soboto 2 decembra 1905
■t*&4* *s** S«* *veccr, runa«; avaaij* m 11 ter >eUa pO pes« rrojeiaaa h avstro-Ogrsk« Meia p tu tet* » K, ae S* «*■ *• *, »a Satrt teta i K »O », ae aa mm t K ao k.   Za Ljubljano ■ eeiiUaajaai na mi aa vas
Its ** K, M H1 i»t» IS K, za čatrt iata 6 K, aa aa »asa* 1 ML Kost Mi ua ee&j, »*ada h m IMf SI I. h mI lata 11 K, aa četrt tata 6 K 60 a, m m »mm 1 K »O a, — Za tuja delala taUka va«, kolikor aaafta »ritma*. Sa zarada* fcraa iitodobnt <fz*€ujatva »areantaa m »• Mira. — Za osnanlla m elačaje •* pstereatepa* petlt-vnta p* U a, če »a aa oaaaaila tiska enkrat, pa 10 a, mm svakrat, in pa 8 a, m m tiska trikrat ali  vaftkrat. — Depau »15 *s taval* &ank*vatit — &akaa»i s« aa vračaj«. - Uredništvo is uprivntstvo )i » X«aflevia aliaah U. a, ta Maar aredaiitv* v i. eaejtrapja, apravaišt** pa v pritličja. — Upravništv* aaj m MageveUJe pošiljati naročnino, reklaiaacrs,
eznaatla, k j. »ea*intotrauvne ttvan.
..£lov<mskl Narod" telefon st. 34. Posamezne Številke no IO k. „Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Vabilo na naročijo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na aovo naročbo, stare gospode naročnika pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
.SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
*e leto. . K 22-— I Četrt leta . K 5-50 Pol leta . . If 11'— I En mesec . „ i 90 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto .. K 25-— I četrt leta . K 6-50 Pol leta . . », 13*— I En mesec . „ 2*30 53T Naroča se lahko z vsakim dnevom a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. j&y Lisi se ustavlja 1Q. dan po potekli naročnini orez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda1'-
Po deželnozborskem zasedanju.
n.
Klerikalci že vsa leta, odkar so izolirani v deželnem zbora, jase j o na konjičku neniško-slovenske zveze in .>lovenecu se že leta in leta v potu svojega obraza trudi, da bi dokazal, kako zelo škoduje v narodnem ozira ta zveza slovenskemu narodu.
Naš list je že opetovano s konkretnimi argumenti zavrnil te zlobne klerikalne trditve, naglašajoč kategorično, da imajo narodno napredni poslanci vkljub takozvani zvezi z veleposestniki docela svobodne roke v narodnih vprašanjih.
Klerikalcev seveda to notorično dejstvo ni prav nič oviralo, da bi i nadalje ne sumničili napredne stranke, češ, da se je prodala Nemcem.
Celo v dež. zboru so klerikalni poslanci ponavljali to sumničenje in pretakali debele solze zaradi škode, ki jo baje ta „zveza" povzroča slovenskemu narodu.
Da se enkrat za vselej zapro usta klerikalnim   klevetnikom,  je poslanec
Hribar v javni seji kategorično izjavil, da dogovor z veleposestniki ne nalaga naprednim poslancem v narodnih vprašanjih prav nobenih obveznosti in dolžnosti, da so v narodnem oziru docela svobodni in da so vezani edino glede podpore slovenskemu in nemškemu gledališču.
Poslanec dr. Tavčarje na to k ti izjavi še pripomnil, da se bo narodna napredna stranka vestno držala svoje obljube glede gledišča, dokler bo trajala zveza z veleposestniki.
S temi izjavami, podanimi z avtoritativne strani, je bila brez dvoma do voljno pojasnjena takozvana slovensko-nemška zveza.
Dasi se torej ta zveza prav nič ne tiče narodnostnih vprašanj in se je izrecno konstatiralo, da je samo gledališko vprašanje tista točka, ki tvori takozvano zvezo narodnonapredne stranke z veleposestniki, vendar klerikalci Še niso mirovali.
Ker se je jasno dognalo, da je zveza naprednih poslancev z veleposestniki tudi v narodnostnih vprašanjih samo klerikalna fikcija, so klerikalci stikali okrog in iskali opornih točk, a pomočjo katerih bi, ker so svojo blamažo v tem vprašanju sami uvideli, vsaj navidezno dokazali, da narodno napredni poslanci v narodnem oziru vendarle niso tako svobodni napram Nemcem, kakor sta zatrjevala Hribar in dr. Tavčar.
V to 8vrho so se lotili zapisnika ter predlagali, da se v bodoče piše samo v slovenskem jeziku, meneč, da bodo s to, na sebi malenkostno stvarjo ujeli napredne poslance ter potem lahko kričali: Vidite, pa vendarle niso napredni poslanci popolnoma svobodni v narodnih vprašanjih!
Toda klerikalcem se ta špekulacija ni posrečila.
Dasi je v bistvu docela brezpomembno, ako je deželnozborski zapisnik samo slovenski ali dvojezičen, dokler se morajo zakoni sklepati v obeh jezikih, dokler je nemški zakonski tekst avtentičeo, dokler se smejo sestavljati samo nemška poročila in vlagati samo nemški predlogi, je vendar narodno-napredna stranka storila, kar ji je velevala narodna zavest in  kar je bila
dolina storiti po svojem narodnem programu.
Klerikalci so hoteli s svojim predlogom glede samoslovenskega zapisnika spraviti v zadrego napredne poslance, kar jim je pa temeljito spodletelo.
V drugem oziru so pa klerikalci nameravali zabiti klin v zvezo napredne atrauke z veleposestniki, da bi na ta način izolirali napredne poslance v deželnem zboru in tako sebi pridobili več akcijske svobode.
Menili so, da se zveza razbije, Čim glasuje napredna stranka v zadevi zapisnika tako, da bi to ne ugajalo veleposestnikom. Napredni poslanci so glasovali v nasprotju z Nemci za samo-slovenski zapisnik, a zveza se ni razbila, kar je evidenten dokaz v to, da nastopanje poedinih kombatantov v narodnih vprašanjih ni malo ne tangira takozvane zveze. Klerikalcem se torej tudi ta načrt ni posrečil.
Pač pa se je javno pokazalo, da je klerikalna trditev, da nam dogovor z veleposestniki v narodnem oziru veže roke, podla laž in nesramno obrekovanje.
Sicer bi pa tudi tega dokaza ne bilo treba, ker Že dejani a narodnonapredne strank s sama dovo*: jasno i\-pričujejo, da jo v narodnih zadevah nc vežejo in niso zanjo merod&jni nobeni oziri.
Napredni poslanci so v tem zasedanju stavili važen predlog, tičoč se slovenskega vseučilišča, predlog, ki je občenarodnega pomena. A klerikalci? Ti niso mogli najti važnejše narodno-politične stvari, za katero bi se bilo treba potegovati, kakor zapisnik.
To golo dejstvo jih že označuje dovolj!
Sicer pa ni večjega humbuga, kakor če se dr. Šusteršič poteguje za slovenske zapisnike. Ali bi ne bilo bolje, da bi v prvi vrsti skrbel za to, da bi v škofiji in pri raznih klerikalnih zavodih uvedli slovensko uradovanje, samoslovenske tiskovine in napise?!
„Ljudska posojilnica", „Gospodarska zveza- itd., vsi ti zavodi imajo dvojezične tiskovine in napise in neki katoliški advokat pošilja celo samo  nemške  vloge v Gradec
in na Dunaj. Dr. Šusteršič pozna dobro tega advokata, ki se sicer postavlja, kakor da bi bil najradikalnejši Slovenec I
Tako postopajo klerikalci! Potem se pa še drznejo očitati napredni stranki narodno izdajstvo, ker je rešila slovensko gledališče pogibelji dogovorno z veleposestniki. Žalostno dovolj, da imajo Nemci za eminentno narodno kulturni slovenski zavod več smisla in srca, kakor slovenski klerikalci, ki jim je sicer vedno na jeziku narodsost in narodnost!
Splošna in enaka volilna pravica
Zopet enkrat ae je pokazal«, kako naivni smo Slovani ▼ Avstriji. Navdušenje po Bplošni in enaki volilni pravici je prišlo čez nas kakor pijanost, in vse je rajalo, vse je vpilo, da brez te pravice živeti ne more. Pri strani pa je prežal nemški centralist Gautsch in svojo mrežico je nastavil — in nekoiiko sramežljivo kakor atara hišna h grehu se je pustil siliti, a končno se je vdal: ćeš, Će Že nočete drugače, pa jo imejte svojo splošno in enako volilno pravico! In da ni dr. Krame* r. ki je v parlamentarni akei|i glede te zadeve zakrivil nekaj grdih nerodnosti, na cedilu ostal, je dobri baron Gautsch napravil najprej koncesijo Cehom ter obljubil, da se bodo pri volilni reformi mandati najprej porazdelili na posamezne kronovine. S tem je bilo rešeno češko državno pravo! Pri ti razdelitvi pa bodi merodajna davčna moč posameznih kronovin in pa kulturno razvitje prebivalstva. S tem je bilo ustreženo Nemcem, ker dobi vsled tega industrijalno močno deško kraljestvo in posebno tudi Spodnja Avstrija dosti več mandatov. Slovence pa bodo tepli s kulturo, inže danes je gotovo, da bomo, ako se izvede Gautsehev projekt, imeli manj državnozbor-akih mandatov, nego jih imamo dandanes!
Velika pa je nevarnost, da se ta projekt v resnici izvede, ker so se  sooialni   demokratje   izrekli za
njega.   V četrtek je  govoril  v dri. sbornioi  dr. Adler,   ki   v   avoji zunanjosti kaže egoističnoga Ž da, ter se je izrazi), da je njegova stranka z Gautsohevim načrtom aadovoljna. Mož je aieer solze t čil tez naglašal, da  bi   pri  splošni   in   enaki volilni pravici  imelo  biti  edino le število ljudstva merodajno.   Potem,  ko je zopet in zopet naglasa), da je, četudi socialni demokrat, vendar le N-mec z dušo in telesom, pa je pristavil, da Be njegova stranka, ker vidi, da ideala   doseči   ne  mire,   izreče za močnik, kakor ga je skuhal baron Gautsch.   Dr. Adlerju so ideali pač malo mar, njemu je le za mandate, kateri bodo njegovi stranki padli v rdeči  predpasnik.   Takih mandatov pa more stranka le na Cdškem in na Spodnjem Avstrijskem pričakovati, ne pa v Galioiji! In zategadelj je pričel Z d Adler plesati okrog zlatega teleta, katero je Gautsch kratil aa »davčno meč«, in bil je ta dr. Ad.er pri tem še toliko  cničen,   da je vzkliknil: Sicer se pa dagotovo opravičiti, ako se dela razlika med nemškim delavcem v Libercah in pa med ruskim kmetom v zapadni Galiciji! Tako izgleda splošna in tnika volilna pravica po najnovejšem AJler-jevem reoeptu. 1t vršiti se hoče grda politična goljcfija in žrtev te goljufije bodejo  prcdvse.n  Slovenci!   S pomočjo socialnih demokratov naj se dožene grda faliifiiacija aploŠ.ie in enake volilne pravice in to le na korist Nemcem!   Mi pa naj bi pri strani stali in kričali: živio! Ml imo za splošno in enako volilno pravico, a vode v njo prilivati si ne postimo. Ali naj se uvede splošna in enaka volilna pravioa v svoji čistosti, tako, da   bode  v  državni zbornici petnajst milijonov Slovanov imelo večino nad Nemci, katerih je le devet milijonov, I ali se pa naj raje vse opusti. Za j Gautsohevo volilno reformo se pa ne bodemo nikdar ogreval*, ker za naa Slovane ne bi bila piškavega oreha vredna. Ker skliče narodna na* oredna stranka svoje saup-
LISTEK.
Jubilejni letnik »Ljubljanskega Zvona."
Leto se napravlja h koncu in pred nami leži sklepne številke naših listov, 'egaje z očmi po kazalih še enkrat uživamo v duhu vse, o čemer se spominjamo, da smo čitali z veseljem. In mnogo e tega! Le tisti, ki je bil sam naročnik dobrega mesečnika, kakršen je n. pr. I polni meri besede naš najstarejši in ^odličnejši list na leposlovnem polju r- „Ljubljanski Zvon", le tisti ve, tako udobno čuvstvo obsije človeka z -ehko toploto, kader leži pred njim fiova številka. S kolikim zanimanjem tbstaja oko na vsaki strani, s koliko pokornostjo sledi duh proizvodu priljubljenega pisatelja, kako išče stihov pesnika-ljubimca ah poročila o vsem, kar je ■odila veda, umetnost in splošno prometno delo novega, poročilo napredka >rodnih narodov in vsega prosvetlje-■ega človeštva v marljivo in strokov-ajaŠko orejevanem listku!
Marsikateri bralec „Ljubljanskega Zvona" bo z menoj vred vedel povedati, da se nam je v vseh teh ozirih ponudilo letos posebno mnogo novega in da smemo in moramo izreči uredništvu kakor tudi sotrudnikom popolno in najtoplejše priznanje.
Grešil bi, kdor bi rekel, da je slovenska literatura nerazvita in napram literaturam drugih narodov — brez razlike — relativno manjše vrednosti! Nikakor ne! Imena, kakršna so Tavčar, (gl. pozneje!) Cankar in Šorli kot pripovedniki ali n. pr. Zupančič kot lirski pesnik, bi zavzemala povsod drugod odlična mesta in spisom naših znanstvenikov pač že sedaj ne nedostaja tujestranskega priznanja. Toda gmotna podpora, ki jo uživajo pri nas književna podjetja od strani izobraženstva, je za sedaj še tako nerazmerno majhna, da si ne moremo privoščiti specijalnih listov, niti znanstvene literature na vseh poljih, ki bi prišla v poŠtev.
In to je prvi vzrok, da podpiramo podjetje, ki nam — in tn pride „Zvon" v prvi vrsti v pošte v-nudijo poleg izbrane   beletristike, med katere naha-
\ jamo zastopana naša najboljša imena, tudi znanstvenih sostavkov najrazličnejše vsebine, bodisi v lahkem in poljudnem slogu slovstvenega, umetniškega ali kulturnega eseja, bodisi v obliki strogo znanstvenega spisa, tako da ni naročnika, ki bi s svojim „Zvonom" ne bil popolnoma in najbolj zadovoljen. V tem oziru je pač „Ljubljanski Zvon" tisti naš mesečnik, ki naše perijodno slovstvo na zunaj reprezentuje; in v dosego čim večje popolnosti v tem pogledu si je tudi letos mnogo prizadeval.
Ljubitelji leposlovja so gotove nad vse veselo presenečeni, da je zopet enkrat po daljšem, predolgem odmoru nastopil dr. Tavčar in sicer z zgodovinskim romanom, s katerim se more primerjati leto, kar je on sam v tej stroki pripovedne književnosti že napisal. Njegov roman „Izza kongresa" je tako odlično in zanimivo delo, da mu hočem posvetiti nekoliko več prostora.
Obžalovanja vredno dejstvo, je da mi Slovenci svoje zgodovine leposlovao ne izkoriščamo. In še tistih bore par poskusov, ki jih imamo, je pisanih tako nesamostojno — da ne rečem „lojalno
na vse strani" — da jih je težko upoštevati. Naši pisatelji zgodovinskih povesti in romanov so iskali zgolj prilike, da pokažejo nepotrebno navdušenje za dinastijo in cerkev in to često v toliki meri, da je trpela na tem dejanska vrednost proizvodov. Tega pri Tavčarju ni ia prvo, kar moram poudarjati, je to, da je njegovo pero nad vse svobodno in se ne uklanja nikakim predsodkom. On piše roman „Izza kongresa" sploh iz popolnoma novega stališča: on ne išče herojskih strani v dobi, ki jih ni imela; usraev fine ironije plava nad vrsticami in humor pisatelja ne prizanaša slabostim niti najvišjih gospodov ... Njemu je vseeno, če je glava, ki gleda izza tesnega ovratnika zlatovezene suknje kakor želva, maziljena, ali Če ni; in prizori, v katerih nam kaže delovanje diplomatov, o katerem je pri nas dokaj neutemeljeno resnega prepričanja in pred katerim dokaj nepotrebnega reš-pekta, so mestoma naravnost klasični in brezprimerni. Z dušeslovno hnočutnostjo se prestavlja iz tega ozračja v ono in karakterizuje prav tako dobro milien „visoke"  in »najvišje"   dražbe, kakor
duh, ki veje ob intimnem pogovoru IjiibJ ljanskih dam ali ob skromni mizi preprostega meščana. Vrhu tega je roman tako Široko razpleten in dejanje tako zanimivo, da se je skoraj nemogoče ločiti od Čtiva, tembolj, Čim nam nudi g. pisatelj o ti velevažni dobi ljubljanske zgodovine tako natančnih podatkov, da tudi malomarnemu opazovalcu ae uide, koliko truda in časa ga je moralo stati nad vse skrbno proučevanje virov, aa katere se opira dejanje. Iz romana, ki je, da mimogrede omenim, tudi nova priča priznanega vzorno-elegantnega sloga g. pisatelja, veje ves duh tistega Časa, ko so se zbrali v Ljubljani najmogočnejši vladarji, da sklepajo o usodi vse Evrope. Dasiravno roman v tem letniku ni dokončan in je po obširnosti zasnutka z vso gotovostjo pričakovati, da tudi Še v prihodnjem ne bode zaključen, je vzbudil takoj s prvimi poglavji najširše zanimanje, ki vedno narašča in pridobiva g. pisatelju novih častilcev zlasti med Ljubljančani; in to je umevno, ker se roman tako tesno dotika zgodovine, življenja, da, celo znanih rodbin našega mesta! Prepričan sem,
Dike mesen janu ar j a 1906 na ■ hod v Ljubljano, bode tedaj prilika, spregovoriti o tem jasno in odločno besedo. Ako nam navdušenje za splošno in enako volilno pravico ne bi prineslo drugega« nego jajce, katero je ravnokar islegel baron Gautsch, potem je bila ta navdušenost usmiljenja vredna naivnost! Pri tem ostanemo!
Pismo iz Hrvatske.
(Debata o proračunu v hrvatskem saboru.)
Zagreb, 30. novembra. Edina naša svobodna tribuna je sabor. Sicer niti ta tribuna ni popolnoma svobodna, ker vlada v njej Khuenov poslovnik, po katerem more večina izključiti kateregakoli neljubega govornika celo na 60 sej (dr. Potočnjak je bil izključen selo iz 70 sej, toda to pot je videti, da madja-roni ne mislijo preveč napeti strune, ker so volitve pred durmi, a isključeni poslanca bi postal na ta način le še popnlarnejši.
Polagoma pa se le zbujajo nekateri poslanoi na levici, ki tvorijo pravo opozicijo ter so sklenili volilno koalicijo opozicijskih hrvatskih in srbskih strank, da umevajo vainost sabora, posebno sedaj pred volitvami ter je dosedaj dvojioa med njimi spravila proračunsko debato s svojima govoroma v važni politični razgovor. Res, da se ni našel med njimi vsaj eden, ki bi navedel nekoliko primerov družabne korupcije naše vlade, ki so se zgodili v zadnjih časih. Dosedaj še ni nihče omenil dogodka, ki je prišel v javnost, kako je neki odvetniški kandidat plačal uredniku osečke »Drau« 3000 K, da mu je urednik pri vladi priskrbel advokaturo; nihče se ni oamelil dregniti v značaj našega bana kot graščaka, ki je celo vas v Slavoniji spravil ob streho in zemljo snujoč svoje »pravo« na fevdalnem pravu pred letom 1848.; nihče ni nadalje upal omeniti korupcije, ki vlada v našem g"d*tvu m v višji birokraciji itd. Vse to bi bila dolžnost narodnih zastopnikov, da bi spravili pred sabor, a koristilo bi tudi v volilnem boju, ker madjaroni se pripravljajo že sedaj, da s patrijotskimi frazami prikrijejo svojo khuenovsko preteklost, ako pa se jim to ne posreči, ne bodo se obotavljali, da se zateko zopet k najhujšim nasilstvom. Zato bi jim trebalo vsaj povsem strgati krinko patrijotskih in poštenih ljudi; ako se jim že ne more preprečiti uporaba nssilstva.
Vodja madjaronov dr. Toma-š i ć je poskušal v saboru zaigrati vlogo patrijota, porabil je svoj glas, da h i i n i prepričanje, toda Khueno-vemu adlatusu in sedanjemu inspi-ratorju vseh naailatev ne more nihče verovati. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, njemu je sedaj poglavitni »p&tujotski« cilj — hanova sto-ioa. Po tej mu hrepeni duša.
Oglasil se je tudi drogi pretendent sa bansko stolico, a to jo viri-list baron P. R a u o h. Sin biviega bana Raucha je izstopil is Khuenove vladne stranke zaradi osebnega antagonizma. Res je pobijal Khuena kot unijonista ter pobijal tudi njegovo politiko v Hrvatski, ker jo a svojimi despotskimi čini Siril le mržnjo na Madjare. Sedaj po relki resoluciji je misli), da je prišel pravi čas, da se zopet predstavi navzdol in napram madjarom. Obsodil je zopet nasilno politiko vladajoče stranke v Hrvatski in njeno službo Dunaju, a pozdravil je reško resoluoijo. Z eno besedo: predstavil se je kot bodoči ban oposieijonalne brvatako-arbake koalicije. No, vsaj dosedaj ima opoaioija napram njemu zelo malo caupanja in je le pri Madjarih obrnil pozornost nase, a v vladni stranki je izzval — strah.
Izmed opozicije sta se odlikovala a svojima govoroma prof. dr. V r -b a n i 6 in župnik Zagorac. Najprej je bila popolnoma popovska debata: s leve in desne strani so go vorili sami popje. S strani oposicije je govoril najklerikalneje kanonik R u b e t i ć , ki, odkar je v saboru, neprestano zagovarja na vseučilišču ustanovitev stolice za krščansko apologetiko, kateheto aa dijake, omejitev akademične svobode i. t. d. Dr. Vrba ni c\ kot najpametnejša glava med opozicijonslnimi poslanoi je dokazal zelo uspešno na obstoječem državnopravnom temelju vso podlost vladajoče stranke in njene kričeče politične grehe. A včeraj je Zagorac enako krepko, morda še krep-keje prikazoval našo gospodarsko in politično zaostalost. Natanko je naštel hude kršitve vsake določbe temeljnega zakona, nagodbe iz leta 1868, petem volilno pravico, način, kako se pri nas vlada in končno je razložil glavne principe reške resolucije.
Ta dva govora bi bila od opozicije najuspešnejša, toda njih moč slabijo same tiste osebe, ki so govore imele. Za dr. Vrbanića se dobro ve, da n*vilic svoji opoziciji živi v dobrem prijateljstvu z »onimi tam gori«, in se je večkrat goverilo, da odide med vladinovoe, da postane predstojnik nekega vladnega oddelka. Župnik Zsgorac pa, ki sedi v madja-ronski parcelami banki, dasi ne spada v tabor naših izrecnih klerikalcev, se je vendar politično precej koropromitoval pri koprivniških volitvah, ko se je pogajal s vlado ter jo prosil, naj ne razpiše volitev.
V današnji seji so udarili nekateri opozicijonalci, posebno dr. Vin-kovic, vsaj s svojimi medklici v ostri in prvikrat očitno v a p t i d i -n a b t i č n i ton. Ko je govoril frankovce pop T o m a e , čital razne časopise proti reški resoluciji ter prišel do nekega stavka, kjer je rečeno, da Madjari streme za tem, da zru šijo Avstrijo, udarila je opozicija Bložno: »Da. to mi hočemo, da pade
da ustvarja dr. Tavčar v tem romanu delo nevenljive književne in splošnokul-turne vrednosti, delo, ki je vrh vsega tega tudi „Ljubljanskemu Zvonu" za bodoči letnik  v najboljše priporočilo.
