Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 25. oktobra 2021. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 8 I 27. september 2021 8 Vlada obiskala tudi občine v dolini 11 Tri vinske fontane in edina pivska v Žalcu 20 Kolajne se kalijo, ko je najtežje 25 Če držimo skupaj, si pomagamo, nam nihče nič ne more. Hiša brez odpadkov zmagala OSEBNI ARHIV 16. septembra je v nekdanji vinski palači Les Ateliers des Tanneurs v centru Bruslja potekala slovesna podelitev nagrad za novi evropski Bauhaus (New European Bauhaus). Evropska komisija je razglasila 20 dobitnikov nagrad, ki poosebljajo vrednote novega evropskega Bauhausa, in sicer trajnost, estetiko ter vključenost. Žalska Zero Waste House oz. Hiša brez odpadkov je postala vzhajajoča zvezda novega evropskega Bauhausa. Na natečaj se je od 23. aprila do 1. junija 2021 prijavilo več kot dva tisoč projektov širom Evrope. Svoj projekt sta pripravila tudi Andrej Fideršek, predsednik Turističnega društva Žalec, in arhitektka Jona Rak Koceli. Andrej Fideršek je povedal: »Publika je izbrala končnih 60 finalistov. Ti so bili razdeljeni v dva sklopa, ‘nagrade novega evropskega Bauhausa’, ki so usmerjene v že obstoječe projekte, in ‘vzhajajoče zvezde novega evropskega Bauhausa’, ki podpirajo koncepte in zamisli talentov, mlajših od 30 let. V tem sklopu sva sodelovala z arhitektko Jono Rak Koceli. Partnerji projekta so na podlagi prispelih aplikacij izbrali zmagovalca v vsaki izmed desetih kategorij. Celoten postopek je nadzorovala komisija za ocenjevanje, sestavljena iz predstavnikov služb Evropske komisije. Zmagovalci so bili razglašeni s strani komisarke za kohezijo in reforme Elise Ferreira. Veselje iz slovenskega tabora je bilo nepopisno, ko je Elisa Ferreira naznanila, da je Hiša brez odpadkov (Zero waste House) zmagala v sklopu ‘vzhajajoče zvezde’ in v kategoriji ‘stavbe, prenovljene v duhu krožnosti’.« Andrej in Jona sta za svoj projekt ponovne rabe gradbenih odpadkov ter trajnostno novogradnjo osvojila tudi denarno nagrado v vrednosti 15.000 evrov. Več o njunem projektu pa v naslednji številki Utripa. Andrej Fideršek na podelitvi s komisarko za kohezijo in reforme Eliso Ferreira Na dan cepili več kot 300 ljudi T. T. V Zdravstvenem domu Žalec v teh dneh opažajo izjemno povečano povpraševanje po cepljenju proti covidu-19. Cepljenje za naročene je vsak dan v prostorih žalskega zdravstvenega doma in vranske zdravstvene postaje, medtem ko je množično cepljenje za nenaročene v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. »Prejšnji teden smo zaradi pričakovanega večjega zanimanja organizirali množično cepljenje brez predhodnega naročanja. Samo v četrtek, 16. septembra, smo z več ekipami cepili 306 ljudi,« je pojasnila direktorica zdravstvenega doma dr. Hana Šuster Erjavec. Urnik cepljenja je objavljen na spletni zdravstvenega doma. strani B. P. BINA PLAZNIK Držimo skupaj in bodimo ljudje LUCIJA KOLAR Priznam, za mano je težek mesec in prvi del rešitve, verjamem, je priznanje o tem. Vem, nisem edina. Ko se ozrem okoli sebe – ni potrebe po pretirano natančnem pogledu –, to tudi potrdim. Glede na videno ugotovim, da sem še kar v redu in še veliko energije imam, samo včasih pozabim. Potem mi kolegica pošlje intervju, ki je bil njena naloga za objavo v tokratnem Utripu, in če ne drugega, se v trenutku nasmejim in pozabim na težo dni. »Na zadeve je treba gledati pozitivno. Recimo, da ti nekdo dá drek, ki je zastonj. Ti drek lepo sprejmi in naredi kompost. Potem pa ga lepo zapakiraj in mu ga prodaj nazaj, da dobiš denar,« pove Nepalec Birman Shrestha, ki s svojo družino in ženo Slovenko živi v Latkovi vasi. Dobro, pozitive mi po naravi ne manjka, manjka mi samo še dobra ideja za kompostiranje in embalažo, si mislim. Kakorkoli se že misel zdi preveč poenostavljena – nekdo bo dejal, da je zgolj spretna in duhovita besedna skovanka –, pa vendarle pije vodo. Samo smradu se ne smemo bati! In (niti) tega, da bomo tisti drek najbolje zapakirali ravno, če ga sami primemo v roke in ga dobro zatesnimo z golimi rokami. Sliši se preveč enostavno, a če se znebimo nepotrebnega kompliciranja v vse smeri, je vsaka stvar veliko bolj enostavna, kot ko jo najprej vidimo. Preberite na strani 25 tokratnega Utripa. Vse do tja vas bo vodila vrsta pestrega dogajanja v naši dolini, ki še vedno nima notarja za polni delovni čas. Ne glede na to, kako to zgodbo pojasnimo ali pojasnijo, na koncu posledice najbolj trpimo občanke in občani. V tem časopisu je ponovno omenjena tudi besedica spoštovanje. Na pragu praznika občine o pomanjkanju spoštovanja govori žalski župan. Prav ima, premalo spoštujemo. Glede na aktualne razmere v državi dodajam, da spoštovanje velja v vse smeri in na vseh področjih, v javnem in zasebnem življenju. Šele ko spoštuješ državl- Ne čudimo se torej, dragi moji, če se državljani zatekajo v apatijo, volilno abstinenco, če se enostavno izklopijo ali pa jih prepriča kateri od tako imenovanih »influencerjev« oz. vplivnikov z družbenih omrežij. Ker tistim, ki bi jim morali verjeti, ne verjamejo več. Kaj pa naj, boste vprašali. Predlagam, da se spoštujemo vsaj mi, tukaj spodaj, med sabo. Državljani ne glede na vse različnosti držimo skupaj, da bomo močni, da bomo sočutni drug do drugega, da si bomo pomagali vsaj med sabo, da bomo z močjo povezanosti in medsebojnega spoštovanja glasni tudi brez glasnega skandiranja na štrajkih. Predlagam, da se spoštujemo vsaj mi, tukaj spodaj, med sabo. Državljani ne glede na vse različnosti držimo skupaj, da bomo močni, da bomo sočutni drug do drugega, da si bomo pomagali vsaj med sabo, da bomo z močjo povezanosti in medsebojnega spoštovanja glasni tudi brez glasnega skandiranja na štrajkih. jane, lahko pričakuješ spoštovanje nazaj, šele ko spoštuješ partnerja, ti bo on lahko to vračal, če spoštuješ sogovornika, lahko pričakuješ, da bo sogovornik spoštoval tebe. In s spoštovanjem zakonov, prava in zapovedanih rokov je ravno tako. Pri nas pa za sodišča roki ne veljajo, za državljane, ki jih obravnavajo, pa ja. No, kakor kdaj, in vedno obstaja pojasnilo, če ga poda vešč pravnik. Spet se vračam k modrosti Nepalca Birmana: »Ko želi lev napasti skupino bivolov, jih mora ločiti, takrat lahko napade. Tako je tudi pri ljudeh. Želijo nas ločiti in skregati med sabo, da nas lahko napadejo. Če držimo skupaj, si pomagamo, nam nihče nič ne more. Bodimo ljudje.« Držimo skupaj in bodimo ljudje. In ne bomo osamljeni v svojih težavah. Čisto enostavno. VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Z vami v barvito jesen! TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si 2 OBČINA ŽALEC Pod krošnjami Ob praznovanju KS Griže tudi visoki jubileji društev: lani 140 let Godbe Zabukovica in 70 let Planinskega društva Zabukovica, letos 100 let Kulturnega društva Svoboda Griže in 45 let Društva upokojencev Griže–Zabukovica. Skupna slika prisotnih letošnjih nagrajencev s predsednico Sveta KS Olgo Markovič Nastop skupine Vrtca Griže Praznik pod pogoji PCT T. TAVČAR D. NARAGLAV Letno gledališče Limberk v Grižah je v svojem, letos ponovno oživelem ambientu predzadnjo avgustovsko nedeljo gostilo tudi udeležence slavnostne prireditve ob krajevnem prazniku, ki ga v tej KS praznujejo v spomin na partizanski napad na Rudnik Zabukovica leta 1941. Tudi letos so podelili priznanja krajevne skupnosti zaslužnim športnikom, krajanom in organizacijam. V nagovoru je predsednica sveta KS Griže Olga Markovič izrazila zadovoljstvo, da so se ponovno zbrali v objemu letnega gledališča, ki so ga zgradile pridne roke prednikov, delavcev in knapov. »V teh kamnih je preveč znoja in žuljev tisočih brezimnih ljudi, da bi pozabili nanje in na čase, ko je bilo tovarištvo še kako prisotno in ki ga danes kar prevečkrat tako pogrešamo. Bili so vdanost v usodo, kozarček vina za korajžo, bolečina ob revščini, mizerija preprostega človeka in pohlep določenega sloja ljudi – vse to je spremljalo naše prednike in vse to, žal, hodi z nami še danes. A vem, da v Grižah živimo preprosti ljudje, ljudje z dušo in srcem, ki še kako vemo, koliko so vredni medčloveški, medgeneracijski odnosi, velika večina pa se nas zaveda, da ni vse le v denarju in oblasti, da svet vendarle držijo pokonci tudi druge vrednote. Imamo številna uspešna društva, pevske zbore, ansamble, športnike, talentirane, predvsem pa dobrosrčne posameznike, ki jim človekoljubje ni tuje, zato se vsem s tega mesta prisrčno zahvaljujem,« je med drugim v začetku svojega nagovora povedala Olga Markovič, nato pa podala še nekatere aktivnosti, ki so jih in jih še bodo izpeljali v prihodnje. Pri tem je izpostavila letošnja neurja, ki so poškodovala ceste in bankine ter cesto na Gozdnik, ki je v izredno slabem stanju in na več mestih celo nevarna. Čestitke ob praznovanju je izrekel župan Janko Kos, ob tem pa nanizal kar nekaj projektov, ki so ŠT. 8 I september 2021 povezani tudi s KS Griže, pri čemer je izpostavil most čez Savinjo, ki bo velik finančni zalogaj. Udeležence slovesnega praznovanja je v hram kulture v naravi pospremila Godba Zabukovica, ki ima za sabo 140-letno tradicijo. Prireditev, ki sta jo vodila Urška Zakošek in Matjaž Črešnovar, se je pričela z Zdravico Otona Župančiča ter nadaljevala s kulturnim programom, ki so ga skupaj s pihalno godbo bogatili libojske mažoretke, otroci Vrtca Griže, učenci POŠ Liboje z učiteljem Matjažem Mavharjem, mladi harmonikar Matevž Kveder in Ubrane strune z Božem Trnovškom in Janušem Grobelnikom. Tako kot vsako leto, z izjemo lanskega leta, so podelili priznanja KS Griže. Med mladimi, ki so dosegli izjemne uspehe na področju športa in v drugih aktivnostih, so priznanja prejeli: Brin Vovk Petrovski, Rene Hedl (namizni tenis), Jaka Krajšek, Žan Zakelšek, Mai Zakelšek, Tine Goršek (smučarski skoki), Drago Kerle, Martin Kerle (judo), Mia Gluhak (Vesela šola in mažoretka), Domenika Ivani (ples), Taja Dolinar, Blaž Čerenak, Lucija Užmah in Nadja Ogris (planinska orientacija). V drugem delu podeljevanja priznanj, ki vključuje prostovoljno dejavnost posameznikov v društvih in organizacijah, so priznanja tokrat prejeli: Cveto Jančič, Januš Grobelnik, Božo Trnovšek, Marjan Vodeb, Zmago Oblak in Stane Vipotnik. Posebni priznanji so namenili tudi judoistoma Mihaelu Žganku in Roku Drakšiču, ki si sedaj služita kruh v tujini (v Turčiji in na Finskem). Ob zaključku pa so podelili še plakete KS Griže štirim društvom, ki so praznovala visoke jubileje in izkazujejo izjemno aktivnost. To so: Društvo upokojencev Griže–Zabukovica (delujejo že dobrih 45 let), Planinsko društvo Zabukovica (lani praznovali 70 let), Kulturno društvo Svoboda Griže (letos 100 let) in Godba Zabukovica (lani 140 let). Grb Občine Žalec sta prejeli Martina Jurjovec iz Petrovč in Lilijana Ježovnik Jančič iz Migojnic. V ponedeljek, 6. septembra 2021, so v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravili slavnostno sejo Občinskega sveta s podelitvijo priznanj. Med najpomembnejše dogodke v zgodovini našega okolja, ki so okrepili pomen Žalca v slovenskem prostoru, sodi II. slovenski tabor, ki je potekal 6. septembra 1868. Ta dan je postal praznik Občine Žalec. O delu Občinskega sveta in skupnih dosežkih je spregovoril župan Janko Kos, ki je podelil tudi najvišja priznanja izjemnim, ustvarjalnim posameznikom in skupinam. Grb Občine Žalec za leto 2021 sta prejeli: Martina Jurjovec iz Petrovč za dolgoletno prizadevno izvajanje socialnih in humanitarnih programov v Medobčinskem društvu invalidov Žalec ter aktivni prispevek k medgeneracijskemu druženju v občini in Lilijana Ježovnik Jančič iz Migojnic za dolgoletno prizadevno delo na področju društvenih dejavnosti in prostovoljstva. Plaketo Občine Žalec za leto 2021 so prejeli: Društvo tabornikov Rod bistre Savinje Šempeter v Savinjski dolini ob 25-letnici delovanja in za dosedanje uspešno delo, Vid Blagotinšek iz Žalca za dolgoletno aktivno, predano in uspešno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Žalec, Slavko Ivezić iz Pernovega za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, za uspehe na področju vzgoje mladih športnikov in za spodbujanje zdravega načina življenja starejših in Jolanda Železnik iz Kasaz za aktivno delo, spodbujanje delovanja ljubiteljske kulture, kulturnih dejavnosti in medijskega delovanja v občini. Značko Občine Žalec za leto 2021 so prejeli: Uroš Krk za uspešno vodenje podjetja, dr. Tomaž Lenart za strokovno in razvojno naravnano delo na področju socialnega varstva, Tatjana Razboršek Rehar za celostni prispevek pri razvoju Občine Žalec in Stanislav Veniger za pomembno vlogo v obdobju osamosvojitve Republike Slovenije. Kulturni program so obogatili učenci in učitelji glasbene šole Risto Savin Žalec: vokalisti David Marinšek, Tinkara Pfeifer in Ana Logar, violončelistka Lara Lhotse Videc, violinistka Petra Kreča, Katja Jazbinšek na flavti, Alina Jezernik Širca na klavirju ter njihovi profesorji Biljana Ann Novak, Melita Estigarribia Villasanti in Tjaša Gorišek Regoršek. Obiskovalce je pozdravila Godba Zabukovica, prireditev je povezovala Nastija Močnik, sceno pa je oblikovala Breda Bračko. Od 19.30 dalje se je praznovanje prestavilo k Fontani piv Zeleno zlato, kjer je občinstvo s koncertom ogrela in spravila na noge letošnja ambasadorka fontane pevka Alya. Župan Janko Kos s prejemniki priznanj (z desne): Stanislav Veniger, Jolanda Železnik, Tatjana Razboršek Rehar, predstavnik Društva tabornikov Rod Bistre Savinje Šempeter v Savinjski dolini, dr. Tomaž Lenart, Slavko Ivezić, Uroš Krk, Lilijana Ježovnik Jančič, Martina Jurjovec in Vid Blagotinšek Krajevni praznik z zamikom D. NARAGLAV Na Ponikvi pri Žalcu so podelili priznanja in namenu predali cestni odsek v Stebovniku. Krajevna skupnost Ponikva pri Žalcu svoj praznik praznuje 28. julija. Ker je to čas dopustov, so se pred nekaj leti odločili, da slavnostno sejo Sveta krajevne skupnosti s podelitvijo priznanj prestavijo na konec počitnic. Tako so tudi letošnjo slavnostno sejo izpeljali zadnjo avgustovsko soboto. Predsednik Sveta KS Ponikve Srečko Lednik je predstavil opravljeno delo od lanskega do letošnjega praznika. Največ sredstev so namenili urejanju cestne in komunalne infrastrukture. Še vedno se v kraju soočajo s težavami na področju zagotavljanja internetne povezave, čeprav se v zadnjem času kaže prva prava rešitev. V pričakovanju je tudi gradnja novega vrtca, ki bo nadomestil star objekt, ki zaradi slabe statike ni več primeren. V tem času pa bodo najmlajši svoj prostor dobili v bližnjem Slomškovem domu. Še vedno čakajo na nadaljevanje obnove zelo dotrajane ceste proti Veliki Pirešici. Te napovedi je potrdil tudi župan Janko Kos. Na občini računajo, da bo nov vrtec, ki bo po obsegu dvakrat večja investicija od tamkajšnje šole, Letošnji dobitniki priznanj in plaket z županom in predsednikom KS zgrajen v letu 2023. Trenutno se že odkupujejo zemljišča in pripravlja dokumentacija. Tudi za obnovo ceste je zagotovljenih dvesto tisoč evrov za prihodnji dve leti, letos pa bodo na javnem razpisu izbrali izvajalca. Pohvalil je delo krajevnega sveta ter društva v kraju. Skupaj s Srečkom Lednikom sta podelila letošnja priznanja krajevne skupnosti. Posebno priznanje sta prejela učenca petega razreda Tilen Sitar in Staš Vasle. Priznanje krajevne skupnosti je prejela Marija Lešnik za uspešno delo v društvu upokojencev. Tako kot vsako leto pa so podelili tudi plakete za različne uspehe in dolgoletno uspešno delo na različnih področjih. Plakete so prejeli: Štefka Veler iz društva upokojencev, domači župnik Anton Krašovec, ki vodi župnijo vse od leta 1981, tekmovalna desetina starejših gasilcev veteranov domačega gasilskega društva, Turistično društvo Ponikva ter Prostovoljno gasilsko društvo Ponikva, ki letos praznuje svojo 90-letnico. V kulturnem programu so nastopili člani moškega pevskega zbora Ponikva in domačinki, citrarki Neli in Karmen Kos Zidar. Sledilo je še odprtje obnovljene ceste v Stebovniku. Tam so na novo uredili in asfaltirali cestni odsek v dolžini 300 metrov skupaj z dovozi. Pri tem so znatna sredstva prispevali tamkajšnji krajani. Slavnostni trak so prerezali družini Pečnik in Veler ob pomoči župana Janka Kosa in predsednika KS Srečka Lednika. OBČINA ŽALEC ŠT. 8 I september 2021 3 Moja stranka je stranka občank in občanov L. KOLAR T. T. Žalec je občina z enim najbolj živahnih investicijskih valov v državi, je mnenja župan Janko Kos. Občina Žalec je septembra praznovala, praznik pa je obeležilo več prireditev in dogajanja kot v letu epidemije, seveda s pogoji PCT. Občina Žalec vstopa v zadnje leto pred lokalnimi volitvami, ki bodo odgovorile tudi na vprašanje, kdo jo bo vodil v naslednjih štirih letih. Župan Janko Kos začenja zadnje leto tretjega mandata na čelu občine in pravi, da je ponosen na opravljeno, posebej pa ga veseli, da je Žalec ena izmed občin z največ investicijami z javnimi in zasebnimi sredstvi. Ravno v času pogovora za Utrip je ponosno sporočil informacijo, da je občina prejemnica mednarodnega priznanja za lokalno okolje, ki ustvarja najboljše pogoje za podjetništvo in gospodarstvo v centralni in jugovzhodni Evropi. Dodal je, da bodo podrobnosti sporočili v naslednjih mesecih, ko bodo priznanje tudi uradno prejeli. Naj začneva na koncu. Prejšnji teden je v okviru obiska Savinjske statistične regije Občino Žalec obiskala tudi vladna skupina. Kakšna je vaša ocena obiska? »Obisk vlade v naši občini v večjem delu ocenjujem kot uspešnega. Želim si, da bodo besede tudi meso postale. Z ministrom Andrejem Vizjakom in z direktorjem Direkcije RS za vode Romanom Kramerjem smo našli dobre rešitve za suhe zadrževalnike in jih tudi zapisali. Zdaj verjamemo, da gre zares, da bodo pristopili k izdelavi državnega prostorskega načrta za izgradnjo suhih zadrževalnikov za izboljšanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini še v letu 2021. Do konca leta 2023 naj bi imeli gradbeno dovoljenje in od leta 2024 do 2027 bi lahko zadrževalnike tudi zgradili. To je projekt, vreden sto milijonov evrov. Obisk ministra Hojsa na policijski postaji smo sicer vzeli kot bolj vljudnostni obisk, a izkoristili smo ga, da smo ministra opozorili na kadrovsko podhranjenost in na slabo materialno opremljenost postaje, na zastarelo in dotrajano opremo. Na občini smo gostili državno sekretarko Urško Ban, ki je nadomeščala ministra za javno upravo. Opozorili smo jo na vse večjo potrebo po znanju slovenskega jezika otrok tujcev, ki se vpisujejo v naše šole, potem na problem covida19 in dodatnih ukrepov varovanja, saj upravna enota in občina gostujeta v isti stavbi … Dogovorili smo se tudi, da bo drugo leto država prispevala sorazmerni delež pri obnovi strehe in fasade na naši skupni stavbi. Sestanek v nekropoli smo začeli zelo nenavadno. Lastnik zemljišča je SAZU, spomenikov Pokrajinski muzej, Občina Žalec s podizvajalcem TD Šempeter pa upravljalec. Če ne bi skrbeli zanje, bi spomeniki že zdavnaj propadli … Minister je imel zelo nenavadne ideje urejanja težave, a na koncu smo se dogovorili, da se oktobra dobimo na ministrstvu. Verjamem, da bomo na koncu našli dolgoročnejšo rešitev te dediščine. Država ne more bežati od odgovornosti, gre za spomenik državnega pomena.« Omenili ste, da se poplavne varnosti dotika tudi griški most. Kako kaže z gradnjo novega mostu, za katerega ste lani rekli, da bo v proračunu za leti 2021 in 2022? »Pričakujemo, da bomo uvrstili financiranje projekta gradnje mostu Griže v okvir nacionalnega mehanizma za okrevanje po koronavirusni krizi. Računamo, da bi iz tega lahko dobili večino denarja, saj most prispeva tudi k boljši poplavni varnosti … Bila bi škoda, da vežemo preveč lastnih sredstev v ta projekt in ne izkoristimo možnosti drugje, bolje, da jih namenimo za kakšne druge projekte. Črpanje teh sredstev je namreč aktualno v dveh letih.« Most v Kasazah mora biti obnovljen pred griškim, saj je čezenj načrtovan obvoz zaradi griškega mostu v gradnji. Kako daleč je ta projekt? »Prvi javni razpis za izvajalca gradbenih del ni uspel, ker najnižji ponudnik za gradnjo ni dopolnil vloge, drugi pa so toliko odstopali navzgor, da smo morali javno naročilo ponoviti. Gradbinci imajo zelo veliko dela, dvigujejo cene, torej ne gre le za višje cene vhodnih materialov. Zdaj smo dobili ponudnika, a je kar precej višji od projektantske ocene, zato je Občinski svet sprejel potreb- Kaj pomeni biti domoljub? Da imaš rad svoje najbližje, svoje sodelavce, svojo občino, svojo domovino in posredno tudi svojo državo. Jaz imam najrajši našo občino, z ostalimi pa vem, da moram dobro sodelovati. Rad bi, da tukaj ustvarjamo čim boljše pogoje za življenje, da bi bila naša občina čista, zelena, prijazna, varna, solidarna in da bi bila zgled drugim. no povišanje sredstev. Polovico bo za pokritje obnove mostu v vsakem primeru prispeval VOC Celje, ki je dnevni koristnik mostu v Kasazah. Ker projekt prenove sedaj sovpada s projektom kolesarskih poti, bo hodnik za kolesarje, ki ga bomo tam zgradili na novo, dobrodošel tudi kot del kolesarske poti od Celja do Šešč. Odločitev o izvajalcu je sicer padla v jesenski čas, ko se bliža slabše vreme, a vseeno bi moral biti most končan v prvi polovici naslednjega leta.« Omenili ste nove kolesarske poti … »Do konca naslednjega leta bo v okviru gradnje kolesarskih povezav v Savinjski regiji, ki jih je pred kratkim potrdila Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, predvidoma zgrajena tudi večina skoraj trinajst kilometrov dolge kolesarske poti od Celja do Žalca oz. še naprej do mostu v Šeščah. V Občini Žalec smo pridobili vsa zemljišča, zagotovili vse pogoje, se uskladili z vsemi deležniki na trasi. Zato bo sedaj DRSI pristopila k pripravi javnega naročila.« V občini je zaznati živahno investicijsko dejavnost. »Veseli me, da se je v Občini Žalec zagnala zelo obsežna investicijska dejavnost. Toliko kot se v naši občini investira javnih in zasebnih sredstev, se malokje. Samo v Arnovskem gozdu se predvideva, ko bomo končali komunalno infrastrukturo po pogodbeni komasaciji, da bo dobilo mesto za investicije 12 do 15 podjetij. Dograditev svojega transportnega centra načrtuje Lidl, to pomeni 22 tisoč m² dodatnih površin. Na novo se gradijo stanovanjski bloki. Ko smo čez prst računali investicije, ki se obetajo v naslednjih dveh letih, je to preko sto milijonov evrov investicij. Če pa seštejemo investicije iz javnih sredstev (DARS, DRSI, državni proračun), kot so krožišče na avtocesti pri priključku Arja vas, kolesarske poti in nadaljevanje ceste skozi Šempeter s krožiščem, in potem vse občinske investicije, ki jih še bomo realizirali iz proračuna občine, gre za okrog 20 milijonov v naslednjih dveh letih. To so torej velike investicije.« Kaj pa investicije v negospodarstvo? »Smo pred podpisom pogodbe za dograditev štirih učilnic v I. OŠ Žalec. Ta šola namreč poka po šivih, ker število otrok v Žalcu rase. Gre za gradnjo na lokaciji šolske velike predavalnice, ki je dovolj visoka in prostorna, da bo pregrajena v dve nadstropji, spodaj in zgoraj pa bodo uredili po dve učilnici. Smo tudi pred dokončnim izborom javno-zasebnega partnerja na področju Žalec – zahod za gradnjo vrtca. Na Ponikvi smo v fazi pridobivanja zemljišča, v postopku je sprememba prostorskega akta, projektira se objekt novega vrtca. Računamo, da bomo novi vrtec na Ponikvi odprli v letu 2023. Sem pa zelo vesel, da smo ena redkih občin, ki lahko sprejme v vrtce vse otroke v občini, seveda tiste, ki to želijo. Res pa zdaj ne morejo biti vsi otroci na želeni lokaciji znotraj naše občine. Pozdravljam tudi dnevno-varstveni center za 15 ljudi, ki ga ureja Dom Nine Pokorn Grmovje nasproti žalskega Lidla in bo na voljo od novembra. Tega do sedaj na našem območju nismo imeli, varovance so morali voziti v Celje.« Kako ste zadovoljni z delom Mladinskega centra Žalec, ki deluje eno leto … »Mladinski center nas pozitivno preseneča. Tako mlad direktor, pa prihaja k nam z dobrimi in razdelanimi idejami, ob tem dobro razume tudi finančni del. Mladinski center postaja krovna organizacija delovanja mladih v občini in z njim občina in Študentski klub Žalec kot soustanovitelja dobro sodelujemo. Imajo dobre ideje, številne in pestre aktivnosti, sodelujejo z različnimi deležniki v našem prostoru, pripeljali so velike koncerte, pomagali pri obujanju Limberga ... A dejstvo je, da Mladinski center potrebuje za svoje delo večje prostore. Občina pripravlja spremembe prostorskega načrta, ki se nanaša na območje, kjer trenutno domuje Mladinski center. Ta nam bo namreč omogočal dograditev in adaptacijo obstoječega objekta ter še kaj, kar bo pokazal čas. Pričakujem, da bo prostorski načrt sprejet v naslednjem letu, in če bo vse po sreči, bi morali gradnjo Mladinskega centra izpeljati v letu 2023. Pogledali bomo tudi, ali so kje kakšni razpisi, kjer bi lahko dobili še kakšna sofinancerska sredstva. Je pa treba pomagati mladim, v tem smislu je občina dala tudi zavezo. Ker so tako proaktivni, jim z veseljem pomagamo. Ponosen sem, da se naš mladinski center že po enem letu delovanja predstavlja drugim mladinskim centrom kot primer dobre prakse.« Janko Kos Prostorski načrt pa se nanaša na celotni Športni park Žalec, ne le na področje, kjer trenutno domuje Mladinski center … »Z omenjenim prostorskim načrtom imamo v nadaljevanju tudi možnost umeščanja nogometnega igrišča s sofinancerskim delom nogometne zveze, Fundacije za šport. S prostorskim načrtom bomo tudi sicer nekoliko drugače uredili celotno območje sedanjega Športnega centra Žalec. Načrtujemo nekaj prestavitev. Razmišljamo tudi o ureditvi centralnega štadiona, potrebni sta obnovi atletske steze in travnih površin na igrišču. Žalec kot središče Spodnje Savinjske doline zasluži posodobljen športni park.« Ne le za Občino Žalec, aktualen problem nedelujočega notariata je težava vse doline. Kaj menite? »Nisem pravnik, a sem na čelu občine, ki uporablja storitve notarja v imenu javnega interesa. Jezen sem na to državo. Postopki bi morali teči tako, da bi pred upokojitvijo notarja že imeli potrjenega drugega, da bi bila kontinuiteta zagotovljena. Ta dolina bi morala imeti pravzaprav dva notarja, na dvajset tisoč ljudi naj bi bil eden, dolina pa ima preko 40 tisoč ljudi. Ni dovolj, da en notar v Žalcu dežura samo eno popoldne na teden. Naši ljudje se pritožujejo, ker morajo hoditi v Celje ali kam drugam, nastajajo stroški, za te opravke porabimo več časa. Včasih letijo kritike tudi na občino, čeprav ni nič kriva. Jezen sem na to vlado, na pravosodno ministrstvo. Če pa se izkaže, da je kdo v to zgodbo še subjektivno vmešan, potem pa sploh ni opravičila. Zanima me, če postopki niso zaključeni oz. so kake dileme, zakaj niso dosedanjemu notarju, ki je izkazal voljo, podaljšali notariata, dokler se stvari ne razrešijo. Zelo žalostno.« Komunalno podjetje ima vršilca dolžnosti direktorja, obeta se nov razpis že v kratkem. »Razpis bo … Zelo pomembno je, da komunalno podjetje dobro deluje, ker je to dobro za vso dolino. Je pa potrebnih veliko izboljšav, ker gre za pomemben servis za vso dolino. Vršilec dolžnosti se trudi, ampak komunalno podjetje ni samo direktor, je tudi ostala ekipa. V vsakem primeru bi bilo lažje, če bi bil na vrhu nov obraz, ki neobremenjeno pogleda in brez bremena preteklosti postavi stvari na novo.« Od maja ima občina novo direktorico, kako sodelujete? »Edina stalnica v življenju so spremembe. Menim, da se čuti nov veter. Z nekdanjo direktorico smo dobro delali, a nova ima svež pogled, vsak nov človek prinese nekaj novega. Ne zanima je preteklost in pravi, da kar je dobro, naj ostane, kar ni dobro, bomo pa izboljšali. Čisto enostavno. V tem smislu skupaj z ekipo pripravlja novo strategijo. Uvajamo spremembe v občinski upravi, da bi bili ljudem bolj na razpolago. Direktorica izhaja tudi iz tega, da je zadovoljen občinski uradnik boljši do občank in občanov. Zato veliko dela na medsebojnih odnosih in na vzdušju. Želi, tako kot jaz kot župan, da bi ljudje v občinski upravi radi hodili v službo. Rada bi tudi izboljšala področje obveščanja javnosti … Idej ima dovolj in zdi se mi, da smo se dobro ujeli.« Obdobje epidemije je vplivalo na življenje, na ljudi … »Covid-19 je gotovo vplival na psiho, zdravje in čustvena stanja ljudi. Rekel bi, da to vpliva tudi na to (anti)cepilsko vojno, ki jo še dodatno podžiga nespretno komuniciranje odgovornih na oblasti. Ljudje nasprotujejo vladi in zato nasprotujejo tudi pogojem PCT, kar pa je škoda. Veliko bo priložnosti, da politika meri moči, ampak na tem področju bi morali imeti konsenz, neko narodno enotnost. Imamo pa v tej državi problem pomanjkanja spoštovanja, ne spoštujemo nikogar, ne inštitucije, ne stroke, ne predsednika vlade, ne države … Po drugi strani je kriza ponovno pokazala na ljudi, ki so pripravljeni pomagati in so sočutni, teh je še več kot prej.« September je mesec, ko Občina Žalec praznuje. Kaj bi sporočili občanom? »Kaj pomeni biti domoljub? Da imaš rad svoje najbližje, svoje sodelavce, svojo občino, svojo domovino in posredno tudi svojo državo. Jaz imam najrajši našo občino, z ostalimi pa vem, da moram dobro sodelovati. Rad bi, da tukaj ustvarjamo čim boljše pogoje za življenje, da bi bila naša občina čista, zelena, prijazna, varna, solidarna in da bi bila zgled drugim. Bili smo že nagrajeni z različnimi priznanji in to lahko še nadgradimo. Skupaj pa lahko zmagamo. In še nekaj. Z leti se mi vse bolj zdi, da je moja stranka stranka občank in občanov. Ker sicer stranke minejo, ene se ustanovijo, potem zmagajo, potem pa jih ni več, ljudje, odnosi in prijateljstva pa ostanejo.« Ali boste torej prihodnje leto kandidirali, morda na listi občank in občanov? »Nisem se še odločil, saj se volilni postopki še niso začeli. Energije imam dovolj, za odločitev je še dovolj časa. Ker pa ne menjam barve in se ne obračam po vetru, bi kandidiral na listi iste stranke s svojo glavo.« 4 OBČINE ŠT. 8 I september 2021 Politični vrh v Andražu T. TAVČAR V Andražu nad Polzelo so v sredo, 25. avgusta, ob dnevu slovenskoameriškega zavezništva in prijateljstva obeležili 77. obletnico strmoglavljenja ameriškega bombnika B-17. V spomin na ta dogodek, ki se je zgodil med drugo svetovno vojno 19. marca 1944 ob vznožju Gore Oljke, so vence k spominski plošči položili predsednik republike Borut Pahor, premier Janez Janša in ameriški general Jason E. Bailey. Slovesnosti sta se udeležila tudi obrambni minister Matej Tonin in notranji minister Aleš Hojs. Zbrane je najprej pozdravil gostitelj Jože Kužnik, župan Občine Polzela. Sledil je govor predsednika RS Boruta Pahorja, ki je izpostavil, da na ta dan slavimo prijateljstvo in zavezništvo med Slovenijo in ZDA, ki sta se rodila v surovih časih druge svetovne vojne. »Ne pozabimo, da je tudi ameriška vojska med drugo svetovno vojno pomagala pri osvoboditvi Evrope. Slovenija pa je z vstopom v Nato postala del zahodnega sveta, ki mu pripadamo v dobrem in slabem, saj si želimo iste vrednote.