniških cenah l £»47: Če želite kvalitetni , pisalni stroj tedai kupite neun'eljiv »W ANDERER - CON 1TNEN-TAL«. - C ene smo' za 20% znižsli. — Sa.nopro-daja: Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje. Maribor. Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana. Prešernova Ul. 44. 25(9 GOSTILNA »TRIGLAV«. Glavni trg, danes in jutri jeterne klobase, domače pečenice, zajci. Najboljša ljutomerska in svečinska vina ter sladki muškatelvC. Se priporoča gostilničar. 5476 Posest Novi modni salon za damske klobuke »SALON OLGA«. Maribor Kopališka ul 2. se cenjenim damam priporoča. Na zalogi kape od Din 12.—. klobuki od Din 35 — in 00-Pravila od Din 10.— navzgor Sprejme se učenka. ___________4755____________ brez kričeče reklame in brez raznih brzojavk naznanjam spoštovani publiki, da točim izbrana okoliška vina brez banačana po zmernih cenah: Trafsnik. »Prešernova klet«, Gosooska' ulica. 5077 AKTOVKE. damske torbic;, denarnice, tapetniške izdelke najceneje Pri Gustavu Mesičeku. Trzaš ka c. 1. _______________ 5178 TAPETNIŠKA DELA Vsakovrstna prevzame po ttajnižjih cenah Ferdo Kuhar, Vetrinjska ul. 26. '221 UGODNI NAKUPI IN PRODAJE! vsakovrstnih posestev, stanovanjskih in trsovih hiš, vil, hotelov, penzionov, hiše z dobro ttpelj. točilnico in parno pekarno najnovejše konstrukcije itd. Posredovalnica Ivan Godina, Maribor. Aleksandrova c. 30. 5448 Prodam RABLJENE NAGROBNE SVET1L.IKE križe in druge raznoterosti j za grobove, vse v dobrem! stanju, ceneno naprodaj. Ju-; stili Gustinčič, Tattenbachova : ul. 14._________________5402 Modem OTROŠKI VOZIČEK poceni naprodaj. Sulcer, Vo-jašniška 7. 5454 Oddam čisto in sončno, sepa-rirano. opremljeno S030 v centru industrije. Meijsk c 57.____________ _________542tl SOBO vel.ko. prazno, oddam dvema osebama. Babič, Krčevina 7 5446 Lepo opremljeno SOBO oddam Tattenbachova 19-1, vrata 5. ”46() L ^lplplljljjj ompletno opremo a neveste dobavlja ,WEKAM Maribor, Aleksandrova 15 5W) Prodam dobroidočo GOSTILNO na prometnem kraju v bližini mesta. Naslov v upravi tista. 5451 POZOR! bamsko in moško garderobo najnovejši fazoni in :.mer-lili cenah Vam izgotovi Arsič Leopold, modni salon »Elega-r’a?onc«. Koseskega ul. 22. Zadostuje dopisnica, pridem !i^_dom! _____________5246 davkar došle nove model2 priporoča SALON »OLGA« kopališka ul. (Scherbaumov Paviljon). ___________5383 V^AKOVRSTNO KOŽUHOVINO 5° najnižjih cenah kupite pri ,®'ezniku, Kopališka aiica ^cherbaiimov paviljon). Iz-.Uemjeni in popravljam stro-i^njaško. ____________5397 fi^LO! HALO! soboto in nedeljo prvovrst-,‘e jeterne klobasa krvavice 1' Pečenice. Prima muškate-Vljudno vabita gostilnica M. l. Moscha. 5440 Kupim manjše POSESTVO v neposredni bližini Maribora na obroke. Naslov v upravi lista. 5455 Na prodaj hiša za Din 24.000. Vprašati Tezno. Ptujska c., Ivan Savelnik, pekarna._____________________5463 KUPIM VINOGRADNO POSESTVO ali hišo. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo. 5464 , HIŠO ALI VILO kupim v Mariboru. Prevzamem hipoteko Mestne hranilnice. Ponudbe na upravo »VeŠcrnika« pod »Nova hiša«. 