Letnik ».	v lažnjivi obleki.	st,-v. 23.
Izhaja v mesecu dvakrat, kedar ga je volja. — Velja celo leto 2 gold., 40 kr., pol leta 1 gold. 20 kr., četrt leta 60 kraje. Posamezne 'številke se dobivajo po 10 kr. v Klerr-ovi bukvarniči na vdlikem trgu št. 313;
Oj le naprej !
(Pesem avstrijskili nstavovernežev.)
j le naprej, oj le naprej , , Dokler ne pridemo do mej! So vetrovi nam prijazni, Stopati še cl<5 brez kazni Tud’ čez meje smemo mi, Ker smo mi.
Oj le naprej, oj le najprej,
Dok imamo kravo v rej’! -
Vsak naj ugodno mu ustavo Molze, kakor mlečno kravo. Ce jej vzame mleko vse,
Dobro je.
Oj le naprej, oj le naprej, Pšenico vsak si svojo sej!
Dok je nara gospodovati,
1 Drugim nam le srajce prati, Nam je draga Avstrija,
Se vč da. ,
Oj le naprej, oj le naprej,
Pri peči vsak se dobro grej.,
, Dok za nas se vedno kuri,
Kdor b’ se no, bi prav bil Juri. A Slovenc po hudem mraz’
Naj se plaz’!
Oj le naprej, oj le naprej,
Dok naša je večina v sej!
Vsak naj pridno jezik brusi, , Da Slovenci so vsi Rusi,
Ce razžal’ slovensk se bik,
Kdo sodnik ?
Oj le naprej, oj le naprej, 'Vsak štruco svojo vrlo jej! Avstrija še ni tak suha, ;
Da b’ za nas ne bilo kruha, Saj w: slavjanski senožet’
Vsak sme žet’.
Oj le naprej, oj le naprej, Dokler kaj listja je na vej’ ! Vsak naj žepe si nasiplje’, Naj se trudi na vse knplje, Ce besaga tud’ mu poč’,
Ko gré proč.
Oj le naprej, oj le naprej,
Dokler smo pri hudi žej’, Avstrijanska domovina Dost’, za nas ima še vina.
Ko do dna jo spraznimo,
Pa gremd.
Stari „Brencelj“.
Sodnijsko.
Slišimo iz zanesljivega vira, da se je Ijublj. konšt. društvo čutilo jako razžaljeno po brezozirnosti ruskega ministra kneza Gorčakova, po kterem je tako zanemarjeno, da še ni prejelo njegovega naznanila o turško-ruski razprtiji. Če tudi knez Gorčakov zanemarja Avstrijo s tem, da jej zadnji naznani svoj sklep, bi se moral ven-dar-le oziroma na važnost in poklic konšt. društva, ogibati tako sijajne politične pregrehe ; zarad ktere ga zdaj društvo toži. Razsodbo bo izrekel nalašč za ta slučaj poklicani shod vseh evropskih poglavarjev. Ako bi društvo — kar se nikakor ne pričakuje — ne dobilo zadostenja, je pripravljeno, opustiti previdnost, s ktero zdaj vodi osoao narodov, in potem — tresi se, svet!
Rešpehtarjova kuharca.
Emal bomo vsi spet en let starji, še par tednov je letaš. Sv. Miklavž je že nosil, pa men ni nič pemesel, kir nisem otrok. Lan o tem cajtu sem bla, koker še veste, v dinst per enem, k’ so bli njegov otroc tumarji; polej smo se pa zvečer napravli, jest pa avskneft Johan sva bla parkeljna s kožuham narobe in sva to ko s ketnami rožljala, koker 8e rožlja v peklu, če je le res to, kar sem slišala gun dan na mis-jon. Turnarčki so se tok tresli, koker listje na jagnjedu in so molil, ne vem če kozjo molitvico al kal. Polej je pa en velik gospod, k’ je bil napravljen za Miklavža, jih prov pohvalil in jim dal vsakmu nekaj šenkenge.
Oh, to so bli lepi cajti, k’ sem bla tud jest majčkna! Tačas mi je nosil Miklavž, k’ sem mu nastavla čižme, v kterih sem zjutraj zmeraj kaj dobila. Samo enkrat sem se spekla. Veste, to je blo to kole, naj Vam povem.