« General ameriških letalskih sil Jason E. Bailey, poveljnik 31. lovskega krila v letalski bazi Aviano, pa je povedal, da se tega hrabrega in tragičnega dogodka v Andražu nad Polzelo iz zgodovine kot prijatelji, partnerji in zavezniki spominjamo z velikim ponosom. Zanj spomenik v Andražu ni le znamenje zgodovinske žrtve, to je tudi spomenik neprekin- jene predanosti svobodi, človekovim pravicam ter miroljubnemu reševanju konfliktov z vizijo evropske celovitosti, svobode in miru. Sledilo je polaganje vencev v spomin njim in opomin vsem nam, da je nujno vsa nesoglasja tega sveta reševati mirno in strpno. Venec je pred spominsko obeležje najprej položil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, za njim predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša in nato še general Jason E. Bailey. Sledil je prelet letal Slovenske vojske Pilatus PC-9 Hudournik. Blagoslov spominske plošče, katere odkritje je bilo leta 2014, je opravil vojaški kaplan Matjaž Muršič Klenar. Na slovesnosti, ki jo je vodila Jolanda Železnik, so sodelovali Policijski orkester, praporščaki društev, združenj in organizacij ter sopranistka Nataša Zupan in pianistka Aleksandra Naumovski Potisk. Slovesnost se je nadaljevala z druženjem s pogostitvijo, ki so jo pripravili domačini. Na pokopališču v Braslovčah je bil 9. septembra blagoslov prostora za raztros pepela pokojnikov. Prostor je blagoslovil msgr. Milan Gosak, nato pa sta ga z županom Občine Braslovče Tomažem Žoharjem simbolično s prerezom traku predala svojemu namenu. Tako je v Občini Braslovče odslej omogočen tudi ta način pokopa. Polaganje vencev T. TAVČAR V začetku septembra so vendarle pričeli z deli na državni cesti med Šentrupertom in Vranskim, ki bi morala biti obnovljena že pred 20 leti. Minister Jernej Vrtovec, Aleksander Reberšek ter župana Tomaž Žohar in Marko Semprimožnik med ogledom obnove ceste pričel v ponedeljek, 6. septembra. Dela bodo predvidoma zaključena v začetku meseca decembra. Minister Jernej Vrtovec je skupaj s poslancem Aleksandrom Reberškom, županom Občine Tabor Markom Semprimožnikom in županom Občine Braslovče Tomažem Žohar- VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Postanite naš sodelavec v proizvodnji! Ponujamo: • urejeno in stabilno delovno okolje • dodatna usposabljanja, • možnost napredovanja • in korektno plačilo. Informacije: breda.hladnik@bintg.com BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP Raztros pepela tudi v Braslovčah T. T. 6,5 km ceste za 1,8 milijona evrov Težavam krajanov, ki se vsak dan vozijo po omenjenem odseku, sta na pobudo poslanca Aleksandra Reberška prisluhnila minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in direktorica Direkcije za infrastrukturo Ljiljana Herga. Izvajalec je z deli na omenjenem odseku Prostor za raztros pepela na braslovškem pokopališču jem obnovo ceste oziroma gradbišče obiskal v okviru vladnega obiska v savinjski regiji. Minister je dejal, da je obnova odseka izjemnega pomena za varnost in pretočnost Savinjske doline, saj cesta predstavlja edino možnost obvoza v primeru prometne nesreče ali zaprtja avtoceste med Vranskim in Šentrupertom. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša 1.868.037,70 evrov. Dela bodo zajemala rezkanje asfaltnih plasti do primerne globine ter izvedbo dvoslojnih asfaltov (nosilni in obrabni sloj) po celotni površini. Urejeni bodo tudi odvodnjavanje, prometna oprema in signalizacija, zamenjane bodo poškodovane jeklene varnostne ograje, obnovljeni pa bodo tudi poškodovani robni venci na prepustih in mostovih. V času izvajanja del bo vzpostavljena delna zapora z izmenično enosmernim prometom, urejenim s semaforji. Za zagotavljanje boljše pretočnosti bo promet v konicah usmerjan tudi ročno. Prostor za raztros pepela je narejen kot oblikovani park z mogočnim trimetrskim križem, narejenim iz belega kamnoseško obdelanega betona. Gradbena dela je izvedlo podjetje Gradbeništvo Jože Škrablin, s. p., iz Vojnika, krajinsko zasaditev pa je na podlagi idejnega projekta izvedlo Vrtnarstvo Marolt, d. o. o., iz Ločice ob Savinji. Prevzem igral v uporabo D. NARAGLAV V akciji Otroci Triglava so v desetih letih postavili 23 novih igrišč, 25 pa so jih prenovili. Okrog enega od igral, vlakca, so skupaj z otroki zaplesali tudi župan Marko Semprimožnik, učiteljice in maskota Kuža pazi. Občina Tabor se je lansko leto uspešno prijavila na razpis Zavarovalnice Triglav za financiranje nakupa igral v višini 3.000 evrov. V sredo, 15. septembra, je pri igrišču POŠ Tabor potekala krajša svečanost, na kateri so igrala tudi uradno predali v uporabo. Igrala je izdelal zasebni izdelovalec, domačin Rok Pošebal. Gre za štiri igrala: leseni vlak, dvojno in enojno gugalnico ter igralno hišico s toboganom, ki so postavljena delno na igrišču Razgan delno pa ob šolskem igrišču. Vsa igrala so bila pred prvo uporabo pregledana v skladu z veljavnimi standardi. Taborski župan Marko Semprimožnik je ob odprtju izrazil veselje in zadovoljstvo ob novi pridobitvi za otroke in jim zaželel prijetno in varno uporabo. Po govoru župana je udeležence nagovoril vodja predstavništva velenjske enote zavarovalnice Srečko Potočnik, ki se je dogodka udeležil skupaj z zavarovalniškim agentom Tonijem Ramšakom, ki pokriva to področje. »Skozi akcijo Otroci Triglava si Zavarovalnica Triglav prizadeva za ureditev ali novo postavitev okolij, kjer lahko družine, otroci, mladostniki in vsi mladi po srcu kakovostno in razigrano preživljajo prosti čas. Zavarovalnica to akcijo izvaja že deseto leto zapored. V tem obdobju je bilo v okviru te akcije Otroci Triglava postavljenih 23 novih igrišč, 25 pa jih je bilo prenovljenih,« je povedal Potočnik in se ob koncu zahvalil Občini Tabor pri uresničitvi tega projekta, otrokom pa zaželel uspešno, igrivo in varno uporabo igral na svežem zraku. Na veselje otrok se je ves čas dogodka med njimi sprehajala atraktivna maskota zavarovalnice, Kuža pazi, ki jih je z uporabnimi nasveti osveščal glede varnosti v prometu. Za program so poskrbeli otroci Vrtca Tabor in POŠ Tabor, ki so peli in plesali, ob koncu pa so si tudi privoščili zdrave dobrote, predvsem razno sadje, ki so ga udeležencem namenili organizatorji dogodka iz Občine Tabor na čelu s Sašo Zidanšek Obreza, ki je ta projekt tudi vodila. OBČINE ŠT. 8 I september 2021 5 Občina Braslovče praznovala O sofinanciranju čistilnih naprav T. TAVČAR T. TAVČAR Občina Braslovče septembra praznuje občinski praznik v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140. Takrat je bil ustanovljen benediktinski samostan v Gornjem Gradu, v katerem je takratni oglejski patriarh novoustanovljenemu samostanu namenil dva dela desetine v fari sv. Marije v Braslovčah. Slavnostno sejo letošnjega praznika so pripravili v petek, 17. septembra, v dvorani Doma kulture v Braslovčah. Žal tokrat nekoliko drugače, okrnjeno, pod izredno strogimi pogoji in ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov NIJZ. Jure Ivanušič in Ani Frece Slavnostni govornik župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je med drugim podal pregled največjih dosežkov občine v zadnjem obdobju in izpostavil skupen projekt šestih občin, ki je sofinanciran s strani EU Letošnji nagrajenci z županom Tomažem Žoharjem in države. »V okviru projekta bomo bogatejši za dva nova vodohrana (eden v Taboru, drugi na Vranskem, z okvirno 6 km pripadajočega cevovoda), obnovili pa bomo dva popolnoma dotrajana transportna voda– od Grajske vasi do Rezane in od Šmatevža do Kamenč.« Govoril je tudi o preizkušnjah, ki jih je pred človeštvo postavila epidemija. Osrednji del prireditve je bila podelitev občinskih priznanj letošnjim nagrajencem za njihovo ustvarjanje na različnih področjih, uspešno delo, dosežke in prispevek k razvoju občine. Županovo priznanje so prejeli Rok Ušen kot poveljnik štaba Civilne zaščite Občine Braslovče za prizadevno delo v času epidemije koronavirusa ter Luka Marovt in Jakob Špes Podbregar za izjemne dosežke na področju odbojke in osvojeni naslov evropskih prvakov v odbojki v kategoriji do 17 let letos v Tirani. Za dolgoletno prizadevno in ustvarjalno delo so na pobudo staršev otrok skupini animatorjev oratorija Gomilsko podelili bronasto plaketo Občine Braslovče, Dušan Urankar, dolgoletni aktivni član Lovske družine Braslovče, pa je za dolgoletno delo, številne uspehe v okviru strelske ekipe ter kot gonilna sila mnogih projektov v društvu prejel srebrno plaketo Občine Braslovče. Letošnji dobitnik najvišjega priznanja je na pobudo krajevnega odbora Trnava Vanek Roter. Zlato plaketo je prejel za dosežke na področju podjetništva ter za prizadevno delo v kraju in društvih. Ne samo da je uspešen podjetnik skoraj stoletnega domačega podjetja Pekarne in trgovine Roter, temveč je vsa leta aktiven tudi v kraju. Vrsto let je bil poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Trnava, prvi predsednik športne sekcije Trnava in ustanovni član Športnega društva Trnava. Prireditev, ki so jo z Občino Braslovče pripravili v ZIKŠT 3 jezera, je nosila rdečo nit umetnosti in umetnika v današnjih časih, ki jo je z izjemno pianistično in igralsko interpretacijo podal osrednji gost večera Jure Ivanušič. Kulturni program je ob njegovi klavirski spremljavi zaključila odlična slovenska pevka Ani Frece, prireditev pa so otvorili Savinjski kvartet s himno ter plesalki Pia in Nina iz Celja, ki delujeta pod imenom Plesne zgibanke, s posebno plesno točko na trakovih – aerial flow. Povezovalka večera je bila Jasmina Roter. Prostor pod kozolcem so člani PGD in drugi napolnili do zadnjega kotička. Braslovški svetniki so se v sredo, 8. septembra, sestali na 18. redni seji ter obravnavali trinajst točk dnevnega reda. Braslovški Občinski svet je v prvi obravnavi pregledal Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za osnovo komunalnega prispevka za del območja PA9 – Rakovlje Terasa 3 in za območje Zazidalnega načrta Šmatevž. Oba predloga odloka bosta 20 dni v javni obravnavi na krajevno običajen način. V nadaljevanju so se svetniki seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna Občine Braslovče v 1. polletju 2021 ter izvršenih prerazporeditvah v okviru proračuna. Soglasno so svetniki nato potrdili predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o podelitvi priznanj Občine Braslovče za leto 2021, ki so jih sredi meseca ob prazniku občine že podelili. Občinski svet je potrdil tudi Pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav in hišnih črpališč. Razlog za sprejem tega odloka je bil, da obstoječi pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Braslovče opredeljuje le financiranje malih komunalnih čistilnih naprav, novi pravilnik pa tudi sofinanciranje hišnih črpališč. Z uveljavitvijo tega pravilnika se ne pričakuje novih, dodatnih finančnih posledic, saj gre za sofinanciranje iz iste kvote proračuna, kot se je financiralo do sedaj. Višina sofinanciranja za malo čistilno napravo ostane ista, 1000 evrov, na novo pa je višina sofinanciranja za hišno črpalko, in sicer največ 600 evrov. Občinski svet je ob koncu seje potrdil tudi več sklepov o ugotovitvi javne koristi za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist, o ukinitvi statusa javnega dobrega lokalnega pomena v katastrski občini Spodnje Gorče in o lokacijski preveritvi za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na območju urejanja prostora SD 115. O novi zaposlitvi župana T. TAVČAR Kljub zahtevi po izredni seji, so se o tem, da fukcijo župana opravlja nepoklicno, pogovarjali na redni seji. Svetniki Občine Polzela so se 6. septembra sestali na 18. redni seji. Čeprav je šest svetnikov zahtevalo sklic izredne seje, na kateri bi župan Jože Kužnik podal informacije o vodenju Občine Polzela po 1. avgustu 2021, ko se je zaposlil na DARS-u na Vranskem in funkcijo župana pričel opravljati nepoklicno, se je župan odločil za sklic redne seje. Na njej so se seznanili tudi z dokončnim poročilom Nadzornega odbora o opravljenem nadzoru v letu 2021 in potrdili predlog Sklepa o podelitvi priznanj Občine Polzela v letu 2021. Kot je povedal župan Kužnik, njegova nova zaposlitev ne bo vplivala na opravljanje funkcije župana Občine Polzela, vse naloge župana pa bo opravljal skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi, Statutom Občine Polzela ter skladno s pričakovanji občanov. »Moja plača bo za polovico nižja, nisem upravičen do izplačila potnih stroškov in ne uporabljam službenega telefona,« je povedal župan Jože Kužnik. Podrobneje je obrazložil razdelitev nalog in pooblastil, ki jih je že prenesel na podžupana Miloša Frankov- iča in direktorico občinske uprave Alenko Kočevar. Podžupan je prevzel celotno področje negospodarstva, poleg društvenega dogajanja tudi zdravstvo in šolstvo ter vse javne zavode, kjer je občina ustanoviteljica ali soustanoviteljica. Prisoten bo tudi na vseh kolegijih občinske uprave ter se po pooblastilu udeleževal dogodkov, ki se jih župan ne bo mogel. Direktorica občinske uprave je prevzela koordiniranje področja okolja in prostora ter se bo po pooblastilu župana udeleževala različnih dogodkov. Župan se je odločil, da še enega podžupana ne bo imenoval. Pojasnil je še, da je organizacija časa, ki ga bo porabil za županovanje v svojem prostem času, v njegovi domeni, pomembno pa je, da vodenje občine ne trpi. Naziv častna občanka Občine Polzela bo prejela Olga Hočevar, grb Občine Polzela Mirko Meh, plaketo Občine Polzela pa Ivan Kapitler, David Zabukovnik in Sergej Zabukovnik. Zahvale 168 botrom in donatorjem T. TAVČAR Gasilci PGD Braslovče so lansko leto praznovali 120 let delovanja, ob tem pa so nabavili novo gasilsko vozilo – avtocisterno. Za nakup 260 tisoč evrov vrednega vozila je levji delež prispevala Občina Braslovče, s svojimi prispevki pa so pomagali tudi številni občani ter 168 botrov in donatorjev. Ker jim lani ob koncu leta zaradi epidemije ni uspelo izvesti zakl- jučne slovesnosti, so 16. septembra pod kozolcem na Skupnem placu v Braslovčah organizirali prireditev, na kateri so botrom in donatorjem podelili zahvale, podeljenih pa je bilo tudi nekaj gasilskih odlikovanj zaslužnim članom. Zbrane so nagovorili namestnik predsednika PGD Braslovče Jožef Matko, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in predsednik GZ Žalec Edvard Kugler. Na prireditvi je bil premierno prikazan tudi kratek film o novem gasilskem vozilu od ideje do realizacije, katerega avtor je Vito Sorčan. V programu, ki ga je povezovala Katja Sorčan, sta nastopili plesalka Anja Štorman in flavtistka Nina Čadež, vse tri članice društva, prisluhnili pa so tudi petju Urše Tekavc in Ines Kern. OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA VSAK TEDEN! 6 PO DOLINI ŠT. 8 I september 2021 Buren začetek šolskega leta v OŠ Prebold D. NARAGLAV Začelo se je s pismom šolskemu ministrstvu meseca marca, nadaljevalo z nespoštovanjem ukrepov, predlogom za razrešitev, protestnim shodom … na koncu pa z opravičilom in ohranitvijo položaja. Konec prejšnjega in precejšen del tega meseca so časopisne stolpce, radijska in televizijska poročila polnili dogodki, povezani z OŠ Prebold in njenim ravnateljem Petrom Žurejem, ki je bil proti cepivom in pogojem PCT (prebolevniki, cepljeni, testirani), zaradi česar je Žurejevo razrešitev zahtevala šolska inšpekcija, kar pa sta na izredni seji Sveta zavoda OŠ Prebold, ki je bila v četrtek, 2. septembra, podprla le dva člana od 11 članov sveta. K odstopu sta kasneje ravnatelja pozvala tudi glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) ter Občina Prebold, vendar ravnatelj zaenkrat ostaja na svojem položaju. Že 25. avgusta, ko je potekala prva seja Sveta zavoda OŠ, je bil pred osnovno šolo protestni shod v podporo ravnatelju, ki so se ga udeležili nasprotniki cepljenja in zanikovalci virusa z vseh koncev Slovenije, skupaj okrog 250 udeležencev. Še pred začetkom seje je predsednik sveta Marjan Golavšek udeležencem shoda povedal, da na seji ne bodo odločali o razrešitvi ravnatelja, pač pa naj bi na zahtevo inšpekcije le razpravljali o njegovem delu, medtem ko bodo o vsem ostalem odločali na podlagi zbranih informacij. »Mi zahtevamo samo, da se zakon Žalski prejemniki priznanj za požrtvovalnost Spominski znaki za požrtvovalnost T. TAVČAR Ravnatelj je pred izredno sejo sveta svoja stališča pojasnil tudi predstavnikom medijev. spoštuje, tudi ustava. Mi smo kot svet zavoda odgovorni za to in predvsem nam gre za to, da bodo starši, otroci in vsi ostali zdravi in varni v naši šoli,« je dodal Marjan Golavšek. Po seji Marjan Golavšek in Peter Žurej na vprašanja nista želela odgovarjati, je pa Golavšek prebral skupno izjavo vseh članov Sveta zavoda, ki je bila po njegovih zagotovilih sprejeta soglasno. Kot je dejal, so sprejeli tri sklepe. Ob sklepu, da so na podlagi obeh pozivov inšpektorata opravili razpravo, so inšpektorat za šolstvo pozvali, da jim posreduje ugotovljene kršitve zakonodaje iz obeh pozivov za razrešitev, občino kot ustanovitelja šole pa so zaprosili, da jim zagotovi Protestniki so bili opremljeni tudi z raznimi sporočilnimi tablami. pravno pomoč v postopku poziva inšpektorata. Tudi Žurej po seji dogajanja ni želel komentirati, pred njo pa je dejal, da pri vsem skupaj ne gre le za učence, starše in zaposlene, pač pa za vse nas. Po njegovem namreč gre za pravico odločanja o svojem telesu. »Kot odgovorno osebo me najbolj skrbi zakonitost. Da imam za tisto, kar odredim, zakonsko podlago. Če je nimam, pa me nekdo v to sili, potem sem v takšnem položaju, kot sem danes,« je dodal. Po izredni seji Sveta zavoda OŠ Prebold, na kateri sta glede na izid glasovanja odstopila predsednik sveta zavoda Marjan Golavšek in predsednica sveta staršev Mojca Štruc, se je svet zavoda namesto razrešitve z ravnateljem dogovoril, da bo sam plačal 1.500 evrov kazni, ki naj bi jo zaradi njegovih dejanj prejela osnovna šola. Dogovorili pa so se tudi, da se Žurej javno opraviči, kar je tudi storil dan zatem s pisno izjavo, v kateri je obžaloval kršitve zakonodaje ter obljubil, da jih ne bo ponovil. Šolo je kasneje ponovno obiskala šolska inšpekcija, ki kršitev ukrepov ni ugotovila, saj se tako ravnatelj kot vsi zaposleni in tudi učenci držijo predpisanih navodil in ukrepov. S tem je najbrž ta zgodba, ki je burila širšo javnost in polnila medije, zaključena. Če je res, bo pokazal čas. Vlada Republike Slovenije je dala pobudo, da se posameznikom in društvom, ki so se izkazali v času epidemije, podeli spominske znake za požrtvovalnost v boju proti covidu-19. Na predlog Občine Žalec, Štaba civilne zaščite Občine Žalec in Zdravstvenega doma Žalec so jih v sredo, 22. septembra, predali 10 posameznikom in območni organizaciji RK. Župan Občine Žalec Janko Kos je je ob sprejemu za dobitnike priznanj označil leto 2020 kot posebno leto, prav tako pa tudi leto 2021, ki nas ves čas opominja, da moramo varovati sebe in druge, poskrbeti za zdravje in varno življenje. Epidemija covid-19 je dokazala, da ljudje še vedno znamo in zmoremo pomagati drug drugemu. Še Za Jurijev trg sofinanciranje iz EU D. N. Na seji Upravnega odbora LAS SSD so 30. avgusta potrdili, da se je projekt Občine Tabor Ureditev Jurijevega trga uvrstil v jagodni izbor in dosegel želeno, maksimalno vrednost sofinanciranja. Projekt naj bi se z načrtovanjem gradbenih aktivnosti začel izvajati že letos, njegov rok pa je glede na finančne zmožnosti do konca leta 2023. Ureditev trga v celoti je ocenjena na 180 tisoč evrov, sofinancerski delež Evropskega sklada za regionalni razvoj pa 40 tisoč evrov. Lokalna akcijska skupina SSD je Srečanje težje pokretnih invalidov MDI Žalec D. NARAGLAV Osemnajstega srečanja se je udeležilo preko 120 invalidov, njihovih spremljevalcev in gostov. Vsako leto Medobčinsko društvo invalidov Žalec organizira srečanje težje pokretnih in nepokretnih invalidov. Lani takšnega srečanja zaradi epidemije ni bilo, v soboto, 4. septembra, pa so se znova zbrali na tradicionalni lokaciji v gostišču Rimljan v Šempetru že osemnajstič. Udeležence je nagovoril predsednik MDI Žalec Janez Meglič in ob tem izrazil veliko zadovoljstvo, da se srečanja tudi tokrat udeležujejo predstavniki občin in drugi gostje. Ob tem je izrazil obžalovanje, da srečanja lani niso mogli pripraviti. Epidemija pa se je močno poznala tudi pri ostalih aktivnostih društva z izjemo športnih, ki so se odvijale kolikor toliko normalno. V tem času so izvajali tudi pomoč posameznikom v obliki prehrambnih paketov, pripomočkov in finančne pomoči. Med drugim so izpeljali tudi dobrodelno akcijo za pomoč njihovi članici iz Liboj. Gre za invalidko, ki je že 13 let na vozičku. S pomočjo občine in donatorjev ji bodo uredili dvigalo, da bo lahko lažje dostopala do svojega stanovanja v bloku in bila tako tudi bolj samostojna. Janez Meglič je nato spregovoril tudi o projektu ZDIS in pridobljeni listini Občina po meri invalidov, ki sta jo že prejeli Občina Žalec (2017) in Prebold (2019), aktivnosti v tej smeri pa že tečejo tudi v Občini Polzela. Tudi v Braslovčah je Občinski svet Zakonca Deželak sta bila deležna posebne pozornosti, saj sta letos praznovala že 65-letnico poroke. že sprejel sklep, da stečejo priprave za ta projekt in pridobitev listine, tako da se uresničuje želja, da si to listino pridobijo vse spodnjesavinjske občine. Ob zaključku svojega nagovora je Janez Meglič čestital zakoncema Deželak iz Zabukovice za železno poroko – 65 let skupnega življenja, z veseljem pa sta se udeležila tudi tokratnega srečanja. Svoje misli in želje so nato vodstvu in invalidom namenili še podžupan- enkrat se je zahvalil vsem, ki so v teh negotovih časih odgovorno ravnali. Župan Janko Kos je posameznikom Lidiji Florjančič, Klemnu Herle, Simoni Kreča, Simoni Kranjc, Snežani Marinović, Roku Repasu, Pavli Rode Zalokar, Sandiju Semprimožniku, Poloni Smrkolj, Robertu Vasletu in Rdečemu križu Slovenije – OZ Žalec, ki so se prav posebej izkazali, predal priznanja Vlade Republike Slovenije za požrtvovalnost pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije nalezljivih bolezni SARS-CoV-2 (covid-19) in jim s spoštovanjem izrekel zahvalo. Na predlog Občine Žalec in Gasilskega poveljstva Občine Žalec pa je bronasti znak Civilne zaščite Vlada Republike Slovenije podelila Jožetu Selčanu. ja Občine Vransko Nataša Juhart, podžupanja Braslovč Urška Hozjan in žalski župan Janko Kos, ki je ob tem izpostavil neumorno voljo, zagnanost in energijo predsednika MDI Janeza Megliča, ki je aprila letos stopil že v deveto desetletje življenja. Prijetno druženje pa se je začelo, nadaljevalo in končalo ob glasbi narodno-zabavnega tria Planinski odmev s harmonikarjem Francijem Burjanom na čelu. 5. januarja letos objavila drugi javni poziv za izbor operacij za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS SSD v programskem obdobju 2014–2020 kot podporo za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost v okviru podukrepa »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja«. Sredstva za sofinanciranje je LAS dodelilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Občina Tabor se je na poziv prijavila s projektom »Ureditev Jurijevega trga in pešpoti Tabor–Ojstriška vas, odsek Tabor«, za katerega je idejno zasnovo izdelal taborski arhitekt Blaž Birk. Projekt je bil Občinskemu svetu podrobneje predstavljen na 15. redni seji marca letos, kjer je bil tudi soglasno in z odobravanjem potrjen Dokument identifikacije investicijskega projekta, ki izkazuje bruto vrednost celotnega projekta v višini cca. 180.000 evrov. Od tega je planiran sofinancerski delež ESSR znašal 40.000 evrov, kar je hkrati tudi maksimalni možni znesek sofinanciranja po tem razpisu. Občina je prijavo na razpis oddala v predpisanem roku v mesecu juniju. POPRAVEK V intervjuju z županom Braslovč Tomažem Žoharjem v avgustovski številki Utripa Savinjske doline na str. 6 z naslovom Delati, poslušati ljudi in uporabljati zdravo pamet je tiskarski škrat narobe zapisal avtorja besedila in fotografij. Avtorica besedila je Lucija Kolar, avtor fotografije pa Tone Tavčar, ki je bil po pomoti naveden kot avtor celote. Za pomoto se opravičujemo. Uredništvo PO DOLINI ŠT. 8 I september 2021 7 Dolina od julija brez notarja S kolesom od Celja do Žalca Popravek »V Utripu Svinjske doline, št. 7, ki je izšel 25.8.2021, je bil na 7. strani objavljen članek z naslovom »Dolina od julija brez notarja«. V članku sem poimensko izpostavljen Gregor Gerželj, odvetnik v Žalcu, pri čemer sem napačno označen kot celjski odvetnik in z napačno zapisanim priimkom (Grželj). Predvsem pa je sedaj že bivši žalski notar Srečko Gabrilo podal netočno navedbo glede mojih ravnanj in na žaljiv način svoje mnenje, da so »smešni« moji argumenti, s katerimi s tožbo pred upravnim sodiščem izpodbijam odločbo ministrice za pravosodje o imenovanju Mitja Korenta za notarja v Žalcu. Oznaka »smešni« je žaljiva, saj na žaljiv način sporoča bralcu, da naj bi bili moji argumenti povsem neutemeljeni, zaradi česar bi si bralec lahko ustvaril vtis, da sem tožbo vložil le zaradi zavlačevanja pri imenovanju za notarja, kar pa občanom Spodnje Savinjske doline otežuje dostop do notarskih storitev. Še posebej zato, ker iz članka sledi, da je tudi zaradi moje tožbe in dolgotrajnega odločanja sodišča od 1. julija Žalec brez notarja. Ker odgovorna urednica, ki je pripravila članek, pred njegovim dokončanjem ni niti poskušala pridobiti moje izjave, sem za zavarovanje svojega imena in ugleda svojega dela kot odvetnik dolžan podati naslednja dejstva in pojasnila. Na razpis za notarja v Žalcu sem se prijavil z resnim namenom, enako resno in argumentirano pa sem vložil tudi tožbo zoper odločbo ministrice za pravosodje, s katero je imenovala Mitja Korenta za notarja. Splošno gledano je tožba namenjena temu, O tožbi previdoma do srede oktobra L. K. Na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani smo naslovili vprašanje, kdaj bo obravnavalo in razsodilo v tožbi neizbranega kandidata Gregorja Gerželja na izboru za novega notarja v Žalcu. Od tožbe je namreč minilo že dobre 3 mesece, po Zakon o notariatu pa je rok 30 dni. Predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan je odgovorila: »Upravno sodišče RS bo o tožbi odločilo predvidoma do srede oktobra 2021.« L. K. da se odpravijo morebitne napake pri izdani odločbi. Niti Mitja Korent niti ostali kandidati razen mene po mojem mnenju niso z ustreznimi dokumenti izkazali, da so imeli v času prijave na razpis v maju 2020 prostore oz. opremo za opravljanje notariata, kar je eden od razpisnih pogojev. Nekateri po mojem mnenju niso izpolnjevali niti drugih pogojev. Mitja Korent, ki je bil notarski pomočnik pri dosedanjem notarju Gabrilu, je navajal, da bo notariat opravljal v prostorih in z opremo dosedanjega notarja, vendar teh prostorov v času prijave na razpis ni mogel imeti v najemu, ker je te prostore in opremo takrat uporabljal še notar Gabrilo. Poleg tega g. Korent ni predložil najemne pogodbe za te prostore, ampak le predpogodbo, da bo šele po poteku prijave na razpis in le pod pogojem, da bo imenoval za notarja, sklenil najemno pogodbo. V predpogodbi tudi ni bilo dogovorjenih bistvenih sestavin, zato ta ni zavezovala, kar zakon izrecno določa. Mitja Korent torej ni izkazal, da je v času prijave na razpis imel prostore in opremo, zato bi ga moralo ministrstvo izločiti, še preden bi strokovna komisija preverila njegovo strokovno usposobljenost. Izločen bi torej moral biti na enak način, kot je zaradi neizpolnjevanja nekaterih drugih pogojev bil izločen sedanji minister za pravosodje Marjan Dikaučič. Kaj točno pomeni izpolnjevanje pogojev, je prav na primeru g. Dikaučiča odločilo vrhovno sodišče. Drugi kandidat, ki je bil po oceni strokovne komisije bolje ocenjene od mene, z najemno pogodbo prav tako ni izkazal, da je imel v času prijave na razpis najete prostore, ampak je to izkazal šele za kasneje in le pod pogojem, da bo imenovan za notarja. Ta kandidat je kot dokazilo, da ima določeno opremo, predložil le predračun oz. ponudbo, pri čemer je vsakomur jasno, da če pridobiš predračun oz. ponudbo za določeno blago, to še ne pomeni, da to blago že imaš. Odločitev tričlanske komisije ministrstva za pravosodje, ki me je ocenila kot tretjega najboljšega kandidata po strokovnosti, sprejemam in o pravilnosti ocene ne morem soditi, saj nisem bil prisoten pri ocenjevanju ostalih kandidatov. Je pa vsaka ocena takšne komisije lahko vsaj deloma subjektivna. Komisija je bila sestavljena iz dveh pravnikov, ki sta bila zaposlena na ministrstvu, in enega notarja. Kandidata, ki sta bila bolje ocenjena kot jaz, sta bila oba pomočnika pri notarjih – prvi pri bivšem notarju Gabrilu, drugi pri nekem drugem notarju. Zadeva je sedaj v rokah sodišča in sam sem z namenom, da se zadeva čim prej konča, že v tožbi predlagal sodišču, da naj sámo odloči o zadevi in naj zadeve ne vrača v ponovno odločanje ministrstvu za pravosodje, kar bi le podaljšalo postopek. Vsekakor pa bi si tudi sam želel, da bi imel Žalec v tem prehodnem obdobju polno delujočega notarja.« V kratkem bodo začeli z gradnjo kolesarske poti od Celja do Žalca v dolžini 12,84 km, vrednost nekaj več kot 5 milijonov evrov. Minuli teden je Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko objavila dolgo pričakovane odločitve o gradnji kolesarskih povezav, med drugim tudi v Savinjski regiji. Skupno bo zgrajenih 72,6 km povezav, med njimi tudi od Celja do Žalca, vrednost projekta pa znaša 50 milijonov evrov. Začetek kolesarske povezave od Celja do Žalca je v krožnem križišču na ulici XIV. divizije v Celju, konec pa pri mostu za Šešče. Večina poti bo izvedena po visokovodnem nasipu na levem bregu Savinje kot novogradnja. Na delih, kjer kolesarska pot poteka po obstoječih lokalnih makadamskih in asfaltiranih poteh, jo bodo opremili z ustrezno prometno signalizacijo. Skupna dolžina kolesarske poti je 12,84 km. Gradnja je razdeljena na dve fazi. V prvi fazi je predviden odsek Špica–Žalec dolžine 11,42 km, v drugi fazi pa gradnja v območju Partizanske ceste v Celju. Vrednost projekta znaša natančno 5.406.945 evrov. Odobrenih evropskih sredstev za kolesarske povezave, ki bodo služile za trajnostno mobilnost in razvoj turizma, se poleg omenjene lahko veselijo še na petih lokacijah, praktično od avstrijske meje na severu do hrvaške meje na jugu. Do leta 2023 bodo namreč po načrtu izgrajene še kolesarske povezave na relacijah: Celje–Štore– Šentjur; Šentjur–Šmarje pri Jelšah– Rogaška Slatina–Rogatec; Huda luknja med Velenjem in Mislinjo; Dobrna–Velenje; Šoštanj–Šmartno ob Paki–Mozirje. Projekt je v celoti vreden skoraj 50 milijonov evrov potrebnih sredstev odobrenih (48.767.044 evrov). Od tega so občine zagotovile 19 milijonov evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, razliko kar treh petin sredstev pa Direkcija RS za infrastrukturo oziroma Ministrstvo za infrastrukturo iz državnega proračuna. GREGOR GERŽELJ (Besedilo ni lektorirano v uredništvu.) OPRAVIČILO V avgustovskem Utripu Svinjske doline smo na 7. strani v članku z naslovom »Dolina od julija brez notarja« napačno zapisali priimek omenjenega kandidata za notarja. Pravilno je Gregor Gerželj (in ne Grželj). V citiranem besedilu pa je bil slovnično neustrezno uporabljen pridevnik ‘celjski’, in sicer, da je omenjeni Gregor Gerželj celjski odvetnik, namesto odvetnik iz Celja. Gregor Gerželj ima namreč odvetniško pisarno v Žalcu, mesto prebivališča pa v Celju. Za oboje se opravičujemo. Uredništvo (z leve): Darja Lužnik, Roman Virant, Mag. Tanja Vilič Klenovšek, Franja Centrih in Mihaela Anclin so s prerezom torte počastili obletnico. Svetovalno središče že 20 let T. TAVČAR Informacije in nasvete ponudili več kot 17 tisočim osebam. PRODAJALNA SERVIS motornih žag in vrtnih strojev Pripravite svojo kosilnico na novo sezono košnje in ji zagotovite profesionalen, hiter in cenovno ugoden servis: . Menjavo olja in zračnega filtra . Čiščenje stroja . Ostrenje noža . Pregled delovanja stroja . Predsezonski servis . Možnost prevzema na vaši lokaciji www.uniforest.si Latkova vas 81d 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS ponedeljek–petek: 7.00–16.00 sobota: 7.00–12.00 Na UPI – ljudski univerzi Žalec so pred 20 leti, natančneje 18. septembra 2001, slovesno odprli Svetovalno središče Žalec, namenjeno vsem odraslim v lokalnem oziroma regionalnem okolju. Z njim so odraslim omogočili osebno in zaupno svetovanje glede njihovih izobraževalnih možnosti, podporo v procesu pridobivanja novih znanj, ter pomoč pri načrtovanju nadaljnjih kariernih korakov. Brezplačno svetovanje izvajajo strokovno usposobljene svetovalke, ki so v teh letih svojo pomoč, podporo, informacije in nasvete ponudili več kot 17 tisočim osebam. 20-letnico delovanja Svetovalnega središča Žalec so obeležili s strokovnim dogodkom v ali Doma II. slovenskega tabora Žalec na temo »Vidiki priznavanja neformalno in formalno pridobljenega znanja v izobraževanju odraslih«. Kot govornice so s svojimi prispevki nastopile mag. Tanja Vilič Klenovšek, vodja svetovalne dejavnosti z Andragoškega centra Slovenije in Barbara Kunčič Krapež, predstavnica Centra za poklicno izobraževanje. Preko video predstavitve pa se je pridružila tudi Anita Jesenko, predstavnica ENIC-NARIC centra pri MIZŠ. V zaključnem delu dogodka je Franja Centrih, direktorica UPI – ljudske univerze Žalec, predstavila razvojno pot Svetovalnega središča Žalec ter pomembnejše mejnike in dosežke. Ob tem se je zahvalila vsem partnerskim organizacijam, s katerimi so skupaj razvijali in krepili svetovalno dejavnost na področju izobraževanja odraslih. Slovesnost so zaključili z razrezom torte. 