Druga večja povest letošnjega „Zvona" je Cankarjev „Polikarp". V tem velezanimivem delu nam je podal Ivan Cankar nekaj popolnoma novega, proizvod, ki se odlikuje z vsemi vrlinami, ki jih je kritika g. pisatelju od nekdaj priznavala. „Polikarp" spominja v vprav klasični rutini duševnega slikanja prav tako na Dickensa kakor na Dostojevskega, a ugaja bolj, ker je dejanje zajeto iz globine tiste neizgo-vorjene tragike, ki brez glasnikov sahne v naša domača tla. Po mojem mnenju je Cankar v „Polikarpu", kar se tiče plastike jezika in iskrenega, neprisiljeno zvestega slikanja milieuja, prekosil samega sebe. Pot h krstu, domnevanje ljudstva o Čudnem dogodku v župnišču, halucinacije starega župnika — koliko, vprašam, ima še takšnih prizorov vsa, ne le naša beletristika. Menim, da malo ! A v polni meri more ceniti te kabinetno delo Cankarjeve umet-nosti samo tisti, ki ga je bral in zopet bral!
Ugajala je nedvomno tudi Šorli-jeva novela „Brez tragike" in „Snov za novelo" istega pisatelja. Šorli je pripovedovalec, ki ve nenavadno plastiški izražati, vseskozi izviren značaj, odličen dušolovec, a kar je glavno, pisatelj, ki list za listom kaže, da ima še mnogo, mnogo povedati. In vzrok imamo, da se tega veselimo !
Eazen Šorlija in Cankarja, ki je priobčil še dvoje krajših stvari, prinaša letošnji „Zvon" prav lepo novelo Fr. Strnada: „Zmaga", ki sicer ne nastopa s pretenzijami, a tem simpa-tiČneje slika tihe junaštvo mlade žene, ki ne mara kupiti izgubljene sreče za svojo čast. Gangl je napisal temperamentno „Mare" in Zofka Jelov1 Škova poleg „In svetel spomin" krasno Črtico „Misijon". Z manjšimi, vseskozi izbornimi proizvodi je zastopanih še več drugih znanih imen.
Tudi v pesništvu je imel „Zvon" srečno roko. Med prvimi naj omenim Zupančiča; zlasti mični sta pesmi „Cigan" in „Ribnik". Gangl je priobčil niz sonetov „Dom", Fantek svoj krasni prevod Schillerjevega „Zvo-
dualisem! Hočemo, da so ta monarhija iruii. Zato hočemo podpirati Madjare, in biti proti kralja.
Takoj na to je vstal ban grof Pe jače vic, da izjavi, kako obsoja on take izjave, in da hode vsako gibanje proti dualizmu zadušiti ■ vsemi sakonitimi sredstvi.
To pomeni: napoved ara Khuenove.
Državni zbor.
Na   Dunaju,   1. decembra.
V debati o vladni izjavi je rekel posl. dr. H e r o 1 d, da njegova stranka, dasi zastavlja vse moči za volilno reformo, vendar ne bo dovolila, da bi se novi vladni program izrabil, oziroma zlorabil, da bi se vprašanja, ki zani-maio res Češki narod, odstavila z dnevnega reda. Govoril je o Čeških zahtevah in ogrskem vprašanju ter izjavil, da za nadaljni obstoj skupnosti države ni drugega sredstva, kakor da se vrnemo k zgodovinskim temeljem drŽave.
Posl. Romanczuk je izjavil, da je njegova stranka popolnoma zadovoljna z vladno izjavo o volilni reformi ter je protestoval proti ruvanju poljskega kluba. Z novo volilno pravico nastane pomlajen parlament in pomlajena Avstrija.
Posl. dr. Baxa je izjavil, da je Češke poslance izpoved ministrskega predsednika razočaral a. Vlada hoče dati vsakemu državljanu volilno pravico, toda noče, da bi bil parlament prava slika države, temuč hoče, naj nadvlado Nemcev nadalje ohrani volilna reforma.
Podobno je razpravljal o volilni reformi tudi posl. C h o c.
Posl. Noske se je zavzemal za splošno volilno pravico ter zahteval predvsem čiste volitve. Izrekel se je proti določbi, da je treba bivati gotovo vrsto let v kraju, preden se pridobi voljena pravica, ker bi se na ta način delavstvu kratilo volilno pravo.
Nato se je debata prekinila.
Posl. Pitacco je interpeliral ministrskega predsednika, ali so res puntarski ruski mornarji zaplenili v Batumu neki avstrijski parni k. (Avstrijski „Lloyd" je to vest proglasil že poprej za neresnično.)
Posl. grof S t e r n b e r g se je pritožil, da nekateri Češki listi prinašajo napačna poročila o sejah državnega zbora. Vprašal je predsednika, ali hoče take dopisnike, ki so zlobni ali prene umni, da bi poročali resnico, vreči iz zbornice. — Predsednik je odgovoril, da nima moči, odločevati nad časopisi.
Minister Pientak ni odstopil.
Dunaj, 1. decembra. Poljski minister je izjavil danes nekemu dopisniku, da se v poljskem klubu ni govorilo o njegovi demisiji in da za sedaj tudi sam še ne misli na odstop. — Večina poljskega kluba si tudi ravno sedaj nikakor ne želi, da bi Pientak odstopil, ker mora poljski klub v sedanjih napetih časih biti točno in-formovan, kaj se godi v ministrskem svetu.
na"; Nataša, Vida, Kristina in Utva so kot slovenske pesnice jako Častno in obilno zastopane. Izmed drugih imen naj poudarjam še Gol ar j a, Maistra, Al. Gradnika, V a 1 c u -čiča, S p i n d 1 e r j a, Romana Romanova, Vladimir j a, Helena H e 1 e n o v a itd., ki jih tukaj ni mogoče vseh podrobno oceniti.
Preidimo k znanstvu! G r o š 1 j e v „K o n e c sveta" je sicer nekoliko prepoetiški za znanstveno razpravo, a zanimiv sestavek, kakršnih bi želeli Še več, ker ravno to polje pri nas še ni obdelano. G. pisatelj, ki je prvi dvignil prapor modernega svetovnega nazora, bi storil dobro in važno delo, ako bi si poiskal založnika za kratko in ceneno brošuro (a la Jeglič, „Ali boga stvarnika res ni t re ba?"), kjer bi v kratkih, preprostih stavkih in obliki katekizma obdelal vse strani modernega svetovnega nazora. Prepričani smo, da nam je takšne knjige že davno treba 1
Tominškova razprava „Četrt stoletja slovenskemu slovstvu na branika" priča o temeljitem dela, za katero smo ma v očigled
Kriza na Ogrskem.
Kossuth mm splošno iti enako volilno pravico.
Budimpešta, 1. decembra. V koaliciji je nastala velika napetost, ker je nastopil K o s s u t h za splošno in enake volilno pravico. Bati se je, da bi se vsled tega zamogla koalicija razbiti. Za prihodnji ponedeljek so vsi Člani koalicije klicani na zelo važno posveto vaa je.
Odpor itomitatov.
Budimpešta, 1. decembra. Uradnikom peštanskega komi tata se je uradno sporočilo, da ne dobe več plače, ako ne priznajo velikega podžupana in višjega notarja R o m er j a za svojega načelnika. Uradniki, ki se branijo dela se takoj suspendirajo. Uradniki, ki hočejo biti poslušni, naj se oglasijo pri vel. županu grofu L a s s b o r g u za plačo. Dosedaj se ni še nobeden oglasil.
Dogodki na Balkanu.
Konflikt o Turčijo.
Carigrad, 1. decembra. Turška vlada se tolaži z upanjem, da postanejo velesile needine med seboj, zato pa še Čaka z definitivnim odgovorom. Odločitev hoče zavleČi s protesti. Gubernator otoka M i t i 1 e n e je izdal že tri proteste: proti zavzetju carinskega urada in izkrcanju tujega vojaštva sploh, češ, da so se s tem sultanove nedotakljive pravice do otomanske države kršile; nadalje je protestiral na sultanov ukaz proti zasedenju brzojavnega urada, Češ, da je to zoper mednarodno pravo.
Demonstracija mednarodnega brodovja.
Carigrad, 1. decembra. O zasedenju otoka Mitilene je izišlo Šele da nes prvo uradno poročilo. Ker se je računilo tudi na vsakojaki turški odpor, izkrcale so mednarodne ladje 670 mož, a že drugi dan se je to število znižalo na 100 mož, namreč od vsake velesile po 25 vojakov z enim častnikom. Francoski oddelek je zasedel carinski urad, av8tro-ogrski brzojavni urad, angleški morsko nabrežje, a italijanski oddelek ceste in ulice. Turške oblasti si ne smejo več medsebojno pošiljati šifriranih brzojavk. Turške brzojavke so podvržene strogi cenzuri. Sultan se je vdal.
Atene, 1. decembra. Neka ruska torpedna razdiralka je prispela danes zjutraj z Mitilen. Neki Častnik je povedal, da je prišel včeraj mitilenski gubernator na avstro-ogrsko ladjo ter izročil admiralu Ripperju uradno brzojavko iz Carigrada, da turška vlada sprejme finančno kontrolo za Macedonijo po spremembi nekaterih pogojev. Admiral je odgovoril, ako Turčija ne sprejme definitivno lahteve velesil, b o mednarodno brodovje v nedeljo zasedlo otoka L emu os in Imb r o s.
Grožnje napram balkanskim vladam.
Sofija, 1. decembra. Skupna nota A v s t r o-O grške in Rusije
zanimivosti predmeta prav hvaležni. IlešiČev sestavek „0 nastanku in izdanju Dalmatinove biblije" je is t * tak o zanimiv in važeu prispevek k zgodovini slovenske reformacije.
Izmed životopisnih črtic in esejev je omeniti: F r. G r b i č, „F r a n j o Kuhač", „Knez Pavel Trubec-koj"; našega najboljšega esejista dr. Prijatelja, Murko, „Milivoj Šrepel" in pred vsem DerganČev „Janez Trdina" s pristavkom od Trdine samega. Morda je to najzanimivejši literarnozgodovinski prispevek celega letnika! Kratko pred smrtjo Trdine je izšla njegova zanimiva črtica „Dve ljubici", in PetruŠka je s poročilom o svojem obisku pri grofu Tolstem gotovo ustregel „Zvonovim" bralcem. Omenim naj le še, da se je spomnil „Zvon" i vseslovenskega praznika — odkritja Prešernovega spomenika in posvetil pesniku slav-Ijencu več priliki primernih sestavkov v kimovčevi številki.
O književnih novostih preteklega leta poroča „Zvon" i stvarno i v vele-zanimivih, dasi ne strogo kritiških sestavkih iz najboljših peres. Saj pa tudi
je napravila v bolgarskih vladnih krogih resen vtisk, ker se je bati, da bi se velesile mogle odločiti še za nadel j ne korake proti agitaciji v Macedoniji.
Nemiri na Ruskem.
Putiti v Sebastopolu.
Odesa, 1. decembra. Vojaški punti v Sebastopolu še vedno niso končani. Sliši se še vedno grmenje topov na veliko daljavo. Is Carigrad« še ne vosi nobena ladja v Sebasto pel. Dva polka topničarjev na konjih, ki sta šele dospela v Sabastopol, sta se takoj pridružila puntarjem. Dva-tisoč puntarjsv s topovi se je po bitki umaknilo v notranje dele dežele.
Petrograd, 1. decembra. Vse vesti o Sebastopolu so pretirane. Mesto nipravnobene škode trpelo. Sedaj že vlada dva dni po-polen mir. Ladja »Očakiver se ni potopile, temuč je le znotraj zgorela.
Vojaški punti v drugih mestih.
Varšava, 1. decembra. Včeraj so se začele puntati tri brigade topničarjev. Puntarji bo vrgli nekatere neljube podčastnike skozi okna visoke vojašnice. Vojašnico so obkolili pešci tir puntarje razgnali. — V Oafrolenki so se spuutali dragonoi 14. polka ter zažgali vojašnico.
Petrograd 1. decembra. V Carskem selu so zaprli 21 vojakov carske straže, ki so na sumu, da so člani neke revolucijske stranke. Položaj je zelo resen, ker jo vojaštvo nezanesljivo. Carica se baje pripravlja na odhod z otroki.
London 1. decembra. V Vladivo-stoku so vsa vladna poslopja razdjaua. Mesto imajo v oblasti uporni topničarji.
Car obstreljen?
Bero lin 1. decembra. Iz Petro-grada je došla vest, da je neki veliki knez streljal na carja ter ga ranil na roki.
Vitte zaprt?
Moskva 1. decembra. Položaj je skrajno kritičen. Širi se vest, da je grof Vitte ali že aretovan, ali pa se to kmalu zgodi. V Rusiji obstojita Že dve antidinastični vladi: ena se zbira okoli carja, druga pa okoli Vitteja.
Dopisi.
Iz Celja. Shod zasebnih uradnikov v Celju.) Na poziv društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju zbrali so se zasebni uradniki dne 29. pret. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma na shod, katerega dnevni red je bil zavarovanje zasebnih uradnikov starost in onemoglost Predsednik g. Bovha je otvoril shod ter pozdravil navzoče rekoč, da se je zopet ieJ državni zbor, kateri ima rešiti še v tem zasedanju, ako mu bode sojeno delovati, zelo važne zadeve, med katerimi je ena prvih tudi zavarovanje zasebnih uslužbencev za starost iu onemoglost ter preskrbi j enje njihovih vdov in sirot.  Za tozadevni zakon sta
l,BJiT   Dailre> v z*f*il«*Of« "*!>aW
■
ni edina kritika tista, ki pripoveduje celo vsebino in ob sklepu polivali ali pa se zgraža nad avtorjem iu celo literaturo ! Hvala bogu, v tem oziru smo postali tudi mi Slovenci že malo modernejši ! Poleg slovstvene je prinaša list tudi jako stvarno in trezno kritiko iz peresa urednikovega, ki je bila vse-kako najboljša, kar se je je pisalo. Tudi med aktualnimi sestavki „Listka" sreČavamo ime g. urednika; Škoda lc, da v leposlovnih predalih ne zastavi peresa!
Nemogoče je pač, podati podrobno, natančno iu na vse strani povoljno poročilo o tako obširnem gradivu, kakršno se je nabralo v jubilejnem letniku „Zvona"; v ta namen bi trebalo strani iu strani, ne da bi mogel popolnoma izčrpati vrline „Ljubljanskega Zvona4 kot zares elitnega lista, Usta, ki je, kakor vsekdar, tako tudi letos neoma-jan od zunanjih vplivov zvonil in klical v prospeh umetnosti in prosvete slovenske. Pač pa kličem vsakomur: „Tolle et lege!" Naj ne bode nič več, kakor — Žal da ! — še sedaj, izobražen Slovencev, ki niso naročniki „Ljabjjan-skega Zvona"! V. R.
BaeazzaBasaaaasaaBBaaaaaaBBBaBaBBBBjB
I. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 276, dne 2 decembra 1906
iadelana dva načrta; enega je izdelala vlada, drngega socijalno politični odsek. Kamen današnjega shoda je, da se po saelnosti seznanimo z načrtoma, da 8C petem izrečemo za tistega, kateri se aam bode zdel ugodnejši in priprav-mejŠi, ter da sklenemo resolucijo na državni zber, da sprejme načrt zakona o zavarovanju zasebnih mslužbencev še t tem zasedanju. Na to je prevzel be sedo poročevalec g. dr. Ljadevit Štiker. Slednji poda v uvodu svojega poročila ■a kratko zgodovino in boje za dosego zavarovanja zasebnih uradnikov ter pandana, da se je že 1. 1888 izrekla želja, naj bi se izdal zakon, da mora biti vsak zasebni uradnik zavarovan za starost in onemoglost. Leta 1896 se je začela tudi vlada baviti s to zadevo ter je postavila v proračun znatno svoto za nabavo statističnih podatkov, kateri nai bi služili za podlago temu zakona. Po preteku skoro 10 let je izročila državna zbornica zadevo soci jalno-političnemu odseku. Poročevalec je bil češki poslanec dr. Fort, kateri je izdelal načrt zakona o zavarovanju zasebnih uslužbencev, ki ga je sprejel ta odsek dne 4. oktobra t. 1. Pa tudi vlada je izdelala načrt, kateri se v aekatenh točkah razlikuje od ravnokar navedenega. Ker je več upanja, da zbornica sprejme načrt socijalno-politič nega odseka, kateri je temeljito sestavljen na podlagi strokovno preracun-jeaih statističnih podatkov, priporoča, da se današnji shod izreče za načrt Soeijalno-politiČnega odseka. Predsednik je otvoril debato o tem poročilu. Ker se nibče ni oglasil za besedo predlaga, naj se sprejme načrt, katerega je odobril socijalno politični odsek dne 4. vi-aotoka t. 1. in sklene sledeča resolucija: „Dne 29. listopada 1905 v Narodnem domu v Celju zbrani zasebni uradniki pozdravljamo 4. oktobra t. 1. od socijalno političnega odseka poslanske zbornice sprejeti načrt zakena o zavarovanju zasebnih uradnikov za sta rost in onemoglost ter njihovih vdov in sirot in pričakujemo z gotovostjo, da bode poslanska zbornica sprejela predloženi načrt kot zelo važno ljudsko potrebo že v tem zasedanju. Obenem se prosijo vsi državni poslanci, posebno slovanski, naj brezpogojno glasujejo za predloženi načrt Bocijalno-političnega odseka." Predsednik prečita končno brzojav iz Slovenske Bistrice, s« zahvali g. poročevalcu dr. L. Stikerju in aavzočim za udeležbo, ter zaključi »hod efe 10. uri zvečer.
Sv. Barbara v Hal. (Vinski sejem.) Na vabilo obč. predstojnika g. Antona Korenjaka se je 27. t. m. zbralo črez 40 vinogradnikov iz za-VTŠ&e in barbarske župnije, in sklenili 80 enoglasno, prirediti vinski sejem, kateri se bode vršil v četrtek 14. grud. t, 1. tukaj pri Sv. Barbttri. Da se pripravi vse potrebno, se je izvolil komite 14 mož. Na dan sejma bodo omenjeni tudi priskrbeli vsakemu kupcu brezplačen voz z eno uro oddaljene želez, postaje Možganjci in tudi nazaj, ako bodo le svoj prihod prej naznanili tukajšnjemu občinskemu urada. Obisko valei sejma ne bodo torej imeli ta dan nobenih stroškov razven istih na železnici, Če že potem na sejmu kaj kupijo ali ne. Se več! V prostorni dvorani bodo imeli posestniki svoje blago raz Btavljeno in na vsaki steklenici bode aapisana množina, cena in označen bode tudi vrh, od koder bo dotično vino. In Če bi kupcu ne ugajalo iti samemu pečatit, ozir. pretakat kupljenega vina. mu bode to tudi preskrbel komite. Če vpoštevamo te ugodnosti in naposled tudi to, da je zrastla letos
Na devinski skali.
Zgodovinska povest.
Peti del.
(Dalje.) III.
Zadnji oddelki patrijarhove armade so bili zapustili Čedad in odkorakali proti Devinu. Vse je bilo zbrano na ulic«h in sato ae ni nihče zneail za žensko, ki se je tihotapsko plazila okrog vrgilov in je smuknila v mestno hišo M lo je žena prosila vra tarja, naj jo pelje k Hemi Devinski, kateri je bil grof Majnbard odkatal to prebivališče, ali vse njene prošnje ■o bile taman.
V tem je prišla z vrta mlada dama in taja žena se je obrnila s avojo prošnjo do nje.
»Ce hočete storiti dobro delo, stopite do Heme Devinske, gospodična, in recite ji .. .«
»Gospodična Katarina, dovolite, da vržem to ciganko iz hiše,« ee je oglasil vratar in prijel tujo žensko za ramo.
»Katarina ste vi, Katarina Zoranova,« je vikliknila tujka. »Potem me ■krite hitro, sicer je izgubljen Juri Devinski.«
tukaj izvrstna kapljica, da bodo cene nizke ia da bode gotovo črez 100 vi nogradnikov ponujalo do 3.000 hI in več pristnega in okusnega vina — pokvarjen in drugače slab pridelek bode od sejma izključen —, se je nadejati mnogobrojne udeležbe. Sejem pa bode ugajal tako producentom, ki bodo na ta način hitreje speČali svoje blago, kakor tudi kupcem, ker bodo imeli ti brez posebnih stroškov mnogo različnega, a zajamčeno pristnega vina na razpolago.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2. decembra.
— Prešernov rojstni dan.
J.itri bode 105 let, kar se je rodil Franee Prešeren. Pesnikovi častilci se z bero jutri ob 11. uri pred spomenikom, da ga primerno okrase.
— Osebna vest- Župan Hribar je odpotoval aa nekaj dni na Dunaj. \f
— Hrvatje in zaupni »hod Klerikalne stranke. „Pokret" poroča na uvodnem mestu pod naslovom „Slovenski klerikalci" na kratko o sobotnem zaupnem shodu naše klerikalne stranke in dodaja poročilu ta-le zanimivi komentar: „Slovenski klerikalci, ki brez dvoma nimajo nobene zaslombe v slovenski inteligenci, imajo po duhovščini v svoji oblasti slovensko ljudstvo; med ljudstvom so torej le ti sedaj najmočnejša stranka . . . Vendar pa to njibovo go 8podstvo ui izključno ker delujejo mlade in napredne struje slovenske inteligence tiho, a živo s podrobnim delom, kulturno organizacijo, s snovanjem knjižnic in s predavanji na to, da iztrgajo slovenski narod izpod vpliva duševne klerikalne reakcije in je v novejšem času tudi napredna stranka sprejela v svoj program zahtevo po splošni volilni pravici. Klerikalci uvidevajo pogibelj, ki preti njihovi posesti, in baš temu dejstvu je pripisovati tudi njihovo skrb za ljudske zahteve, kakor tudi sprememba imena stranke, ki se je doslej zvala, „katoliško-narodna", ki se pa sedaj imenuje „ljudska" stranka. No, dasi slovenski klerikalci tako „živo" delujejo za ljudske pravice, vendar poleg tega niso prenehali biti dobri Avstrijanci. 0 Avstro-ogrski krizi in o reški rezoluciji sodijo oni po glavi avstrijskega „hofrata" Šukljeta, zato je pa tudi povsem razumljivo, ako reška rezolucija ni našla odobrenja „hofratovih" pristašev. Klerikalci pravijo, da je reška resolucija državnopravno oddelila Slovence od Hrvatov, ki imajo vsi isto kri in skupno prošlost. Kdo bi mogel temu oporekati, da so Slovenci in Hrvatje eden narod po krvi in prošlosti? Ali kdo bi mogel vkljub temu trditi, da je bilo treba šele reške resolucije, da se je državnopravno razdelilo oba naroda? Spominjamo se še patetičnih tirad, v katerih se je naglašalo, da je baš Avstrija državnopravno ločila Slovence od Hrvatov, nismo pa še čuli,
da bi se Avstrija, katere dvorni svetnik je Šnklje, izjavila za pripravljeno, da bi to državnopravno ločitev dovedla v sklad z našim edin stvom po krvi in skupni prošlosti. „Hofrat" Šoki je gotovo ne prezira moči te Avstrije, zato se bo morda njegovi modrosti posrečilo, da bo uvidel, da hrvatskemu narodu, zatiranemu v obeh državnih polovicah, ni mogoče, da hi preko noči popravil krivice, ki jih je zakrivila Avstrija. Ako je pa g. „hofratn" toliko ležeče na zedin enju Slovencev in Hrvatov, zakaj ni predlagal rezolucije, ki zahteva zedinjenje, mesto da se je usmelil ob sojatij reško resolucijo. No, on je ostal s svojo resolucijo veren svoji „hofratski vlogi!" — Kaka ironija! Šuklje da bi kaj zahteval od vlade v političnih vprašanjih, ko se niti kibniti ne upa, ako nima v to posebnega vladnega dovoljenja !
