http://www.mandrac.si, u red n istvo@mand rac.si tednik 720 ČETRTEK, 16.AVGUST 2007 / ŠTEVILKA 720, LETO XV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1 EUR 9789612M40671 Recita Kristanov trg 1 ■ tržnica Izdelki za zdravo življenje urnik ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 - 15.00 / 16.00-19.00 sobota: 8.30-12.00 AVTO SOLA BISER Drevored I.Maja 4, Izola www.biser-as.si tel.: 05/ 641 74 48 Mob. 041 685 277 Si.mobil - Vodafone v Izoli. Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 POOBLAŠČENI m0b'1 PRODAJALEC V KEM» Izola je velika Morda se res ne zdi olika, da se po mestu z avtom sprehajam, a Izola je pač tako velika, da brez avtomobila komaj shajam. Od svetilnika pa do Šareda, od Delamarisa do Kreda, vse je treba spravit’ v red če ne bo treba rušit spet. Moram priznat, da z druge strani se zdi, da inšpektor kar preveč teži. Zgodovina izolskih Faraonov je pravzaprav zgodovina Izole Faraoni praznujejo štiri desetletja glasbenega delovanja in ustvarjanja. Obletnica kot obletnica, bi lahko rekli, če ne bi šlo za Faraone, za glasbeno ikono Izole, za glasbeni pojav, ki morda ni premaknil okvirjev glasbene zgodovine, je pa zagotovo premaknil marsikaterega Izolana ali Izolanko. (Mef) Zgodovina Faraonov je pravzaprav zgodovina Izole. Nastali so takrat, ko je bila Izola še zelo industrijsko, proletarsko mesto. Za razliko od Kameleonov, ki so bili vendarle koprski in bolj meščanski bend, so bili Faraoni predstavniki izolskega delavstva. Njihovi pristaši so ob šestih zjutraj hodili na delo v Mehanotehniko, Delamaris in druge izolske tovarne. Faraoni niso bili srednješolski bend, saj je Izola takrat komaj premogla poklicno šolo. Takšna je bila tudi glasba: bolj robata in na trenutke celo psihadelična. Faraoni so bili otrok Izole, tako kot so bili Leibach produkt industrijskih Trbovelj. Potem je šla industrija v franže, Izola in Faraoni pa v turizem, na terase, na turneje po Jugoslaviji in svetu, postali so takšni kot je bil naš turizem. Pomembne so bile številke. In ko se je moral zaradi razpadanja države izolski turizem zazreti sam vase, so se vase zazrli tudi Faraoni in se lotili ustvarjanja svoje nove glasbe. In bili so uspešni, saj so si povrnili nekaj starih pristašev, ki so se normalno starali z njimi in celo nekatere nove, ki niso zmogli Figovega lista ali Matre, zato pa imajo radi Solinarja, Tu je moj dom in druge festivalske uspešnice novih Faraonov. Izola je pač postala bolj zaobljena, malo bolj nakran-clana in polipšana, čeprav je to še vedno tista Izola kot je bila pred štiridesetimi leti. V torek se bo to lepo videlo v Simonovem zalivu. Prišli bodo prijatelji iz industrijskih časov pa tudi tisti iz turističnega obdobja in končno bodo prišli tudi tisti iz nove generacije, ki grejo tja kamor grejo vsi. O Faraonih morda niti slišali še niso a bodo rekli: „Veš kakšna žurka je bila in koliko ljudi." Jaz pa se bom spomnil tistega koncerta ob 25 letnici, ko so Faraoni zvabili na svetilnik vse, ki so z njimi delili vsaj delček mladosti. Takrat je bilo toliko nostalgije, da je špricala na oder in je Guido Merlot izjavil, da če bi Pariz imel Faraone bi bil mala Izola. Tudi 5 km/h je lahko preveč Sončno nabrežje je območje kjer je hitrost vožnje omejena na 10 km/h, prednost pred avtomobili pa imajo takorekoč vsi, od koles do pešcev. Seveda tega avtomobilisti ne priznajo, zato se vsake toliko zgodijo takšne-le nesreče, kot ta, ki jo je povzročil prvi dež po dolgotrajni suši. V tem primeru je bilo tudi 5 km/h preveč in lahko si mislimo, kaj bi se zgodilo, če bi po cesti hodila skupina turistov. Ali pa če bi namesto dokaj počasnega češkega turista priletel kateri od domačih divjakov, ki tukaj dosegajo do 60 km/h. Mandrač je tednik . www.mandrac.si pa je izolski spletni dnevnik IVaj vsako jutro tudi pri vas doma zadiši po svežih novicah, zanimivostih in napovedih, brez katerih ni moč biti pravi Izolan. Avto Center Jereb, Izola www.a-jereb.sl Ub anka Koper Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba komunala izo/a - isola PONEDELJEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL/ 041/ 650 882 (24 UR) TEL.: 041/ 650 375 Sezona 2007 S sezono bomo morda zadovoljni s turisti pa verjetno malo manj V Izolo so se vrnila šestdeseta leta, tista dobra leta, ko je bilo pehanje za denarjem zasmehovano in ko je bila državljanska neposlušnost pravzaprav način življenja in ustvarjanja. Slednjega je dandanes sicer bolj malo, kot način življenja pa seje kar lepo prijelo in danes je turistična Izola zelo prijazen dom tistih, ki si resnega turizma ne morejo privoščiti. Nedavno sprejeti zakon o javnem redu in miru ter občinski odlok sicer formalno ne dopuščata neprijavljenega bivanja, kampiranja in prenočevanja, kaznujeta tudi tiste, ki onesnažujejo okolico, prepovedujeta beračenje in še kaj, a je zakon ostal le črka na papirju, saj nihče ne nadzoruje izvajanja tega zakona, kaj šele, da bi posegel za predpisanimi kaznimi. Pa je v zakonu lepo napisano, kdo je odgovoren za izvajanje tega zakona, a kaj ko odgovrni prenašajo to odgovornost drug na drugega in pravzaprav čakajo, da sezona mine. Ko bo prišel september bodo potegnili glave iz peska in rekli, da se ni zgodilo nič posebnega. In res je tako. Njim se pač ni zgodilo nič posebnega. Mnogi Izolani pa so opazili marsikaj, kar je z zakoni in odloki prepovedano in so nas skozi celo poletje opozarjali na to, česar odgovorni niso hoteli videti. Beračenje Dosle[ ga v Izoli skoraj nismo bili vajeni. Ce pa že, so nas za Euro ali dva prosili domačini, ki jih pač vsi poznamo in jim včasih stisnemo kovanec v roko, včasih pa ne. Zdaj pa k gostilniškim mizam pristopajo najrazličnejši nesrečneži in sprašujejo za kovanec ali prodajajo kakšen obesek za nekakšno dobrodelno organizacijo, ki o tej akciji seveda nič ne ve. Včasih tudi kaj zaigrajo in zapojejo ter seveda pričakujejo nagrado za svoj trud, čeprav vsi vemo, da bo denar končal v žepih tistega, ki jih je pripeljal v mesto. Naša lokalna posebnost je možakar, ki v invalidskem vozičku pričaka turiste na glavnem parkirišču in še preden ugasnejo motor jim zaželi dobrodošlico s stegnjeno dlanjo. „To je cena vstopa v Evropo" mi pravijo in tudi sam se počutim dokaj bedno, ko na tak način razmišljam o ljudeh, ki verjetno res niso imeli dovolj sreče in priložnosti za boljše življenje. Potem na televiziji slišim tujo turistko, ki pove, da nikjer ni videla toliko beračev kot v Ljubljani in se seveda spomnim omenjenega zakona, ki med drugim, pravi: Beračenje: Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 41,7 EUR. Prenočevanje: Kdor prenočuje ali spi na javnih krajih ali drugih dostopnih prostorih, ki za to niso namenjeni, in s takšnim ravnanjem koga vznemirja, se kaznuje z globo 83,5 EUR. Kampiranje: 1. Kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, se kaznuje z globo 83,5 EUR. Izbrisani turisti Pojavu bi lahko rekli brezdomstvo ampak v tem primeru pač ne gre za težave ljudi z domom ampak za težave dopustnikov brez doma oziroma hotelske sobe ali vsaj šotora. No ja, šotore nekateri imajo a jih čez dan dobro skrivajo, saj zakon pravi, da je moč nekoga kaznovati za kampiranje na črno, samo če ga državna ali občinska oblast zasači med spanjem v šotoru. Če spi izven šotora ali pa v šotoru bedi, potem ne gre za kampiranje na črno in takšnega gosta je treba pustiti na miru. Tudi če vsi vemo, da je celo poletje preživel na eni od naših plaž. Veliko turistov te vrste imamo letos v Izoli. Na svetilniku jih je bilo čez poletje kakšna desetina, bili so na plaži v Simonovem zalivu, naredili so si taborni prostor pod Belvederjem, le bele skale so letos ostale brez znanega apartmaja. Rekorderji pa so seveda ljubljanski Kralji ulice, ki so za kraj dopustovanja izbrali kar zelenico med parkiriščem Kampa in morjem, takorekoč pod oknom načrtovalcev visokokvalitetnega turizma. Menda jih je pregnalo slabo vreme in Komunala, ki je obrezala živo mejo pa so prišli na plan bolj kot so želeli. Da je takšnih turistov v Izoli kar precej pričajo tudi jutranji sledovi na velikem odru, kamor se včasih skrijejo pod streho. Seveda bi sem lahko prišteli tudi tiste, ki so za prenočišče izbrali park pred pokopališčem ali klopi in otroških igriščih. Klošarjenje Težko je določiti razliko med klošar-jenjem in neprijavljenim bivanjem v mestu. Še najlažje bi rekli, da je razlika v tem, kaj imajo v roki. Tisti, ki imajo vrečko iz marketa in brisačo so brezdomni turisti. Če imajo v roki litrsko steklenico naj cenej šega vina pa so turizem vzeli le kot obliko zabavnejšega preživljanja brezdelja. V marketih bi blagajničarke zlahka naredile selekcijo, a seveda tega ne želijo početi, saj ni prav nič nezakonitega, če nekdo navsezgodaj vrne prazno steklenico in jo zamenja za novo - polno seveda. Problem nastane takrat, ko ta steklenica konča na javnem prostoru, tam kjer se sicer zadržujejo ljudje drugačnih navad in posebej tam, kjer se zadržujejo otroci, ki jim takšno obnašanje pač ne more biti za vzgled. Lastne alkoholne zaloge Nekdo je nekoč dal celo ime tej navadi, ki je pri nas v modi kakšno desetletje, predstavlja pa se v obliki z različnimi pijačami nabitih nahrbnikov, v obliki vrečk s plastenko polno bambusa in s steklenicami, ki obnemorejo na kakšnem travniku ali ob kakšnem smetnjaku. Navada, da ljudje jemljejo pijačo s seboj je verjetno nastala pri tistih, ki ne zmorejo plačila pijače v restavraciji na plaži, prijela pa se je pri vseh generacijah in dandanes nekateri komaj še razumejo, da v gostinski lokal pač ne moreš s svojo pijačo. Zato gostinci ugotavljajo, da so njihova največja konkurenca trgovci oziroma marketi v katerih se naši turisti oborožijo s cenejšo pijačo in bifejev, restavracij ali gostiln dejansko ne potrebujejo. Hrvaški zgledi Naši, turistično nedvomno razvitejši sosedje, so seveda bistveno manj tolerantni do takšnih vrst turizma. Nadzorujejo ga in mu ne dovolijo užitkov, ki mu jih slovenska obala še vedno nudi. Verjeli ali ne, v enem od istrskih avtokampov so celo omejili število kopalcev, da bi preprečili nekontrolirano gnečo. Mi pa ravnamo drugače. Gneča nas ne moti, še vzpodbujamo jo, čeprav od nje nimamo prav veliko. Vzpodbujamo jo z gradnjo novih in novih apartmajev in počitniških stanovanj ter s pomanjkljivim nadzorom naših turističnih