8 OSREDNJE TEME ŠT. 8 I september 2021 Vlada obiskala tudi občine v dolini D. N., T. T., L. K. V začetku tretjega septembrskega tedna, 13. in 14., je bila Vlada Republike Slovenije na obisku v Savinjski statistični regiji, kamor sodi tudi vseh šest občin naše doline. V ponedeljek, 13. septembra je predsednik vlade Janez Janša obiskal podjetje VIAL Automation v Gotovljah, drugi dan pa so sledili obiski ministrov. Žalsko policijsko postajo je obiskal minister za notranje zadeve Aleš Hojs, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je obiskal hmeljarsko kmetijo Osetovih v Drešinji vasi in nato z ministrom za digitalizacijo Markom Borisom Andrijaničem še Mlekarno Celeia. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je skupaj s poslancem iz naše doline Aleksandrom Reberškom obiskal občini Vransko in Braslovče ter si ogledal dela pri preplastitvi regionalne ceste Šentrupert–Ločica pri Vranskem (glej str. 4). Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je odšel na grad Žovnek, nato pa obiskal Rimsko nekropolo v Šempetru. Predsednik vlade in ministri pa so se z vsemi župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja dobili tudi na javni tribuni v mali kongresni dvorani Celjskega sejma na dan odprtja Mednarodnega obrtnega sejma. Po velikosti je Savinjska regija tretja največja med 12 slovenskimi regijami. Razteza se na dobrih 2.300 kvadratnih kilometrih, kar predstavlja 11,4 odstotka površine Slovenije. V regiji živi 253.845 prebivalcev oz. 12,4 odstotka slovenskega prebivalstva. Vanjo je vključenih 31 občin. Kot v brošuri ob obisku med drugim izpostavljajo na vladi, se v Savinjski regiji trenutno izvaja 181 projektov, od tega 137 v okviru cilja »naložbe za rast in delovna mesta« v skupni vrednosti 415 milijonov evrov in 44 projektov v okviru cilja »evropsko teritorialno sodelovanje« v skupni vrednosti dobrih 5 milijonov evrov. Do konca avgusta letos so upravičencem v okviru cilja »naložbe za rast in delovna mesta« izplačali 268 milijonov evrov. Savinjska regija je lani in letos prejela 366 milijonov evrov državnih pomoči, od tega za odpravo posledic epidemije 257 milijonov evrov. Pomoč za odpravo posledic Predsednik vlade se je ob obisku v Žalcu oglasil le v podjetju Vial. Rimska nekropola je poskrbela za burno debato ob obisku ministra Simonitija. covida-19 pa je prejelo 12.461 podjetij in samostojnih podjetnikov ter 3.221 kmetijskih gospodarstev. Predsednik vlade v Vialu Predsednik vlade Janez Janša je v okviru obiska v Savinjski regiji v ponedeljek, 13. septembra, obiskal podjetje VIAL Automation, v Gotovljah. V podjetju se je srečal z vodstvom podjetja in si ogledal proizvodnjo podjetja, ki se ponaša že s 23-letno tradicijo. Je družinsko podjetje, ki se ukvarja z načrtovanjem avtomatizacije tehnoloških proizvodnih procesov in ima lasten ultrazvočni laboratorij za testiranje, optimiziranje in izdelavo vzorčnih serij. V pogovorih s predsednikom vlade je vodstvo podjetja spregovorilo predvsem o poslovanju podjetja v času epidemije, pri čemer so predstavili aktualne razmere na trgu dobrin. Prav tako so se dotaknili črpanja evropskih sredstev in birokratskih ovir, ki zavirajo podjetništvo in inovacije. Ob zaključku obiska in po odhodu predsednika vlade, ki medijem na tem mestu ni dajal izjav, je lastnik in direktor podjetja Vitomir Lichtenegger povedal: »Posebnega razloga, da nas je obiskal predsednik vlade, tako rekoč ni, smo pa na splošno veseli, da vlada obiskuje podjetja in se seznanja z delom in problematiko v njih. Mi smo eno od manjših podjetij, zato smo še Dr. Vasko Simoniti je bil z do sedaj opravljenim na Gradu Žovnek zadovoljen. toliko bolj ponosni, da je predsednik vlade tudi nas uvrstil v ta program obiskov. Na sestanku smo govorili o problematiki tega časa, ki ga ustvarja ta epidemija. Z njo so prišle tudi proizvodne težave. Določene dobavne verige so pretrgane in treba je zelo delati na tem, da lahko vzdržujemo proizvodnjo, ki pa je začuda, glede na krizo, na zelo visokem nivoju.« tega predlagam, da se v oktobru zberemo na ministrstvu vsi omenjeni deležniki in najdemo skupno rešitev ter sprejmemo zavezujoče sklepe za dokončno ureditev tega problema.« Župan Janko Kos pa je o tem povedal: »Mi računamo na pomoč ministrstva za kulturo. Verjamem, da današnje besede in obisk ministra niso bili zaman. Jaz moram ministru za kulturo verjeti, da bomo oktobra našli skupno rešitev in sprejeli zavezujoče sklepe, kot je dejal minister. Mislim, da bi najboljša rešitev bila, da bi se lastniki zavedali svoje odgovornosti, tako lastniki spomenikov kot lastniki zemljišč tega območja, ter lastništvo prenesli na Pokrajinski muzej Celje. Za upravljanje, vzdrževanje pa bi jim ministrstvo zagotavljalo določena sredstva …« od primerov dobrih praks slovenskega kmetijstva v smislu pridelave hmelja. Nisem prvič na tej kmetiji, zato lahko ob vsakokratnem obisku čestitam za dobro delo, izvajanje samega modela pridelave hmelja, čistočo itd. Ta kmetija je zagotovo lahko v tem hmeljarskem delu ena od tistih, na katero se lahko vedno znova obrnemo, ko iščemo primere dobrih praks. Letošnje leto je en del hmeljarstva zaradi poletnih ujm, toče in neurij v težavah. Nekateri nasadi so bili močno poškodovani, tudi hmeljišča te kmetije so utrpela škodo, a vendarle manjšo kot nekatera druga. Ob vsem tem pa moramo biti iskreni in veseli, da je hmeljarski sektor eden od sektorjev, ki izjemno dobro izkorišča možnost, ki jo država oziroma naše ministrstvo tudi ponuja kmetijskemu sektorju, Kulturni minister na Žovneku in v nekropoli Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti se je 14. septembra med drugim srečal z županom Občine Braslovče Tomažem Žoharjem in z njegovimi sodelavci ter si ogledal grad Žovnek. Tam se je srečal tudi s predstavniki lokalne skupnosti in s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) OE Celje. Ministru so predstavili izvedena obnovitvena dela na gradu Žovnek in potek zaščite grajske ruševine. Minister dr. Vasko Simoniti je podprl skupna prizadevanja za nadaljnjo obnovo in oživitev tega izredno pomembnega kulturnega spomenika za celotno Slovenijo. V Rimski nekropoli se je dr. Vasko Simoniti srečal še z županom Občine Žalec Jankom Kosom, njegovimi sodelavci ter predstavniki Turističnega društva Šempeter. Slednje upravlja s tem izjemnim kulturnim prostorom in si skupaj z občino že več let prizadeva za trajnejšo zaščito te kulturne dediščine državnega in evropskega pomena. Ministra so seznanili s problematiko in težavami, s katerimi se soočajo pri svojem delu. Ob tem so mu tudi predstavili projekt, ki je bil izdelan že leta 2014, za rešitev problema zaščite spomenikov. Projektu, vrednemu dobrega dva milijona evrov, je takrat zmanjkalo le nekaj točk, da bi bil v večjem delu (95 %) sofinanciran iz norveškega sklada. Po dokaj burni razpravi z obeh strani so na predlog ministra, s katerim so se strinjali tudi župan in predstavniki turističnega društva, le prišli do dogovora. »Zavedam se, da je treba to problematiko urediti, vendar morajo tako občina kot vsi ostali deležniki, ki so v to vpleteni – Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), Zavod za varstvo kulturne dediščine, Pokrajinski muzej Celje in Turistično društvo Šempeter, ki sedaj skrbi za te spomenike in njihov turistični obisk, najprej urediti medsebojna razmerja,« je poudaril minister in dodal: »Vsled Ministra Hojsa so ob obisku policijske postaje v Žalcu opozorili na kadrovsko podhranjenost Notranji minister na policijski postaji Minister za notranje zadeve Aleš Hojs z delegacijo je obiskal tudi Policijsko postajo Žalec, kjer se je srečal s komandirjem in njegovimi sodelavci ter tudi z županom Občine Žalec Jankom Kosom in podžupanom Marjanom Vodebom. Pred žalsko policijsko postajo je bil ministru predan raport s strani komandirja Gorazda Trbovška, nato pa so ministra povabili v PP, kjer so ga seznanili z delom in problemi, s katerimi se soočajo pri opravljanju nalog. Seznanili so ga tudi z varnostnimi razmerami v dolini, glede težav pa so izpostavili predvsem trajno pomanjkanje policistov, saj PP Žalec pokriva celotno Savinjsko dolino. to je zavarovanje. Tudi v letošnjem letu smo namenili sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij, in to ne samo za pridelek, ampak tudi za žičnice. Na območju, kjer je bila letos največja škoda, lahko po naših podatkih ugotavljamo, da so bila skoraj vsa hmeljišča zavarovana. To je v bistvu najboljši način za obvladovanje škod zaradi vremenskih ujm. Res me veseli, da je ta panoga izkoristila dano možnost bolje kot druge panoge v Sloveniji, in zato tudi bolje pričakuje to jesen; ne glede na to da bodo imeli izpade pridelka, bo del škod poravnan iz naslova zavarovanja.« Minister za kmetijstvo pri Osetovih Minister za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek si je v sodelovanju z Združenjem hmeljarjev Slovenije v času obiska poleg ostalih destinacij v regiji ogledal tudi hmeljarsko kmetijo Janeza Oseta v Drešinji vasi, kjer so prav ta dan zaključevali z obiranjem in sušenjem hmelja, ki ga pridelujejo na 30 hektarjih površin. Po ogledu celotnega procesa od obiranja in sušenja do embaliranja smo ga povprašali o njegovih vtisih. »Ta kmetija je res ena Minister Podgoršek v pogovoru z Janezom Osetom ob obisku na njegovi kmetiji v Drešinji vasi OSREDNJE TEME ŠT. 8 I september 2021 Za boljšo oskrbo s pitno vodo K. R. T. T. S podpisom pogodb z izvajalci začetek projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji, ki bo Spodnji Savinjski dolini prinesel dobrih 11 km novega vodovoda, obnovo 2 km vodovoda, dva nova vodohrana, nov vodni vir, obnovo ali dozidavo treh črpališč. Župani vseh šestih spodnjesavinjskih občin so v začetku septembra v sejni dvorani Občine Žalec podpisali pogodbe z izvajalci del za prvi sklop projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji. Dela bodo potekala v treh podsklopih, zaključek vseh je predviden do konca leta 2023. V prvem sklopu projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji bodo zgradili dobrih 11 kilometrov novega vodovodnega omrežja in obnovili dva kilometra obstoječega, zgradili bodo dva nova vodohrana, uredili en nov vodni vir, prizidali eno črpališče in obnovili dve črpališči. Za tri podsklope sta bila na javnem razpisu izbrana dva izvajalca: podjetje Gratel s partnerjem Vodotehnik bo gradilo primarni vodovod Tabor–Braslovče– Prebold (pogodbena vrednost gradbenih del 366.849 EUR brez DDV) in vodovod Grmovje–Železno–Hramše (pogodbena vrednost gradbenih del 1.362.936 EUR brez DDV), podjetje Nivig pa primarni vodovod Zaplanina–Ločica–Vransko (pogodbena vrednost gradbenih del 1.798.982 EUR brez DDV). Skupna vrednost projekta brez DDV je nekaj manj kot 3,6 milijona evrov, 73 odstotkov upravičenih stroškov bosta sofinancirala Evropski kohezijski sklad in državni proračun. Vodilni partner projekta je Občina Žalec, odgovorni vodja projekta pa Aleksander Žolnir: »Z izvedbo tega projekta se bo izboljšala redna oskrba s kvalitetno pitno vodo, saj bodo obnovljeni posamezni odseki dotrajanega vodovoda in zgrajeni novi odseki, kar bo omogočilo oskrbo s pitno vodo dodatnim prebivalcem v vseh šestih občinah. Pomembno je seveda tudi to, da bodo zamenjani nekateri deli starih salonitnih vodovodov, kar pomeni, da bo zagotovljena varnejša oskrba s pitno vodo. To pa ne pomeni, da bo potem oskrba s pitno vodo povsem nemotena v vseh vodovodnih sistemih. Zato je že predvideno, da za naslednji razpis pripravimo nova območja, kjer so ravno tako potrebne obnove vodovodov. Ta projekt se bo tako nadaljeval tudi v naslednjih letih.« Janko Kos, župan Občine Žalec: »Prvi sklop projekta, za katerega smo danes podpisali pogodbe z izvajalci, pomeni izboljšanje oskrbe z zadostno količino kakovostne pitne vode za vseh šest občin Spodnje Savinjske doline, to je za približno 15 tisoč prebivalcev. 136 ljudi se bo lahko na vodovod priključilo povsem na novo. Gre za največji projekt znotraj Dogovora za razvoj regij znotraj Spodnje Savinjske doline, dobili smo odločitev o podpori oziroma sofinanciranju nekaj več kot treh milijonov evrov. Projekt je razdeljen na tri podsklope, vsi naj bi bili končani do konca leta 2023. Verjamem, da smo izbrali dobre izvajalce, da bodo projekt korektno izvedli, da bo Občina Žalec kot vodilna občina pravočasno potrjevala in plačala vse situacije, pogoj za to pa je, da bodo prej nam svoj del plačale tudi ostale občine investitorke oziroma partnerice v tem projektu, ter seveda, da nam bo tekoče plačevala svoje obveznosti tudi država za evropski in državni del. Mi smo takega skupnega projekta že vajeni, delali smo skupno čistilno napravo in kanalizacijo oziroma projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini. Verjamem, da bomo zmogli tudi tokrat.« Tomaž Žohar, župan Občine Braslovče: »Nemotena oskrba s kvalitetno pitno vodo je vsekakor primarnega pomena za Občino Braslovče. Ta podpis pogodbe in sam projekt, za katerega verjamem, da bo uspešno realiziran, je izrednega pomena za Občino Braslovče zlasti v luči problemov s stalno oskrbo z vodo v lanskem letu ter ob vse večjih izgubah na transportnih vodih. Projekt predvideva nove vodohrane na območju Vranskega in Tabora, pripadajoče transportne vode ter rekonstrukcijo transportnih vodov v Rezani, se pravi od Gomilskega do Grajske vasi in pa od Šmatevža do Kamenč. Na teh dveh odsekih je transportni vodovod izredno dotra- 9 Župani 6 občin, izvajalci in ostali odgovorni so nazdravili ob pomembnem skupnem projektu. jan in projekt predvideva rekonstrukcijo obeh v celoti še v letošnjem letu. S tem bo bistveno bolje poskrbljeno za kvalitetno in varno oskrbo s pitno vodo.« Jože Kužnik, župan Občine Polzela: »Danes se veselimo podpisa pogodbe z izvajalcem za dobršen del vodovoda proti Polzeli. Veselimo se predvsem tega, da pridemo do novega vodovoda preko Savinje, kajti zdaj se že na daleč vidi, da je ta vod izredno dotrajan, izgube so ogromne. Veseli smo, da bodo odpravljeni problemi tistih občanov Občine Polzela, ki so imeli doslej probleme z vodo oskrbo.« Franc Sušnik, župan Občine Vransko: »S tem podpisom izvajalske pogodbe začenjamo enega največjih infrastrukturnih projektov v Občini Vransko v zadnjih 50 letih. S tem dolgoročno zagotavljamo kvalitetno in količinsko zadostno oskrbo s pitno vodo za praktično polovico doline. Trenutno iz Občine Vransko odteče 20 litrov vode na sekundo, od tega 5 l/s porabimo na območju Občine Vransko. Z zajetjem vode na zajetju Tinčk in z izgradnjo tega primarnega vodovoda pa v ta vodovodni sistem pripeljemo dodatnih 15 l/s vode, kar na dolgi rok pomeni zagotovljeno oskrbo s pitno vodo za prebivalce dobršnega dela Savinjske doline. To hkrati pomeni, da zaradi oskrbe s pitno vodo ne bo nikogar bolela glava naslednjih 50 let, sem prepričan.« Takoj po podpisu pogodbe so bili izvajalci uvedeni v delo. Kot sta povedala predstavnika Gratela Aleksander Schara in Niviga Luka Petrak, začetek del na jesen ni najbolj optimalen, sta pa prepričana, da bodo v roku oziroma do konca leta 2023 dokončana vsa pogodbena dela. Podsklopi projekta in njihova vsebina Primarni vodovod Tabor– Braslovče–Prebold: vodohran Tabor II (novogradnja) rekonstrukcija vodovoda, DN 125 v Taboru rekonstrukcija vodovoda, Gomilsko–Rezana rekonstrukcija vodovoda Dolenja vas. Primarni vodovod Zaplanina– Ločica–Vransko: primarni vodovod Zaplanina– Ločica–Vransko (novogradnja). rekonstrukcija vodovoda Šmatevž–Glinje. rekonstrukcija vodovoda preko Savinje. Vodovod Grmovje– Železno–Hramše: vodovod Grmovje–Železno– Hramše (novogradnja), rekonstrukcija in prizidava črpališča Gorca 1, prizidava vodohrana Gorca 3, razširitev črpališča Grmovje. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 10 ŠT. 8 I september 2021 MOS letos potrdil nujnost stikov v živo K. ROZMAN T. TAVČAR Od 15. do 19. septembra se je v Celju predstavljalo 500 neposrednih razstavljavcev, tudi podjetja, obrtniki in zavodi iz Spodnje Savinjske doline. Po dobrem letu in pol brez kakršnega koli sejma zaradi epidemioloških ukrepov je družba Celjski sejem letos vendarle uspela izvesti 53. MOS, mednarodni sejem obrti in podjetnosti. Z manj razstavljavci so bili veseli števila obiskovalcev – dobrih 37 tisoč. Kot so ugotavljali organizatorji in razstavljavci, lanska spletna različica sejma niti približno ni mogla nadomestiti sejma v živo, zato so si še posebej prizadevali, da so zadostili vsem priporočilom in ukrepom ter sejem uspešno pripeljali do izvedbe in zaključka. Po velikosti je sejem dosegel 60 odstotkov obsega iz leta 2019. Letos je MOS potekal pod geslom: Trajnostno v novo obdobje! Nova usmeritev pomeni zagotavljanje zelenega, digitalnega in odpornega gospodarstva. Poleg podjetij in kupcev so sodelovale tudi različne državne ustanove in ministrstva. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je med drugim ponovno veliko pozornost namenila mladim Braslovško turistično društvo je predstavljalo bogato zgodovinsko in hmeljarsko dediščino svoje občine. in poklicem, za katere je vse manj zanimanja. Država partnerica je bila letos Madžarska. Obiskovalcem so omogočili brezplačno hitro testiranje na virus SARS-CoV-2. MOS je bil tudi letos razdeljen na pet področij: MOS dom (gradnja in obnova doma, trajnostne energetske rešitve), MOS turizem (kamping in karavaning, trajnostni in zeleni turizem, kulinarika), MOS tehnika (oprema in orodja za podjetja in domače mojstre s poudarkom na do okolja prijazni tehnologiji), MOS B2B (poslovne storitve in priložnosti doma in v tujini, zeleno, digitalno in odporno okrevanje gospodarstva) in MOS plus (izdelki široke potrošnje in e-mobilnost). Ob sejmu so potekale razne aktivnosti, letos tudi številni visoki politični obiski in celo skupna seja slovenske in madžarske vlade. Med drugim je Združenje slovenske voltaike organiziralo konferenco z naslovom S sončnimi elektrarnami v energetski prehod. Prav tako so bila podeljena tradicionalna sejemska priznanja. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je bronasti ceh podelila tudi podjetju Na razstavnem prostoru žalske občine sta obiskovalce nagovorila tudi letošnji hmeljarski starešina in hmeljska princesa Mlekarna Celeia je na 53. MOS skupaj z mlečno kraljico predstavila tudi svoje nove izdelke. Podjetje Zagožen se je tudi letos predstavilo na mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti. Kovinopasarstvo Rehar iz Petrovč oziroma Zaloške Gorice. Gre za družinsko podjetje z več kot 30-letno tradicijo. Na MOS je sodelovalo tudi več spodnjesavinjskih podjetij, med drugim Mlekarna Celeia, Ograje Kočevar, Zagožen, na področju turizma in kulinarike pa sta se predstavila tudi Občina Žalec in Turistično društvo Braslovče. Edini v Sloveniji z ultrazvočnim laboratorijem D. NARAGLAV Podjetje VIAL Automation zadnje leto znanje in inovativnost usmerja tudi v lastnih produktov. Ob obisku vlade v Savinjski regiji je bil v programu tudi obisk družinskega podjetja VIAL Automation v Gotovljah, ki ga večina Savinjčanov ne pozna, saj delujejo na specifičnem področju, ki je vezano predvsem na proizvodnjo in najkakovostnejše storitve s področja načrtovanja in implementacije visokotehnoloških tehnologij za avtomatizacijo proizvodnih procesov. Letno imajo okrog 5 milijonov evrov prihodkov. Začetek delovanja podjetja sega v leto 1998, ko se je Vitomir Lichtenegger, lastnik in direktor, skupaj z ženo Albino odločil za zastopništvo svetovno znanih znamk s področja avtomatizacije proizvodnih procesov, in tudi sedaj zastopajo dobavitelje iz Švice in Nemčije. Pomembna prelomnica se je zgodila leta 2008, ko so se preselili v lastne prostore v Gotovljah. »Razvoj podjetja sta zaznamovali preselitev v lastne poslovne prostore in ustanovitev ultrazvočnega laboratorija, to nam je omogočilo stalno preverjanje tehnične in tehnološke učinkovitosti izdelkov s pomočjo sodobnih merilnih naprav. Svojim poslovnim partnerjem nudimo ultrazvočno varjenje kot storitveno dejavnost za malo- in srednjeserijske proizvodnje. Poleg ultrazvočnega varjenja ponujamo tudi najkakovostnejše storitve s področja načrtovanja in implementacije visokotehnoloških tehnologij za avtomatizacijo proizvodnih procesov, vse od konstruk- cije, tehničnega svetovanja, prodaje in montaže do poprodajnih storitev. Velika pridobitev za naše podjetje v letu 2020 je t. i. cleanroom z namenom storitvenega varjenja v čisti sobi ISO kategorije 8. Z ultrazvokom smo pristopili tudi v medicinsko sfero. Z večanjem poslovnih prostorov in sledenjem novim trendom smo povečali tudi število zaposlenih. Tako imamo pokrita vsa pomembna področja za uspešno delovanje našega podjetja, vse od tehnološkega razvoja in konstrukcije, proizvodnje, računovodstva in komerciale do digitalnega marketinga. Pohvalimo se lahko z nekaj certifikati, denimo ISO 9001, SUVA in Zlati certifikat bonitetne odličnosti 2020. Prav tako smo ponosni na vse poslovne partnerje, s katerimi smo zgradili zaupanja vredne odnose,« je povedal direktor Vitomir Lichtenegger in nam nato predstavil Razvojni center za ultrazvočno tehnologijo. Znanje in inovativnost Podjetje ima edini ultrazvočni laboratorij v Sloveniji, kjer razvijajo ultrazvočno tehnologijo. Pri tej gre za molekularno spajanje na podlagi ultrazvočne frekvence, ki se nahaja med 20 in 35 kHz. »”Naša naloga je, da za produkt ali polizdelek na podlagi znanja in izkušenj ter pomoči lastnega strojnega parka oziroma laboratorija izvedemo študijo izvedljivosti procesa. Nudimo izvedbo storitvenega varjenja malo- in srednjeserijske proizvodnje. Ekipa izkušenih strokovnjakov je specializirana za izgradnje, implementacije ter postavitve naprednih rešitev s področja avtomatizacije proizvodnje in ultrazvočnega varjenja. Poskrbimo za celovito izvedbo del in rešitev. V zadnjem letu svoje znanje in inovativnost usmerjamo v razvoj lastnih produktov (periferija za ultrazvočno tehnologijo in splošno strojegradnjo),« še pove direktor, nato pa doda tudi, za katere panoge izvajajo svoje storitve in proizvode. »Tehnologija ultrazvočnega varjenja je vsestransko uporabna, zatorej ni nič čudnega, da lahko naše proizvode in storitve uporabljajo v mnogih industrijah oz. panogah, kot so medicina, farmacija, avtomobilska, letalska, računalniška, prehrambna, elektronska in še bi lahko naštevali. Vse pogosteje se uporablja v avtomobilski industriji na področju implementacije parkirnih senzorjev, žarometov, proizvodnje avtomobilskega interierja, proizvodnje kabelskih setov, v zadnjih letih pa so se nam odprli tudi projekti na področju e-mobilnosti.« Kaj pa želje, načrti? »V podjetju VIAL Automation želimo še naprej ostati zaupanja vreden poslovni partner in preseči lanske rezultate ter še bolj okrepiti prepoznavnost na evropskem trgu. Stremimo k razvoju in razširjanju lastnih produktov, širitvi proizvodnih zmogljivosti in kreiranju novih visokotehnoloških delovnih mest. V našem podjetju so zaposleni večinoma mlajši ljudje, saj Sedež podjetja in dejavnost v Gotovljah jim želimo na začetku njihove karierne poti omogočiti dovolj samostojnosti za uresničevanje kreativnih idej. Nenazadnje na mladih svet stoji. Živimo v mladi državi, zato dajmo še mlademu kadru, ki je motiviran in poln ambicij ter idej, možnost rasti s podjetjem.« NUDIMO CELOVITO PONUDBO UREJANJA PODZEMNE INFRASTRUKTURE ZUNANJE OKOLICE STANOVANJSKIH IN DRUGIH MANJŠIH OBJEKTOV • • • ČISTILNE NAPRAVE ZBIRALNIKI ZA DEŽEVNICO, PITNO IN ODPADNO VODO VODOMERNI TERMO JAŠKI • • • KANALIZACIJSKI JAŠKI PESKOLOVI IN FILTRI ZA DEŽEVNICO VODOVODNE IN KANALIZACIJSKE CEVI www.eshop-zagozen.si | www.zagozen.si PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 8 I september 2021 11 Tri vinske fontane in edina pivska v Žalcu BINA PLAZNIK V Žalcu so se že drugo leto zapored zbrale štiri slovenske fontane žlahtnih pijač na Srečanju fontan 2021: »Želja se nam je uresničila, vreme nam služi!« Tako je veselo pripovedoval slavljenec, ki je s prijatelji nazdravil ob praznovanju svoje šestdesetletnice na fontani piv v Žalcu. Tam je v soboto, 11. septembra, potekalo tradicionalno srečanje fontan. Kombinacija čudovitega vremena in dogodka, ki je obetal pestro druženje ob dobri glasbi in pijači, je iz ure v uro privabila več obiskovalcev. Dobra volja je vladala tudi na stojnicah predstavnikov fontan: Vinske fontane iz Marezig, Fontane vin Vodole, Izvira cvička ter seveda prve fontane piva na svetu – Fontane piv Zeleno zlato. Kim Furman – Fontana Vodole Kako so preživeli obdobje epidemije in koliko jih je to zaznamovalo, so povedali njihovi predstavniki. Vsi se vedro osredotočajo na čase, ko so lahko odprti in poskrbijo za svoje goste po najboljših močeh. Fontana piv Zeleno zlato je že drugo leto gostiteljica srečanja in je še vedno edina pivska fontana, ostale tri fontane so vinske, a skupen jim je način ponujanja žlahtnih pijač po sistemu kozarcev s čipi, ki so »ključ« do različnega števila pijač. Helena Bobič, predstavnica fontane na Dolenjskem, sicer iz Šmarjeških Toplic, je povedala: »Lani 21. avgusta smo odprli fontano, ki je delovala dober mesec, potem pa smo jo morali zapreti zaradi koronskih časov. Letos 1. maja smo jo Predstavniki fontan so nazdravili. Helena Bobič (na levi) s sodelavko z Izvira cvička Andrej Pongrac – Vinska fontana Marezige Primož Ilovar, član skupine Gadi ponovno odprli in do danes obratujemo nemoteno. Sama sem obiskala že obe vinski fontani, ki se danes predstavljata z nami tukaj v Žalcu. Sta mi izredno všeč. Mislim, da je dobro, da se odpira čim več tega v Sloveniji, da se ljudje seznanjajo z različnimi vrstami vina in piva ter s kulturo pitja. Na naši stojnici lahko obiskovalci danes kupijo kozarček, ki je čipiran. Na čipu so štiri vrste vina, ki jih lahko poskusijo, spominski kozarec pa ostane njim. Na zdravje vsem!« Kim Furman iz Maribora je predstavljala fontano vin v Vodolah: »Naša fontana je oddaljena približno pet minut vožnje iz centra mesta Maribor. Odprli smo jo predlani novembra. Po karanteni smo delovali normalno. Mi smo zadovoljni. Letos je bilo nekoliko manj turistov kot običajno, ampak je super. Obiščejo nas domačini in slovenski turisti iz Kopra, Ljubljane in od drugod. Na naši fontani predstavljamo lokalne vinarje in njihova vina. Obiskovalci prejmejo čipiran kozarec in si lahko privoščijo šest degustacij po pol deci vina. V izboru vin sta dve rdeči ter štiri bela, od tega polsladko, polsuho, suho … Predstavljamo tudi dva soda z brezalkoholno pijačo, to sta dva sokova, konopljin in sivkin, ki sta pridelana na posestvu.« Andrej Pongrac pove, da Vinska fontana Marezige obstaja že od leta 2018: »Imamo že triletno tradicijo izbiranja vrhunskih vin slovenske Istre. Pri nas najdete zunanjo Nagrade in priznanja petim inovacijam T. TAVČAR Na razpisu za leto 2020 je sodelovalo devet inovacij, med njimi tri skupinske, skupaj pa je pri razvoju prijavljenih inovacij sodelovalo 17 inovatorjev. Nagrajeni inovatorji za leto 2020. S slavnostno podelitvijo priznanj in nagrad, ki je bila že drugič zapored zaradi koronskih razmer organizirana na odprtem prireditvenem prostoru Fontane piv Zeleno zlato v Žalcu, je bil zaključen razpis »Inovator leta Spodnje Savinjske 2020«. V njem so občine Spodnje Savinjske doline (SSD) in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec s strokovno pomočjo Razvojne agencije Savinja podelile nagrade in priznanja petim najboljšim inovacijam lokalnega okolja za preteklo leto. Na razpisu za leto 2020 je sodelovalo devet inovacij, od katerih so bile tri skupinske, tako da je pri razvoju prijavljenih inovacij sodelovalo 17 inovatorjev. Inovacijska priznanja in nagrade, ki jih podeljuje Območni svet Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline, imajo namen dati neposredno vzpodbudo in notranjo fontano. Zunaj lahko poskusite tri predstavnike vrhunskih vin vinske kleti Vina Koper ter eno, ki ga vsako leto na novo izberejo vinogradniki na prazniku refoška v mesecu maju. V času epidemije smo bili na žalost zaprti. Z veseljem smo pričakali odprtje v maju, ko smo se lahko spet družili in skupaj nazdravili ter uživali v čudovitem razgledu in dobrem vinu. Z obiskom smo precej zadovoljni. V večini so to Slovenci, vendar nas obiščejo tudi gostje iz Avstrije in Nemčije. Italijani so letos malo zadržani. Najbrž imajo tudi težave z omejitvami in virusom. Poleg vina ponujamo hrano – domače istrske narezke, ki vsebujejo pršut in ostale mesnine ter domače sire. To je dobra kombinacija z vrhunskim vinom in razgledom, tako da vabljeni na vinsko fontano.« Med obiskovalci smo srečali veselo druščino, mešanico Slovencev in Avstrijcev, ki so praznovali rojstni dan svojega sodelavca. Branko Pintarič je iz Slovenije in že leta dela v avstrijskem podjetju: »Danes praznujem svoj 60. rojstni dan. Odločili smo se, da pridemo na fontano v Žalec. Pobudnik je moj kolega Marcus. Že pol leta smo se dogovarjali, da se z mojimi avstrijskimi sodelavci dobimo na fontani v Sloveniji. Želja se nam je uresničila, vreme nam služi.« Vzdušje na srečanju je najprej ogrela skupina mladih glasbenikov Raptors, ki so preigravali hite 80. let, vrhunec dneva pa je bil koncert skupine Gadi. Primož Ilovar, basist ter vokalist Gadov, se je veselil nastopa pred žalsko publiko: »Pred nastopom v Žalcu imamo malo mešane občutke, saj smo navajeni publike pod odrom, da plešejo. Tukaj vidimo postavljene stole z velikimi razmaki, skratka, želimo si, da bi bilo tako, kot je bilo nekoč. Da damo stole stran in da pride publika plesat. To mi ‘rabimo’. Letos je bilo sicer bolje kot lani, ko smo imeli skoraj stoodstotni upad prometa, letos smo vsaj nekaj veselic uspeli speljati in se počutimo malo bolje. Upamo pa, da bo drugo leto 2022 – kar se tiče veselic – spet po starem. Najmanj si želimo, da bi razočarali našo publiko, zato bomo igrali tako, kot da so normalni časi. Verjamemo, da lahko s svojo energijo na odru pričaramo bolj veselične občutke, četudi bodo obiskovalci samo sedeli.« Vesela druščina, mešanica Slovencev in Avstrijcev, ki so praznovali rojstni dan svojega sodelavca Branka Pintariča (v prvi vrsti, v sredini). inovatorjem na lokalnem področju in promovirati njihove inovacijske rezultate, hkrati pa je to tudi posredna pomoč lokalnemu in nacionalnemu gospodarstvu. Nagrajene inovacije zagotavljajo rešitve z najrazličnejših področij človeškega delovanja – od osnovnih pripomočkov za gospodinjsko rabo do raznih kmetijskoobdelovalnih in industrijskih strojev, elektronskih naprav, inovativnih rešitev socialnega okolja ter celo specializiranih naprav za medicinsko diagnostiko. Od nagrajenih inovacij jih je do sedaj nekaj zelo uspešno kandidiralo tudi na regionalnem in državnem nivoju. Priznanja in nagrade sta tokrat nagrajencem podelila predsednik Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline in župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik komisije za izvedbo razpisa Inovator SSD Danilo Basle. Prvo nagrado je za inovacijo »podporne roke za varjenje pločevinastih izdelkov večjih dimenzij« prejel Jožef Kočevar iz podjetja Kočevar in sinovi Polzela (2.571 evrov), drugo za inovacijo »woofisland«, vodni napajalnik za hišne ljubljenčke, namenjen urbanim okoljem, Sergeja Hanjšek s Polzele in Milan Kerič iz Prebolda (2.529 evrov), tretjo za inovacijo »večfunkcijska hidravlično nastavljena stranska zavesa za grabljene krme« Borut Srčnik iz SIP, d. d., Šempeter (2.466 evrov), četrto za inovacijo »drobilnik SD60 ECO« Simon Tominšek, Bojan Končina, Ana Pahič, Tomaž Podgornik in Nejc Podbrežnik iz podjetja SICO, d. o. o. (2.462 evrov), in peto za inovacijo »napredna čebelarska tehtnica« Luka Podbregar s Polzele (2.441 evrov). Podelitev priznanj in nagrad so v krajšem kulturnem programu popestrili: Matevž Krašek (kitara), Neža Pogačar (vokal) in Lev Podbregar (tolkala). 