5469 STARINARNA SCHELL. Koroška 24. prodaja nošene obleke, čevlje, perilo, dalje pohištvo itd. po zmernih cenah, kupuje isto ter plača dobro in točno. Na željo obisk tudi na domu. 5429 KOPALNO KAD emajlirano, skoraj novo. ugod no prodam, ali zamenjam za specerijsko blago Vprašati v pekarni Čebokli. 5431 MIZNI ŠTEDILNIK v dobrem stanju poceni prodam. Radvanjska 48. Maribor 5433 ODDAM SOBO s prostim vhodom 2 gospodoma. event. tudi s hrano. Temant. Barvarska 3. 5466 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom takoj oddam. Kolodvorska 3-11, na hodniku Sovine ~475 Stanovanje CISTO STANOVANjE dve sobi in kuhinjo, oddam za Din 350— Sp. Radvanjska 35, Nova vas. 5434 LEPO STANOVANJE oddam s 15. novembrom. Stu denci, Ciril-Metodova 17, nasproti pošte._______ 5453 DVA GOSPODA ALI GOSPO DIČNI sprejmem na stanovanje. —• Kralja Petra c. 12-a. Studenci. 5456 ENOSOBNO STANOVANJE oddam v Cankarjevi 111. 28, Pobrežje. 5461 SOBO IN KUHINJO oddam stranki brez otrok. Einspilerjeva 26, Melje. 5471 LOVSKA PUŠKA kaliber 16 poceni naprodaj. Ponudbe pod »Kalibar 16« na upravo lista. £457 TRISOBNO STANOVANJE poceni oddam. Poizve se v gostilni »Zeleni venec«, Danj-kova 10. 5477 Službo dobi _ UČENCA sprejme Ant. Kiffmann, urar, Maribor, Aleksandrova cesta 11. 5417 UČENCA sprejmem v trgovino. Babič, Krčevina 7. 5445 VAJENKO za trgovino takoj sprejmem-Radio-Starkel, Maribor, Trg Svobodo 6. 5452 Specialna mehanična delavnica Vetrinjska 11 P!sip>©rt Hraber Telefon 2^79 se priporoča za vsakovrstna popravila šivalnih strojev, koles, gramofonov, spiritusovih in petrolejskih kuhalnikov. Vsa popravila se izvršijo strokovno po najnižjih cenah. Popravila ivalnih strojev se izvršujejo tudi na domu. Zaloga rabljenih in novih šivalnih strojev in koles. 5472 Krzno vseh vrst za plašče, jopice in ovratnike najceneje pri strokovnjaku A. butolemu EOŠflca Ul. IS 5443 Obvestilo vsem, ki ootul%te v Zagreb Dovoljujem si objaviti, da setu prevzel z dnem 1. novembra t. 1. znani »HOTEL M1LINOV« v Zagrebu, na Jelačičevem trgu, in bom do 1. decembra t. 1-v istem poslopju uredil poleg hotela največjo in najmodernejšo kavarno v državi. Poskrbel sem tudi za primerno znižanje cen v hotelu in jih prilagodil današnjim razmeram. Cene sob ž celim komfortom od Din 35 — naprej, omogočajo dostop vsakomur. Trgovski potniki lahko dobe tudi celodnevno oskrbo. Slovenci, kadar potujete v Zagreb, obiščite »HOTEL MILINOV« in novo urejeno »VELIKO KAVARNO«. loško Petan & Co. 5470 - -■ - pri naših čnseren- kupujte *er oglašujte i M Volneno blago za obleke in plašče Tekstilana Bildefeldt v no»ih barvah In kakovostih Gosposka ulica 14 Mariborski »Večernik« Jutra Na mocEemeife za plašče v ¥elikS izbiri , Q@sr©ika as I c s 48i PRVOVRSTNI S a © sk\ orem -g (jak 500o kalorij, brez žlindre in smradu) dostavljam na dom vsako količino 100 ks od Din 32.—. Maribor, Kopališka ul. 10. Tel. 27-14, nasproti mestnega kopališča. 5218 Poskusite našo novo krnim mvmmm Velika izbira nairobnšh vencev, šopkov itd. $330 Cvetličarna A. Požsr Tyrševa ul. tel. 28—31 vrinarstvo Pobrežje te. 28-30 Sprejemajo se naročila. fr- V. »>*»• »tt vt "*l/ r.vuLiaffl?- ~~, w toa ^REBRas? z;c«e sfe:;: - vložke, V\t\M- ’ madrace, samo v dobrih kvalitetah, izdeluje WEKA" ilfriso T Ahkssndrova 15 POtOJILNlCA «. Z. Z O. P. MARIBOR, MmOMM BOM USTANOVLJENA LETA 1882 ŠIRITE »VEČERNIK«! Opravilna številka IX l ’-! 