Mi smo imel na forštat, kjer sem jest doma, enga avsknefta, k' je bil precej žleht in forkeljnast. Smo se pa glih pogovarjal od sv. Miklavža; jest sem rekla, da velikem nič ne nosi, on pa, da, in .toko dolg sva se špe-tirala, da sva šla stavt;, jest, da mi ne bo nič pernesel, če mu prov čižme nastavim, on pa, da mi bo. Sem pa postavla nove čižme v;vežo pred cimerske duri. Zjutraj grem gledat za volj firbca, k’ sem že vedla, da ne bo nič noter. Pa kaj trofim! Ene strgane šlebedre namest mojih novih čižem. Tako sem se giftala nad avskneftam, k’ se mi je še posmehval in rekel, da je gotov sv. Miklavž do te hiše že svoje čevlje znucal, polej pa moje obul, ta strgane pa tukaj pustil. Nagravžen človk! Od tistga cajta nisem sv. Miklavž nič več nastavla. Saj zdej mi nima 'kaj pernest, k večem kakšenga šoceljna, da b’ me vzel. Pa mošk foljk ni štantek, en cajt se šmajhla,’ da b’ zapeljal šocko, če mu pa ne rata, jo pa psti. Pa sej jest se ne bom nikol možila, me ne lušta po tem stan; ledek človk je zmerej. bolj obrajtan, koker polej, k’ ni več.
Ta moj dinst, v kterem sem zdej koker derehtarca tistga ibljanskega blata, me že tud ferdrisa. Ce človk zmeraj le eno gode , če se v kuhnji kuhajo zmerej glih tiste rihte, al pa če Be še clo le pogrevajo, se zgubi ves lešt do takga dinsta. Zato sem pa že spet avfkindala, k’ mi je kuhinja preumazana, in zdej špekuliram na en drug dinst, k’ se boste morde čudli, da kej takga vagam. Gun dan so imel nemškutarji zicengo zavolj nemškega tejatra
in so se posvetval, komu bi zdej zročli ta tej a ter, da b* še saj do cvetne nedelje gveral. „Sembrej , Spela“, sem s’ mislila, k’ sem to zvedla, „to je kaj zate. Tolk že tajčaš., da je za ibljansk nemšk tejater, in boljš dinst bo tud, koker per blat“,
Polej sem pa šla k’ enim binkelšribarji, da mi je naredil pečat, sem pa not položila, k’ sem že toko slišala, da so tist gospodje že mene v misli imeli. Eden teh gospodov. mi je na skrivnem že rekel, da so z mano ken-tent, zato sem pa že pustila velike cegelce drukat, na kterih stoji na vrh z velikim puštobim: „Ibljansk tajč tejater, pod derehtarco Spelo Snitleh“.
Koj po novem let, k’ nardim vsem „Brenceljnovim“ naročnikom vizite, bom nastopila ta dinst, polej Vas pa vse povabim, da me boste v tajč tejater prov flisk pesu-hali. Adijo za ta cajt!
V prevdarek.
Slišalo se je, da se v Ljubljani ni dovolila ustanova pete lekarnice (apoteke), češ, da zadoste štiri številu ljubljanskih bolnikov. Menim, da ne! Kako bi bilo, ko bi se kdo poprijel misli, napraviti lekarnico za trdovratne, težko ozdravljive duševne in značajne bolezni, na pr. nem-škutarijo, prehlajenje na značaju, renegaštvo, liberaluštvo, prijaznost do Prusov itd.?
Bi se li ustanova Ljubljani tako potrebne lekarnice tudi zabranila?
„Brencelj“, doktor naravoslovja.
Pogovori.
Jože. Nesrečni Parižani že jed6 podgane, pese, mačke in miši in jih prav drago plačujejo. Kaj bi bilo, če bi na pr. v Ljubljani nastala taka silna lakota?
Tone. Ne more! Dokler imamo ljubljanski „Tagblatt“, se ne bomo lotili podgan.
*
# #
Jaka. S turško in rusko vojsko tedaj ne bo nič.
Tine. Iz česa to sklepaš ?
Jaka. Iz tega, da je tudi Avstrija mirna, ktera bi pomagala Turku.