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 8 I september 2021 Družabno v objemu hmelja BINA PLAZNIK 208 pohodnikov se je kljub negotovi vremenski napovedi pogumno podalo po 14-kilometrski hmeljski poti. Zadnja sobota v avgustu je vsako leto dan za pohod med spodnjesavinjskimi hmeljišči. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je že devetnajstič organiziral tradicionalni pohod po hmeljski poti. Start pohoda je bil pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. 208 pohodnikov iz vse Slovenije je prehodilo 14 km dolgo ravninsko pot, ki jih je vodila najprej do Dvorca Novo Celje, med hmeljišči do Ribnika Vrbje in naprej ob Savinji do Šempetra ter Rimske nekropole, ki so si jo lahko tudi ogledali. Udeleženci pohoda so imeli ogled Glasbena skupina Cinca Marinca je občinstvo popeljala na glasbeno potovanje in v nekdanje keltsko-rimske čase. Kjer je prisotna dobra volja, se najde tudi čas za poziranje med zelenim zlatom. Med rimskimi spomeniki ob 60-letnici T. T. Doslej je Rimsko nekropolo obiskalo 675 tisoč ljudi, jamo Pekel pa še bistveno več, preko 950 tisoč. Podmladek TD Petrovče je zavzeto pomagal pri strežbi. Prijahal je Janko Povsod, “pohodnik” na konju … Tradicionalne obiralke gledališke skupine Vrba Vrbje nekropole in ekomuzeja vključen v ceno prijavnine. Iz Šempetra so se vrnili v Žalec k Fontani piv Zeleno zlato. Za tiste, ki jim je bil povratek prenaporen, so poskrbeli za prevoz z avtobusom. Udeleženci so na poti obiskali štiri postojanke, na katerih so se okrepčali in poskusili lokalna piva. Postojanke so pripravili: Turistično društvo Petrovče, Turistično društvo Vrba Vrbje, Turistično društvo Šempeter, KUD Vrba Vrbje ter Turistična kmetija in pivovarna Flajs. Turistična društva so se za dober sprejem in počutje pohodnikov na poti zelo potrudila, poleg okrepčil pa pripravila topel sprejem z domiselnimi pozno poletnimi dekoracijami. Huda nevihta je letos oklestila hmeljeva polja, a pohodniki so med hmeljišči sejali obilico dobre volje. Preto Uršič prihaja iz Murske Sobote in se je že drugo leto udeležil pohoda po hmeljski poti: »Tako rekoč me je ljubezen pripeljala v Žalec. Moja partnerka je že pred leti predlagala, da se udeleživa tega pohoda, ampak nekako nisva uspela, vedno nama je udeležbo nekaj preprečilo, ali slabo vreme ali kaj drugega. Lansko leto nama je končno uspelo udeležiti se pohoda, ki je sedaj postal tradicija tudi za naju. Pohod ni čisto nič naporen. Najbolj pomembno je, da je ‘ta prava’ družba ljudi, da se malo poveselimo, kaj dobrega popijemo, pojemo in se imamo luštno.« Janko Povsod iz Žalca je zjutraj prijahal na prizorišče s svojim konjem. Oba sta požela obilico pozornosti tudi na poti, ko so si nekateri pohodniki za popestritev poti in počitek privoščili tudi kratko ježo. Svojo udeležbo je komentiral: »Moram iti malo ven, imam čas in tudi konja moram sprehoditi. Bil sem že peš na tem pohodu, saj nisem vedel, kako bo sprejet konj. Lani sem bil prvič s konjem. Zelo lepo so me sprejeli. Zelo je fajn. Konj je miren. Med potjo ga je jahalo veliko otrok. Preto Uršič Tudi letos je zelo prijetno.« V prijavnino, ki znaša dvanajst evrov, so bili vključeni uporabno darilo - stekleničko za vodo, okrepčil (voda, pivo in presta kmetije Flajs in druge dobrote ob poti), ob poti, ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ogled Rimske nekropole ter obirovska malica na cilju. Organizator Matej Sitar iz ZKŠT Žalec je izrazil zadovoljstvo nad udeležbo ter povedal: »Pohodnike so pozdravili župan Občine Žalec Janko Kos, hmeljarski starešina ter princesa. Ob poti so za udeležence pripravili okrepčila in osvežitev člani turističnih društev Petrovče, Vrba Vrbje in Šempeter. Spremljali so jih vodniki planinskih društev, ki so poskrbeli za varen korak in razdaljo med pohodniki. Po povratku so pri Fontani piv Zeleno zlato članice Etnološkega društva Hmeljarska vas prikazale obiranje hmelja na star način. Pohodnikom so postregli »obirovsko malico« in pijačo, Griški kvintet pa je z glasbo poskrbel za dobro vzdušje. Vesel sem, da je tudi vreme zdržalo.« Prireditev pri fontani je povezoval Franci Podbrežnik in prispeval k veselemu razpoloženju pohodnikov na cilju, ki ga ni moglo prestrašiti niti oblačno vreme, ki je postreglo z nekaj kapljicami dežja. Med hmeljišči se je družila tudi ekipa zaposlenih iz žalskega Juteksa. Turistično društvo Šempeter, ki upravlja z Rimsko nekropolo in jamo Pekel, letos praznuje 60-letnico svojega delovanja. Zadnji avgustovski petek je v Rimski nekropoli pripravilo osrednjo slovesnost ob svojem jubileju, ki ga je tokrat zaznamovala predvsem posebna kulturna prireditev z glasbeno skupino Cinca Marinca iz Žalca. Za to priložnost posebej okrašena Rimska nekropola, ki so ji poleg cvetličnih in drugih aranžmajev dajale poseben čar tudi oljne sveče, je obiskovalce prireditve pospremila do prireditvenega prostora, kjer jih je z glasbo pozdravila glasbena skupina Cinca Marinca. Zbrane je nato nagovorila predsednica turističnega društva Ivica Čretnik. Kot je dejala, so v društvu zelo ponosni, da lahko upravljajo z dvema pomembnima turističnima destinacijama, kraško Jamo Pekel in Rimsko nekropolo. Od leta 1960, ko so pričeli z vodenjem med rimskimi spomeniki, je to območje, ki skupaj z rimsko cesto tvori Antični park, obiskalo 675.000 obiskovalcev. Naravni kraški biser, Jamo Pekel, ki je nekoč (v 19. stoletju) že slovela pod imenom Žalska jama, pa je od leta 1972, ko je znova postala turistična jama – k čemur je pripomoglo predvsem odkritje gornje etaže s strani preboldskih jamarjev dve leti pred tem –, obiskalo več kot 950.000 domačih in tujih gostov. Ivica Čretnik se je v svojem govoru zahvalila članicam in članom društva, ki s svojim prostovoljnim delom skrbijo za ohranjanje te bogate naravne in kulturno-zgodovinske dediščine, ki pa zahteva nenehno skrb za njeno ohranjanje. Pri tem bi si želeli večje podpore države, zlasti za nekropolo, ki je eden največjih kulturnih spomenikov iz obdobja Rimljanov ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Ob tem je povedala. da so z Občino Žalec bili že pred časom postavljeni projekti razvoja tako za Antični park kot tudi za zunanjo ureditev pri Jami Pekel, vendar žal do realizacije še ni prišlo, saj v društvu še vedno iščejo sofinancerje. Vsekakor pa upajo, da se bo to zgodilo, saj bi tega bili nadvse veseli. V nasprotnem primeru se tej kulturno-zgodovinski dediščini obeta propad. Zbrane je v nadaljevanju slovesnosti pozdravil podpredsednik Turistične zveze Slovenije Franc Špegelj in čestital društvu za ta visoki jubilej ter ob tem poudaril, da je šempetrsko društvo eno izmed najbolj aktivnih, hkrati pa tretje največje TD v Sloveniji. Ob zaključku nagovora je predsednici Ivici Čretnik izročil priznanje TZS ob njihovi 60-letnici in razvoju turizma. Besede zahvale društvu je izrazil tudi župan Janko Kos, ob tem pa tudi izrazil obžalovanje nad nekaterimi inštitucijami, saj je pričakoval, da se bodo jubilejnega dogodka Ivica Čretnik med nagovorom udeležili predstavniki za varstvo kulturne dediščine ter predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti. To bi bila priložnost, da bi se skupaj dogovorili o nadaljnjem razvoju, predvsem o ohranjanju teh pomembnih spomenikov državnega in evropskega pomena. Je pa k temu dodal, da v kratkem pričakujejo obisk ministra za kulturo Vaska Simonitija z ekipo v zvezi postavitve nadstreška nad Rimsko nekropolo, s čimer bi trajno zaščitili to izjemno dediščino preteklosti. Pozdravne nagovore je s čestitko sklenila še predsednica Sveta KS Šempeter Zdenka Jan. Prireditev, ki jo je povezoval Matjaž Romih, so sklenili s koncertom skupine Cinca Marinca. Glasbeniki so ob pripovedovanju zgodbe in projekciji slik, ki jih je narisal član skupine in njen glavni akter Mladen Melanšek, občinstvo popeljali na glasbeno potovanje s priredbami skladb Keltov in Rimljanov. Da je druženje v nekropoli bilo še bolj avtentično, pa so poskrbele tudi članice TD, oblečene v rimska oblačila, ki so med prireditvijo in po njej poskrbele tudi za postrežbo posebnih napitkov. PO DOLINI ŠT. 8 I september 2021 Slišimo vas, čas je za nov začetek D. NARAGLAV Srečanje s predsednico SD in evropsko poslanko Tanjo Fajon v duhu prihajajočih volitev Projekt Slišimo vas, ki ga že vse poletje organizirajo Socialni demokrati po vsej Sloveniji, je del priprav stranke na prihajajoče parlamentarne volitve. Turneja se je junija pričela v Mariboru in nadaljevala v Velenju, Piranu, Kopru, Novem mestu … V četrtek, 2. septembra, pa je ekipa Socialnih demokratov na čelu s predsednico Tanjo Fajon obiskala tudi Žalec. Na Šlandrovem trgu pred sedežem stranke SD je potekalo druženje s člani, simpatizerji in drugimi udeleženci, ki so se odločili prisostvovati dogodku ob kavi s Tanjo Fajon in ob tem izraziti tudi svoja mnenja, ideje in tudi morebitno nestrinjanje z določenimi potezami stranke. Druženje je popestrila tudi pihalna godba veteranov, ki deluje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje, vodi pa jo Marko Repnik, ki je tudi svetnik (na listi SD) in podžupan Občine Prebold. 13 Dobrodelno zbiranje obutve za moške D. NARAGLAV Tanja Fajon je z godbo tudi zaigrala. »Čas je za nov začetek. Čas je za spremembe. Začeti moramo sodelovati in delati drugače. Drugače od te in prejšnjih vlad, da Slovenija uresniči svoje potenciale. Zato poslušam pričakovanja, ideje, skrbi in predloge ljudi. Verjamem namreč, da lahko le bolj povezani in z novimi cilji Slovenijo skupaj peljemo naprej,« je predsednica SD Tanja Fajon poudarila ob robu osrednjega dogodka Slišimo vas v Žalcu. Glavni tajnik SD Dejan Levanič pa je povedal, da želijo na volitvah ponuditi konkreten načrt za dva mandata razvojne prenove Slovenije. »Povezati želimo odprte in pozitivne ideje, razrešiti vprašanja, ki so zaradi neodločnosti odprta že desetletja, in Sloveniji omogočiti zagon za kvalitetni preskok v zeleno, butično, podjetno brezogljično destinacijo, kjer bo kakovost življenja ljudi na prvem mestu.« Srečanja se je udeležil tudi strankarski kolega, župan Janko Kos, ki se je s Tanjo Fajon pogovarjal o razvojnih programih občine in predstavil težave, s katerimi se srečujejo lokalne skupnosti v Savinjski dolini. Avgusta so prostovoljci v krajevnih organizacijah Rdečega križa in zaposleni v podjetjih Sico in Robust iz Arje vasi ter Zagožen Žalec zbirali moško obutev. V teh podjetjih so zaposleni večinoma moški. Obutev so podarili moškim, ki si obutve ne morejo kupiti sami. Akciji se je pridružila tudi prodajalna Alipin Žalec. Sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Črešnovar je povedal, da sta Ariana in Ksenija Volpe iz Sica in Robusta bili takoj pripravljeni za izvedbo akcije zbiranja moške obutve. V enem mesecu so njuni sodelavci podarili kar nekaj parov. V pogovoru z njima smo ugotovili, da moški v svojih omarah vendarle nimajo toliko parov obutve kot ženske. »Moški imajo nekaj parov, ki jih nosijo dlje časa, ženske pa jih imamo več in jih rade kmalu zamenjamo z novimi,« sta dejali. Njuni sodelavci so se odzvali in podarili kar 18 parov moške obutve vseh številk. Na akcijo, ki smo jo poimenoval En par za eno hvaležnost, pa so se odzvali tudi iz Alpine Žiri in nas obvestili, da v žalski trgovini lahko prevzamemo zaboj z moško obutvijo, v katerem je 10 parov čevljev,« je še povedal Črešnovar. Predsednica OZ RK Žalec Pavla Artnik je dodala, da so veseli odziva, saj prej velikokrat povpraševanju po moški obutvi niso mogli zadostiti. Prošnji žalskega območnega združenja so se odzvali tudi mnogi posamezniki in v zabojnike z obutvijo in oblačili darovali precej moške obutve. »Jerneja, zate, ker verjamemo vate« D. NARAGLAV Štirinajst dni po 18. rojstnem dnevu je pristala na invalidskem vozičku. Pri Podružnični osnovni šoli Trje (Galicija) je v nedeljo, 12. septembra, potekal dobrodelni koncert »Jerneja, zate, ker verjamemo vate«. S tem koncertom so organizatorji želeli zbrati čim več sredstev za 18-letno Jernejo Štarkel, ki je čez noč pristala na invalidskem vozičku. Ko se je v domačem kraju razvedelo, kaj se dogaja z njihovo mlado krajanko, je takoj stekla akcija v želji pomagati Jerneji in njeni družini. Zbrana sredstva od koncerta, donatorjev in SMS-sporočil bodo namenjena za gradbena dela v hiši, ki jo je treba prilagoditi Jernejini invalidnosti, za nakup avtomobila, s katerim jo bodo lahko prevažali do zdravnikov in na terapije, in seveda za njeno zdravljenje. Organizatorji verjamejo, da bodo pri tem uspešni in da se bo Jerneji s pomočjo okolice in medicine življenje postavilo nazaj na nekdanje tirnice. Na vabilo za dobrodelni koncert za Jernejo so se odzvale številne glasbene skupine: ansambel Vihar, skupina Falant, Kvatropirci, ansambel Zažur, Chicas, Zaka pa ne, Pamži, Veseli Begunjčani in Naveza, koncert pa je povezovala Janja Ulaga. Zbrane je nagovorila tudi Anemari Petre Aubreht, ki se je zelo angažirala Jerneji lahko pomagamo tudi ostali preko SMS-sporočil. S poslanim SMS na 1919 s ključno besedo Solidaren ali Solidaren 5 boste prispevali enega ali pet evrov. Odprt pa je tudi transakcijski račun pri Nova KBM: SI56 0400 1004 6530 307; sklic: SI00 29358; namen: ZA JERNEJO, Škofijska Karitas Celje, Muzejski trg 8, 3000 Celje. pri pomoči sokrajanki. Zahvalila se je vsem, ki so pripomogli k tej prireditvi in pomoči za Jernejo. V njenem imenu je prebrala tudi pismo, v katerem je Jerneja predstavila svojo tragično zgodbo, ki se je začela štirinajst dni po 18. rojstnem dnevu, ko je pristala na invalidskem vozičku. Pavla Artnik ob prejemu obutve v podjetju SICO Naročnik: Občina Žalec za Svetniško skupino SD Žalec Jerneja in Anemari Petre Aubreht. »Sredi noči so me zbudile neznosne bolečine v hrbtenici. Takrat nisem niti pomislila, da bo to zame usoden dan, ko bom naredila svoje zadnje korake. Odšla sem na urgenco in v parih urah ohromela,« pripoveduje Jerneja. »Imela sem zastavljene cilje, zaključevala sem srednjo zdravstveno šolo v Celju, imela sem sanje in želje, kaj si želim doseči v življenju. Ampak to poglavje se je zame lani 2. decembra končalo. Pet mesecev v bolnici, na nitki življenja, po skorajšnji preklopitvi na respirator in po zelo težkih in bolečih posegih zdravniki vseeno niso mogli odkriti vzroka za bolezen. Diagnosticirali so mi vnetje celotne hrbtenjače. V parih urah nisem več čutila nog, trupa in obraza. Samo roke so obdržale svojo moč. Ta izkušnja me je naučila veliko novega. Rada bi, da se vsi zavemo, da življenje ni samoumevno in da je zelo tanka nit med zdravjem in boleznijo. Včasih sem si želela veliko več, smisel sem imela v nepomembnih stvareh, zdaj pa bi samo rada, da mine dan brez bolečine, da bi lahko spet občutila hojo po travi, ampak jaz ne čutim niti dotika. V teh mesecih, ki so za mano, sem večkrat že skoraj obupala, ampak sedaj, ko vidim, koliko podpore imam okoli sebe, in ko me življenje uči pravega smisla, vidim, da je vredno živeti za tiste male srečne trenutke. Za mano je najhujše obdobje v mojem življenju, ampak vem, da ga bom s svojim trudom in z vašo pomočjo premagala,« je v pismu zapisala Jerneja in se zahvalila vsem, ki so pripomogli h koncertu in so sodelovali na njem, vsem, ki ji pomagajo tudi drugače, ter posebej mladinskemu pevskemu zboru, ki je posnel komad z naslovom »Zate«. Dobrodelna prireditev je nadvse uspela, za Jernejo so zbrali 9.000 evrov. 14 PO DOLINI ŠT. 8 I september 2021 Množična prometna nesreča na srečo le vaja D. NARAGLAV Uspešno izvedena reševalna vaja prometne nesreče, v kateri je bilo udeleženih 45 oseb, mrtvih ali s težjimi in lažjimi poškodbami Tretja septembrska sobota popoldan je v Občini Žalec postregla s simulacijo hude prometne nesreče in reševalne akcije na križišču ceste Žalec–Griže in ceste za Vrbje ter na odseku za industrijski kompleks Nivoja in Surovine. V simulirani nesreči avtobusa, kombiniranega vozila – kombija in osebnega vozila je bilo udeleženih 45 oseb, med njimi smrtni primeri in osebe z različnimi težjimi in lažjimi poškodbami. Reševalna vaja z delovnim naslovom Masovna nesreča 2021 je bila v organizaciji gasilskega društva Vrbje, ki je tovrstno vajo hotelo izpelja- : Iz akcije v veroučni učilnici Župnije Polzela v sredo, 22. septembra V dveh akcijah 150 krvodajalcev T. TAVČAR Oskrbovanje enega od ponesrečencev Reševanje iz vozila je zelo zahtevno. ti že lansko leto, ko so praznovali 90-letnico svojega delovanja, a tega zaradi pandemije covida-19 niso mogli izpeljati. Odločitev za tovrstno reševalno vajo je bila tudi tragična nesreča, ki se je 13. maja 1999 zgodila na železniškem prehodu v Podlogu pri Šempetru v Savinjski dolini. Na prehod, ki je bil zavarovan (zgolj) z Andrejevim križem in znakom stop, je zapeljal šofer avtobusa s šolarji, medtem ko je po progi pripeljal vlak. Silovito trčenje je bilo usodno za štiri petošolce iz Šmartnega ob Paki, štirje pa so bili hudo poškodovani. Voznik avtobusa iz Topolšice je preživel, kasneje pa so ga zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti obsodili na pet let zapora. pripadnice Rdečega križa, med njimi tudi ekipa PP RK Žalec – Občina Prebold, zaposleni v celjski izpostavi Uprave RS za zaščito in reševanje, Policijska uprava iz Celja ter nekaj podjetij. Na vaji je tako sodelovalo kar 280 pripadnikov zaščitno-reševalnih služb. Kot je povedal poveljnik vaje Klemen Herle iz PGD Vrbje, so na vaji preverili, kako so usposobljeni pripadniki številnih zaščitno-reševalnih služb, od gasilcev in reševalcev do drugega zdravstvenega osebja, policistov ter pripadnikov helikopterskih posadk Slovenske vojske, v primeru množične prometne nesreče. Simulirali so podobno nesrečo, kot je bila v Podlogu pred leti, in sicer avtobusa, kombiniranega in osebnega vozila, v kateri naj bi bilo udeleženih 45 oseb z različnimi težjimi in lažjimi poškodbami, med njimi tudi smrtni primeri. Vajo si je poleg številnih občanov ogledalo tudi veliko predstavnikov države in raznih služb, povezanih z reševanjem. Med njimi tudi minister za obrambo mag. Matej Tonin, ki je na prizorišče dogajanja priletel z vojaškim helikopterjem, ki je bil kasneje tudi udeležen na sami vaji za prevoz dveh huje poškodovanih ponesrečencev v UKC Ljubljana. Po koncu vaje je minister mag. Tonin poudaril, da sta usposobljenost in usklajeno delovanje ključna pri nudenju hitre, učinkovite in profesionalne pomoči ob takšnih množičnih prometnih nesrečah, s katerimi smo se v preteklosti že soočali. »Z videnim smo lahko zelo zadovoljni, saj je kar 280 udeležencev vaje pokazalo, da so zelo dobro usposobljeni, izredno usklajeni, pa tudi dobro opremljeni,« je med drugim poudaril Na vaji 280 pripadnikov zaščitno-reševalnih služb Na vaji so poleg glavnega organizatorja PGD Vrbje sodelovali še operativni sestavi prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Žalec, poklicne gasilske enote iz Celja, območne reševalne službe in zdravstveno osebje, helikopterska posadka s helikopterjem Slovenske vojske, pripadniki in Dva težko poškodovana so s helikopterjem SCV odpeljali v UKC Ljubljana. Zahvala ob zaključku vodje vaje poveljnika Klamna Herleta, desno od njega tudi župan Janko Kos in minister Matej Tonin mag. Tonin ter se jim zahvalil za njihov trud in odrekanje, ko kot prostovoljci svoj prosti čas namenjajo usposabljanju za pomoč ljudem. Zahvala gre pri tem tudi njihovim družinam, ki jih pri tem podpirajo. Ob tem je napovedal, da bo tudi Ministrstvo za obrambo opravilo svojo domačo nalogo, kar pomeni, da bo še naprej izboljševalo status pripadnikov zaščitno-reševalnih služb. Še naprej bo ministrstvo skrbelo za dobro opremljenost s sodobnimi tehničnimi in drugimi sredstvi, saj smo v prihodnji evropski finančni perspektivi za to uspeli pridobiti evropska sredstva v višini 150 milijonov evrov. Žalsko območno združenje RK, Krajevna organizacija RK Šempeter in Polzela so v minulih dneh za Transfuzijski center Celje in Ljubljano pripravili dve krvodajalski akciji. Prve v Šempetru, 9. septembra, se je udeležilo 49 krvodajalcev, druge na Polzeli, 22. septembra, pa 101 krvodajalec. Obeh akcij se je udeležilo 150 krvodajalcev vseh krvnih skupin, potekali pa sta ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov. K odvzemu so prišli tudi »mladi krvodajalci«, ki so kri darovali prvič. Še posebej so bili akcije, ki jo je izvedel Transfuzijski center Ljubljana, veseli na Polzeli, saj je kri darovalo 30 krvodajalcev več kot pri zadnji marca, v kateri je kri darovalo 71 krvodajalcev. Naslednja akcija bo 21. oktobra v Hotelu Prebold. O gluhoti in naglušnosti D. NARAGLAV Znakovni jezik je govor gluhih in naglušnih. Tretjo soboto v septembru se obeležuje mednarodni dan gluhih. V tem duhu je 7. septembra v Občinski knjižnici Prebold potekal pogovorni večer s člani Društva oseb z okvaro sluha celjske regije. S predsednikom društva Alešem Peperkom in sekretarko društva Sibilo Čater se je pogovarjala knjižničarka Lea Felicijan ob sodelovanju Duške Berločnik, tolmačke slovenskega znakovnega jezika. V svetu je po ocenah najmanj 75 milijonov gluhih ljudi. V Sloveniji živi med 150.000 in 200.000 oseb z okvaro sluha, od tega je okrog 80.000 tisoč uporabnikov slušnih aparatov. Gluhe osebe živijo v svetu popolne tišine, naglušne pa slišijo, a ne razumejo, zato je tako za gluhe kot naglušne za sporazumevanje potreben znakovni jezik, ki je tudi materni jezik gluhih. Svoj dan slovenski znakovni jezik obeležuje 14. novembra. Zaradi okvare imajo gluhe in naglušne osebe velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, ustvarjajo, delajo ali preživljajo prosti čas. Društvo oseb z okvaro sluha celjske regije ima že 73-letno tradicijo delovanja na območju širše celjske regije in zajema 20 občin (tudi občine Spodnje Savinjske doline). Šteje okoli 500 članov (gluhih, naglušnih, s polževim vsadkom in gluhoslepih) in je eno izmed 13 društev, ki delujejo v Sloveniji. Društvo je tudi ustanovitelj invalidskega podjetja Zaupanje za zaključna dela v gradbeništvu in izdajatelj glasila Svet brez zvoka. »V društvu informiramo osebe z okvaro sluha o njihovih pravicah, jim zagotavljamo spremstvo in zagovorništvo pri stikih z institucijami ter pomoč pri iskanju zaposlitve, prisluhnemo težavam in pomagamo pri njihovem reševanju, poskrbimo za druženje s sebi enakimi, organiziramo izlete, družabna srečanja, rekreacijo, pogovorne urice, ustvarjalne delavnice, tečaje znakovnega jezika, omogočamo brezplačno letovanje socialno ogroženih družin itd.,« je povedala sekretarka Sibila Čater. Kaj pomeni biti gluh, kako poteka izobraževanje in zaposlovanje oseb z okvaro sluha in na kaj moramo biti pozorni, ko se pogovarjamo z gluhimi in naglušnimi, je pojasnil predsednik Aleš Peperko. Pri tem gre izpostaviti, da slišeči poslušajo in govorijo, osebe z okvaro sluha pa gledajo in se sporazumevajo s kretnjami. Zbrani so se v večeru naučili tudi nekaj besed v slovenskem znakovnem jeziku, ki od leta 2017 spada tudi v nesnovno kulturno dediščino, šele od letos pa je znakovni jezik kot materni jezik zapisan tudi v Ustavo. Do konca septembra pa bo v času odprtosti knjižnice na ogled razstava likovnih del članov društva. PO DOLINI ŠT. 8 I september 2021 15 Vaške igre s sožitjem krajanov in podjetij D. NARAGLAV Druženje vaščanov Ložnice v okviru Vaških iger tokrat tudi z blagoslovom kapele in z odprtjem novega odbojkarskega igrišča. Prva septembrska sobota v naselju Ložnica pri Žalcu, ki je del Mestne skupnosti Žalec, je bila v znamenju 11. Vaških iger. Ob nadvse lepem vremenu so igre uspešno izpeljali, predvsem pa so že enajstič uspeli medsebojno združiti vaščane in podjetja, ki delujejo v tem koncu Občine Žalec, kar je tudi osnovni namen tovrstnega dogodka. V zadnjih desetletjih je na obrobju tega naselja zrasla industrijska cona z nekaj večjimi podjetji, ki predstavljajo velik delež industrije ne samo v žalski občini, temveč tudi v dolini. Poleg teh podjetij se je v tem obdobju istočasno širil tudi bivalni del naselja. V času širitve industrijske cone (nekje od leta 1988) je zaradi infrastrukturnih problemov in izpustov industrije prihajalo Krajani sedaj bogatejši še za odbojkarsko igrišče na mivki. Sašo Završnik Ivica Skubic Zapušek do stalnih sporov med stanovalci, podjetji in občino. Cesta skozi naselje je bila edina komunikacija do gospodarskih objektov, zato je vplivala na bivalni del naselja in razpoloženje stanovalcev. Z izgradnjo nove ceste s priključitvijo na žalsko obvoznico tovornega prometa skozi naselje do podjetij že vrsto let ni več. Hkrati so poskrbeli tudi za zmanjšanje izpustov v okolje. Z ekološkim odnosom do okolja in s pozitivno komunikacijo s stanovalci so podjetja in vaška skupnost dosegli pomemben nivo sodelovanja, ki ga sedaj že več kot desetletje nadgrajujejo z druženjem vaščanov in gospodarskih subjektov. Skupaj z družabnimi igrami so organizatorji vsakoletno srečanje združili pod skupnim imenom Vaške igre. Z njimi so tudi dokazali, da so sposobni v okolju, kjer pred tem ni bilo sinergije med različnim subjekti, ustvariti izjemno medsebojno razpoloženje. Med sabo se je pomerilo 16 ekip Podjetja so prevzela finančno breme druženja, vaščani pa organizacijo celodnevne prireditve, kar se je odrazilo tudi na letošnjem dogodku, ki bi sicer moral biti že dvanajsti po vrsti, a ga lani zaradi epidemije niso organizirali. Kot sta Ekipe so se lahko pomerile tudi v lokostrelstvu. nam povedala glavna organizatorja Ivica Skubic Zapušek, ki je tudi svetnica in podpredsednica Mestne skupnosti Žalec, in Matej Antloga, ki je predsednik PGD Ložnica, je bilo letošnje druženje še posebej vsebinsko bogato. Pred začetkom Vaških iger so gasilci imeli svoj občni zbor, ki bi sicer moral biti že spomladi, a ga zaradi epidemije niso uspeli izpeljati. Sledile so Vaške igre, na katerih se je med sabo pomerilo 16 ekip, od tega dve otroški. »Tekmovalo se je v petih disciplinah. Lokostrelsko društvo Sokol je poskrbelo za streljanje z lokom in metom sekire v tarčo. Gasilci so pripravili zanimivo vajo z metanjem vrvi za povezavo sesalnih cevi v krog in zbijanje tarče z vodnim curkom iz brentače. Poleg tega pa so se ekipe, ki so si nadele najrazličnejša imena, pomerile še v metanju žoge na koš in v metanju krogov. Vsa tekmovanja so bila bolj v šaljivem tonu in po Coubertinovem načelu »važno je sodelovati«, čeravno je vsaka ekipa želela doseči čim boljši rezultat,« je povedala Ivica Zapušek, Matej Antloga pa je k temu dodal: »Zelo smo veseli, da nam je po lanski prekinitvi uspelo letos ponovno organizirati te igre. Za nameček pa imamo letos še čudovito vreme, tako da je vse še toliko lepše.« Novo odbojkarsko igrišče Po vaških igrah in blagoslovu obnovljene vaške kapele je sledil še blagoslov novega odbojkarskega igrišča na mivki. Tega so na čelu s Sašom Završnikom uredili prizadevni krajani, ki so v to vložili tudi preko 400 ur prostovoljnega dela: »Ideja za ureditev igrišča je padla na plodna tla letošnjega februarja. Odločili smo se, da dotedanje igrišče, ki ni več služilo svojem namenu, temeljito prenovimo in ga znova začnemo uporabljati. S pomočjo donatorjev in veliko prostovoljcev, ki niso bili samo iz našega kraja, smo se lotili dela in naredili res lepo igrišče za odbojko na mivki. Poleg igrišča smo prenovili tudi ograjo in uredili razsvetljavo ter namestili novo mrežo. Igrišče je sedaj res primerno za prijetne rekreativne in tudi tekmovalne aktivnosti. Narejeno je po vseh standardih in ga bodo z veseljem lahko uporabljali vsi, od najmlajših do najstarejših.« Razlogov za prijetno druženje je bilo tako več kot dovolj. Zaradi pestrosti in lepega vremena pa je tudi udeležba na letošnjem dogodku bila izjemna, kar sta z zadovoljstvom povedala tudi predsednik MS Žalec Rado Gašparič in župan Občine Žalec Janko Kos. Liboje se predstavijo D. NARAGLAV društev. Na pobudo Kulturnega društva Svoboda Liboje smo organizirali skupen dogodek Liboje se predstavijo, ki smo ga v podobni obliki že imeli pred leti na Brnici. Velik del pri organizaciji in izvedbi tega dogodka ima tudi Športno društvo Vertikala, saj se nahajamo v njihovem Bike parku pod Kotečnikom. Drugače pa se moram zahvaliti vsem društvom, ki so z odprtimi rokami sprejela našo pobudo in pripravila res take zanimive delavnice. Zahvala gre tudi KS Liboje, ki nas pri tem podpira,« nam je pred začetkom celodnevnega druženja povedala predsednica KD Liboje Biserka Neuholt Hlastec. Strelsko društvo Liboje je orga- niziralo streljanje z zračno puško, Planinsko društvo je imelo spoznavanje planinskih rož, rastlin in planinskih veščin, Športno društvo Vertikala je prikazalo osnove vožnje in spoznavanje kolesa, gasilsko društvo je prikazovalo, kako se pogasi požar v kuhinji, Krajevna organizacija Rdečega križa je postregla s prikazi prve pomoči … Udeleženci so lahko igrali tudi tenis v organizaciji Tenis kluba ali se spustili s kolesi po »bike« stezi v kolesarskem parku. O organizaciji dogodka in o bike parku, ki ga še nadgrajujejo, smo povprašali predsednika Športnega društva Vertikala Gregorja Kotarja. »S Kulturnim društvom Liboje smo se dogovorili, da bi izkoristili naš prostor, ki je v naravi, saj je prireditve v zaprtih prostorih zaradi covida in omejitev težje organizirati. Prostor je tukaj idealen in tako smo Biserka Neuholt Hlastec Gregor Kotar Pod Kotečnikom je svojo dejavnost v raznih delavnicah prikazalo osem društev. Prvo septembrsko soboto so v kraju pod Brnico, Slomnikom in Kotečnikom, kjer se je nekoč rudarilo in kjer so bili poznani po keramični industriji, pripravili zanimivo celodnevno prireditev z naslovom Liboje se predstavljajo. Prireditev je potekala na prostoru nekdanjega libojskega smučišča, ki je od lanskega leta poznan širši javnosti – zlasti pa ljubiteljem gorskega kolesarstva – po Bike parku pod Kotečnikom. Dogodek je odprla Godba Liboje, ki jo od lanskega leta vodi Damir Fajfar. Ob njihovi glasbi so zaplesale tudi štiri članice libojskih mažoretk. Vsako društvo je pripravilo svojo delavnico, na kateri je predstavilo svojo dejavnost in aktivnosti, ki jih izvajajo v svojem programu. Kot so nam povedali organizatorji, je bil dogodek s predstavitvami namenjen krajankam in krajanom, pa tudi drugim udeležencem, da se bolje spoznajo z njihovim delovanjem in se jim kdo tudi pridruži. Prvenstveno pa je dogodek namenjen druženju, mreženju in povezovanju. »Danes je znova zelo poseben dan za naš kraj. Veliko je k temu prispevalo vreme, svoje pa smo prispevali člani in članice osmih libojskih Dogodek je odprla Godba Liboje z veseljem stopili zraven ter izpeljujemo, kar smo si zadali v program. Glede našega kolesarskega poligona pa velja povedati, da stvari tečejo, kot smo se nadejali, in sedaj lahko rečemo, da ta naš Bike park pozna ne le Savinjska, ampak kar cela Slovenija in tudi prek meja. Sem prihajajo tudi Uroš Feldin z avtodomi in uživajo v vožnjah na našem poligonu. Letos smo dodali še eno progo, tako da imamo dve liniji, v prihodnje pa nameravamo urediti še gozdne »traile«, tako da bo vse skupaj še bolj zanimivo in atraktivno.« Predsednik KS Liboje Uroš Feldin pa je o dogodku povedal: »Zelo sem vesel takšnih dogodkov in izrekam vso zahvalo društvom, da sodelujejo, da smo složni v kraju, da nikogar ne pozabimo, predvsem pa, da pridejo krajani in da vidijo, da se društva kljub takšni situaciji, ki nam jo povzroča zdravstvena kriza, trudijo uresničevati svoje poslanstvo. Po letu in pol se pozna, da ni bilo mogoče izpeljati običajnih aktivnosti, s to prireditvijo pa lahko rečem, da se vse skupaj vrača v nekdanje tirnice. Upajmo, da bo tako tudi ostalo.