kapacitet. Namesto zaključka „Kako moreš tako razmišljati" mi pravijo celo skrbniki redu. „Kot da ti nisi bil mlad in nisi počel prav tako". In prijateljica iz turistične agencije se tudi ne strinja z mano in pove, da je Izola prijeten turistični kraj v katerega se gostje radi vračajo. In verjeti ji moram, čeprav nekateri dolgoletni obiskovalci pravijo, da to ni več Izola od „an bot". Kar nekaj znanih, dolgoletnih turistov pogrešamo zadnjo sezono ali dve. Kdo ve, morda so res staromodni primerki, ki ne dojamejo tega, da se svet pač spreminja in Izola z njim. In morda tudi sam sodim mednje, če me motijo do pasu goli kupci v delikatesi ali priletni turist, ki ves dan ropota z nekakšnim miniskuterjem pod oknom pisarne. Morda pa sem napoved o tuizmu s petimi zvezdicami narobe razumel. Morda mi bo še žal za to preprostostjo, to neizmerno svobodo, za tem nekonformizmom. Kdo ve. Morda pa sem ravnokar pljunil v lastno skledo. Mef _■ J -*J| MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1 EURO. Polletna naročnina: 25,45 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Ribiški praznik Ribiški praznik bo pisan na kožo častilcev tradicije Še najbolj bo letošnji Ribiški praznik spominjal na Praznik vina, olja in rib. Še vedno ni jasna usoda košarkarskega in nogometnega turnirja, mladi pa so organizacijsko zatajili. Mladih, takšnih kot jih je na obalo zvabila Rumena noč ali vsaj delno Portoroška noč, v Izolo na Ribiški praznik zagotovo ne bo. Zato pa jih bo namesto Ribiškega praznika verjetno privabil “event” v GAvioliju, kar lahko pomeni, da bomo v soboto priče neznosni prometni oziroma parkirni zmedi. Mladih v Izolo ne bo zato, ker na programu ni niti enega izvajalca, ki bi bil zanimiv za mloade potujoče žurače. Pa tudi tisti, ki radi slišijo kaj novega, kvalitetnega, bodo ostali praznih rok in ušes, saj organizatorji nimajo niti dovolj časa niti denarja, da bi lahko ponudili kaj več. Tako bodo na svoj račun prišli tisti, ki imajo radi domače zabave šagrske-ga tipa, saj bodo v petek na glavenm prizorišču na Kampi (Lonka) igrali Ne me jugat, pomagale pa jim bodo tudi Šavrinke, ki se bodo napotile tudi po ulicah od enega do drugega prizorišča. V soboto pa bo na tem prizorišču igrala narodnozabavna skupina Modri Val. Seveda ne gre spregledati, da bodo v sosednjem hotelu Riviera igrali Primorski fantje, le nekaj korakov dlje, v Delfinu, pa najverjetneje Otavio Brajko. Samo za nianso manj narodnozabavno bo na Velikem trgu, kjer bodo v petek na ribiški barki sredi mandrača igrali zabavljači Trio Gušt iz Splita, na velikem odru pa bo za latino vzdušje skrbel naš someščan Hose de Cuba s svojimi plesalkami. Naslednji večer, v soboto, pa bodo na tem odru nastopili Kalamari in Slavko Ivančič. In če bo komu harmonike premalo bodo za to poskrbeli Zupanovi harmonikarji iz Mengša, ki se bodo, skupaj z istrskimi Štracami, selili od prizorišča do prizorišča. Poleg omenjenih prizorišč je treba omeniti še treje, malo prizorišče na Manziolijevem trgu kjer bodo sicer domovali izolski vinarji in olj-karjiTisti mladi, ki prisegajo na rock bodo imeli vsaj prizorišče pod stadionom, kjer bodo za program skrbeli motoristi iz društva Red Eye, žal pa je odpadlo še eno prizorišče pred ladjedelnico, ki naj bi ga dobili mladi iz Mladinskega sveta oziroma organizacije, ki se tam združujejo. Glede na to, da organizator praznika ni mogel zadovoljiti njihovih finančnih zahtev so odstopili od organizacije prireditve na kateri bi ob elektronski glasbi ponudili še nekaj znanih rock skupin. Tako bo pristašem elektronske glasbe ostala na voljo le diskoteka Gavioli, kar je programsko sicer na mestu, logistično pa to pomeni, da bo Izola dobesedno zatrpana z avtomobili. A o tem malo kasneje. Glede na kratek čas, ki so ga imeli na voljo organizatorji, Center za kulturo in šport, oziroma novoimenovani v.d. direktorja, Sandi Janev, je nekoliko manj tudi športnih in tradicionalnih ribiških tekmovanj, ki so si jih zamislili ob prevzemu te naloge. Tako je dokaj jasno, da bo v petek na Sončnem nabrežju tekmovanje v vleki vrvi, v soboto bo na carinskem pomolu plavalni maraton in krst mladih veslačev, na Kampi (Lonki) pa tekmovanje v pandolu. Istočasno bo na Manziolijevem trgu tekmovanje v briškoli in trešetu. Pod velikim vprašajem sta dve športni prireditvi, ki sta bili načrtovani za tokratni praznik. Na koncertnem delu Kampe bi namreč moral biti polfinale vseslovenskega košarkarskega tekmovanja “Street basket”, vendar se zdi, da organizatorji in občina ne najdejo skupnega jezika. Razlog je menda denar, ki ga potrebujejo organizatorji. V primeru turnirja v futsalu pa je težava z igralno podlago, ki bi jo morali namestiti na parkirišče za pošto, vendar je zaenkrat še ne morejo zagotoviti. Povejmo še, da bo oba dneva prireditev trajala do 03. ure zjutraj s tem da bo glasba končala eno uro pred tem. In za konec še o težavah s parkiranjem. Še dobro, da so si mladi premislili glede prizorišča pri ladjedelnici in da obstaja možnost, da bo na voljo tudi parkirišče za pošto, sicer bi se obetala v petek in soboto res neznosna avtomobilska gneča. Če kdaj je zdaj čas, da se občinski možje dogovorijo z lastniki Arga za ureditev začasnega parkirišča znotraj dvorišča nekdanje tovarne. Izolani si to zaslužimo, (dm) Primorski upokojenci v Brda Pokrajinska zveza Severne Primorske organizira srečanje vseh Primorskih upokojencev v Goriških Brdih v “Deželi opojnih trenutkov”, dne 25. avgusta 2007, v Vipolžah. Vabim vse Izolske upokojence, da se tega srečanja udeležimo vsaj z enim avtobusom. Po kulturnem programu in ogledu nakaterih znamenitosti se bomo odpeljali na Most na Soči na vožnjo po jezeru, kjer bomo imeli tudi kosilo. Izlet bomo zaključili v Kobariškem muzeju iz 1. sv. vojne in s kratkim postankom na Hudičevem mostu v bližini Čsdada. Prijave in rezervacije sprejemamo na sedežu Društva, Plenčičeva3, ob uradnih urah. Predsednik DU Izola, Marjan Pavlič Tudi seniorji so v Evropi Klub seniork in seniorjev pri SDS je te dni postal član ESU t.j. EVROPSKE ZVEZE SENIORJEV. ( Združenja seniorjev evropskih ljudskih in demokratskih strank) V našem klubu smo z veseljem sprejeli povabilo k sodelovanju in prepričani smo, da bomo to zaupanje tudi opravičili. ESU je bil ustanovljen 07.11.1995 v Madridu. Program ESU pa je bil sprejet z »Dunajsko izjavo« leta 1996. ESU torej deluje že 12 let. Zveza je bila ustanovljena na kongresu u Madridu. Letošnji kongres bo v Berlinu oktobra meseca. Prvič se ga bodo udeležili tudi naši trije predstavniki. Vse naše članice in člane bomo o tem dogodku še podrobneje obvestili. Za KSS pri SDS: Ivan Bizjak NOVO v Reviti Kakovosten finski izdelek, ki deluje na principu krioterapije. Učinkovit je pri poškodbah mišic in vezivnih tkiv, kot so udarci, otekline, akutne bolečine mehkih tkiv, vnetja, krči, teniški komolec. Skrajša čas okrevanja, omeji otekanje ter zmanjša občutek bolečine in napetosti v tkivu. Polar Prost je dosegljiv v naslednjih oblikah: tuba gela • roll-on • pršilo Primeren je tudi za športnike in na potovanjih. UGOTOVITE, kaj me lahke storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje V ________J Al DJ: LOVRO, NORI MARIJAN, NICKV PEN« PARTY. NOČNO KOPANJE - BAZEN. HAPPY HOUR 22-23 schiuma party, piscina FREE BUFFET GRATIS m i. E33 ’ ES SSg vstop Prost/entrata libera Tudi Napoli je naš Ne le Koper, Piran in Izola, tudi Napoli je naš. Dokaz je napis na tej stavbi v Napoliju in palme v bližini. Skratka, vse je naše (skoraj) BATIDA DE CO PARTY ob/allei8.oo 18.08.2007 caffe alle porte cocktails, surprise, salsa mušic, more,... Turist, ki prinaša veseue Na vožnjah z dr. Grmičem sem naredil tretjo fakulteto Izidor Pečovnik Dori že dvanajst let živi v Berlinu, kjer deluje kot duhovnik med berlinskimi izseljenci in jih povezuje z družabnostjo, organizira pa tudi številne kulturne prireditve. V Schonebergu, to je v eni od centralnih občin Zahodnega Berlina, vodi v cerkvi sv. Elizabete tako slovensko kot tudi nemško versko skupnost. Je strasten nogometni navdušenec in je selektor nogometne reprezentance slovenskih zamejcev v Nemčiji. Obvlada tudi glasbeno področje, ima svoj kvintet s katerim se pogosto udeležuje dobrodelnih koncertov. V času počitnic se rad vrača domov in v Slovensko Istro. Za avgust je bil prav hladen petkov večer in zato smo se z znanim duhovnikom Izidorjem Pečovnikom, ki deluje med Slovenci v Berlinu, pogovarjali v prijetni družbi v restavraciji hotela Marina. Prišel je v družbi Milana Čačiča in Aleša Bohinca, ki sta le dva izmed številnih znancev in prijateljev, ki jih ima v teh naših krajih. Čeprav je bil v večinski družbi ateistov nas je ogrel s svojo dobro voljo in pogovor nikogar ni pustil ravnodušnega. Je karizmatičen človek in še dolgo po koncu pogovora so me zaposlovale misli cenjene in spoštovane osebnosti z jasno vizijo in poslanstvom. Kot dober film, ko se ti posamezni prizori znova in znova vrtijo pred očmi. - Očitno radi pridete na morje? - Vsako poletje na Obalo pripeljem skupino otrok iz Berlina. Najprej smo hodili v Izolo v Riviero, zadnja leta pa smo gosti penziona Maksimilijan v Piranu, kjer nam pripravijo pester program, razkažejo nam lepote tega kraja, popeljejo pa nas tudi z barko. Letos sem tu z mladimi v starosti od 15-21 let, vsi so člani mladinske nogometne reprezentance Slovencev iz Nemčije. - Letos ste prišli v Slovenijo tudi zaradi nogometnega prvenstva. - Tako je. Nogometna zveza Slovenije je konec julija v Ljubljani pripravila 3. svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu. Povabili so nas v sodelovanju z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu. Nemčijo je zastopala naša ekipa iz Berlina in osvojili 3. mesto. Res smo ponosni na to. - Kako ste postali duhovnik? - Šel sem v ta poklic in zagotovo sem najbolj vesel duhovnik v Sloveniji. Rad delam. Imel sem dobrega vzornika. Na Vranskem, kjer sem se rodil in preživel svojo mladost, sem bil pogosto v družbi s takratnim duhovnikom in kasneje mariborskim škofom Vekoslavom Grmičem. Večkrat sem tudi potoval z njim, pogosto sva se skupaj vozila v Zagreb. Znanja, ki sem ga pridobil v pogovorih z njim, bi bilo še za eno fakulteto. Pri Grmiču nisem imel nobenih privilegijev, to me je kalilo. - V čem vidite svoje poslanstvo? - Moje poslanstvo je odreševanje. Duhovnik