— Konec ljubezni. V zad njem času so sklenili klerikalci in socijalni demokratje debelo prijateljstvo; Črni in rdeči bratje so prirejali skupne javne shode, kjer sta nastopala Kristan in Štefe in v bratski slogi udrihala, kadar nista imela drugih snovi za svoje govorance, po napredni stranki in našem listu. Razume se samoobsebi, da so imeli v tej zvezi glavno vlogo in besedo klerikalci, ki so prav pridno izkoriščali v svoje strankarske svrhe svoje rdeče zaveznike, ki so bili tako zaverovani v to famozno zvezo, da niti opazili niso, kako jih imajo klerikalci na vrvici, mislili so celo, da jim ta zveza ne nalaga nobenih dolžnosti in da imajo slej ko prej svobodne roke v svojih akcijah. V tem prepričanju je vložila njihova strokovna zveza tobačnega delavstva neko vlogo na mestni občinski svet s prošnjo, da bi leta interveniral pri ravnateljstvu v prid delavstvu v tobačni tovarni. Ta korak strokovne zveze je bil brez dvoma zamišljen z resnim namenom, koristiti vsemu delavstvu brez razlike strank, in bi ga moral z veseljem pozdraviti vsak pravi prijatelj delavstva. Klerikalci kriče, da so najboljši prijatelji delavskega ljudstva iu da ne opuste nobene prilike, da bi pošteno ne zastopali njegovih koristi. Toda na zastopanje delavskih koristi imajo samo oni patent, kdo drugi se za delavstvo ne more, ali bolje, ne sme zavzemati. In če to kdo brez njihovega izrecnega dovoljenja in brez njihovega sodelovanja vendarle stori, je takoj ogenj v strehi in klerikalci blnjejo ogenj in žveplo na »izdajalce delavskih koristi". Tako se je zgodilo tudi v tem slučaju! Ker klerikalci niso vedeli za vlogo socijalnih demokratov na občin ski svet, so silno razjarjeni in obkla dajo svoje prijatelje od včeraj z naj-ljubeznivejšimi priimki in psovkami ter jim očitajo vsa mogoča dejanja, ki so jih baje zakrivili, ko so bili še v najtesnejši zvezi z njimi. Ljubezen od včeraj se je razbila in Še včeraj v „Slovencu" poviševaui so d rug Kristan je danes postal že zaničevani — rdečkar!
— Boj med krščansko In aoeijalno demokracijo je že
napovedan. Kadar stopi splošna in jednaka volilna pravica v veljavo, tedaj se, kakor je obljubil zadnjič dr. Šušter-šič, vname tudi na Slovenskem „veliki boj" med demokracijama. Tako tedaj v naši deželi ne pridemo še zlepa do mira. , Sicer izteče še najbrž veliko L ubljanice v S a vo, predno dobimo splošno in enako volilno pravico in se bode treba še veliko boriti. Ali končno se bode ta „skupni cilj" vendar le dosegel. Tedaj pa bodo po dr. Šušteršičevih mislih krščanski demokrati napadli socijalne demokrate in začeli vojsko na Življenje jn smrt. Na vsak način postane ta borba zelo zanimiva. Da bodo drngod v takem boju krščanski socijalisti vkljub dr. Luegerju pri no vem viharju izginili 8 pozonŠČa, o tem skoro ne moremo dvomiti. Kako pa se stvar izcimi pri nas, je težko preračunati. Mogoče je, da sedanje pre debelo prijateljstvo med slovenskimi socijalnimi demokrati in Štefetovimi masami vseedno še ne preneha tako hitro. Dočim se namreč drugod krščau ske socijaliste primerno ignorira, izvršila se je sedaj na Slovenskem neka mezalijansa najhujših ekstremov, ki jo je prav težko pojmiti in ki po našem skromnem mnenju socijalni demokraciji ne dela prav nikake časti. Radovedni pa smo, kak bode konec tega bratskega zagrljaja.
i / —   Klerikalno narodnja-
itvo. Na zaupnem shodu se ie dr. Šusteršič v svojem zgodovinskem govoru dotaknil tudi narodnostnega vprašanja. Dejal je: „Tudi glede narod nostnih razmer bo splošna in enaka volilna pravica koristna, ker priviligi-ranci imajo danes pač čas, da si izmiš ljujejo narodne programe. Ljudstvo pa trejznejše sodi ta vprašanja, in zastopniki ljudstva bodo mislili bolj na dejanske potrebe kmečkega, obrtnega in delavskega ljudstva". Iz teh besedi slovenskega „velikega duhovna" tedaj razvidimo, da naši klerikalci postajajo vedno bolj indiferentni v narodnem oziru. Do sedaj sicer še niso izbacnili narodnostne ideje iz svojega katoliškega programa. Ali vendar so jo več ali manj že vrgli pod mizo, češ, dasi narodne programe dandanes izmišljajo edino le še privilegi-ranci Mi smo našim nasprotnikom prav zelo hvaležni za to programatično izjavo. Sedaj je slovenska javnost vendar enkrat Čisto na jasnem glede političnih stremljenj naših klerikalcev. Za slovensko narodnost se ti ljudje prav toliko brigajo kakor za lauski sneg. Internacionalno ultramontanstvo preveva vse njihovo dejanje in besedovanje. To smo videli zlasti na zadnjem katoliškem shodu na Dunaju, kjer se za narodnostno idejo živ krst iu zlasti tudi farizejski Lampe uiti zmenil ni. Koliko koristi in koliko pomoči ima tedaj pričakovati slovensko ljudstvo od takih narodjakov, si prav lahko mislimo. In tudi Šusteršičevo „ljudstvo" naj sedaj
se Vam pa ni treba jeni', da Vas oprostim te ženske, saj menda ven dar vest?, da je Vaš soprog prav s to  8užn,o  v samostanu  užival ljubezen — «
»Lažeš, lažeš,« je srdito zakričala Zulejka »Juri se me ui nikdar dotaknil. Res pa je, da ga ljubim in da bi dala sanj življenje«
Rajmondo je zgrabil Zu'e ko in jo hotel udariti z bičem, ali N kola| Rogonja mu je iatrgal bič ia rok in islepa prigovarjal Rajmondo, naj ee pomiri ter ga naposled odpravil iz kapele. Z nj m vred je odšla tudi Zu lejka, čisto mirno in vdano in zdaj sta bili sami med sabo Hema Deviu-ska in Katarina Zoranova.
Molče sta ae ogledovali, a obe ata pri Um mialili samo na Jurja. Ia pri tem je Katarina posabila, kako jo je bilo sram, stopiti p*ed Hemo, in je H ma pozabila, da ima pred aabo srečno tekmovalko. V njiju dušah je bilo prostora samo aa bojasen, kaj da se zgodi a Jurjem, njiiu srci je navdajal samo strah, da ga iigu-bita. Ugaanila je med njima vaaka rivaliteta, čutili sta, da ju dela lju besen do Jurja enaki.
»Ia kaj je sedaj?« je prva ispre-govorila Hama.
na podlagi te klerikalne izjave trezno presodi klerikalac hinavske napade na napredno stranko glede narodnostnega stališča in delovanja.
— Kranjska vlada v popolni službi — ljubljanskega škofa. Danes hočemo isnova konstatirati, da je vlada popolnoma dekla škofa Jegliča. V reeivodski občini bi se imele vršiti občinske volitve ie maja meseca. K*zalo je po imeniku, da bi zmagala napredna stranka v I in III. rasredu in v podr>bčinah zagotovo n v II. raz-redu bi ae šlo za volilno srečo, kdo bi zmagal. L'Qbl|anski stof >m» v medvodski občini svoj grad m zato bi se mu najbu š* zdelo, če bi v tej občini dobili obUst naprednjaki v roke. Klerikalci so zato zavlačevali volitve na »s-j načine in vlada jim je Šla ves čas na roke. M»d tem česom pa so klerikalsi z nesramnimi intrigami odstranili tri vplivne volile« I razreda, t. j. restavraterja Ko-lenca, župnika B-roeta in tovarniškega ravnatelja H jptgartoerja. Občani medvodski so priobčili pred nekaj tedni odprto pismo na uho deželni vladi in so vprašali, ali misli vlada pntisoiti na župana Smovea, da bi razp'sal volitve. Ali vlada se ne zmeni, čeravno so se naštele razne nezakonitosti sedanjega župana. Nasprotno, vlada še čaka z volitvami, da bode prišel v med-vodsko občino Še en klerikalni (agitator, t. j. v Soro pride za kaplana ali župnika znani jahač — kaplan HibaŠek iz Kranja. Potem se bodeta Brajeo in Hibašek akupno, kakor lovska psa pod>la za raznimi voMoi. Vlado poživljamo zato, naj takoj razpiše volitve, drugače bodo naši poslanci v državnem zboru govorili resno besedo!
— Najzaničljivejsa stra* hopetnost ie po mnenju dr. Šu-steršiča vodila narodno - napredno stranko, ko je v deželni zbornici glasovala za papirnato resolucijo o splošni in enaki volilni pravici, na-svetovano po pokojni katoliškonarodni stranki To je ostra in ošabna beseda, ali izgovoril jo je človek, katerega zaničevanje služi le v čast tistemu, na kojega se je to zaničevanje izlilo. S cer pa naj služi ošabna beseda politič* nega čevljarja iz Ovijačeve hiše v pouk temu in onemu, ker se res ne da tajni, da smo v deželni zbornici nekoliko preveč na trebuhu ležsli pred tem političnim šarlatanom!
— Iz pravnih krogov se nam piše: Zadnjič ste v cenjenem svojem listu na prav umesten način prijeli nekega nemškega avskultanta, ki hoče pri tukajšnjem okrajnem sodišču vpeljati novo prakso. Upamo, da je bil to prvi in zadnji poskus tega mladeniča. Opozoriti Vas pa moramo, da tudi pri tukajšnjem deželnem sodišču ni vse tako kakor bi bilo želeti. Tako je srna-
»Krš u ga morava,• je odgovorila Katarina.
'l \ katero izmed obeh tekmovalk je treba rediti Jurja, na to ni mislila nobena.
»Ali bi se vi upali iti v kraj, ki ga cbkga patrijarhova armada?t
»Ce treba, bi šla bosa,« je dejala Katarina siromnoali odločno in rdečica ji je zalila lici.
»Potem pojdeva skupaj,« je odločila Hema.
Ta sklep jo bil lahko storjen, ali njega iavršitev je bila težka.
»Prosila bom goriškega grofa Majnbarda, da nsju oddelek njegovih vojščakov spremi v D*vin ali v Komen, kjer bo Jari.«
»Tako ne pojde, milostiva gospa,« je menila Katarina. »Patrijarhovi voj-ščaki naju gotovo salote in potem je vae izgubljeno«
»K ko pa naj ai pomagava?«
»Zadostoval bi vodnik, ki pozna akrivna pota «
»Dobro,« je dejala Hema. »Vse-miva vodnika in vsaka dva vojščaka za varatvo. Pot ui dolga in lahko bodeva jezdili.«
»Katarila ae je lahno nasmehnila.
»Patrijarhova armada bo oble. gani kraj tako obkolila, da ji dve
Katarina je zatrepetal«, ali prijela je tujko za roko in jo peljala seboj v hišo.
Šla je naravnost v kapelico in odprla vrata. Hema, ki je klečala pred altarjem, jo vstala in se obrnila, da vidi, kdo da jo moti, a je odskočila, spoznavši, da staji pred njo sužnja zulejka.
»Kdo ee je predranil te semkaj pripeljat*,« je vzkliknila Hema z ogorčenjem, a to ogorčenje se je spremenile v liuto jezo in bolest, ko je spoznala Katarino, ki jo je videla samo enkrat v življenju, ki ji je pa provtročila največ gorja.
Hema se je zaničljivo obrnila in je hotela oditi iz kapele, ali Katarina je padla pred njo na kolena in s po-vzdignjenimi rokami prosila: »Milo ativa gospa — poslušajte Zulejko«
zulejka se ni ganila s svojega mesta, nego le z neizprosnim glasom zaklicala;
»Vladarica Devinska — tvojega soproga ti bodejo aa t ratno umoriti.«
»Kaj praviš,« je vskliknila pre-atrašeno Hama in ni več m slila na odhod. »Kdo hoče mojega moža umoriti?«
»Njegovi sovražniki, ker se boje, da ga drugače      premagajo. Lahko
pa ga je r Siti, 6e se mu razkrije naklep teh sovražnikov.«
»Potem je t eba takoj poalati kakega človeka do njega, da mu ta naklep razkrije «
Zulejka se je laničlji vo zasmejala
»Takt mu človeku je lastno živ ljenje ljubše,   kakor gospodarjevo; strah era je in podkuphiv je.«
»Kdo pa naj gre?« je vprašala Hema.
»Ali je to vajina ljubezen,« je e plamtečimi očmi zaklicala Zulejka. »Obe pravita, da ga ljubita, pa vaju je strab. Ah, ko bi amcla upati, da utečem svojemu gospodarju, ko bi smela upati, da bi mi Jari Devinski verjel, dasi me je dal bičati, da je meso v cunjah od mene viselo, kako rada bi sama Šla. Ali jaa ne morem iti.«
Zulejka je naglo razkrila, kar je vedela o Rajmocdovem nameravanem izdajstvu in o sredstvih, kako og) nobiti Jurja, a prav ko je hotela oditi, se je šolo na hodniku lajanje in v kapelo je stopil Rajmondo. Pea mu je pokazal Zulejkin sled.
»Goapod Ra|mondo,« jo oatro rekla Hema, »k*ko se upalo atopiti v mojo kapelo?«
»Iščem svojo sužnjo, gospa. Sicer
trati za veliko ironijo, da v Ljubljani, v glavnem mestu slovenskem, uradnjeta dva nemška preiskovalna sodnika in le en sam slovenski. Tudi ta dva gospoda sta bivša karnijolca. Ergo njihove sposobnosti glede sloven skega jezika ne morejo biti zadostne ali vzorne. Ce se pomisli, da mora preiskovalni sodnik natanko poznati razmere, ljudi in v prvi vrsti tudi jezik, ki ga govore, je na vsak način nekaj zelo čudnega, da se nam v Ljubljano tlači tolike bivših karnijolcev. Dobro vemo, da se je za adjuuktska mesta potegovalo dosti zelo dobro kvalificiranih slovenskih starejših adjunktov iz dežele. Ali to pač vse vkup nič ne pomaga. Pri nas je paČ ta sistem, da morajo naši slovenski uradniki romati večno po deželi, medtem ko nemški gospođici, kar jih ne odide na Štajersko, zasedejo najlepša mesta na Kranjskem. Tako imamo v Ljubljani kakor rečeno kar dva nemŠko-nacijonalna adjunkta. V Radovljico je prišel tudi nacijonalec itd Vidi se pač, da to niso nikaki slučaji, marveč tisti sistem, ki deli na Kranjskem dvojno mero, na Štajerskem in Koroškem pa sploh ui nič več pravice in pravičnosti ne privošči nam Slovencem.
— VseavstrijsRi featoliNKi shod in Koroški Slovenci. Pod tem naslovom priobčuje celovški »Mir« svojo kritiko o sadnjem katoliškem shoda na Dunaja. Kdor je či tal Lampetova poročila v »Slovencu«, ae mora čuditi, kako da se more »Mir« tako razjariti nt d tem shodom. Na vsak način pa je »Mtrov« članek aelo zanimiv in aa slovenske katoličane zelo poučljiv. Najprvo piše »Mr«: »Ako primerjamo sedanje gibanje in splošno volilno pravico s katoliškim shodom, moramo pai reči, da izpade primera za katoliški shod prav slabo — na Dunaju se ni čutdo, da bi bilo te dni kaj posebnega . . .« Slovani se shoda, labko rečemo, niso udeležili. Č -hov ni bilo, Poljakov tudi ne, Malorusov ne. Hrvatov ne, zastopani so bili le Slovenci v večjem številu, in to tudi skoraj samo koroški Slovenci. Shod je imel popolnoma, izključno nemški značaj. Čuti ni bilo niti ene slovanske besede. Pripomnimo naj tudi, da je pri tem zborovanju opozoril predsednic Slovenca, žopnika Kalane, ki je samo omeniti hotel brnsko veeušiliščno zadevo, takoj, da to ne spada k stvari. V tej sadevi so ae nemški krščanski sce alci iirekli colidarne z vsemi nemškimi strankami. Rvdovedni smo le, kak vrišč bi bil nsstal, ako bi se bil kak Slovan spomnil svojega narodnega ponosa in bi bil ob tej priliki začel govoriti v svojem jeziku. Ta bi bil predsednik še hitrejši s svojimi opominom. To jc le shod Nemcev, Nemcem v korist in Slovani, posebno pa Slovenci, nimamo nikakega povoda, niti želje, v prihodnje biti stipnjišče, po katerem bi  N -me   stopali kvi-
šku.   Takega  shoda  ae  ne udeležimo   več !«    Tako    piie celovški »Mir« o katoliškem shodu, na katerem hi slovenske klerikalac korifeje dr. Šjsteršč, Povše i. dr. nastopili kot slavnostni govorniki, če bi »Slovenski Narod« tega ne preprečil. Radovedni smo, kaj bi  imeli ti ljudj-* govoriti na tem shodu, kjer so SI >-vane naravnost prezirali.   Pa to bi seveda naše prvake prav nič ne bo lelo, sa| jim je za slovensko narodnost toliko, kakor za kak star »škorenj«. Ta katoliški shod pa naj služi v svarilo slov*nskina prevnetim ka tohčanom.   V*i ostali Slovani so odklon 1 udeležbo na tem teatraličnem shodu, ker so slutili, kaj se namerava.   L«* Siovenoe  je  seveda vrag morftl nesti  zraven.   Dasi najmanjši narod, bdi so najštevilnejše zast »pao*. Ia zgodilo se jim je   prav; vsaj drugič ne brd i več   tako   naivni in ne bodo sedali več na tak katoliški lim Za koroške Slovence se ni  bati, da bi se še kda| prevažali na Danaj, in čisto resnico je povedal  »Mir«, ko končuje   svoj   članek   z besedami: • Dovolj imamo lastnih skrbi,    dovolj]    imamo dela doma  —  storimo   raj še tu svojo dolžnost! Radovedni smo, kaj poreče »Slovenec« k tej sodbi in obsodbi zadnjega, od njega tako proslavljenog« katoliškega shoda?
— Z antikristom je zmerjal Janez Bernik posestnik iz Rakovnika g. župnika Berceta. Za te besede se mu bode odkazal v škofjeloški sodniji primeren prostor, kjer bode 14 dni premišljeval škofove nauke in kjer bode dve noči »pre tolkel« na trdem ležiš5u. Mogoče ae mu v tem času kaj »zmehča« nje gova surovost. Njegov brat Franc pa jo je popihal; pa dan plačila mu ne odide. Pripomniti moramo, da je pri tej priliki Su*teršičev namestnik govoril jako »politično«. Sobweitser se je najbrž sramoval zastopstva, ker )e v zadnjih časih vedno in dosledno pogorel in se je to že tudi čestiti duhovščini začelo nekam čudno do zdevatL
— Iz Sere«   Z* župnika B-r o*ta so nabrali v sorski župniji nad 700 podpisov, ki veljajo za 1200 gla sov, ker so po veliko hišah podpisali gospodarji ca c-le draŽtne.
— Iz Medvod. Prismuknjeni Brence se |e spravil sedaj nad želes n'čarje. Začel jih je tožiti na železniško ravnateljstvo, češ, da »Narod« bero. Zahteval je, naj se jih prestavi. O kako je ta pomar&nSar sila ne umen! Ai misli, da ima tudi pri želeimški direkciji škof prvo besedo?
— Katoliško beračenje uganja Brenoe iz Preske za »Delavski dr m«. Ljudi kar po cestah ustavlja in »f**hta« za to hišo Saof j-* baje dal 1000 K Mar naj bi plačil škof svoj do1 g za zavode, mesto da meče denar za Brencetove »kunštne« načrte.
— Iz Šmartna pri Litiji se nam   poroča,  da nas   bode slavni
Uofek tožil zaradi dopisa, v katerem •c j° gospodu dekanu nas vetovalo, naj rajše poišče tistih šest tisočakov, ki so bili nabrani za orgle in ki so se menda nekam izgubili, kakor da igra preiskovalnega sodnika. Silno smo se prestrašili ob tej vesti in zato jo danes resnici na ljubo popravljamo, da se ni izgubilo šest tisočakov, ampak osem« Slišimo, da nas bode tudi gospod dekan radevolje ubogal, ker menda namerava tisočake iskati po vseh hišah Šmartinske fare. Da se pa ne bode denar zopet izgubil, se je Že menda nastavila „kasirka", ki vsako nedeljo prakticira. Tudi trditev, da so orgle na kolodvoru v Hotiču, radevolje prekli-Čemo, ker tam menda ni kolodvora. Morda so orgle na kolodvoru v Stangi. Torej, gospod Cofek ! Milost, Milost!
— KnežaSki duhovi se še vedno niso pomirili. Zelo značilno za klerikalce je dejstvo, da je klerikalna posojilnica v Knežaku odpovedala dvema pričama, ki sta nastopili v kne ŽaŠki pravdi, posojili. S tem se pričam ni pripetila nikaka nesreča. Ali jasno mora biti vsakomur, da so hoteli klerikalci z denarjem vplivati na priče, nad katerimi se sedaj maščujejo radi tega, ker so govorile Čisto in golo resnico. Tu imamo lep slučaj, v kako različne namene porabljajo klerikalci svoje hranilnice. Druga posledica te afere je Škoda, katero so „neznani zlikovci" napravili županu Česniku na mladem drevju in na trti. Kakor vidimo, duhovi torej še ne mirujejo.
— Občinske volitve v Id«
riji so bile med drugim na sporedu javnega ljudskega shoda minulo nedeljo v Idriji. Ravnatelj Anton Kristan, vodja socijalnih demokratov, je vsled kratko odmerjenega časa temu predmetu le na splošno označil sedanje liberalno občinsko gospodarstvo iu seve napovedal naj-brezobzirnejši boj večini v občinskem odboru. Za njim je govoril tudi posla nec in dekan Arko, ki pa se je omejeval le na razpoloženi volilni imenik. Rekel je, da je polno volilcev izpušče nih, ker se je volilni imenik napravil na podlagi davčnih predpisov iz leta 1904. in po odbitku davčnega popusta in da ni bilo pravilno, da se je nastavil pri tožni rok v prvem tednu po razpoložitvi imenika. Dekanu Arku je odgovarjal tajnik Novak, kije predvsem izpodbijal trditev, da je kdo vsled tega prikrajšan na volilni pravici, ker je sestavljen imenik na podlagi predpisa davka iz leta 1904. § 1. obč. vol. reda za Kranjsko pravi namreč, da mora volilec Daj manj eno leto plačevati davek. Davko plačevalci, ki so leta 1005 prvikrat plačali davek, še niso volilni opravičenci in se bi jih tudi ne moglo vpisati v volilni imenik, če bi se bil ta tudi na podlagi letošnjih davčnih predpisov sestavil. Da se ni vzelo davčnih predpisov 1. 1905 je vzrok ta, da se je že meseca aprila poprosilo davčni urad za predpise davkoplačevalcev, ob času torej, ko davek za 1. 1905 še ni bil odmerjen. Tndi vsled tega, da se je davku odbil popust, ni nihče izgubil volilne pravice. Davkoplačevalcem se sorazmerno po nji-
ženski na konjih in s petimi mošaimi gotovo ne uideta«
»Ali kaj je vendar storiti ?« je vprašala Hema, vsa zbegana, da nobeden njenih predlogov ni izvedljiv.