Tine. Kako to, da je mirna?
Jaka. L, no, za vojsko se ne pripravlja.
Tine. Kako to, da se ne pripravlja?
Jaka.."Danes si pa zabit, Tine! Saj veš, da niti po dalmatinskem uporu znani general Auersperg, niti Bene-dek še nista poklicana na čelo armade.
*
* *
Jože. Naš vojni minister je povedal zbranim avstrijskim in ogerskim poslancem, da so zemljopisi, ktere ima avstrijsko vojno vodstvo, že stari, in da jih je premalo. Morda je to krivo., da smo bili 1866. leta po Prusih našeškani, kaj misliš?
Jaka. Ej ne! Našeškani smo bili, ker smo imeli premalo glav in ker so bile še te zastarane.
Čudno, a resnično.
Slovenci sumičijo uradnike pri c. k. deželnih sodnijah na Slovenskem, da so nemškutarji in sovražniki slovenstva. Da je tako natolcevanje krivično in brez vse podlage, da so marveč ti uradniki naravnost največi Slovenci in delajo na vso moč za povzdigo in krepost „Slovenije“, bomo tu jasno dokazali.
Kakor znano, napenjajo ti uradniki vse žile — v voj-nicah postav, se ve da — da pomnožujejo število prebivalcev „na Gradu“ v Ljubljani, kteri so izmeteni iz vseh slovenskih dežel. Ce je tedaj pomenljiva beseda nekega konšt. veljaka merodajna, kteri je rekel„Cernu se pote-zate za „Slovenijo“? Na Gradu jo že imate, druge pa na boste nikdar dobili“ — nimamo boljših delalcev za „Slo-
venijo“, kakor so c. k. uradniki pri deželnih sodnijah po slovenskih krajinah. — Quod erat demonstrandum.
Ljubljanska hranilnica.
KurjevaŠČan. Kam se ti tako mudi, da te komaj senca dohaja?
Trnovec. V ljubljansko hranilnico nesem 100 gold.
KurjevaŠSan. Vsaj ti ne bo ušla, 5e tudi malo manj hitiš.
Trnovec. Hranilnica ne, a bojim se, da bi uradniki med tem ne pomrli, ker so skoraj vsi jetični. '
KurjevaŠSan. Haha! Le teci! da še kterega dobiš živega. Ljubljanska hranilnica bi se morala imenovati bolnišnica.
Blago in značaj.
Gosp. Fink, krojač ljubljanske inteligencije in kapitala^ m vrh tega še mestni oče, je naredil policijski straži jako lepe črne suknje, ktere se tako solnca sramujejo, da že v nekterih dneh črno barvo spremenč v ru-
1'avo. Te suknje Dežmanove straže so tedaj podobne ležmanu, kajti mož rad spreminja barvo značaja. 1848. leta si je mož napravil lepo slovensko barvano suknjo; ko je pa ta zagledala ministersko solnce, se je brž ponemču-rila. Dežmanpv značaj in Finkovo blago sta oba enako stanovitna.
Gospodu Trtniku,
kteri je pri besedi v čitalnici „Brenceljna“ na čudennačiu priporočal zbranemu občinstvu in sicer iz hvaležnosti, ker mu ni naredil naprošenega samogovora, v odgovor to-le: „Brencelj“ jako obžaluje nemilo osodo, ktera ga ni prej seznanila s tako bistroumnim in gotovo tudi šaljivim gospodom Trtnikom! Koliko naročnikov bi si bil pridobil* ko bi bil namesto „ferboltarja“ stavil gospoda Trtnika is Krakovega. če bi bil potem „Brencelj“ že voden, bi vsaj ta voda ne bila brez „karfa“, in sicer bi bil ta „karf** dobro podkovan. Kaj bi bilo, ako bi „Brencelj“ po novem letu popravil to napako? Kaj menite, gospod Trtnik?
Vprašanje
Kako to, da imajo konšt. ljubljanski mestni odborniki konec vsake seje — skrivno sejo? Se mar sramujejo pogovorov in sklepov, ktere v skrivni seji kujejo? Vsaj tako nespodobno vendar ne sedé, da bi žalili nravnost?
Radovednež.
Huda lakota.