mora sodelovati z vsemi programi in gibanji, ne moreš gledati na to, kdo so naši in kdo ne, povsod so dobri ljudje, ki delajo dobre stvari. Danes je za duhovnika najbolj važno, da ni nikoli razočaran, če je cerkev prazna ali polna. Duhovnik mora biti vedno pripravljen, nikoli ne veš, kdaj te bo kdo potreboval. - Kako vidite našo prihodnost? - Jaz vidim našo prihodnost v krščanstvu v naši krščanski ideji. Krščanstvo je ena zelo lepa stvar. To je informacija, ki osvobaja. V osrčje postavlja človeka in ljubezen do bližnjega. - Kaj pa vas ovira pri vašem delu? - Najhujše je to, da mi danes, ko oznanjam krščanstvo, postavljajo pogoje, kdo lahko postane kristjan. Kaj pa misijonarji v Afriki? Ali tudi oni preverjajo identiteto ljudi. Enostavno nagovorijo jih. - Kaj bi pri vašem delu najprej spremenili? - Mislim da smo danes duhovniki vse drugo kot duhovniki, smo gradbinci, managerji, vzdrževalci itd. Zato trpi duhovniško delo. Jaz bi rad šel nazaj v bazo. Rad bi se vrnil v domovino. Najraje bi bil tam, kjer bi se lahko svobodno izražal. Če bi lahko izbiral, bi prišel k vam na Obalo. Obala mi deluje zelo svobodno, človek se tu lahko izraža, ljudje so zelo odprti. To je za duhovnika vedno izziv. Najtežje je biti duhovnik tam, kjer te ves čas šolajo, kakršen bi moral biti. Tam ne moreš delati. Jaz bom ostal župnik, župnik je v svoji fari vse, škof, kardinal in papež hkrati. Nikoli si ne bi želel postati škof. - Ali se strinjate s trditvijo, da se stanje duha na našem planetu neprestano slabša? - Nikakor ne. Duh veje iz nas samih. Ljudi je treba osveščati, jaz govorim iz nas. V življenju se je treba logično obnašati. Meni se ni treba nikomur opravičevati. Ne smemo se sramovati, kar nosimo v sebi. - Kaj pa menite o uvajanju verouka v šole? - To je stvar za referendum. Treba je spoštovati mnenje ljudi. V Nemčiji imamo sedaj pravo borbo na tem področju in sicer, kako se bo ta predmet imenoval. Ali bo to verouk ali verstva in etika. To je zanimiva debata, to spremljam. - Kako naj bi se cerkev po vaše prilagajala sodobnemu času? - S tem področjem se veliko ukvarjam. Veliko organizacij sodeluje pri gradnji cerkve, tu so številni donatorji, dobrodelne organizacije, posamezniki itd. Potem pa, ko cerkev zgradimo, ko ta dobi uporabno dovoljenje, pa si jo lasti samo cerkev. Mislim, da to ni potrebno. V cerkvi bi moralo biti čem več kulturnih programov, tu nimam nobenih pomislekov, kajti tudi preko kulture nagovarjamo ljudi. V cerkvi moramo izražati veselje, saj cerkev je veselje. Upam, da bo v primeru Marije Alietske v Izoli tudi tako. - Znani ste tudi po spodbujanju družabnega življenja Slovencev v Berlinu. - Vsak teden imamo obiske iz Slovenije. K nam pridejo razne glasbene skupine, številni umetniki, predstavniki itd. Odkar imamo hotel Slovenski dom, ki ga vodita dva naša zamejca, je še boljše. Imamo bogat kulturni program. Berlin je zelo svobodno mesto, kjer vsak lahko diha. - Kaj imate v načrtu v naslednjih dneh? - Jutri grem na Vransko, v moj rojstni kraj, potem pa čez nekaj dni nazaj v Nemčijo. V septembru pa se nameravam spet oglasiti v Sloveniji- Gospoda Izidom Pečovnika smo povabili, da nas takrat znova obišče v Izoli. Ker je tudi odličen glasbenik, igra namreč orgle in kitaro, smo ga povabili, da nam takrat tudi kaj zaigra. Sprejel je vabilo na skupni koncert in upamo, da nam bo uspelo ta dogodek tudi uresničiti. Tekst in foto: Barbara Dobrila Ozararjeva obvestila IZLET V POSTOJNSKO JAMO IN PREDJAMSKI GRAD Sobota, 1. septembra bodo udeležence z osebnimi avtomobili peljali in jih spremljali prostovoljci, zato je število udeležencev omejeno na 10 oseb. Vstopnino bodo plačali s pomočjo donatorjev. S parkirnega prostora za Pošto v Izoli bo odhod ob 7,30, povratek v Izolo pa bo v popoldanskih urah.Vabljeni! OZARINA PETICIJA V Ozari, pisarna, Kažipotna 9, zbirajo podpise za peticijo v podporo prizadevanjem društva Ozara za ureditev stabilnega delovanja programov duševnega zdravja. Vse uporabnike in njihove svojce, znance in prijatelje vabijo, da se odzovejo peticiji in jih obiščejo v času uradnih ur. DELAVNICE V literarni in gledališki delavnici bo z udeleženci Damjana Kodarin, ki bo svoje ideje predstavila na skupini za samopomoč v torek, 21.8. ob 17,00. Delavnice se bodo pričele oktobra meseca. Vse zainteresirane vabijo, da pokličejo v pisarno. RAČUNALNIŠKE VAJE Prostovoljec Andrej K. je pripravljen v popoldanskem času predstavljati računalniške osnove in novosti. Vse zainteresirane vabijo, da pokličejo v pisarno. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ Sešla se bo v torek, 21.08 ob 17,00, v prostorih PIS Izola (Kažipotna 9). Sodelovala bo prostovoljka Mateja Grbac. IZOKARTI CA Od torka veljajo nove, jesenske IZOKARTICE Prejeli so jih vsi naročniki Mandrača, ki bodo do konca leta lahko uveljavljali 10 odstotni popust v 40 lokalih, servisih, salonih in trgovinah. Naročniki Mandrača, ki so do ponedeljka, 13. avgusta poravnali naročnino za drugo polletje 2007 so istega dne prejeli tudi nove IZOkartice, ki se od tistih za prvo polletje razlikujejo le po fotografiji na naslovni strani kartice. Tokrat smo izbrali fotografijo našega sodelavca Vlada Zavišiča, ki je naredil to izvrstno fotografijo trgatve na območju Pivola. Od zdaj naprej lahko imetniki IZOkartice uveljavljajo popust samo s to kartico, tista z motivom ribiča pa bo šla v smeti in v spomine nekaterih zbiralcev. Povejmo, da smo IZOkartice tokrat razdelili istočasno in če je kateri od naročnikov ni dobil prosimo, da pokliče 64 00 010, da ugotovimo, kje se je zgodila morebitna napaka. In zdaj še nekaj napotkov lastnikom iraiimc I2§ è K™ ' Vodko Vinopivec 7 v i a"7,1-' v .v/ 9999 2007/1 Od ponedeljka lahko v na letih 40-tih trgovinah, gosti ih, salonih ali servisih uveljavljate 10 odstotni popust s tak no IYO kartico. Stara y ribi em ne velja ve. IZOkartice. če bi radi nekaj pojedli jo boste lahko uporabili v pizzerijah Odeon in Napa, ter v restavraciji Nanos. Lahko jo uveljavljate tudi, ko se boste odločili za osvežitev v kavarnah Gaffe alle Porte, Bariera in Oljka ali v vinskem baru Manzioli. Po nakup boste lahko odšli v Šport Mala, k Placerju ali v Žan, po okras v zlatarstvo Vagaja ali Rinaldo, po očala v Fotooptiko Rio, optiko IZola ali optiko Mali, po ortopedske pripomočke k Reviti, po gumbe in podobno v pozemanterijo Magdalen-ca, po okrasno darilo v atelje usnja Judit ali v trgovino Sanata, po ličila v parfumerijo Bella, lahko pa boste s popustom tudi kupovali knjige založbe Desk. Če boste poskrbeli za svoj videz, boste IZOkartico lahko pokazali v modnih salonih Venus in Silhuette, ali v frizerskih salonih Neda, Mija, Anka, Clip in Čivgin. In potem so tu še različne storitve, od čistilnice Mara in servisa za ključe Ferokor, do okvirjenja in staeklar-stva Artok in inštalacij Lugarov. Sodeluje tudi kamnoseštvo Cvetkovič, avtopralnica Carboni Pneus, lahko jo uporabite v ART-foto ali v modnem salonu Pegysou. Seveda bo še kako prav prišla pri šolanju v avto-šoli Biser, pa tudi pri računovodstvu Konto Obala in v Nautici.si. Poletni sejem starin je dober dodatek ponudbi Prvi poletni sejem starin je uspel, pravi- starih omar do znamk in naravnih želijo organizatorji in obiskovalci, pa tudi šč. Med prodajalci je bilo tokrat opaziti prodajalci so menda kar zadovoljni. Oni precejšnje število prodajalcev iz Italije, morda še najbolj, saj o v Izoli dobili bre- morda Pa Je man)kal° le mal° več etno" zplačne stojnice pa še kosilo in kavico S°e]e^as“in°fe lahko dober dodatek S1. so jim priskrbeli domaci organizatorji. cer§njj turistični ponudbi, ne more pa Priznati je treba, da je bolšji sejem pri- bjd dei 0Srednje ponudbe, razen, če bi vabil v Izolo več kot 100 razstavljalcev kakšen stari trg v starem mestu namenili in lepo število obiskovalcev, ki so lahko za ureditev klasičnega bolšjega trga. Žal izbirali med zelo raznoliko ponudbo, od dosedanji poskusi niso obrodili sadov. Ste kaj od naštetega zamudili? V Mestni knjižnici Izola je kotiček za ustvarjalne. Ob prenavljanju prostorov nekdanjega vrtca v knjižnico smo staro zidno omaro predelali v lično stekleno vitrino, kjer mesečno prirejamo razstave različnih lokalnih ustvarjalcev. Povabljeni so vsi, ki v prostem času karkoli izdelujejo: ustvarjajo iz gline, kamna, semen, slame, blaga, lesa, kamenčkov, školjk... Najprej smo v vitrino ustvarjalnosti postavili razstavo o istrskih poročnih kolačih, ki jih je spekla in okrasila upokojena učiteljica in raziskovalka Nada Morato iz bližnje vasi Korte. Razstava je nudila lep vpogled v del poročnih šeg v vaseh slovenske Istre. Naslednja je bila razstava krpank domačinke in nekdanje sodelavke Mestne knjižnice Nataše Fafangel. Nataša je po rojstvu otroka ostala doma in šivanje ter prodaja krpank je bil njen edini vir zaslužka. Nataša Požar je prav tako brez redne zaposlitve. V času, ko smo jo spoznali, je bila gibalna spremljevalka otroka s posebnimi potrebami. Obiskovalci so si v vitrini lahko ogledali njene mozaike, svilene rute in kravate, lične svetilke, ogledala, okvirje, šatulje in druge okrasne predmete. Darko Šolič je po rodu iz hrvaške Istre, a že desetletja živi v Piranu. Po poklicu je zidar. Kljub napornemu delu, ki traja včasih ves dan, najde čas za izlete v naravo, kjer išče drevesne štore, korenine in veje zanimivih oblik, iz katerih potem izdeluje sprehajalne palice, svečnike, senčnike in druge okrasne predmete. Dori Burubu je prav tako brez redne zaposlitve. Ukvarja se z oblikovanjem slanega testa in nakita iz fimo mase ter izdelovanjem voščilnic. Ker nima svoje trgovinice, prodaja na sejmih. Po šolah in v knjižnicah prireja razne ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle. Zbirko predmetov iz prve svetovne vojne je razstavil srednješolec Tomaž Kaligarič, zbirko znamk pa osnovnošolec Tadej Muzafirovič Cerkvenik. Boris Švagelj, ki se poklicno ukvarja z varstvom otrok in odraslih s posebnimi potrebami, je razstavil svojo zbirko starih radioamaterskih tasterjev, naša knjižničarka Nives Kaligarič pa zbirko starih kuhinjskih predmetov, posod, jedilnih priborov, prtičkov in predpasnikov ter starih kuharskih knjig. Stipančič Marjana je razstavila zbirko 33 svetih pisem v različnih jezikih, ki je bila nekoč last njenega pokojnega očeta. Dve deklici in dva dečka in bližnje