Katarina je dolgo premišljevala, kaj bi bilo storiti, ali ni je našla dobre misli.
»Veste kaj, milostiva gospa,« je končno rekla. »Dovolite, da grem sama do Jurja . . .«
»Sama?« je vzkliknila začudena Hema. »Ia mene nečete seboj?«
»Milostiva gospa — prisegam Vam pri spominu na svojo mater, da ostanem pri vašem soprogu samo toliko časa, kolikor je treba, da ga svarim — potem me ne vidi nikdar več.«
»Ah, Katarina,« je ihte rekla Hema. »Moja dolžnostjo, da to storim, ker sem njegova žena. Katarina — povejte mi, kaj bi v tem slučaju storili vi, če hi bila Jurjeva žena?«
»Treba bi bilo obleči rasoapano kmetsko obleko in iti peš čez drn in strn«
»Ali — če bi naju aalotili vojaki. Kaj bi lahko vse s nama storili,« je boječe vzkliknila Hema.
»Zato je treba iti ponoći.«
»Ponoči, v kmetski obleki in pla siti se po stranskih potih — ah, Ka tarina, jaz se tega ne upam«
»Jaz se upam in pojdem.« To je bilo vse, kar je odgovorila Katarina, ali njen glas je razodeval vso ne skončno njeno ljubezen do Jurja. Tedaj se je Hema jokaje oklenila Katarine, naslonila svojo glavo ob njeno lice in komaj slišno dihnila: »Ah, Katarina, saj ga jaz tudi ljubim«
Sloneli sta dolgo časa druga ob drugi, v tesnem objemu, in si s solzami lajšali bolest.
»Katarina — jas pojdem s teboj,« je končno izpregovorila Hema. »Kdaj odideva?«
»Se nocoj.«
»Ali kje naj dobim vsega, kar treba za tako pot?« je zopet vprašala Hema.
»Ne bojte se, milostiva gospa; vse preskrbim jas in tudi slata imam dovolj pripravljenega.«
»Potem je samo še treba, da obvestim Nikolaja Rogonjo«
»Ah, nikar mu ne povejte ničesar,« je Hemi hitro segla v besedo Katarina. »Rogonja Vam je vdan, ali
sausal Vas bo pregovoriti, da ostanete doma; rekel bo, da najde kako drugo pot, a verujte mi, gospa, druge poti ni.«
»K e pa hočete dobiti vodnika za tako nevarno potovanje?«
To vprašanje je Katarino oposo-riio na največjo težavo v njenem načrtu.
»To bo težko,« je menila, in skrb, ki ji je polnila srce, se ji je čitala z obraaa, »ali za denar se dobi vse.«
Kakor je Katarina tudi premišljevala in si belila glavo, vendar ni mogla dobiti načina, kako preskrbeti vodnika.
Kar je začula petje. Tenak moški glas je v bližini pel italijansko ljubavno pesem. Komaj so se sas išali prvi glasovi, se je Katarina zganila in vakliknila:
»I nam ga, imam ga. Siromak je blazen in ne bo vpraševal za najin namen; siromak je tako slaboten, da ga bodo vojščaki pustili v miru in hvaležen je Jurju tako, da bi zanj rad žrtvoval življenje «
Stekla je ia sobe in srečno našla Petra Viđala. (Dajje prm.)
hovi davčni moči predpisuje odpust in le prosvitljeni Arko more trditi, da vsled popusta kdo zgubi volilno pravico. Recimo, da plačuje davkoplačevalec le 1 vinar davka, mu vsled 15% popusta vendar ne odpade davek. Koliko po odbitem popustu še plačuje davkoplačevalec davka, se prepušča,  da Arko v svoji bistroumnosti preračuna. Sicer pa klerikalci  sami  vedo najbolje, kdo je kriv, da se je odbil davčni popust. Pritožni rok ima županstvo pravico samo v zmislu § 17. obč. vol. reda določiti, torej se tudi v tem oziru ni kršila postava. Da bi ne imeli volilci ča<*a upo-gledati v osmih dneh volilnega imenika, vsaj pri pristaših klerikalne stranke ne velja,  za te opravijo  vse prav vestno njihovi dušni pastirji (v Idriji n. pr. ka-tehet Os\vald), ki imajo Časa v izobilju za politične agitacije. Dekan Arko menda ni imel poguma odgovarjati govorniku. Pa bi tudi veliko ne pomagalo. Kakor se vidi, se hočejo znesti klerikalci nad volilnim imenikom, pa kakor vse kaže, s svojimi konfuznimi rekurzi Osvraled ne bo imel posebne sreče, kakor navadno. Hočemo pa o svojem času o teh še poročati. Za danes svarimo le nekatere gg. paznike, ki mislijo, da smejo pod patronanco oskrbnika Bachala agitirati za klerikalno stranko, ker bi jim sicer posvetili več pozornosti. Volitev je svobodna, denuncijantovstva  pa sploh ne trpimo! Tudi nekemu drugemu gospodu svetujemo, naj nikar preveč ne rogovili, ker ga sicer spomnimo na njegove očetovske dolžnosti.
— O infamiji govori neki gospod v nekem listu, ker se je izkazalo, da je njegova vest o bojaotu „Ljubljanskega Zvona- iz trte izvita iu izmišljena. Mož je Že pred štirinajstimi dnevi napovedal neko izjavo, ki bi naj to njegovo trditev nepobitno dokazala. Ta izjava še vedno ni zagledala belega due in ker se je urgirala, je te po mnenju dotičnika iofamija. Vprašal bi, s kakšno primerno besedo bi se naj označila trditev dotičnega gospoda, da imenovane izjave ne more še priobčiti, ker mu je informator še ni poslal, dasi je iz vsega njegovega nastopa v tej zadevi jasno razvidno, da je to samo prazen izgovor, ki bi mu podal preje s toliko emfazo napovedano izjavo. Na kateri strani je potem imfamija? Sicer si pa le poiščite koga, ki bo Vam dal izjavo, kakršno želite, da bi se rešili iz škripcev, toda d tičnik jo naj pod piše s polnim imenom. Na anonimne izjave se ne bo nihče oziral ! Torej na dan z izjavo in s piščevim imenom. R. P.
— „Osa" je hudo pičila naše klerikalce. Sicer jo na zunaj nekako suve rensko prezirajo. Ali zategadelj pa so izbrali druga sredstva za osveto. Odgovornemu uredniku „Ose" je bilo te dni odpovedano njegovo stanovanje. Vzrok te nenavadne odpovedi tiči v tem, da je hišna posestnica znana „brumna duša", pri koji so duhovniki stalni obiskovalci. Ta pobožna žena jc dobila najbrž ukaz od teh obiskovalcev, da liberalcev in ljudi, ki so v zvezi z „Osou, ne sme nič več trpeti v svoji pobožni hiši, in — morala je odpovedati. Sicer bi se zakrivila smrtnega greha, od kojega bi ji skot Hona-ventura gotovo ne dal — odveze. Taka osveta kaže vso duševno nizkost .katoliških** ljudi. Kristus je sicer rekel: „Ne sodite, da ne boste — sojeni!** Ali ve ta „brumna duša" za ta Kristusov izrek?
— Slovencem v Opatiji in
Voloskem! Prišel ie d an, da pokažete, da ste živi in da se tudi v zavedate svoje svete stvari, kater* vas veže, da nastopite vsi kakor eni* oseba pri občinskih volitvah, kater«« se bodejo vršile v ponedeljek 4 t. m. sa I in II razred, v četrtek 7 in v soboto 9 t. m. za III razred. Stopite na noge in dajte svoje glasove možem, katere vam bode predložila hrvatska Btranka, kajti med temi molmi imate tudi štiri iz svoje slovenske stranke. Hrvatska stranka |e mislila tudi na v Opatiji in Vo oskem živeče Siovenoe, sato pa morate tudi vsi pokazati, d* jej niste nehvaležni in da tudi vi znate ceniti vrednost obstanja občine Vo'osko Opatije v istih rokah, kakor je bila dosedaj Pokažite ae vs*, koliko  vas je,  in da ate trdi kakor
skala, da se ne daste kar meni nič tebi nič pod noge metati od nobenega privandranega Nemca. Z i t o rej nai ne manjka noben zaveden Slovenec gori imenovane dneve pri volitvah za naše može!
Opatijski Slovenec.
— V torek se pred apelnim sodiščem v Gradcu razpravlja pravda mestne občine proti kazini. M-stao občino zaitnp&l bode er. dr. Trii le r
— Šolska vest. Suplent v Dobrepoljab, g Josip Polano je imenovan ia provisoričnega učitelja v Loškem potoku
— Slovensko gledališče.
Ii pisarne »Dr* » t Ant-g* društva« se nam javlj«: V tortk dne 5 t. m. odpade predstava zaradi M »!»**e vih večerov. V petek dne 8. t. m. boste dve predstavi; popoldne »L e cr i o n a r j i«, z večer Šaljiva opera »Brivec seviljski«. V nedeho 10 t. m. se ponavlja popoldan »Mala Dorrit«, zvečer pa opera »Brivec a e v i 1 j s k i«
— Prešernova slavnost se je obhajala na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljaui jako lepo. — Slavnostni govor ie imel vodja gosp. Fr. Ga-bršek v okrašeni telovadnici pred »Pre Šernovim kipom**, katerega si je eskr-bela šola po njegovem prizadevanja. — Resnično lep spominek te slovenske slavnosti. — Po slavnostnem govori so zapeli učenci .Moj dom" ia »Ps jezeru-. Med odmorom so deklamirali 4 učenci izborno bisere Prešeraovia poezij »Slovo od mladosti1*, sonet »• Vrba, srečna, draga vas domača", in »Krst pri Savici4* (uvod) ter Maistrov v novembrski Štev. »Ljubljanskega Zvona*4 izišli kakor nalašč za to slavnost pripravljeni sonet »Prešerna post festum** I. — Ob sklepa so dobili večji učenci knjižice »Slava Prešerna!**, manjši pa slike Prešernovega kipa.
— Kniizice „Slava čermi I" je naročil kraj ni iolsai a ve« v Trnovem 50 izvodov. — Prosimo one krajne šolske svete in druge korporacije, ki še mislijo na r či u k njiŽtoo, da to č*mpr* je atnre, ker s tem mesecem zaključimo razpoii-ijanje knjt* o!
— „Sokolov" Miklavžev večer Do v torek, dne 5 decembra t. 1, v telovadni dvorani »Narodnega ioma« Spored: 1 Koračn ca 2 Zaje: »Graničari«, ouvertura. 3 Parma: • Posdrav G--renjski«, valček. 4 Ku-hista: »S'ovenske pesmi«, potpourri. 9 Nastop M felavžev s sijajnim spremstvom. 6 H roj: »Pianmaiia roia«. polka fraoc 7 Z«*o: »Nikola Zfnj-*ki«, potpourri. 8 Off^nbach: »O -f-us«, ouve**tura. 9. W«Mteuf»*l: »Nebeške c<čt«, valček 10 Gjui.o ' •Faust«, fantazija. 11 Vetašak: »V ognju«, polka hitra. Sodeluje Drn štvena godba. Začetek ob polu 8 sri ivečer. Vstopnina sa člane m njih rodbine 40 vin., sa nečlane 80 vin za osebo; otroci so vstopnine prosti Rodbine lahko s sab > ptioeljejo majhne otroka, ker nastopijo M klavž in psrklii samo n% ndru
— Pevsko društvo »LJubljana* -,-r-redi jutri svojim c-nn- n* in njih rodbinam v gostilni gospod Iva Daohsa, Fiorjanske ulice 33 pevski večer. Priiatelji društva dobri dosti
— BožiĆevanje* „Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno dru štvo** priredi tudi letos na sv. Štefana dan, t. j. dne 2 6. decembra običajne božićnico v veliki dvorani »Mestnega doma" s sodelovaujem »Društvene godbe4*. Cisti dohodek veselice jc uamenjen društvenemu bolni škemu m podpornemu skladu. Da bo prebitek Čim večji, se obrne društvo po pooblaščenih Člauih društva prve dai meseca decembra ua blagohotne someščane za prispevke in božična darila. Da se pride pa vsakršnemu preslepleoja, ki se je zadaja leta tuintam pojavilo v okom, je odbor nabiralcem napravil podpisana in siguovaua pooblastila. „Gasilno in reševalno društvoa delnje vseskozi na polju Človekoljubja zatorej je slavnemu someščanstvu najtoplejše priporočamo.
-   Vojaškega veteranskega kora v Ljubljani občni
'.Dor do v nedeljo, dne 10. decembra t. 1. točno ob polu 10. uri v veliki dvorani »Meatnega doma«. Dnevni red: 1 Nagovor tn poročilo o delovanju leta 1904 2 Poročilo o račaa skem zaključku za 1. 1904 3 Raznoterosti. 4 Nadomestna volitev odato-oivših odbornikov in volitev treh računskih preglednikov. — Gg. člani se pozivi eo k p' lioštevilni udeležbi
— Miklavžev večer priredu a. kr. pošini in brzojavni uilulbenc v Ljubljani v torek dne 5. decembra t. 1. v dvorani Paotigamake pivnice Turjaškt trg št. 1. (Katoliški dosa) M klavi nastopi s svojim velikan skim spremstvom točno ob 8. ur zvečer. O o sijajni razsvetljavi ben galičoega ognja bode s svojega pre-
v prilogi.
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" Si 276, dn6 2. decembra 1906.
atola pezdravii navzoče in obdaroval pridne otrečiče, katerih ie eno leto ni imel pred a*boj. Darila, katere nameravajo prinesti starši, naj jih prineso od 6. uro naprej v drorano. Vstopnina prosta, prostovoljni darovi se bodo hvaležno sprejeli.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon1 priredi zabavni večer v nedeljo« dne 3. decembra t. 1. v Gorski pivarni na Sv. Petra cesti. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. Odbor.
— Akademija. Opozarjamo na jutrišnjo predavanje gosp. dr. J. Demšarja o »spolnih boleznih i n z a k o nu«. (S*mo za odrasle) Predavanje se vrši v »Mestnem domu« ob S. uri zvečer.
— Ljudska predavanja v Kranju* Prvo predavanje bo dne 2. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki čitalnični dvorani. Predava: dr. Valentin Š tem pili ar: „Voda v pesništvu." Opozarjamo, da je pristop k ljudskim predavanjem vsakemu prost. — Drugo predavanje bo dne 10. decembra ob pol 4. uri popoldne v fizikalni dvorani kranjske gimnazije. Predava prof. Anton P e t e r 11 i n : 0 zračnem tlaku.
— Dijaki mestne realke v Idriji prirede ra Marijin pr&znik, dne 8. dtctrmbra 1905 v veliki dvorani »Narodne čitalnice« glasbeni in gledališki večer na korist podpornemu društvu ia idrijske realen. Z*Č3tek tečno ob 7. url, konec c h 9. ur« zvečer.
— Šramel-godba koscertuje v nedeljo zvečer v gostilni pri »For-tunice v Litiji.
— Rop. Mizarski pomočnik Prano Košenina je na poti od Raskovca v Spodon Logatec oropal 141etnega Ivana T r o h o iz Idrije. Roparja \r žandarmerija po šestur-nem zasledovanju aretovaia na Rt-keku
— Z nožem.  25. pr.  m. sta
pila Josip Zore iz Zatične in mizar Josip Lampret od ravnotam v gostilni Engelberta Goriška v Zatični. Ko je šel Lampret domov, prišel je Zore za njim, ga zahrbtno napadel in tako z žepnim nožem obdelal, da je izgubil zavest. Ko se je zavedel, vrgel se je Zore znova nanj in ga vrgel v Zatiški potok, odkoder se je čez dolgo časa posrečilo Lampretu izkobacati in se zavleči domov. Zore je že pod ključem. — Isti večer je tudi v Zatični napadel Štefan Struna iz Potoka Silvestra Lavriča z nožem in ga smrtnone-varno poškodoval. Tudi tega so že zaprli.
— Vinski semenj v Postojni. Slavno občinstvo opozarjamo še enkrat na ta v ponedeljek, dne 4. t. m., v Postojni, v bivšem hotelu Vičič vršeči se vinski semenj.   Pričetek ob
,11 uri. Točila se bodo večinoma vipavska vina, pa tudi nekaj vremščine. Vipavska vina, zlasti ona izbranih vrst, kakor n. pr. rizling, burgundec, silva-nec, rulandec, karmenet i. dr. so letos' prav izvrstna in stanovitna. Vsled dosedanje slabe kupčije, in ker je ostalo še mnogo starega vina, je cena letošnjim vipavskim vinom, vkljub njihovi dobroti, skrajno nizka. Gostilničarjem in vino-tržcem se nudi letos prav ugodna pri lika, preskrbeti se s cenenim vipavskim vinom brez znatnih stroškov in izgube časa.
— Rupne kače. »Planinskemu Vestniku« se poroča iz Bohinja, da je nad Komarčo pod TičaricD velika podzemeljska jama z vel:kim jezerom. V tej jami je baje mnogo kač rdečkaste barve in zelo neprijetnega duha. Pripovedujejo o njih, da so dolge po 4 metre in debele kot človeško stegno ter da prihajajo na svetlo le pred nevihtaosj. Ttm kačam pravijo rupne kače. Jama je še nepreiskana in tudi za Kače se še ni nihče zanimal. Pač so poskusili aospeti v jamo in si ogledati jezero pred leti pastirji in drvarji, a se jim ni posreČJiC. Spuatiii so v jamo tramove, da hi znotraj napravili pl*ve in se po niih vozili po jeveru, toda ko so v jami na bregu eri luči pridno zbijali piave, so iz luken začete kače dvigati glave, da bo se vsi zbali in ibsžali. Koliko je resnič&G na tera, se seveda ne da kontrolirati. Pač na se pripoveduje, da je podobno tesno videl neki kmet tudi pod Babjim coboro, k|er so tudi podzemske jama. Biio bi dobro, da bi Ee vsa stvtir natančneje preiskala.
— Karmeiitarice v Mariboru. Maribor je dobil nov red, red kamehtsrio, ki bodo s svojim plodonosnim delovanjem osrečile Ma nbor in okolico. To plodonosno delo vanje se je pričelo že s tem, da pošiljajo redovnica ber&ška pisma okrog »dobrih sra«. Ker je dobrih src posebnu med Slovenci veliko, kar razni redovi prav dobro velo in jih po svoji motnosti prav imenitno iikcri-ičajo, je pričakovati, da bodo tudi karmeliUrice v Mariboru zlasti padle po slovenskih žepih. Da jim telimo toliko sreče kot svoj 6as ondotnim araniilkankam, ni treba poudarjati.
— „Savinski Sokol11 razpošilja okrožnice, a kojimi se obrača do dobrih aro. ki na) bi mu pomagala v teftkib doeb, ko si mora priskrbeti vsako malenkost novo, ker mu ni ostalo od starega »Savinskega Sokola«, ki je aanjal 15 Iv t prav niš. N^ti obleka, niti najnavadnejše telovadno orodje ni ostalo, a, če hočemo izpolnjevati to, kar velevajo pravila, moramo to imeti. Do danes ima sicer Že vsak druŠtvenik obleko, a to vendar nt dovolj, če se kažemo samo v rdečih srajcah, delamo pa nič — nam je treba telovadbe, da pričnemo zopet resno delovati. Da bi se nam pa to čim preje omogočilo, radi tega razpošiljamo »Okrožnice«, kojim prilagamo obenem tudi nakaznice, vsem onim, koje srna« tramo — prijatelje slov. sokolstva. Upamo, da to naše delo ne bo za stonj, in ta naš up raste od dne do dne, ko vidimo, da nismo zastonj trkali — ker nam skoraj vsak dan doide kak dar. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet in če bi vsak prijatelj sokolske misli poslal — le mal — dar, bi nam bilo valiko pomagano in sčssoma bi se ža lah s. o isukal — »Savinski Sokol« — v javnosti — na drogu in bradlji! Do ssdaj smo prejeli sledeče darove: G. dr. Vlad. Ravnih« 20 K; g. dr. Fr. Jurtela 5 K; g notar Vinao Koij-šek 5 Kj gg. A. & B. Sk^berne — Ljubljana — 10 K; pf. Josip Piauo, post. naČ., 5 K; g. I Zor ko 2 K; g I. Petek — L ubno — 5 K; Anton Koleno 5 K. Kot ustanovni fjnd so da-rovali: Br. Ignacij Zsvolovšek 100 K, br. Rudolf Pevec 50 K in po bloku nabranih 48 K 50 h, br. R? do Točak 20 K br. Ivan Lipold 10 K. Nad«lje e vposlala gdč. Rossnerjeva iz Braslcvč po bloku 12 K 40 h in g. Janko Kcšsn tudi po bloku 6 K 20 h. Vsem blagim darovateljem in b rateljem najiskreneiŠa zahvsla Ž veli nasledniki! Upamot da ne bo m*d s'ov. rodoljubi niti enrga, ki bi nsšo prošnjo erezrl in zavrgel. *.4*r!
— Nemški otoki in slovenski Š ta jer« Pod tem naslovom priobčuje „Učiteljski Tovariš" uvaževanja vreden dopis o šolstvu na Štajerskem, zlasti pa v Celju.   Okolica  celjska je popolnoma slovenska, dočira je v mestu samem ena tretjina Slovencev. V Celju je za nemške otroke izvrstno preskrbljeno, za slovensko  deco,  mestno in okoliško, pa takorekoč nič.  Mesto ima gimnazijo, nemško  deško  in nemško dekliško meščansko šolo, nemško deško in nemško dekliško ljudsko šolo. Za slovensko deco,  katere je v mestu in okolici skoro 1500 duš ali še več, se merodajne šolske gosposke ne menijo in nočejo meniti.  Za deško šolo imajo Slovenci v mestu navadno  slabo hišo, v katero niti ne morejo spraviti vseh dečkov, za slovenske  deklice  pa niti javne šole ni!   Le  šolske sestre jemljejo (ker niso imovite) proti plačilu nekoliko  slovenskih  deklic v svojo privatno šolo.  Ker pa šolske sestre nimajo   prostora,  ostaja  veliko šolskih deklic brez pouka,  ako jih  mesto ni hotelo vzeti v svoje nemške šole. Velikanski šolski   okoliš,   dokaj imovito okrožje,   ki   šteje   v   mnogih občinah skoro toliko ljudi  kakor  mesto samo, ima   svoje   središče v mestu samem. Toda na tem mestnem teritoriju ne privoščijo celjski nemškutarji Slovencem šolskega poslopja za slovensko šolo, za kar so in morajo biti zavzeti okoličani, ki imajo denar za novo šolsko zgradbo že nabran! S celjskimi nemškutarji pa soglašajo    kompetentne    gosposke v Gradcu, ki zavlačujejo stvar zdaj z re kurzi, zdaj z drugimi birokratiČnimi izgovori in šikanami.   Stvar se plete že 20 let, odkar bi celjski in okoliški Slovenci radi zidali šolsko poslopje za deške in dekliške večrazrednice. Ali mesto in graški birokratje jih ovirajo iu rinejo le iz mesta ven — ven na kmete, ven na periferijo, ven iz dozdevnega nemškega otoka!   To je le en zgled, kako se nemstvo v slovenskem Štajerju b pomočjo vladne birokracije trudi, da ohrani  nemške jezikovne otoke. Ta trud pa ni brez uspeha. V poslednjih 20 letih je prišlo v spodnje štajerska mesta in trge vse polno nemških uradnikov, ki znajo le za silo slovenski, a so odločni nasprotniki Slovencev. S pomočjo nemških šol in učiteljev ter nemških protestantov se dajo ohraniti nemški  otoki, ker imajo zaslonih o na vseh višjih mestih.   Zato ti otoki v Spodnjem Stajerju tudi dobro uspevajo, ker jim stoji  na  strani kot vneta pospeševateljica tudi vlada. Da sc pri  tem  slovenstvu  delajo krepke ovire, sledi iz doslednjega zavračanja pritožb štajerskih slovenskih poslancev, bodisi na Dunaju ali v Gradcu. Stvar ponemčevanja pa napreduje v slovenskem Stajerju in nemški otoki postanejo stebri, na katere bo Prus polagal svoj most naprej do Save, potem pa do A d rije.   Slovenska politika mora radikalno nastopiti proti temu zistemu. Prve iu glavne postojanke za obrambo slovenskega naroda bi bile le Šole v onih krajih, kjer jih še ni, kjer pa bi morale biti. Zato bi se delo vse naie po-litikujoče javnosti moralo osredotočiti
na pridobitev slovenskih učilnic in na materijalno učvrščenje slovenskega uči-teljstva.