« 16 PO DOLINI ŠT. 8 I september 2021 Odklopljeni poletni četrtki poželi uspeh BINA PLAZNIK To poletje nas je Mladinski center Žalec razvajal z s tako imenovanimi ‘odklopljenimi’ koncerti zvenečih imen slovenske glasbene scene. Igrali so Hamo & Tribute 2 Love, Big Foot Mama, Tabu in Siddharta. Alya je presenetila v zeleni barvi. Odeta v zeleno in s pozitivnimi ritmi BINA PLAZNIK »Odštekana« Siddharta požela gromek aplavz. V Savinjsko dolino so pripeljali nekatere izmed trenutno najbolj zaželenih slovenskih izvajalcev, ki tudi savinjske publike niso pustili hladnokrvne. Koncerti v letnem gledališču Limberk v Grižah so bili odlično obiskani in tudi razprodani. Le zadnji koncert Siddharte, 30. avgusta, so morali prestaviti v dvorano zaradi slabe vremenske napovedi. Tomaž Kozovinc, direktor MC Žalec Tomaž Kozovinc, direktor Mladinskega centra Žalec, je ob koncu poletne sezone zadovoljen: »Mladinski center Žalec je mlad javni zavod, ki pa v tem dejstvu ne išče izgovorov, ampak ‘miga na polno’. Tako vsak mesec pripravimo preko deset različnih vsebinskih, mladim zanimivih projektov s področja kulture, neformalnega izobraževanja, rekreacije, sociale ... Kot dolgoletnemu organizatorju dogodkov mi je Letno gledališče Limberk v oči padlo že pred kar nekaj časa. Sam sem sicer iz generacije, ki ni bila deležna legendarnih rock žurov in koncertov, imam pa nekje v bežnem spominu zadnji MišMaš, ko sva s sestro pešačila iz Žalca. Že ob načrtovanju letošnjega programa (v vrhuncu tretjega vala) sem začel razmišljati, kako bi občanom kljub omejitvam omogočil uživanje v koncertih, ki jih tako zelo pogrešajo. Izvedba akustičnih koncertov s sedišči se je v zimskih mesecih zdela še najbolj realna in tako smo pričeli s pripravami. Uspelo nam je izpeljati štiri koncerte v sklopu Odklopljenih četrtkov: Hamo & Tribute 2 Love, Big Foot Mama, Tabu in Siddharta.« To so sama izbrana in trenutno najbolj zveneča imena na slovenski glasbeni sceni. Na vprašanje, kako jim je uspelo izpeljati posamezne dogodke in kaj jim je predstavljalo največji izziv, Tomaž Kozovinc odgovori: »Zaradi skoraj desetletnih izkušenj organizacije največjih koncertov po celotni Sloveniji je bil sam postopek organizacije jasen in strukturiran vnaprej, so pa seveda veliko neznank predstavljali sama epidemiološka situacija in z njo povezani ukrepi. Ko se pogoji za izvedbo velikih koncertov spreminjajo iz tedna v teden, je načrtovanje prava nočna mora. In čeprav so bili dogodki izvedeni tako, da sta med posameznim večerom minila zgolj dva tedna, so prav za vsakega veljali drugačni pogoji za izvedbo in udeležbo koncerta.« Kljub vsem izzivom so bili odzivi publike odlični: »Nekaterim je veliko pomenil že sam aspekt socializacije, saj jih velika večina koncerta ni obiskala že več kot eno leto. Tudi sam sem zadovoljen z izvedbo in obiskom. Tomi Meglič v elementu Smo mlad javni zavod, ki ga ljudje šele dobro spoznavajo. Nimamo še tiste redne publike, ki bi rekla: ‘Poglej, dogodek Mladinskega centra Žalec. Sigurno bo super, gremo!’ Zato moramo veliko več energije posvečati promociji, da naši dogodki občane sploh dosežejo, hkrati pa skrbeti, da ko jih obiščejo, z njih odidejo zadovoljni in z željo po še več. Podobno je tudi s samo lokacijo. Letno gledališče Limberk je izjemno prizorišče, v katerem pa se v zadnjih dvajsetih letih ni kaj dosti dogajalo. Generacije, rojene po letu 1990, tako prostora nimamo v takšnem spominu, ampak menim, da lahko v roku dveh let prostor postavimo na zemljevid poletnih koncertnih prizorišč širom Slovenije, kot so Letni oder Ruše, Žička kartuzija in Grad Khislstein.« Kaj so torej napovedi za prihodnost? “Menim, da bo naš projekt Odklopljeni četrtki tisto pravo veličino doživel nekje v dveh do treh letih, ko bo poznanost javnega zavoda, prizorišča in samega sklopa poletnih akustičnih koncertov širom regije in celotne Slovenije začela kazati prave rezultate. A do takrat nas čaka še kar nekaj trdega dela. Z nekaj izvajalci se že dogovarjamo za izvedbo koncertov v prihajajočem letu in obljubljamo, da bodo Odklopljeni četrtki postali tradicionalna prireditev Mladinskega centra Žalec!« Občinski praznik Občine Žalec in rojstni dan Fontane piv Zeleno zlato so Žalčani praznovali z letošnjo ambasadorko fontane Alyo. Po slavnostni seji ob občinskem prazniku v Domu II. slovenskega tabora Žalec se je praznovanje prestavilo k fontani. Ozračje je dodobra ogrela nasmejana in odlično razpoložena Alya z ekipo, sama pa je letos tudi pogosta obiskovalka Fontane piv Zeleno zlato, saj je njena letošnja ambasadorka. Alya je na praznik Občine Žalec, ki je občanom podarila ravno njen koncert, povedala: »Počutim se odlično že samo zaradi tega, da lahko Žalcu na praznični ponedeljek nosila zeleno? »Vsi me sprašujejo danes, kako to, da sem odeta v zeleno (smeh). Vedno se ravnam po občutku in danes je tako naneslo. Zdelo se mi je, da vse kar kliče po zeleni, in sem imela tole že več dni pripravljeno, da bom nosila v Žalcu.« Alya napoveduje pestro glasbeno dogajanje: »Jeseni pripravljamo nove projekte. Tega se že zelo veselim. Upam, da čim prej pripravimo vse skupaj zaradi snemanj, da se ne bi S svojo dobro voljo je okužila tudi žalsko občinstvo in spravila na noge staro in mlado. delamo koncerte, ker se mi zdi, da se razmere spet zaostrujejo. Žal mi je, da je temu tako, saj smo se letošnje poletje komaj malo navadili nazaj svobodnega občutka ‘po starem’. Bomo videli, kaj nas čaka. Sicer pa je pomembno, da smo danes tukaj, ko je ob prazniku Občine Žalec zabava in žur. Zelo sem ponosna, da sem ambasadorka zelenega zlata in žalske fontane piv. Želela bi se še večkrat ustaviti tukaj ob kakšnem kozarčku, ampak sem zadnje čase bolj malo v Sloveniji. Obljubim, da ko se vrnem v Slovenijo, pridem na pivo v Žalec. Ves čas sem namreč na poti med Dalmacijo in Slovenijo. Živim tukaj in tam in sem ves čas na poti. V Dalmaciji veliko delam, tam imam založbo, nastopam na festivalih. To mi je prav fajn. Jeseni bom sicer več v Sloveniji.« Je zgolj naključje, da je Alya v slučajno kaj spreminjalo. Na pomlad in drugo leto nasploh pripravljamo malce večje zgodbe. Na radiu boste slišali vesele, pozitivne ritme. Sama namreč ne glede na situacijo vedno rada ljudi opominjam, da je vredno živeti za ljubezen, za srečo, da osrečiš druge ljudi. Tudi sama se tega zelo rada držim. Ne morem drugače. Od mene boste slišali lepe reči.« S svojo dobro voljo je Alya, ki je ne glede na ponedeljkov termin dodobra napolnila prizorišče na žalski tržnici in ob fontani, okužila tudi žalsko občinstvo in spravila na noge staro in mlado. Ob zvokih njene glasbe in živahnih ritmih so uživali tudi župani spodnjesavinjskih občin, nagrajenci in gostje iz pobratenih občin Občine Žalec, ki so z uradne žalske proslave ob prazniku nazdravili tudi pri najbolj znani fontani. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 8 I september 2021 Petek, 1. oktober Trgatev trte Nikolaje, Društvo savinjskih 16.00 vinogradnikov, pri obrambnem stolpu v Žalcu Sobota, 2. oktober 8.00-12.00 Podeželska tržnica Žalec, ZKŠT Žalec (vsako soboto) Nedelja, 3. oktober Citrarski koncert Duo Timber, ZKŠT 17.00 Žalec, avla Doma II. slo. tabora Sobota, 9. oktober Hmeljarski likof, Združenje hmeljarjev 17.00 Slovenije, tržnica pri fontani piv 5. Savinjski Oktoberfest s skupino Zaka' pa ne 19.00 in Nušo Derenda, tržnica pri fontani piv Četrtek, 14. oktober Predavanje psihiatra in komunikologa dr. Željka 19.30 Ćuriča, MSK Žalec, Dom II. Slovenskega tabora Ponedeljek, 18. oktober Utrip domoznanstva: Predstavitev knjige 19.00 Franca Kralja, Sveta Ema, MSK Žalec Četrtek, 28. oktober Predstavitev knjige Matjaža Lesjak, 19.00 Brezčasni krog, MSK Žalec OBČINA PREBOLD Petek, 1. oktober 8.00 Pohod na Goro Oljko, DU Prebold 8.00-9.00 Nordijska hoja, pikado, na kolo, telovadba, DC Marof MCP Razvajanje ob kavi - dober dih, nega obraza, 9.30-12.00 meditacija ob glasbi, DC Marof MCP Sobota, 2. oktober 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof (vsako soboto) 15.00-18.00 Kuhinja preteklih dni - TEKD, dvorišče muzejske zbirke Ponedeljek, 4. oktober Projekt VRS PA MCP: varovanje okolja, sonaravna, 9.00-11.30 trajnostna pridelava hrane, pomen semenizmenjevalnica semen, EKOC-eko, DC Marof MCP Ozaveščanje o zmanjševanju porabe vode, elektrike 16.00-18.00 in odpadkov, DC Marof MCP (vsak pon.) Torek, 5. oktober Izdelki za priložnostna darila - recikliranje, 8.00-10.00 DC Marof MCP (vsak torek) Prinesi/zamenjaj ali pusti/odnesi - izmenjevalnica 10.00-12.00 oblačil itd., DC Marof MCP (vsak torek) 16.00-18.00 Delavnica šivanja, DC Marof MCP (vsak torek) Sreda, 6. oktober Disco ples zimzelenih melodij, DC 9.00-11.00 Marof MCP (vsako sredo) Križem kražem, za vse ljubitelje križank, 16.00-18.00 DC Marof MCP (vsako sredo) Četrtek, 7. oktober 9.00-13.00 Kuharske dobrote, DC Marof MCP (vsak četrtek) Včerajšnja hrana, danes odličen obrok, 16.00-18.00 DC Marof MCP (vsak četrtek) Pravljična ura ob tednu otroka: Frčafela in hmelj, Občinska knjižnica Prebold Sobota, 9. oktober 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof (vsako soboto) Ponedeljek, 11. oktober Projekt VRS PA MCP: zasaditev visokih gredic pred MCP in 9.00-11.30 podelitev priznaj Ambasadorji trajnosti, DC Marof MCP Četrtek, 14. oktober Bolezni in škodljivci rastlin ter jesenska opravila 18.00 v samooskrbnem vrtu, predava Nivenka B. Beton, Občinska knjižnica Prebold Sobota, 16. oktober 8.00-10.30 Kmečka tržnica in predstavitev gasilstva, DC Marof 100 let PGD Prebold-Dolenja vas-Marija 13.00-15.00 reka, dvorišče muzejske zbirke Ponedeljek, 18. oktober Predavanje: celostna samooskrba- hrana, 16.00-18.00 semena itd, DC Marof MCP Občina Prebold po meri invalidov: pogovorni 18.00 večer z MDI Žalec, Občinska knjižnica Prebold Utrip domoznanstva: 110 let delovanja KUD 19.00 Svoboda Prebold, Občinska knjižnica Prebold Četrtek, 21. oktober 3. obletnica MCP, dan odprtih vrat in kuharske dobrote 16.00-19.00 z Mihom Robnikom "Dons kuha foter", DC Marof MCP Petek, 22. oktober Slovestnost ob osrednjem spomeniku 17.00 žrtev NOB v Preboldu Sobota, 23. oktober 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof (vsako soboto) Ponedeljek, 25. oktober (do konca tedna) Ustvarjalne počitniške 9.00-11.00 delavnice za otroke, DC Marof MCP Četrtek, 28. oktober Užitno in zdravilno dvije v našem okolju, predavanje 18.00 K. Gajšek, Občinska knjižnica Prebold Sobota, 30. oktober 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof (vsako soboto) Nedelja, 31. oktober 16.15 Spominska slovesnost pri križu v Mariji Reki 18.00 5 SOBOTA Žriafolnetacni 09.10.2021 p 17:00 HMELJARSKI LIKOF S POVORKO 19:00 OTVORITEV OKTOBERFESTA SKUPINA ZAKA PA NE NUŠA DERENDA partnerji: ZDRUŽENJE HMELJARJEV SLOVENIJE, PETRE ŠOTORI-HALE, ZKŠT ŽALEC, OBČINA ŽALEC, PIVOVARNA LAŠKO, PUB SEDMICA Živi zdravo, potuj trajnostno, je slogan letošnjega Evropskega tedna mobilnosti Občina Žalec je v sodelovanju s Fakulteto za logistiko Univerze v Mariboru tudi letos uspešno izvedla projekt Evropski teden mobilnosti, ki je vseboval vrsto dogodkov z namenom spreminjanja potovalnih navad in ozaveščanja o pomenu trajnostne mobilnosti. Evropski teden mobilnosti letos praznuje svojo 20. obletnico in je prerasel v globalno kampanjo, v kateri sodeluje 53 držav s 3036 mesti iz celega sveta. V Sloveniji je pod okriljem ministrstva za infrastrukturo in ministrstva za okolje in prostor v okviru programa Life4Care prijavljenih 83 mest, ki so med 16. in 22. septembrom uspešno nagovarjale ljudi o pomenu trajnostne mobilnosti in spreminjale potovalne navade. Občina Žalec je tako kot leta poprej pričela z aktivnostmi že avgusta z akcijo Trajnostno v službo za vse zaposlene v javnih ustanovah. Veliko dogodkov se je znova zvrstilo na prireditvi Dan brez avtomobila na Šlandrovem trgu in v vseh 12 enotah vrtcev Žalec, kjer je bila osrednja aktivnost Beli Zajček s spodbujanjem pešačenja skupaj s starši. Pester nabor aktivnosti je potekal tudi v 1. OŠ Žalec in OŠ Petrovče z aktivnostjo Gremo peš, s spreminjanjem prostora, namenjenega avtomobilom in spodbujanju večje uporabe hoje in kolesarjenja. Letos se je program razširil še z aktivnostmi za starejšo populacijo. Kot rezultat letošnjega projekta ETM Žalec so tudi nova stojala za kolesa in informativne table, ki bodo opominjale na prednosti hoje in kolesarjenja za zdrav način življenja in čistejše okolje. Naročnik: Občina Žalec, Savinjske čete 5, Žalec OBČINA ŽALEC 17 18 KULTURA ŠT. 8 I september 2021 Godbe pri fontani T. TAVČAR Pri fontani piv v Žalcu je zadnji avgustovski petek potekalo regijsko srečanje veteranskih godb. Prireditev je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) Žalec. V Sloveniji deluje osem veteranskih godb, od tega tri na celjski koordinaciji JSKD. Tako so se na ploščadi tržnice pri fontani kot prvi predstavili godbeniki Veteranske godbe Gambrinus iz Laškega pod vodstvom Ivana Medveda. Program je nadaljevala Godba veteranov univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, ki jo vodi Tanja Petrej, koncert pa je sklenila domača Godba veteranov za III. življenjsko obdobje pod vodstvom mag. Marka Repnika. Godbe so se predstavile s programom koračnic, od tega pa so dve zaigrali tudi skupaj, združeni v en orkester. Družina Kos s Ponikve pri Žalcu je za dvajseti nastop iz rok župana Občine Polzela Jožeta Kužnika prejela likovno delo Jožeta Napotnika. Peli so jih mati moja T. TAVČAR Družini Kos s Ponikve pri Žalcu in Strmšek z Brinjeve gore sta nastopili že dvajsetič. Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, Odbor za kulturne prireditve Družina poje 2021 in Občina Polzela so zadnjo nedeljo v avgustu pripravili 37. prireditev pod naslovom Družina poje – Peli so jih mati moja. Letos je nastopilo 11 družinskih sestavov iz raznih krajev Slovenije, skupaj 82 pevk in pevcev. Vsak sestav je zapel po dve pesmi, ob koncu pa vsi skupaj zaključno pesem, Zdravljico. Za dvajseti nastop so podelil likovno delo slikarja Jožeta Napotnika družini Strmšek z Brinjeve gore pri Zrečah in družini Kos s Ponikve pri Žalcu. Župan Občine Polzela Jože Kužnik je čestital organizatorjem za prireditev, s katero ohranjajo petje v družini, ki je neprecenljiva vrednost kulturne dediščine. Gost prireditve je bil Franc Žerdoner iz Vinske Gore. V preteklosti je več let prepeval na tej prireditvi. Je pisec več kot dvestotih skladb, pretežno narodno-zabavne, pop in zborovske glasbe. Vsi ga dobro poznajo kot dolgoletnega vodja ansambla Franca Žerdonerja in V dvoje gre lažje T. TAVČAR Razstavlja 17 članov likovne sekcije KUD Žalec. V Savinovem likovnem salonu bo do 2. oktobra odprta skupinska razstava članov likovne sekcije Kulturno umetniškega društva Žalec pod naslovom V dvoje gre lažje. Razstava sodi v sklop dogodkov ob občinskem prazniku Občine Žalec. Na odprtju razstave je uvodoma zbrane nagovoril Uroš Govek, strokovni delavec za kulturo pri ZKŠT Žalec, ki je med drugim povedal, da je vsakoletna razstava žalskih ljubiteljskih slikarjev priložnost, da na ogled postavijo svoje videnje sveta, ki ga spretno prelivajo na slikarska platna. To organizirano počnejo že od leta 2003. Ustvarjalnost in zavzetost članov sta razloga, da so likovniki v 18 letih dosegli vrh amaterskega slikarstva. Ustvarjajo v različnih tehnikah in raziskujejo mnogotera stilska področja, vsak zase pa razvija svojo likovno pot. Večkrat letno se člani likovne sekcije javno predstavijo s skupinskimi in samostojnimi razstavami. Tokratna skupinska razstava nosi naslov V dvoje gre lažje, na ogled pa je 37 likovnih del 17 članov sekcije. Več o nastalih delih in temi razstave je spregovoril mentor likovne sekcije KUD Žalec, akademski slikar in likovni pedagog mag. Uroš Potočnik, Šaleških fantov. Je prejemnik številnih priznanj, pred dnevi pa je prejel nagrado za življenjsko delo pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije za udejstvovanje v kulturi. S prireditvijo Andražani želijo ohranjati in spodbujati glasbeno kulturo v obliki ljudskega petja v družini, jo prenašati na mlajše rodove in spodbujati ljudi, da bi se pogosteje srečevali in družili s to zvrstjo petja. Prireditev sta na hudomušen način povezovala Živa Verdev in David Zabukovnik. med drugim pa je poudaril: »Skozi zgodovino umetnosti je bila obutev kot motiv bolj ali manj prezrta, a kljub temu prisotna. Vedno pa je obutev povezana z našim družbenim položajem. Mladi različno obutev razumejo kot iskanje identitete in pripadnost posamezni skupini ali gibanju. Skozi obutev prepoznamo finančni status posameznika, iščemo individualnost in poudarjamo posameznikov karakter. Še posebej danes, ko nas obutev preplavlja z različnimi modeli in slogi. Obutev spreminja naše gibanje in povzdiguje našo samozavest. V preteklosti je bilo drugače. Veljala so jasna pravila oziroma družbeni konsenz, kako bo posameznik obut. Vsakemu družbenemu razredu je pripadal drugačen slog obutve. Obutev je lahko čista ali umazana, nova ali obrabljena, elegantna, aristokratska ali delavska … V vsakem primeru pa … V dvoje gre lažje …« Kulturni program sta pripravili flavtistka Tina Ostruh in citrarka Irena Anžič, ki sodelujeta že več let. Nastopata kot Duo Timber. Udeleženci razstave: Irena Čater, Anton Holobar, Tatjana Hren, Julija Juhart, Franc Kadivnik, Uroš Koceli, Ida Krašovic, Elizabeta Kuder, Erna Krumperger, Jože Leskovšek, Sabina Majcen, Majda Smerkolj, Jožica Sovinc, Magda Šalamon, Franica Šporn, Marta Vošnjak, Tanja Vovk Petrovski V dvoje gre lažje, so si tokrat rekli člani likovne sekcije. Godba veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec Brskali »po podstrešjih« T. TAVČAR Dr. Željko Ćurić: »Kdaj, če ne zdaj, je čas za strpno in premišljeno komunikacijo, zato previdno z besedami …« S predavanja dr. Željka Ćurića v Domu kulture v Braslovčah V Domu kulture Braslovče so 9. septembra gostili dr. Željka Ćurića, zdravnika, psihiatra, predavatelja, učitelja, trenerja ... Nazivov dr. Ćurić sicer ne mara. Poklic, ki ga ceni, je biti človek človeku. »Kaj si rečete, ko se zjutraj zagledate v ogledalu? Preprosto vprašanje. A odgovor nanj nam začne in oblikuje dan. Oblikuje nas in naš odnos do drugih. Zakaj se določenih ljudi izogibamo? Zakaj nam je ob njih neprijetno? Zaradi njihovega videza, mimike, vedenja? Ali ker smo mi sami to, kar smo? Zakaj moramo biti v odnosu do drugih vedno nekje? Zgoraj ali spodaj. Zakaj je tako težko biti z in ob nekom in tam tudi ostati? Ostati realen,« so vprašanja, ki jih je postavljal in nanje odgovarjal dr. Ćurić. »Kdaj, če ne zdaj, je čas za strpno in premišljeno komunikacijo, zato prev- idno z besedami … Pravijo, da človek ni žival, ker razmišlja in govori. Zakaj si potem dopuščamo, da naša dejanja govorijo drugače? Zakaj si dopuščamo biti neprevidni z besedami v nestrpni in nepremišljeni komunikaciji? Vprašanja. Tako enostavna in intenzivna hkrati, da bomo odgovore še dolgo iskali. In prav je tako,« je še nekaj iztočnic, ki so bogatile srečanje z dr. Ćurićem. To je bilo prvo predavanje iz cikla predavanj, ki jih bodo organizirali skupaj z občinami Spodnje Savinjske doline v okviru Promocije zdravja v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Vodja programa in hkrati organizatorka večera Valerija Jerman je večer zaključila s povabilom na še dve predavanji, ki sledita in ki bosta, kot dr. Ćurić rad pove, pobrskali po naših podstrešjih. Na nas pa je, kako bomo ta podstrešja uredili. KULTURA ŠT. 8 I september 2021 19 V svetovni pesniški prestolnici T. TAVČAR J. P. Na festivalu je nastopila štirikrat, za otvoritveno prireditev pa izbrala pesem Volitve, ki ji je pred leti prinesla naslov Vitezinja poezije. Za pesniško nagrado Fanny Haussmann so nominirali pet avtoric in avtorja: Petro Koršič, Sašo Pavček, Marušo Mugerli Lavrenčič, Milojko B. Komprej in Matjaža Pikala (drugi z leve). Nagrajen »Ameriški sprehajalec« BINA PLAZNIK Pesniško nagrado Fanny Hausmann so letos podelili že četrtič. 23. septembra so v Dvorcu Novo Celje predstavili 23. številko revije za književnost in kulturo Vpogled ter podelili pesniško nagrado Fanny Haussmann. Letošnji prejemnik je Matjaž Pikalo za cikel pesmi Ameriški sprehajalec. Tokrat so nagrado podelili četrtič. Na razpis je prispelo 41 ciklov pesmi s poljubno tematiko, ki so delo 39 avtorjev. Nekateri med njimi živijo v tujini. Strokovno komisijo so sestavljali: slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina, lanska prejemnica pesniške nagrade Cvetka Bevc in pesnik ter literarni kritik dr. Zoran Pevec. Za pesniško nagrado Fanny Haussmann so nominirali pet avtoric in avtorja: Petro Koršič, Sašo Pavček, Marušo Mugerli Lavrenčič, Milojko B. Komprej in Matjaža Pikala. Letošnji prejemnik nagrade Matjaž Pikalo je med drugim povedal: »Lepo pozdravljam tale natečaj. Nam je res v navdih, da ustvarjamo, da imamo veselje do ustvarjanja. Vsi nominiranci in nominiranke so zaslužni za ta večer in vsem iskreno čestitam.« Zahvalil se je kolegici Mirani Likar Bajželj, ki je pomagala urediti njegove pesmi. Nagrado je posvetil Alešu Debeljaku. Slavnostni govornik na dogodku je bil prevajalec Ivan Dobnik. Revijo je predstavila urednica Marija Končina, o pesniški nagradi in natečaju pa je spregovoril odgovorni urednik revije Vpogled dr. Zoran Pevec. Nagrado 1.000 eurov je podelil župan Občine Žalec Janko Kos. Program je povezovala Jolanda Železnik, večer pa je z glasbo obogatil Duo Kralj Matjaž. Letošnji prejemnik nagrade Fanny Hausmann Matjaž Pikalo za cikel pesmi Ameriški sprehajalec Polzelska pesnica dr. Glorjana Veber je konec avgusta s svojo poezijo nastopala na največji mednarodni pesniški prireditvi in festivalu Struga Poetry Evenings (Struški večeri poezije), ki poteka na obali Ohridskega jezera v Severni Makedoniji že od leta 1966. Do danes je na mednarodnem festivalu sodelovalo več kot pet tisoč pesnikov, založnikov in promotorjev literature iz več kot sto držav z vseh kontinentov. Med njimi je bilo že več Nobelovih nagrajencev za literaturo, festival pa velja za svetovno pesniško prestolnico in neizogiben kraj svetovnega pesniškega zemljevida. Gre za eno najpomembnejših in najbolj spektakularnih mednarodnih predstav, ki vsako leto v različnih mestih Severne Makedonije ponudi več kot 70 dogodkov z branji poezije, simpoziji, debatnimi večeri in razstavami. Glorjana Veber je na festivalu nastopala štirikrat, med drugim na osrednji otvoritveni in zaključni slovesnosti. Za otvoritveno prireditev je izbrala pesem Volitve, ki ji je pred leti prinesla naslov Vitezinja poezije in je vključena v njeno pesniško zbirko Razkošje. Ob tej priložnosti je v okviru sodelovanja festivala z mednarodno pesniško platformo Versopolis v večjezični publikaciji izšlo tudi nekaj njenih pesmi v makedonskem, angleškem in slovenskem jeziku. S temi pesmimi se je skupaj s še tremi drugimi avtorji predstavila tudi na festivalski prireditvi Versopolisa, ki danes združuje 30 festivalov s celega sveta, med drugim tudi Struške večere poezije. Avtorica je po vrnitvi s festivala povedala: »Struški večeri puščajo s svojo polstoletno tradicijo in bogatim mednarodnim naborom pesniških glasov pomembne sledi v svetu, bogatijo našega skupnega duha. Poezija je vedno bila in bo v službi Dr. Glorjana Veber med nastopom nevidnega, tistega, kar je potisnjeno na obrobje. Na ta način odpira realnejši pogled na zgodovino in s tem na človeka. Povabilo na festival se je zgodilo pred nekaj meseci, a veselje je bilo dvojno, saj sva bila iz Slovenije povabljena dva prejemnika naslova Vitez poezije. Vendar se celjski pesnik Zoran Pevec, podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, prireditve naposled žal ni mogel udeležiti. Smo pa v njegovi poeziji uživali preko video prenosa.« Dan pred odhodom v Makedonijo je iz tiskarne prispela tudi Glorjanina zadnja knjiga A whisper from nowhere (Šepet od nikoder), ki zajema izbor njene poezije, ki jo je avtorica sama prevedla v angleščino. Vranski poletni večeri Poletna večera na Gradu Žovnek končani T. TAVČAR T. TAVČAR S koncertom zasedbe Orkester 3,5 z domačinko, flavtistko Alenko Bogataj se je zaključila trinajsta sezona Vranskih poletnih večerov, ki so prvič gostovali tudi v farni cerkvi sv. Mihaela. Zadnjega koncerta v okviru večerov, ki so nastali pod motom Oživimo kulturno dediščino, so se še posebej veselili, saj je v novoustanovljeni zasedbi »Orkester 3,5« nastopila domačinka, flavtistka Alenka Bogataj, ki je prevzela tudi povezovanje programa. Dela Mozarta, Bacha, Albinonija, Hladnika in Saint-Saënsa so izvedli kot trio ali kvartet, posebej pa se je izkazal organist Dalibor Miklavčič, znan tudi kot mojster improvizacije. V uvodnem koncertu 26. junija so na isti lokaciji na Vranskem nastopili rogist Boštjan Lipovšek in flavtistka Milena Lipovšek v klavirskem kvin- tetu Rimskega-Korsakova. Potem je v podružnični cerkvi sv. Martina v Šmartnem/Podvrhu nastopil Slovenski godalni sekstet (SGS). Sestav, ki je nastal v spomin delovanja prof. Tomaža Lorenza, je do zadnjega sedeža polno cerkev obiskovalcev navdušil z izvrstnim programom, izvedbo ter mladostno in sproščeno energijo. Na zadnji julijski večer so koncertu prisluhnili v podružnični cerkvi sv. Marije Magdalene na Ločici. Nastopil je Kvartet violončel simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se je predstavil z deli Bacha, Ramovša in Piazzolle. V sklopu Grajskih poletnih večerov pod/z zvezdami so v čudovitem grajskem ambientu na zelenici Gradu Žovnek pripravili dva vrhunska koncerta. Dvojica legend slovenske glasbe, Andrej Šifrer in Obisk je bil na obeh nastopih zelo dober. Nastop Zorana Predina Zoran Predin, je množico obiskovalcev preprosto očarala. Konec meseca julija je svoje misli, besede in glasbo poslušalcem predal Andrej Šifrer. Veliko svojih pesmi je pred glasbeno izvedbo zrecitiral in tako ustvaril pesniško vzdušje. V avgustu je v stilu kavarniškega večera goste zabaval Zoran Predin. Zaigral in zapel je tako vesele in zabavne pesmi kot tudi tiste globlje z navdihujočim besedilom, ki so poslušalcem dale nekaj več kot le glasbeno delo. 20 ŠPORT – OLIMPIJSKO LETO ŠT. 8 I september 2021 Kolajne se kalijo, ko je najtežje PETER KAVČIČ T. TAVČAR IN OSEBNI ARHIV Urška Žolnir Jugovar je prva Slovenka z olimpijskih zlatom v posamični konkurenci. Odlična judoistka je po velikih uspehih v individualnem športu z veseljem sprejela tudi bolj ekipni, družinski izziv. Drugo leto, zadnjega julija, bo minilo deset let. Celo desetletje od prve zlate posamične olimpijske kolajne za slovenski šport v ženski konkurenci. Čas teče, spomini ostanejo. Ostal je tudi iskren nasmeh, ki mu čar dodata še jamici v licih. Urška Žolnir Jugovar, naša šampionka juda s Pernovega in olimpijska prvakinja iz Londona 2012, tudi po tekmovalni karieri uživa življenje. Ne v brezdelju. Novih izzivov, novih vlog se ni ustrašila. Kje pa! Kot nekoč proti tekmicam na blazinah dobro ve, kaj hoče. In v tem uživa. »Uživam v vlogi matere, soproge. Je naporno, a na drug način kot nekoč. Včasih sem bila kot športnica in samsko dekle precej egoistična. V novi vlogi so pogosto drugi v ospredju, kar pa je povsem razumljivo. Treba je sprejemati kompromise in s tem nimam težav. Želela sem si družinskega življenja po zaključku kariere in res se imamo z možem Matejem in hčerko Nolo lepo. Zraven še lepo razvijam kariero. Zanimajo me marketing, družbena omrežja, pa tudi stiki z javnostjo. Ta usmeritev me veseli, jo raziskujem in imam dovolj časa pred sabo, da naredim kaj na tem področju.« Po športni karieri novi izzivi Urška je ena tistih oseb, ki jim je 24 ur na dan premalo. Urnik je natrpan. »Res je. Ko sem marca 2019 postala mama, sem se sicer umaknila iz javnosti. Povsem sem se posvetila hčerkici in družini. Hotela sem, da je to samo naše, družinsko obdobje in v tem sem uživala. Sedaj ko je od rojstva Nole minilo že dve leti in pol, se spet več pojavljam v javnosti. Z različnih strani se obračajo name, si želijo sodelovanja. Meni ni odveč, do neke meje seveda, dokler ne trpi družina. Še vedno rada sprejemam izzive, spoznavam nove stvari, širim svoja obzorja, ker sem mnenja, da se ves čas učimo, in želim osebnostno še naprej rasti. V času športne kariere sem imela natančno določen urnik, to navado sem sicer ohranila do danes, s to razliko, da je razporejanje časa danes drugačno. Sedaj si lahko urnik določim le okvirno, vanj so pač še bolj vpeti ljudje, ki me obkrožajo, in enostavno se moram bolj prilagoditi drugim. Se pa skušam čim bolj držati začrtanega, saj se drugače pojavi domino efekt.« Mnogi športni asi gredo pri nas Urška z olimpijskim zlatom iz Londona dokaj hitro v pozabo. Prehitro. Za obstanek pod soji žarometov po karieri niso dovolj le pretekli rezultati, potrebno je več. Karizma, ki jo zvezdniki zgradijo tudi izven športnih aren. Urški je to očitno uspelo. »Morda tudi zato, ker se nisem spremenila. Ostala sem Urška, kot sem bila. Težko bi v tem pogledu zamenjala obraz. Pomembna je dostopnost in da ostaneš človek, kot si bil. Seveda pa so športni rezultati tisti, ki te sploh postavijo v izložbo.« Odločnost je bila ena od njenih odlik. Na poti do uspehov ji je pomagala premagati vse težke trenutke na treningih, krize in hude poškodbe. Dota, ki ji jo je dal šport. »Na srečo sem odraščala v zdravem kolektivu, ki je temeljil na vztrajanju in delu. Trener Fabjan nas je učil in naučil, da besedna zveza ‘ne morem’ »Trener Fabjan nas je učil in naučil, da besedna zveza ‘ne morem’ ne obstaja. Da je treba vztrajati, da je treba stalno garati in se po padcu hitro pobrati. To je ostalo v meni in po teh načelih živim ter jih želim prenesti na druge.« ne obstaja. Da je treba vztrajati, da je treba stalno garati in se po padcu hitro pobrati. To je ostalo v meni in po teh načelih živim ter jih želim prenesti na druge.« Po koncu kariere vam je ta kvaliteta pomagala do še ene trofeje. Lotili ste se študija in ga uspešno končali. »Potrebovala sem zahteven izziv, diploma je bila od nekdaj moja želja. Odločila sem se za študij na online fakulteti DOBA, smer marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi. Smer, ki sem jo izbrala, mi je bila tuja. V prvem letniku sem bila precej prestrašena, po mnogih letih zopet za zvezki in knjigami. A snov me je pritegnila, imela sem super sošolce, veliko je bilo timskega dela in v drugem letniku sem že prav uživala. Med tretjim letnikom sem rodila, bilo je težje zaključiti zgodbo, a mi je uspelo. Kot da bi osvojila še eno lovoriko. Ker sem med študijem dobila veliko znanja, sem si želela nadgradnje še v praksi. In tako občasno sodelujem s Celjskimi mesninami, ki so sicer že vrsto let glavni sponzor našega kluba, pri tem pa v praksi spoznavam zakonitosti dela, ki sem mu posvetila študij.« Zlati olimpijski spomini V olimpijskem letu še pogosteje beseda nanese na to največje športno tekmovanje. Urška ima veliko olimpijskih izkušenj. Na igrah je bila prisotna kot tekmovalka in kot trenerka. Kako se sama spomni zlatih iger v Londonu? »Tam je bilo vse, tako kot sem si zamislila. Zadnje leto je bilo noro, vse je bilo podrejeno olimpijskemu nastopu. Nisem razmišljala o zlati kolajni. Cilj je bil, da dam od sebe vse v pripravah in na tekmi. Vizualizacija je pomembna in v pripravah sva s Fabjanom predelala vse scenarije. Sama sem se obdala z oklepom, še preden sem prišla v London. Celo ati in mami sta uvidela, da je bolje, da me pustita pri miru. Razmišljala sem o tekmicah, scenarijih in bila od zunaj dovzetna le za trenerjeve informacije. Fabi je z nami delal od otroštva in nas je res poznal do obisti. V vsakem trenutku je vedel, kako ravnati z nami, kako prilagoditi trening, kdaj potrebujemo pogovor, kdaj imamo kakšne težave izven tatamija. Zato je bil še precej več kot trener. Nismo potrebovali strokovnjakov za druga športna področja. V Londonu pa sem res bila osredotočena le na svoj nastop. Štiri leta treniraš kot nor, živiš le za te trenutke in veš, da ti že najmanjša napaka lahko razblini sanje. Okovi pa so padli takoj po zmagi v finalu. Takrat mi je zares odleglo in hitro se je spet pojavil nasmeh. Naporno je bilo sicer še nekaj časa. Številne obveznosti in nepozabni sprejemi. Ko te na letališču pričaka pet avtobusov navijačev iz tvojega kraja, ko ti ljudje na vsakem koraku razlagajo, kako so spremljali tvoje nastope, šele takrat se dobro zaveš razsežnosti uspeha. Nikoli ne bom pozabila sprejema pred šolo na Trju. Domačini, sosedje, pa tudi ljudje, ki so prišli iz drugih krajev, so se iskreno veselili mojega dosežka. Mnogi so celo vzeli dopust. Takšne stvari te ne pustijo ravnodušnega. Šport v krvi V zadnjem času je aktivna v različnih akcijah olimpijskega komiteja, nazadnje smo jo srečali med potovanjem olimpijske bakle po Sloveniji. Urški je bil šport pri srcu od malih nog. V osnovni šoli v Petrovčah je bila članica šolske reprezentance v različnih športih. Uspešno je igrala košarko in rokomet, odlične rezultate je beležila na krosih. Še danes redno spremlja športno dogajanje po svetu in z velikim zanimanjem je letos gledala tudi OI v Tokiu. Urška uživa v družinskem življenju. »Prvič po dolgem obdobju sem poletne OI lahko spremljala v celoti od doma. Najbolj sem se seveda osredotočila na judo in nastope naših tekmovalcev. Bila sem navdušena nad novo kolajno moje naslednice Tine Trstenjak. Tudi drugače pa moram reči, da sem, kolikor mi je pač dopuščal čas, bila dnevno v toku dogajanj. Pozorno sem spremljala kolesarstvo. Predvsem me je zanimalo, kako se bo odrezal Pogačar, glede na dejstvo, da je tik pred igrami osvojil Tour, in časovno razliko, ki jo je moral premagati v šestih dneh. V glavi se mi je porajalo vprašanje, ali bo teh šest dni preveč, premalo ali ravno prav. No, Tadej je z osvojeno bronasto kolajno pritrdil slednjemu.