V Parizu je lakota že tako huda, da so se ljudje že lotili podgan in miši. če je že to strašno, kakošna lakota je morala lansko leto treti c. k. državno pravdništvo, ktero se je lotilo že „Brenceljna“!
Kaj je smola ?
Smola je, če prideš v ljubljansko čitalnico in ne umeš nemščine.
Smola je, če se pišeš Dežman, Kljun, Kromar, Pajk, Lesjak, in nisi nemškutar, kajti nihče ti ne bode verjel, da nisi.
Smola je, če ti gori hiša in pridere ljublj. ognjena straža ogenj gasit.
Smola je, če koga hvali ljubljanski „Tagblatt“.
Jedilni list iz parižke kuhinje.
Zajutrk: Ocvrta jetra podgane in mišji prešut s repom vred.
Kosilo: Pasje pleče, pečeno v mačji masti. Juha od podgane in zrezki. Mačja žolca strjena, četrt miši.
Večerj a: S pasjo mastjo nasajen maček. Mlade podgane s polento.
Posebna sladnost: Mišji jezički in podgane repi s polivko iž odtokov.
Različna šega.
Ako bi bil človek, ki je tožen zarad tega, da ima dve ženi, tedaj eno odveč, na Turškem, bi bil morda tožen zarad tega, ker ima le dve, tedaj tri ali štiri premalo. Tedaj je ta človek prav za prav tožen le zarad tega, ker ni Turek, toraj se mu Šteje vera za pregreho.
Prošnja.
Podpisani želi dobiti službo pri ljublj. hranilnici in podpira svojo nujno prošnjo s priloženim zdravniškim spričalom, iz kterega se razvidi, da se bo skoro vlegel v posteljo. Nadja se tedaj hitrega odgovora, da v tem ne umre.	■ Jetidnik.
Gospodu grofu Thurnu v Radoljci.
„Brencelj“ je izvedel, da Vas je zabolelo, ko Vas je pičil v poslansko peto, češ, da ste si edini glas, kterega ste vjeli pri volitvi deželnega poslanca, dali sami. Ako mu dokažete, da ste dobili dva glasa, je pripravljen, popraviti svoj izrek. ter povedati, da ste si dali sami dva glasa.
Srečen človek.
„Nek človek je tožen pri ljubljanski deželni sodniji, da ima dve ženi. Blagor mu, ker je ženskam tako zl6 všeč! Dve ženi! Jaz pa še ene nimam“.
Capnikov Jaka.
Pred Parizomi
Prus. Kai meniš. brate. koliko časa se ne bodo is-
tradani? t	.	■	,	..	.____t
Bavarec. No, prav predolgo ne sme trpeti. Glej, pn
leni je že zadnja luknja.
Naravoslovje.
Vprašanje. Kterega spola je bil som, kteri je požrl preroka Jona, moškega ali ženskega?
» Odgovor. Brez dvoma moškega, ker ga je vrgel iz sebe še le tretji dan, znano pa je, da ženska še tri ure ničesar za-se ne obdrži;
- Pes in maček.
Pes. Od kod, dragi moj?
Maček. Iz Pariza sem vščl!
Pes. Tudi jaz! Zdaj ko ljudje že jedé naše meso, nimam nikakoršne hrane, kajti kosti svojih bratov ne bom glodal.
Maček. Kaj še ti ! Jaz sein revež, jaz ! Zdaj ko že ljudje miši lové in jedé, nimam jaz nikakoršnega posla, niti hrane. S človekom se pa vendar ne bom skušal pri lovu in tudi pri njegovi mizi ne bom jedel, kajti v nevarnosti bi bil, da bi snedel samega sebe, misleč j da je zajec.
Pes. Do pesa je, kakor Nemec pravi, že marsikdo prišel, a do mačka še ne. Bog se usmili.
Pobožno vprašanje.
V adventu je po krščanskem svetu po trikrat na teden post. Se li smé „Tagblatt“ vsak dan brati?
Vesten meščan.
Zastavice.
V vasi na kmetih je zbranih 60 nemčurskih turnarjev, kteri so prišli zabavljat. Pa pride 5 kmečkih fantov, kteri zapodč 10 turnarjev. Koliko turnarjev še ostane?
•ogois 05 qiznjp ppBjf 'uopo oj^j *
Kdo ima najdaljši jezik?
•uCiom uSojjsuujpuf op uSou
-J0A8S po b§0S 5JIZ0C AoSofu up ‘lABid uo pfesj ‘ootuo^j
* $
Kdo je prišel na svet brez glave?
•oabjS bz BHBddng up |BJq
-zi ta^ijoa od oj os of is ija;q fjoqpo itisoni nisuBf^ntj
Trdno zidanje.
Ves svet se že čudi, da se gorenska železnica še ni odprla, a nihče ne vé, zakaj se ni. „Brencelj“ je bral te dni natančno sporočilo železniške komisije, iz kterega pové tukaj glavne zadržke.
Most blizo Skolje Loke je bil že dodelan, kar pride po noči nek pijanec iz krčme gredé mémo, se zaleti va-nj in železni most se razruši.
Na nekem kraju gré železna cesta tik mémo hiš, tako da je po dežji kap zmočil in odnesel vse delo in na ne-kterih krajih predrl škarpe.
Vsled nenavadno gorke jeseni so na večih krajih krti izpodrili cesto, tako, da je vsa luknjasta.
Tudi so snedli' črvi tramove ali prage, na ktere je pribito železo. Vrh tega pa še veter zélé nagaja in odnese tu pa tam skalovje. Most čez Savo je voda vzela, tako, da se ne vé prav, kam ga je nesla. V'nekterih krajih so ljudje tako poredni, da nalašč nasmetijo železno cesto ali pa jo deloma do, malega poteptajo.
Dokler ne bo vsa pokrita s streho in zavarovana proti Vetru in dežji, se še ne bo odprla. Zlasti bo po zimi hlapon z vlakom vred lahko pot zgrešil in koga, ki bo hotel priti v Loko, pripeljal na Grintovec. Tedaj bo treba
posebnih vodjev, kteri se bodo dobro spominjali, kje se je po letu delala železna cesta, če jo sneg zamede.
Nič boljšega, ko trdno zidanje.
Lahka zmota.
Matevž. Kako čudno že zdaj delajo sv. Antona! Boštjan. Beži no ! Mar ne veš, da je to tisti svetnik, kterega čaštč nemčurji po Slovenskem! Ta je ljubljanski „Tagblatt“.
Rešitev nganjke v štev. 22.
Para — graf — paragraf.
Vabilo in naročevanje.
i,Brencelj“, po britkih skušnjah pri „Triglavu“ pod-v učeh,- bo jel izdajati nov nemšk časopis, kteri bo zastopal slovanske zadeve. Ker se je pa bati, da bi tak časnik ne dobil zadosti naročnikov,’ je znajde! bistroumni „Brencelj“ te-le pogoje.
Vsak, kdor blagovoli brezplačno sprejemati list. celo leto, dobi — tudi brezplačno, se vč da — konec leta lepo darilo, ktero bo vredno najmanj 20 gold.
„Brencelj“ je radoveden, če bo na ta način oglasilo^ se čez 1000 naročnikov, kajti če jih ni toliko, se ne izplača trud.;	’
Listnica Trcdništva.
Gg. V. G. in A. S. v D : Dopis je prišel prepozno, tedaj zadnjič ni bilo mogoče. Danes pa je prepozno, ker bi utegnil omenjeni osel že prodan biti, posebno, če Vaju toliko ostane, kajti dobro blago že tudi brez javne hvale najde kupca. Menimo, da se ni prodal pod vrednostjo.
Gosp; J. K. v-L.: Kar govorita „Grbec“ in „Vrenkee“ o ondotnem „tieberizmü“, utegne biti za Vaš kraj prav zanimivo J., a ker bi vsa scena „Brenceljnu“ vzela preveč prostora , ne zamerite, da jo izpusti, in to temveč, ker bo Vaš trg v kratkem rešen „tieberizma“. Povše in Weber sta morda vrla nemčurja ali, še celó renegata, a drugih zaslug še nimata. Kedar bosta pohrustala kakega Slovenca, jima bo „Brencelj“ bolj na tanko, pregledal drobovje, jetra in osrčje. „Trapov“ pa so nikjer no manjka, posebno nemškutarskih ne.