osnovne šole so razstavili obeske za ključe, ki jih izdelujejo sami, okrasne predmete, ki so jih naredili v šoli, in svoje igračke. Pri urah pravljic in v počitniških delavnicah smo z otroci oblikovali predmete iz gline in izdelke razstavili. Blaž Gracar in Bučar Andrej sta osnovnošolca, ki se ukvarjata z risanjem stripov, eden od njiju pa še s pisanjem knjig. V Piranu deluje skupina sedmih ustvarjalnih žensk, ki so zaposlene v različnih ustanovah na Obali, kot so Visoka šola za turizem Portorož, Pomorski muzej Piran in druge. Povabili smo jih, naj razstavijo svoje izdelke: nakit, voščilnice, lovilce sanj, okrasne predmete, slike. Šentmar Koper je koprska podružnica Šenta, društva za duševno zdravje Slovenije. V svojih delavnicah se ukvarjajo s keramiko, barvanjem svilenih rut, izdelovanjem punčk iz cunj in lesenih kozolcev. Čipkarska šola je bila nekoč tudi v Izoli. Štefanija Vidrih Kajfež je upokojenka, ki skupaj s prijateljicami iz društva Faros, univerze za tretje življenjsko obdobje, nadaljuje tradicijo izdelovanja nežnih idrijskih čipk in želi v Izoli spet odpreti čipkarsko šolo. Sapana Gandharb je mlada Nepalka, ki je v Sloveniji končala osnovno in srednjo poklicno šolo. Iz keramike izdeluje jaslice in hindujsko kulturo sooča z zahodno krščansko. Rahela Mačič je Korošica, ki vsako leto nekaj mesecev preživi na morju, kjer izdeluje in prodaja nakit. Jeanne Dubois je Američanka, ki živi v Izoli. Je pesnica in filozofinja, ki ima rada naravo in jo želi ohraniti, zato so vsi njeni izdelki - lončki, vazice, mape, košarice, nakit - iz odpadnih materialov, starega papirja ter iz moke in vode izdelanega lepila. Marija Godina Pianecky je upokojenka, Izolanka, ki ves svoj prosti čas nameni barvanju in poslikavi kamenčkov, stekla in pirhov. V Izoli si je najela galerijo za en tolar, kjer navadno razstavlja; če je le lepo vreme, pa si pred galerijo postavi mizico z barvami in stolček, na katerem lahko sedi in ustvarja. Janez in Marija Janežič sta doma iz Kopra, ukvarjata pa se z zbiranjem starin. Pri nas v knjižnici sta postavila stalno zbirko starih igrač, v vitrini pa sta razstavljala že večkrat. Josip Mihelič iz Izole je strasten zbiratelj vlakcev. V mestu ima muzej vlakcev, kjer je tudi velika maketa nekdanje istrske železnice, ki je vozila od Trsta do Pule. Vlakce je razstavil tudi pri nas. Ogledovali so si jih predvsem otroci. Ano Kastelic je življenje zelo preizkušalo in končno je le našla svoj mir in svoj dom na Obali. Ker je bila brez službe, se je začela ukvarjati z izdelovanjem okrasnih in uporabnih predmetov v tehniki mozaika. Svoje izdelke je prodajala na sejmih. Dijaki gimnazije v Piranu so v okviru predmeta geografija izpeljali projekt Ideje za turistični spominek. Bili so ponosni, ko so lahko svoje predmete razstavili tudi pri nas v knjižnici. Skupaj z Darjo Zdolšek iz Pirana, uporabnico Varstveno delovnega centra Izola, sva med pustom razstavljali maske iz papirja in mavca. Darja izdeluje tudi manjše okrasne maske in je amaterska slikarka, zato smo jo povabili, da razstavi tudi svoje slike na platno. Poleg Darje so svoje slike razstavljali še mlad ameriški slikar poljskega rodu Andrew Mezvinsky, ki je nekaj časa živel v Izoli, študentka Irena Kresevič iz Izole, nezaposleni Robert D’Ans iz Pirana in Sandi Omahen iz Škofij, ki so se predstavili s fotografijami. Razstavljal je tudi Zorko Dežjot, predsednik likovnega društva Lik iz Izole, ki se ukvarja s slikarstvom in rezbarjenjem v lesenih dogah, upokojenki Slavica Nastovski in Milenka Arsenov, prav tako slikarki, srednješolec in glasbenik Jan Ivančič Kleva, ki je postavil na ogled svoje risbe, za otroke iz italijanske osnovne šole Dante Alighieri pa je vodil tudi delavnico risanja; z risbami sta se predstavili sestri Jasna in Alma Rizvanovič, slikarke Jana Štern Kostevc, Aljoša Križ in Martina Žerjal pa so razstavile svoje slike na platno, svilo in les. V knjižnici smo posebno veseli sodelovanja z delavci in uporabniki Varstveno delovnega centra. Pri nas so razstavljali kot skupina in posamezno. Špela Pahor sa 53 MNK Izola zmaguje tudi brez tujcev Nogomet - 3 SNL zahod MNK Izola: Vrnil se je Igor Božič Člansko moštvo Izole Argete je dobro startalo v novo prvenstvo. Zadetek v zadnji minuti je poplačal borbena prizadevanja fantov za točko na gostovanju in jim navrgel kar tri. Vsekakor je to odlična vzpodbuda za ekipo, ki sicer ni doživela veliko sprememb. Prišla sta le Igor Božič (vrnitev iz Italije) in Midhad Šabič (Bonifika), ki sicer predstavljata kakovosten kadrovski premik in bosta zelo dobrodošla pridobitev v obrambnih vrstah. Za moštvo je vzpodbuden tudi podatek, da je poškodba Oliverja Bogatinova bolj ali manj sanirana. To pomeni, da lahko soigralci pogosteje računajo na njegovo pomoč v napadu, kar se je v Radomljah tudi zgodilo. »Začetek sezone je za nas neugoden, saj nas v prvi tretjini čakajo težki nasprotniki. Zaradi nekaterih okoliščin smo imeli nekoliko okrnjene priprave, tako da ekipa še ni povsem optimalno pripravljena. Upam, da bomo hitro ujeli tekmovalni ritem in si že v jesenskem delu prvenstva z mestom v sredini lestvice zagotovili dobro izhodišče za drugi del« je pred prvenstvom povedal pomočnik trenerja Oliver Bogatinov. Lani so se ekipi priključili štirje mladinci (Ča-tič, Zebec, Ostojič, Grabar), ki bodo spričo nabranih izkušenj tudi letos našli svoje mesto v prvi enajsterici. Letos se jim bo pridružilo še nekaj nekdanjih soigralcev. Avtoplus Korte: Okrepljeni Kortežani Kortežani so doživeli kakovosten preporod ekipe, tako da letos izpad ne pride v poštev. Število prišlekov je kar veliko: s Hrvaškega sta se vrnila Reljič in Bašič, iz Bonifike pa Begič. Med povratnike lahko štejemo tudi Furlaniča, ki se je iz Dekanov vrnil na Malijo, med novinci pa so še Buneta (Jadran PM), Tomljanovič in Kamenčič (oba Bonifika). Članske vrste bo okrepila tudi četverica mladincev. Kortežani, ki so sicer zaradi slabega igrišča imeli težave z izvedbo treningov, bodo zapolnili vrzeli v obrambnih in zveznih vrstah. Napad bo nekoliko oslabljen, saj v njem zaradi študijskih obveznosti ne bo Arneja Baruce, ki je dolga leta kraljeval v špici kortežanske ekipe. Tako bo več priložnosti za dokazovanje strelskih sposobnosti dobili njegovi nekdanji soigralci. (BV) Veslanje Sandič peti na mladinskem SP Član veslaškega kluba Izola, Dejan Sandič je v finalu mladinskega svetovnega prvenstva v pekin-gu, v dvojnem dvojcu, osvojil peto mesto. Veslal je skupaj z Blejcem Žigo Pirihom, za bronasto medaljo pa sta zaostala dve sekunmdi in pol. Izolan in Blejec sta bila druga najuspešnejša slovenska veslaška posadka na letošnjem mladinskem SP, za dvojnim četvercem, ki je osvojil bronasto medaljo. Radomlje: Izola 0:1 (0:0) RADOMLJE, Igrišče Radomelj, sodnik Fekonja, gledalcev 100. Strelec - 0:1 Čatič (90). Izola: Bole, Gerič, Župan, Čatič, Mehič, I. Božič, Radovac, Zebec, Bašanovič, Pahor, Hadžimuratovič (od 55. Bogatinov). Trener: Sandi Sejdinovski. Prvi polčas je bil povsem nezanimiv. V drugem so domačini več napadali, a so se borbeni Izolani postopno otresli pritiska, pogosteje prihajali pred domača vrata in trud kronali z zadetkom ob izteku tekme. (BV) Avtoplus:Adria 3:3 (1:3) MALIJA, Igrišče NK Korte, sodnik Sagrkovič, gledalcev 150 Strelci - 0:1 Kočič (8), 0:2 E. Budihna (11), 0:3 Ferfolja (28), 1:3 Reljič (43 iz lim), 2:3 Buneta (67), 3:3 Peršič (80). Avtoplus: Sirotič, Sukalo (od 38. Delgiu-sto), Pirc, Furlanič, Tomljanovič (od 77. Breč), Begič, Buneta, Čamdžič (od 38. Kapun), Reljič, D. Peršič, A. Baruca. Trener: D. Sergaš. Adria: Udrih, Turel, Sardoč, Dukič, Winkler (od 70. Klančič), Škarabot, Simovič, Ferfolja (od 72. Černe), Kočič, Nemec (od 63. Derič), Budihna. Trener: M. Breznikar. V derbiju ekip, ki sta se administrativno vrnili v ligo, je Adria zasluženo povedla s 3:0. Šele nato so se prebudili tudi gostitelji, ki so najprej znižali zaostanek in nato z goloma v nadaljevanju iztržili delitev točk. (MR) Izolan v prvi postavi črnomodrih Kar presenečeni smo bili ob spremljanju prijateljskih nogometnih tekem in posebej turnirja Birra Moretti na katerem je slavila ekipa Interja v kateri je velik del srečanja odigral francoski igralec Nicolas Desenclos, ki naj bi v Inter prišel iz izolskega tretjeligaša. Vest je seveda imela preveč neznank, da bi jo kar tako preslišali, zato smo se v uredništvu lotili pregledovanja inm-ternetnih strani, da bi izvedeli kaj več o tem virtualnem Izolanu in Aleš Milanič nam je povedal, da je MNK Izola kupila tri mlade igralce treh francoskih klubov (Montpelliera, Monaca in Auxerra) z željo, da okrepi vrste svojega prvega moštva. Potem pa so v klubu dobili zelo dobro ponudbo Triestine za prvega od igralcev (Desenclos-a) in seveda so se v klubu odločili, da ga prodajo Triestini. Ta ga je kupila skupaj z Interjem iz Milana, tako da je igralec v solastništvu obeh klubov. Po besedah Aleša Milaniča se nekaj podobnega zdaj obeta tudi s preostalima igralcema, saj gre za res kvalitetne mlade in perspektivne igralce. Tako je dejansko zanikal govorice, da je Izola odigrala zgolj vlogo vmesne postaje: “Mi smo igralce kupili za našo prvo ekipo, res pa je, da se zanje zanimajo tudi močni klubi v sossednji Italiji, zato jih verjetno ne bomo obdržali pri nas” je še povedal Milanič. Nesojeni Izolan Desenclos je trenutno v vrstah Interja s katerim je odigral nekaj pomembnih pripravljalnih tekem, v Triestini pa upajo, da bo okrepil njihove vrste. Malo podatkov na Internetu Iskanje podatkov o omenjenih prestopih seveda ni preprosto, saj gre za takoime-novani Calciomercato, kjer kar mrgoli neznank in skrivnosti, še posebej v primeru mladih igralcev. Tudi o Nicolasu Desenciosu (letnik 89) na internetu ni veliko podatkov, zelo različne pa so tudi informacije o izolskem tretjeligašu. Tutto Mercato web piše o tem, da je v sezoni 2006/2007 Desenclos nastopal v slovenski prvi ligi kot član NK Izola. Francoski časopisi so zapisali, da je bil mladi francoski igralec med 24-timi igralci milanskega prvoligaša, ki so se predstavili na turnirju Birra Moretti. Gre za 18 - letnika, ki je nogometno zrasel v Montpellieru (druga francoska liga) in je zdaj član slovenskega drugoligaša MNK Izola. Nogometni klub Triestina je na svoji spletni strani zapisal, da je v začetku avgusta sklenil pogodbi o