« Vrhunski športnik s koncem tekmovalne kariere zaključi eno poglavje, ki je zaznamovalo lep kos njegovega življenja. Mnogi se v Urška je domačemu okolju pred leti podarila fitnes na prostem novem položaju ne znajdejo, imajo težave. Prehod ni lahek. Urška teh težav ni imela. »Ne, tovrstnih težav nisem imela. Najbrž zato, ker sem takoj po koncu tekmovalne kariere 2015 prevzela trenersko vlogo. Trenirala sem mlajša dekleta in tri tekmovalce našega kluba, ki sem jih peljala potem tudi na OI v Rio. Stalno sem bila v pogonu, še več sem potovala kot prej. Ni bilo časa za kakšno osebno krizo.« Delala je torej s fanti in dekleti. Nedvomno zanimiva izkušnja, ki kliče po primerjavi. »Vsak ima svoje muhe. Ko pride človek do trenutka, ko misli, da je dosegel svoj maksimum, se ustavi in se upre. In tu je ključna naloga trenerja. Potisniti tekmovalca preko meje. Vrhunski rezultati se namreč delajo ravno takrat, ko je najtežje. In to velja za vse.« So trenerske ambicije pri najboljši športnici Slovenije 2021 še vedno prisotne? »Zaradi družine sem bila seveda nekoliko odmaknjena od blazin, a klubu vedno priskočim na pomoč. Vsaj za zdaj bi bilo stalno delo v prvi ekipi prenaporno predvsem zaradi odsotnosti. Zaradi družine si tega ne morem privoščiti, drugače pa se vključujem v delo in lahko še veliko dam. Sem zaposlena v vojski in z velikim veseljem bom oktobra peljala štiri tekmovalke na svetovno vojaško prvenstvo v Pariz. Obveznosti do delodajalca redno in hvaležno izpolnjujem.« Iz individualnega juda v ekipno družinsko življenje Soprog Matej Jugovar je bil košarkar. Kot športnik je razumevajoč za vse obveznosti svoje soproge. »Vsekakor. Zelo razumevajoč in ustrežljiv. Izhaja iz kolektivnega športa in tu je morda v prednosti. Včasih mi celo namigne: ‘Joj, Urška, tebi se pa vidi, da si bila v individualnem športu.’ Bolj za šalo, seveda. Res se imava super. Ko sem ga pred leti prvič videla, mi je takoj padel v oči.« Hči Nola je plod njune ljubezni. V hiši, ki si jo je Urška zgradila v domačem okolišu, je po njenem rojstvu precej bolj živahno. »Energije ji ne zmanjka. Že kaže navdušenje za šport. Judo jo zanima, čeprav se mi zdi, da jo najbolj zanima telovadnica sama. Vpisala jo bova v judo vrtec, potem pa bova videla. Za razvoj motorike bo to gotovo odlično, če pa kasneje ne bo kazala želje po treningih juda, pač ne bomo vztrajali. Morda kakšen drug šport. Pomembno je predvsem, da bo imela dnevno dovolj gibanja.« Naši šampionki s Pernovega in častni občanki Občine Žalec je šport ogromno dal. Zapisala se je med nesmrtne slovenske legende. V dolini zelenega zlata smo lahko ponosni, da imamo takšno šampionko. A vrhunski šport zahteva svoj davek. V večini primerov te oropa običajnega mladostniškega življenja, posledice poškodb so cena, ki jo plačajo skoraj vsi vrhunski športniki. »Športna pot mi je veliko dala, precej tudi odvzela. Najbrž bom prej kot v desetletju dobila umetno koleno. Pridejo dnevi, ko zelo boli. Davek pač. A na drugi strani sem v vseh teh letih preživela čudovite trenutke, spoznala lep kos sveta in ogromno ljudi, se veliko naučila in dobila neprecenljive izkušnje. Kolajne še zdaleč niso edini bonus. In to odtehta.« Urškini največji članski uspehi OLIMPIJSKE IGRE: 1. mesto, London 2012 3. mesto, Atene 2004 SVETOVNA PRVENSTVA: 3. mesto, Kairo 2005 3. mesto, Pariz 2011 EVROPSKA PRVENSTVA: 1. mesto, Tbilisi 2005 2. mesto, Beograd 2007 3. mesto, London 2008 3. mesto, Carigrad 2011 GRAND SLAM, GRAND PRIX, SVETOVNI POKAL: 11 zmag, 31 medalj ŠPORT ŠT. 8 I september 2021 21 Blagotinšek ponovno v vrhu Absolutni državni L. K. rekord Tima Jevšnika SLAVKO KOLAR T. TAVČAR Madžarski rokometni klub Veszprem je ponovno postal prvak Lige SEHA in se je na vrh regionalnega tekmovanja zavihtel četrtič v zgodovini. Naš rojak, slovenski reprezentant, visokorasli krožni napadalec Blaž Blagotinšek, ki je član Veszprema, pa je bil izbran za najboljšega obrambnega igralca sezone 2020/21. Veszprem se je v finalu srečal z Zagrebom. Ta je na zaključnem turnirju v Zadru nastopil s posebnim povabilom, potem ko je bila zaradi okužbe enega izmed igralcev v karanteno poslana ekipa skopskega Vardarja. Madžarski podprvaki so bili boljši po streljanju sedemmetrovk, končni rezultat je bil 31 : 29. Blaž Blagotinšek je k uspehu v finalu dodal en gol. V zmagovalni madžarski ekipi je bil tudi slovenski reprezentant, Celjan Gašper Marguč, ki je k zmagi prispeval štiri gole. V Vavti vasi pri Novem mestu je potekalo državno prvenstvo v tarčnem lokostrelstvu na 70/50 m. Udeležilo se ga je 126 slovenskih lokostrelcev iz kategorij ukrivljeni, sestavljeni in goli lok. V oblačnem vremenu brez vetra so bili pogoji za streljanje odlični, dan je bil pravi za doseganje rekordov. Polzelan Tim Jevšnik, član mladinske lokostrelske reprezentance, je ponovno streljal odlično in tokrat postavil nov absolutni slovenski rekord v tarčnem lokostrelstvu. Na 50 m metrov je s sestavljenim lokom ustrelil 710 točk (od možnih 720). S tem je izboljšal rekord iz leta 2014 za tri točke in postavil novo težko dosegljivo mejo. V času, ko je tekmovanj malo, je odlično streljanje na državnem prvenstvu lepa popotnica za veliki tekmovanji, ki se ju bo Tim udeležil v septembru: evropsko prvenstvo Blaž Blagotinšek Rokometni klub prilagojeno razmeram KSENIJA ROZMAN L. K. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je v prvih dveh tekmah nove sezone zabeležila dva poraza, proti državnim podprvakinjam Mlinotestu in Litiji, a glede na precej drugačno in mlajšo zasedbo so letos tudi cilji drugačni. Ekipo v sezoni 2021/2022 vodi trener Milan Ramšak, strokovni vodja RK Zelene Doline Žalec, ki je v minuli sezoni vodil kadetinje in bil v drugem delu sezone pomočnik trenerja članske ekipe. vrnila v Maribor. V žalski članski ekipi ostajajo krilni igralki Kristina Kokotec (22) in Tjaša Žener (20), zunanja igralka Neža Herodež in vratarka Neja Žejn (obe 21) ter trio osemnajstletnih članic mladinske zasedbe: Hana Galič, Nika Hojnik (obe zunanji igralki) in Neja Turnšek (krožna napadalka). V klub se je vrnilo še nekaj mladih domačih igralk, po poškodbi zunanja igralka Lana Artelj, iz Zagorja zunanja igralka Nika Trogar in vratarka Leja Sempri- Letošnji cilji žalske ekipe so bolj usmerjeni v razvoj mladih igralk in piljenje izkušenj. Iz kluba so odšle najbolj izkušene igralke in nosilke igre. Triindvajsetletno kapetanko in domačo žalsko zunanjo igralko Aniko Strnad je privabila celjska ekipa ŽRK Z’dežele. V Celje se je vrnila tudi izkušena zunanja igralka Sanja Vrček, v klub lanskih državnih podprvakinj RK Mlinotest Ajdovščina se je preselila sedemindvajsetletna prva vratarka Klara Hrovatič, na študijsko izmenjavo v tujino pa se je odpravila prva domača krožna napadalka, enaindvajsetletna Kaja Kolar. Rokometno kariero je sklenila domača krilna igralka Maruša Kompan, med mlajšimi v letošnji ekipi pa ni več treh mladih rokometašic, vratarke Dajane Vignjević, krilne igralke Alje Krevs in zunanje igralke Laure Gorjup, ki se je možnik (vse 18). Najbolj izkušena nova igralka je tridesetletna vratarka Hana Fideršek, ki prihaja iz Celja, na posoji pa so v tej sezoni krilna igralka Tia Robida z Vrhnike (19) in zunanji igralki Laura Cerovak (21) in Tia Kralj (19) iz RK Krim Mercator. Trener članske ekipe RK Zelene Doline Žalec Milan Ramšak je pred začetkom nove sezone povedal: »Za razliko od lanske sezone smo v drugačnem položaju, saj imamo precej spremenjeno ekipo. Iz kluba so odšle nosilke ekipe, prišlo pa je pet mladih rokometašic in izkušena vratarka. Te mlade rokometašice želimo postaviti na slovenski rokometni zemljevid, nato pa morda še katero, ki se nam je priključila iz našega kadetskega pogona. Naša povprečna starost je približno 21 let, kar pomeni, da je pred nami sezona nabiranja prepotrebnih izkušenj za igranje na tem rangu tekmovanja. Zavedamo se, da nas čaka še veliko trdega in kvalitetnega dela. Obljubim lahko, da nas bo krasila hitra, agresivna in požrtvovalna igra ter močan kolektiven duh s pridihom mladosti.« Celotna ženska rokometna liga si želi, da bi leto minilo brez prekinitev tekmovanj, ki so jih beležili v lanskem letu, omejitve in posebni okrepi namreč že tako otežujejo in dražijo delo v klubih ter odvračajo tudi sponzorje. V Žalcu je v začetku septembra zaradi odrejene karantene zaradi koronavirusa v gostujoči ekipi odpadla že tekma prvega kroga prve državne rokometne lige z Velenjem, drugi dve pa so odigrali brez težav. Razočaranje je prinesel domači poraz v tekmi drugega kroga oz. prva odigrana tekma z ekipo Litije, ki je bila lani 9. na lestvici, potem ko so bile Žalčanke lani šeste. Poraz Žalčank s 27 : 37 (13 : 16) je trener Milan Ramšak komentiral: »Za to mlado ekipo je to prva tekma. V njej smo dejansko zdržali en polčas, v drugem pa so mladost in vihravost, v določenih trenutkih tudi nezbranost odigrale svoje. Tako si je ekipa Litije dejansko zaslužila to zmago. Bili so odločnejši, imeli so večjo širino in več razpoloženih igralk.« So se pa Žalčanke kljub porazu na naslednji tekmi tretjega kroga odrezale veliko bolje, kajti proti državnim podprvakinjam, izkušeni ekipi Mlinotesta Ajdovščine, so v gosteh drugi polčas igrale skoraj izenačeno in na koncu zaostale za manj golov z rezultatom 31 : 23 (17 : 10). Ta vikend jih čaka nova domača tekma v Žalcu z ekipo Izole. Minuli vikend so se začela tudi tekmovanja mlajših selekcij. Edino »žalsko« tekmo so v domači dvorani odigrale kadetinje RK Zelene Doline Žalec, ki so letošnjo premiero pod vodstvom Marka Dobrkovića opravile z odliko, premagale so novomeško Krko s 32 : 25 (13 : 16). Tim Jevšnik v arrowhead lokostrelstvu v Poreču ter svetovno člansko prvenstvo v tarčnem lokostrelstvu v Yangtonu (ZDA). Hopsi z novim trenerjem T. TAVČAR Novo tekmovalno sezono 2021/2022 KD HOPSI Polzela pričakujejo v pomlajeni in močno prenovljeni zasedbi. Večina igralcev je starih okoli 20 let. Mladi ekipi so dodali še nekaj izkušenih, predvsem višjih igralcev. Veseli jih, da se je vrnil domačin Miha Vašl, ki bo v novi sezoni steber ekipe. Ekipo Hopsov bo v novi sezoni, ki se bo pričela v soboto, 2. oktobra, s tekmo Helios : Hopsi vodil novi trener Vladimir Rizman. Kot je povedal predsednik kluba Matej Jelen, je primarni cilj obstanek v ligi, skriti cilj pa je uvrstitev v ligo za prvaka. »Glede na sestavo ekipe lahko koga presenetimo in se uvrstimo okoli sredine lestvice. Obljubimo, da se bomo borili in dostojno zastopali barve najboljše košarkarske vasi v Sloveniji. Zavedati se moramo, da je KD HOPSI Polzela klub z enim najnižjih proračunov, če ne celo z najnižjim v prvi slovenski moški košarkarski ligi. Temu primerni so tudi cilji v prihajajoči sezoni.« Veteransko druženje v preboldskem gaju D. NARAGLAV Tekmovali v šestih športnih disciplinah, pred tem počastili spomin na Adija Vidmajerja in ostale umrle veterane. Prvo septembrsko soboto je v preboldskem gaju potekalo tradicionalno športno-družabno srečanje veteranskih organizacij, ki so že pred dvema desetletjema podpisale sporazum o medsebojnem sodelovanju. Na srečanju, katerega pokrovitelj je bila tudi letos Občina Prebold, so se tako zbrali člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, člani borčevske organizacije za vrednote NOB Žalec in člani policijskega veteranskega združenja Sever – odbor Žalec. Udeležence so v imenu vseh treh veteranskih organizacij uvodoma pozdravili njihovi predsedniki Marijan Turičnik (ZZB), Rado Gašparič (Sever) in Zdenko Terpin (ZVVS), ki je vodenje prevzel pred mesecem dni po smrti Adija Vidmajerja, ki je bil na čelu organizacije vse od leta 2007. V svojem nagovoru je izpostavil njegov velik prispevek v osamosvojitvenem času in kasneje, ko je prevzel vodenje Območnega združenja VVS za Spodnjo Savinjsko dolino. Z minuto molka so se poklonili njegovemu spominu in vsem umrlim veteranom. Na njegov grob je delegacija odnesla venec in sveče v barvah slovenske zastave. Zbrane je pred tem pozdravil tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak. Glavno organizacijo športno-družabnega srečanja je letos prevzelo Združenje borcev za vrednote NOB, pri posameznih športnih panogah pa so kot vodje tekmovanj sodelovali tudi predstavniki ostalih dveh organizacij. Kot vedno pa so pri tem imeli tudi vso pomoč s strani DU Prebold, ki ima v preboldskem gaju tudi svoj sedež in rekreativne površine, ter Društva Partizan Prebold, ki je poskrbelo tudi za ozvočenje, glasbo in teniški turnir dvojic. Sicer pa so se tokrat udeleženci pomerili še v streljanju z zračno puško, v metanju pikada, balinanju, šahu in odbojki. 22 HOROSKOP / MLADI ŠT. 8 I september 2021 UTRIPOV HOROSKOP ZA OKTOBER 2021 BIK V prvi tretjini meseca bo nekoliko bolj izpostavljeno obdobje, v katerem vam pretijo povečane zahteve pri delu in več stresa. Kasneje, ko vaša vladarica Venera vstopi v znak optimističnega Strelca, se bodo temni oblaki razkadili in vi sami boste postali veliko bolj odprti in pozitivni. Vsekakor pa se boste soočali s situacijami in zadevami, ki vam ne bodo dajale energije, prav obratno! Zaradi tega bodite bolj pozorni na svoje počutje in zdravje, poskrbite za preventivo. DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo potoval R do 18. v mesecu. To je čas, v katerem lahko zelo uspešno urejate stare zadeve, z novostmi pa počakajte do zadnje tretjine meseca. Večje število planetov v sorodni Tehtnici vam je pisano na kožo. Vsekakor bo vašo pozornost obrnilo v partnerstva in družabno življenje, obe področji bosta lepo cveteli. Še zlasti v čustvenih odnosih bo zanimivo! RAK V prvi tretjini meseca se boste precej umaknili vase in zunanji svet bo videti odmaknjen in zelo daleč. Seveda bo to le videz, v resnici boste še kako aktivni, vendar se boste osredotočali samo na ljudi, ki so vam najbolj blizu. Svojo energijo boste razporejali zelo modro, zato bodo tudi rezultati pri delu odlični. Nekaj več previdnosti v času, ko bo vaša vladarica Luna polna, to je okoli 20. oktobra, občutljivost bo močno povečana! LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. V prvih treh tednih oktobra vam bo več planetov v nasprotnem znamenju nasprotovalo, kar za vas predstavlja povečan stres. Občutek, da vsi hočejo več od vas, bo pogost spremljevalec teh dni. Za nameček vam jo lahko zagode še R Merkur, ki lahko povzroči kakšno zmešnjavo, zaplet ali nepričakovano situacijo. Vsekakor boste v vse, kar boste počeli, morali vlagati bistveno več energije kot sicer! V ljubezni bo strastno večji del meseca! Zanimiv in prijeten mesec je pred vami, polno bo dogajanj in na delovnem področju bo vse potekalo v skladu z vašimi pričakovanji. Dosti stvari boste postavili na svoje mesto, ustvarili nov red, kar velja še zlasti za prve tri tedne oktobra. Veselo bo tudi vaše družabno življenje. Počutje bo odlično, veliko bo dinamike, veliko se boste gibali, pojavijo se lahko novi interesi. Sreča se vam nasmiha v ljubezni, zato boste resnično zacveteli. V jesensko obdobje boste vstopili zelo resno in odgovorno, kot se za vaše znamenje spodobi. Poudarek bo na ureditvi finančnih in uradnih zadev. Lahko, da boste razmišljali o posodobitvi ali racionalizaciji delovnih oziroma bivalnih prostorov. Svetuje se vam, da se za kakšne večje nakupe ne odločate med R gibanjem vašega vladarja Merkurja. Počakajte torej in nakupujte po 19. oktobru! V ljubezni bo bolj romantično kot sicer, kar vam bo v veselje! V prvih treh tednih oktobra, ko bo Sonce potovalo po vašem znaku, boste imeli dobro stopnjo vitalnosti. Mars bo ves mesec potoval po znaku Tehtnice, zato se nad pomanjkanjem energije ne boste mogli pritoževati! Bistveno pa je, da se boste pravilno odločali, kam jo boste vlagali. Do 18., ko bo Merkur še retrograden, se ukvarjajte s starimi zadevami in pustite novitete za kasnejši čas! V ljubezni bo strastno. Po 23. oktobru Sonce vstopi v vaše znamenje in tako najavlja vašo ero leta, v kateri boste blesteli in v kateri bo šlo marsikaj po vaših načrtih ter željah. Do tedaj, že zlasti zaradi R Merkurja, je potrebno, da ste premišljeni in da upoštevate svojo izostreno intuicijo. Narekovala vam bo pravilne smernice v trenutkih, ko boste v precepu, kaj storiti. Venera je prvi teden v oktobru še v vašem znaku in vas bo vidno razvajala na vse mogoče načine. Zanimiv mesec je pred vami, v katerem si boste postavili kar nekaj ciljev za vnaprej, vendar z njihovo uresničitvijo še ne boste pohiteli. Videti bo, kot da se vam nikamor posebej ne mudi, saj si boste tokrat za spremembo znali vzeti čas tudi za bolj prijetne plati življenja. Venera v vašem znamenju od konca prve tretjine oktobra vas bo vidno polepšala. V vsaki družbi boste dobrodošli in resnično se boste počutili odlično. Čas za osvajanje je maksimalno dober! KOZOROG Tokrat bo v ospredju delo in precej obremenjeni boste deležni povečanega stresa. Nujno je, da ga čim bolj sprotno odpravljate z več gibanja, športa in rekreacije. V nasprotnem primeru lahko pride zelo hitro do kratkega stika z okolico, zato velja povečana previdnost. Skušajte sprostiti nakopičene napetosti na bolj primeren način. Medosebni odnosi bodo na preizkušnji, vi sami pa negotovi v vse. To je popolnoma nepotrebno, zato čim prej pričnite razmišljati pozitivno! VODNAR Pred vami je dokaj prijeten mesec, v katerem vam bo sreča na vseh področjih odmerjena enakomerno. Pričakujete lahko izboljšanje svojih razmer, kar vas bo sprostilo. Uspešno se boste spopadli s situacijo iz preteklosti, ki vam ni dala dihati! Imeli boste občutek, da gredo stvari končno v pravo smer. Na čustvenem področju bodo prijateljstva in partnerski odnosi igrali veliko vlogo. Družabni in razigrani boste. RIBI V jesen boste vstopili polni načrtov, vendar bo do njihove uresničitve treba še počakati. Na marsikatero oviro ali omejitev boste naleteli, kar vas ne sme spravljati ob živce. Sprejmite vse s filozofskim mirom. Nujno je, da ogromno energije vlagate v svoje dobro počutje in psihično stabilnost. Vsak trenutek, ko je to le mogoče, spremenite v nekaj posebnega in lepega, dihajte s polnimi pljuči in dovolite si razmišljati izključno pozitivno! Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). SAJ NI RES, PA JE Za vse, kar se zadnje čase pri nas dogaja, bi lahko rekli: »Saj ni res, pa je!« Še bolje pa bi to ocenila z besedami, da to ni normalno, mislim, to avtoritarno obravnavanje epidemije. Ukrepi se vrstijo po tekočem traku, spreminjajo se hitreje, kot se pišejo, in avtorji – taki in drugačni strokovnjaki – še sami ne vedo, kdo pije in kdo plača. No, kdo plača, se prav dobro ve. In to, kar bom danes napisala in delila z vami, je čisto moje osebno mnenje in moja pravica do svobodnega izražanja in govorjenja. Sram me je, da sem priča dvomljivim predpisom in neusklajenim dogovorom med stroko in vlado, seveda imam v mislih reševanje koronske krize. Se potem kdo čudi, da je stanje takšno, kot je, da ljudje niti stroki ne zaupamo več? No, to je pač posledica tega, da stroki ne zaupa ali, bolje rečeno, je ne upošteva niti vlada sama. Ne vem, ali se samo meni zdi, da se je del »poštene« stroke celo umaknil, ostali pa so le tisti, ki se od polnega korita, koronska kriza gor ali dol, pač ne morejo odtrgati. Jaz osebno sem izredno razočarana prav nad ministrom za zdravje, ki je pred ustoličenjem na sedanjo funkcijo menda veljal za uspešnega in spoštovanega, zdaj pa se ni postavil v bran niti psihiatrični bolnišnici, ko je PV na Triglavu sarkastično ugotavljal, da ima omenjena bolnišnica menda dan odprtih vrat. In ko sem že pri odprtih vratih, naj omenim še to, da se mi naključna srečanja in druženja PV z raznoraznimi nekdanjimi spoštovanimi lobisti niti ne zdijo tako sporna. PV je javna oseba in vso pravico ima, da organizira dan odprtih vrat na svojem domu ali kje drugje. In če skozi ta odprta vrata vstopijo naključni mimoidoči, ki jim, po moje, gre že malo na otročje, saj se, namesto da bi se kaj pametnega pogovarjali, pač raje igrajo z vodnimi pištolami. Ja, kaj hočemo, leta pač naredijo svoje. Sicer pa, drage in dragi moji, dajmo že enkrat strniti vrste in se zedinimo, kljub temu da posamezni intelektualci upravičeno ugotavljajo, da politika potrebuje skregane ljudi. Že iz zgodovine vemo, da je v slogi moč, zato bomo le močno složni srečno in lepše živeli. Na koncu naj še iz vsega srca čestitam našim odbojkarjem, ki dosegajo odlične rezultate ravno zaradi tega, ker se zavedajo, da je v moštveni igri uspeh zagotovljen samo s sodelovanjem in zavedanjem, da je sicer vsak posameznik še kako pomemben, vendar uspeh prinaša le timska igra. In ko bomo tudi mi vsi igrali po načelu vsi za enega, eden za vse, bodo uspehi slej ko prej vidni in doseženi, življenje in sobivanje pa mnogo lepša. Do takrat pa – srečno Slovenija! Ola Mar MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MOBILNA PRALNICA, globinsko čiščenje vozil in sedežnih garnitur. Damjan Perme, s. p. Info.: 031 682 344 ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 Nudim NEGO, POMOČ in PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) ODKUP, IZPOSOJA ter PRODAJA DIATONIČNIH HARMONIK. FRAJTON CENTER, PE ARJA VAS 102, 3301 PETROVČE Info.: 040 729 567 (Primož) Nudimo več vrst MASAŽ. Sprostilna, športna, energetska, masaža hrbta, reflexna masaža stopal. SPROSTILNI KOTIČEK V ŽALCU. Info.: 051 613 992 (Tjaša) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec.Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in srede od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. STE SE V ČASU COVID STE SE KRIZE V ČASU ZNAŠLI V STISKI? COVID KRIZE ZNAŠLI V STISKI? POVEZANOST ZAUPANJE VARNOST POVEZANOST ZAUPANJE VARNOST SI ŽELITE POGOVOROV, DRUŽENJA, OBISKOV IN TELEFONSKIH POGOVOROV? SE ŽELITE NAUČITI KOMUNICIRATI IN IZOBRAŽEVATI PREKO MODERNIH TEHNOLOGIJ? SI ŽELITE POGOVOROV, DRUŽENJA, POTREBUJETE POMOČ NA TERENU? OBISKOV IN TELEFONSKIH POGOVOROV? SE ŽELITE NAUČITI KOMUNICIRATI VAM LAHKO POMAGAMO Z IN IZOBRAŽEVATI PREKO MANJŠIMI OPRAVILI? MODERNIH TEHNOLOGIJ? POTREBUJETE POTREBUJETE PSIHOSOCIALNO POMOČ NA TERENU? POMOČ ALI DRUGO POMOČ? POTREBUJETE POMOČ PRI UČENJU VAM Z IN LAHKO ŽELITE POMAGAMO NADOKNADITI MANJŠIMI OPRAVILI? MANJKAJOČE ZNANJE? POMOČ PRI UČENJU P O K L I Č I TPOTREBUJETE E N AINSŽELITE NADOKNADITI POTREBUJETE PSIHOSOCIALNO POMOČ ALI DRUGO POMOČ? Pon-pet med 8. in 18. uroMANJKAJOČE ZNANJE? S L O V E N S K A F I L APNO T RK OL P IIJČ AITE NAS Pon-pet med H I Š A S A D E Ž I D R U Ž B E Ž A L E C 8. in 18. uro HMELJARSKA ULICA 3 S 3 3L 1O 0V EŽNASL KE A C FILANTROPIJA H I Š A S A D E 0 5 1 6 6 9 7 1 Ž4 I D R U Ž B E Ž A L E C HMELJARSKA ULICA 3 www.filantropija.org po-moc-zalec@filantropija.org 3310 ŽALEC 051 669 714 www.filantropija.org po-moc-zalec@filantropija.org POIŠČI MOČ POIŠČI MOČ Humanitarna objava OVEN MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 8 I september 2021 23 Otroci spoznavali zelišča D. N. V okviru tedna vseživljenjskega učenja je študijski krožek Zelišča, narava in zdravje, ki je eden od krožkov Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec, tudi sam zanimivo prispeval k temu tednu. Pripravili so namreč zanimivo druženje z najmlajšimi in v zeliščni vrt pri obrambnem stolpu, kjer raste tudi potomka najstarejše vinske trte na svetu, povabili okrog 200 otrok iz žalskih vrtcev. Ti so pod vodstvoma članic krožka v osmih skupinah spoznavali zelišča in njihovo namembnost. »Seznanili smo jih tudi, kako Župan Tomaž Žohar s starši in novorojenci se kuhajo čaji in za kaj so zdravi. Marsikateri otrok pozna le čaje, ki so v vrečkah, ali pa še teh ne, zato je bilo za njih spoznavanje rožic in zelišč, ki se uporabljajo za razne čaje, še toliko bolj zanimivo,« nam je povedala predstavnica tega krožka Andreja Šteiner. Ob zaključku je vsaka skupina lahko tudi poskusila razno pecivo z janežem, pehtranom in meto ter se odžejala z raznimi sokovi (iz bezga, ribeza, aronije …), ki jih članice krožka pripravljajo doma in se mešajo z vodo. Lani rojenih in obdarjenih 54 otrok T. TAVČAR Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je pripravil sprejem za najmlajše občane Občine Braslovče, rojene od 1. maja do 30. novembra lani, ter njihove starše. Ker zaradi omejitev, ki so veljale v mesecu decembru, lani niso mogli pripraviti sprejema za otroke, rojene v drugi polovici lanskega leta, je župan sprejem pripravil na prvi šolski dan, 1. septembra, v avli Doma kulture Braslovče. V Občini Braslovče pripravijo letno dva taka sprejema. Tokratnega se je udeležilo 27 malčkov s svoji starši. Skupaj je bilo v letu 2020 rojenih in obdarjenih 54 otrok, prav toliko kot leto poprej. Na sprejemu je župan Žohar v nagovoru vsem otrokom zaželel srečno in zdravo otroštvo, staršem pa veliko veselja s svojimi malčki ter veliko družinske sreče, ki naj bo prežeta z ljubeznijo in medsebojnim spoštovanjem. Malčki so ob tej priložnosti prejeli slikanico Čarovnija na Žovneškem gradu avtorice in domačinke Tjaše Slemenšek, njihovi starši pa sadiko medovite sivke, državno zastavo ter enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka, ki znaša 150 evrov. Ena od osmih skupin otrok skupaj s članicami krožka Pri Pešbusu je sedovalo več kot 100 šolarjev Pešbus v tednu mobilnosti Udeleženci letošnjega oratorija pri cerkvi sv. Marije Magdalene na Homu V Preboldu jubilejni 15. oratorij D. N. Tudi v Preboldu je zadnji teden v avgustu potekal že 15. oratorij, ki so ga mladi iz župnije in okolice pripravili za predšolske in osnovnošolske otroke. Družilo se je 63 otrok in 30 animatorjev. Pod naslovom »Originalen.sem« so preko igre, pesmi in molitve spoznavali življenje Carla Acutisa. Carlo Acutis je bil najstnik, ki je pri 15 letih umrl za levkemijo. Zaradi njegovega globokega odnosa z Bogom, žive vere, dobrodelnosti in čudežev, ki so se začeli dogajati po njegovi smrti, ga je Cerkev 10. oktobra lani razglasila za blaženega. Carlo je bil vedno pripravljen pomagati vsakomur – sošolcem, brezdomcem, preprostim priseljencem … Bil pa je tudi zelo nadarjen programer in je pogosto opisovan celo kot računalniški genij,« je povedal Luka Sirše, ki je bil na preboldskem oratoriju zadolžen za informiranje. Udeleženci preboldskega oratorija so se med drugim odpravili na Hom, kjer so obiskali cerkev sv. Marije Magdalene in imeli vodne igre, oratorij pa so zaključili v nedeljo, 29. avgusta, z zahvalno sveto mašo. D. N. BREZPLAČNI TEČAJI ZA ZAPOSLENE IN BREZPOSELNE PAMETNIH TELEFONOV • UrediteTEČAJ slogeUPORABE besedila matrice pričnemo 4. 10. ◦ Druga raven ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST  USPOSABLJANJE Tretja raven – Četrta raven IZZIVI PODEŽELJA pričnemo v novembru » Peta raven ZAČETNI RAČUNALNIŠKI TEČAJ pričnemo v novembru SPLETNE PRIJAVE NA WWW.UPI.SI Projekt je sofinanciran v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10. 1.Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja: 10. 1. 1. Izboljšanje kompetenc manj vključenih v vseživljenjsko učenje). KREPITEV TEMELJNIH IN POKLICNIH KOMPETENC V SAVINJSKI REGIJI V Evropskem tednu mobilnosti, ki je potekal od 16. do 22. septembra, so letos tudi v Občini Prebold izpeljali vrsto aktivnosti, ki so se odvijale v vrtcu, šoli, Medgeneracijskem centru in v okviru drugih organizacij. Tri dni, od ponedeljka, 20., do srede, 22. septembra, pa je v okviru občine in šole bila izpeljana posebna akcija, imenovana Pešbus. Vanjo se je vključilo preko sto šolarjev in mnogo prostovoljcev, ki so skupaj z učenci pot do šole iz svojih krajev namesto z avtobusnim prevozom v organiziranih skupinah prehodili peš. Najdaljšo pot so imeli učenci iz Matk in Šešč, precej manj tisti, ki so se jim priključili v Sv. Lovrencu. Dobra dva kilometra so prehodili tudi tisti, ki so se na pot podali iz Groblje, potem na postaji sredi Latkove vasi »pobrali« sošolce in družno nadaljevali pot do šole. Približno polovico manj časa so do šole porabili učenci iz Kaplje vasi, ki so zato tudi prvi prišli na cilj. Vse udeležence Pešbusa je zadnji dan, v sredo, pred vhodom v šolo čakala stojnica z nagrado za sodelovanje v akciji. Prejeli so plastenke za vodo in kresničko za pešce, na obeh darilih pa so bili napis Evropski teden mobilnosti (ETM), znak akcije in grb Občine Prebold. 24 SAVINJSKE ZGODBE Stoletnici nazdravili na Polzeli T. TAVČAR ŠT. 8 I september 2021 »Vse na svetu mi pomenijo konji in delo z njimi!« BINA PLAZNIK BINA PLAZNIK, OSEBNI ARHIV Angela Košmrlj živi na svojem domu na Polzeli skupaj s sinom Petrom in njegovo družino. Osemnajstletna Nika Kumer iz Podvina pri Polzeli je dekle, ki zase pravi, da jo bolj kot druženje z vrstniki zanimajo konji. Ob visokem jubileju, stotem rojstnem dnevu, dan pred praznikom dneva državnosti so jubilantko obiskali župan Občine Polzela Jože Kužnik, poslanec v DZ Ljubo Žnidar, predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik, predsednik KBO Franci Žagar in član Jože Germ, predsednik DU Polzela Igor Pungartnik in predsednica KO RK Polzela Olga Hočevar. Z Angelo so za 100. rojstni dan nazdravili in z njo obudili spomine na preteklost. Njeno življenje je še predano vrednotam narodnoosvobodilne borbe, katere akter je bila tudi sama kot mladinska partizanska obveščevalka in kurirka. Vojna ji je vzela štiri brate, eden je umrl kot zajeti partizan v taborišču na Rabu, drugega, ki je bil prav tako na Rabu, so po kapitulacije Italije ubili, tretji je bil ranjen v brigadi in je umrl, četrti pa je umrl med vračanjem iz taborišča Dachau. Izguba bratov in medvojno trpljenje pa sta vplivala na njeno delovanje po vojni do danes. Angela se je rodila 20. junija 1921 v Sarskem, v Občini Ig pri Ljubljani, v zavedni delavsko kmečki družini z devetimi otroki, petimi fanti in štirimi dekleti, bila pa je najmlajša od vseh otrok. Osnovno šolo je končala na Igu, nato pa je ostala doma na kmetiji, kjer je opravljala vsa kmečka in gospodinjska dela. V času narodnoosvobodilnega boja je kot mladinka bila vključena v kurirsko in aktivistično delovanje vse od začetka vojne. Bila je kurirka in obveščevalka na Dolenjskem. V partizanih je spoznala tudi svojega izvoljenca Jožeta, ki je bil prav tako kurir, in se z njim poročila leta 1944. Leta 1946 sta se skupaj preselila na Polzelo, kjer je mož dobil službo logarja. Zgradila sta si hišo in toplo gnezdo za svoje tri otroke: Jožeta, Dano in Petra. Pri svojih letih je Nika Kumer že zdavnaj prestopila meje Slovenije in se po Evropi tedensko udeležuje tekmovanj ob boku jezdecev z vsega sveta. Letos v mesecu juliju se je s svojim konjem Espionom A. C. udeležila evropskega prvenstva v preskakovanju ovir na Portugalskem, kjer ji je malo zmanjkalo, da bi se uvrstila v finale. Z Niko smo se pogovarjali ravno po poletnem oddihu na domači terasi v Podvinu. Pravi, da si je dobro odpočila in se bo počasi vrnila na Nizozemsko ter nadaljevala s treningi. V Savinjski dolini pred nekaj desetletji ni bilo veliko priložnosti za ježo konj. V teh krajih so bili konji bolj v pomoč pri delu. Danes se čedalje več mladih odloča za ježo in skrb za konje. Kako je pri Niki vzklila ljubezen do konjev? »Kot šestletna deklica sem listala revijo in opazila, da bo v Lipici potekal dogodek, ki me je zanimal. Starše sem prosila, da gremo. Tam sem zagledala ponije, ki so mi bili zelo všeč. Takoj ko sem se usedla nanj, sem se zaljubila v konje. Veliko sem si ogledovala posnetke na YouTubu, tako da sem vedela, da je treba konje čistiti in zanje skrbeti. Najprej sem imela konja v najemu na kmetiji Ušen v Grušovljah, z veseljem sem ga negovala, čistila. Ko sem prišla tako daleč, da sem dobila svojega konja, me je vse skupaj še bolj zanimalo, vedno bolj sem raziskovala.