— Čitalnica  w Konjicah
ima svoj letošnji redni občni zbor dne 8. decembra t. 1. ob 8. uri v lastni dvorani. Spored: 1. Pozdrav predsednika 2 Letno poročilo tajni-kovo. 3. Letno porodila blagajnikovo.
4. Porodilo računakib pregled o valcev.
5. Volitev predsednika in odbornikov. 6. Predle gi in nasveti.
— Učiteljsko društvo xa ptujski okraj zboruje v četrtek 7, decembra i 1. ob 10. uri dopoldne v okoliški šoli z naslednjim dnevnim redi m: 1. Zapisnik. 2 Dopisi. 3. Poročila delegatov: s) o VII. deželni učiteljski skupščini, b) o »Zavesi«, c) o »Lshrerbundu«. 4 Nasveti. K prav obihii udeiežbi v*b» odbor.
— Hitre pošte na Štajerskem. Dne 8 julij« 1905 je bilo v Slovenjem Gradcu oddano pismo, ki je bilo naslovljeno s slovenskim napisom v Maribor. Na svoj cilj je prt-romalo še ie 25. novembra, rabilo je torej 20 tcdoov. V Celju je bila pa oddana dopisnica 11. novembra s naslovom »Rečica ob Savinji«. Ubogi papir je meral čutili na sebi sedem prstnih pečatov, predno je 21. no verobr* došei na svoje mesto. Čez hitrost štajerskih pošt ni nič!
— 2ensko  utopljenko so
potegnili iz Save v Brežicah. Truplo je ležalo Že dalje časa v vodi. Okoli paan je imela ženska privezan jermen ter se ne ve, ali se je zgodila nesreča ali hudodelstvo.
— Roparski umor. V soboto zvečer sta v bližini Blač na Koroškem obstrelila dva železniška delavca Krištofa S e 1 a n a, delavskega paznika ter mu vzela 800 K denarja. Selan je kmalu na to umrl, morilca sta jo pa ubrala najbrž proti Italiji.
— Hotel Sudnahn v Gorici je, kakor znano, prešel v slovanske roke. Kupila ga je znamenito delujoča - Trgevska-obrtna zadruga" in stane danes z vso opravo okroglo 450.000 K. Letos je bil hotel moderniziran, prenovljen in opremljen naravnost luksurijozno, tako da more s ponosom sprejeti pod svojo streho tudi kralje in cesarje. — Zdaj biva ondi španski princ don Alf o uzo s soprogo in spremstvom. Bil je iznenađen vsled svojih običajnih prostorov, ki so se pokazali v docela novem blešču. — Hotel je zdaj oddan v najem dolgoletnemu lastniku znanega „Hotel Miil-ler" na dunajskem Grabnu. Mož je vseskozi veŠČak in ima z Dunaja ve likansko znanje s potujočim občinstvom. On gotovo hotel povzdigne, kar bo v prvi vrsti korist Slovencem. — Kdor hoče ugodno bivati, naj gre v ta hotel, ko pride v Gorico.
— Menice so ponarejali Iv. Gabrovic ia Zvonika, Anton Gorjan z Vog^rs^eg^, J y p. Mar-t elane ia Brckoviee, P. B ? a j d a ia Št. Petra o* G.reškem. Za*o »o sedeli pred porotniki v Gorici in bih obeojeni skupki r> a 6 i t-1 in 5 meno v o v.
— „Dramatično društvo11
v Trstu priredi n«?d©lio, dne 10 decembra 1905 ▼ gledališčoi dvorani »Narodnega doma« v Trstu prgd-hUvo »L e g i j o n ar j i«, na kateri gostuje gospod Anton Verovšek, režiser »Dramatičnega droštva« v Lobl ani Začetek ob 8. uri zvečer. Prihodnja predstava bo v nedeljo, doe l7. t. m. »R o k o v n j a Č i«. Gostuje g. A. V i> r o v š o k.
— Samomor. V Trstu je skočila ia drugega nadstropja 561 t -a J os. pi a a Ter kc vič. Razbila si je črepinjo in bila takoj mrtva. Vzrok samomora j*» nevnan.
— Skoraj zmrzlega so našli na cesti proti Basovioi pri Trstu nekega okoli 60 let starega m ža, k*t*>rega so nato prepeljali v bolnico. Njegove identitete še niso mogH d -gnati.
— Za kratek čas se jo ustrelil v Trstu 29etni diurnist na mestnem magistratu Rihard Wagner. Prišel je v nvko gostilno, kjer se je s slepo nabasanim samokresom ustrelil v usta. Prehudo ae mu ni zgodilo, ker ko je prišel k njemu revizijski inšpektor KnapftU, je kadil egareto, tkoravno so mu u ta krvavela.
— Izpred tržaškega porotnega sodišča. 33teto* Ivana K r e b e t iz Trsta je ogoljufala več oseb za rasne zneske, namreč za 1179 K, 288 K, 174 K, 338 K, 463 K in 900 K s tem, da j m je pravila, da ima rjen mož h?š?, na k*t?ro so ji potem razni Uhkoverneži posodili omenjene zneske. Pri razpravi ae je izgovarjala, da se je hotela izkopati iz drugih dolgov. Obsojena je bila na 10 mesecev težke ječe.
— Izobraževalno, zabavno in podporno društvo ,Zvazdaf na Dunaju priredi v nedeljo, 3. decembra 1905 v dvorani »Zum Senator«, Reiohsratsstrasse 19 sabavni večer i zanimivim sporedom. Začetek ob šestih avečer. Prihodnji zabavni večeri bodo ob ja,
občni sbor, 4 februarja, 4 marca« 1. aprila, 6\ maja 1900 v iati dvorani (I. Reiebsratsstrasae 19) Prijatelji društva dobro došli!
— Ponarejalec avstrijskega denarja v Ameriki obaojen. Zvezno okrožno sodišče v Clcvelandn Ohio je obsodilo iz Ogrskega doŠlega Josipa DrugoviČa aa 2 leti ječe, ker je ponarejal avstrijske bankovce in jih pošiljal iz Cleve-landa na Ogrsko, kjer so se razširili med ljudstvom.
— Strelski klub v gostilni pri »Novem svetu« ima namesto v torek, 5. t. m., strelski večer v sredo, 6. t. m. ob navadnem času.
— Mestna občina je prodala meseca novembra 40.000 litrov mleka.
— Tatvina v kupeju. Včeraj je bila v m&šancu med CeHem in LjubUano posestniku l7anu Stojanu iz Drorsks vasi v radovljiškem okraju iz žepa ukradena srebrna remontoar-ura s srebrno verižico, s podolgastim; členi, v skupni vrednosti 42 K Tat je neznan.
— Huda ženska. Včeraj popoldne je prišla v neko agenturo na Sv. Petra cesti neka ženska in začela na ves glas kričati: »Ti prokleti agenti goljufivi, zdaj je zopet prišel eden k meni, nem mu plačala 20 K« itd. Bolj ko je lastnik agenture ženski pravi), da njemu ni o tem nič znanega, bolj ie razjarjen* ženska kričala in šele stražnik je moral napraviti psovanju konec, a je tudi ta moral preslišati precej grenkih. Razburjena ženska se bode mor*la zagovarjati zaradi prehudega jezička pri sodišču.
— Pobegnil ie izpod policijskega nadzorstva I5letni Fran Jerin iz Medvod. Jerin je nevaren tat.
— Z nožem s*«, danes ponoči napadla hlapca Ivan Krajšek in Fran Logar na Dunajski c-sti Črevljarja Jožefa Peterima in ga na glavi po škodovala. Peterlin je pot m ušel, Krajška pa je policijski stražnik ujel in aretoval.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Scheibbsa 17, is Nemčije 14. is Bohinja pa 9 Hrvatov.
— Našel ja trgovski sotrudnik g. Pavel Posega denarnico a srednjo vsGto denarja in jo oddal na magistratu.
— Najdeno je nekaj denarja. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v trafiki na Kongresnem trgu!
— Ljubljanska društven* godba priredi jutri popoldne koncert v gostilni »Roiningshaus«v Šiški. Začetek ob 4 nopoldn«?.
— Jugoslovanske vesti. Nemci v S r b i j Stavilo Nemcev in nemški govcrečih s« je v S'biji v zadnjt aa času silso pon.nožilo. L. 1852 je bilo v Bdgradu samo nekoliko ljudi, ki so govorili nemšk?, a med temi je bilo še pet ć^hov. R\-zon teh ni biio v Belgradu nikogar, ki bi gc?n"'! rtorrsfci. Srisj živi na Srbskem 12.000 Nemcev. Med temi je polovico z.i3 v 6000 Nemcev živi samo v B- ixrsdj, torej premeroma tolika, kako? pri n*e na K-anjskecr«. Nemški jezik se uči v vseh srednjih in višjih šolah, da vsled tega znanje nemščine silno napreduje. Uradniki in trgovci znajo večinoma nemško Z asti pa r-de govore nemški bei-gradske dame. V Beogradu je veČ nemških društev, kakor v Budimpešti. V raznih zabavnin lokalih se govori in poie večinoma v nemškem jeziku. Nemci imajo v glavnem mestu Srbije tri ljudske šoie, dve katoliški in eno protestantsko. — Tudi Sfbom oo treba gled&ti, da se ne bo v srbnki zemlji preveč vgnez* dil nemški živeli, ktr bi lahko bilo za Srbijo, kakor za ves Balkan uso> dopolnega pomena.
— Srbsko sokolsko društvo »Dušan Silnic se je te dni osnovalo v Sarajevu. Ustanovil ga je prof. Mateji6.
— Združeni makedonski odbor. Kakor smo že poročali, so se nedavno tega združili v eno celoto vsi makedonski odbori, ki so se dosedaj pobijali drug drugega. Za predsednika združenega makedonskega komiteta je bil izvoljen Gorča P otrov, za člane odbora ps Ar-sov, Tošev in Sar^fov. B^lgar-fko časopisje z veseljem pozdravlja ta dogodek, če3, da bode z zdru ženimi močm; velik" dalo storiti za makedonsko stvar. Bolgarski Četniki ne marljivo pripravljajo n a s ploš n o vstajo v Makedoniji, ki bukna prihodnjo spemlad. Preko 20 bo'gar-skih čet je že prekoračilo makedonsko mejo.
— II jugoslovanska umetniške razstave v Sofiji se med drugimi udeleže tudi, kakor poročajo bolgarski listi, v Parzu živeči ČPiki slikar Alfonz Muba in velika ruska umetnika slikar I. Rjepin in kipar knez Trubeokoj.
— „Pol. društvo za Hrvate in Slovence v Istri- za reško rezolucijo. Poslanec dr. T r i n a j s t i c jc ket predsednik »Pol. društva za Hrvate in Slovence v Istri" poslal pred-
sedniku hrvatske stranke v Dalmacij dr. P. Čingriji dopis, v katerem ga obvešča, da izrazi svoje simpatije za reško rezolucijo.
— Volitev župana v Spljetu jo bila 29. m. m. Izvoljen je bil drž. in dež. poslanec dr. Ante T ram bič. Pred volitvijo so se volilci posvetovali in sklenili, da bodo volili tistega kandidata — bili so trije: dosedanji župan Milic, dr. Grgič in dr. Trumbie
— ki bo na shodu dobil največ glasov, da se na ta način onemogoči škodljivi volilni boj. Na shoda je dobil sicer največ glasov dr. Grgie, ker je pa ta odklonil izvolitev, je bil soglasno izvoljen za župana dr. Trumbič.
— Hrvatski opozicijonalni poslanci obtoženi radi veleizdaje. Državno pravdništvo v Zagrebu je dvignilo proti vsem poslancem, ki so se v zadnji seji hrv. sabora z medklici dotaknili cesarjeve osebe in cesarske hi&e, dvignilo obtožbo radi razžaljen j a veličanstva in veleizdaje. Listi poročajo, daje madžaronska večina hrv. sabora pripravljena, te poslance izročiti sodišču, ako se bo to zahtevalo! — To bi bilo v nasprotju s parlamentarnimi običaji! Toda na Hrvatskem je vse mogoče, zlasti ako je treba nastopati proti opoziciji !
— „Rodoljubna železnic a". Bolgarsko sobranje je sprejelo zakonski načrt za zgradbo železnice Radomir-Kjustendil do turške meje. Ker Bolgari dobro vedo, da bo ta Železnica močno vplivala na razvoj macedonskega pokreta, ker bo zvezana direktno s Skopljem, so ji nadeli ime „rodoljubna železnica".
* Najnovejše   novice. —
Nove častne svetinje. Cesar je ustanovil posebno častno svetinjo, ki jo dobe zaslužni člani požarnih bramb in rešilnih družb po 251etnem delovanju. Pri tem nič ne stori, ako se je delovanje prekinilo.
— Zopet pasivna resistenca pri državnih železnicah? Ker železniško ministrstvo dosedaj še ni izpolnilo nobene danih obljub, razen splošnega pomiloščenja, groze uslužbenci državnih železnic zopet z obstruk cijo. Posebno na severnih progah se delavci pr pravljajo na resni odpor.
— Roparski umor. V Badnu pri Dunaju so našli v njeni vili umorjeno in oropano vdovo dunajskega bankirja viteza Biedermanna, rojeno Grad-čanko Matzer. Morilcem še niso na sledu.
— Protižidovske izgrede je skušala uprizoriti tolpa dvomljivih ljudi v Pragi. Izgredniki so se lotili že treh židovskih trgovin, ko je prišla policija ter jih razgnala.
— Zaradi atentata na španskega kralja v Parizu obtoženi so bili vsi oproščeni.
— Zaradi vohunstva se vrši 15. in 16. t. m. pri prizivnem sodišču na Dunaju obravnava zoper italijanskega inženirja C o n t i n a in njegovo ljubico Nidobo.
* Dekliška trgovska akademija v Pragi se u&t&nnvi z ministrskim do^oljerjem s prihodnjim šolskim letom, ž^nsk? odoeiki se uvede tudi na višji trgovski akademiji v Pragi. Ženski svet pozdravlja z veseljem ta novi zavod, a katerim se odpre ženstvu nova pot v praktično življenie.
* Ženski študij na češkem vseučilišču v Pragi. Na laiki univerzi v Pragi je vpisanih letos 113 slušaiel|ic: 25 rednih, 39 Uradnih ia 49 hospiUntk. M )d cico študirajo redno 4, glos* fijo 21 E,:a se je oglasila tudi za teologije, pa jo je zavrnil i dekan i profesorski zbor. — »Mulier taceat in ecolesia —ženska v aaikvi nima besede!« — Lani |e študi^lo na češki univerzi 169 slušatelji. Štavilo je padlo terej v enem letu za celo tretjino (56) slušateljic.
* Prva abiturijentka na česlai realki. N* češki realki v KroKČLžu so maturirali letos prvi nhiterijenti, med njimi gič. Marija Nnbč'kova To je prv* Cvtrnja, ki je maturirala na realki; prestala je zrelostni izpit s odliko. Na tehniko, kamor je hotela vstopiti, je niao sprejeli in tuli priziv na ministrstvo je ostal brez usp?ha. — Prav takrat je bila v Monakovem na ondotni tehniki ženska slušateljiaa sprejeta in redno imatrikovana. — V Avstriji smo pov-Bod prvi.
* Koliko tobaka se porabi na vaem svetu ? O tem je sestavila vlada Zedinjenih držav precej natančno statistiko. Številke povedo najprej težo porabljenega tobaka v posameznih deželah, potem pa težo tobaka za posamezno osebo: Zedinjene drŽave 440,000.000 funtov skupno — 5-40 funtov na osebo; Nemčija 201,753.000 — 3-44; Rusija 150,244.000 — 1-10; Francija 84,393.000 — 216; Anglija 83,278.000 — 1-95; Avstrija 78,755.000
— 3-02; Ogrska 47905.000 — 2 42; Belgija 44,373.000 — 611; Italija 34,549 000 — P05; Mehika 18,870.000
— 1-39; Kanada 15,400.000 — 2-74; Avstralija 10,158.000 — 2*59. Konaum
vseh 12 dežel 1.209,678.000 limtov povprečno 2*79 za osebo.
* Ameriški humor* V ne
kem fisscp.eu v Ameriki je bil pred kratii ro sledeči cg:as: M, ž, ki je v Kalif rns*i alici vrel mošnjo z denarjem, as prosi, da vrne podpisa nemu pravemu lastniku denar, ker je mano njegcvo ime« Nekaj dni pozneje jo bil v dctičuern listu odgovor na prejšnji ogias sledeče vsebine: M t. čigar ime je znano in ki je v Kftlifornski ul''ci vzel mošnjo z denarjem, proai vliudao, da g% oškodovan r« obišče v n|eg~v-ein stanovanju m veame cndi svoj denar.«
* Velikanski plug. Bogati avstralski iVrncsr Breach si je naročil pri neki angleški tovarni za kmetijske stroje orjaški plui, ki je 18 čevljev visok tc-r teltA 36000 fantov. Goni ga poseben parni stroj. Plug ima 12 lemežev in razai ter je mogoče ž njim na dan izorati 50 oralov zemljf, ?e?trda se pri tem porabi za stroi tudi I1/*, tona premoga.
* Pasti O Leaaingfl se pripo veduje, da ie bil zelo pozabljiv in raztresen. Vedno je pogrešal denar, ne da bi mogel zalotiti tata. Končno je vendar začel sumiti svojega slugo. Da mu nastavi past, pustil jc na mizi kakor pozabivŠi večji znesek srebrnega drobiža. Ko je potem pri-pov*:do?sl o t?m svojemu prijatelju ter ga je ta vprašal, aii je pač denar dobro prežtel, odgovoril je Ltssing: »Preste!? Ne, na to sem popolnoma pozabil!«
* Srečen lov na slanike Ribiči v Y&rmouthu in Lavestoftu ao nalovili v tojesenski lovski peri-jodi 610 milijonov slanikov; domačim r?bičem je pri tem pomagalo 1000 čolnov i* Škotske. Lov znaša 46000.000 v^č kot lani. Vrednost na-ldvlienih rib je 10 milijov kron. Samo na 1000 škotskih čolnih je bilo 7000 mornari e v, 5000 škotskih ženak pa je na obrežju no* zlagalo. S anike odpošljejo po celem svetu, največ jih ken#oraira N?mč:ia.
* Kadilci imajo prednost. Pri prediranju o srečnem zakonu v n<rwyorši.em Ženskem klubu je pozivala pi-edavsteljics svoje poalulaike: >Nikar si ne jemljete moža, ki ne kadi. Po mojih bogatih izkušnjah bo vsi možje, ki ne kadijo, nestrpni in prepirljivi ter nimajo humorja. Posebno po obedu je tak mož neznosen. Brez miiu bega po sobi, ker mu neČesar manjka, ic i£če kakršnekoli prilike, da bi razgrajal. Kadilec pa si nažge no obedu z velikim razpoloženjem svoj ? eno tso ali pipo ter se zaziblje poiem v stanje naj sreinejšega zr.d ivoljstva. Prepričana sem, dn je previdnost božJ3 določila, naj caož kadi in da e zategadelj ustvarila tobak. Z mož m pa, ki se v tem po^iedu ne pokori previdnosti božji, nekaj ni v redu. Zato vam svetujem, moje dacce, da v interesu svoje sreče in svoje prihodnjosti odklonite vsako ženitno ponudbo nekadilca!«
* Iz bitfee. V sloveči bitki pred trdnjavo Žabice je krogla odbila nekemu Ličaninu nogo. Njegov ožji rojak je pograbil ranjenca ter ga nesel k ranocelniku v Trupinovac. Medpotoma je priletela druga krogla ter odbila ranjencu glavo, ne da bi bil to zapazil noseči ga tovariš. Kaj vlačiš tega Človeka sem ? ga je vprašal ranocelnik. — Da mu pomagate, ker je hudo ranjen. — Temu pomagati? je začudeno vprašal ranocelnik. Saj nima glave! — Nima glave V! je vzkliknil Ličanin ter šele zdaj pogledal svoje breme. Le; si ga no ! Pa mi je rekel, da mu je krogla odtrgala nogo. Gotovo ni vedel, da mu je vzelo glavo, sicer bi mi bil gotovo resnico povedal.
* Drag zobozdravnik. New-yoršk: zdiavnik Daiiev je imel č&st, da je princu Battenberškemu povo dem prihoda angleškega brr;dovja v Ameriko plombiral štiri zobe. D*iley je v svoji stroki avtoriteta, ki ga navadno obiskujejo le bogati milijonarji, zato pa je tudi angleškemu princa poslal račun za 4000 K. Za vsak zob je moral potemtakem plačati princ 1000 K. R*čun je dal poravnati po angleškem konzulu, toda prepovedal je, da bi se mu račun speci fi c ral
* Kako se mora vezati kravata »Gn de Pariš« je poslal svojega sotrudnika, da intervivira igralca Le Bargvja o — vezanju kravate. Iu ta veliki dogodek je potem obelodanil list Ur piše: »Le Bargy pravi, da se po veaanju kravate takoj spozna elegantni svetovni človek. Kravata se mora vezati — v temi, nikdar no pred zroalom in podnevi. Kravata mora biti vezana lahkomiselno, brezbrižno; nikoli ne smeta biti oba konca enako dolga, uiti lepo položena po prsih; z eno beseoo: kravata mora biti neredno vezana, da izdaja elegantnega žentle-mana.
* Japonake izgube v zadnji   vojni   z Rusijo. Londonski „Daily Telegraphu priobčuje po službe nih podatkih iz Tokia, da so japonske
izgube v rusko-japonski vojui znašale 218.429 mrtvih iu ranjenih ter 221.136 bolnih.
* Važna brzojavka« Angleški
vojvoda Albercorn ima na svojem posestvu v Irski noja, za katerega se zelo zanima. Ko je nedavno odpotoval vojvoda v London, poslal je za njim oskrbnik njegovih posestev sledečo brzojavko : »Noj je znesel jajce; v Vaši odsotnosti sem položil jajce pod največjo gos, da izvali mladega noja.u
Književnost
— „Slovenski Sokol" ima
v svoji 11. štev. tole vsebino: 1. Prešeren.   2.  Prvi  h?v*tski veesokoiski slet v Zagreba 1906. 3. Vestntk alov. aokolstva.   4   Raziioteroati.   5.   K nj i ševnest. 6. Rojaki.
— „Učiteljski Tovari*". Štev. 48. Vsebina: Na delo! — Naš denarni zavod. — Avstrijska slovanska ali južnoevropska slovanska učiteljska zveza? — Nemški otoki in slovenski Štaier. — »Jadna misao i jedan predlog« — Priznanja in za* upnioe. — Razstava u§il v Lmbljani.
— Is naše organizacije. — Vestnik.
— Uradni razpisi učiteljskih eiužb.
— Inserati. — f Matija Rajh.
— Bogumil Vodnjak.: Ruske studije. To je naslov jako zanimive 396 strani obsežne knjige, ki je ravnokar izšla v Sehwentner-ievi založbi in stan«« broširan izvod 4 K, po pošti 4 K 30 h. Razume se, da bomo o knjigi še obširneje poročali.
— Kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih izide pred prazniki. Letos bodo v njem skoro že vsa mesta, in sicer tako točno, da enake knjige nimajo mnoge dežele.
— Za ljubljansko trgovino in obrt je taka praktična knjiga velike važnosti. »Kažipot« dobe naročniki »Soče« brezplačno, sicer se bo pa prodajal po 2 K
— Biblioteka dr. Milivoja Šrepla. vseučilisčnega profesorja in zaslužnega hrvatskega pisatelja in učenjaka, je prišla v pesest znanst v enega antikverijat* Mirko B r e y e r Ztgreb (Iiioa 29), ki je izdal o Um iepo opremljeni katalog. Popis našteva 2355 knjig iz književnosti in povesti hrvatske, ruskfc in slovenske vcbče, kakor iz področja staroklasi-čue filologije in novejše literarne historije. Tako begata knjižnica pač spričuje o veliki načitanosti in zna nju nepozabnega hrvatskega uče njaka. Katdog se rarpošilja zastonj in fr&ni
— „Županova Micika", ve
selci.ra s predigro in ^oigro. Talije 20. zvezek. Natisnila in založila »Go ri^ka tiskarna« A G*bršček v Gor.oi 1905. C*na 80 vinarje?: — Tu igra je izšk nekako v prosUvo 150i6tniee Aniona Linharta, ki jo je leta 1789. presadil na slovenski jezik kot prvo slovensko dramsko delo. Igri je spisal predigro in poigro po osnovi dr. J. Vošnjaka Anonimus. V njih nastopajo baron Zois, Vodnik, L nhart i. dr., ki so si pridobili zaslug, da se je uprizorila prva slovenska igra v Ljubljani Kot uvod je kojižu pri-dejan životopis Antona Linharta, spi-s&telja »Županove Micke«. Ki jižico priporočamo!
— Mitteilungen des (VI u-sealverein fur Krain IU. in IV. sešitek linata naslednjo vsebine: Das Giaberfeid von Krainburg. (Dr. Wal-ter Smid) Die Etruaker w Krain. (Michelangelo Freiherr von Zois). Der bildliebe Schmuok der Krainer Bienenstoske. (Dr. W al ter Šmid). D<as SohiuođtuoAi* in Auespeig. (F r. K o m a ta r).
izpred sodišča.
Kazenske obravnavo pred porotnim sodiščem.
Oko mu je izbi i. Anton Široko po domače Tonek, delavec, pristojen na Dovsko, je dne 7. kimavca t. 1. v Zupančičevi gostilni na Dovskem Alojzija Kunsta tako poškodoval, daje ta izgubil levo oko, katero so mu morali odstraniti v tuk. deželni bolnici, da ni še na drugem očesu oslepil. Pri skopni mizi je sedelo več mož v domačem pogovoru, med drugim je Široko vprašal Antona Belcjana, za koliko proda neko parcelo. Na Belcjanov odgovor, da jo pod 400 K ne da, se je vtaknil Kunst v pogovor, češ, da je cena previsoka. Anton Široko ga je začel zbadati, Češ: , Kaj ti veš, kaj je zemlja vredna", nakar je odgovoril K u u n t : „jaz sem že tudi kupoval, zemljo." Pri tem je Kunst vstal ter proti Široku večkrat z roko sunil in kakor trdi Široko, je imel v rokavu skrit nož, katerega so vidile tudi nekatere druge priče. Padlo je nato Še nekaj ostrih besedi; nato je pa vstal Široko, zagrabil pred seboj stoječo pollitrsko steklenico ter udaril ž njo Kunsta s tako močjo nad levim očesom, da se je razbila, nato mu je pa Še vrgel ko-
zarec v glavo in ga zadel na nos. Kakor prej omenjeno, je imela ta poškodba izgubo levega očesa za posledico. Obdolženec priznava dejanje ter pripomni, da je prosil obdolženca, ko je leta z nožem mahal okoli, da naj miruje in da je to, kar je storil, bil edino le Čin silobrana. Tega mnenja so bili tudi porotniki, ki so dodatno vprašanje na silobrvn potrdili, vsled česar je bil Ši roko obsojen na 3 mesece zapora.
Uradno poneverjenje. Anton Drofenik, 45 let star, tajnik pri c. kr. okr. glavarstvu v Postojni, je bil obtožen, da je poneveril uradnega denarja 2372 K. Drofenik se zagovarja, da ga je edino le beda prisilila, da je poneveril zaupani mu denar, in sicer 2044 K za prejetek vojaške takse in 328 K za lovske karte; ker mc je bal kazni, je potem pobegni iz Postojne. Obtoženec dokazuje svoj obupni stau, da je bil njegov zakon blagoslovljen s trinajstimi otroci, od katerih mu jih je 8 umrlo, da mu je tudi Žena obolela, da sta bila pomanjkanje in bolezen njegova vsakdanja gosta ter da je imel vedno namen Škodo poravnati. Na zah tevanje porotnikov je sodni dvor stavil poleg glavnega vprašanja Še eno dodatno, namreč, Če je Drofenik storil svoje dejanje v nepremagljivi sili. Za to vprašanje je bilo 11 glasov, na kar je bil obdolženec oproščen.
Kazenske obravnavo pred okrajnim sodiščem.
Opraskal ga je. Ant Keber, tovarniški delavec v Medvodah, je 19. oktobra kil ves v svojem ele* mentu. Denar je imel in pil je, da je vse teklo od mize in od njega. Naposled je pa zmanjkalo denarja in Keber jo je moral pobrisati domov. Dasi je bil do vrha sit, mu to še ni bilo dovolj in začel se je kregati nad sodelavcem Janezom Aličero, ga zgrabil za roke in ga opraskal po njih. Za ta lepi čin prijateljstva bo sedel Keber en dan, pa 5 K bo plačal A'ieu sa praske.
Iz zakonskega življenja. Janez B iol, branjevec na Glincah, je tudi zakonski mož, a ni imel sreče pri ženitvi, kajti dobil je ženo dolgega jezika, kar je njemu že parkrat pogoalo vso prirojeno jezo v glavo in v pesu, da je pretepel svojega življenja družico, to pa zlasti zato, ker ne zna sam tako sukati jezika kot ona. Tudi 23. no vembra je nastal v zakonu Biolovem prepir, ki je vzcvetel pri ženi v grozovito klepetanje, pri možu pa v udarce po ženski; ti udarci so bili tako hudi, da je žena čutila potrebo poklicati na pomoč sodišče proti trdim pestem moževim. Ker je pa Biolovki pred raz pravo in pri tej začela očitati vest, da če sedi mož na zatožni klopi zaradi domačega prepira in njegovih posledic, bi morala pravzaprav tudi ona sedeti, zato je možu odpustila udarce, sodišče ga je pa okregalo vsled prehude rabe oblasti zakonskega moža. Zadnje dejanje te drame se je vršilo na to doma z izidom: vse poravnano in pomirjeno!
Pečenko so ukradli. Ivan Kaiser, J. Štembor, J. Avbelj in Valentin Žagar, vsi iz Tomaževega doma, so pili v gostilni Urše Marnove v Šmartnem ob Savi. Stara navada je že, da Človeku rajše teče vino po grlu, če je to preje namazano 8 kako mesno stvarjo. Omenjeni štirje mladeniči so si pa znali pomagati in izmaknili gostilničarki pečenko vredno 1 K 20 v. Ko je Marnova zapazila tatvino, je oštevala fante, češ, da je njihovo dejanje nespodobno zauje iu malo priporočljivo. To pa je že itak njihovo vročo tomacevsko kri razburilo, da so začeli razbijati po sobi iu na pravili škode 14 K. Sedeli bodo vsak po 2 dni iu povrnili Škodo in stroške, da jih minejo drugikrat taka in slična dejanja.
Izpred porotnega sodišča v Mariboru.
S ključem ga je ubil. 21. oktobra t. 1. sta si prišla v Mariboru delavca Matevž Koejaniz Radi zelja pri Slivnici in Mihael Očiš-nik vsled nekega plačila navzkriž. Očišnik je Kaojana prijel za goltanec .n ga klofutal po glavi, Kaejan je pa potegnil iz žepa ključ vežmh vrat in udaril nasprotnika z njim čez glavo, da ga je takoj spustil. Očišnik je vsled dobljene rane šel v bolnico, kjer je pa v par dneh umrl za vnetjem možgan. Vsled tega je stal Kaojan pred porotniki. Hudodelstva uboja je bil oproščen, pač pa zaradi prekoračenja silobrana obsojen na 8mesečni zapor.
1 6 1 e t n • potigalka. Ana Bauer iz Št. Petra pri Gradeu je služila e svojo materjo v Ormožu pri peku Grazttju. Dasi šele 16 let stara, je že štirikrat zažgala pri svojem gospodarju, tako da mu je naposled pogorelo vse gospodarsko poelopie, vredno 1700 K. ObtoŽenka, ki je vsied tega aedela pred porotniki, ae izgovarja, da ao jo vselej ljudje uje-žili, zdaj mati, zdaj kdo diugi in da je svojo jezo ukrotila, je vzela vži galieo in jo vrgla v slamo ali obla-nje. Pravila je pri razpravi, da jo
strašno veseli, Če sliši klicati ljudi »Ogenj!«, nakar pridere oela prestrašena množica gasit. Vselej jo ob takem času navdaja sladko čuvstvo sadovoljnoeti in tudi zato je zažgala. Razprava je pokazala, da je Ana Bauer sicer nekoliko omejena, a vse eno toliko razsodna, da ve ločiti, kaj ae sme storiti in kaj ne, zato je odgovorna sa svoja dejanja. Dekle je jeznorito in hudobno in zmožno v svoji jezi storiti vsako hudodelstvo. Obsojena je bila na petletno ječo.
Telefonska ia brzojavna poročila
Dunaj 2. decembra. Današnja, seja gosposke zbornica se je pričela med splošno napetostjo. Na ministrski klopi so navzoči vsi ministri, na čelu jim baron Gautsch V debati o Gautschevem govoru je dobil kot prvi besedo bivši ministrski predsednik grof Thun. Govoril je jako gladko, vljudno, a nenavadno ostro. V svojem govoru je ljuto napadel Gautsch a Gautsch se je prelevil, je rekel, kar preko noči v navdušenega pristaša splošne in enake volilne pravice. 6 oktobra je še bil odločen nasprotnik takšne volilne reforme, 28 novembra se je pa prelevil mahoma v prvoboritelja splošne in enake volilne pravice. Takšnemu človeku, ki tako lahko menja nazere, ni mogoče zaupati, zlasti ako ima leta državno krmilo v rokah. Cemu je treba pri nas hiteti z volilno reformo? Naj bi se počakalo tako dolgo, da se uvede splošna volilna pravica na Ogrskem Ako bo tam uspela, po-tsm se šele naj uvede pri nas Kar namerava Gautsch storiti, to ni napredek, to je atentat na pravice mteresovanih krogov Vlada se je dala k temu koraku zavesti v strahu pred pouličnim gibanjem. Gautsch je rekel, da je od božje previdnosti določen za to, da izvede to volilno reformo, go vornik pa prosi Boga, da bi njegova previdnost obvarovala Avstrijo pred to nesrečo. — Za besedo so se oglasili med drugimi gref Auersperg, dr. Ma-tuš, pref Lamasch, princ Schwarzenberg, grof Pi-ninski in pl P lener.
Dunaj 2. decembra Grcf Khuen-Hedevary se mudi že več dni na Dunaju, kar se sprav lja v zvezo z ogrsko krizo Baron Banffv je baje že ponudil cesarju demisijo. Ako nastopi na Ogrskem brezustavno vladanje, vodil je bode ali javno ali za kulisami grof Khuen.
Lvov 2 decembra Iz Varšave se poroča, da so vse tri poljske socialistične stranke sklenile, da izdajo poziv na narod, v katerem ga pozovejo, naj ne plačuje več državnih davkov.
Budapešta 2. decembra Vče raj se je otvorila telefonična zveza med Budapešto in Bukarestom.
Belgrad 2 decembra Vlada je vložila po belgradski prefekturi proti bivšemu ministrskemu predsedniku G-jorgjeviću obtožbo zaradi obelodanjenja zaupnih sp:s >v.
Balgrad 2. decembra. Socialno demokratična stranka je izdala poziv na vse delavce k veliki demonstraciji proti obrtnemu zakonu, ki ga je vlada predložila skupščini. Ako zakonski načrt vkljub temu pride na dnevni red v skupščini, namerava se prirediti splošni štrajk po celi Srbiji.
Petrograd 2. decembra Upor v Sebastopolu je udušen Več nego 2000 upornikov je bilo ujetih. Revolucijonarji in Židje pa še vedno rujejo proti oblasti.
Petrograd 2. decembra. Grof Vitte je odklonil, da bi sprejel deputacijo stavkujočih poštnih in brzojavnih uradnikov.
Petrograd 2. decembra. Grof Vitte je sprejel odposlanstvo zemstev iz Moskve, ki tja je opozorilo na nevaren položaj, v katerem se sedaj nahaja država, in ga prosilo, da naj ukrene vse, da se bodo vsaj volitve v državno dumo lahko mirno vršile.
Petrograd 2. decembra. Kakor se zatrjuje, pripravljajo revolucijonarji na Ruskem splošno vstajo, ki se ima pričeti 1 7. ali na j kasneje 22. decembra.
Varšava 2. decembra. V Četrtek se je preklicalo obsedno stanje na vsem ruskem Poljskem.
Stokholm 2. decembra. Na Finskem se je v Četrtek pričela splošna stavka brzojavnih uradnikov.
Berolin 2. decembra. V obmejnem ruskem mestu Vilkov-ški se je spuntal 8. dragon-ski polk Rekviriralo se je vojaštvo iz Kovna.
Berolin 2. decembra Državni zbor se bavi z interpelacijami za radi pomanjkanja mesa. Pri tem se razpravlja tudi akcija avstrijskega parlamenta glede uvoza živine iz Rusije preko Avstrije na Nemško.
Pariz 2. decembra. Velesile pošljejo danes štiri vojne ladje pred vhod v Dardanele, da pripravijo blokado za slučaj, da se sultan ne uda zahtevam glede finančne kontrole v Macedon;ji.
Madrid 2. decembra. Formalno se razglaša po listih zaroka kralja Alfonza z battenberško princezinjo Viktorijo Evgenijo.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Na žitnem trgu se je udomačila stagnacija. Brezprimerno dolgotrajen dež učinkuje občutno na živahnost kupčije in provzroča splošno letargijo. Efektivno blago se malo ponuja, ravno tako malu pa je tudi reilektantov, ker se omejuje konzum na najpotrebnejše. Kurzi se gibljejo v prav malem krogu iu še to vec in manj le nominanlno.
Pšenica je za efektivni odjem na nespremenjenem stališču — saj pa izpranem ba ne bi imela smisla, ker mnogo blaga iz mnogih provenijene vsled slabih potov ni dobiti. Dobrih šest tednov Že pogrešamo ponudeb iz krajev, koder so vsakdanji dovozi drugače običajni. Kurz za april je v celem nespremenjen, na giba k malej popustljivosti.
Kuruza. Vkljub lepemu in za ta Čas izredno dobro suhemu ogrskemu blagu se vzdržuje La-Plata še vedno na jako visoki ceni, v koje senci doseza tudi novo blago cene, katerih bržčas bolj auho ne bo več imelo.
Oves se je vdal mali popustljivosti, dela mu nova koruza kunkurenc^.
Kava. Dovozi so bili pretekli iu ta teden zuatno manjši, cene pa so ostak vendar neizpremenjeue. 0 novi letini se glase poročila v celem zelo ugodno.
Riž. Mlini so domalega razprodam, tudi druga roka nima muogo blaga, kar je provzročilo nove poviške. cene za prihodnjo letino bodo višje nego letošnje, ker zahteva Indija trdne cene, .lanska pa sploh ne bo prišla na trg.
Jedilno olje notira nespretne njeno, kakor prejšnji teden.
Petrolej je  obdržal nespreme njene cene, dasiravno se je splošno mislilo, da bi se imele cene že v novembru dvigniti.
Sladkor. Cene za ratinado so se proti prejšnjemu tednu ojačile, ratinerije ne kažejo nikake volje, da bi blago poceni oddajale, kajti za Pile in Concasae lahko deseiejo v inozemstvu znatno boljše cene.
Špirit tendira dvigujoče.
— Mestna hranilnica ljub-Ijanska. Meseca novembra 1905 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 916 strank 714 793 K 96 h. 748 strank  p* dvignilo 827 532 K 52 h
—   Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki« M svoa novembra 1905 je 109 strank vlo ždo 32 547 K 14 h, 58 strank dvi* mlo  17 984 K 72 h,  5 strankam se je izplačilo posojil 29 000 K stanje hranilnih vlo* 653 255 K 68 h, stanje posojil 608.216 K 12 h, denarni promet 124 481 K 38 h.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu novembra 1905 je 235 strank vložilo 67.814 K 13 h, 228 strank vzdignilo 63.083 K 91 h. 16 strankam se je izplačalo posojil 18180 K, denarni promet 317.140 K 29 h.
— Mestna hranilnica v Novem mestu- V mesecu uo«embru 1905 je 199 strank vložilo 54.716 K 72 h, 174 strank vzdignilo 85616 K — h, torej manj vložilo 30899 K 28 h, 11 strankam se je izplačalo hipoteč-nih posojil 11040 K — b, 204 menice so se eskomptovala za 80.214 K, stanje vlog 2,713.231 K 30 h, denarni promet 376.025 K 56 h. Vseh strank je bilo 942.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in gol", ki je takisto bolesti utesu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in Sivce krepilno in }e zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M O L L - o v preparat, zaznamovan z varnostno narnko in podpisom. 6 7-15
lenneberg-svila
samo direktno! — črna, bela in barvana, od 60 kr. do gld. U*35% per meter za bluze in obleke. Franko.in že ocarinjeno se pošlje na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje s prvo pošto, lotarna za m« tlo tleiineberj?, Ziirleh. 1 6J— 4
Formi
proti
oalioiu
Škatljica A O  v i rs.
Po vseh lekarnah.
Učinek presenetljiv. Ob pričetku nahoda skoro nezmotljiv uspeh.
3507 10
Protin
revmatske bolečine
?
784 10
mazilo ZOLTAN!
Tako pristno dobro sredstvo za vdrg-nenje se dobiva po vseh večjih lekarnah po 2 K. — Po pošti razpošilja lekarna Z o 11 a n vBada-Pešci.
Dunajska zaloga: dvorna lekarna, I., Hofburn.
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
Destilerija
MIM
Trst-Barkovlje.
*/t itekieolca I §■—, »/, tti-klenice K 260. — la prodal v boijšJt* trcfivlnas     V 8
Kožuhovina
za gospode in dame v najbogatejši in največji izbiri.
LEOPOLD KLEIN
DUNAJ, L,   8013 20 Dominikanerbastei 19.
Najboljše  in  najcenejše nakupo-vališče za damske plašče, žakete in  moške kožuhe.
nostrirani katalogi gratis in franko.
Proti zobGOoiii m gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Ivlelusine ustna in zobna voda
vi u ti-d I dlesno in odstranjuj*
neprijetno Mano lz um. t ateklenl*a\ a navodom 1 K»
Blagorodnema gospoda 91. Levstiku,
lekarnarju v Ljubljani.
Vaša izborna Melusine natna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilu bi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite &o 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je ree hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Leusteka i Ljubljani, Ras ljeta cista tt. 1
o«, leg novozgrajenega Fran JoSetovega inbil. mosta 23-47
Zahtevajte
'lustrovan cenovnik
podjetja za žarnice
„Ideal"
II u ko Pollak.
DUNAJ, VI ,Wallgasse34.
Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti. Poraba li!4 kr. na uro. 2252 20 ►
VITA
Prirodna rudninska voda
IVsjoi&ćl
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalniSni kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in
drogerijah. 2449—13 v.^-*^«eaanawp^ 'j
Daril
Upravništvu našega lista bo poslali : Družbi sv.   Cirila In Metoda : Slavna
podružnica C. M. družbe v Šiški K 09*20, kot Članarino. — Srčna hvala!
Tretji izkaz darov za pogorelce v Ratečah na Gorenjskem: Fran Sve-tir, Nove Hradv, Češko, 10 K; Jos. Ludvik, \Yinterberg, Češki les, 10 K; A. Ko-kalj. Tržič, zavitek obleke; Jos. Levienik, Železniki, vrečo obleke ; Marija Ogrinc v Ljubljani, dve vreči obleke; A. Kokail, Višnja gora, zavoj obleke; J. Palle, Zgor. Belane, (Kor.) zavoj obleke; prof. A. Sohu-ster, Dunaj, 10 K; M. Bregant, nadučitelj, Sostro, 4 K; Matija Šmid, Selca, 10 K; Josipina Tollazzi, Dol. Logatec, 60 K; Držaj, Ljubljana, zavoj obleke ; Jan Jaks in sin v Ljubljani 10 K; Vincenc Eramer, nadučit. v Opatiji, nabral 45 K; Kraschua-Frevberger, Ljubljana, 10 K; Fr. Guggi, nadučitelj, Gradec, 5 K; Marija Jalen, posest, v Kropi, 10 K; Andrej Zupan, posest, v Kropi, 5 K; C \Veber, Ljubljane, perilo: nadučitelj Zirovnik v Gorjah krompir, žito in obleko; Anton Walland v Ljubljani, obleka; Janez Balantič, p. Tupaliče, zavitek obleke; Ivan Korošec, Jesenice-Sava, zavitek obleke; And. Pretnar, Jesenice-Sava, zavitek obleke; Gusti Kudrova, sopr. sod. pristava pri odhodnici sodnika g dr. J. Doljana iz Črnomlja. Darovali so: Omizje uradnikov pri Lak-nerju v Črnomlju in g. dr. Doljan iz Žužemberka 17 K 40 h; župnija Dražgoše, 8 K 20; Sv. Vid nad Cerknico, zbirka 5 K; Jan Demšar, župnik v St. Vidu p. Vip., 20 K; dr. Jos. Dolenc, prof. bogos. v Ljubljani, 10 K; Mavrilij Sarabon, ka-teh. v Ljubljani, 10 K; župnija Breznica, 54 K; Franc Avsec, župnik v Št Jurju pod Kumom, 20 K; župnija Gorice pri Kranju, 20 K; župljani in župnik v Lescah, 60 K; farni urad v Mengšu, 80 K: farni urad Gorje, 107 K 10 h; dohodek gledališke predstave Marijine družbe Gorjah, 47 K 94 h; hranilnica v Gorjah, 20 K; nadučitelj Žirovnik, Gorje, (drugič) [ zbirka živil in obleke; župni urad Vel Dolina (Dol.), 24 K; župni urad Boštanj, 10 K; Schweiger, dekan, Leskovec, 10 K; farni urad Polica, 14 K; farai urad Sv. Katarina p. Medvode, 15 K; farni urad j Duplje (drugič), 20 K; upravništvo „Slo-I venca", 40 K; farni urad Ljubno, 42 K; farni urad Škocijan, 10 K; And. Ažman, kateh v Postojni, 5 K ; župljani in župnik M. Kolar pri Dev M. v Pulju, 80 K; župljani in župnik Ant. Lovšin na Dobrovi, 40 K 50 h; župni urad v Kranju, 13 K; župnik Lud. Škufca v Kranjski gori, 40 K; Monsign. Tomo Zupan, zaboj razne obleke; farani v Stari Oselici, 54 K; Jurij Karlin, žup. upravitelj s farani v Sorici, 24 K; Ant, Žgur, župnik na Brezovici, 5 K ; farani na Brezovici, 15 K; Ant. Jamuik, kš. svetnik in župnik, Sela pri Kamniku, 16 K 20 h; Mat. Kralj, župnik, Tunjice, 10 K; Martin Poljak, župnik s župljani, Ajdovec, 10 K 20 h; župni urad Sv. Jakob ob Savi, 12 K; župni urad Sv. Marjete, Bohinjska Bela, 100 K; Jos. Knific, župnik, Tomišelj, 20 K; A. Fettich-Frank-heim, kanonik, Ljubljana, 10 K; Val. Klobus, župnik v Mavčičah, 14 K; župni urad, Železniki, 19 K 97 h; Avg Pokom, oficijal v pok., Ljubljana, zavitek obleke; župnijski urad Bela peč, 58 K 40 h* žup. urad Šmartno pri Litiji, 30 K; družba duhovnikov v Nadanjem selu, 15 k • žup urad Begunje pri Lescah, 60 K; župni urad Višnja gora, 25 K; kanonik Ivan Sušnik v Ljubljani, 30 K; župljani v Ribnem, 24 K 80 b; župnik Val. Oblak v Ribnem, 6 K 30 h; Juri Drnovšek, zbirka v Zalogu, 4 K; župni urad Javorje nad Šk. Loko, 30 K; nabrano na Brezjah, 88 K; neimenovan, 12 K; župni urad trnovski v Ljubljani, 60 K. Vsem blagim
dobrotnikom iskrena zahvala in Bog plačaj 1 Prosi se še nadaljnih darov za uboge rateške pogorelce.
Za pomožni odbor: Jan. Zupančič.
nadučitelj-zapisnikar.
borzna poročila.
.Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni karal imn. bora« 1. decembra 1906.
i „ majeva renta . . * i*/. • rebru a renta .   . .
{it *»/
■V/a
$% H zlata . , . I*/, ogrska kronska „ * i<Yc » »t*ta „ . . . •»/, posojilo dešelo Krati j k* . * Vi0/*- posojilo mesta Spilo«. . »V), .     Zadar .
.*/;-„ bos.-her«. šel. pos. 1»0S t*/g Seska, det. banka k. e. .
I. e.
t1/.*/, lit pisma gai. d, hip. •Vt#/s P«*t-  kon»«  *• °*
10% pr.......
lV.a/9 saaL pisma Innerst hr. s     r    ogrske cen. del. kr. .   .   .   •   * . s. pia. ogr. hip. ban. oni.   ogr.   lokalnih š«-
lefcttie d. dr.....
t1/**/« obl- čeafce ind. bank« . i»/0 prior. Trst-PoreS tok. žel tVo Pr,or- doL šei.   .       . • i*V0    a   joi. &sL kap. V,1/. • !*/»*/• *v't. poa. sa Bel. p. o. .
are>oa*fc. 4re&ke od i. 1860- ,  .   .   , . it       n   » 1804 .    .   .    . ,
. Oseke
,    ssm. kred. i. emisij« ,
II
a     egr. kip. banke . 1     srbske a fri. 100* -
„ tarike......
iasilika        ireSke .   . . kreditno *    >   .   . .
iaomofike 9    • «.
^rakovsks ,    . -
uivbljausfce a   •   r   * ■
ivat. rud. krtša   a     .   .   , >
>a*t.     e * indolfov*
ialeborik« m        . «
Danajike '<»■-=    9   ,   ,   . .
iašne šelezniee . • . , . Državne ielessfee .... avstr.-ogrsk« eaaene delnioe , kvstr. kreditne bscks . . . Osrsk« „ # . . . Sivnostensk« s . . . Preoiogokep v Uost^c <i>rr\x) , aVlpidske ifonta? ..... iraške Sel. mdr. iz, . , , &ms-Mar&avi   , . .
?rbovftake prem družbe • ■ Ivstr, orožno tov., dražbe , . w«ake slsdkorae cruibs .   . .
G kr. Sjati* .....
20 franki ......   3 .
%0 marke........
Severei^ns .....
rfarkc ......   j .
T^aški bank«v«i .....
^abtfj....... .
)elarii
n*tta» Bla«o
99-76 99-9B
99 70 99 90
9975 9996
U796 118 16
96*10 9630
11360 11S80
99-60 lOl* —
100*60 101*60
100*-. 100*—
ICO 30 10130
»9*76 100 —
99-7B 1)0 —
1U0 4B 101 46
106 10 107-10
10060 101-60
100*— 100 41
»00-— IC0 30
9C6 i'0 60
100*2 5 101'Z* 99*90
90- 60 10O-— 815.66 3'7*66 v 0*70] 10170
!90— 192 —
298 Si 300*25
168 26 160-25
297 — 603 50
297— 803 50
268 - 865 —
101- — 108 —
145-26 146 25
24 40 26*40
472 50 482 50
79 — 84 —
91- v8 — 6*— 70 — 62 - 64 — o2 34 60 «0 64 -72*— 78 —
-28 — 639 —
1 6 60 117 50
660— 6Si---
1836 - 1646 —
663*25 664*25
776 — 776 —
?47— «48 —
664— 678 —
619 75 6v0.75
*b40 — <565 —
t22 — 623 - -
284-- 285'—
664 — B70 —
!49— )&r—
1  34 1138
19- 3i i9 i6
23 48' 2358
23 96) i4 04
IIT« il"75
9*90, 96 10
A 552 BOJ »53*50 S —
•   ■   *   »   *   •   - ij
lj 4-841
Žitne cene * Budimpdif
On v 2. decembra 190h. Ti ■ mslai
pSerJ«a as april 1(>06	. s  100 ,	r 17 06
Rž        „ april   .   . .	■   n   100 .	. 14* 12
Kecasa   , maj 1906	.  8  100 ,	, I3f6
Oves     a april  .   , .	.  .   100 ,	n 14—
BaefaOlSi%
Neizpr emenj eno.
Setroroioyinns; poročim
o o Q	Čas opazc-vania	Stanja baro-rnatm v mm	Is	V«*r -t	afabo
1	0 sv.	435	59	si. zahod	oblačno
2	?. Ti	.'44 6	45	brezvetr	poloblaC
i	S oop,	745 0	64	si. jzahodjpcl.ob.ač.	
Srednia včjraiSnja temparatara r B'6°, n ^rf>3k\s   0 4;   - Pa^iavma v mm 0 7.
Zahvala.
Za tolažbo in mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom bridke izgube ljubljenega sina, oziroma brata, in svaka, gospoda
Martina Ojstriša
nadalje za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku, za prelepe vence in šopke na krsto, izrekamo vsem sorodnikom, prgate(jem in znancem najia-krenojSo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo cenjenim gg. profesorjem za častno spremstvo na grobišče, kakor tndi gg. dijakom za polnostevilno udeležbo in ganljivo petje. 3866
V Ljubljani, dne 1. dec. 1905.
Žalujoči ostali,"
MATTONn
/■urrvršj
1 *^fa^
a/Ki :
3801-8
Priporoča se, paziti na to znamenje, ožgano v probek, in na etiketo % rndečira orlom, ker se jako pogosto ma prodajajo ponaredbe
Mattoni-eve Giesshubler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Patru Lasnlk-u in t vseb lekarnah, vetjih ipecerijah, rinakih in delikateanih tjgovinaa.
oženjen, če mogoče 2 delavni moči, zmožen slovenskega in nemškega jezika 80 išče za manjšo graščino pri Mariboru. — Natančne ponndbe z zahtevo plače pod „W. D. 7623" na naslov Rudolf Mosse, Dunaj« IV, Seilerstatte 2. 3878
Mlad trgovec v lepem mesta na Kranjskem želi stopiti v zakon z gospodično ne čez 23 let staro, ki je v gospodinjstvu dobro izvežbana in poŠte rta, in ki ima tudi nekaj denarja.
Le resne ponudbe naj se pošiljajo, ako mogoče s sliko, katera se vrne, do 10. decembra pod šifro „Krasno Je življenje" na upravništvo „Slov. Naroda". Diskretnost se jamči. 3881
rijtv      >"■' H$5r—vž>y ~Veji-y vffl^v^lZll
Jf Jutrišnjemu imendanu kliče svojemu članu gospodu
Žran Jfrjjetu
gromovit „živio!"
omfeje „J>ednota" (
v Čcrnetovi gostilni, Jfonjušne 3682 ulice.
M spretnih
docorjeu
se apreime v službo e 1. januarjem 1906. Oglašajo naj sa le prosile , vešči slovenskega in nemškega jezika ▼ govora in pisavi in do nad 45 let stari. Zahteva se 500 K kavcija. Prošnje s priloženimi ispriše-vali naj se nošiljaio do 10. dec. 1905 na Josipa Seidla v Spod. Šiški
pri Ljubljani. 3880—1
SLOVENSKI NAROD"
99
se prodaja v posameznih izvodih po lO vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana:
Bizjak l.f   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. Biaznik L., Stari trg št, 12. Blaž M.f Dunajska cesta št. 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H.f Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kusar J., sv. Petra cesta št. 52. Meglic J., Prešernove ulice št 52. Mrzli kar A., Sodnijske ulice št. 4. Pichlar I., Kongresni trg št. 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek J.# Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10. Ve I ko vrh A.. Sv. Jakoba trg 8. VVeiser A., Jurčičev trg št. 3.
Šiška:
Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru.
Lavrenčič M., trgovec v Šiški
Cllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Kamnik:
Ažman Marija, trafika
Škofja Loka:
Zigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec. Radovljica:
Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bnfetn na kolodvoru):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik Bled:
Pretnar Ivan, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko) :
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice i Mesar J.,  posest, in gostilničar.
Sodražica: Šega Ivan, trgovec.
Ribnica:
Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto:
Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Radni:
Dermelj   Alojzij,  posestnik in trafikant
Krško:
Stanzor Henrik, trgovec. Raka pri Krškem:
Variek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Japel Makso, trgovec.
Črni vrh nad Idrijo :
Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica:
Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec ; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici:
Sterguleo Ivan, hišna št. 31.
Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec.
Št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. žeiez.
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v „Na-rodnem domua.
Maribor:
Krapek H., trgovec s papirjem.
Celovec. Sovva Josip, časopisni birč.
Gorica: Gabršek A., knjigotržnica Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1. Leban Tereza, Corso G Verdi št. 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Sluga Marija, Via Corno št. 22. Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-serma št. 1.
Majcen M., ulica Miramare št 1.
Stanič Št.f ulica Moiin piecolo St 8.
Opatila: Tomašić Anton, trafikant.
Pulj:
SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Roka:
Časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2. Degan Peter, časopisni birč Potošnjak A, Via del Molo. Sikič Gjuraj, trgovec, via An-
drassv št 7.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, Vin. Alserstrasse št. 9.
14v •
Bernharđinec
8
8 mesece star, Čiste pasmo, se proda
u Kolodvorskih ulicah št. 1
1859 1
išče
odlično ogrsko podjetje za Ljubljano in okolico. — Ponudbe pod ,,Polna provizija" uprav. „Slov. Naroda".
*a  Dctarift,   cdvftnrce, trgovce ah bax.k    se cdda v stavbi
DEGEHGHI, Dalmatinove ulice
▼ pritličji. 3226-17
se sprejme takoj v tukajšnjo pisarno.
Pojasnila daje upravništvo „Slov. Naroda". 3858 l
V najem se da s i. januarjem 1906
prostor n prodajalno
V pritličju je vsa za obrt potrebna oprava, v I. nadstropju pa 2 sobi in kuhinja. 3850- l
Več pove lastnik Josip Robavs v Dolenji vasi pri Zagorju ob Savi.
nnn
-1?
34f—4
Tin
najboljši tal sneta.
Pazite na RUSKO carinsko banderolo originalnih zavitkov in na varstveno znamko K & C.
Pridnega In zanesljivega
kuri
za parni stroj išče parketna tovarna v Trebnem.   Neoženjeni  imajo prednost.
Ponudbe na: Parketna tovarna v Trebnem, Dolenjsko. 3eo9—3
+ Proti suhosti -I-
je edino izvrstno krepilno in jaCilco sredstvo
redilna moka Kathe
zdravnitko priporočena, z izvrstnim uspehom porabljiva, za okroženje telesnih oblik izredno preizkušena, v 6 tednih 6 funtov teže več, zajamčeno neškodljivo. Strogo pošteno, ni sieoarstvo. mno.to zahvalnih pisem. Karton stane fl. 110 po povzetju ali v pi8. znamkah. Glavno razprodajahšče
gospa Kathe Menze! 38761
Dunaj XVIII. Schulgasse3, L Stock, Tur 11.
Naprodaj so
3 lepi konji
po nizki ceni. Ogledati jih je možno vsak dan v hlevu hiše J. J. Kantza na Rimski cesti št. 16.
Vsa nadaljna pojasnila in cene poizvedo se v pisarni podpisanega oskrbnika konkurzne mase v Cigale-tovih ulicah št. 3. 3827 -2
Dr. Fran Tekavčič
oskrbnik konkurzne mase J. J. Kantz.
Vsako nedeljo in prodnik
se vrši
KOHCFKC
v veliki (Karani
„Puntigamske pivnice"
na Turjaškem trgu št. 1. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta.
K obilni udeležbi vabi s spoštovanjem 3g72 M. Voapernig.
na visokih steblih, najboljših in najlepših vrst, se ceno proda.
Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 3844
Gospodična
s trgovskim kurzom in prakso, nemščine in slovenščine popolnoma vešča, išče službe. — Dopisi se prosijo pod ,,Sreča 55" poste restante Ljubljana.
3852-1
Akviziteru
se sprejmo za jako dobro uvedeno zavarovalnico za življenje pod zelo ugodnimi pogoji. 3864-1 Predstaviti se je od 9 —11. ure dopoldne v Gosposkih ulicah št. 15( v pisarni na levo.
Dobro vpeljana
Bratje Sokoli!
Prihodnje leto bode %m#-noUoImUI zlet v Zat*r*b. Ljubljanski Sokol mora biti častno zastopani Dolžnost nafta je, da že sedaj skrbimo, in nabiramo za potovalni skladi V to svrho se bodo prodajali listki z napisom: „Sokolski sklad za zlet v Zagrebu 1 19CG", po 20 vin, in dolžnost vaša je, bratje Sokoli, da vsi delujete v to, da se kolikor moči veliko teh listkov razproda. Za tiste brate Sokole, ki se bodo udeležili izleta, bode to obenem nekaka hranilnica, ker vsak, ki se bode za časa izleta izkazal s temi listki, dobi denar vrnen. — Listki pe dobe pri br. odbornikih in v ŠeSarkovi trafiki. Knjižice po ICO listkov ima v zalogi društveni blagajnik br Pavel Skale.
3868-1 Na z d ar!
s prodajo moke in Časopisja v bližini mesta se zaradi selitve s 1. januvar-jem 1906 pod ugodnimi pogoji odda.
Poizvedbe na upravništvo nSlov. Naroda". 3867-1
Knjigovodja
selite znjtršoplrio-zjlesom.
Zahteva se lep rokopis, znanje sestavljanja bilanc in najboljše reference.
Ponudbe s prepisi izpričeval ter naznanilom zahtevane plače pod,Bosna( na upraništvo „Slov. Naroda". 2856 1
GTsadbeit dl e v -. avrua že 15 let obstoječa naiatarej&a Ijubij3msfe&
posredovalnica stanovanj m stužefa
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 3869
prlporofti In  namota 8e- h o II Me i
službe iskajoče vsake vrste
za I^JublJano In drucod. 8'otnlns tukaj. — \atanen«|e v pliiarnl. — Vestna In kolikor možno hitra postrežba zagotovljena«
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
&&£^&&&&£i££&<a$&£
Poslano.
6j. trgovcem in obrtnikom
vljudno naznanjam, da imam v zalogi Še nekaj tisoč ličnih
w reklamnih
sblatlnih boledarjeu.
Koledar je kot pripravno novoletno darilo jako priljubljen in ker je na njem vtisnjena tudi firma, je to izvrstna vseletna reklama.
Pri naroČilu od 25 komadov naprej sc vtisne firma brezplačno.
Cene so izredno nizke in jih na zahtevo rad doposljem. 3717—5
V založbi imam tudi
Veliki stenski koleflar
za urade, šole, pisarne itd. po 60 vin.
l\r**pz*odf*j Jg
nova hiša
št. 178 v Cerknici z gospodarskim poslopjem, poleg tega nova žaga, ko-zelc z 8 okni in živinski hlev, vse v najboljšem stanju ter zemljifcč*, obstoječa iz 7 oralov njiv, 6 oralov travnika in 20 oralov gozda.
NatanČneja pojasnila daje lastnik Anton Opeka, posestnik v Cerknici štev. 178. 3825-2
°anorama-k
Dvorski trs 9.3
pod „Narodno kavarno".
i
3851
Od nedelje, 3. decembra do vštete sobote, 9. decembra 1905:
Iz Zagreba v Reko, odtod v Opatijo in dalmatinska mesta.
Višjega stavbnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje sa sluh
odstranja hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost
tudi ako jc Žc zastarano.
Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi.   Dobiva  se samo v lekarni pri
,Črnem orlu4 na Novem trgu v Celovcu.   37771
Preklic.
Podpisani in njegov sin FnavtC preklicujeva vse razžaljive besede, ki sva jih proti g. Francu Strausu go o rila in s tem zagotavljava, da ga nisva hotela žaliti in s tem škodovati njegovi obrti.
Idrija, 18. novembra 1905.
Anton Ipavec m. p.
b87u mesar.
TVaLgmai nilo>
Vljudno naznanjam svojim odjemalcem mleka, da sem se preselila s svojo
mlekarno
s Francovega nabrežja 25
Pred škofijo št. 21.
Zahvaljevaje se sedanjim odjemalcem mleka se priporočam nadalje za obilni obisk s spoštovanjem       3821—3
Franja Fabijan. Ravnokar je izšla
se takoj sprejme. 3804-,*
Ferdo Primožič, mizarstvo Breg št*: 20/* Ljubljana.
Mlada izurjena
nr sl"\riljsi
za obleko in perilo se priporoča v delo k gospem na dom. — Izve se v vili „Kos", na Elizabetni cesti št. 6, pritličje, Ljubljana. 3810—3
v sredini mesta se pod ugodnimi do« goji takoj proda.
Več pove gosp. Ivan Siobodnik na Bregu št. 8. 3781—2
Mladenič
21 let star, s šolsko izobrazbo, zmožen nemškega jezika, vajen nekoliko trgovine, išče primerne službe kje v mestu ali na deželi. — Ponudbe s pogoji ped ,,A M. 150", poste rest., Ljubljana.
3811-3
Trt prili M
od 13 — 15 let se sprejmo proti
bremu plačilu v delo.    aggg 2
Karel Leo VVondra
Rimska cesta št. 19, I. nadstr
Sllflfl
d
u
Povest iz gledaliških  krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje   dogodke   neke   koristke izza časa Mondbeimovega gledališkeg-a ravnateljstva.
Cena broširano SO v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni
L. SCHttENTHER o Ljubljani
Prešernove uMca.
i in krepkejšega učenca iz boljše
j hiše sprejme v trgovino l mešanim blagom B83S-3
Anton Mucha v Metliki.
i „Ne kliči vraga!11 igra v enem
♦ dejanju po 50 stut. po pošti 10 stot. veČ.
Triio tinifi*1 Bnrka v clveh de,a
j ff IIJJu lilifU 1 njih po «30 stut., po i poŠti 10 stot. več; dobiva se pri spisatelju in založniku Jaki Stoli« v Trstu („Narodni doniu), pri A. Ga-brŠČku v Gorici in L. Sch\ventnerju v Ljubljani. 8779—9
Najznamenitejši
kemiki in priznani zdravniki so označili
Jasno vodo Kathe"
kot  edino   in   najzaneslivejše   sredstvo   krepke in hite rasti brade, las in obrvi    V prav kratkem C
času presenetljiv učinek. iJi^^S^*'*
Steklenica K 2*—, K 3*-» poskusna steklenica K 1-40.   Po povzetju pošilja samo gospa Katlie Menzel, Dunaj, XVIII. Sctaulgasse 3, 1. Stock, Tur 11. 3875—1
!Za Miklavža!
ima
FRAN ČUDEN
8 Štirimi sobami in pritiklinami se odda s 1. februarjem 1900
v VVolfovih ulicah št. 12.
Poizve se ravnotara.     S8?4 2
Gospodična
i vešča slovenskega in nemškega jezika in izurjena v pisavi in računstva želi vstopiti v kako prodajalno kot blagaj-ničarka. — Ponudbe do 1. decembra 1905 pod ..Savinčanka 88", poste restante, Žalec. 3805—3
božičnih
In
novoletnih razglednic.
luan Bonač
trgovina s papirjem
tt X4l-u.loi3a.21l.
iffpffffff9**<
odprti. "^Pi
Oznanilo.
Vljudno javim, da sem s 1. decembrom t. I. prevzel
spisal državni mlekarski nadzornik
3790—4
za Kranjsko
ki se nahaja do 1. svečana 1906
na 2Poljetxx3ls::L cesti šte^r. SO
od tedaj naprej pa
T7- Sfcofjilb. "CLlicals- Sto ^ V.
Pismena sporočila pa je nasloviti v Kolodvorske ulice otev. 26.
Sprejmem tako] spretnega potovalnega uradnika.
Josip Chrietof
odvetniški 1 olieltator
3874-1 glavii zastopnik zavarovalnice »Concordia".
J. Legvart.
Prepotrebni rožni zapisnik za slov. krnel, podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd.
VSEBINA:
Koledar za L 1906. Živinozdravništvo. Poštne določbe.        Važne postave.
Zapisnik la knjigovodstvo.
Zapisnik za beležke.
Živinoreja. Mlekarstvo. Vinoreja. Kletarstvo. Sadjereja.
j Cena močno v platno vezane knjižice  z  žepnicama 1  K 80  h, s pošto 2 K.
Pri naroČilu od 10 komadov višje so razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmet. podružnice.
Naroči se pri založništvu
Iv. Bonač U
1
1C
1
CL
447
7540
54
54755
15
Manufakturna
trgovina
se zaradi dražega podjetja pod ugodnimi pogoji takoj proda.        3408—13
Natančneje pove Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št. I.
».Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
44
"Mdružnica v CELOVCU.
»4 u |» nje In p rod »J*
vse vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in devi«.
Promaše izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2.000.000'—  Rezervni zaklad K 200.000
2mm\m m •bttaftifc mH prsat« n treJttftts sjs+rkv
izžrebane vrednostne  papirje in    SZ«.'^4*1-0.5o are-rs« proti vnovčuje zapale kupone. icvurziii v-^gr v.toi.
Vinkuluje in  davinkuluje   vojasae lenitninske Kavcije.
Eikompt In likauo menic    ~W Z3T   Borni« uH.»<<na
Podružnica v SPLJETU.
Deasra«   vlo*c Mprrjnn«
v tekočem računu ali na vlozne knjižice proti agodnim obrestim.  vloženi denar obrestuje od dne v oge do dne vzdiga. 8—139
Promet a čeki in nakaznicami.
Nova tovarniška zaloga suknenoga, platnenega, perilnega in modnega blaga
Jos. Petkosig
Ljubljana
©t©
se priporoča za jesensko in zimsko sezono.
Vzorci se na zahtevo dopodljejo.   Cene nizke. 2H26 20
at. 13b22
3-^65—1
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje
službi okrožnih zdravnikov.
1. ) V Grosupljem z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K.
2. ) Na Trati v škofjeloškem okraja z ravno takimi užitki.
Prosilci za ti službi naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu od-oorm do I. januarja 1906 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomade-ževano življenje, dosedanje službovanje in znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki boinišČniei.
Deže n; odbor kranjski
v Ljubljani, 23. novembra 1905.
Sričar <§ Stlejač
Prešernove ulice št- 9 priporočata %ot najbolj praktična darila 3a
v • v
o%tc:
Zaradi pozne sezone so cene
je/o znižane.
Jlustrovani ceniki zastonj in
franko.
3879-1
obleke 3a gospode, vrhne suknje %a gospode, ponoćne suknje za gospode, košuhe za gospode, lovske in mestne, dešk^ obleke vsake vrste, paleto za dame, plašče 3a ^ dame, kostume 3a dame, kojuhaste boe, dekliško konfekcijo vsake vrste.
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob in pritiklin se odda s 1. februarjem v Cigaletovih ulicah 3, pred sodnijo. 3598—6
Mladenič
ki je vajen kletarstva, trtoreje, sadje-reje in nekoliko vrtnarstva, išče službe pri kaki vinski trgovini.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Naroda". 3861
Privatna plesna šola
v dvorani hotela „pri Maliču".
■ se pričoo high-life kurzl za boston in druge
' učence in druge stalne plesalce.
Fernolendtove
izdelke. Samo po njih postane usuaje Msnevltno in dobi t adi staj lepil
biIt.  — Naprodaj povBod. 13
St. Fernolendt, Dunaj
c. kr. dvorni dobavitelj. 1095
Tvornica  ustanovljena 1832.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. SchwentnerjUe knjigarju
v Ljubljani, Prešernove uiice.
Pariška svetovna razstava 1900.
Sveisvnoslavna uatna voda.
Doniva so povsod. 3664—9
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točno tdoča, za katero se da,'t* dveletna garancija; zelo lepa laterna magica s 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; l zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen koli je iz onem. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin nsnjat moSnjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in srajCnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ff. m k last žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in se 900 raznih komadov, vse, kar se potrebujev hi&i zastonj. Krasnih 326 komadov a uro, ki le sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz-poailjalnica
SiEohano^ Kvako v
M t. tu.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 3850 Mnogo priznalnih pisen.
m.^. Strokovni tečaji za dame in gospode iz boljših rodovln bodo vsak ponedeljek in petek ob polu 8. zvečer. — 7. decembra
moderne plese za lanske
3873
Ameriški boston, angleški boston in boston parisienne.
Posebne ure se dajo ob vsakem času za vse stare in moderne plese po lahki >u hitro pojmljivi metodi, za zasebnike, za družbe, v dvorani in v zasebnih hišah. — Prijave in vpisovanja vsak dan od II. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne v hotelu ,,pri Slonu", soba 73.
Z odličnim spoštovanjem Julij Mof»ter»n99 plesni učitelj.
R. KIRBISCH, slaščičar v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 8
priporoča svojo bogato »sortirano zalogo različnih lepih
Hikloužeu m parkljev.
Zunanja naročila točno.
3807-3
»57
Razpis
službe distriktneso zdravnika o Gornjem gradu
g sknpnimi stalnimi letnimi dohodki 1270 K.
Prosilci za to složbo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu odbora do 15. prosinca 19 06 ter v njih dokažejo svojo starost, najmanj dveletno zdravniško prakso, oziroma upravičenje do iste, avstrijsko državljanstvo, ueomadeže-vanost, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega jezika.
Zdravstveni dis riktni odbor
V Gornjem gradu, dne 30. listopada 1905. leta.
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo: 2717—6
Dunaj, I., Giselastrasse št. 1
v tilil druMlva.
Društvena aktiva dnć 31. decembra 1904 ..........kron 216,605.894-39
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1904 ....... „ 32,d91.3ll*51
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za povratne kupe itd.
od obstajanja družbe (1848).............. .    491,748.857 43
Med letom 1904 je društvo izpostavilo 6803 poiic z glavnico    ...     „     46,087-478 74 Kot varstvo za avstrijske zavarovance je vlada pripoznala nastopne vrednosti: Zaloga družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju je
znašala....................K 26,416 938 10 nom.
Posestvo na Dunaju.................. 9    1,060 000 —
Posestvo v Pragi...................„      490.« 00* —
Izplačana posojda zavarovancem............. -   3.8*0 249 38_
K 31,797.187-48
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za
predloge daje brezplačno
Generalni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani, na Franc Jožefo% i ceati 17 pri CVIDOIUU ZESCIIKO.
NB. Ravnotam se tudi sprejemajo spretni in zmožni agenti in zastopniki.
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove nlice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzel od »Narodnn Tiskarne* v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvona m vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so:
Jozlpa Jurčiča zbrani spisi, zvezek 1.
do XI., broširan a 60 kr., elegantno ve-
zi\a a 1 gld. Posamezne    številke   .,Ljubljanskega
Zvona4' po 4 kr. Zbirka zakonov.   I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red,
vezan a 2 gld. 80 kr. Zamikov! zbrani  spisi.   I. zvezek,
broširan k 50 kr. Dr.  Nevesekdo:    ,.4000". Povest,
brofi. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, brofi.
i A) kr.
Tnrgenjev: Otoi in sinovi. Roman,
brofiiran a 50 kr. — Štiri novele, brofi. a 20 kr. Benefi-Tfebiz sky:   Blodne dnie.
Roman, brofiiran a 70 kr.
L e f e b v r e: Pariz v Ameriki, brofiiran
a 50 kr.
Stat nomiDiB umora: Časnikarstvo ln naši časniki, broširano I 40 kr
Jelinek: Ukrajinske dume. Povest,
broširana a 15 kr. Halćvy: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazne pripovedka broširane k 40 kr.
— Dve povesti, broš. a #5 kr. Theuriet:   Undina.  Povesi,   brofi. k
20 kr.
A. Trstenjak:   Slovensko gleda
Uide, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: Listki, broš. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, brofi, k
30 kr.
Avstrijski patrijot: trPartelwesea
der Slaven", broširano a 5- • kr.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
60 kr., sedaj miiiuo £*0 kr.
ffjSm Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjige.
KIKIK
28
ivdor trpi na padavici, krčih in drngih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja prlv. ^rhnanen-Apotheke
Frankfurt a. H. 1600-29
OvfoovJjgfis letm IS42.
W<RK05LIKHRJHf SLIKARJU a/ HAViSOV IN QK50V   i~» f
] BRdT/I EBEKLI
*^ i i/1 d i 174NP MIVloIKfeva. cesti ŠL 6. J*
UCJBLJnnn, ,irllke Hlke H 6 = +\
- TsMon it 154. - ^/
ci>«-&2x>
Esence
za briljantno brezhibno izdelovanje, vseh likerjev, žganja, jesiha in pijač brez alkohola, dobavljen samo v prvi kakovosti. Vedno nove brezkonfcurenčne vrste. Zahtevajte v lastno korist gratis in franko prospekt in cenovnik. Prihranite si mn^go denarja. 330?—o*
Karel Philipp Pollak
tvornica za specijalitete esenc Praga, Marijine ulice 928.
Zastopniki-strokovnjaki se iščejo.
Ravno za polovico ceneje kakor vs k prodajalec na obroke pošiljam čisto nove  3210—3
Singerjeve šivalne stroje
stroje popolne konstrukcije, trdno flno, opremltene, ki se gonuo z nogami, s pokrovom ht kron; Singerjev stroj ,,Ringschiff**, za  rodbine  78 K; „Ringsehiff*,
velik za krojače lio K; „Zen-tral-Bobbin Ml kron-, nZt?ntral-Botbin", velik za rokodelce, 12«> kron; Howe O za krojače in črevljarje 80  kron;   „Minerva  A    98 krOD;
»Cylinder Elastic* 145 kron in vse druge eks. fabrikate najcenejše, c letno realno jamstvo. 15
kron se plača   takoj,   ostanek   po železniškem povzetju. Bogato ilustr. cenovnik kole;), pisalnih in šivalnih strojev št. 82 brezplačno.
M. RUNDBAKIN
DUNAJ, Liechtenstelnstr. 23. Ustan. 1874.
Romulus
nap olx   S i *r a t «1 *- * « * »*
s pristnim v blago vtkanim napisom ..Komiilu.".     3»i64—30
11
Remus
.Ili iz čiste svile, popolnoma neotežene.   Pristen  samo  z napisom
KentuH", vtkanim v blago. Ceno, elegantno, lahko, nepremoč-
Ijivo. Se ne trga po gubah. Odlikovana z najvišjimi odlikami v Londonu in Parizu 1905. V Ljubljani jih prodaja samo Josip Vidmar,   izdelovalec   dežnikov , Stari
- trg. -
Tamkaj tudi preoblačijo dežnike z blagom „Romulus' in „Remus".
ne poznam za gojitev kože, osobito za odstranitev peg in za dosego nežne po'ti boljšega in uspes-ne.šega zdravilnega mila, nego je preizkušeno
Bergmannovo lilijno rolečnato milo
(znamkam2 škrata)
Bergmann & Co., Dečin ob Labi.
Prodajajo kos po 80 vin.: Lekarnar J. Mayr, Marijin trg,
Drogerija Anton Kane, J. VVutscherja nasl. V Schiffer
in Oto Fettich - Frankheim 1 930 19   v Ljubljani.
najbolj&l 6&J na avetu.
3C33-19
Dobi se povsod.
Indra Tea Import Company, Trleet.
veliki   in   ntitjbni  so  naprodaj pi
Ivan BugglhigU, sodarskem mojstri Cesta na Rudolfovo železnico št.
Ljubljana. 3798-:
Y 3573-1
Kdor hoče kupiti zavitek za 6 vinarjev,
naj zahteva izključno
Ottoman
cigaretni papir.
MPOSf A.0£P0S£
OTTOMAN
	
rs o —i 1 > —*	1 ■ 1 V,'
	■ 1
Nihče noj ne zamudi usodne prililie!
Ker nameravani združiti obe trgovini na drobno, sedaj
Pred škofi k o 1" EEE
samo ff
in ne  bom mogel spraviti pod streho  ogromne zaloge, sem prisiljen k
MM
■ ■
Čudovito ml
DfDCDnDtliinn nliko tono* NaJnov^1 stores> preprog«*,
li W JWlIWllJlVU lllaVllV V%ll% • tek. preproge, garniture, plišaste odeje, stenske zaščitne preproge, lambrequini, prešite in flanelaste odeje.
prilika:
Blago za damske obleke:
Modni barhenti za bluze in ponoćne
suknje,  batisti, cottoni i. t. d. Kosi iz prejšnjega leta čudovito po ceni. Sezijske novosti po tvorniški ceni.
Sukneno blago:
za obleke, hlaee, paletote, za zimsko
in leto ^ZZZZZZZZZHZ
s o •/.
pod   originalno ceno.
Vsi oslanki za vsako sprejemljivo ceno.
Znižane cene: za perilo, sifon, posteljni gradi in žepne robce. 3862—1 Čudovito    ceno:   volnene  in  svilnate   šerpe,   naglavne   in  velike rute.
Pred nakupom naj si vsakdo ogleda moje izložbe in zalogo.
Začetek prodale v soboto, dne Z. decembra 1905.
J. GROBELNIK
,Pred škofijo41 V Ljubljani  smo,Pred skofijV 1.
Zunanja naročila sc izi>r|cjjejc točno.
samo
^$voji  4c   .-ivojini !
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA
pod pokroviteljstvom  kraljev, glavnega mesta ZAGREBA.
Ista zavaruje na  štajerskem, Kran skem in Koroškem vse premičnin živino   In   pridelke   proti  ognju pc naj ni i ji h conah, 1&5
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE11 v Trsu.
Zastopniki se ift^ejo po vseh večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške
Bottger-ja pedganska si
za popolno pokončanje vseh podgan, strup prosta za ljudi in domače živa.i  k 8*; ni in 120 vinarjev t>e dobiva samo
v deželni lekarni „prl Mariji j>« ii»i«ir»«J"   M.    LeuHtr.Uu   In   v U Uuriii   Ihalfl   pl. Trnkofi-ja 1 IJ uhlju lil.
Z nspehom podganske smrti sem jako zadovoljen.  Po  prvem nastavljen
B9m k a Sel 18 podgan mrtvih in torej lai vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne 11. febr. 1899 3 94—7      JL. Kres, mlekanja
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št. II
priporoča svojo bogato zalogo novihl in xe rabljenih    373—4f
ZOV.
Mes
je, da proti luskiram in izpadanja las ni uspeSneišega sredstva in tu 1; ne bolj osvežuj oča *ode za glavo, nego je svetovnoslavni
Bergmannov
originalni um Str mpooing - b\
£i (tnamka: 2 škr»ta> i|
Bergmanna & Co., Dečin ob Labi ki je znano najstarejša in najboljša znamka ruma Bay.
Prodajata v steklenicah po 2 K Drogerija Anton Kane in briveo O. Fettich-Frankheim
3 930 19    ▼ Ljubljani.
Zahtevajte
Schicht-ovo štedi I no
z znamko
milo
jelen
VtfotvBiu znsnint
Ono jo mW zajamčeno ilato "VB in broz vsaka IkocDjiva prime«. — Fbn laromtno. EA,r hol. dobit um fasićana priatno, perilu Mitodl^o miio, ..j pHi dobro, d. bo M mk bOMd te.
„SCHICHVa h —KUP laamko „JELEN*1.
Ustje
Juri Sehieht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Dobiva se povsod!
Ustje itm)
KJ
5 kron in već zaslužka na dan!
ISčejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto i u hitro delo vso leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi.
Družba pletllnlh strojev za domače delavce 9477 16 TKLOS. KL. WHITTICK Ac Co. Praga, Petrske namesti 7 156.   Trst, Viaa Campanile 13-156.
Pristne ruske galoše
•zvezdna znamka4
,jMt«non\ih :^ Ki«! so n jboljšo.
37^8-2
Pristni samo z zvezdno znamko.
Tvornica Jamči za trpeinost.
Glavno zalogo ima Vaso Fetrićić v Ljubljani,
Najcenejša vožnja v Ameriko!
Boulogne-New York
najhitrejša vožnja
Nizozemsko-ameriške crte
Bazel-Pariz-Boulogne-Amerika
Vozne liste preskrbi in daje brez-3121      plačna pojasnila 10
edina oblastveno potrjena potovalna pisarna EdV^rd KriStdll Kolodvoraka ulice 41
na dvorišču v vili med prvo in drugo hišo na desno
Samo še nekaj dnu
Že 28. decembra I905 bo žrebanje
lir al j. og"rslie
3476—5
državne dobrodelne loterije
Glavni dobitek 150.000 kron.
: Dobitki sfcu^aj 365.000 kron. ———== fHP"   Ena srečka stane 4 krone. "SS
Srečke se dobivajo pri kralj, ograkem loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu v Buda-Pešti (glavni carinski urad), pri vseh poštnih, davčnih, carinskih in solinskih uradih, na vseh železniških postajah in skoro po v.-eh tradkah in menjalnicah.
Kralj, ogrsko loterijsko dohcdarstveno ravnateljstvo.
361R—8
samo z varstveno znamko  „pišoč angel*
t*       *3tm O f O ML
ki so priznano najboljši in tudi vrlo primerni
za božična darila.
Aparate od K 45 — naprej tudi na obroke, prodaja
RUDOLF WEBER
nrar w Ljubljani
na Dunajski eesti 20
nasproti kavarni „Evropa1*
Jfove slov. plošče za gramofon
niOHkl glasovi:
„Naprej zastava Slave", — „U boju, — „Slovenske pe8miu. — „Al' me boS kaj rada imela", — „Zagorski zvonovi". — »Kje so moje rožice".
Tanitiuranje i
„Sokolska koračnica", — „Liepa naša domovina".
Najcenejša in največja domaČa eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta.
3493 15
Urar In trgovec
H. SUTTNER v Kranju
priporoča svojo izbornoz alogo najfinejših, natančnih švicarskih ur, kakor
najbolj sloveČih znamk: Safhausen, Ornega, Roskopf,  Urania i. t. d.
Zlatnine in srebrnlne, kakor nakraskf, verižice, uhani, prstani, obeski itd. najfinejšega izdelka po   najnižjih cenah.
Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetn in imam tudi odjemalce nrarje in zlatarje glavnih mest.
Št. 602. Nikelnasta an- Ravno je Izšel najnovejši Št 606. Prava srebrna ker remont Koskopf" ve||k| cenik kateri ge pofilje cilinder remont trpežno trpežno kolesje gl. 2 45 4    ..    9 Xi . *    9    kolesje in z močnimi po-
enaka iz pravega srebra zastonj in poštnine prosto. ^  g, 4.95.  isU s
V:9^iuem6t   Moške ure v. naravne velikosti;.' ^am"^
Najvišja zaloga naiadilh do u]flBoJilh
otroških vozičkov
In navadne do najfiniji*
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na III, dunajski mi d ni razstavi
1. maja 1904. pod pokrovit. Nj. ces. in kr Visokosti presvetle gospe nad vojvodi nje
Marije Josipint.
P.CASSERMAM
krojaška obrt
se priporoča v izgotovljanje moških
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem krojn.
Priznano solidno delo In zmerne cene.
Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v z&logi.
i    «3($»-       -O®«^ -OI$Ca-
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
sinih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
I -
Veliko zalogo
za dame
In
gospode
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
SSetic za zobe« glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana
Pred škofijo št. 21.
49
ca k.
o
N
I
>0
•H
O
O
O O CO
o
(d
H
4-
i
N
S
I
f
e
v
!
h t
o
Razglas.
S838-2
Krajni šolski svet v Radovljici proda javnim dražbenim potom i
1. ) Staro Šolsko poslopje« ležeče v mestu hiš. št. 24 z vzklicno ceno 6000 kron in
2. ) stari šolski vrt (njiva), pare. št. 160, katast. občine Radovljica z vzklikno ceno 500 kron.
Javna dražba se bode vršila na lici mesta dne 14. decembra |a 1905 dopoldne ob 10. uri.
Vdeležniki dražbe imajo pred dražbo vložiti 10% varščino. Dražbeni pogoji so razvidni pri kraj. šolskem svetu v Radovljici. Kupci se vljudno vabijo.
Krajni šolski svet v Radovljici,
dne 29. novembra 1905.
r
Dajte otrokom
točne testenine Žnideršič & Valen-ciča, ako jih hočete imeti zdrave in rdečelione.
mJ
Javna zahvala.
Slavni upravni svet Kranjske industrijske družbe na Jesenicah je zopet letos, kakor lani, poleg ogromnih letnih prispevkov daroval bratovski skladnici jeseniškega delavstva 40.000 kron, in sicer 20.000 kron provizijskemu zakladu in 20.000 kron bolniški blagajnici.
Podpisano načelstvo bratovske skladnice se v imenu tovarniških delavcev presrčno zahvaljuje za ta velikodušni dar in se priporoča še v nadaljno dobrohotno naklonjenost.
Z izrazom naj vdane j šega spoštovanja
Bratovska skladnica kranj. industrijske družbe
Anton Pongratz, podpredsednik
Tarman Janez. Rozman Peter, Bayer Ignacij
člani načelatva.
Jesenice, dne 28. novembra 1005. 3848 Slav. občinstvu vljudno javljam, da otvorim s 1. decembrom t. I.
v Spodnjem Logatcu §
(hotel „Virant") J
m
i mešanim
vpeljane že od leta 1880.
Slavnemu občinstva se slej kot prej priporočam za obilni obisk in blagohotno naklonjenost
z velespoštovanjem
Anton Zore
trgovec
3846-1 u Ljubljani, Florijanske ulice št. 26. J
Slavnemu p. n. občinstvu iz Ljubljane in okolice si usojam vljudno na znaniti, da sem  *»t£w«»a*U   ■»» *> «1    «- mn «» __
mizarsko delavnico
v [MIlani u UoM ulicah it. I
Posebnost! Izdelovanje pohištva v slogu kraljev I,u tlo % Ili a XIY.,~W. In XVI. kakor tudi v angleškem slogu.
Prevzemam pa tudi izvršitev vaakovratnega tudi najttnejsegte pohištva In drugih nilsarshlh del. — V h) h olj mu In najejolld-nejsa izvršitev. Dolgoletno delovanje v Inozemstvu osobito
mi omogoča zadostiti tudi najrazaeinejalm zah-1
tevam p. n. čč. naročnikov po zmernih conah. Priporočuje" se za L^fcJ^^V    obilna naročila beležim z odličnim spoštovanjem
Ant. Rojina, mizarski mojster. y/j^4^
4
85956817
o božično in novoletno darilo!
I Klobuke, čepice, razno moško
perilo^ kravate, ovratnike itd. itd.
priporoča
'V
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 14.
3856-1
s>*- Kožuhovino
se radi opustitve odda po
izdatno znižanih cenah.
****Za HiKlnužaill^lga Za Božič!
w w
m
s*
UST Velika izber«
darii za Miklavža
ktikor tudi
3706 3
raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc
lastnega  In tovarniškega Izdelka.
Nadalje so priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega nliii>nneta peetva. — V zalogi imam različnih desertnih in eokoladnlh bonbonov ter postrezam tudi a finimi desertniiitl vini in raznimi llherji.
Fini   tiirinsUi   pelinUovec. ~^NI
Vsak dan sveže medene, orehove in rozinove pollre, šarkelj9 plnee in drugo pecivo, v pekarni pa fin domae rzen kruh.
Slaščičarna, kavarna in pekarija
Stari trg štev. 21.
Mestni trg št. 6.    Sv. Petra cesta št. 26.
jgggjSZg soflove!       Za novo leto!
§e€
Ivan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, fte bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem dela ,,Hisa Marije Pomočnice4' in brani avoje umetniško stališče. Izza Prešernove :,Nove pisanje' ni bila pozneje «eč napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je iz&la v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 83—136
Cena: brofi. 2 K; po poŠti 2 K 10 v ; eleg. vez. 3 K 20 v.; po pošti 3 K 80 v.
Založništvo
C. Schvtentner
v Ljubljani
Prešernove ulice št. 3.
Pelinkovac
POKORM
•— ■
ĐV   Regstr. varstv. znamka.
Tek vzbujajoči in slastni
seliaovčBvhker
■ 3665-5
Zravniško pogosto pripor.
Dobiva se v zadevnih trgovinah kavarnah itd.
Poizkusili poštni zavojček po 2 07 ali 4Q3571itra-po K 5*8Q franko.
Tvornica za likerje,
del. dr._POKORNY
Ustanovlj. 1862.
& O iS
Dobro blago in nizke cene!
Jnton 5cb«$tcr
Ljubljene x £pitel$Ke ulice £ * Ljubljene
priporoča _ 3185-8
novosti
v konfekciji za dame in
bluze, de^e obleke, medne blage za dame in gejpede, t\rc\$l(i leden, barl^ent, 5erpe, žepne robce, garniture, flanelaste ^ odeje, najboljše bele blage in usaKcur^tne preproge. Uz&rci na zahlevanje poštnine prosto.
A. Persche
pred Škofijo 21
priporoča
po najnižji ceni.
največjo izber f|w
unovim
boli j
pri A. Primožiču
bojnudila to leto nekaj izrednega, ker se bo blago zaradi takojšnje opustitve trgovine
oddajalojfza vsako sprejemljivo ceno.
Božična prodaja se začne V Soboto, 2. decembra in traja do 20. decembra vsak
dan od 9. zjutraj do 12., pa od 2. popoldne do 7, zvečer. Oddajale se bodo velike množine odmerjenega blaga za obleke v kartonih, vsa obleka Že od gld. 1*50 naprej.
Svilnato blago za bluze Čudovito ceno. Svilnate odeje, priložnostno darilo! Ravno tako preproge in posteljne garniture. 150 tucatov angleških batistastih robcev s širokim ažurskim robom, tucat gld. 1*40. Žepni robci za otroke od 3 kr. do 5 kr. kos. Batistasti predpasniki od \7 kr. naprej.
Zgotovljene moške in deške obleke skoro zastonj!
Moško blago je še v veliki izbiri v zalogi in se bo oddajalo ceno. Ravnotako tricot-perilo, juponi, svilnate šerpe, moške in damske srajce itd.
3S40—a
w*t" Videli bodete, HI se In
izdajatelj in edfovorai tmurna  Dr. Iva« Taviavt
jLoitaiua ia nak „Ma/odu« tlakama".
0T