nakupu dveh igralcev, češkega napadalca Sediveca in francoskega branilca Nicolasa Desen-closa iz Interja (po formuli solastništva). V sezoni 2006/2007 je po njihovih podatkih nastopal v prvi slovenski ligi kot igralec NK Izola. Tržaški časniki pa pišejo, daje okrepitev rezultat dobrih odnosov med Triestino in Interjem, ki je sicer član moštva Isola dTstria. Obstaja sicer možnost, da ga Inter uvrsti v svojo mlado ekipo, seveda pa si želijo, da bi prišel v Triestino. Tudi veliki France Footbal je nesojenega izolskega nogometaša postavil celo v naslov članka: Nicolas Desenclos - rezerva Montpelliera v milanskem Inter-ju? Zapisali so, da je francoski igralec, ki je menda še vedno član izolskega nogometnega kluba, odigral polnih 34 miunut za milanskega prvoligaša. Lovrečič blizu prvega moštva Za razliko od nesojenih mladih Francozov, pa se v italijanskem drugoligaču Lecce-ju kar dobro uveljavlja resnični Izolan Enej Lovrečič. Kar nekaj tekem je začel v prvi postavi in z nestrpnostjo čakamo na intervju za eno od številk Mandrača. TOjGLED S STRANI x piše: "P Žarko Kovačič Po Sloveniji se rokometne žoge že veselo vrtijo. Trenutno gre za pripravljalne tekme, rezultati pa primerni pripravljenosti ekip. Tudi oboji naši so že v pogonu, dekleta nekoliko dlje, fantje pa so pričeli ta teden. Pri obojih so žoge še v košarah, najprej je treba telo pripraviti na nove napore. Ob vseh željah so oboji ostali na »trdih tleh«, saj bosta ekipi podobni lanskim in iskanje novih, višjih pozicij bo odvisno tudi od drugih. Spremembe, pravzaprav lepotni popravki so prisotni. Pri dekletih še vedno nekoliko sivo; odšla je Nikolina Gatarič, ostaja pa Eneja Čulina. Najbolj pa Borisa veseli vrnitev Lesnikove. Levičarka, ki veliko obeta je preteklo sezono preživela na »bolniški«, letos pa naj bi zaigrala s polno močjo. Premikalo naj bi se tudi na organizacijski strani, vodilni možje izolske občine so ekipi obljubili pomoč in jih nekako rešili životarjenja. Ali bo obljubljena pomoč tudi garancija za višje pozicije pa bo pokazal čas. Ob vsem pa še vedno velja, da bo ekipa letos še mlajša in še bolj neizkušena. Moška članska ekipa se je prvič zbrala v ponedeljek. Obrazi več ali manj znani, trener pa je Vlado Hrvatin. Začeli so z že nekoliko pozabljeno tekaško traso proti bolnišnici. Težko je že sedaj napovedati, kako se bo ekipa obnašala v prvenstvu? Vsi so pričakovali sosedsko pomoč, od vsega pa nič. Še največja okrepitev je igralec Trbovelj, Podbregar, od »starih« se vrača Pucer, nov je tudi Koprčan Cencič. Do prvih tekem je še daleč, vendar pa poročila o naših nasprotnikih niso razveseljiva. Kot vedno pa je treba upoštevati več dejavnikov, predvsem pa imeti srečo in čim manj poškodovanih igralcev. Kaj pomenijo poškodbe še najbolje vedo pri sosedih v Kopru. Brumen, »zvezda« prestopnega roka je že odpisan in avtomobilistom, se sigurno kolca po vseh odhodih, predvsem pa po neuspešnih prihodih. 50 Eurov za 50 rokometnih let Če bi radi pomagali izolskim rokometašem ob njihovi 50 letnici tako, da bi na njihov račun donirali 50 Eurov lahko to storite na TRR10100-0035863514 odprt pri Banki Koper. Izolski rokometaši vam bodo hvaležni. šE= AVTOCENTER Sermin 7c, Koper Tel: 05/66-31-060 GSM: 031/667-792 www.bajc.si Novo v KOPRU CHEVROLET Sfiori n IZOLA TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Jadranje Slovenska šesterica že tekmuje v Čingdau Včeraj so tekmovanja na daljnem Kitajskem začeli slovenski jadralci, ki so pred slabim tednom dni odpotovali na predolompijsko regato v Čingdao. Na Kitajskem nastopa šesterica slovenskih jadralskih reprezentantov, ki so na nedavnem SP v Cascaisu na Portugalskem v enosedih finn in laser ter v ženski in moški konkurenci dvoseda 470, za Slovenijo izpolnili mednarodne olimpijske norme za Peking-Čing-dao 2008. V Čingdao so v spremstvu trenerja Jure Dorošenka odleteli Vesna Dekleva /Paoli, Klara Maučec, Karlo Hmeljak, Mitja Nevečny in Vasilij Žbogar. Zaradi slabega zdravja irskega trenerja Trevorja Millarja (posredi naj bi bile resnejše težave s srcem) bo Vasiliju Žbogarju na kopnem in na regatnem polju v pomoč mlajši brat Jure Žbogar, ki je jadranje očitno že obesil na klin, Jure Dorošenko, trener naše najboljše ženske posadke v razredu 470, pa bo v Čingdau v pomoč tudi paru Hmeljak-Nevenč-ny, ki bo na bodočem olimpijskem prizorišču debitiral z jadrnico, ki jima jo je prijazno odstopil doslej 3-kratni slovenski jadralski olimpijec Tomaž Čopi. V četrtek zjutraj je na Kitajsko odletel še najboljši slovenski jadralec in bronasti na SP v Cascaisu v težkokategornem olimpijskem enosedu finn Gašper Vinčec, njegov trener, Čeh Roman Teply, pa se bo svojemu varovancu v Čingdau pridružil v soboto. Predolimpijska regata v Čingdau se bo končala 23. avgusta z »regatami za kolajne«, v katerih za dvojne točke jadra lahko le po deset najboljših jadralk, jadralcev in posadk po predhodnih 10 plovih. Vinčec in Žbogar sta se z zahtevnimi razmerami za jadranje pred Čingdaom seznanila že lani (oba sta končala na 5. mestu), za 4. na OI v Atenah in 2. na SP leta 2004 Vesno Deklevo/Paoli in Klaro Maučec, ki sta se letos z nekaj vrhunskimi rezultati vrnili na svetovni jadralski oder, pa bo to prvo resno seznanjanje z razmerami v Čingdau. V koprskem paru Karlo Hmeljak-Mitja Nevecnyj (v interni slovenski bitki za Čingdao 2008 imata po SP v Cascaisu pred parom Čopi-Verzel po točkah veliko prednost) bo Čingdao neznanka le za flokista Nevenčnyja, saj je bil Hmeljak s flokistom Luko Verzelom lani tam 32. med 42 posadkami in daleč za takrat najboljšo slovensko moško zasedbo Čopi-Aljaž Jadek, ki je pristala na 9. mestu. V ženski floti 470 smo imeli Slovenci lani na Kitajskem sestri Tejo in Aljo Černe, ki sta s 30. mestom med 37 posadkami slabo opravili, v letošnji regatni sezoni pa potem praktično že dokončno izgubili interni dvoboj z Dekle-vovo in Maučečevo za slovensko olimpijsko vozovnico. Za razliko od Vinčeca in Žbogarja, ki sta na SP v Cascaisu olimpijski normi izpolnila kot za šalo in v domači konkurenci sploh nimata tekmecev, igra za izbor ženske in moške posadke v dvosedu 470 še ni dokončno oddigrana in se lahko potegne še v prvi del olimpijske sezone, ki se s svetovnim prvenstvom v Melbournu začenja že februarja meseca. Če posadki Dekleva/Paoli-Maučec in Hmeljak-Nevečny na predolimpijski regati v Čingdau pristaneta v prvi polovici konkurence, si s tem dokončno zagotovita jadranje na OI, če jima uvrstitev v prvo polovico spodleti, pa ostajata sestri Černe in par Čopi-Verzel še vedno v igri in bo padla odločitev na SP v Melbournu, je trenutni utrip v potencialni slovenski olimpijski jadralski odpravi pojasnil predsednik strokovnega sveta JZS Ivan Štravs. (Franci Stres - Delo) Dober nastop mladih Laseristov Na mladinskem evropskem in svetovnem jadralskem prvenstvu v mladinskem enosedu laser radiai (laser radiai je ženski olimpijski enosed) v Scheveningenu na Nizozemskem jadrajo med 204 jadralci Luka Domijan, Jure Mrakič, Nik Pletikos in Vito Batistič, med 68 mladinkami pa Maruša Kraševec. Po treh tekmovalnih dneh in 5. odjadranih regatah (četrtkove regate so zaradi premočnega vetra odpovedali) je bil med našimi jadralci daleč najboljši Luka Domijan iz JK Pirat Portorož, ki je po posamičnih uvrstitvah na 3., 4., 6., 8. in 5. mesto med 204 jadralci v skupni razvrstitvi na 8. mestu. Za Domijanom, ki je od prvega dne prvenstva v ospredju in v igri za najboljšo svetovno mladinsko peterico, je naš drugi najbolje uvrščeni jadralec Jure Mrakič na 28. mestu, Nik Pletikos je po 5 plovih 39., Vito Batistič pa 139. V ženski floti 68 jadralk je naša Maruša Kraševac bolj na repu. Po 5. regatah (najslabša se je že odštevala) je bila šele 61. Judo Izola se je oblekla v kimono Kljub vsemu, Izola počasi dobiva podobo nekakšnega turističnega kraja. Še vedno ni slišati turistične nočne galame, ali opaziti turistov polne ulice mestnega jedra. Zato pa zadnja leta postaja naše mesto vedno bolj priljubljen kraj za izvajanje takoimenovanih športnih kampov. Imeli smo plesne, jadralske, rokometne in še bi lahko naštevali. In imamo tudi judoističnega. Judo Zveza Slovenije in Judo Klub Izola namreč soorganizirata Judo Kamp, na kateremu se zvrsti kar zavidljivo število mladih in manj mladih tekmovalcev. Program je, zaradi števila prisotnih, deljen na dva dela. Prvi del je namenjen predvsem mladim borcem in borkam. Ta program traja teden dni in ima kot glavno nalogo predvsem nabiranje tekmovalnih in borilnih izkušenj za mlajše judoiste. Mlajši se seveda delijo na več kategorij, od kadetov pa do mlajših dečkov in cicibanov, tako da se posamezni programi nekoliko razlikujejo. Starejši nabirajo predvsem tekmovalne izkušnje, mlajši pa se, jasno, tekmovalnosti šele učijo. Tako je potekalo državno prvenstvo v Katah, ob tem pa tudi pridobivanje naslova mojstra, to je rjavega pasu. Število mladih borcev je bilo kar lepo, saj se jih je zbralo kakšnih 200 iz cele Slovenije, od tega celo dva polna avtobusa judoistično močno razvite Avstrije. Žanimivo pa je tudi to, da medtem, ko so starejši polagali svoj “rjavi” izpit, so organizatorji mlajše peljali na medšportno ekskurzijo v veslaški klub Argo, kjer so se priučili tudi veslaških prvin. Nasploh je po besedah Iztoka Babiča, soorganizatorja in predsednika ter trenerja Judo kluba Izole, prvi del kampa dobro uspel, saj teden druženja tako različnih judo šol lahko le pomaga našim mladim judoistom. Število mojstrov, ki teptajo parket športne dvorane v Livadah, je seveda veliko, in vsak od njih lahko mlade kaj nauči. Ker pa to še ni dovolj, je ta teden izkoristila za priprave tudi bronasta, na zadnjih olipijskih igrah ,Raša Sraka, in tako so mladi imeli pred seboj še “špico” slovenskega juda. In vse to predstavlja neprecenljive izkušnje. Ta teden pa se odvija program za člane. Ta je nekoliko bolj tekmovalnega značaja, in verjetno zaradi tega tudi bolj mednarodno obarvan. Pričakujejo judoiste iz vseh sosednjih držav, in seveda tudi najboljše Slovenske. Mogoče pa je to tista smer turizma, v kateri bi lahko Izola našla svojo nišo. Športni turizem je vedno bolj priljubljen, množičen in po svoje tudi zdrav. Poleg tega pa tudi ni znan po ponočevanju. In to je fragment turizma, ki se ga Izolani baje najbolj bojimo. (A. M.) Poletni zapisi Taborništvo je več kot članstvo v neki organizaciji Taborniška sezona jeza nami. Toplo sonce nas je zvabilo na gozdne jase, kjer smo razpeli platnene strehe šotorov in se za nekaj dni preselili iz mračnih mest v zeleno, živo naravo. Letošnje že 50. taborjenje, sovpada z enako obletnico Jadranskih stražarjev. Taborjenje je krona oziroma zaključek celoletnega dela tabornika in priložnost za preizkus njegovega znanja, spretnosti in ravnanja. Brez bivanja v naravi ne moremo govoriti o taborniškem življenju in to lepo izkušnjo so vodstva dolžna zagotoviti svojim članom. Taborniki Rodu Jadranskih stražarjev iz Izole smo v Loki pri Taboru, Štajerska organizirali od 13.-31.07.2007 letno taborjenje, katerega se je udeležilo v dveh izmenah (redni-šolski in klubovski-družinski tabor) približno 170 taborečih, starih od 6-80 let. In kaj vsako leto privabi toliko taborečih na tabor? Kaj je čar taborjenja? Je morda preprosto skrivnost v tem, preživeti nekaj dni v zdravem in varnem naravnem okolju, v prijetni družbi, s pestrim, nevsakdanjim in zabavnim življenjem, z novimi izzivi, doživetji in odkritji !!!?? Vstajamo ne preveč zgodaj, za 8 uro, vendar zato, da ne zamudimo niti trenutka dneva, ki nam prinaša toliko novih doživetij. Za tem najprej malo potelovadimo, se umijemo in pospravimo šotore. Nato sledi jutranji zbor s kroji oz. letos Rodovimi turkiznimi majčkami, ko nas tabo-rovodja nagovori, sledi dvig zastave in končno zajtrk, po katerem se dan prične - to je po 9 uri. Ob 10 uri pa se prične jutranja gozdna šola. Takrat oddidemo v gozd ali na jaso, kjer počnemo čuda zanimivih stvari: kot osnova so dejavnosti, ki so potrebne za osvojitev veščine (Partizanski kurir, Bolničar, Poznavalec ognjev, Vrvar, Taborni izumitelj idr), postavimo pionirske objekte, rišemo razne skice, se učimo orientacije, streljamo z lokom, se učimo postavljati šotor, zakurimo ogenj, naredimo vodov bivak. Skratka uživamo v vsakem trenutku. Da nismo preveč lačni imamo ob 13 uri kosilo. Za to sta poskrbela naša kuharja Tyson in Nazi, ki sta naj-boljšia taborniška kuharja na svetu. Po kosilu malce počivamo, nato pa se gremo namočiti v ‘terme’. Po počitku sledi malica in okoli 16:30 se ponovno za kratek čas posvetimo taborniškim veščinam ali igramo kakšno družabno športno igro - odbojko, med dvema ognjema, rover, zlata mrzlica ipd. Na taborjenju je poleg osnovnega osvajanja veščin, priljubljenega dvodnevnega bivakiranja v naravi, kjer si postavimo bivak in ognjišče, si skuhamo topel obrok in prenočimo pod zvezdnatim nebom in enodnevnega izleta - odšli smo do Zajčeve koče in na Krvavico, zanimivost tudi tematski dan. Ta posebnost je mladim zelo pri srcu, saj se z veliko domišljije preobrazijo v gusarje, kralje in kraljice, Indijance, gasilce, letos kavbojce ali druga namišljena bitja. Ob 19 uri sledi večerja, katero noben sladokusec ne sme zamuditi. Po večerji, okoli 20:30 sledi vrhunec vsakega dneva - taborni večer. Tu prepevamo taborniške pesmi, se igramo nočne igre, letos pa smo imeli rdečo nit kavbojce in tako smo tekmovali za najbolj kul tolpo,... skratka se zabavamo. Ob 22 uri pa se odpravimo v naše nove in dobre stare šotore na zaslužen počitek, da bomo spočiti za izzive prihodnjega dne. Nekateri pa seveda stražijo tabor. Na taborih se na neformalen način učimo samostojnosti, iznajdljivosti, družbenih vrednot, ki vzpodbujajo in povečujejo moč posameznika, vrline ki jih bodo potrebovali skozi celo življenjsko obdobje. Danes se še ne zavedajo popolnoma, kaj jim taborništvo prinaša in kako jih oblikuje. V srcih nosijo nešteto spominov iz taborniškega življenja, manj prijetnih in nepozabnih. In prav slednjih je mnogo več in zaradi teh je vredno včasih potrpeti in biti bolj strpen, saj je to vrlina današnjega časa. Veselje do dela z mladino, ki ni vselej lahko, bivanje v naravi, pridobivanje najrazličnejših znanj so reči, ki polnijo dušo in tvorijo značaj človeka, ne samo tabornika. Vsako taborjenje je nekaj posebnega. Tudi letošnje v Lokah je bilo! Morda zato ker je bilo 50. taborjenje, morda zato ker nas je bilo na rednem-šolskem taboru celo 120, morda preprosto zato, ker je taborjenje totalen odklop od vsakodnevnega rutinskega življenja in samo tisti ki to doživijo, vedo da je res nekaj nepozabnega. In ko vsako leto, znova, zrem v tisto žerjavco ‘večnega ognja’, ko prepevamo v temni noči pod zvezdnatim nebom, vsakič spoznam zakaj sem tu, čutim globoko v sebi zadoščenje in mir. Dolgo je trajalo preden so stanovalci skupine hiš na skrajnem jugu izolske občine dobili tekočo pitno vodo. Krivi so bili tudi sami oziroma nekateri med njimi, ki so pokazali premalo razumevanja za reševanje skupnih težav. In tudi danes se nekateri ne brigajo prav dosti za to, da jim cesta dobesedno razpada pod kolesi avtomobilov. Do doma pač ne morejo drugače kot z lastnimi prevoznimi sredstvi in to po cesti, ki ima nagib krepko nad 10 odstotkov. Rižanski vodovod, ki je bil izvajalec del vodovodne napeljave je seveda najel podizvajalca, v tem primeru je bil to Gra-fist, ki je vodovod speljal po betonskem cestišču in ga kasneje spet zabetoniral. Toda, čeprav je bilo zagotovljeno, da bo cestišče vrnejeno v prejšnje stanje se je zgodilo drugače. Gradbinci so v največji vročini nametali beton in ga zgolj zravnali, ne da bi upoštevali vodotoke v okolici in tako se že po nekaj dneh dogaja, da beton dobesedno razpada. Podžupan Bojan Zadel je že poslal občinske inšpektorje na ogled terena in Hvala taborništvu in hvala vsem vodnikom Tady, Tini, Sebastjanu, Maticu, Lony, Petri M. in C, Tomažu, Zmagu, Andejki, Elen, Matiji, Živi, Maji, Katji, Tomiju, Suhiju, Nini, Boštjanu za odlično izpeljan plan, animatorjem Kristini, Teji in Rudiju, hvala ekonomu Andreju, kuharju Jerneju, medicinskemu tehniku Urošu ter nazadnje naši starešini Davidu. Hvala vsem. Nazadnje smo po obnovitveni prisegi ob 100-obletnici skavtstva vsi tam zbrani mirno v vrsti zapeli tab. himno, spustili zastavo ter se poslovili z glasnim tab. pozdravom »zdravo«! Taborovodja Vilette In kmalu nas čaka ravno tako pomemben dogodek, proslava ob 50. obletnici delovanja, ki bo 8. septembra na zelenici ob vhodu v San Simon. Vabljeni ! pravi, da bodo od izvajalcev zahtevali popravilo cestišča oziroma bodo reklamirali opravljena dela. Novinar pa dodaja skromno misel, da bi bilo zelo lepo, če bi Občina Izola poskrbela še za tistih slabih sto metrov občinske ceste in jo ustrezno asfaltirala ali betonirala, vendar tako, da bi bila varna tudi v slabih vremenskih razmerah. V tistem delu doline namreč živi 17 ljudi, od tega je kar lepo število šoloobveznih otrok, ki se že sprašujejo, ali so res drugorazredni izolski občani, (dm) Asfaltna cesta se konča tik pred največjim klancem. Tam se začne betonska cesta, ki pa že razpada. Drugorazredni Izolani z naše južne meje dokončanja del beton na cestišču dobesedno razpada. Kulturniški smerokazi Četrtek, 16. avgust 2007 Park Pietro Coppo - ob 19.30 CLAUDIO & CONSUELLO glasbeno žonglerska ulična komedija Kino Odeon - ob 21.00 Disturbia (triler, 2007, ZDA) Petek, 17. avgust 2007 Manziolijev trg - ob 20.30 KATALENA koncert etno glasbe Sobota, 18. avgust 2007 Ljubljanska in Koprska ulica - od 19.00 do 23.00 ODPRTA ULICA - projekt izolskih ustvarjalcev Manziolijev trg - ob 20.30 BRINA - koncert etno glasbe Hotel Stara šola Korte - ob 19.00 Pokrajine se predstavijo : Notranjski večer Torek, 21. avgust 2007 Manziolijeva palača - ob 20.30 OFFIZOLA 2007 - koncert docentov mednarodnega festivala Simonov zaliv - ob 18.00 FARAONI 40 LET koncert vseh zasedb Faraonov z gosti Sreda, 22. avgust 2007 Park P. Coppo - ob 19.30 PASKUDARIJUM, lutkovno gledališče PIKI, Slovaška Zgodba o porednih otrocih HOTEL DELFIN Razstava “Mestne cvetke Izole” ali kako člani likovnega društva LIK vidijo neurejen prostor v Izoli. Razstava bo odprta do 5. 9. 2007. « *i S - Galerija Alg3 / Kristanov trg 1 18. MEDNARODNI SLIKARSKI EX-TEMPORE izoia 2007 V počastitev 100-letnice rojstva umetnika Lojzeta Spacala razstave mozaikov, tapiserij in likovne ladijske opreme Galerija Loža Koper / Mestna galerija Piran Pirografije Zdravka Kuhte v Mestni knjižnici V Mestni knjižnici so na ogled pirografi j e Zdravka Kuhte, Razstava je na ogled do 1. septembra, Foto nagradna akcija: Pritisni jo! Začenja se finalni krog fotografske akcije, ki smo jo poimenovati: Pritisni jo! Komisija je že pregledala prispele fotografije in izbrala tiste, ki bodo doživele povečavo in bodo postale del fotografske razstave, ki jo planiramo za sredino septembra. Ker pa poletje še traja smo se tudi odločili, da bomo počakali z razglasitvijo do konca meseca, da bi res dobili čimveč kvalitetnih fotografij, ki bi jih lahko razstavili. Zato še enkrat vabimo, da vzamete aparat ali telefonček in JO PRITISNITE (dobro fotografijo) nato pa jo pošljite po elektronski pošti na naslov miroart@siol.net ali na naslov uredništvo® mandrac.si. Lahko pa fotoaparat ali telefonček prinesete osebno v laboratorij Art foto v Drevoredu L maja 4A ali v naše uredništvo. Tema je ista:Pasji dnevi. Skratka, kakorkoli se boste odločili, vsakemu sodelujočemu bodo v Art Foto brezplačno razvili tri fotografije s katerimi boste sodelovali na “tekmovanju”. Za konec pa še najlepše: Nagrade za najboljše fotografije (po izboru strokovnjakov) bosta prispevala Mandrač in veleprodajno podjetje Bora d.o.o. galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 20 let GALERIJE INSULA Galeriji Sqart« Koper razstava »grafične sekcije« Galerija Insula razstava Boris Benčič, Viktor Birsa, Luciano Kleva, Ljerka Kovač, Bojan Štokelj, Jože Pohlen, Arelena Beba Zakonjšek Galerija Gasspar v Piranu razstava članov DLU Insula (2. del) Pretorska palača v Kopru razstava članov DLU Insula (3. del) Palača Manzioli Razstava fotografij Remigio Gržonič Čudoviti večeri dveh magičnih inštrumentov V Izoli bo že tretje leto zapored potekal mednarodni festival oboe in fagota, krajše imenovan OFF. Prireditev je namenjena individualnemu in komornemu izpopolnjevanju, delavnicam, izmenjavi izkušenj in seveda koncertom. Preko trideset mladih, v starosti od 10 do 25 let, se bo pod vodstvom sedmih docentov šest dni poglobljeno posvečalo dvema nekoliko manj razširjenima inštrumentoma - oboi in fagotu. Pisana druščina prihaja iz raznih evropskih držav, marsikateri med njimi se v Izolo vračajo že tretjič. Po vsebinski usmerjenosti in priljubljenosti med mladimi oboisti in fagotisti je OFF edinstvena prireditev v Evropi. Pouk, delavnice in vaje bodo potekali v prostorih osnovne šole Dante Alighieri, kjer bosta ugledni svetovni firmi Frank&Meyer iz Berlina ter Lorde Pariz pripravili tudi bogato založeno prodajno razstavo inštrumentov in vseh pripomočkov povezanih z našim delom. Osrednji del prireditve pa predstavljajo trije koncerti, s katerimi želimo kvalitetno popestriti poletni utrip Izole. 21.8. bo v Manziolijev! palači ob 20.30 uri koncert z naslovom »ON«. Docenti OFF-a bomo predstavili nekaj zanimivosti iz bogate zakladnice raznovrstnih skladb za naše inštrumente. Izola—Slovenija Izola -Slowenien M Isola -Slovenia 20.8.-26.8.2007 23.8. se bo v Manziolijevi palači ob 20. uri pričel koncert z naslovom »PLAV«, na katerem bo sodeloval Obalni komorni orkester pod vodstvom dirigenta Aleksandra Spasiča. Solisti Maja Kojc, Peter Tavernaro, Irmgard-Anderl Krajter, Robert Buschek in Zoran Mitev, bomo z orkestrom krstno izvedb skladbi Nenada Firšta in Erlanda Freuden-thalerja, ki sta nastali prav v ta namen. Koncert se bo ob 20.30 uri nadaljeval na Manziolijevem trgu, z zdaj že tradicionalnim koncertom OFF Banda, pod vodstvom Erlanda Freudenthalerja. Večer bo povezovala Nataša Benčič. 25.8. bo v Manziolijevi palači koncert z naslovom »OFF«. Ob 18. uri se bodo v raznovstnih zasedbah predstavili udeleženci letošnjega festivala. Na vseh prireditvah bo vstop prost. Vljudno vabljeni! Maja Kojc Kriva je trava Faraoni pravijo, da bo zdaj še lepše kot ob 30 letnici V torek 21.8. bodo v San Simonu svoj 40. rojstni dan proslavljale staroste obalne in slovenske pop rock glasbene scene - Faraoni. Koncert se bo začel ob 18.00 z nekaj znanimi in manj znanimi obalnimi predskupinami, nadaljeval pa v ..amarcord" slogu. Faraoni bodo namreč nastopili s skoraj vsemi člani, ki so svoj delež prispevali v teh neverjetno dolgih (glasbeno gledano, seveda) štiridesetih letih. Faraoni bodo na koncertu odigrali večji del svojega neskončnega repertoarja in nedvomno poskrbeli, da bo nostalgikom zbežala tudi kakšna solzica z oči ob pesmih, ki so v plesnih dvoranah zvenele še v časih, ko Izola niti ni vedela, kaj naj bi bil turizem. Ob zgodovinskih članih bo na odru prostora tudi še za kakšnega gosta in prijatelja, v primeru slabega vremena, pa se bo koncert prestavil na naslednji dan. Vstop bo prost za vse generacije. Za tiste, ki o Faronih veste malo ali premalo, pa še nekaj ..zgodovinskih" podatkov. 1967 -1972 Rojstvo prvih FARAONOV Rojstvo Faraonov sega daleč v ‘60. leta, ko jih je ‘67. ustanovil Valter Soša, h kateremu se ob Stojanu Družini že na prvem nastopu v Izoli pridružita Nelfi Depangher in Gianni Colori. Kasneje Črt Janowsky nadomesti Valterja. Fantje najdejo svojega managerja Marjana Starca in osvojijo obalo, ljubljansko Halo Tivoli in mariborsko Halo C. Bambolina, Too much on my mind, Hush in drugi svetovni hiti postanejo v njihovi izvedbi prave slovenske uspešnice. Z atraktivnimi nastopi in originalnim psihedeličnim tight showom polnijo dvorane od Pirana do Murske Sobote in zmagujejo na kitariadah. Poletje ‘69 pripelje v skupino kameleona Marjana Malikoviča in kasneje Tulia Furlaniča. Do Nelfijevega odhoda k vojakom igrajo z dvema bobnarjema, kar je v tem času velika zanimivost. Faraoni dobijo z Marjanom člana z ustvarjalnimi ambicijami in tako posnamejo prvo malo ploščo z lastnimi skladbami Berač, Matra in Figov list. Zatem Stojan zapusti skupino, radijski in televizijski arhiv pa obogatijo skladbe Prie, Leseno kolo, Zlata mala in kratkometražni film v režiji Konija Ste-inbacherja. Prav pred koncem se triu pridruži bolgarski orglar Georgij Krastanov - Žoro. Pop zavlada tudi v naših krajih in v plesnih dvoranah ni več prostora za skupino, ki igra glasbo Santane, Free ipd. Prvi Fara- oni se ‘72. razidejo prijateljsko, z njimi pa generacija izgubi svoje idole. Sledi obdobje, ko člani Faraonov delujejo kot posamezniki pri skupinah Srce, Metropolitan, September, Spomin in drugih. 1979 -1989 Drugi FARAONI Proti koncu '70-tih se Nelfiju in Marjanu stoži po starih časih. K sodelovanju povabita bas kitarista in pevca Piera Pocecca in klaviaturista Ferdija Maraža. Postava ‘zrelejših mladeničev’ začenja znova. Preigravajo predvsem glasbo svetovnih lestvic, kar je novi generaciji všeč in se tako uveljavijo kot ena najboljših spremljevalnih skupin tedanje domovine. Na koncertnih turnejah spremljajo Terezo Kesovijo, Kiča Slabinca, Miša Kovača, Oliverja Dragojevica in druge zvezdnike tedanje estrade. Za radijski arhiv posnamejo priredbo pesmi Prie, Avtostop in Strašna stvar. Skupini se leta ‘81 pridruži pevec in klaviaturist Slavko Ivančič. Marjan in Slavko na začetku leta ‘83 sočasno zapustita skupino, njuno mesto pa zasede kitarist in pevec Enzo Hrovatin: izoblikuje se jedro sedanjih Faraonov, ki kot kvartet deluje celih šest let. Prvič pošljejo svoje skladbe na festival Melodije morja in sonca, z Oliverjem Dragojevičem sledi turneja po ZDA in Kanadi, poletje ‘84 pa preživijo v Dubrovniku, kjer spremljajo vsa največja imena jugoslovanske estrade: Oliverja, Terezo, Josipo Lisac, Jasno Zlokič, Sladžano Miloševič, Biljano Ristič, Kiča Slabinca in druge. Januarja ‘86 se prvič odpravijo na ‘tezgarjenje’ v tujino: Avstrija, Italija, Nemčija, Švica itd. Trendi se menjajo in iz zvočnikov začne zabijati tipična disko noga, plastična seveda. V svoje vrste povabijo sprva Rudija Korošca, kasneje pa Črta Janowskyja, ki skrbi za dober zvok. Sodelovanje in ustvarjalnost Horvatina in Maraža rodita prvi sad: leta ‘88, z založbo ZKP RTVS, izide prva kaseta ‘FARAONI’ s pesmimi Pokliči me kdaj, Martina, Spaghetti mix, Dolgčas in jaz in druge. Kot sodelavec v senci se s svojimi besedili predstavi Drago Mislej - Mef. Leta ‘89 posnamejo živo dvojno vinilno ploščo z Dragojevičem OLIVER U HNK. V tem letu se jim pridruži pevec Robert Buljevič, ki s skupino ostane le eno leto, zamenja ga pevec in klaviaturist Claudio Krmac. Za tem ponovno nastopajo na evropskih plesiščih, sledi križarjenje po Skandinaviji idr. Težko garanje fante že počasi utruja, skozi zadnja vrata že vstopa techno glasba in se zapirajo lokali z živo glasbo. Z vojno na jugoslovanskih tleh pa se zapre tudi nekdanji domači trg. 1992 -1996 Uspehi 24. julija ‘92 imajo Faraoni prvi nastop na festivalu MMS v Portorožu. S skladbo E tristemente osvojijo svojo prvo nagrado MMS. V tem letu praznujejo tudi 25-let-nico delovanja z veličastnim koncertom na izolski Punti. Za to priložnost so prvič skupaj nekdanji in sedanji Faraoni skupaj z več kot 5.000 prijateljev in občudovalcev. Pri založbi Graffit izide knjiga o Faraonih, v rekordnem času pa izideta tudi njihova druga kaseta in prva CD plošča z naslovom Tu je moj dom. Leto ‘92 postane leto uspehov in uveljavitve. Leta ‘93 nastopijo na slovenskem izboru za popevko Evrovizije s pesmijo Sonce sreče, na MMS pa s skladbo Poletje si ti. V tem lem postajajo redni gostje radijskih in televizijskih glasbenih programov. ‘94. je na vrsti tretji projekt Naj te morje. Faraoni in Oliver ponovno skupaj s pesmijo in prvim videospotom V San Simonu ustvarijo velik uspeh v Sloveniji in tudi v Zagrebu pred 40.000-imi ljudmi in s simfoničnim orkestrom. V tem letu se od skupine poslovi Claudio Krmac, vrne pa se Slavko Ivančič. Začenja se novo poglavje in na MMS Faraoni že drugič slavijo, tokrat s pesmijo Mi ljudje smo kot morje. Začenja se tudi uspešno sodelovanje z avtorico besedil Mišo Čermak. Julija 1995 izide četrti projekt z naslovom Stari časi. Faraoni tako dokončno stopijo na pot avtorske glasbe, jeseni predstavijo videospot pesmi Ne bom pozabil na stare čase, Božič pa zaznamuje videospot pesmi Božični zvon. FARAONI ■ BERAČ (PROSJAK) MATRA FIGOV LIST Leta ‘96 nastopajo pred papežem in 70.000-imi ljudmi v Postojni, preživijo nominacijo za Zlatega petelina v kategoriji za najboljšo pop skupino, na MMS pa so nagrajeni za najboljšo interpretacijo pesmi Sem takšen (ker sem živ). Na Zla-toperkinem žuru predstavijo promocijsko CD ploščo s tremi posnetki: Sem takšen (ker sem živ), Ljubi, ne čakaj in Ti nisi sam. December prinese peti projekt Sem takšen, ker sem živ in videospot za naslovno pesem. V tem letu se tudi žalostni poslovijo od Črta. 1997 - 2007 Zadnji uspehi Leta ‘97 izide pesem Jaz te nimam rad, za katero naredijo videospot v obliki animiranega filma. Isto leto izide tudi balada Srečna, pesmi Faraonov pa ostajajo in postajajo čedanje bolj popularne in so stalnica glasbenih lestvic. Aprila 1997 dobijo Zlatega petelina za najboljšo slovensko pop skupino. Na Melodijah morja in sonca jih ne preseneti prva nagrada občinstva za izvedbo pesmi Kar je res, je res. Tudi Draga Misleja - Mefa ne preseneti nagrada za najboljše besedilo. 20. avgusta ‘97 praznujejo svojih 30 let v San Simonu na velikem odru in z veličastno sceno pred kar 10.000-imi glasbenimi zaljubljenci vseh generacij. Decembra izide kaseta, video kaseta in zgoščenka. Zatem ostanejo 4 mušketirji, ki so skupaj že 20 let. Solinar na MMS-u ne zmaga, je pa pesem, ki je “prava zmagovalka” tistega festivala. Imej me vedno s seboj na EMI preseneti tudi same Faraone, saj je zelo visoko uvrščena. Komisija na Hitovem festivalu sprejme pesem Peškador, ki je nagrajena za najboljše besedilo in je še vedno zelo predvajana na radijskih valovih. Koncert v Avditoriju “Solinar" nakaže nov pristop Faraonov, a na žalost se zgodi nepričakovano. Ferdija na krajšem dopustu doleti srčni infarkt. Faraoni se morajo tako posloviti od svojega dolgoletnega prijatelja. Karel Jaksetič postane nov član Faraonov. Tudi Karlo se izkaže kot kompozitor in ima na novem CD-ju dve skladbi. Fs>rs>©Di hi Skupaj Sro HrooD, 2108.2007 www.faraoni.si Neznank o vodnjaku ni več ISOLA D'ISTRIA - Giardino V uredništvu ima-mo že kar nekaj fotografij starega j vodnjaka v par- : ku Pietro Coppo, j Vemo tudi, kje so j nekateri od kipov,1 ki jih zdaj z vabi- j lom išče izolski žu-1 pan, vendar bomo | počakali, da se lastnik sam odloči, da ostanke kipcev F, vrne občini. Verja- ss memo, da mu nih- «pp če ne bo zameril. KRIMINALNE Kriminalije po starem Po zelo kratkem usklajevanju informacij smo ugotovili, da se je na relaciji med uredništvom in policijsko postajo zgodil nesporazum in tako se priljubljene “kriminalije” vračajo na strani našega časnika. Kot je povedala Anita Leskovec, predstavnica za stike z javnostmi koprske policijske uprave, v upravi zelo podpirajo sodelovanje z lokalnimi mediji in verjamejo, da bomo sodelovanje s PP Izola še nadgradili. Tudi novoimenovani komandir Zdenko Deželak je zagotovil, da komunikacij ne bo manjkalo. Eni izgubljajo, drugi najdejo Poštena najditelja sta na Policijsko postajo Izola prinesla najdena mobilna telefona. Prvi je našel telefon znamke Sagem, drugi pa telefon Sony Ericsson. Oba telefona sicer čakata na lastnike. Ni bila kriva le luna Policisti so v zgodnjih jutranjih urah na lokalni cesti izsledili žensko, ki je hodila naokrog v spalni srajci. Ugotovili so, da ima zdravstvene težave, zato so jo odpenjali v bolnišnico. Težave z zetom Izolanka je prišla na policijsko postajo in povedala, da ima težave z zetom. Pravzaprav ne z njim ampak z njegovim razumevanjem lastništva in uporabe dvorišča in stanovanja. Policisti seveda nimajo pristojnosti za razreševanje takšnih primerov, zato so ju napotili na sodišče, kjer bosta lažje reševala nesoglasja. Pes imenovan grizli Na postajo je prišla ženska in povedala, da jo je ugriznil pes. Policisti so takoj ugotovili, da je za ugriz res kriv pes, zato so poiskali psa in lastnico. Za lastnico, ki svojega pasjega ljubljenčka ni fizično zavarovala, so napisali obdolžilni predlog, psu pa so skušali dopovedati, naj se lepše obnaša. Ob tem policisti še enkrat opozarjajo na določila Zakona o zaščiti živali, ki predpisuje, da mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. V kolikor gre za nevarnega psa, pa mora biti ta opremljen tudi z nagobčnikom. Kickandgo Zelo nenavaden pojav je to, Moški je namreč prijavil, da ga je pred gostinskim lokalom udaril moški, ki se je natomirno odpeljal proč. Policisti so kmalu našli kršitelja mu predočili prekršek ter izdali plačilni nalog. Pozabljivi električar Delavec Javnega podjetja Komunala Izola je našel kovček z električnim orodjem. Seveda ga je odnesel na policijsko postajo Izola in tam zdaj orodje čaka na lastnika. Če je vaše ga lahko dobite na postaji, vendar boste morali to dokazati. Kdo je v poljskih objektih? Eni pravijo, da Poljaki, drugi pa vedo, da so, poleg lastnikov, najraje različni tatovi. Tudi prejšnji teden je nepridiprav vlomili v poljski objekt in tam ukradel nič več, nič manj kot motorno kosilnico. TlK PRED KONCEM Zdenko Deželak bo prvi človek PP Izola Bankomat ni mona Bankomat je še kar pameten stroj in zna ločevati med ljudmi. To je dokazal eden od izolskih bankomatov prejšnji teden, ko je nekdo skušal s ponarejeno bančno kartico dvigniti gotovino, vendar ga je bankomat spoznal oziroma ga ni spoznal in projekt je propadel. Nahrbtnik ni bil na hrbtu Ni bil na hrbtu ampak na plaži, kjer sta ga pustili dve dekleti brez nadzora. Nahrbtnika namreč. In je seveda izginil, kar je prijavila mati ene od lastnic. Kasneje sta nahrbtnik našli odvrženega pod parkiran osebni avtomobil, vsebine pa ni bilo. Ni dobro razumel Prepoved približevanja pomeni, da nekomu ne smeš preveč blizu. Tako so enemu od občanov policisti izrekli ukrep prepoved približevanja svoji partnerici, vendar se tega ni držal. Ker očitno slabo razume take stvari so zoper njega izvedli hitri postopek. Kaj to pomeni pa v uredništvu ne vemo. Odhajajo na rafting Trije mlajši moški so dopoldan na parkirnem prostoru v Izoli vlomili v avtodom, znamke Fiat Ducato francoske registracije in ukradli nekaj oblačil, dvoja očala in čelado za kajak. Lastnika vozila so oškodovali za 1.000 Eur. Poročilo z napako Napaka je seveda slovnične narave. Občan je namreč zadržal storilca, ki je pred tem poskušal vlomiti v gostinski objekt. Policisti so zoper njega podali kazensko ovadbo. Pod njega so verjetno mislili vlomilca in ne občana. Prijeli so pretepače Policisti so izsledili in odvzeli prostost storilcem, ki so na območju Izole izvrševali različna kazniva dejanja, med drugim so fizično obračunavali s turisti, mlajšimi od njih, in jim pri tem povzročili telesne poškodbe. Zoper bojevite mladce sledijo kazenske ovadbe. Poročilo iz tujine Nekaj po 10.00 uri je 47-letni Izolan na Dolinski ulici v Kopru med vzvratno vožnjo trčil v 85-letnega pešca iz Kopra. Starostnik je padel in z glavo udaril v parkiran avto, nakar je bil z lažjimi poškodbami odpeljan na zdravljenje v Bolnico Izola. Izolska policijska postaja ni posebej velika policijska enota, a se včasih zdi, kot da bi jo bilo zares težko voditi. V zadnjih desetih letih se je na njenem čelu zamenjalo pet komandirjev in konec tega meseca bomo dobili šestega. Zdenko Deželak seveda ni novinec na izolski postaji, saj je bil že pomočnik prejšnjega komandirja, ViktorjaZinreiha in tudi sedanjega, Zvonka Števanca, ki po dobrem letu dni odhaja na delo v Koper. MALI OGLASI Nepremičnine • Dve študentki 1. letnika pedagoške fakultete, urejeni, nekadilki, iščeva manjše stanovanje v okolici Kopra, inf: 031/547 042 ali 051/243 959 • Sobo oddam študentoma - nekadilcema. Informacije: 051 672 160 • V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108 • Zamenjam enosobno stanovanje (40 m2) Ljubljana - Vič, za enako ali garsonjero v Izoli. Tel.: 051 341 727 • Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 488 346 • Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. Tel.: 031/598 633 Vozila • Prodam OA Fiat Tempra 1.6 SX. Registrirana do 2.7.2008 Inf.: 040 523 010 • Motor “chopper” Kimko 125, prevoženih 15.000 km, zelo dobro ohranjen, nove pnevmatike, črne barve, prodam za 1.000 Eur. Ogled je možen v Izoli po dogovoru. Informacije: 041 584 056 Delo • Ponujamo delo za pomožna dela v knjigovodskem servisu v Izoli. Za informacije po 17 uri na tel.: 041/778606 • Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakarico. Delo v eni izmeni, tel.: 040 888 518 • Ponujam delo v strežbi in pomoč v pizzeriji za daljše obdobje. 041 827 039 • Pizzeria na obali zaposli izkušenega picopeka. Tel.: 041 566 751 • Pomoč v hiši in okoli nje iščem, tel. 031 599 650 Izolska postaja je majhna a je hkrati ena od samostojnih policijskih postaj kar pomeni, da organizacijsko deluje dokaj avtonomno. Zvonko Števanec bo po končanih dopustih predal posle novemu komandirju, sam pa bo odšel v sektor uniformirane policije na koprski policijski upravi. Pogovor s starim in novim komandirjem bomo pripravili za naslednjo številko Mandrača. • Nudim inštrukcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425 • Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683 • Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855 • Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451 • Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211 • Starejšim obolelim ter drugim , nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108 Razno • Oddam jogi 160x200 cm z dekorativnim vzorcem. Tel.: 031 377 536 • V RK Izola bi bili veseli darovalca jedilnega kota iz kuhinjskega elementa, velikosti 60x60cm. • Klena, kraška drva PRODAJAM, tel 040 342 200 • Prodam čisto nov mobitel mobi čuk SAGEM, za 85 evrov. Inf: 031 203 782. • Prodam:kontaktgsm:031381759; 2x rolerji roces št. 39/37 za 45 eur ; tiskalnik hp deskjet 670c za 30 eur ; kolo Mistral rdeče primerno za otroke do 12 let polno vzmeteno za 150 eur; kolo Mistral srebrne barve za otroke do 12 let sprednji mortizer za 150 Eur • Prodamo nov lesen čoln, dolžine 4,85 m z izvenkrmnim motorjem in opremo. Cena po dogovoru. tel 6414 404 ali 031 885 426 • Voziček Chicco, moder karo z ravno strehico prodam (10 EUR); Dvopostel-no posteljo 160xl90cm, masiva bukev, brez visokih stranic, razstavljena prodam za 100 EUR; Chicco stolček, na štirih kolesih, moder karo, mizica, nagib stolčka tri variante, nastavljiva višina, prvi lastnik, lepo ohranjen za 40 EUR; Montainbike skoraj nov za otroka do velikosti 160 cm metalne barve za 60 EUR; Novo WC školko Dolomite podarimo, tel 031 505 237 • Prodamo otroško sobo italijanskega proizvajalca v beli barvi. Sestavljena je iz omare, komode, povijalne mize, raztegljive postelje z jogijem velikosti 120 x 70 cm (160 x 70 cm) in zaboj za igrače. Tel.: 041 860 393. Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 NLB® Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Kaj morje, bazen je zakon Tako pravijo nekateri mladi pustniki, ki plažo na svetilniku ali Simonu takoj zamenjajo za navaden bazen. Voda je enako topla, gneča je manjša, reševalec je pri roki, meduz ni, pa še oče te lahko slika. Počitek v varni cerkveni senci Takšno senco sta si poiskala goloba na Kristanovem trgu, ker pač nimajo klime niti sončnih očal. Te pa si je privoščil Penz in se tako-le odpravil na sprehod po vročem soncu. “Toplo je, ampak sem se belo oblekel, pa bo.” Tudi začasnost ne pomaga Začasni gostinski lokal, ki ga je parku Arrigoni postavil Flavio Božič ni dobil soglasja spomeniškega varstva, ki v tem primeru varuje podobo parka Arrigoni, nezadovoljstvo nad izgledom objekta pa je izrazil tudi župan dr. Klokočovnik. Lastnik se je zdaj lotil barvanja pokritega dela lokala, toda vprašanje je, če bo to dovolj za uporabno dovoljenje brez katerega po novi zakonodaji enostavno ni moč obratovati. Dobili smo lutkovno gledališče Izola je vedno imela lutke, ni pa imela pravega lutkovnega gledališča, čeprav je strošek gledališča marionet neprimerljivo manjši od stroškov gradnje pravega gledališča. Tudi prostori, ki jih v Koprski ulici zdaj zaseda Lutkarsko društvo Marionette niso pravo gledališče, a z malo improvizacije in predvsem z veliko dobre volje sta ga Aljoša Križ in Dare Brezavšek uredila tako, da tam lahko razstavljata lutke in uprizarjata manjše lutkovne predstave. V soboto, ko je dež dobro zmočil program Odprte ulice in koncert Rudija Bučarja so v ateljeju pripravili dve kratki predstavici za najmlajše gledalce. Ti so sicer šele spoznavali svet lutk, toda njihovi starši so na koncu priznali, da so preživeli lep lutkarski večer. V društvu Marionette sicer pravijo, da bodo tudi v bodoče pripravljali krajše lutkovne predstave, za kaj večjega pa bodo seveda potrebovali večji oder in predvsem večji prostor za gledalce. Toda, dokler tega ni bo tudi atelje v Koprski kar prijeten kraj za srečevanje ljubiteljev lutk in gledališča. 1 I Več kot 120 mladih izolskih tabornikov na “Taborjenju 2007”