« Angela Košmrlj z zlato plaketo ZB NOB Slovenije, ki jo je prejela v tednu praznovanja. Poleg skrbi za otroke in gospodinjstvo pa je Angela delala v Keramični industriji Liboje, od koder je tudi šla v zaslužen pokoj. Po končani vojni je bila vključena v mnoge aktivnosti, od pionirskih zadolžitev do mladinskih akcij v svojem kraju. Z možem sta bila tudi ustanovitelja organizacije ZB na Polzeli. Angela je tudi vzorna in natančna skrbnica vseh spominskih obeležij (štiri) na svojem območju. Štiri mandate je bila članica Upravnega odbora, od leta 1998 dalje je tri mandate bila tudi članica Nadzornega odbora v KO. Za predanost širjenju vrednot in spomina NOB je ob stoletnici prejela zlato plaketo ZB za vrednote NOB Slovenije. Že 41 let je, odkar je mož umrl in je vdova, v oporo so ji bili otroci, sedaj pa jo razveseljujejo vnuki in pravnuki. Tudi po upokojitvi je ostala vsestransko aktivna. Tudi sedaj ji ni dolgčas, veliko bere brez očal in počne še marsikaj. Vsakodnevno spremlja politično dogajanje v državi in se ob tem tudi kdaj pošteno razjezi. Skrb za konje in jahanje, to je Nikina največja ljubezen. Sodelovali in tudi zmagali D. NARAGLAV V času olimpijskih iger Tokio 2020 je v preboldskem domu starejših, ki je enota trboveljskega doma Franc Salamon, potekala nekakšna domska olimpijada, ki so jo poimenovali olimpijski izziv. Dogajanje, posvečeno olimpijskim igram, se je pričelo vsak dan ob 10. uri. Prvi dan so najprej izobesili olimpijsko zastavo in z njo tudi pričeli svoj prvi olimpijski izziv. Nadaljevali so s kvizom in med stanovalci preverjali znanje o olimpijskih igrah in o gostiteljici iger Japonski. Drugi dan je sledil olimpijski maraton, ki je vključeval hojo, tek, vožnjo z vozičkom itd. po označenem poligonu, merili pa so čas premagane proge. Na istem poligonu na parkirišču pred domom so se v preostalih dneh odvijale tudi ostale športne aktivnosti. Na njih so lahko sodelovali vsi ne glede na fizično kondicijo in zmožnost. Posebno veselo in zanimivo pa je bilo četrti dan izziva, ko je Slovenija s Primožem Rogličem osvojila zlato medaljo. Z velikim zanimanjem so spremljali njegovo vožnjo, stiskali pesti, ob zmagi pa ploskali, vriska- Nika uživa podporo cele družine, še posebej ji ob strani stoji mami Melita. li in se vsestransko veselili. Temu je nato sledil še njihov tekmovalni dan. Na parkirišču so jih že čakale prostovoljke iz Medgeneracijskega centra Prebold, ki so delovni terapevtki Meti Rojšek Breznik pomagale pri izvedbi tekmovanja na olimpijskem poligonu. Tekmovalci so na njem morali premagati določene izzive, na zaključku pa vreči tenis žogico in po možnosti podreti postavljen stolp ter si tako prislužiti čim več točk. Sicer pa je bilo to drugotnega pomena, saj je bilo bistveno sodelovanje. V tem duhu so naslednji dan tudi zaključili enotedenski olimpijski izziv. Obiskala jih je tudi Kaja Verdnik – slovenska akrobatska deskarka, ki je tekmovala na zadnjih zimskih olimpijskih igrah. Z udeleženci je delila svojo izkušnjo, ob zaključku pa podelila tudi medalje. Izziv je vse dni spremljala tudi glasba, stanovalci pa so te dni in vse do konca olimpijade spremljali tekmovanja na TV SLO 2 in navijali za naše športnike, ki so tudi njim življenje v domu polepšali s svojo voljo, zagnanostjo in izjemnimi dosežki. la po vsej Evropi. Od njiju so kupili tri konje. Ko sta se preselila na Nizozemsko, sta ji tam ponudila boljšo možnost za treninge in tekmovanja. »Poskusno sem se preselila za teden dni tja. Všeč mi je bilo, da si ves dan vpet v konje in dogajanje, povezano s konji, tekme se na mednarodni ravni odvijajo tedensko. Doma so me podprli, tako sem se preselila. Tam so med tednom vsak dan treningi in vsak vikend tekme. S kamionom se odpravimo po celi Evropi, bili smo že v Španiji, na Češkem, v Italiji ...« Nika pove, da uživa podporo cele družine, še posebej ji ob strani stoji mami Melita. Letošnji rezultat na evropskem prvenstvu je ni razočaral: »Dobila sem zagon za naprej, da Osnovnih treningov in ježe jo je naučil lastnik omenjene kmetije: »Najprej sem jahala dvakrat tedensko, to pa mi ni bilo dovolj. Ko sem imela kobilo v najemu, sem jahala vsak dan in sem želela še več, zato smo kupili konja. Pričela sem s tekmovanji. Sledila je krajša pavza, ko smo doma urejali hlev in smo Na Evropskem prvenstvu 2021 v Vilamouri na Portugalskem Nika in trener Andrej Pavlovič nabavili friziko, pasmo za dresuro, s katero sem nadaljevala tekmovanja v dresuri. Potem pa sem se morala odločiti, ali se bom specializirala za dresuro ali preskakovanje, in odločila sem se za slednje, ker me je bolj zanimalo.« V Sloveniji je spoznala dva trenerja iz Celja, ki sta veliko tekmova- prihodnje leto opravim kvalifikacije za kategorijo jahačev do enaindvajset let – U21, ki so zelo zahtevne. Nameravamo dokupiti še enega profesionalnega konja, tako bodo treningi še bolj intenzivni. Drugo leto pa se bom ponovno pomerila na evropskem prvenstvu v Španiji.« SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 8 I september 2021 25 Če držimo skupaj, si pomagamo, nam nihče nič ne more. Bodimo ljudje. BINA PLAZNIK Slovenka Andreja in Nepalec Birman, ki živita srečno družinsko življenje s tremi otroki v Latkovi vasi, verjameta, da partnerski odnos lahko deluje samo, če se trudiš razumeti drug drugega, zato tudi zelo različna kultura ni težava. Marsikdo na svoji življenjski poti ugotovi, da ima življenje svoj načrt, ki je tako neverjeten, da bi težko zrastel v naši domišljiji. Zato pravijo, da se je v življenju dobro prepustiti in videti v vsem dobro. Tako sta se na neki točki v življenju združili poti dekleta in fanta z različnih koncev sveta in nastala je čudovita zgodba. Andreja in Birman Shrestha danes živita s svojimi tremi otroki Janom, Izabelo in najmlajšo Eliso v Latkovi vasi pri Preboldu. Z nami sta delila svojo zanimivo zgodbo in pogled na življenje. bazilika, in čakamo eno uro. Če se človek v tem času ne prebudi, ga peljemo na pokopališče. Jaz sem se po 35 minutah prebudil. Starši so mi povedali to zgodbo, ko sem bil večji. To se mi je zdel čudež. V zahvalo sem hodil v tempelj ter vsako jutro molil. Opazoval sem življenje v naši vasi. Vsi ljudje so kartali, kadili, zafrkavali drug drugega. Sam v tem nisem videl smisla, saj se mi zdi, da moramo na svetu pustiti za sabo neke stvaritve. Ko sem bil star osemnajst let, sem odšel od doma ter se preselil v Katmandu. Tam sem imel zelo težko življenje. Nosil sem strgana oblačila, Andreja in Birman o premoščanju kulturnih razlik: »Kultura ni težava, če imaš v glavi vse razčiščeno.« Nepalec Birman Shrestha, akademski slikar, fotograf, oblikovalec in zvočni terapevt, je prišel v Italijo leta 2009 z željo, da bi nadaljeval študij v Firencah. Danes živi v Sloveniji, kjer si je ustvaril družino. Zapustil je redno zaposlitev in sledil svojemu notranjemu glasu. Verjame v pristni stik z ljudmi, posluša naravo, predvsem pa svoje srce. Pri svojem delu uporablja tibetanske zvočne posode, ki jih je sam pozorno izbral in pripeljal v Slovenijo. Vodita ga intuicija in želja dati ljudem le najboljše. V Nepal se rad vrača, predvsem v gore, kjer pozabi na materialni svet in uživa v pristni naravi. Tja vodi tudi skupine Slovencev. Danes govori tekoče slovensko. Slovenka Andreja Sentočnik Shrestha je po izobrazbi pravnica. Je mati treh otrok in se ukvarja z regresoterapijo. Ugotovila je, da je njeno poslanstvo pomagati ljudem, da ugotovijo, kdo so, zakaj so se rodili v svoje življenje, zakaj so prišli na ta svet. Pomaga priti ljudem do odgovorov, ki jih iščejo. Oba ju tako poleg ljubezni drug do drugega povezuje duhovnost. Veliko ljudi je pri njiju že poiskalo pomoč in uteho. Vsak od vaju ima svojo življenjsko zgodbo. Andreja: »Vedno sem bila drugačna, zanimala me je prazgodovina in sem želela študirati arheologijo. Zaradi težav s koleni sem se odločila za drugačen študij, ki pa je tudi bil povezan z mojimi otroškimi željami. Želela sem biti pravnica in delati na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.« Birman: »Mene je duhovnost zanimala že od otroštva. Ko sem bil star leto in pol, sem umrl. Pri nas je tradicija, da damo fizično telo, ki umre, pod drevo, imenovano sveta nisem imel strehe nad glavo, postelje, rednih obrokov. Zaposlil sem se v tovarni, kjer so izdelovali oblačila, in dobival zelo slabo plačilo. Hvaležen sem bil, da sem imel delo, po drugi strani pa sem bil žalosten, da moram celo življenje tako trpeti. Potem sem nekega dne v sebi slišal glas, ki je dejal, da je moj izpit končan. Srečal sem gospoda iz Amerike, ki mi je dal priložnost za boljšo službo. Pri njegovi družini doma sem čistil, kuhal, opravljal gospodinjska dela, Mi smo navajeni, da gremo k zdravniku. To ni prav, razen če imamo zlomljeno roko. Najprej si moramo pomagati sami. Šele ko si bomo sami pomagali, nam bodo lahko drugi pomagali. Ko sodeluješ z naravo, te narava vse nauči. V življenju pridejo težki trenutki, ampak ravno v takih trenutkih se lahko učimo. Če vse teče gladko, se ne moremo nič naučiti. Naučiti se moramo poiskati rešitve. on pa mi je plačeval šolnino, da sem lahko študiral umetnost. Kasneje sem spoznal Američana, ki je raziskoval svoje družinsko drevo in ugotovil, da ima korenine v Italiji. Tako me je pot zanesla na študij umetnosti v Firence in tam sem prek svoje sošolke Slovenke spoznal Andrejo, svojo bodočo ženo. Se morda spomnita trenutka, ko sta se spoznala? Birman: »Bilo je drugače, ko sem jo zagledal. Počutil sem se zelo posebno. Veliko sva se družila, kar se nikoli prej nisem, saj sem bil vedno osredotočen samo na svoj življenjski cilj. Občutil sem ljubezen, skrb, varnost in to mi je bilo zelo všeč. Imela sva se čudovito. Kmalu sem ji povedal, da se bova poročila. Najprej me je zavrnila, potem pa je sprejela. Precej težko je bilo urediti papirje. Poročila sva se leta 2010.« Andreja: »Na neki točki v življenju sem pristala v Italiji in življenje mi je pripeljalo Birmana. Lepega dne sem ga srečala in videla, kako me opazuje. Vprašala sem ga, zakaj me tako gleda, on pa je dejal, da bi si rad za vedno zapomnil moj obraz. To mi je zaprlo usta (smeh).« Kako združujeta različni kulturi? Birman: »Vsako kulturo zelo spoštujem in vsaka nova kultura me zelo zanima. Verjamem, da me lahko vsaka nova stvar nekaj nauči. In tudi v življenju vsako novo situacijo pogledam tako, da se iz nje nekaj naučim. Slovenci se mi zdijo zelo prijetni, prijazni. Tudi Andrejini starši so me zelo lepo sprejeli, kot svojega otroka.« Andreja: »Birman je tako drugačen, da sploh nisem nikoli čutila razlik v kulturi. Tudi Birmanovi starši v Nepalu so me čisto v redu sprejeli. Nihče me ni gledal postrani.« Kako vzgajata otroke? Birman: »Jaz nisem vernik po prepričanju. Prakticiram meditacijo, ki je raziskovanje samega sebe. Primerjam jo bolj s tem, da če smo lačni, jemo, in če smo žejni, pijemo. Ni treba verjeti. Prišli smo na Zemljo v človeš- Izabela, Andreja, Jan, Birman, Elisa dobila veliko preizkušnjo, hči je imela težave z zdravjem pri prihodu. Meni je čisto sesulo tla pod nogami. Je pa bil to dokaz, da je treba delati na sebi. Da takrat, ko misliš, da že nekaj obvladaš, ugotoviš, da nič ne veš. »Na zadeve je treba gledati pozitivno. Recimo, da ti nekdo dá drek, ki je zastonj. Ti drek lepo sprejmi in naredi kompost. Potem pa ga lepo zapakiraj in mu ga prodaj nazaj, da dobiš denar.« Moraš biti zvest samemu sebi, da poslušaš sebe. Intuicija nam vseskozi govori, kaj je prav in kaj ne.« Birman: »Treba je meditirati. Ko ugotoviš, da si jezen, se moraš zavedati, da si jezen. Moraš opazovati svoja čustva. Ko te boli koleno, ozavestiš, Birman pri svojem delu uporablja tibetanske zvočne posode, ki jih je sam pozorno izbral in pripeljal v Slovenijo. ki obliki zato, da raziskujemo samega sebe. Iskati in najti resnico je smisel življenja. Otroke učim hindujske vere, krščanske vere, tudi islama …, da dobijo širino, da spoznajo vse vere ter da spoznajo realnost. Meditacijo jim razložim z vdihom in izdihom. Približam jim jo z glasbili – zvočnimi posodami, skozi igro, da uživajo. Ne želim jim česa vsiljevati. Nežno jim približam vedenje o meditaciji, da jo bodo znali uporabiti.« Andreja: »Res nimava ločnic. Kultura ni težava, če imaš v glavi vse razčiščeno.« Kljub temu da se oba ukvarjata z duhovnostjo, se tudi sama srečujeta z realnostjo. Kako premagujeta izzive vsakdana? Andreja: »Oba sva samo človeka s svojimi napakami in dobrimi platmi. Sploh ob rojstvu tretjega otroka sva da te boli koleno. Telo ti dá opozorilo. Mi smo navajeni, da gremo k zdravniku. To ni prav, razen če imamo zlomljeno roko. Najprej si moramo pomagati sami. Šele ko si bomo sami pomagali, nam bodo lahko drugi pomagali. Ko sodeluješ z naravo, te narava vse nauči. V življenju pridejo težki trenutki, ampak ravno v takih trenutkih se lahko učimo. Če vse teče gladko, se ne moremo nič naučiti. Naučiti se moramo poiskati rešitve. Najprej postavi vprašanje, potem pa išči rešitve. Večinoma človek dela narobe. Ne veš, kakšno je vprašanje, in iščeš rešitve. Vprašaj naokrog ljudi, zakaj živijo. Nihče ne ve, zakaj živi. Pač živijo. Vsak dan smo en dan starejši in tako naše življenje prehitro mine. Zakaj živimo? Zato, da vsak dan v življenju ustvarimo nekaj lepega. To ljudje pozabljamo. Življenje pa teče ...« Kako bi opisala svoj partnerski odnos v primerjavi s partnerji iz svojih dežel? Birman: »Razlika je samo v človeku in razumevanju. Partnerski odnos lahko deluje samo, če se trudiš razumeti drug drugega.« Andreja: »Zato sem izbrala Nepalca.« (smeh) Lahko ponudita kakšen nasvet bralcem, kako se soočati s trenutno krizo? Kako se spopadati z depresijami, strahovi, agresijo, medsebojnim nasiljem v najožji celici – družini? Birman: »V tem trenutku so ljudje lačni miru. Od kod pride mir? Iz samega sebe. Mir imaš, ko izklopiš misli, ko se osredotočiš na svoje telo. Ko misli osredotočaš na karkoli drugega, pozabiš na svoje telo. Ko potrebuješ mir, se osredotoči nase in ne zunaj sebe. Najdi resnico v sebi. Ne sledi temu, kar ljudje govorijo. Da, poslušaj jih. Ampak sledi svoji resnici. Oblika koronavirusa obstaja tako dolgo kot svet. Najprej je treba pogledati, zakaj ljudje zbolevajo. Ne le zaradi koronavirusa, ampak tudi zaradi raka, tumorjev in drugih bolezni. Naj poudarim. Naše misli so narejene zato, da opazujemo sebe, svoje telo. Namesto tega naše misli pogosto begajo: grem tja, bom naredil to in ono … Veliko načrtov imamo v glavi, svojemu telesu pa niti enkrat ne vrnemo, kar nam daje. Koronavirus nam prinaša tudi dobro. Zazreti se moramo vase. Na zadeve je treba gledati pozitivno. Recimo, da ti nekdo dá drek, ki je zastonj. Ti drek lepo sprejmi in naredi kompost. Potem pa ga lepo zapakiraj in mu ga prodaj nazaj, da dobiš denar.« Andreja: »Vsi moramo sami sebe poslušati, moramo iti ven, v naravo, zapisovati si svoje misli. Vsi smo ljudje. In to je bistvo. Biti človek človeku. Če si človek človeku, ne boš dvignil roke nad drugega, se boš ustavil.« Birman: »Če nekdo sprejme odločitev, ki nam ni po godu, jo moramo spoštovati. Ta človek se dobro počuti s to odločitvijo, to je njegovo življenje. Če se vmešavam, to ni prav. Ne smemo soditi. Vsak ima pravico do svobodnega odločanja. Moramo držati skupaj. Lahko vzamemo primer iz narave. Ko želi lev napasti skupino bivolov, jih mora ločiti, takrat lahko napade. Tako je tudi pri ljudeh. Želijo nas ločiti in skregati med sabo, da nas lahko napadejo. Če držimo skupaj, si pomagamo in nihče nam nič ne more. Bodimo ljudje.« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 8 I september 2021 Sto let griške kulture D. NARAGLAV S predsednico društva Lilijano Ježovnik Jančič o stoletnici KuD Svoboda Griže, ki se je tako poimenovalo šele leta 1998, njegove korenine pa segajo tudi dlje od stotice. KuD Svoboda Griže letos praznuje svojo stoletnico, čeravno kulturno delovanje sega še precej več let v preteklost. Iz znanih podatkov je prvi zapis o organizirani kulturni dejavnosti v kraju Griže vabilo na I. občni zbor bralnega in kmetijskega društva v Grižah, ki je bil v nedeljo, 18. novembra 1894, v društvenih prostorih Piklove hiše. Na njem je nastopal moški kvartet, ki so ga verjetno sestavljali Rajko Vrečer, Jakob Škrabar, Franc Gostinčar in Andrej Žmavc. To je bilo tako imenovano Krekovo društvo, ki je delovalo skoraj po vseh farah v dolini. V začetku Delavsko kulturno društvo Svoboda Predsednica kulturnega društva Lilijana Ježovnik Jančič je povedala, da je bilo Delavsko kulturno društvo Svoboda ustanovljeno leta 1921. »Ernest Levstik je pripovedoval, da so idejo o društvu, ki bi poleg zabavnega programa negovalo in združevalo svobodomiselnost, prinesli rudarji, ki so rudarili po Evropi. Med ustanovitelji DKD Svoboda so bili Ernest Bratec, Franc Judec, Andrej Kolšek, Ernest Levstik, Franc Tratar, Jakob Uranjek, Anton Veligošek, Jernej Kajtna in Ivan Gominšek. Društvo je imelo svoj prvi sedež pri Martinu Gominšku (gostilna Volk) v Grižah, kasneje pa so se preselili k Cocej, kjer je bila ravno tako gostilna. Svoj prvi prapor so razvili leta 1925 na Cocejevem vrtu, spremljala ga je velika vrtna veselica. Govor je imel dr. Henrik Tuma iz Ljubljane. Pri kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor, tamburaši in recitatorji. Prvi predsednik DKD Svoboda je bil Jakob Uranjek,« se je skozi začetke društva sprehodila današnja predsednica Lilijana Ježovnik Jančič. »Društvo je najprej ustanovilo knjižnico s čitalnico. Z delom so pričeli dramska sekcija, moški pevski zbor in tamburaši. S predstavami dramske skupine ter z vokalnimi in instrumentalnimi zbori so nastopali na domačem odru in drugod (Liboje, Velenje, Šoštanj, Hrastnik, Zagorje ...). Ob prvem maju so imeli tradicionalni izlet na Mrzlico, ki so ga proslavili s kulturnim in zabavnim programom. Ob prestopu iz starega v novo leto so velikokrat izvajali polnočno živo sliko. Prikazala je prehod iz suženjstva v novi lepši svet. Čisti dobiček vseh predstav je bil namenjen za nove knjige, inventar in potne stroške vodjem posameznih sekcij …« Zlet Svobod v Celju leta 1935 V Grižah so okrog leta 1930 delovali DKD Svoboda, potem Prosvetno društvo (klerikalno) kot naslednik Bralnega društva s sedežem v kaplaniji in leta 1931 ustanovljeno Sokolsko društvo Griže–Zabukovica. Med društvi je vladalo zdravo, ustvarjalno, delovno tekmovanje. »7. julija 1935 so člani DKD Svoboda iz Zabukovice, Migojnic in Griž (bilo jih je okrog 200) peš, s praporom na čelu, odšli v Celje, kjer je bil Zlet Svobod. Zlet Svobod se je sprevrgel v mogočno politično manifestacijo, ki je tudi žandarji, policisti in oblastniki stare Jugoslavije niso mogli prekiniti. Čez nekaj dni je državna uprava izdala odlok, da se morajo vsa DKD Svoboda razpustiti. Združevanje ljudi pri DKD Svoboda je močno vplivalo na kulturno in politično vzgojo. DKD Svoboda je odigralo pomembno vlogo pri širjenju delavske kulture v širši okolici in marksistične miselnosti v splošnem razvoju delavskega gibanja, saj je bilo društvo levo usmerjena, liberalna organizacija. V tistem času so imeli rudarji že ustanovljeno glasbeno društvo Zarja, h kateremu so se priključili vsi dotedanji Svobodaši. V Zabukovici so razne prireditve in igre igrali v kantini, kjer se je začelo razvijati kulturno življenje,« odstira zgodovino društva predsednica Ježovnik Jančič in nadaljuje: »Leta 1937 so ustanovili novo kulturno prosvetno društvo Vzajemnost, ki je delovalo do okupacije leta 1941. Najbolj prizadevni člani Vzajemnosti so bili Franc in Anica Lapajne, Jože in Fanika Strnad, Peter in Ivanka Šprajc, Avgust Razpotnik, Ernest Levstik, Ivan, Žani in Edi Zupanc, Franc Bizjak, Vili Reberšak in Vipotnikovi. Po razpustu Svobod je griškemu DKD Svoboda uspelo očuvati ves inventar in celotno knjižnico, za kar gre zasluga predvsem takratnemu županu griške občine g. Košaku, ki je pravočasno obvestil članstvo o zaplembi društvenega premoženja. DKD Svoboda je imelo knjižnico, čitalnico, pevske zbore, glasbeni odsek, dramski odsek in sekcijo za družboslovje.« Delovanje društva po II. svetovni vojni Kulturno-prosvetnih društev takoj po osvoboditvi še ni bilo. Vse delo se je odvijalo v okrilju takratnih odborov OF, sindikalne podružnice premogovnika Zabukovica, organizacij AFŽ in mladinskih aktivov pod vodstvom SKOJ. V Grižah, Zabukovici, Migojnicah in Bezovniku so se odvijali številni mitingi. Težko so zdržali brez pesmi in tako so takoj po osvoboditvi pevci vadili v Zabukovici, menzi rudnika, kjer je bil improviziran oder. Kasneje, ko je bil zgrajen paviljon, so vaje prestavili tja. Prireditve so potekale v Piklovi dvorani v Grižah, vendar je bogato kulturno prosvetno življenje zahtevalo večji prostor. Leta 1948 so pričeli z gradnjo zadružnega doma, ki naj bi imel dvorano z odrom, v prizidku pa še trgovino in gostilno. Prvi pogovori o ustanovitvi zadruge in izgradnji zadružnega doma so stekli januarja 1948. Pri gradnji so pomagali mladi in stari s prostovoljnim delom. Pozimi 1948/49 so gradnjo ustavili. Z gradnjo doma so nadaljevali v letu 1951. Delo je vodil Rafko Funkl. Sodobno so uredili oder ter prizidek k odru. V Sloveniji so leta 1950 začeli ustanavljati kulturno-umetniška društva. V Grižah je bilo ustanovljeno Izobraževalno umetniško društvo Peter Šprajc. O tem je Lilijana Ježovnik Jančič povedala: »Leta 1954 je iz IZUD Peter Šprajc (predsednika sta bila Ivan Mikek in Slavko Pader) nastalo Delavsko prosvetno društvo Svoboda Zabukovica. Leta 1956 so dom vendarle dokončali in leta 1957 je bila v domu prva kinopredstava. Vodja kinosekcije je bil Edi Zupanc, za tehnično plat pa je skrbel Franci Vipotnik. V domu so potrebovali še sejno sobo in prostor za knjižnico. Leta 1958 so k domu dozidali prizidek. V Grižah so pričeli z gostovanji dramskih, vokalnih, instrumentalnih in drugih skupin. Tako je 5. 7. 1964 v Grižah gostovala godba na pihala iz Gradca. Število večjih prireditev je po letu 1960 pričelo upadati. Leta 1959 jih je bilo 13, kasneje pa tudi pol manj. Kljub denarnim težavam so dvorano posodabljali. Leta 1961 so opremili oder, leta 1962 so dokončali razsvetl- javo v dvorani in naredili priključek vodovoda, leta 1965 so postavili strelovode, na podstrešju položili ognjevarno prevleko in leta 1967 obnovili elektroinštalacije v dvorani.« Veliko prireditev v dvorani in letnem gledališču V letu 1979 je društvo gostilo ansambel Lojzeta Slaka, igro Švejk v drugi svetovni vojni, v izvedbi KuD Zarja Trnovlje, gostili reviji lutkarjev in invalidskih pevskih zborov. »Delo društva v obdobju od 1981 dalje je bilo zelo pestro. Leta 1981 so ob 60-letnici DPD Svoboda Griže, 40-letnici vstaje in 35-letnici ŽePZ izdali krajevno monografijo z naslovom Griže z Zabukovico. 6. junija 1961 so otvorili obnovljeno letno gledališče Limberk s koncertom Pojo naj ljudje, 28. 8. 1981 pa so svečano otvorili obnovljeni kulturni dom v Grižah. DPD Svoboda je istega leta prejelo zlati grb Občine Žalec, Savinovo nagrado s plaketo in zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Žalec,« je s ponosom na svoje predhodnike povedala Lilijana in nadaljevala: »Leta 1982 so bili med častne člane društva sprejeti Edi Zupanc, Martin Goršek st., Jernej Veber in Jože Jordan. Za zbore so kupili praktikable. V Grižah so tega leta gostovali ansambel Slovenija, ansambel Štirje kovači, KUD iz Vrbja z delom Smešni preciozi, KUD iz Velenja z delom Sekira, KUD iz Domžal z delom Martin Krpan in DPD Svoboda Žalec z opereto Planinska roža. Poslušali so recital opernih arij z naslovom Vem za mladenko, nastopil pa je tudi Komorni zbor iz Celja. Ob nedeljah so za otroke v dvorani predvajali filme ali lutkovne predstave. Leta 1983 je društvo dobilo nove častne člane Albina in Marijo Vipotnik ter Radovana Gobca. Mladinska dramska skupina je z delom Županova Micka gostovala v Augsburgu. V organizaciji sta bili kar dve občinski reviji odraslih pevskih zborov in godb na pihala. Ljubljanska opera je gostovala z opero Don Pasquale, KUD Pivovarna Laško z Molierovim Skopuhom, Mariborska opera z opero Ero z onega sveta, julija je bil koncert Slovenskega okteta, v avgustu je gostovalo Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki z delom Divje svinje. Domači gledališki igralci so pripravili Vaško komedijo (Ivan Mikek), lutkarji pa predstavo Pekarna Mišmaš v režiji Nade Pavlič in Jane Dolinšek. 18. 2. 1983 je bila v Grižah javna radijska prireditev ob 90-letnici Planinske zveze Slovenije. V letu 1984 so v svoje vrste sprejeli dva častna člana: Petra Šprajca mlajšega in Ludvika Zupanca. V tem letu so si lahko ogledali predstave Lubezen po bukvicah iz Maribora, Mirakel sv. Neže iz Vrbja, Namišljeni bolnik iz Braslovč in Urh grof Celjski iz Mariborske opere ter koncerta Savinjskega okteta in Godbe milice iz Ljubljane. Leta 1986 je društvo ponovno prejelo Savinovo nagrado s plaketo za leto 1985. Ogledali so si Večer v čitalnici iz Vrbja, folklorno prireditev Ohcet bo ohcet KUD Marija Gradec pri Laškem, Seviljskega brivca iz Mariborske opere ter ansambel Zlate strune iz Rogaške Slatine. Meseca februarja leta 1987 je gostoval Radio Ljubljana z oddajo Prizma optimizma. V letu 1988 so si ogledali Prihranjeni dolar Gledališča pod kozolcem, preživeli Večer s tamburaši in že šestič uživali ob poletnih kulturnih prireditvah.« Dom Svobode Griže, ki so ga začeli graditi 1948. oz. 1951. leta, končali pa leta 1956. Miš maš in druge odmevne prireditve Leta 1998 se je društvo preimenovalo v Kulturno društvo Svoboda Griže (KuD Svoboda Griže). V naslednjih letih se je kulturno življenje odvijalo z velikim zamahom; v Limberku je bila od leta 1987 pa do leta 2002 organizirana prireditev Miš maš. Prireditev je nastala po vzoru Šifrerjevega Živ-žava v Stražišču pri Kranju. Prireditev je bila namenjena otrokom. Gostovali so pevci in ansambli, poleg glavnega odra pa so se na odru sramežljivih predstavili otroci, ki bi radi nastopili, čarovniki in drugi animatorji. Otroci so lahko ustvarjali na likovno-kiparski delavnici, se igrali na igralih, zanje so bile pripravljene razne razstave (planinci, ptice, lovci). Miš maš je v letu 1992 prejel turistično vrtnico. »V času od leta 2007 do 2011 so v domu potekala razna obnovitvena dela, na koncu tudi nova fasada v sodelovanju z akademskim slikarjem Rudijem Španzlom. Svečana otvoritev obnovljenega doma z novo fasado je bila 23. 8. 2011 ob 90-letnici društva. Ob tej priliki so imenovali tudi dva nova častna člana, in sicer Rudija Španzla ter Franca Ježovnika. V domu so potekale vsakoletne tradicionalne prireditve – kulturni praznik, praznovanje dneva žena s pogostitvijo, razni koncerti, predstave, gostovanja drugih društev, ponovno oddaja Prizma optimiz- ma … V preddverju doma kulture – galeriji pa zadnjih trinajst let likovne razstave s svečanimi otvoritvami, koncerti ženskega pevskega zbora, predstavitvami knjig ipd.,« s ponosom pove Lilijana, ki je tudi sama že skoraj vse življenje vpeta v kulturno življenje kraja, že vrsto let pa je tudi predsednica društva. Svoje pripovedovanje pa sklene z besedami: »V majhnih vaseh naše krajevne skupnosti, stisnjenih med Bukovico, Gozdnik, Kamnik in Hom, živijo ljudje z velikim srcem tudi za kulturo. Še danes, po sto letih delovanja Kulturnega društva Svoboda Griže, se še vedno združujejo in delajo. Tako ima danes kulturno društvo kar nekaj sekcij: likovno sekcijo, Ubrane strune, ženski pevski zbor, dramsko oz. gledališko sekcijo, literarno sekcijo, griški kvintet. In vsi pridno, prostovoljno še vedno delamo. Ker nam je to v veselje. S svojim delom na področju ljubiteljske kulture ohranjamo spomin na prednike in njihovo delo. Kultura nas vse, nastopajoče in vse tiste, ki nas poslušate in gledate, dela boljše, bolj človeške. Naša kultura, predvsem ljubiteljska kultura, je sicer večkrat osamljena kot osamela drevesa, ki jih bičata mraz in veter. Toda kulturniki bomo vztrajali, ker nas vse kultura dela boljše, bolj človeške. In zaradi vseh nas, ohranjanja spomina na prednike in njihovo delo, naše kulturne preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, bo delo v kulturnih društvih ostalo.« Predsednica KuD Lilijana Jančič med zahvalo Martinu Goršku, ki je pred 10 leti vodil društvo in projekt obnove kulturnega doma. Utrinki preteklosti D. NARAGLAV V razstavno-prireditvenem prostoru kulturnega doma v Grižah so minuli mesec na ogled postavili razstavo Utrinki preteklosti, posvečeno stoletnici Kulturno-umetniškega društva Svoboda Griže. Na razstavi so predstavljeni dokumenti, fotografije in članki, ki prikazujejo utrinke iz življenja društva iz preteklosti. Na slovesnosti, ki je potekala na prostem pred domom, je zbrane najprej pozdravila glasba Ubranih strun. Predsednica KD Svoboda Griže Lilijana Ježovnik Jančič je spregovorila tudi o vsebini razstave, ki jo je skupaj z Lidijo Tamše tudi postavi- la. Olga Markovič pa je v nagovoru posebej izpostavila igre TV Griže in pripetljaje, povezane z njimi. Vse skupaj je bilo začinjeno še s spomini nekdanje velike gledališčnice in kulturnice, žal že pokojne Valčke Gnus, ki jih je interpretirala Alenka Drevenšek. Ob zaključku je zbrane v imenu Občine Žalec nagovoril podžupan Roman Virant in društvu čestital za visok jubilej. Posebno zahvalo pa so izkazali tudi nekdanjemu predsedniku Svobode Martinu Goršku, ki je v času svojega mandata veliko postoril za obnovo doma. Scenarij prireditve je pripravila Tanja Kastelic. NAŠA DEDIŠČINA / KRIŽANKA ŠT. 8 I september 2021 27 Ob 130-letnici rojstva Janka Kača DARKO NARAGLAV Na večeru tudi njegova vnukinja Irena in pravnukinja Petra, nečakinja Mara in štirje pranečaki V četrtek, 16. septembra 2021, je v Občinski knjižnici Prebold v sodelovanju z Občino Prebold, žalsko območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in KUD Svoboda Prebold potekal spominski večer v počastitev 130. obletnice rojstva savinjskega pisatelja Janka Kača. osnovni šoli, ki jo je v Preboldu zaključil s 13. letom, je takoj šel služit kot dninar k bogatemu kmetu. Čez eno leto sta nadučitelj in župnik pregovorila starše, da sta Janka poslala v ljubljansko gimnazijo. Gimnazijo je nato zaključil v Celju. Vpoklican je bil tudi na eno izmed bojišč I. svetovne Med obiskovalci so bili Kačevi sorodniki, njegova vnukinja Irena Kralj s hčerko in Kačevo pravnukinjo Petro Vovk, nečakinja Mara Petek s hčerko Jolando Petek Tomazin in sinom Danijem Petkom ter sestri Nuša Dvoršek in Metka Šribar (vsi Kačevi pranečaki). Posebnost razstave so bili tudi klobuki iz čipk. vojne, vendar se je kmalu vrnil kot invalid in 1916. leta privatno maturiral na celjski gimnaziji. Kot neborec je bil ponovno vpoklican na bojišče, vendar pa je kmalu dobil dopust, saj vljen v zadnji številki leta 1950, mu je zaradi stvarne kritičnosti nakopal sodni proces z obrazložitvijo, da rovari proti ljudski oblasti in zlonamerno prikazuje gospodarsko politiko. Literarno delo je bilo vseskozi blizu »Tišlarjevemu Anzeku«, kot so tudi pravili Janku Kaču. S pisanjem pa se je bolj resno začel ukvarjati, ko se je zaposlil pri Jutru. Janko Kač je s svojimi literarnimi deli in edinstvenim literarnim izrazom uvrstil Spodnjo Savinjsko dolino na zemljevid slovenskega socialnega realizma. Z nezlomljivim optimizmom in prefinjenim posluhom za domače običaje, navade in mišljenje tukajšnjih ljudi je slikal like resničnih ljudi, ki jih mnogi domačini še nosijo v svojem spominu. Ta književna smer je uveljavila kmečko prozo, ki je kmeta prikazala s socialno-psihološkega vidika in upoštevala njegovo regionalno pripadnost. V osrednjem delu večera se je podžupan Občine Prebold mag. Marko Repnik pogovarjal z Lovrom Rizmalom, avtorjem strokovnega prispevka o Janku Kaču, objavljenega v Časopisu za zgodovino in narodopisje. V pogovoru sta se dotaknila pisateljevega ustvarjanja, besed, ki jih je uporabljal, njegovega značaja in uporništva, ki je bilo najbrž tudi krivo, da je bil nekako odrinjen oziroma manj poznan širši javnosti. Spominski večer so z odlomki iz Kačevih literarnih del (Moloh, Grunt, Na Novinah, Med padarji in zdravniki …) interpretirali člani Kulturno-umetniškega društva Svoboda Prebold Tomaž Aubreht, Marija Petrovec in Ana Stenovec. Po pogovornem večeru so si ogledali priložnostno razstavo z naslovom Janko Kač, pisatelj Savinjske doline, ki je na ogled v času odprtja knjižnice. Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. Knjižničarka mag. Lea Felicijan je predstavila pisateljevo življenjsko in literarno pot. Janko Kač se je rodil kot peti otrok malega kmeta in mizarskega obrtnika. Po končani je v Gradcu začel študirati medicino, a je tik pred zaključkom študija z medicino popolnoma prekinil. Kasneje se je vpisal na ljubljansko univerzo in začel študirati rastlinstvo. Tudi ta študij je ostal nedokončan, in to kljub temu da se je rad posvečal botaniki, predvsem hmeljarstvu. Leta 1930 je dobil službo urednika pri Jutru. Tu je pisal predvsem o kmetijstvu oz. hmeljarstvu v Spodnji Savinjski dolini. Nekaj časa pred II. svetovno vojno je bil brezposeln. Vsa štiri vojna leta je ostal v Ljubljani in aktivno sodeloval pri Osvobodilni fronti. Po vojni se je zaposlil v žalskem Hmezadu, kjer je postal prvi urednik časopisa Hmeljar, hkrati pa je začel z načrtno selekcijo hmelja. Že v prvi številki omenjenega časopisa je pisal o potrebi zgraditve ustrezne stavbe za inštitut in rastlinjak. Za ta časopis je napisal več člankov. Eden od njih, Inventura in bilanca, ki je bil obja- 03 703 30 16 Šempeter 03 703 30 84 Petrovče 03 703 30 30 Vransko Nagradna križanka BRGLEZ Pokrovitelj križanke v septembru je BRZGLEZ, d. o. o.. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 18. 10. 2021 Rešitev križanke iz prejšne številke: ŽALEC-V-OBJEMU-ZELENGA-ZLATA Nagrajenci: 1. Bernarda Us, Čopova 3, Žalec; 2. Jolanda Stergar, Reška cesta 88, Prebold; 3. Primož Kronovšek, Parižlje 65, Braslovče. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja, ki nagrado podarja. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 8 I september 2021 Na prostovoljski dan skrbeli za živali T. TAVČAR 42 prostovoljcev je pomagalo Društvu za zaščito konj in ostalih živali v Orovi vasi. Društvo za zaščito konj in ostalih živali v Orovi vasi je prostovoljska organizacija, včlanjena v Zvezo prostovoljskih organizacij Slovenije. Že vsa leta k njim zahajajo prostovoljci iz vse Slovenije. Med njimi so znani managerji, medijske zvezde, poslovneži, podjetniki in obrtniki. Generalni zastopnik za Citroen, Peugeot in DS svojim zaposlenim vsako leto omogoči prostovoljski dan, ki ga namenijo dobrim delom. Letos so izbrali Društvo za zaščito konj in ostalih živali v Orovi vasi. 42 njihovih zaposlenih je priskočilo na pomoč 11. junija. Postavljali so ograje, izboljšati so pomagati nastanitvene kapacitete za inšpekcijsko odvzete živali, pomagali so pri hranjenju in oskrbi živali ter pleskali in belili. Nobeno fizično delo jim ni bilo tuje, bili so iznajdljivi, polni humorja in dobre pozitivne energije. Nekaj več je o tem povedala predsednica društva Natalija Nedeljko: »Društvo v okviru projekta ‘Skrbniki konj’, ki je financiran s strani EU, Ministrstva za kmetijstvo in LAS Natalija Nedeljko SSD, k sodelovanju vabi podjetja in obrtnike, da se programu pridružijo in tako svojim zaposlenim in njihovim družinam omogočijo boljše in kvalitetnejše preživljanje prostega časa. S tem podjetja pridobijo bolj zdrave, zadovoljne in srečne zaposlene, ki lahko veliko več doprinesejo k dobremu poslovanju podjetij.« Natalija Nedeljko je še povedala, da so v omenjenem podjetju za svoje zaposlene izbrali kar štiri živali, ponija Lejlo in Ceneta ter oslička Bineta in Tinko. »Za vse štiri bodo po svojih najboljših močeh skrbeli njihovi zaposleni, ki jih bodo obiskovali, se z njimi družili, jih negovali in sprehajali, živali pa so postale tudi maskote njihovih podjetij.« Dodala je še: »Naše društvo ima v Sloveniji velik ugled in mnogo podpornikov. Med njimi so tudi podjetja, znane medijske zvezde, npr. Nace Junkar, Natalija Verboten, Jan Plestenjak. Vabljeni torej ljudje dobrega in odprtega srca, ki vam ni vseeno, kaj se dogaja z živalmi,« pravi Natalija Nedeljko, predsednica društva. Pri delovni akciji Urejajo okolico jezera Z delovne akcije 5 T. TAVČAR SOBOTA Žalnetacni pri fo 09.10.2021 17:00 HMELJARSKI LIKOF S POVORKO 19:00 OTVORITEV OKTOBERFESTA SKUPINA ZAKA PA NE NUŠA DERENDA partnerji: ZDRUŽENJE HMELJARJEV SLOVENIJE, PETRE ŠOTORI-HALE, ZKŠT ŽALEC, OBČINA ŽALEC, PIVOVARNA LAŠKO, PUB SEDMICA Turistično društvo Braslovče je v partnerstvu z Občino Braslovče, ZIKŠT 3 jezera in podjetjem Titanik, d. o. o., na drugem javnem pozivu LAS Spodnje Savinjske doline kandidiralo s projektom Doživljaj narave na Braslovškem jezeru in se uvrstilo med 11 projektov, ki se bodo v prihodnjih dveh letih sofinancirali iz sredstev LAS v okviru tematskega področja 2 – razvoj osnovnih storitev. TD Braslovče kot partner v projektu prevzema aktivnosti, v okviru katerih bo skrbelo za sezonsko urejanje okolice Braslovškega jezera, vsekakor pa aktivno sodeluje pri promociji projekta v okviru svojih društvenih aktivnosti in dogodkov. Tudi konec meseca avgusta so se člani in članice društva zbrali na delovni akciji ob čiščenju jezerskega brega. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO PO DOLINI ŠT. 8 I september 2021 Kljub zdravstveni krizi dejavni 70 let DU Polzela T. TAVČAR Društvo upokojencev (DU) Polzela letos praznuje 70 let delovanja. Osrednja slovesnost ob jubileju je bila v soboto, 4. septembra, pod šotorom na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji. Številne člane društva, vseh je kar 516, je uvodoma nagovoril predsednik DU Polzela Igor Pungartnik in poudaril, da za razvedrilo v društvu skrbijo športniki, pevci, skupina Iskrice, ki je vešča ročnih spretnosti, pohodniki – lunohodci ob polni luni D. NARAGLAV Podpredsednik Zdenko Terpin začasno vodi veterane, a si želijo, da bi postal tudi novi predsednik. V Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline so tudi v teh kriznih časih, ko se soočamo s trdoživo zdravstveno krizo, izpeljali določene aktivnosti, ki so pomembne zanje in tudi za celotno družbo. »Vsekakor smo si želeli, da bi letošnje jubilejno leto, 30-letnico osamosvojitve, lahko nemoteno in vsestransko obeležili, a žal zaradi ukrepov za preprečitev širjenja epidemije marsičesa ni bilo mogoče izvesti, kot smo si želeli. Povrh vsega nam je covid-19 iztrgal iz naše organizacije prvega moža – predsednika OZ VVS SSD Adija Vidmajerja. /…/ V tem času pa smo polega Adija izgubili tudi tri člane družin, ki so v osamosvojitvenem času čuvale orožje TO in nosijo naziv ‘Slovenska družina’. Zapustili so nas: Ivana Završnik, Ivan Likeb in Vili Čremožnik, ki je bil več let tudi član predsedstva naše orga- nizacije, kjer je zastopal Slovenske družine. Zaradi izgube predsednika smo morali tudi izvesti postopek za začasno vodenje društva,« je povedal podpredsednik Zdenko Terpin, ki bo organizacijo vodil do občnega zbora, ki se predvideva v mesecu marcu prihodnje leto. Vsi člani predsedstva pa si želijo, da bi z vodenjem društva tudi nadaljeval, saj je bil neposredno vpet v osamosvojitveno vojno kot član takratnega 81. štaba TO Žalec in Celje. V prvem polletju letošnjega leta je bilo še nekaj aktivnosti, udeležili pa so se tudi številnih prireditev in proslav. Bili so organizatorji sej Pokrajinskega odbora VVS Zahodnoštajerske pokrajine. Najbolj množična je bila udeležba na veteranskih športnih igrah v Slovenski Bistrici, kjer so od 50 ekip zasedli odlično 7. mesto, kar je sicer nekoliko slabše od predhodnih prvenstev, na katerih so bili v samem vrhu med 29 Zdenko Terpin ob nagovoru prvimi tremi ali štirimi veteranskimi društvi. »Za nami je sedaj že tudi tradicionalno športno srečanje vseh treh veteranskih organizacij v preboldskem Gaju. Želimo pa izpeljati tudi ekskurzijo na Pivško in v Brkine kot tudi vse druge aktivnosti, če nam bo to omogočala zdravstvena situacija in z njo povezani ukrepi Vlade in NIJZ,« je še dejal Zdenko Terpin, ki tudi upa, da se bo sedanje stanje čim prej normaliziralo in da bodo lahko znova brez težav uresničevali zastavljene naloge in svoje poslanstvo s spominom na prelomne čase naše države. V nadaljevanju so govorili še: Zdenka Jan, predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje, ki je društvu izročila veliko plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) za 70 let delovanja, Jože Kužnik, župan Občine Polzela, Ljubo Žnidar, poslanec v DZ, in drugi. V kulturnem programu so sodelovale Maltežanke, pevke – upokojenke, na harmoniko sta igrali učenki KGD Cecilija Polzela Manca Rode in Mia Arh, program pa je povezovala Urška Jeršič. Obnovili 144 let staro kapelo D. NARAGLAV V vseh dolgih desetletjih je bila kapela večkrat obnovljena, nazadnje leta 1999. Kulturna dediščina babic T. TAVČAR V avli dvorane Doma II. slovenskega tabora so v okviru praznovanja Občine Žalec in Mestne skupnosti Žalec tudi letos članice krožka Ohranjanje kulturne dediščine naših babic – ročna dela Deteljica, ki deluje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje, postavile na ogled čudovito razstavo ročnih del, ki je bila tokrat posvečena njihovi nekdanji animatorki in ustvarjalki Heleni Kocić. Odprtje razstave sta s svojimi nagovori obogatila podpredsednik Univerze za III. življenjsko obdobje Marijan Turičnik in podžupan Občine Žalec Roman Virant. Ročna dela so tradicionalna spretnost slovenskih žensk. V krožku Deteljica to spretnost z izjemno predanostjo ohranjajo in razvijajo. Ustvarjalke ostajajo tradicionalne, hkrati pa to tradicijo kombinirajo z inovativnimi prvinami. V vseh teh letih so ustvarile marsikakšen vzorec Duhovnik Vlado Bizjak med blagoslovom kapele skupaj z Martino Podlesnik, ki je dala idejo za obnovo. Del članic krožka s Hranetom Kocićem, predsednico Marijo Masnec, podpredsednikom Marijanom Turičnikom in podžupanom Romanom Virantom in izdelek, tudi zanimivo in avtorsko zaščiteno Savinjsko čipko, delo Helene Kocić in njenega moža Hranislava, ki je v spomin na svojo ženo tudi aktivno sodeloval pri postavitvi tokratne razstave. Odprtje razstave je vodila Jolanda Železnik, ki je izpostavila delo obeh zakoncev, očeta in matere Savinjske čipke, ki je zaščitena pri Avtorski agenciji Slovenije. V samozaložbi sta izdala tudi knjigo Savinjska čipka. Za glasbeno popestritev dogodka sta poskrbela mlada kitarista: učenec 6. razreda Glasbene šole Risto Savin Žalec Matevž Hrboka in učenka 7. razreda GŠ RS Žalec Izza Cukjati. Jelke znova razstavljale Na Ložnici pri Žalcu so prvo septembrsko soboto v okviru tradicionalnega srečanja krajanov slovesno predali namenu obnovljeno Marijino vaško kapelo, ki je edini kulturnozgodovinski in sakralni objekt v vasi, zgrajen že leta 1877. Njena zadnja, nadvse temeljita obnova se je pričela 12. julija in se zaključila dan pred blagoslovom, 3. septembra. Pobudo za njeno obnovo in tudi za realizacijo je dala Martina Podlesnik, ki skupaj s svojo sestro že 20 let tudi skrbi za urejevanje kapele: »Že nekaj let smo kapelo z žalostjo opazovali, kako jo načenja zob časa. Ideja o obnovi je padla na plodna tla pri vaščanih in z njihovo pomočjo ter s pomočjo donatorjev se je to realiziralo v naše skupno zadovoljstvo,« je povedala Martina Podlesnik. Kip Marije z Jezusom je izdelal Jožef Vrenko (Josef Wrenk), kipar in podobar iz Frankolovega, in ga predal namenu vaški skupnosti Ložnica 1877. leta. »Pri tokratni obnovi nam je pri izbiri mojstrov ter z nasveti in priporočili pomagal župnik Vlado Bizjak. Pleskarska dela je opravil akademski slikar Žiga Hriberšek iz Prebolda, ki se je dokopal do prvotnih barv in poslikave ter tako tudi poslikal notranjost. Obnovil je fresko nad pročeljem in fasado. Kip Marije z Jezusom je obnovil g. Bizjak s Polzele, ki je že sodeloval pri obnovi kapele pred 22 leti. Železne dele (vrata in kovane okenske mreže) so nam obnovili s peskanjem in prašnim barvanjem v podjetju iz Šoštanja. Vsa ostala dela, ki jih ni bilo malo, so se opravila prostovoljno s pomočjo vaščanov in članov PGD Ložnica,« je še povedala Martina Podlesnik po slovesnem blagoslovu kapele, ki ga je opravil novi duhovnik žalske župnije Vlado Bizjak. D. NARAGLAV Po lanskem premoru, ki ga je povzročila epidemija, je Društvo upokojencev Griže–Zabukovica – oziroma njihov krožek ročnih del Jelke –znova postreglo s svojo razstavo ročnih del, ki je bila že 34. po vrsti. Odprtje razstave, ki je sovpadala s praznovanjem krajevnega praznika KS Griže, je bila zadnjo avgustovsko soboto, obiskovalci pa so si lahko ves dan razstavo ogledovali tudi v nedeljo. Dvorana društva upokojencev je znova pričarala lepoto, domiselnost in ustvarjalnost članic krožka. Predsednica društva upoko- Odprtje demenci prijazne točke T. T. Tudi letos je bila razstava Jelk prava paša za oči. jencev Danica Vončina Veligošek je povezovala odprtje razstave in najprej izrekla pohvalo. Njej so se z nagovori in čestitkami nato pridružili še ostali gostje: podžupan Občine Žalec Roman Virant, predsednica KS Griže Olga Markovič in predsednik Komisije za tehnično kulturo Zveze društev upokojencev Sloveni- je Branko Suhadolnik, ki je poleg čestitke postregel tudi s podatkom, da v društvih upokojencev po vsej Sloveniji deluje 180 rokodelskih sekcij, v katerih deluje več kot 2.500 najrazličnejših rokodelcev. Kulturni pridih tokratnemu dogodku sta dajala člana Ubranih strun. V Zavodu Sv. Rafaela na Vranskem so odprli demenci prijazne točke (DPT), ki sta jih otvorila direktorica zavoda mag. Mojca Hrastnik in generalni sekretar Združenja Spominčica David Krivec. Podporo ob odprtju DTP sta izkazala tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik ter predstavnica stanovalcev zavoda Ana Marija Bogataj. V sklopu DPT bodo informirali o prvih znakih demence in o tem, kako jih prepoznati, kako komunicirati z osebami z demenco, kako jim pomagati. Podali bodo informacije glede uporabe različnih storitev v skupnosti in informacije, kam po pomoč in podporo. Kot je povedala socialna delavka Jerneja Lakovšek, jih veseli, da lahko tudi sami prispevajo k ustvarjanju demenci prijazne družbe. 30 KRONIKA ŠT. 8 I september 2021 Ne, ni umrl! Oči le častno je zaprl, da se po trudu in boju oddahne v blaženem spokoju. (S. Gregorčič) V krošnji drevesa veter zašumi, najlepšo pesem slavček zažgoli, v srcu pa zaboli, ker med nami te ni. ZAHVALA V SPOMIN V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric Minila so že štiri leta, odkar je za vedno odšel naš ljubljeni mož, ati in dedi ANTON LEŠNIK VLADIMIR TOMAN iz Latkove vasi 91, Prebold (20. 9. 1943–27. 8. 2021) iz Podloga pri Šempetru Spet upam, da prideš tod mimo, in iskre zagledam v očeh, ujameš trenutek ob kavi, na obraz narišeš nasmeh. (F. Lainšček) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, lepe misli, zapisane v žalni knjigi, darovano cvetje, sveče, za svete maše ter za prispevke za orgle v Župniji Prebold. Hvala g. župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen obred in izrečene besede ob njegovi zadnji poti. Hvala pogrebni službi Ropotar in pevcem Eros za glasbeno spremljavo ob slovesu. Posebej zahvala PGD Latkova vas in ostalim društvom, ki ste ga pospremili na zadnji poti, govornikoma Tanji Rogina in Janezu Jagru za nepozabni poslovilni govor, kolektivu Višjega sodišča v Celju in sodelavkam Mane Celje. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. 15. septembra je minilo eno leto, odkar nas je čisto potiho zapustila mama, stara mama in prababica Žalujoči: vsi njegovi HILDA PRAPROTNIK V SPOMIN iz Pariželj (5. 9. 1930–15. 9. 2020) Kako boli in duša trpi, ko usihajo življenjske moči, to veš le ti in mi, ki smo bili ob tebi poslednje dni. Za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta, le srce in duša vesta, kako boli. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 11. septembra so minila tri leta žalosti, odkar je za vedno zaspal ljubljeni mož, oči, dedi, stric, svak in boter Čas hitro beži, pa vendar ga še vedno močno pogrešamo. Vse je še tako, kot je bilo, le njega več ni … in to zelo boli. S svečkami in cvetjem na grobu mu sporočamo, da smo ga imeli radi. Hvala tudi vsem vam, ki ste skupaj z nami ohranili lep spomin nanj. Naj mirno počiva … IVAN DOLINŠEK Veseli z vama smo živeli, žalostni, ker vaju več ni ... Ostali so živi spomini, z nami potujeta vse dni ... V šumenju vetra slišimo tvoj glas, v šopku cvetja vidimo obraz. In čeprav te z nami več ni, s tabo vsak dan v mislih smo vsi … iz Galicije pri Žalcu (1946–2018) 21. septembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in brat Vsi njegovi Žalujoči: žena Marjana, hčerki Darja in Nataša z družinama FRENK FORŠTNER V SPOMIN Iskreno se zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Posebna hvala Albino in Đurđi Žuna ter vsem ostalim sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Hvala g. župniku ter pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki ga ohranjate v spominu, iskrena hvala. Še vedno je z nami v mislih in srcu in še vedno ga močno pogrešamo. V ljubeč spomin mu prižigamo svečke, polagamo cvetje in obujamo lepe skupne spomine. Hvala tudi vsem, ki kdaj z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. V SPOMIN Vsi njegovi Minila so tri leta, odkar si nas zapustil, dragi ati, mož in dedi VALENTIN MARCIUŠ (1. 2. 1945–18. 9. 2018) Ni besed, ki bi nas potolažile, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src, so le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Zelo te pogrešamo … Vsi tvoji Čeprav neizmerno boli, v srcih ohranjamo upanje, da je tvoja duša mirna. V našem srcu bo gorel večen plamen spomina. V SPOMIN MARIJA ROVŠNIK, roj. ROŽIČ (21. 5. 1956–1. 10. 2018) V SPOMIN (1908–2001) 1. oktobra bo minilo tri leta, odkar te več ni med nami. Ljubila si življenje, svoj dom, zdaj v grobu spiš, nate spomin bo večno ostal. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate sveče. mineva 20 let … Vsi njegovi, ki smo jo imeli zelo radi FLORJAN LESJAK MARIJA LESJAK (1916–2002) ZAHVALA mineva 19 let … Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, ata Frenka, brata in svaka Vajini najdražji FRANCA ŠOLINCA (8. 4. 1937–15. 6. 2021) se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in bili v mislih z nami. Zahvaljujemo se za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena zahvala Lovski družini Tabor in Savinjskim rogistom. Žalujoči: žena Marijana, hčerka Andreja in sin Bojan z družinama V SPOMIN SAVA ZUPANC, roj. VERDERBER Kajuhova ulica 2, Žalec (28. 10. 1921–16. 9. 2018) Bilo je lepo – prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo, spoznali smo, da te ne bo. Usojeno ti ni bilo živeti. Zakaj …? Zakaj …? Ne moremo razumeti! Za vedno tvoji najdražji Življenje je minljivo, toda mami in njena beseda, njena srčnost in druge odlike ostajajo v naših mislih. Njeni V SPOMIN TOMAŽ PRISLAN 15 % gotovinskega popusta Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo, do 18. oktobra 2021, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. KRONIKA ŠT. 8 I september 2021 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija JANEZA DEŽELAKA iz Rakovelj 33 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečene besede sožalja, darove in sveče. Posebna zahvala tudi patronažni sestri Urški, UKC Ljubljana in dr. Jernejšku za lajšanje bolečine. Hvala pogrebni službi Morana, pevcem za lepo odpete pesmi ter g. župniku Milanu Gosaku in Gasilskemu društvu Braslovče, ki so ga skupaj pospremili na njegovi zadnji poti. ROPOTAR Ivan, s. p. Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 Zaradi hude bolezni smo se za vedno poslovili od ljubega sina, brata, moža, atija in dedija V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan ROBERTA ČEHOVINA ZAHVALA MARTINA ŠTORMANA Kale 17a, Šempeter (15. 11. 1937–30. 6. 2021) TONČKA SITAR iz Žalca Iskreno se zahvaljujemo vsem za pomoč in izraze sožalja. Enako tudi vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem. Prav tako tudi zahvala Turističnemu društvu Šempeter, Gasilskemu društvu Šempeter ter govornici ge. Veri Šolinc s pevci za izrečeno sožalje ter besede podpore. Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar ter vsem sodelujočim pri organizaciji pogreba. Hvala vam. Njegovi najdražji: hčerka Martina z družino, sin Igor z družino in hčerka Manja z družino Žalujoča hči in sin z družino Odšel si tiho, mirno, brez slovesa. Pustil v nas globok pečat, praznino. A tvoja srčnost, plemenitost in skromnost bodo za vedno med nami! Skromno in pošteno si živela, vso skrb, delo in ljubezen si imela, tiho pa teže solza srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA Poslovila se je naša mama, teta in prijateljica ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in dedija JOŽETA GOLCA, oec. iz Šempetra (8. 10. 1951–20. 7. 2021) Iskrena zahvala osebju hotela Bernardin in nadvse požrtvovalni zdravnici z ekipo, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darove, za vso nesebično pomoč in moralno podporo. Vsem, ki ste se poslovili od njega na njegovi zadnji poti življenja. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Ropotar, g. župniku, gospe Veri za čustven govor, citrarju, čudoviti glasbeni skupini Lirika, pogrebcem in JKP Žalec. (13. 1. 1963–28. 8. 2021) Hvala vsem, ki se ga boste spominjali in molili zanj. Vsi njegovi V SPOMIN Poslovili smo se od dragega očeta, dedija, brata in strica V 92. letu se je poslovila draga mama in stara mama ZAHVALA Starovaška 12, 3311 Šempeter Vsi njegovi ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, Robi, spomin bo večno ostal. P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne. 31 MARIJA KUKOVEC - MICI, roj. CILENŠEK iz Migojnic (30. 12. 1929–19. 7. 2021) Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi dr. Artičkovi, osebju Doma starejših Laško, gastro oddelku Bolnišnice Celje, bivšim sodelavcem podjetja Merkur TC Hudinja Celje ter pogrebni službi Ropotar. Prav posebna zahvala pa velja sosedi Julčki Vrečer in patronažni sestri Cvetki Grm za nesebično pomoč v času mamine bolezni ter ob njenem slovesu. Sin Rajko ter ostalo sorodstvo ROBERTU ČEHOVINU (1963–2021) Robert Čehovin je osnovno šolo dokončal v Žalcu, po gimnaziji pa na Ekonomsko-poslovni fakulteti pridobil naziv univ. dipl. ekonomist. Po diplomi se je zaposlil v finančnem oddelku Gorenja, potem v SKB banki v Celju kot strokovni vodja komerciale za pravne osebe. L. 2000 je postal vodja PE Hypo-Alpe-Adria-Bank v Celju. Od 2006 do 2009 je bil član uprave Triglava naložbe, nazadnje pa zaposlen v računovodskem podjetju v Ljubljani. Od 2007 do 2015 je bil predsednik občinskega odbora SDS Žalec, dva mandata podžupan v Občini Žalec, dvakrat kandidat za državnozborske volitve, dvakrat kandidat za župana ter več mandatov občinski svetnik na listi SDS. Nazadnje v funkciji predsednika Nadzornega odbora OO SDS Žalec. Dragi Robi, poudarjal si poštenost, resnicoljubnost in dobre medsebojne odnose. Znal si biti kritičen do politike in družbe, a nikoli žaljiv in nestrpen. Političnim konkurentom si se približal s svojo umirjenostjo in argumentirano besedo. Predvsem pa si ostal zvest sebi in svojim političnim prepričanjem skupaj s kulturo, ki si jo dojemal na svoj način, kot druženje ljudi in širjenje obzorij. Znal si se pošaliti, čeprav na svoj način in včasih tako, da so te razumeli le redki. Vsi pa smo vedeli, koliko ti pomeni družina. Tudi ko si odhajal na potovanja in iskanja ter pomiritve nemira, si vedno našel svoje mesto, kamor si spadal. K hčerkama in k svoji Slavici. S skromnostjo, pogumom in občutki tako za stvari kot ljudi si znal povezovati generacije, nam pokazati pot, jo prehoditi in na njej pustiti sledi. Od tebe smo se učili političnih poti, sodelovanja in prijateljstva. Težko dojemamo, da te ni več med nami. Vedno poln življenja in idej. Obdan z različnimi ljudmi. Nekateri so se umaknili, prišli drugi. Ti si ostal isti. Sivolas od nekdaj. Družinski človek od pamtiveka. Prijatelj. Politik. Pošten. Sočuten. Dober. Srčen. Srečen. Intelektualec. Hribolazec. Ljubitelj morja in rib. Organizator. Motivator. Čudovit in dober sin. Brat. Najboljši mož, oče in dedi. Robi, to ni slavospev tebi. To je zahvala tvojemu polnemu življenju. Od tebe se poslavljamo kot prijatelji, ki si nas združil s svojim aktivnim življenjem, z ljubeznijo do najbližjih, z zvestobo do prijateljev, odgovornostjo do sodelavcev ter veliko predanostjo domačim krajem, Slovenski demokratski stranki in domovini. Odšel si tiho in v bolečini. Želimo ti mir in pokoj tam nekje nad nami. Brez bolečin in trpljenja. Zgolj z zavedanjem, da ostajaš v naših mislih. Za vedno. Robi, se vidimo v večnosti. Občinski odbor SDS Žalec Žalujoči: žena Metka, sin Iztok in hči Jasna z družinama Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Za dobroto tvojih rok, ostale je beseda hvala, ki v srcu bo ostala in lep spomin nate. ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka LJUBOMIRJA GOSAKA JOŽEFA TERČAKA (16. 11. 1950–6. 9. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečen besede sožalja, darovano cvetje, sveče, darove in prijazne besede opore. Hvala gasilcem PGD Prekopa-Čeplje-Stopnik, Vransko, Ločica, sodelavcem pojdetja Gomark, bivšim sodelavcem Hmezad Agrine Žalec, govorniku g. Janezu Jagru, župnikoma g. Jožetu Turinku in g. Doriju Pečovniku. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinovi Matija, Jure in Luka z družinami ter vnuki Gal, Nika, Jan in Tevž se iskreno zahvaljujemo pogrebni službi Morana za vse pogrebne storitve, g. župniku Urbanu Lesjaku za lepo duhovno misel in za sveto mašo, g. Dušanu Pungartniku za čustven govor, praporščakoma, Društvu upokojencev Polzela, pevcem Dobrovcem za odpete žalostinke, Škofijski Karitas Celje–Vrbje, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane svete maše, sveče in denarno pomoč. Iskrena hvala za osebno in pisno izražena sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo pot. Žalujoči: žena Gertruda in hčerki Gerta in Sabina z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, tasta, brata in strica EDVARDA KOLŠKA iz Kaplje vasi (23. 7. 1933–16. 8. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavkam in sodelavcem ZD Žalec in podjetja Tehnos iz Žalca za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen cerkveni obred in za izrečene besede slovesa. Hvala govornici ge. Veri Šolinc, pevcem, trobentaču za odigrano Tišino, pogrebni službi Ropotar, cvetličarni Jerman in PGD Kaplja vas. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 8 I september 2021 Veselo v drugo petdesetletje T. TAVČAR Gasilska vozila Scania skozi Žalec Na srečanju 23 gasilskih vozil T. TAVČAR V športnem centru v Žalcu je v soboto, 4. septembra, potekalo tradicionalno srečanje gasilskih vozil Scania. Srečanje je organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Žalec (PGD), ki v letošnjem letu slavi 140 let delovanja. Srečanja se je udeležilo 23 gasilskih vozil proizvajalca Scania iz vse Slovenije. Poveljnik PGD Žalec Primož Vasle in podpoveljnik Jure Drobne sta vsem udeležencem izrazila dobrodošlico v Žalcu. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu pa so jim predstavili Žalec, Savinjsko dolino, hmelj in pivovarstvo. Nato so jih gostitelji povabili na panoramsko vožnjo po Spodnji Savinjski dolini. V Športnem centru v Žalcu so se potem podali na druženje v prostore PGD Žalec. Med druženjem so organizatorji prisotnim predstavili svoje pivo Heroj, ki je poimenovano po herojskih dejanjih gasilcev. Druženje so nato nadaljevali na Fontani piv v Žalcu. Kot je ob koncu povedal poveljnik PGD Žalec Primož Vasle, so v njihovem društvu veseli, da so v sklopu svojih praznovanj ob 140-letnici delovanja lahko gostili srečanje, ki je v Žalec pripeljalo goste iz vse Slovenije. Abrahamovci dveh letnikov z županom Jankom Kosom Tradicionalno srečanje Abrahamov ob prazniku Občine Žalec je lani zaradi epidemije koronavirusa odpadlo. Občina Žalec je zato v soboto, 25. septembra, v dvorani Doma II. slovenskega tabora pripravila srečanje za, rojene v letih 1970 in 1971, vstop v dvorano pa je bil možen samo s predložitvijo PCT. Udeležilo se ga je kakih sto od skoraj petsto povabljenih. Nagovoril jih je žalski župan Janko Kos, ki jim je dal nekaj nasvetov za lepo in prijetno pot proti novim jubilejem, se zahvalil za sodelovanje pri različnih projektih v njihovih krajih ter jim zaželel še veliko zdravih in uspešnih naslednjih let. Za program je poskrbel »standup« komik Gašper Bergant, jubilanti pa so za darilo prejeli Kogojev vrček s čipom za pivo, presto in skupno fotografijo. Ročno obirali hmelj BINA PLAZNIK Turistično društvo Braslovče že dolga leta organizira dogodek »Ročno obiranje hmelja kot nekoč«, in sicer na vzorčnem nasadu hmelja na prireditvenem prostoru v Braslovčah. Ko človek zagleda ta prizor, ga zares ponese v preteklost. Obiralci so dobre volje, klepetajo o vsem mogočem in pridno nabirajo dišeče hmeljske kobule. »Prenašamo navade in običaje ter obliko dela na mlade,« pove Pavlina Ribizel iz TD Braslovče ter nadaljuje: »Že tretje leto se udeležujejo obiranja hmelja tudi občani iz občin Šmartno ob Paki in Polzela, tako da je to postal že kar medobčinski dogodek (smeh). Obiralci pridejo vsak s svojo košaro, pasom ter primerno obuti. Najlepše in najmanj opraskane roke so roke tistih, ki obirajo v ‘kravcah’, to je namreč zgornji, najdebelejši del hmeljevke, medtem ko je spodaj v ‘muhah’ veliko vej, so robate, saj je hmeljska panoga tudi po naravi taka, robata, neprizanesljiva. Nabrani vzorčni hmelj nam posuši Domen Marovt iz Topovelj, potem izdelamo majhne žakeljčke, ki jih napolnimo s suhim hmeljem, in jih razdelimo na sejmih. Obiskovalci so po navadi navdušeni. Hmelj lahko porabijo tudi za čaj.« Z dobro voljo in ročno so v Braslovčah obrali hmelj. Precej udeležencev se je odpravilo na planinski pohod na Žvajgo. Dan slovenskega športa v Preboldu D. NARAGLAV Dan slovenskega športa je državni praznik, vendar ni dela prost dan. Uveden je bil leta 2020 na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije. Datum je izbran kot obletnica 23. septembra 2000, ko je ob zmagi veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika ter strelca Rajmonda Debevca na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju prvič zaigrala slovenska himna Zdravljica. Obeležili so ga tudi v občinah Žalec in Prebold. V Občini Prebold so minuli četrtek ta praznik obeležili z vrsto športnih aktivnosti, ki so se dopoldne odvijale v šoli in vrtcu, popoldan pa pod okriljem Športne zveze Prebold in v organizaciji društev na športnih površinah v Preboldu in še kje drugje v naravi. Precej udeležencev se je tako podalo na pohod na Žvajgo v organizaciji Planinskega društva Prebold. Na igriščih pri bazenu je ŠD Partizan Prebold organiziralo tenis za vse starosti z vaditeljem tenisa ter nogomet za otroke do 13 let, skupaj z Odbojkarskim klubom pa še odbojko na mivki za otroke in nato še za odrasle. Košarkarski klub Prebold 2014 je pripravil predstavitev košarke in kluba, v telovadnici pa so si udeleženci lahko ogledali trening mlajših košarkarjev. V telovadnici je v izvedbi NTK Savinja potekal prikaz namiznega tenisa. Svoje so k prazniku športa prispevali tudi upokojenci, ki so zjutraj imeli vsakodnevno telovadbo v Gaju in Športnem parku v Latkovi vasi, popoldan pa so tekmovali v šahu, kegljanju na vrvici, pikadu in metanju krogov. Šporna sekcija PGD Sv. Lovrenc je na svojem igrišču pripravila nogometno popoldne s ŠD Marija Reka in ŠD Kaplja vas. V Športnem centru Žalec so praznik obeležili z različnimi aktivnostmi skozi ves dan. Že dopoldne so pripravili test hoje na 2 km, popoldne in v večernih urah pa zunanji trening in tekaške delavnice. V telovadnici so imeli svoj trening mladi košarkarji.