3 • Dne 14. decembra 1936 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Grušena vi. št. 1. 11, 2. 12; cenilna vrednost: ad 1. 18.305.90 Din, ad 2. 5.972.80 Din; vrednost pritiklin: 190 Din, že prišteto k cenilni vrednosti zemljišča ad 2; najmanjši ponudek: ad 1. in ad 2. 16.185.80 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti*pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. 5398 %msko s© ¥ Ifesriboru* ©dd. iJL« *3t’8 ctae S. oktobra 193S Stanje ‘ ra .11. vlog blisu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hrani ne y.oge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje ----------- niRRIBOR GOSPOSKA UL.20 Lm£i Og Opravilna številka IX 1 2588 36 9 Opravilna številka IX I 3034/36 9 Dne 30. novembra 1936 ob 11. uri bo pri podpisanem so dišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: 1. Rošpah vi. št. 67 2. Gradiška vi. št. 11 Cenilna vrednost: ad. 1.) 154.572 — Din, ad. 2.) 27.791*—Din Vrednost pritiklin:------ Na manj i ponudek: ad. 1) 101.714*66 Din ad. 2.) 18 528*— Din Pravice katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneie pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ih ne mo lo več uveljavljati glede nepremičnine v škode zdraži Gja, ki ie ravnal v dobri veri. V osialem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabi' n? uradni deski sodišča. Sresko sed šče v Mariboru, odd. X.. s«____________________t. ne 26. septembra 1S36. Opravilna številka IX I 3249/36-10 Dne 16. decembra 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Zg. H apje vi. št. 77 Cenilna vrednost: 28.868*40 Din Vrednost pritiklin: Din 2.790*—-, že prišteto k cenilni vrednosti zemljišča Najmanjši ponudek: Din 19.246*—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.. ,400 dne 14. oktobra 1936. Opravilna številka IX I 3282/36-6 Dne 14. decembra 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Zg. Jakobski dol vi. št. 226 Cenilna vrednost: 368.900*60 Din Vrednost pritiklin: -------- Najmanjši ponudek: 245.933*75 Din Pravice katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nab na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX., 5391 dne i. oktobre 1936. Dne 23, decembra 1936 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Mesto Maribor vi. št. 204 (ena šesiinka Cenilna vrednost: 91.603*04 Din Najmanjši ponudek: 45.801 50 Din Pravice, katere bi ne pripuščate dražbe, ie oglasiti pri sodijču najpozneje pri diažbenem naroku pred začetkom diažbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradm deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX., 5449 dne 34. oktobra 1936. RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR v Jatini novi palali na o«Du Gosposke - Slovenske ulite Centrala: MARIBOR Na/bolj varna naloiba denarja, ker Jamti za vloge pri tel hranilnitl Dravska banovina s telim svojim premoienjem m s vso svojo devfno močjo — - H r a n i I n j t a izvršuje vsa v denarno stroko spadajote posla točno in k u la n t n o Podružnica: CELJE vloge in knjižice na tekoii račun po nafugodnelSem obrestovan}u Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., nrestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru