Amerikanski Slovenec
American In Spirit; Foreign In Lunguape Only »est advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Rates on request
Katoliški list za slovenske delavce V Ameriki in glasilo D. S. D.
1
ik
ŠTEVILKA 8«.
uradna POROČILA 0 VOJNIH DOGODKIH.
Organ of the Best Element of Americanized Slovenians. It covers News and Contains Matters of Special Importance to Them Not Found Elsewhere
JOLIET, ILLINOIS, I. MARCA 1918.
Pariz poroča, da so bili nemški napadi na ameriške zakope v Lota-ringiji odbiti
AMERIŠKA FRONTA NAD 8 MILJ
Nemci še prodirajo v Rusijo. Rim poroča meglo, sneg in viharje.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Laška fronta.
London, 5. marca. — Izza poslednjega poročila je bilo vreme megleno m letanje je bilo mogoče samo en dan, ko smo razdejali tri sovražne stroje. uJeti zrakoplovci odkrito priznavajo aliirsko premoč v ozračju in pravijo, da je bila velika škoda napravljena njihovim zrakoplovskim lopam in strojem, posebno v zadnjih dveh mesecih.
V zadnjih štiriindvajsetih urah se je vreme zelo poslabšalo, z viharji in snegom v gorah. Običajna patrolna in topniška delavnost se nadaljuje, kadarkoli je mogoče.
je ukazal vojnemu štabu v Mohilevu nehati sovražnosti, po današnjem urad nem naznanilu. Četam je naročeno, ostati v svojih sedanjih postojankah.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 7, 1918, as required by the act of October^, 1917.
Francoska fronta.
Pariz, 4. marca. — Dva nemška poskusa, napasti naše linije severno od reke Chemin des Dames in blizu Ma-lincourtske hoste sta bila zaustavljena po francoskem streljanju. Na odseku Chaumške hoste je bilo živahno bom bardovanje.
V Lorrainu je francosko topniško streljanje preprečilo napad, ki ga so Nemci pripravljali proti našim linijam Ob ostali fronti je bila noč pokojba.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on March 7, 1918, -> as squired by the act of October6,1917.
Plaz zasul vojaški vlak.
Geneva, 5. marca. — Najmočnejše sneženje sedanje zime v švicarsko-ti-r&lskih planinah se je pripetilo med zadnjimi štiriindvajsetimi urami. Sneg Je od 3 do 6 črevljev globok in še sne-ZI- Snežen plaz je pretrgal neki av-stnjski vojaški vlak na dvoje južno od Bolcana (Bozen). Šestindvajset častnikov in vojakov je bilo usmrčenih.
True translation filed with the post faster at Joliet, 111., on March 7, 1918, 3,5 rCquired by the act of October6,1917.
Ruska fronta.
Dunaj, 4. marca. — V Podolju naša vojaška podjetja uspešno napredujejo. Naš vojni plen obsega že več nego 770 \ 'opov in več nego 1,100 strojnih pušek, Poleg velike množine pospravljenih vojnih zalog.
True translation filed with the postmaster at Joliet, III, on March 7, T918, 315 required by the act'of October 6,1917.
Nemško poročilo.
Berlin, 4. marca.—Vojaška podjetja x Veliki Rusiji so prenehala včeraj s ed podpisanja mirovne podgodbe z *usiJ0. Drugod ni nič novega.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 7, 1918, s required by the act of October6,1917.
Zaustava sovražnosti.
^Petrograd, 4. marca. — Praporščak enko, vrhovni poveljnik armade,
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Britansko poročilo.
London, 4. marca. — Več uspešnih napadov smo izvedli snoči na raznih delih fronte. Avstralske čete so prodrle v nemške zakope blizu Warnetona in ko so usmrtile najmanj petdeset ne-prijateljev in razdejale več izkopov, so privedle enajst ujetnikov in eno strojno puško.
Druge uspešne napade so izvedle avstralske čete v soseščini Gapaarda, vzhodno od Messinesa in južno od Zolle-beka. Ujetnikov 'Smo dobili v vsakem slučaju in uplenili nadaljnjo strojno puško.
Severno-middleseške čete so napadle sovražnikove postojanke severno od Passchendaela in ujele mnogo Nemcev.
Naše izgube v teh napadih so bile lahke. Naše čete so prodrle tudi v nemške linije na več drugih točkah in v vsakem slučaju dosegle svoj cilj, a ne da bi dobile ujetnikov, ker so se sovražne posadke umeknile.
Napad, ki ga je sovražnik poskušal južno od St. Quentina, je bil odbit in nekaj ujetnikov je ostalo v naših rokah.
Malo pred svitom davi je sovražno topništvo razvijalo znatno delavnost v odseku Lens.
True translation filed with the postmaster at Joliet, ,111, on March 7, 1918, as required by the act of October^,1917.
Belgijsko poročilo.
Pariz, 3. marca. (Zakesnelo.) — Tekom zadnjih dveh dni je bila topniška delavnost dokaj silna. V noči 1. marca so Nemci podjeli napad proti Bois du Trapeze, ki je bil odbit popolnoma po streljanju z našimi topovi in strojnimi puškami. Nemci so ponekod sil-) bombardovali naše linije.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Nemško poročilo.
Berlin, 4. marca. — Fronti prestolonaslednika Rupprechta in nemškega
rumunija za mir z avstro nemčijo.
Podpisala predhodne določbe k mirovni pogodbi, po kateri izgubi Dobrudžo.
RUSKI NAROD PROTI LENINU.
Kultura rešena, pravi kajzer. Pogajanja s Srbijo in Črno goro?
True translation filed with the postr master at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Pogajanja s Srbijo?
Amsterdam, 4. marca. — Nemško časopisje pozdravlja sklep miru z Rusijo kot mojstrsko potezo. Nemškega cesarja, brzojavka na državnega kance-larja von Hertlinga je javno nabita po vsem Berlinu. Zastave vihrajo povsod in šole bodo imele jutri praznik.
Berlinski poročevalec za "Leipziger Neueste Nachrichte'n" prav,i, da bodo pogajanja s Srbijo in Črnci goro sledila v nekaj tednih, ker sta obe vlasti, kakor Rumunija, "iz vojne in morata podpisati mir".
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Kultura rešena, pravi kajzer.
Berlin, 4. marca. (Prek Londona.) — Cesar Viljem je, kakor uradno nazna-
njajo danes povodom sklepa miru med Nemčijo in Rusijo, poslal grofu von Hertlingu, nemškemu cesarskemu kan-celarju, brzojavko, ki se glasi:
"Nemški meč, ki ga so vihteli veliki vojni voditelji, je prinesel mir z Rusijo. V globoki hvaležnosti do Boga, ki je bil z nami, sem napolnjen s ponosno radostjo nad čini moje armade in trdovratno vztrajnostjo mojega naroda.
"V posebno zadovoljstvo mi je, da sta bili nemška kri in nemška kultura rešeni. Sprejmite mojo najtoplejšo zahvajo' za Vaše zvesto in krepko sodelovanje v velikem delu."
Izdruzene države,
rusija in japonija.
Predsednik Wilson baje proti temu, da bi Japonija z vojaštvom posre,-dovala v Sibiriji
NEMČIJA IŠČE POTI V INDIJO.
Nov sklic vojaških novincev v tabori šča menda v aprilu.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Proti Leninu.
London, 5. marca. — Vseruski kongres delavskih, vojaških, kmetiških in kazaških sovjetov, sklican v Moskvo na dan 12. marca, utegne odreči potrditev rusko-nemške mirovne pogodbe, po danes semkaj dospelih poročilih iz Petrograda.
Pravijo, da je del boljševikov prav nezadovoljen s predajo Nikolaja Lenina, boljševiškega prvega ministra, in nagnjen, pridružiti se levim socialnim revolucijonarjem, katerih bojaželjnost prevladuje in tvori veliko nasprotstvo proti mirovni stranki, pravi petrograj-ski poročevalec za "Daily Mail". Ta vojna stranka, je rečeno, svetuje, premestiti petrograjske vojne zavode v not^anjdšt Rusije, odkoder lahko nadaljujejo boj proti Nemcem.
Vlado morda premestijo v Moskvo.
Nasvetovaho je, naj se kongres sq-vjetov v Moskvi napravi za pretvezo preselitvi iz Petrograda pod izgovorom, da je potrebno z^vladne oddelke, udeležiti se kongresa.
Nasprotnost proti Nemcem je baje večja v Moskvi in pokrajinskih so-vjetic -sepo v'Pgtrogradu.
Neka berlinska brzojavka, prejeta v .Amsterdamu danes napoveduje skorajšnji odstop Lenina in Trockega,
True translation filed with the post master at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Nov sklic rekrutov v aprilu.
Washington, D. C, 5. marca. — Da-| turn prihodnjega "drafta" ali sklica vojaških novincev bo naznanjen v krat-jkem. Urad provost-maršal-generala je pripravil "važno naznanilo", ki obsega, pravijo, čas in način sklicanja drugega nabora. Po najboljšem viru I bodo prvi vojaški novinci odšli v taborišče v aprilu.
prestolonaslednika: Eden naših naših naskočnih oddelkov je prodrl V sovražnikove linije in ujel več Belgijcev. Na več točkah flandrske fronte so sledili silnemu topniškemu streljanju britanski napadi, ki so bili odbiti. Drugod je bila bojna delavnost omejena na dvoboje s topovi in zakopnimi mož-narji.
Fronta, velikega vojvode Albrechta: Na vzhodnih višinah reke Meuse so Francozi nastopali zdajpazdaj s topovi in zakopnimi možnarji. Sedemindvajset ujetnikov je bilo privedenih vsled manjših napadov severno od kanala Ren-Mame, zapadno od Blamonta in južno od Metzerala.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Z. D, Rusija in Japonija.
Washington, D. C, 5. marca—Predsednik Wilson je nocoj potrdil izjavo, da Združene Države niso privolile v japonsko posredovanje v Rusiji. Obenem je bilo naznanjeno, da ta dežela ne bo protestirala proti japonskemu nameravanemu nastopu, dasi predsednik ni potrdil te zadnje izjave.
Več ni bilo izvedeti glede stališča te vlade napram japonski nameri za vojaško posredovanje v Sibiriji. Znano je le toliko iz uradnega vira, da je ta vlada poslala Japoniji poročilo glede položaja in da isto še ni dospelo v določeni kraj.
True translation filed with the postmaster at Joliet, III, on March 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Francozi udarili iznenada.
Pariz, 4. marca. — "Vzhodno od reke Meuse smo izvedli presenetljiv napad pri calonnskih zakopih in prodrli do četrte nemške linije na fronti 1,200 metrov (kaki dve tretjini milje) in 600 metrov daleč," je naznanil vojni urad nocoj. "Ujeli smo več nego 150 Nemcev."
as recnr tr,anslation filed with the postmaster at Joliet, III, on March 7, 1918 "Ulred by the act of October6,1917.
BITKA V ZRAKU.
"Halo i„ KniflJ 0 dejanskem kretanju zrakoplovov v ozračju je bilo sijajno ^že naT n'I<a'<0r kaza,e Krafične napetosti dejanske bitke v zraku, kakor PripravJ| ( J fot0«rafiji. Francoski zrakoplov zgoraj se postavlja v položaj Pr<!Sl,nljiv JJ <la Zlet' tlo,i naJ svojeKa nemškega nasprotnika. Po kratkem a rafijo" ' 0l>0^U * 8tr°jno Pužko se je Francozu posrečilo zbiti Nemca. M f'ovu, ,e Posflel neki opazovalec v drugem francoskem bojnem zrako-

True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Američani odbijajo Nemce.
Glavni stan ameriških čet na Francoskem, 6. marca. — Ameriške čete so bile na še nekem drugem mestu francoske fronte napadene .po Nemcih, ki so bili odbiti z izgubami.
To je prvikrat, da je bilo dovoljeno omeniti ta spopad. Ameriške čete so prišle v bojno linijo nekje v Lorrainu. Francoski poveljnik je čestital Američanom na njih zadržanju.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Obdržujejo osem milj.
Washington, D. C, 6. marca. —■ Ameriške čete obdržujejo Sedaj nekaj nad osem milj zakopov na bojni fronti na Francoskem, je bilo naznanjeno danes, dasi je v zračni črti njih fronta samo kako polpeto miljo.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Palestinska fronta.
London, 4. marca. — Od petka na nedeljo se je pripetilo več spopadov med jezdečimi patrolami vzhodno od severno od Jeriha. Med soboto in nedeljo so naše čete prodrle proti severu najdlje 3,000 jardov na fronti dvanajstih milj vštric in zapadno od ceste Jeruzalem-Nablus; zadevale so ob malo odpora.
Sovražen zrakoplov je bil zbit v naših linijah^vzhodno od Jaffe. Pilot in opazovalec sta bila ranjena in ujeta.
Zeppelinke napadajo Petrograd.
Vkljub naznanilu iz Berlina, da so vojaška podjetja proti Rusiji prenehala, še vedno prodirajo nemške in avstrijske čete v Rusijo, po danes prejetih brzojavkah. Zrakoplovi in zeppelinke se rabijo za bombardovanje Petrograda. Ti nastopi naznanjajo poskuse, imeti Ruse v strahu in tako izsiliti potrditev mirovne pogodbe.
Narvo, 100 milj jugozapadno od Petrograda, so zavzeli Nemci in sovražnik bajp prodira dalje proti Petrogra-du, po brzojavki iz Petrograda, datirani v ponedeljek, na Exchange Telegraph.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of October6,1917
Rumunija na vrsti
Washington, D. C, 5. marca,—Grof Czernin, avstrijski prvi minister, je povedal rumunskemu prvemu ministru v mirovnem pogajanju, ki se vrši sedaj, da če se Rumunija ne vda, bo strta, a če odstopi Dobrudžo in privoli v ureditev mej, utegne ohraniti svojo celo-skupnost in svojo sedanjo vladajočo dinastijo. To je doznal državni department danes.
Erdeljski Rumunci so protestirali proti temu, da jih je rumunska vlada opustila, po neki današnji brzojavki iz Francije.
Neka brzojavka na kralja Ferdinanda od delegacije v Parizu pravi, da so Erdeljci pozdravili Rumunijo kot svojo osvoboditeljico po njenem vstopu v vojno, in prosijo kralja, naj ne prepusti 4,000,000 erdeljskih Rumunov besnosti Avstro-Ogrske.
True translation filed with the post-mastenat Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Rumunija sklenila mir.
Amsterdam, 6.; marca. — Predhodna mirovna pogodba med Rumunijo in centralnimi vlastmi je bila podpisana snoči, pravi brzojavka iz Bukuresta.
Po pogojih dogovora odstopa Rur munija pokrajino Dobrudžo do Donave centralnim vjastem. Rumunija se tudi zavezuje, pospeševati prevažanje tevtonskih čet skozi Moldavijo in Besa rabijo v Odeso.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act ofOctober6,1917.
Diplomatje na delu.
Washington, D. C„ 6. marca. — Mogočne poteze v svetovni diplomaciji, ki obsenčajo zazdaj vojaika podjetja v Evropi, se vršijo v glavnih mestih velevlasti na vzhodu in zapadu.
Izid teh potez bo določil bodoči tek vojne. Na predsedniku Wilsonu in načelnikih aliirskih vlad je odgovornost, da se ne napravi napaka, ki bi utegnila odložiti zmago za stvar demokracije.
Pozornost je še obrnjena na bližnjo odločitev Japonije glede vprašanja o posredovanju v Sibiriji ob času, ko brzojavke iz: Evrope vsak dan množijo odkritja nemških cesarskih načrtov. Pogodba med Nemčijo in Rusijo odkriva, da tevtonski vojni oblastniki iztezajo svoje roke po transkavkaški železnici, stremijo za Perzijo in Afganistanom ter iščejo transkaspiške poti v Indijo:
Nemci pritiskajo proti vzhodu.
Vkljub mirovni pogodbi pritiskajo nemške armade dalje v Rusijo, ne da bi boljševiki izrazili le besedico priziva na aliirance za pomoč, da rešijo Sibi-1 rijo ali kak di;ugi del ruske države pred Vpadniki.
Anglija, Francija in Italija so pre-' pričane, da bi pomenilo ogromno pod-! poro sovražniku, če se privoli, da o- i stane Sibirija nezaščitena pred nemškimi načrti, bodisi da so ti pridobitev ozemlja ali samo pridobitev ententinih ' zalog. Zato so za uporabo sile, da Nemčijo ustavijo na Ruskem, da rešijo Rusijo njenih lastnih notranjih sovraž- J nikov, in da oskrbijo zbirališče za no-1 vo začasno vlado rusko, zvesto aliirski stvari.	j
Zato mislijo pooblastiti Japonijo, da uporabi to silo v azijski Rusiji, ker Japonija edina sposobna, postaviti armado v Sibirijo.
LETNIK XXYII
tanskega državnega tajnika A. J. Bal-fourja pravi "Frankfurter Zeitung" med drugim:
"Odločitev, ali naj se vojna z vsemi svojimi grozotami nadaljuje, ali naj se začno predhodni razgovori glede možnosti miru, je odvisna danes bolj od predsednika Wilsona, nego od vlad evropske entente."
Časopis je mnenja, da so nekateri deli govora g. Balfourja vredni pomisleka, in smatra zmernost govora za dobrodošlo znamenje. List meni, da naj se zahtevi po izpraznitvi Belgije in odškodnini v slučaju te dežele popusti samo tedaj, če je ententa sposobna izpodriniti Nemčijo iz Belgije.
"G. Balfour naj bi vedel," pristavlja list, "da je mogoče doseči največje privolitve na obeh straneh samo potom pogajanj."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of 0<tfober6,1917.
Boljševiška prosveta.
London, 5. marca. — V nekem ruskem vlaku so bili pred kratkim en ruski vojak, trije civilisti in neka ženska. Zadnja je zakričala, da ji je bila moš-njica za denar ukradena, in je obdolžila vojaka tatvine.
Rdeč stražnik je vstopil na njeno kričanje in, ne da bi vprašal vojaka, usmrtil tega s svojim bajonetom. Pozneje, ko se je vlak bližal postaji, je bilo truplo vrženo skoz okno. Nekaj vojakov zunaj je stopilo na vlak, da maščujejo svojega tovariša. Našli so rdečega stražnika, ko je brisal svoj o-krvavljeni bajonet. Rdečega stražnika so vojaki usmrtili z bajoneti in potem skočili z vlaka. Njegovo truplo so vrgli skoz isto okno isti možje, ki so sli-čno naredili z vojakom.
Kmalu potem je potnica v svojem oddelku zavpila: "O, našla sem svojo mošnjico, bila je med blazinami."
Takoj se je trojica obrnila proti nji in zakričala, da govori preveč in o-groža državo. Strgali so ji obleko in jo zabodli.
(Op. ur. Prejkone je ta pripovedka izvita iz trte.)
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Kraljevič Mirko umrl.
Amsterdam, 4. marca. — Kraljevič Mirko, drugi sin črnogorskega kralja Nikolaja, je umrl v nekem zdravišču na Dunaju v nedeljo za pljučnim krvavenjem. V zdravišče je prišel pred dvema letoma.
Kraljevič Mirko je bil 39 let star, je ostal na Črnogorskem, ko je kraljevska rodbina ubegnila pred avstrijskimi vpadniki. Poskušal je začeti mirovno pogajanje z Avstrijo, ali njegove pri-zadeve so bile brezuspešne.
Poročali so v januarju 1917, da je imel kraljevič Mirko biti imenovan vladarjem nove jugoslovanske države, ki sta jo mislili ustanoviti centralni vlasti. Njegova žena je bila princesi-nja Božena (Natalija) in imela sta trj sine.
Wilson previden.
Predsednik Wilson je nasproten tej politiki. Oil ne bi hotel posredovati v Rusiji, razen na vabilo ruske vlade, dasi ni pripoznal te vlade kot zakonite vlade ruske. Predsednik je mnenja, da bo v teh okoliščinah moralno pregovarjanje bolj učinkovalo nego sila v zopetno poživitev navdušenja med ruskim narodom za odpor proti nemški grožnji.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on March 7, 1918, as required by the act of October6,1917.
Wilson ima ključ do miru.
Amsterdam, 4. marca. — V svojem komentarju o nedavnem govoru bri-
Jolietske novice.
—	Mesečna seja jolietjske podružnice Slovenske Narodne Zveze je bila preložena od zadnje na prihodnjo nedeljo in se. bo vršila torej dne 10. marca zvečer v dvorani K. S. K. J. Dvorana se odpre ob 7. uri in seja začne ob polosmih. Vsi člani so na-prošeni, da gotovo pridejo na sejo, ker bo na dnevnem redu več velevaž-nih stvari. — O jugoslovanskem zborovanju, ki se bo vršilo prihodnji torek zvečer v Pulaski Hallu, poročamo na drugi strani te št. A. S.
—	Ukrajinski koncert v Jolietu. Imeniten ukrajinski glasbeni in pevski zbor priredi koncert v nedeljo zvečer ob 7. uri v Auditorium Hallu, Chicago & Clinton sts. Vstopnina 50c in 35c.
—	V Rockdalu, kjer imajo za župana Slovenca g. Antona Oberstar, bodo v torek prvotne krajne volitve (primaries). Med kandidati za aldermane sta tudi dva Slovenca, in sicer na Workingmen's-tiketu g. John Duša ia na Citizens-tiketu g. John Petruša. Upati je, da naši zavedni Rockdalčanje nominirajo obadva.
—	Prvi jolietski fant v ameriški armadi na Francoskem, ki je padel v boju za demokracijo, svobodo in pravico, je bil prostak Bruno Silakowski, rodom ameriški Poljak. V čast in spomin temu junaku bo jutri (petek) slovesna črna sv. maša v poljski cerkvi. Ves Joliet se bo po svojih zastopnikih udeležil te maše zadušnice. Bruno Silakowski je bil eden sedemnajstih A-meričanov, ki so padli dne 1. marca. Američani so se hrabro borili in so od-bili močan nemški napad.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, I1L, 6. marca. — Sv. misijon v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa, ki se bo vršil od 17. do 24. marca t. 1. bosta vodila Rev. P. Vencel Šolar, O. S. B., in Rev. Frančišek J. Ažbe. Naš g. župnik, Rev. John Plevnik, je izdal posebne listke, na katerih je razloženo in jasno povedano vse glede sv. misijona v naši cerkvi. Iz takega listka posnemamo sledeče:
Namen sv. misijona. Namen sv. misijona je, da se da vernikom posebna prilika slišati besedo božjo in sprejeti sv. zakramente. Sv. cerkev dovoljuje velike posebne milosti onim, ki dobro opravijo sv. misijon. Zato molimo prav goreče, da bi noben ud naše župnije ne zamudil tega svetega časa. "Bratje, opominjamo vas, da milosti božje nepridoma ne prejemate. Rečeno je namreč: 'Ob milostnem času te uslišim in na dan zveličanja ti pomagam.' Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan zveličanja."
Dober svet za čas misijo-n a. Med sv. misijonom se vzdrži vsake prazne feabave, vsakega nepotrebnega govorjenja ali posvetnega čita-nja. Popolnoma posveti ta sveti čas veliki zadevi svojega večnega zveličanja. Sam Bog ve, kako blizu si že svoji večnosti. — Prav resno prosimo vse, ki se bodo udeležili sv. misijona, da goreče molijo za spreobrnenje grešnikov. Vsakdo, ki je preje koga zapeljal proč od Boga, naj to sedaj popravi s tem, da bode druge pripeljal k Bogu. Sv. Jakob pravi, da kdor je spreobrnil jednega grešnika k pokori, je s tem rešil tudi svojo dušo večne smrti in pokril množico svojih grehov. (Sv. Jak. V. 30.)
Trdni sklepi za čas sv. misijona. 1. Vsaki dan bodem šel k sveti maši. 2. Udeležil se bodem misijonskih pridig. 3. Opravil bodem dobro sv. spoved in sv. obhajilo. 4. Prizadeval si bodem vsaj jednega svojih prijateljev pridobiti, da se bode udeležil sv. misijona. S. Molil bodem v namene sv. očeta.
Vspored sv. misijona. Začetek: 17. marca zjutraj pri 8. sv. maši. Sklep: 24. marca zvečer ob pol 8. uri. Ob S. uri zjutraj sv. maša in kratka pridiga. Ob 7:30 sv. maša za šolsko mladino. Ob 8. uri sv. maša in pridiga za vernike. Ob 3. uri popoldne kri-žev pot. Ob 7:30 zvečer sv. rožni venec, pridiga in blagoslov s presv. Reš-njim Telesom. (V torek na praznik Sv. Jožefa bode sv. maša ob 8. uri za solsko mladino in slovesna sv. maša ob 9. uri.) Stanovske pridige: Za žene v četrtek popoludne ob pol 3. uri. Za može v četrtek zvečer ob pol 8. uri. Spovedi bodo vsako jutro in popoldne od 3:30 dalje in zvečer. Papežev blagoslov, ki je združen s popolnim odpustkom, se bode podelil pri sklepu sv. misijona.
Misijonski spominki so na prodaj celi čas sv. misijona v cerkveni predveži. Ti spominki se bodo blagoslavljali po vsaki pobožnosti celi teden. Vsaka katoliška hiša se naj preskrbi z dobrimi katoliškimi knjigami, križi, kipi in podobami. Ne pozabite si tudi preskrbeti vse, kar je potrebno pri bolniški postelji. Preskrbite si tudi blagoslovljene sveče in blagoslovljeno vodo. Te stvari vas bodo spominjale na milost tega sv. misijona in bodo v vas obnavljale spomin vseh trdnih sklepov, katere ste med tem sv. misijonom naredili.
£akaj se moram udeležiti
zbornici v Washingtonu, D. C., dne 27. feb.
—	75 stopinj nad ničlo je kazal toplomer včeraj (torek) opoldne, dočim zjutraj ob šestih samo 40.
—	Naši bolniki. Hudo zbolel je rojak John Bahor, star okoli 73 let; leži doma, N. Hickory st. V bolnišnici sv. Jožefa pa leži g. John Sobotnik, ki je bil operiran na prstu, kakor nam poroča Rev. J. Plaznik.
—	Mr. John Vranichar, 1109 N. Chicago st., je tudi med fanti naše župnije sv. Jožefa, ki so bili pri nedavnih zdravniških preiskavah potrjeni za vojaško službo in utegnejo biti poklicani v vežbališče koncem aprila ali začetkom maja. Ondan smo navedli 21 imen, skupaj dosedaj 22. Next?
—	G. John Grahek ml., civilni inže-ner, se je vrnil ondan iz South Pitts-burga, Tennessee. Štiri mesece je bival v tamošnjem okrožju, kjer je bil zaposlen kot zemljemerec pri gradnji neke nove železnice.
—	G. Joseph Stukel pojde prihodnji petek zopet v Montano na svojo farmo. Tam biva tudi njegova ga. soproga z dvema sinoma, ki imata vsak svojo farmo po 320 akrov.
—	Mr. Anton Kočevar, bartender, je snoči odpotoval na daljše počitnice iz zdravstvenih ozirov. Rekel je, da pojde v San Francisco, Cal. Tem potom pozdravlja svoje prijatelje in znance.
—	Na jugoslovansko zborovanje! Prihodnji torek, dne 12. marca, zvečer bo v Jolietu zopet veliko narodno zbo rovanje jolietskih Hrvatov, Slovencev in Srbov. Govorila bosta dr. Ljubo Leontič in dr. Bogumil Vošnjak. Oba govornika sta Jolietčanom že znana, ker sta oba že govorila tukaj in zapustila najboljši spomin. To sta pošte no misleča prvoboritelja jugoslovanske misli. Nastopila sta kot govornika že v mnogih jugoslovanskih naselbinah po Ameriki z največjim uspe hom. Povsod sta s prepričevalnimi besedami pridobila nebroj novih pristašev za jugoslovansko zedinjenje, za katero je navdušen že ves naš narod v stari domovini. Zato je skrajni čas, da se združimo tudi mi in poskušamo po vseh svojih močeh pripomoči k u-resničenju Jugoslavije. Kako lahko pomagamo, boste zopet slišali prihodnji torek zvečer, ako pridete na jugoslovansko zborovanje, ki se bo vršilo v Pulaski Hallu (poprej Turner Hall, na North Chicago st.) Vabljeni so zlasti vsi člani jolietske podružnice Slovenske Narodne Zveze, da pridejo na zborovanje.
—	V Chicagu bodo imeli veliko jugoslovansko zborovanje v nedeljo, dne 10. marca, ob 2. uri popoldne v Češko-Amerikanski Dvorani, 1440 West 18ih Street. Govorili bodo: Dr. Ante Bi-ankini, dr. Hinko Hinkovič, dr. Bogumil Vošnjak, Rev. Jovan Krajnovič, dr. Ljubo Leontič, g. Milan Marjano-vič in drugi. Vabljeni so vsi Jugoslovani iz Chicaga in okolice.
—	Nad petindvajset odličnih jolietskih Poljakov se je udeležilo velikega shoda v chicaškem Coliseumu v nedeljo, ki je bil prirejen v počast svetovno slavnemu pianistu Ignace J. Pade-rewskemu in drugim članom Poljske narodne misije. Na shodu so bila zastopana vsa poljska društva v Chicagu in okolici. Shoda se je udeležilo nad 40,000 oseb.
očeta oziroma moža. On je pa vse mirno vdan v voljo božjo trpel.
Ranjki Jožef Weselich je bil član društev nad 25 let, toda nikoli še ni podpore pobral, kar je dober dokaz, da ga je zdravje služilo do zadnje ure.
Za njim žaluje jokajoča vdova in 4 otroki ter mnogo ožjih sorodnikov. V Ameriki je bival dolgo vrsto let. Za politiko in druge take reči se ni veliko zmenil. Delo, pošteno gospodarstvo in skrb za svojo družinico je bilo njegovo edino geslo. Zatorej ga bodejo pri hiši težko pogrešali.
Pokojni Jožef je bil pred 50. leti rojen v vasi Vrhovci, Adlešičke fare. Ker mu je doma kruha manjkalo, se je podal še kot otrok po svetu. Vedno je govoril, da ne bi želel, da bi njegovi otroci kod hodili kakor je on. Zato je skrbno delal. Zavaroval se je tudi pri podpornih društvih; posebno visoko je cenil katoliško društvo sv. Družine, kar mu je ono ob njegovi smrti tudi povrnilo.
Sveti naj mu večna luč! Žalujoči vdovi in otrokom naše sočutno spžalje.
Geo. Weselich.
II i I i lliill
ZGODOVINSKI PREGLED ®	UKRAJINE.
B '
® @ @ S S @
m
® ® ® a ® ®
(Dalje.) V. Kozaštvo.
AMERIKANCI O DR. VOŠNJAKU.
Sporočili smo že na kratko, da se je podal dr. Bogumil Vošnjak v Minnesota, da obišče tamošnje naše rojake, jim razloži borbo našega naroda v domovini ter pridobi tudi nje za njo. Istočasno se tudi prizadeva, da pouči ameriške uradne kroge o naših strem-ljenih in zagotovi Jugoslovanom njih simpatije.
Na svojem potovanju po Minnesoti se je ustavil dr. Vošnjak za par dni v Minneapolisu, kjer je umel več predavanj pred ameriškim občinstvom in pred vplivnejšimi krogi. V teh predavanjih je razložil in zagovarjal naše narodne aspiracije po zedinjenju in o-svoboditvi Jugoslovanov. Kako sodijo ameriški krogi o našem odličnem rojaku in o njegovem prizadevanju, je razvidno iz članka, katerega navajamo deloma v naslednjem in ki je bil pri-občen v "The Minneapolis Evening Tribune" dne 19. februarja pod naslovom:
Declaration of Corfu Bring Jugoslavia Near to U. S. H«art.
Dr. Bogumil Vošnjak, član juridične fakultete jugoslovanskega vseučilišča v Zagrebu in istotako član Jugoslov. odbora v Lont^nu, se mudi v Minneapolisu z namenom, da obišče razne državne kroge v prid jugoslovanskega prebivalstva te države.
Dr. Vošnjak je eden sestaviteljev in podpisateljev Krfske deklaracije (v juliju 1917), dokumenta, ki proglašuje neodvisnost jugoslovanskih narodov od avstro-ogrskega gospodstva in njih stremljenje po zedinjenju s Srbijo in Črnogoro v lastno demokratično državo.
Iron Range v Minnesoti je večinoma naseljen z Jugoslovani — Slovenci, Hrvati in Srbi — in oni tvorijo večino v rudnikih v severni Minnesoti. Ti delavci so že dolgo časa izražali željo, da bi imeli v svoji sredi dr. Vošnjaka, pqtem ko je imel že več vspešnih shodov za organiziranje industrijskih Slovanov v New Yorku, Illinoisu in Wis-consinu na narodni podlagi, da izve želje tega naroda.
Jugoslovani v Ameriki, rojeni v Avstriji, pristopajo v velikem številu v vrste pred kratkem ustanovljene jugoslovanske armade v Solunu, kot se je pokazalo v Chicago A"uditorium-u ob priliki sprejema srbske misije dne 27. januarja, o čemur je tedaj poročal naš list. Vzrok za pripravljenost teh bivših avstro-ogrskih podanikov, da se hočejo boriti proti nji, je osvoboditev celokupnega jugoslovanskega plemena izpod avstro-ogrskega gospodstva in zedinjenje v neodvisno, demokratično državo.
Dr. Vošnjak je eden vodilnih zastopnikov mlajše jugoslovanske generacije, brez dvoma eden najizobraženejših jugoslovanskih politikov, znamenit ne samo kot pisatelj, temveč je vsled svoje osebne zveze z evropskimi političnimi faktorji v prvi vrsti poklican, da govori avtoritativno o položaju na Balkanu. Najboljši poznavalec pan-germanizma je dr. Vošnjak kompeten-ten razsojevalec srednjeevropskih in balkanskih razmer, nanašajočih se na poravnavo po vojni na podlagi trajnega miru.
Dr. Vošnjak je rojen na štajerskem ter izhaja iz odlične narodne rodovine. Svoje stališče v domovini je dosegel z velikimi osebnimi žrtvami. Njegovo delovanje za jugoslovansko neodvisnost pred vojno ga je napravilo "zaznamovanim" ter je bil prisiljen bežati * svojim priletnim očetom pred preganjanjem in poiskati zavetja v prijateljskih deželah. Njuno veliko privatno imetje je bilo konfiscirano, on sam pa je v Avstriji obsojen na smrt.
List The I'all Mall Gazette je, opisujoč njegovo literarno in patriotično delovanje, izjavil v maju 1917: "Ako prinese srečo, če se človek izčrpa za veliko in duševno energijo apostolstvu, potem mora biti dr. Bogumil Vošnjak, jugoslovanski prvak, zelo srečen človek."
Tako sodi eden prvih angleških listov v Minnesoti o dr. Vosnjaku, pisanje v naših slov. listih pa kaže, da mu žele metati polena pod noge. — J. S.
tega sv. misijona? 1. Zato, ker hočem rešiti svojo dušo. "Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo lastno dušo pa pogubi." (Sv. Mark VII. 36.) 2. Zato, ker želim dobiti od-puščenje svojih grehov. "Ako bi bili Vaši grehi rdeči, kakor škrlat, postali bodo beli kot sneg." (Izajija, 1, 18.) 3. Zato, ker hočem poboljšati svoje življenje. "Pozabiti hočem stvari, ki so za menoj in obrniti se hočem k temu, kar je pred menoj." (Filip, III. 13.) 4. Zato, ker hočem poslušati božjo besedo. "Pojdite in oznanujte moj evangelij. Kdor vas posluša, mene posluša!" (Luk. X. 16.) 5. Ker želim dobiti blagoslov za se in za svojo družino. "Naj blagoslovi Gospod vas in vaše družine." (Ps. CXIII. 14.) 6. Zato, ker potrebujem mnogo milosti od Boga. "Vsak dober dar in vsako popolno darilo pride od zgoraj in prihaja od Očeta svetlobe." (Sv. Jak. 1, 17.) 7. Zato, ker želim sprejeti tolažbo sv. Duha. "Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obloženi in jaz vas bodem pokrepčal... in našli bodete mir svoji duši. (Mat. XI. 28.) 8. Zato, ker me Bog kliče! "Pridite vsi in se obnovite v gorečnosti svoje vere. — Odločeno je vsem ljudem enkrat umreti in po smrti sodba." (Hebr. IX. 27.) — Reši svojo dušo,
— Jolietski tujci (aliens), ki so zahtevali oproščenje (exemption) vojaške službe po zakonu zvanem "selective service act", so podvrženi "draftu" po predlogi, ki je bila sprejeta v poslanski
—	Za slovaški bazar, ki se prične 14. aprila v prid fantom v Stric-Samovi službi, se delajo velikanske priprave.
—Kupujte vojno-varčevalne znamke (War Savings Stamps)! Na prodaj so v tiskarni Amerikanskega Slovenca. Tudi po 25c. Ali jih Vaši otroci kupujejo?
—	Ob priliki ženitovanj, krsto*, pogrebov in drugih (lučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglazite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet.	Adv.
Pittsburgh, Pa., 4. marca. — Cenjeni mi Amer. Slovenec! Sprejmi žalostno novico v svoje predale.
Naznanjam, da je bela žena smrt spet obiskala našo naselbino in ugrabila nam enega izmed najprvih naseljencev v tem mestu v osebi gospoda Jožefa Weselicha, po domače Ban, ki je dne 26. februarja, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Naš nepozabni Jožef je zbolel dne 19. februarja. Takoj poklicani zdravnik je naznanil pljučnico, kar je zadalo ustrašeni soprogi in otrokom veliko žalost, še tem bolj, ker je zdravnik izjavil, da za njega zdravil ni. Lahko si mislimo, koliko žalosti je ta družina prestala, ko je gledala v ljubljenega
Medtem ko je šlahta zatirala in du šila rusinski narod, se je razvijalo v južnih stepaifa nad Črnim ali ruskim morjem bujno življenje.
Tod je bila sloboda doma — na stepi; toda ta sloboda je živela od dragocene krvi! Po južnih stepah bivajoči ruski narod se je moral neprestano boriti za obstanek s krimskimi Tatarji in Turki. Zato so morali biti stepni prebivalci neprestano oboroženi — bili so kmetje, pastirji, vojaki. Nazivali so se Kozake, t. j. lahkooborožene jezdece, proste-vojnike. Med kozake ni segala moč poljske šlahte, ker ni bilo varno živeti po stepah; tu ni bilo pan-ščine, niti strahu pred Poljaki in Mo-skali (Moskvičani). Pač pa so kripa-ki, tlačani iz poljske in moskovske države skrivši bolj in bolj utekali iz tuž-ne domovine, se selili na prosto stepo in tako množili kozaško moč, ki je slovela celih 300 let.
Dobro urejeno kozaštvo je bilo kmalu strah vsem sosednim državam. Njihovo silo so občutili poljski pani, ki so jih hoteli prikrepiti kakor kmete, premagani so bili od njih zaporedoma Turki in Tatarji in Peter Sagajdačnij se je proglasil krog 1. 1600. za ukrajinskega hetmana obeh bregov Dnipra.
Temelj svoji samostojni, neodvisni demokratični državi so položili kozaki z ustanovitvijo aporoške Siči 1. 1556.
Vzhodno od Kudaka, pri Katerino-slavu se obrne Dniper proti jugu. Od tu je bilo kakih 70 km na daleč v strugi 12 pragov, čez katere dere voda z velikim šumom. Kamenje in skale v strugi so delale plov zelo nevaren, in le kozaki s svojimi čajkami, obvezanimi z bičjem, ki je varovalo čajke zibanja in nevarnih udarcev ob skale in katerega so se oprijemali v nevarnostih potopa, so umeli ploviti po teh pragih. Konec pragov se je raztezala pokrajina "Niz", v kateri je tvoril Dniper več velikih otokov. Za temi silno težko prestopnimi pragi so dobili kozaki na Dniprovih otokih varno zavetje. Oto-toke so utrdili z mogočnimi koli, debli, izmed katerih so zijala na bregove žrela topov. Kozaki so bili torej za temi koli kakor za "sečjo" zavarovani, in odtod ime Sič ali Seč; "zaporožka" pa se je imenovalo zato, ker leži za Dni-provimi pragi ali slapi.
Na Siči so imeli kozaki svoj tabor, svoje zaloge in cerkev. Tabor se je imenoval "kiš" ali koš, poglavar koša pa je bil koševi otaman, voljen na eno leto; on je upravljal koš na čelu izbranega starejšinstva.
Stanovali pa so kozaki po 150 skupaj v "kurenih", nekakih kosarnah pod vodstvom kurenjega otamana. V važnih zadevah so sklicevali kozake s kotli na vojni svet (vijskova rada). Vsi so bili prosti, jednakopravni in vse so sklepali z večino glasov. Noben ko-zak pa ni pod smrtno kaznijo smel imeti ženske na Siči.
Po zimi, ko so se vrnili kozaki s svojih pohodov, lovov i. t. d. so navadno stanovali večjidel po zimoviščih, hutorjih t. j. zavarovanih pristavah na stepi, kjer so imeli svoje družine, drugi so prezimovali po selih ali mestih, ostali pa na "Siči".
Zaporoški kozak je postal lahko vsakdo, ki je bil sposoben za vojaka. No-vodošlega je sprejel košeni (otaman) z izprašavanjem: "Veruješ v Krista?" — "Verujem." — "In v sveto Trojico?"— "Verujem." — "In v cerkev hodiš?" — "Hodim." — "Torej pokrižaj sel" No-vodošli se je V>okrižal trikrat. "Dobro,, zdaj vstopi v katerikoli kuren!" — "Hvala, batko!"
služil za vojno znamenje), pečatka (ko zaški pečat, korugva — zastava.)
Število registrovcev je bilo omejeno, in zato so morali vsi ostali postati zopet kmetje, plačevati davke in izvrševati druge dolžnosti.
Ker pa ni bil ta kozaški ustroj potrjen od varšavskega sojma (drž. zbora), je bil brezpraven. Že drugod u-vedene preosnove v cerkvenem in političnem oziru so Poljaki uveljavili tudi za ta del Ukrajine in število registrovcev omejevali bolj in bolj.
Krog 1. 1600. je bilo narastlo tod število ljudij že nad pol milijona, ki so kozakovali ter hoteli biti prosti — registriranih pa je bilo le par tisoč! Vsem ostalim se je omejevala svoboda.
Te zemlje so bile zelo plodne, in zato je prosilo kralja mnogo plemičev, šlahčičev pravice do njih, in mnogi so dobili ogromne pokrajine.
Ti plemiči, n. pr. znani Kalinovskij, so imeli od kralja izdana posestna pisma — kozaki, oziroma seljani pa niso imeli pisanih posestnih pravic, in zato so morali postati hote ali nehote — tlačani. Te kričeče krivice so vzbujale po Ukrajini občo nezadovoljnost. Narod je utekal v velikih množicah na prosto Zaporožje, od koder so potem napadali kot prosti kozaki pane po Ukrajini. Vstaja se je širila med seljani bolj in bolj; vodil jo je junaški kozak Nalivajko v zvezi z zaporoškim koševim otamanom Lobodo, a brez vspeha.	(Dalje prih.)
Materina ljubezen.
Ljubezen enega edinega vdanega srca premaga vse in zaceli vse rane, ker je močnejša nego ves svet. Najmočnejša pa je ljubezen materina. — Fr. Ks. Meško, Na Poljani.
==g
Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah.
SPOMLADANSKI IZPAHKI
so običajno v zvezi z bolečimi, pekočimi in srbečimi občutki na koži, ki uplivajo zelo neprijetno na bolnika. Včasih se teh izpahkov kar prenašati ne more. Kar pri tem želite, je, da bi vam kmalu odleglo. Vzemite v takih slučajih kako uspešno mazilo. Mi vemo že iz skušnje, da je
Several
Skin Ointment1
(Severovo Mazilo za kožne bolezni) izvrstno zdravilo pri takih izpahkih na koži, ker vam hladi kožo in manjša srbenje. Izvrstno mazilo zoper lišaje, kraste, garje, spahke, luskine in razne druge bolečine na koži. Cena 50c.
Na prodaj v vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA

VI. Registrirani kozaki.
Po razpadu grozne" tatarske "Zlate orde" so se Tatarji umaknili v južne ruske stepe nad Črnim morjem in na Krim, od koder so hodili plenit proti severu. Malorusko prebivavstvo se je jelo nato polagoma vračati v svoja stara porušena selišča na stepe ter je v .neprestanih bojih potiskalo Tatarje bolj in bolj proti jugu. Ti kmetje — pastirji in obenem kozaki so bili povsem prosti in so živeli po starih ruskih običajih.
Po Ijubljinski uniji 1. 1569. so uvedli Poljaki, kakor že omenjeno, tlačanstvo tudi med Rusini. Radi tega je utekalo mnogo kmetov v ta prosta kozaška selišča na stepo.
Videč moč in pomen tega kozaškega naroda ob meji kraljestva, so ugibali poljski kralji, kako bi si ga do cela pri. klopili, ga organizirali ter ga uporabljali v vojskah sploh, zlasti pa kot obmejno stražo proti Tatarjem in Turkom ter proti Moskovščini.
Kralj Štefan Batorij da napraviti zapisnik (register) teli kozakov, ki so bili pod vodstvom otamana, ter jim določi letno p^ačo. Otamana je imenoval za hetmana ter mu tudi podelil znake časti in oblasti. Ti znaki so bili: bulava (žezlo, bunčuk) drog, konec katerega je bil pritrjen konjski rep, o-ziroma šop konjske žime, (bunčuk je
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pr**.
C HAS. G. PEARCE, fcailr
i

K
BBBBBEBSEBSHSSBBBSBSSBffiBSfflfflSBSffiSBBBSBffi®!
ffl
Ali imate bolne zobe? Ali imate slab želodec?
-§
Ali reste, da so mnoge bolezni povzročene po slabih zobeh, jj Pridite k nam da pregledamo vaše zobe in damo na- \ svet—vse zastonj. Yse naše delo je hitro in jamčeno. |

22k Gold Crown low as - - - $4 j Full set teeth low as - - - $5 !
m
Najnižje cene v mestu za najboljše delo.
no W II I EE NAJCENEJŠI DR. Tf. n. LEE ZOBOZDRAVNIK
Odprto od pol 9. zj. do 9. ure sv; ob nedeljah le zjatraj 227 Jefferson St. Tel. 3219 Joliet, 111.
A. Nemanich, St.
Chicago Phone 2575
A. Nemanich, J«"1
A. Nemanich & Son
BANK
Real Estate Insurance Loans Rentitfl
Y lastnem domu 1002 N. Chicago bL, Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.
fl
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.	'
Zavarujemo biie in pohiitva proti ognju, nevihti (tornado) ali dr*1' gi poikodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock* Poliljamo denar na rse kraje (veta po dnevnem kurzn. Posojujemo denar na zemljišča in kile.
IavriujaflM terjatve in poslujemo kol administratorji, varuhi, ko*' zerratorji tar ▼ nsh enakih zadeva k.



bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb
ffl
Sebastopolska Najdenka.
PREVEL REV. JOHN PLAZN1K.
BBBI111I1B11BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
11
H
ffiBBBBBBBBBBBBBBBBBBllfflBBBfflBBBBBBBBBBBBBB
(Dalje.)
Drugi prizor.
Šotor, kakor prej. Sestra Katarina kleči pred soho Marijino, vsa objokana.
Vstopi častita mati.
Častita mati. Tako držiš svojo obljubo, dragi otrok. Ali ni res, da te naraščajoče grozote vedno bolj vznemirjajo?
Sestra Katarina. (Vstane.) Ne to.
Častitamati. Kaj pa? Ali imaš kako skrivnost, katere ne smem vedeti?
Sestra Katarina. Dosedaj je pokorščina držala moja usta zapečatena. Sedaj pa potrebujem Vašega sveta. Me hočete poslušati?
Častitamati. Da. (Obe se vse-dete.) Povej mi vse, dragi otrok; morda ti morem pomagati.
Sestra Katarina. Ne pomoči, ampak navodila prosim. Častita mati. Kako to? Sestra Katarina. Bila sem v šoli v Chartres. Tedaj sem bila še mlada. Ostala sem tam, dokler nisem bila godna za svet. O, kako sem bila vesela tedaj! Tako sem se privadila šolskega življenja. Sijalo mi je soln-ce sreče in veselja. Že tedaj pa se je zasejalo v mojem srcu seme poznejše žalosti.
Častitamati. Le prevečkrat se to zgodi. Solnčni žarki omotijo človeka in privabijo spanec. Ko pa spi, pride sovražnik in zaseje slabo seme.
Sestra Katarina. Jaz nisem spala. Sama sem sejala to zlo seme. Mislila sem, da je prav, zdelo se mi je lepo.
Častita mati. Kako je moglo to biti?
Sestra Katarina. Nespametno prijateljstvo. V tej šoli je bila tudi moja sestrična, veselo in živahno dekle, katero so vsi spoštovali, četudi jih je vedno mučila. Navezala sem se na njo, ker se. mi je zdela dobra in odkrita. Kmalu sem ji odprla celo srce 'n ji dovolila, da je gospodovala nad njim.
Častita mati. Ali je bila zlobna?
Sestra Katarina. Tačas še ne; a bila je kakor ptiček. Meni se je zdela svetnica. Govorila je o pobožnosti, o sladkosti samostanskega življenja, katero je posvečeno Bogu. Meni se je zdelo tako romantično. Povedala mi je tudi, da je njena skrivnost, da se hoče posvetiti Bogu. Morda je to res mislila — so pač bile misli šolskega o-troka.
Častitamati. Ti si ji pa verjela "> sklenila posnemati jo?
Sestra Katarina. Da. Mislila sem, da jo moram posnemati in polagoma sem se navzela te misli.
Častita mati. O ti moj otrok! Ali misliš, da si se podala v ta sveti stan brez Božjega klica?
Sestra Katarina. Ne tako. Po njej mi je Bog pokazal moj poklic. Ko sem si izbirala poklic, sem gledala bolj na njeno ljubezen, kakor Njegovo.
Častita mati. Kaj vendar vmi-. sliš?
Sestra Katarina. V svoji poroznosti ni pozabila sveta. Njen govor o svetu je bil očarujoč. Pravila je, ^ moramo poznati svet, da bolj razvemo nebeško veselje.
Častita mati. Kaka zmota! Zdaj Pa si spoznala, da te Bog kliče v trpljenje.
Scstra Katarina. Vest me je Pekla, ko sem jo poslušala, ljubezen . 0 nie pa me je motila. Čas ločitve Je prišel. Manjkalo mi je poguma, ' a bi povedala prijateljicam, da bi rada ^stopila v novicijat. Tako sem odšla domu.
častitamati. Ali je šla ona s teboj?
Sestra Katarina. Pa nisvc ostale skupaj. Njen dom je bil v daljnem mestu. Kmalu st je vdala. ssJ:mu Posvetnemu veselju. Tudi pi-sa a mi ni več. Želja, odpovedati se pjCtu' Je Ponovila v meni. Tedaj ni« je napadla tudi nova skušnjava, a s t i t a mati. Narava, najbrž. rr'Poveduj nadalje.
pa 6 8 ■ T a K a ' a r 'n a' Ravno tedaj nil T JC scznan" z naso družino lep,
sen, po'jski plemenita!. Spočetka e ga bala. Zato so me domači
tere i rekli' da scm b°ječa' Neka'' neC.	so postale tudi ljubosum-
mi častitalc. Moj napuh je bil
8 Jen; le vcst ni bila mrtva. Sklenila
8k ' ,a b°n» zvesta Bogu in ubežim
'-a nleaVMn' katCI"C S° bUc Premočnc £
BoJiV1 a m a 1 Vidiš, kako te je Se s 0,1 ljubeČe zasledoval,»-
Ojttna'Va ^Jt,rina' Pa zastonj. a &em »e in razodela materi
svoja čutila. Poslušala me je prostodušno in s predpasnikom obrisala moje solze. Mislila sem, da sem prestala nevarnost. Ta je pa šele prihajala.
Častitamati. Ali ni bilo njeno dovoljenje odkritosrčno?
Sestra Katarina Ne, hvalili so mojo pobožnost in pustili skušnjav-ca pri meni. Pravil mi je, da se še bolj žrtvujem, če ne zapustim sveta.
Častita mati. Kako je to mogoče?
Sestra Katarina. Četudi je bil Poljak, je bil vendar ruske vere. Rekel je, da se ne sklada z narodno vero in hoče živeti in umreti kot katoličan, če ga ne zapustim. To bi bila žrtev, je rekel, če darujem sebe za njegovo dušo.
Častita mati. Kako nizkotno, rabiti vero kot plašč, s katerim pokriva strasti.
Sestra Katarina. Ne govorite tako. Meni se zdi, da je resno mislil. Bog me je prepustil samo sebi. Zamenjala sem ljubezen do Boga z ljubeznijo do človeka, katera se je tako polastila mojega srca, da jo samo smrt more ugasniti.
Častita mati. Ne tako. Bog vedno lahko dobi nazaj, kar je Njegovega.
Sestra Katarina. Včeraj sem še tako mislila, danes pa ne.
Častita mati. Zakaj danes tako govoriš? Ali ni ljubezen Božja večna, ista danes, kakor včeraj?
Sestra K a ti a r i n a. Rešite mi Vi toraj uganko.
Častita mati. Nadaljuj! Sestra Katarina. Kakor hitro sem pisala Evgeniji, je prišla, vsa sladka, polna smeha in častitk. Rekla je, da dvomi nad mojim poklicom. Častita mati. Bila je hinavka. SestraKatarina. Ne govorite slabo o njej. Bila sem sama kriva.
Častita mati. Kaj se je potem zgodilo?
Sestra Katarina. Po njenem nasvetu sem šla v Chartres, da opravim duhovne vaje. Stare slike so obnovile stare misli. Pred podobo Matere Božje sem spoznala, kaj sem zavrgla, ko sem zavrgla Marijo kot svojo mater. Pisala sem Evgeniji, če bi mogla pri nji živeti nekoliko časa v samoti. Prošnje mi ni hotela uslišati. V novicijat me niso hoteli sprejeti, češ, da ne rabijo take omahljivke. Zavrgla sem Boga, Bog pa je zavrgel mene.
častita mati. Kako vendar moreš tako govoriti? Ali nisi Njegova sedaj?
Sestra Katarina. Pohojena cvetica sem, nevredna, da bi bivala med Njegovimi lilijami.
Častita mati. Preveč se ponižuješ. Kaj te je tako potrlo?
Sestra Katarina. Ko sem se žalostna vrnila v Pariz, Adolfa ni bilo več tam. Rekli so, da je šel na svoje posestvo, da vse vredi za me. Tudi moje sestrične ni bilo. Dejali so, dal se kmalu vrne. Čez dva dni je došlo pismo od Adolfa. Pisal je, da me pusti za nekaj časa, da se odločim. Čez teden dni pa berem, da sta se poročila v ruski cerkvi.
Častita mati. Ničvredno dekle, ki zamenja vero za bogastvo.
Sestra Katarina. Prizanesite ji. Jaz sem kriva. Če bi ne bilo zavoljo mene, bi jima ne bilo treba bežati. Lahko bi bila sedaj oba srečna. Od tedaj pa delam pokoro, da bi zadostila za oba.
Častitamati. To je toraj tvoja skrivnost.
Sestra Katarina. Hotela sem jo skriti. Prosila sem, da bi smela sem priti in tu še več trpeti; Bog pa je preiskal moje srce in je našel nevred-I no. Vidim, da nisem prišla sem iz pravega namena. Morda ga vidim še enkrat, sem si mislila. Bog me je kaz-Inoval — videla sem ga.
Častita mati. Kako? Kje?
Sestra Katarina. Oni umirajoči častnik, oni je.
Častita mati. Adolf?
Sestra Katarina. Adolf.
Častita mati. To imenuješ ti kazen? Bog ti je hotel samo pokazati, da je sprejel tvojo žrtev.
SestraKatarina. Častita mati! I Ali morete kaj takega misliti? Tu u-linira. Brez prijateljev in tuj pravi cer-1 levi in Bogu.
Častitamati. Ne bo dolgo tu-Ijec. Podoben je ranjenemu Justu, ki I je šel v Jeriho. Tujci mu bodo pomagali. •
I Sestra Katarina. Nezavester
I	je. Zdravnik pravi, da so njegove ure
II	štete.
Častita mati. Zavest in govoi Ista Božja darova. Ostani tu in moli i I jaz pa grem poiskat vojnega kapelana
Njegova vera samo spi v njegovih prsih. (Častita mati odide.)
(Sestra Katarina poklekne pred oltar.)
Čez nekaj časa vstopi sestra Marija. Sestra Marija. Oprostite, da Vas motim. Mislila sem, da je častita mati tukaj.
Sestra Katarina (vstane). Ravnokar je šla v bolnišnico. Ali jo potrebujete?
Sestra Marija. Neka žena in nek angleški vojak sta prinesla otro-čička v zibelki in poprašujeta po njej.
Sestra Katarina. Ta žena je bila že včeraj tukaj. Naj ga prineseta noter. Hočete pomagati, sestra?
Sestra Marija. O, seveda; ne veste, kaka ljubka stvarca je. (Vstopi vdova Maloney, zibelko in otroka nese sama. Za njo gre sestra Marija. Zibelka je za silo zbita in preprosto po slikana.)
Maloney (pri vstopu). Ho, ho, vidite sestra! Vdova Maloney zna oliko in ne pusti, da bi sestra nosila breme. (Postavi zibelko na tla in se prikloni sestri Katarini.) Dobro jutro Bog daj. Ali ni ljubeznjiv?
Sestra Katarina. Vsa čast pobožnosti vašega moža.
Maloney. Gotovo je imel dober okus, pa ljubček, kako je lep!
SestraKatarina. O tem še govora ni. Uboga mati, kako se ji je moralo trgati srce, ko je zgubila ta biser.
Sestra Marija. Zgubila? Ali niste Vi njena mati?
Maloney. Nikar se ne norčujte mene. Ko sem jaz imela dekleta, nisem nikogar še pogledala ne, četudi r.i bila tako lepa, kakor ta.
Sestra Marija. Kje je pa njena mati?
Maloney. To pa že nerada povem.
Sestra Marija. Kako ste jo pa dobili?
Maloney. Je dolga zgodovina, če bi hotela vse praviti; za kar pa sedaj nimam časa. Moram hiteti nazaj v taborišče.
Sestra Katarina. Nimate ničesar drugega povedati o otroku?
Maloney. Cel dan bi lahko govorila, pa sedaj moram iti.
Sestra Katarina. Kako je o-troku ime? Ali ste našli kaj pri njej, kar bi nam povedalo, Tcako ji je ime?
Maloney. Ne. Vsa njena obleka je zaznamovana samo z eno črko. Ker pa nisem znala brati, tudi nisem vedla, kako ime bi ji dala. Pokazala sem to črko ruskemu duhovnu, kateri je rekel, da je R, kar morda pomeni Rahelo. Tega imena pa ne maram. Nekdo dru gi je rekel, da pomeni Rebeko, kar je pa še slabše. Kako bi pač mogla imenovati Beki?
Sestra Katarina. Kakšno ime pa ste ji dali?
Maloney. Barney je rekel, da R pomeni tudi lahko Rozo. Ali ni res tako lepa, kakor roža?
Sestra Katarina. Roza. To je podobno mojemu imenu. Prej so me imenovali Rozalijo. Zato te bom imela še rajši.
(JeaVinette vstopi.) Jeannette. Častita mati hoče imeti sestro Marijo v kapeli v taborišču.
Sestra Katarina. Pojdite, draga sestra. Pred oltarjem pa zmolite eno češčenomarijo tudi za mene. (Odide.) Jeannette bo dala tej ženi malo okrepčila.
Maloney. Hvala, drage sestre. Sem že pozna, moram kar hiteti.
Sestra Katarina. Potem Vas bo pa Jeannette spremila. Kadar morete, pa pridite pogledat Rozo.
Maloney. Prav kmalu bom našla toliko časa. To mi bt> dolg čas brez ljubljenega otroka. Kdo mi bo pa zdaj pomagal moliti za Barneya?
Jeannette. Saj sem že obljubila, da jo bom učila sklepati roke tukaj. Bog ravno tako vidi tukaj, kakor pri grobu.
Maloney. To je res. Pa z Bogom. (Poljubi otroka.) Naj te Marija vedno varuje. (Odide z Jeannetto.)
Sestra Katarina. (Položi zi-| belko pred Marijino podobo in poklekne ob njej.) Spi tukaj, sladki o-tročiček v senci one, ki se po pravici imenuje mati zapuščenih sirot. Mati I naj ti vedno bo. Vidiš, kako ljubez-njivo te gleda. Naj ti pomaga in te prinese nekoč v naročje tvoje zemeljske matere. Smeješ se, otročiček, ka Ikor bi razumel željo. Materina Ijube-Izen, katero si zgubila, naj bt> cena, za I katero boš kupila večno veselje. Nebeška kraljica, ki vodiš svoje otroke in I jih varuješ valov razburkanega morja, poglej na tega otročička in tudi na njega, Adolfa, v njegovem odločilnem trenotku. Zopet se smeješ, otročiček, in dviguješ svoje roke, kakor bi hotel moliti. (Zasliši se petje v daljavi.) Sestre so začele moliti rožni venec. Vmes pa pojejo Marijine pesmi. Kako rada jih slišim. Gotovo jih Marija sa ma posluša z veseljem. (Ko se petje približuje, začne Sestra Katarina peti z njimi.)
Ave maris Stella, Dei mater alma, Atque semper virgo, Felix coeli porta.
Zopet se smeješ, otročiček, kakor bi bil že kedaj slišal pesmico. Zopet po
jejo. (Sliši se petje. Sestra Katarina se jim pridruži, kakor prej.)
Sumens illud ave Gabrielis ore, Funda nos in pace, Mutans Hevae nomen.
Marija, morska zvezda, ti svetiš, kadar vihar najbolj buči, svetla si, kadar so valovi mirni, posveti na njega, ki se nahaja sedaj v temi. Pomagaj mi, o-tročiček. Dvigni ročice k molitvi. (Mu dvigne roki.) Da — tako. Kako žalosten in vendar lep je smeh nedolžnosti in v kakem nasprotju s smrtno posteljo umirajočega grešnika. Zato bomo zopet molili na čast presveti De vici. (Petje, kakor prvič.)
Solve vinda reis, Profer lumen caecis, Mala nostra pelle, Bona cuncta posce.
Ali more nebo odreči tako prošnjo O, ne. Gotovo ne more gledati na začetek in konec življenja, to podobo Betlehema in Kalvarije — smejočega se otročička in moža v smrtnem boju. (V daljavi se sliši zvonček.) Ali ni to znamenje, da so se odprla mala vratca in Jezus prihaja, da potolaži nekoga (Hite k vhodu šotora pogledat.) Da. Že nesejo angeljski kruh k smrtni postelji. O, ali smem upati, da k njemu, za kogar se darujem? Njegova milost je odprla oči zaslepljenemu človeku (Nese zibelko k vhodu.) Pridi otročiček, bova skupno počastila Onega, ki je dal slepcem videti in obujal mrtve (Poklekne. Zasliši se popevanje psal ma:
Miserere mei, Deus, secundum Magnam misericordiam tuam. In te, Domine, speravi;
non confundar in aeternum. In manus tuas, Domine, commendo spiritum meum, redemisti me, Domine, Deus, veritatis.
(Petje polagoma zgine v daljavi. Psalm se poje po katerem koli načinu psal mov.) O, strašen trenutek. Zopet je ena duša na pragu večnosti. Ne boj se, ubogi duh! On je s teboj, katerega ubogata čas in večnost. Bog je ljube zen. Ali se bomo zopet videli? Ali nam bo vsem odpuščeno?
(Zavesa pade. Ko se zopet dvigne sestra še kleči pri vhodu.) Častita mati vstopi. Častita mati. Vem, da si videla, kako žalostno, pa vendar sladko opravilo sem imela.
Sestra Katarina. V duhu sem bila z vami.
Častitamati. Ali veš, pri kom sem bila?
SestraKatarina. Si skoro ne upam vprašati.
Častita mati. Ne boj se! Odgovor te bo potolažil.
Sestra Katarina. Za sebe se ne brigam. Ali je on v miru?
Častita mati. Da, dragi otrok. Vera, pokora in Njegova Rešnja kri more to storiti.
Sestra Katarina. O, Božja previdnost! Zahvaljujem se ti. Ali je govori^
Častita mati. Da. Ko je gospod vojaški kaplan začel z njim govoriti, se mu je vrnila zavest in glas.
Sestra Katarina. O dobri Bog, zato si sem poslal mene in njega. ,
Častita mati. Ali ga želiš videti?
Sestra Katarina. Videti? Ali ve, da sem tukaj?
Častita mati. Ne. Nismo mu povedali tvojega imena.
Sestra Katarina. Potem bi ga samo razburjala.
Častitamati. Saj bi te ne poznal.
Sestra Katarina. Ne poznal? Ali je zopet padel v nezavest? Ali je Častita mati. Uganila si. Sestra Katarina. Mrtev. (Zavesa pade.)
(Dalje prih.)
Marko Belaich,
DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke.
20S Indiana St. :: Joliet, Illinois.
Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila.
VSI DOBRODOŠLI!
HANSEN & PETERSEN CO.
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS.
B arve
JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku.
Uradne ure: jutro od8.—12. Popoldne od 1:30—5. Zvečer po dogovoru. Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET,
(nasproti Court House), Joliet, Ills.
STENSKI PAPIR
Richardson 5 let garantirana barva, galon $1.85.
Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj
Varniši, »tain«, olje, trepetin, ičetke: tudi (teklo in drugo blago ceneje kot drugje v Joliatu.
Blag* pripeljem* na vaš dom.
Valentin Fajnik, Jr.
Billiard Parlor
Tržim fine smodke in vse vrste duhan.
DOBRODOŠLII 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča.
Oči pregledamo
Naočnike priredimo
Smith & McGuire
JEWELERS AND OPTICIONS 320 Tan Buren St, Joliet
O'ARCY BUILDING
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS.
Andrej Stirn
SLOVENSKI ČREVLJAR. Popravljam moške, ženske in otroike
ČEVLJE. 1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois,
®s SMEH;®«® »s s® asa«®«® s
IB
S
m Mi
ffl «
IS
s
SI
s m m
Frank Bambich i
TRGOVEC Z ZLATNINO 1107^4 N. Hickory St., Joliet
Prejema raznovrstne denarne ulogč ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino.
®!fiffi!li®Sfi ffl K ® S ®S® Si® K®«®
Prodajem Tie Trste URE in ZLATNINO.
Prime« dobite vsako rož 20 od»to Ma<i« kot kerkeli druf-ja. Prodajam •um jam£o-■o blago. Popravljan m ml« tmilnaik* hi »tarakraj-ako aro in ■ktalao m vsaka dalo iuaSloa
SLOVENCI iB HRVATI 91 celi MU.
Ako rabilo dobro Uro ali drugo roS, pišite mani kaj bi radi pa vara palljam ce-■o. Vsaka rot vas koita 20 od »to eena-
| Jo, kot bi plaCali drugje.
JOS. SPOLARICH
Ml N Hickory St	JOLIET, ILL
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostoV je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi se bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. jr. LYONS
Naš office in Lumber Yard na voglu t
DES PLAINES IN CLINTON STS.
Slaba navada tugovanja.
Tugovanje je škodljivo zdravju, ker preprečuje normalno gibanje mišic želodca in droba. Tudi omamlja preba vo. To se odstrani velikokrat na zelo priprost način. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino okrepi drob, po speši prebavo in jo spravi zopet v nor malno stanje ter odstrani tem potom skrb in slabo voljo. Ak» si izčistite telo z odstranjenjem strupenih tvarin, ki se naberejo v zabasanem drobu, izgine Vam utrujenost in mlačnost. Obenem je Trinerjevo grenko vino okusno zdravilo. Cena $1.10. V lekarnah. — Triner's liniment za revma tizem, nevralgijo, putiko, itd. in fri ner's Cough Sedative zoper kašelj, prehlajenje, naduho itd. je istotako u spešen lek. Priskrbite si zalogo teh lekov ter se pripravite v obrano bolezni. Cena po lekarnah Triner's liniment 35 in 65c, Triner's Cough Seda tive zoper kašelj 25 in 50c, po pošti 10c več. Jos. Triner Company, Mfg. Chemists, 1333-1343 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv.
S
ffl S ffl s ffl a si w
Horacwood Coal * Yard #
M MIKAN, MANAGER
Tri in MiM Mil
ter dm in kurivo
1624 Nicholson St, ioliat, III. PHONE 1797W
E£!fi®!li®!fi ® » ® K HHifflBifflK®«®
Metropolitan Drug Stori
N. Chicago Jk Jacluom Sta
Slovanska lekarna
Hh JQHNSONOVl * "BELLADONNA- OBLffl
MM • Hum m mmm m NMUTU0	luaesTM T tiwtw
womn	KjAw w IW«I MUHI
kuri . Kuai Nauwju »tworru MURM . &JMCM VNETJU OHM MM
MMuwt mvnv hwjuwju
Njegov poklic.
"Kakšen poklic pa ima vaš prijatelj?' I "Kolikor vem, ima agenturo za omo-1 žitev svojih šesterih hčera."
Oarn&ey, Wood k Lennon
ADVOKATI.	.>
Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.	JOLIET, ILL,
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG.
TELEFON 7612.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
Louis Wise
200 Jackson St. JOLIET, IL^S.
gostilničar
TIKt, ŽCtAKJl 1» 8M0BKK.
SOBE V NAJEM I LUNCH ROOM,
Aaerikinski Sloycncc
Ustanovljen 1. 1891.
?rri. a a j t c £ j i in edini »lovanaki-katoliiki list za slovenske delavce ▼ Ameriki ter glasilo Družbe
*▼. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slavca sko-Ameriika Tiskovna Drulba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \«ta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne poiiljatve naj ■«
poiiljajo na: AMERIKANSKI »LOVKNEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dapise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brer podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. _
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1»9. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
B
10.	marca Nedelja	40 mučencev.
11.	"	Pondeljek JHeraklij; Cozim.
12.	;	"	Torek	Qregorij, papež
13.	"	Sreda	Rozina, vdova.
14.	"	Četrtek	Matilda, fevtihij.
15.	.	"	Petek	Longin, Felicita.
16.	"	Sobota.	Herbert; Hilarij.
ČETRTA NEDELJA V POSTU.
Recite možem, naj se vsedejo. Vsedlo se je okrog pet tisoč mož po številu.
Krasen je moral biti pogled na velikansko množico, pet tisoč mož, katera je sledila Jezusu. Videli so Njegove čudeže in verovali so, da je to Bog sam, kajti le oni more storiti kaj takega, kateremu je pokorno vse. Le oni more tako čudovito pomnožiti kruh, kateri je nekoč naredil vse iz nič. Dokazal je Jezus, da je pravi Bog. Dokazati pa je hotel tudi, da ima moč in namen kruh še bolj pomnožiti, pomnožiti in blagosloviti ga tako, da se se ne bo nasitila z njim samo množica jiekaj tisoč ljudi, ampak množica milijonov katoličanov. To pa je storil pri .zadnji večerji, ko je blagoslov]! kruh in ga spremenil v svoje Telo. Hotel je ostati med nami. To je bila Njegova želja. Zato je rekel: "Srčno sem želel jesti z vami to velikonočno jag-nje," kjer je zapustil sebe svojim u-iencem. Pa ne samo tedaj je hotel biti pri njih, ampak ostati z nami Vse čase. Zato je dal oblast svojim apostolom delati to, kar je sam storil, rekoč: "To storite v moj spomin."
Trudna je bila množica, katera mu je sledila več dni. Hotel ji je pomagati in jo okrepčati. Brez Njega bi bili omagali na potu donvu. Množica pa se mu je smilila, zato jih je nasitil. Bil je vedno pripravljen pomagati, da-siravno Ga še prosili niso.
Človek današnjega dne je zelo zaposlen. Vsakdo se trudi, da ne zaostane za drugim. Hitro življenje današnjega časa pa napravi človeka slabega kristjana. Človek, ki je zaposlen ves dan
svetnimi stvarmi, se malo zanima za večnost. Svet pravi dandanes svojim otrokom, da naj si pridobe kolikor mogoče veliko in imajo dobre čase.
Bolj, kakor kedaj porej, rabi človek počitka. Ali se pa naš um odpočije pri veselicah in Svetnih zabavah? Ne; te zabave dajo človeku navadno le težka glavo. Le en prostor je miren, !e en prostor je, kjer najde človek pravi počitek. Ta prostor je v vznožju našega Stvarnika. Sv. cerkev govori o sv. Rešujem Telesu po knjigi modrosti. "Redil si Svoje ljudstvo z angelj-skini kruhom in dal si jim kruh z nebes, kateri ima vso sladkost v sebi." Zveljčar sam nam pa kliče: "Kruh, "ka-
terega bom jaz dal, je Moje meso za življenje sveta." "Pridite k meni vsi, kateri delate in ste obteženi in Jaz vas bom poživil."
Od tega čudovitega kruha so dobivali moč vsi junaki sv. cerkve, da so dovršili junaška dela, zavoljo katerih jih slavimo.
Kakor hitro pa se omaje vera v človeškem srcu, tako raste v njem tudi strah pred ljudmi. Mnogi mladeniči vedo, da bi bilo njihovo življenje čisto drugačno, če bi se večkrat približali temu zakramentu. Boje se pa, da bi se drugi morda ne norčevali iz njih. Če bi se šlo za svetno kupčijo, bi se ne brigali, če bi se jim smejal cel svet, če bi napravili kako imenitno kupčijo, katere ne razumejo drugi. Kako slaba je vera. Ali ni najmanjša milost več vredna, kakor vse svetno premoženje.
Prvi kristjani so pristopali velikokrat k sv. obhajilu in niso se bali ne smrti ne trpljenja, kdor pa Ga malo-kedaj prejme, boji se vsakega mlačnega kristjana. Pogani so kričali: "Vrzite kristjane zverinam." Ti pa so prejeli sy. obhajilo in bili so močni dovolj, da se niso vstrašili muk. Ko so slišali rjoveti zverine in videli o-genj, pripravljen za nje, so ti neustrašeno stali pred sodnikom in divjo množico in priznali: "Mi smo kristjani." Bali se niso niti smrti.
Dandanes nas obdajejo zagrizeni sovražniki, kateri hočejo vničiti naše ne-umrjoče duše. Kako potrebujemo moči. Stran s polovičnim katoličanstvom in praznim strahom.
Napoleon je nekoč rekel svojim vojakom: "Rabim sto mož, kateri so pripravljeni umreti za domovino; kdor je pripravljen, naj stopi tri korake naprej." Ostal ni niti eden, ki ne bi bil stopil naprej.
Tudi sv. cerkev nas kliče, naj stopimo naprej. Naj nikdo ne zaostane. Kar rabi cerkev je pogumnih vernikov, ne toliko duhovnikov, kateri bodo možje in zagovarjali svojo vero pred svetom. Za to delo a rabimo najprej moči, katero nam prinaša pogosto sv. obhajilo. Jezus je naš kralj, mi pa smo bili potrjeni v njegove vojake. Ne hodimo od Njega prej, dokler se mu ne poklonimo. Prednq pa gremo izpred Njegove prisotnosti, prosimo Ga, da nam da moč, da se nevstrašeno bojujemo proti duhovnemu sovražniku.
REV. J. PLAZNIK.
TUDI DEL VZGOJE.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
(Nadaljevanje.) JE.- f/A^aSMG- POGLAVJBcki » ■;{ Svet me potrebuje.
Nekateri mladi ljudje si domišljuje-:o, da lažje služijo Bogu in državi med svetom, ker svet potrebuje dobre ljudi. Svet res potrebuje dobrih mož in žen in jih tudi ima; pa tudi, če bi jih bilo premalo, ali naj zato mladina žrtvuje svoj duševen napredek zavoljo drugih. Naša prva dolžnost je dolžnost do nas samih., ,Ali naj zavržemo posebno ljubezen Božjo in boljše mesto v nebesih zavoljo drugih?,Bog vabi vsakogar. Zakaj bi žiVe1! za druge, kateri se malo brigajo za tebe in bi le malo pridobili s tvojim zgledom.
Čisto naravno je tudi, da bi bil med svetom tako zaposlen, tako vdan skrbi za sebe in svoje, da bi se kaj irialo brigal za svojega soseda. Tako bi postal velik cilj* služiti drugim, le nizka stopinja sebičnosti. Sebičnost vlada med svetom in kdo more reči, da se ji ne bo vdal? Prenaglo govori, kdor pravi, da se bo kar iz svoje lastne moči varoval sv*rt6vflega duha.
f!T tWOtaa, da je na tisoče dobrih katoličanov med svetom, kateri tudi razširjajo nauk Kristusov. Brezštevi-la krščanskih vojakov, dobrih državnikov, kralji in kmetje, matere in dekleta so ponos krščanstva, toliko šo že storili za bližnjega. Vsa čast poštenim lajikoin po celem svetu, kateri dajejo dober zgled z lepim življenjem, požrtvovalnostjo za vero in delavnostjo.
Na vsakega lajika, kateri dela za blagor drugih pa pride več oseb, kateri o se posvetili Bogu. Slišali smo o duhovniku Damienu, kateri se je podal na otok Malokau, kjer so bile trume zavrženih gobavcev. Ko se je nastanil tam, je kmalu spremenil gobavce, kateri so živeli, kakor divje- zveri, v goreče kristjane. Ker ni bilo nobenega duhovnika blizu, je veslal do neke ladije, ki je plula mimo, ker ni smela pristati in se spovedat škofu, kateri je bil na krovu. Ko je sedel v čolnu, ker ni smel na ladjo, in vpil svoje grehe proti krovu, je umevno, da je bilo to nekaj čudoviteka. za potnike. Njegova žrtev je bila popolna, ko se je nalezel gob in tako dal svoje življenje za svojo čedo.
To pa ni edini zgled velikodušnosti. Pred kratkim je prišel nek škof v samostan in vprašal nune, katera hoče prostovoljno streči v bolnišnici za gobavce, katero je hotel ustanoviti. Tedaj so se vse nune ponudile. Slišali ste ste že o velikem apostolu indijskem, svetem Frančišku Ksaveriju, kateri je krstil več, kakor en milijon pa-ganov. Sveta Terezija je bila le nuna in vendar je ustanovila veliko dobrodelnih zavodov. Blažena Marjeta je bila priprosta nuna, toda po njej je
Bog hotel razširiti češčenje presvete-ga srca.
Če premišljujemo, koliko dobrega so storili verski redovi, se ne moremo dovolj načuditi. Kdor posveti večino časa gotovemu delu, mora doseči nekaj vspeha. Največ redovnih oseb išče svoje posvečenje s tem, da dela in proučuje, kako koristiti svojemu bližnjemu. Vse iz ljubezni do Boga z delom za bližnjega. Človek med svetom pa mora oskrbeti najprej za sebe in svojo drtlžiho in le slučajno mu preostane nekaj časa za druge.	_
Določno je to izrazil sveti Pavel: "Kdor je neoženjen, se briga za Gospodove stvari, kako bi dopadel Bogu. Kdor je pa oženjen, skrbi za svetne stvari, kako bi dopadel svoji ženi; razdvojen je. Žena, neomožena in devica, misli na Gospodove stvari, da bi posvetila svoje telo in dušo. Katera pa je omožena, misli na svetne stvari, kako bi se dopadla možu."
Delo verskih redov je različno in številno. Nekateri skrbe za izvržek človeške družbe, nekateri za starce in bolnike ter reveže; drugi se zopet hrabro odpove modernemu življenju, gledajo nevstrašeno nevarnosti v oči v oddaljenih deželah, da širijo luč svete vere med pagani. Nad milijon Kitajcev je gorečih kristjanov, kateri se morajo zahvaliti za dar vere redovnikom. Benediktinci so se v starih časih pečali z znanostjo, obenem pa so učili barbarske rodove poljedeljstva.
Največ se verski redovi pečajo dandanes z učenjem. Na stotisoče redovnikov in redovnic preživi v šoli. Vzrok je ta, ker so šole vsake vrste potrebne. Če se mladina ne uči tudi vere z drugo znanostjo vred, bo zgubilo glas vesti. Zato išče mati cerkev prostovoljce. Veliko se jih je odzvalo klicu. Nekdo je rekel, da, če bi odvzeli vse sestre našim šolam, bi morali kmalu zapreti polovico cerkev.
Redovi delajo neprecenljive usluge cerkvi in družbi. Marsikaj drugega še store, kar bi lahko omenili, kakor pri-govanje, spovedovanje, izdajanje knjig, listov, gojenje znanosti, umetnosti, literature in bogoslovja; toda dovolj za. sedaj. Dovolj smo povedali, da.lahlf.o izprevidi vsak mladenič in mladenka, da, če hoče storiti kkj dobrega in velikega, ne more najti nikjer boljšega polja za to, kakor če se posveti Bogu.
(Nadaljevanje sledi.)
svetlo upanje jim bodi v viharjih poniževanja in v nočeh, ko jim kloni telo in duša pod krivicami močnih in neusmiljenih .. .
In ko nam vzame svet in življenje še to malo, kar imamo, kar pa nam je največji zaklad, najsladkejše bogastvo, in ostanemo sami, mali, neznatni, zaničevani in teptani, naj nam ostane ena velika tolažba, ena sladka radost:
Ostani z nami Ti, o Gospod!...
NEMŠKI NAKLEPI PROTI SLOVENCEM.
MEDITACIJA MALIH IN TEPTANIH.
Spisal Ksaver MešRo.
ov
.■Ah.
' , Kaj .bi pač bilo z nami, ko bifiejmje-li Tebe, Ti Najmanjši, Najpohižpej^i in Najrevnejši, Ti mož trpljenja in bolečin — naš brat!
V kaj bi se upirale zbegane naše-oči; kam bi drhtela nemirna naša srca, h komu bi se zatekale obupane naše du-ko bi ne imeli Tebe, ko bi Tebe ne >6znali, Ti naš'Tolažnik! 1;'V dneh bridkosti si edini Ti naša ttflažba! V noči trpljenja edini Tt ria-S$t zvezda in luč! V viharjih -ohup^j^-j <■ edino Ti naše upanje, vedn^.nsynOT vo zeleneče. Dobrota si bil Ti v gvo-jem življenju, v vsem mišljenjA inj:,der tavanju. Zato iščejo naša srca'vedno iznova dobrote v Tebi, ker je daje svet tako malo. — Nebeška tolažba si bil Ti! In tolažbe so tolikokrat potrebne naše duše. Žejajo po njej čestokrat kakor v puščavi umirajoči po požffku vode. — Ponižnost si bil TH Zatd št nam knanec in brat, ki se mu upamo hližati z zaupajočini, odprtim srcem. Pač nam govorijo mnogi: "Ponižnost! Ponižnost!" A v globočini srca mislijo: "Vam poftižnost in nizkost! A nam* visokost in čast življenja!" — A Ti nisi bil ponižen le v besedah, v srcu si bil majhen in ponižen, pred vsem ljudstvom si se dal ponižati. Najponižnej-ši med ponižnimi, služabnik malih in neznatnih... In trpljenje in bridkost si okusil v najobilnejši meri! V resnici Trpeči, mož trpljenja v dolgi vrsti'trpečih v vseh vekih, pri vseli ljudstvih in narodih.
Zato Ti-izrekamo hvalo iz globočiu duš, ki jih vleče nase Tvoja pomžn^t, in jih s tolažbo napolnjuje Tvoja' bol, Tvoje trpljenje z zaupanjem. Kejr z nebeškim, večnim blagoslovom si posvetil in blagoslovil bol iri trpljenj«...
In kakor si nam vir upanja in tolažbe, moč, luč in ogenj, plamtee pred nami skozi noč življenja in trpljenja, tako bodi studenec tolažbe in oživlja-jočega upanja, moč in krepost, ogreva-joč Ogenj in luč, razsvetljujoča pota življenja, našim otrokom!
Vemo: pride ura, ko nam podajo roja* c»3l»>r o ir igredo svojo pot. Nimamo doma mi, ne moremo ga dati njim. Ves syet nam je dom, a povsod sino
—	tujci...
Kaijn jih razneso vetrovi po tisti uri? Nje, ki so nam vse, a nišo nič na svetu! Ker neusmiljeno lahka je teža revnih in malih na tehtnici življenja... Kam jih pahnejo ljudje, močnejši in okrutni? Ker kaka je'cena revežev na velikem trgu življenja?
Kam gredo? Kaj bo njih bridka uso da? Nam so zlato in biseri, svetu bodo
—	pleve!
A bodi jim Ti kažipot in voditelj, Ti palica in opora! Luč bodi njih oč^m njih dušam bodi sladka tolažba! Vir tople radosti jim bodi v zimi trpljenja,
O nalogah in delovanju razupite Suedmarke v jugoslovanskih deželah sta prinesla ljubljanski "Slovenec" in mariborska "Straža" sredi lanskega novembra naslednje zanimive podatke, ki izhajajo od Nemcev samih:
Medtem ko so padali in še padajo sinovi Slovenije in Slavije na bojnih poljih zgolj za nemške intei*es^ so kovali in še kujejo narodni naši nasprotniki črne naklepe zoper slovensko zemljo. Čujmo poslanca Hoff-mana von Wellenhof, Nemca iz Gradca, kaj piše v reviji Deutsche Kultur in der Welt o nalogah Suedmarke?
"Suedmarka ima 88,000 članov v 1017 podružnicah, izmed katerih jih je 20 v Nemčiji, 3 pa v Švici.
Med vsemi nemškimi obrambnimi (v resnici osvojevalnimi) društvi je Suedmarka prva začela delovati za nemško naesljevanje, in sicer tam, kjer je prenehalo v 13. stoletju. Najprej se je začel uresničevati načrt, da bi se mariborski jezikovni otok na severu in zahodu polagoma pritegnil zaprtemu nemškemu ozemlju. V ta namen smo sklenili v St. Ilj kot središče naseliti nemške kmete in iz Marenberga v Dravski dolini ustanavljati nemške naselbine proti Mariboru."
Nemci imajo toraj načrt, pokupiti prej ko prej posestva v Dravski dolini med Marenbergom in Mariborom ter med poslednjim in Št. lijem ter jih spraviti v roke nemškim posestnikom, tujcem; domačin, slovenski kmet, bo prisiljen zapustiti svojo grudo zato, da se bo naselil nemški luteranec, ki se bo ogreval za pruskega Viljema. Od leta 1906. do 1914 je izdala Suedmarska za naseljevanje 1,238,000 kron. Pri Ma-renbergu se je naselilo 9, okrog Št. Ilja pa 64 družin, skupno okrog 430 oseb. Naseljenci so večinoma protestantov-ski Švabi iz Virtemberškega. Seveda, ko se bo Maribor pritegnil k nemškemu ozemlju, potem se bodo z vso silo rgli na Slovenske gorice in Mursko polje. Slovenski narod mora tu izginiti samo zato, ker je slovenski.
Kaj hočejo Nemci doseči.
Dalje piše Hoffman von Wellenhof: Iz nemškega (in avstrijskega seveda tudi) stališča se moramo boriti zoper vse bodoče državne tvorbe, naj se že imenujejo Ilirija, Velika Slovenija, Velika Hrvatska ali trializem. Gre se za narodni in gospodarski obstanek sto-tisočev nemških rojakov, ki imajo naložene svoje kapitale v nemških (nekdaj slovenskih) posestvih in nemških podjetjih (na slovenski zemlji). Nemčija ima tu čez južnoalpske in kraške dežele prosto pot do morja, in njen mogočen vpliv v srednji Evropi bi bil kntalu ogrožen, če bi utegnilo Slo-vanstvo razstaviti ali zapreti to pot. Zaito je že največji nemški državnik iz-daf geslo, da "špica" nemškega meča mora segati do Trsta. Vesoljno nem-•štvo si mora zavarovati z vso močjo prOst vhod in izhod iz Jadranskega morja."
Najbolj vspešno sredstvo bi bilo velikopotezno nemško naseljevanje (v stavenskih krajih),'in sicer po načrtu izpeljano naseljevanje nemškega narodnega prebitka, ustanavljanje nemških gospodarskih podjetij ob železnicah, ki pelj'ejo k Adriji in na jadranskih obrežjih. Nemštvo potrebuje kot življenjski pogoj v Evropi gospodarsko ozemlje od Vzhodnega in Severnega pa d onemškega (!) južnega (to je, Jadranskega) morja, od Betta in Sctnda do Kvarnerskega zaliva in do rtfi Promontore (na južnem koncu Isitre). Slovenci, Hrvatje ter Italijani vsi skupaj ne bi imeli toliko moči, da hi. mu to zabranili."
"Enakopravnost" Slovencev.
'Tako se pripravljajo v jugovzhodnih alpskih deželah važne odločitve za esoljno nemštvo. Od slovenske strani se bojujejo po načrtu ne za "ravnopravnost", katero že davno imajo, ne za to, da bi se povzdignili na višjo kulturno stopinjo (nemškega barbarstva), marveč da bi pregnali Nemce iz starodavnega ozemlja, da bi si osvojili nemško posestno stanje (le svoje) da bi se izročil ves jugovzhod in z njipi dohodi do morja jugoslovanskemu gospodstvu".
Tako piše eden izmed voditeljev štajerskih Nemcev, državni poslanec, ki ima na dunajsko ministrstvo odločilen vpliv. Zato ni čudno, da noče ministrski predsednik ničesar slišati o zahtevah južnih Slovanov. Toda naj sliši ali ne sliši, razmere bodo nanesle, da bo moral slišati.
V čudnem pomenu umeva Hoffman von Wellenhof besedo ravnopravnost. To "ravnopravnost" smo južni Slovani najbolje občutili leta 1914. Takrat je vsak nemški pisač pri kakem okraj-
nem glavarstvu imel večji vpliv, kot ves slovenski narod. Vsled "ravno-pravnosti" so takrat naše najboljše može obmetavali z blatom po cestah, do krvi so jih pretepali, pljuvali so po njih ter jih kot razbojnike gonili v Orktlec. Ne pozabimo n(ikdar tiste "ravnopravnosti" leta 1914, ko je na stotine in tisoče nedolžnih žrtev — slovenskih in hrvatskih — (da ne štejemo desettisoče srbskih) šlo v smrdljive ječe, deloma pa pred kroglje. — Jugoslovenski Svijet.
Kako se spozna moški značaj?
Za spoznanje moškega značaja je po sodbi neke francoske pisateljice naj-pripravnejše sredstvo — smodka. — Predno se odločiš za kakega snubca — piše ta pisateljica —, daj mu smodko in glej, kako bo z njo ravnal. Če odgrizne konec, je brezskrben in površen človek, če odreže konec ali če ga od-ščipne z aparatom, je preudaren in natančen človek, če spravi odrezek v žep, je pedant in malenkosten. Mož, ki pri kajenju vtakne smodko globoko v tista, je skeptik, a energičen in impulzi-ven, če rabi prepogosto cevko, če ima okrašeno ali srebrno cevko, je ošaben. Kdor pokadi smodko do konca, je zvpst in stanoviten, kdor jo pokadi do polovice, je nestanoviten, in, blaziran, kdor pusti, da mu smodka ugasne, je razmišljen in netočen, kdor pa pri kajenju zaspi, je miroljuben in vdan ter bo najboljši zakonski mož.
SKOZ VINTGAR.
Zložil Silvin Sardenko.
Moj Bog! O, kaj sem videl!
Ustvarjeno svetišče
lepote Tvoje divne,
čarobni Vintgar videl sem.
Moj Bog! In kaj sem tam spoznal,
spoznal jasneje, globokeje
kot pa v učenih knjigah vseh?
Ti Solnce — jaz pa komaj prah, Ti Morje — komaj kaplja ja?. O, da je mogla kdaj nizkost nevedna moja žaliti Tvojo visokost! Kako je čudokrasna najmanjša stvar iz Tvojih rok.
Ta slap nebeški Tvoj, kako je čist, kot rosa binkoštna, kako mogočen in grmeč, kot blisk noči viharnih; a jaz tako sem neodločen, tako boječ.
In te pečine skalne, kot večnostalne; a jaz — tako nezvest. Ta roža vrh skalovja kot kerub koprneča, kot seraf je strmeča; a jaz tako nevdan.
V čarobni Vintgar stopil sem. In dihati sem bal se skoraj, kot da sem kje življenje vzel, ki zatajiti, skrivati pred stvarstvom moram je sedaj. Moj Bpg! Kako si velik Ti — kako sem majhen jaz!


BBEBHilll[S][lB[HaaHll6aBESSBBBBBBBBEaSSSffiSffiSBBfflffiBB
91
ffi
WAR
Savings Stamps
CENA TEKOM MARCA:
Ena znamka stane $4.14,
poln certifikat z 20. znamkami pa $82.80.
Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi.
Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk.
Pišite po nje na:
Amerikatiski Slovenec
1006 Nerth Chicago Street JOLIET - - ILLINOIS
m
DR. A. M AT IJ AC A
SLOVENSKI ELEKTROPATJI
ZDRAVNIK
je ©tvoril svoj nov velki urad v drugem nadstropji sobe 103-104 Loughran Bldg
403 CASS ST. (vogal Chicago St), JOLIET, ILL.
in dobil nove elektro-zdravilne aparate, da je njegov urad eden najmodernejših i najpopolnejih elektro-zdravilnih uradov v državi Illinois. Istotako ima veliki X-RAY STROJ s katerim lahko pogleda notranje dele telesa.
Dr. Matijaca leči kronične (zastarele) in vse druge bolezni mož, žen in otrok brez vsakoršnega trpljenja ali operacije. — Ker mu je mogoče telo popolnoma pregledati in z najnovejšimi sredstvi isto zdraviti, mu je mogoče priti v iadevi do najboljših uspehov tudi v onih slučajih, kjer so drugi zdravniki 1 obupali. — Posvetovanja zastonj.
Pojasnila in preiskovanja: Vsak dan od 10. do 12.; od 2. do 4, in od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah le v jutro od 10. do 12. ure. — Telefon: 5310.
Veiina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda naie geslo je:
Bolje zobovje za tnanje stroške.
Zobe Vam pregledamo zastonj.
M"1 "F" "Ti" $5.00
bridg.work ruk sok T"'""
Platoa n«jko|jla*r.ta»r flfl ia gumija in kovina OtflUU in viij*
Zobe iidereme brei belečin i "Vitalised Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Vse delo jamieuo.
Of IPPAWQ 20 B OZDRAVNJK D UIVIVU VV O D'Arcy Bldg. 2 nadstropje
Vogel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, 111.
Odprt* v kaki daa avatar ia ab nadaljak do poldaa.
Družba sv. Družine
v zjbdihjknih državah
SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sede!: JOLIET, ILL.
Vlten«Tl>ni tO noT»mbra 1914
Inkorp. T dri. 111., 14. at)> IBM Inkorp. T drž. Pa., i. apr. Wl«
ORU2BINO GESLO. "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
#'	GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 91« W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
**AJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti • 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pilite tajniku.
Vsa puma in denarne poiiljatve se naj naslove na tajnika. — Vsa pritožbe «« aaj pošljejo na 1. porotnika.
POROČILO ZA FEBRUAR.
. i •-.. ' - i'
Društvo št. 1, Joliet, 111.:
Pristopili: Cert. 1137 John Želko, prist.. 1. feb., zav. za $500, 5. razred; "rt. 1141 John Oražem, prist. 24. feb., zav. za $500, 5. razred. kp ZoPet sprejet suspendoyani: Cert. 297 Martin Werhovsek. Društvo št. 3, La Salle, 111.:
Pristopil: Cert. 1139 Joseph Anžiovar, prist. 18. feb., zav. za $250, 5. razred. Društvo št. 4, Bradley, 111.:
Odstopila: Cert. 452 Ana Staresinich, cert. 454 Michael St>resinich, odst 16. februarja.
Društvo št. 8, Rockdale, 111.:
Pristopil: Cert. 1138 Leo Colarič, prist. 18. feb., zav. za $500, 1. razred. Društvo št. 9, Chicago, 111.:
Pristopila: Cert. 1140 Mary Obrovec, prist. 21. feb., zav. za $500, 4. razred. Društvo št. 10, So. Chicago, 111.:	i •
Suspendovani: Cert. 680 John Gornik, zav. za $500; cert. 681 Anton Uko-v'č, zav'. za $500, 28. feb. Društvo št. 11, Pittsburgh, Pa.:
Pristopil: Cert, 1142 Joseph Koss, prist. 28. feb., zav. za $500, 6. razred. Umrl: Cert. 996 Joseph Weselich, umrl 26. feb., vzrok vročinska bolezen, ^v za $500. . ..........;.
Društvo Joliet, 111.:
Pristopile: Cert. 1143 Ana Videtič, prist. 28. feb., zav. za $500, 1. razred; I {('Cert. 1144 Anna Stukel, prist. 28. feb., zav. za $500, 1. razred; cert. 1145 Angela Stukel, prist. 28. feb., zav. za $500, 1. razred.
PATRIOTIČNI SKLAD.
Kakor je odbor odredil, še je vršilo pri društvih D. S. D. meseca februarja glasovanje ali se naj patriotični sklad pri D. S. D. ustanovi ali ne.
Društva so izrazila svoje mnenje in osem društev, ki štejejo 798 udov je glasovalo za ustanovitev, a-tri društva, ki štejejo 103 ude, so glasovala, da se sklad ne ustanovi, ozir. da se s tem počaka do zborovanja. Patriotični sklad je torej ustanovljen na željo članstva D. S. D. in dediči Vsakega člana-vojaka bodo deležni cele smrtnine v slučaju njegove smrti.
Vsak član(ica) mora plačati IOc na mesec, začenši z mesecem marcom, za ™ sklad, to je, da bo D. S. D. zamogla izplačati cele smrtnine za člani-vojaki, kl morda padejo v boju za domovino. Z bratskim pozdravom
ODBOR D. S. D.
12 STARE DPMOVINE.
Za dr. Krekov spomenik.
Takoj po smrti dr. Janeza Ev. Krtka s« :
c je sprožila misel, da naj se po-
s|avi temu prvaku med borilci za jugo-
ansko svobodo krasen in dostojen
^Pomenik, s katerim bi izrazil narod
Sv°io hvaležnost pokojnemu, ki je posvetil
za VSC SV0Je	»i »sposobnosti
a korist naroda. Ves slovenski na-rod * se i
Je temu pozivu radovoljno in
vovalno odzval, da postavi trajen
mcnik najboljšemu možu Slovenije. * vseh
ni strani Slovenije prihajajo znat-kov ',r0Vi centralnemu odboru za Kre-Hiki jP°menik v Ljubljani. Posamezni^, ' °hčine prispevajo v ta načine'? Slovenci, kakor Hrvati. Ob-sVoj^r-jo pri pošiljanju prispevkov Jim je 2ahva'nost za dobrote, katere
&4znVkl0nil I>ok°jni dr- Krek-
c*m M'| 1 I>a tekmujejo, da izrazijo s r°ča ] °J°narod»o zavest. Kakor po-lo (i0 i* ^ Slovenec, se je nabra-sp0„ novembra 1917 za Krekov k°m£'k ,10'427 K 40 vinarjev. Te-kr°n J - dnij je dosPel° "ad 4200
te pri 'uTjši zneski- Večje sv0"
Cije.vkak,SPe7Vale posainc,:ne organiza-^■"ska x°r adružna Zveza in Gospo-^tužija J"® v Ljubljani po 1000 kron. Centrm,' V" Mol,0'"ja v Celovcu 5(X) K, vatski l'°«ojilnica 400 K, itd.; hr-,,abfali "T1 lanoi v Zagrebu so
Alco T SCb0j 920 kr°»-
^Ših rQj„i°SteVamo neznosno stanje 8",jo in n V don,ov'ni. strašno dra-
n,<) ''aravr,anjkanje' •,0,cn, se '»°ra-
*iih Požrt.0" C'Uditi tei brezprimerni hI V°Valnos'i. " katero doka-*n»Jo ceniti svoje zaslužne
narodne piože, kakor znajo obsoditi svoje narodne škodljivce in izdajalce.
Izjava hrv. socijalistov.
Glasilo hrvatskih socijalistov "Slo-boda" prinaša zanimiv članek, v katerem se med drugim glasi:
"Zvesti temeljni misij našega narodnega programa zahtevamo tudi danes kakor poprej zedinjenje vsega našega naroda: slovenskega, srbskega in hrvatskega, od Soče do Vardarja. Zahtevamo, da naj bo ves naš narod združen v eni samostojni državi. To je naš minimalni program. To so naše minimalne, a ne maksimalne zahteve, od katerih ne odstopimo in ne moremo odstopiti."
Ta izjava je dovolj značilVia: tudi hrvatski socijalisti v domovini stoje na principu jugoslovanske deklaracije od 30. maja 1917., v kateri se zahteva zedinjenje celokupnega jugoslovanskega naroda v samostojni narodni državi. Tudi oni imajo še druge načrte za bodočnost, pa vendar podpirajo politiko Jug. kluba, ker uvidevajo, da mora biti narod najprej zedinjen in rešen avstrijske tiranije.
Dr. Korošec sestanku čeških drž. poslancev.
Dr. Korošec je pozdravil imenom Jugoslovanskega kluba shod čeških državnih poslancev, ki se je vršil dne 6. januarja v Pragi, s sledečo brzojavko: V borbi za provedbo samoodločbe češko-slovaškega naroda in češko-slo-vaško državo najde češko-slovaški narod v jugoslovanskem narodu zvestega zaveznika, ki se bo ž njim boril ramo ob rami. Tudi Jugoslovani s Čehi vred zanikajo, da bi imel grof Černin legitimacijo, da govori v imenu narodov te monarhije, ker on zastopa samo privilegirano manjšino. Jugoslovani srno občutili na svoji koži, kako Av stro-Ogrska razumeva "ustavno samo odločbo" in koliko varujejo temeljni
zakoni imetek in življenje državljanov. Mi želimo trajen mir, kateri se pa ne more graditi na medsebojnem varanju in tlačenju narodov, temveč le na moralnih temeljih, za katere se danes bojujejo milijoni. Zato z zaupanjem zremo v bodočnost češko-slovaškega in jugoslovanskega naroda ter pozdravljamo bratski sestanek. — Jugoslovanski klub. — Dr. Korošec.
Tako sodi zrel narod politična zločinstva!
Tako vzklika list "Hrvatska Država" zabeleživši, da so občine Šusteršiče-vega volilnega okraja izrazile le-temu svoje popolno nezaupanje, zahtevajoč, naj položi svoj državnozborski mandat.
Boris Mirana — srečen dan!
Genijalni naš Stritar pesnikuje še vedno kljub 83 letom, ki ga obreme-njajo. Svojemu prijatelju, F. S. Še-gulu, je podal med drugimi pesmico, ki je danes, kljub svoji skromnosti, veleaktuelne svetovne znamenitosti. Glasi se:
Kar mladenič upal sem in pel, sivolas doživel sem vesel: Dan doživel sem, oj, srečni dan, ko človeštvo rešil je Slovan! Davna leta so minula, ko je Stritar pesnil, da je Slovanstvu usojeno poslanstvo, da prerodi Evropo. Preroškim duhom je zrl mož v bodočnost.
Milijonarji v Osjeku.
Malo mesto Osijek v Slavoniji ima sedaj 15 milijonarjev. Med temi jih je par z nenemškim imenom. Z imetjem od 500 tisoč do 1 miljona kron jih je 28, a z imetjem od 500,000 do 100,-000 245 meščanov.
Medicinsko fakulteto
so otvorili na bolgarskem vseučilišču v Sofiji. Ko slušatelji te fakultete po-lože stroge izpit, dobe čast doktorja.
Kam gredo zvonovi,
"Reichs post" je naznanila, da "jih dobiva madjarski žid Manfred Weiss v Budimpešti; kaj z njimi dela, tega ne pove. Weiss jih prodaja tovarnam za modro galico, kot je razvidno iz interpelacije v hrvatskem saboru. Iz jugoslovanskih zvonov se proizvaja modra galica za ohranitev vinogradov madjarskih magnatov. — Kakor poroča ljubljanski Slovenec, so pobrali 3. avgusta 1917 zadnje zvonove iz stolpa mestne župnije sv. Jakoba v Ljubljani in je sedaj veličastni stolp prazen. Iz Komeriža pa poročajo "Narodni politiki": Zadnja rekvizicija zvonov v tukajšnjem okraju je bila tako temeljita, da so nam ostali samo mrtvaški zvonci, s katerimi zvonijo- zjutraj, o-poldne in zvečer.
Smrtna kosa.
V	noči med 30. in 31. decembrom je umrl v Ljubljani na domu sestre Julij Rutar, svoječasno kapelan pir Sv. Jakobu v Trstu. Pokojnik je bil iz znane narodne družine in brat železniških uradnikov Ivana in Frana Rutarja. Julij Rutar je bil vzoren duhovnik, vnet za svoj poklic, a kot človek blage naravi, da ga je ljubil in spoštoval vsakdo, kdor ga je poznal. Bolehal je dlje časa in je bil žrtev svojega poklica. Pogreb se je vršil 2. januarja na ljubljansko pokopališče pri sv. Križu in so ga položili v rodbinsko rakev.
V	Proseku je 31. decembra po kratki ip mučni bolezni preminul Anton Stepančič. Pokopali so ga dne 2. januarja.
V	Lupoglavi je 31. decembra po krat kem trpljenju umrla Marija Ribarlč, rojena Revelante. Pokopali so jo dne 2. januarja.
V	Katinari je umrla mati družine, Spetič. Pogrebu je prisostvoval oddelek katinarske finančne straže in u-čiteljice so pele pesmi.
skupaj in se tesno drže drugega. Le izdajalci hodijo zunaj tabora sami po črni noči ter iščejo stikov s sovražniki. Judeži Iškarjoti imajo svoja p6ta, mi drugi,hočemo ostati in hoditi skupaj nasproti našemu velikemu cilju. Z nami v novo leto, z nami v svobodno bodočnost!	-
IMENIK DRUŠTEV D. S. D.
Društvo št. 1, Joliet, 111.: Predsednik: Geo. Stonich, 815 N. Chicago St.; tajnik: Jos. Klepec, 1006 N.. Chicago St.; blagajnik: Anton Nemanich St., Vsi v Joliet, 111. Seje še1 vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani stare šole sv. Jožefa.
Društvo št. 2, Mount Olive, 111.: Predsednik: Mike Vukalič; tajnik: Andrew Maren; blagajnik: M. Gojak. Vsi v Mt. Olive, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 3, La Salle, 111.: Predsednik: Anton Štrukel; tajnik: Anton Kastigar, 1146—7th St.; blagajnik: Anton Jeruc. Vsi v La Salle, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 4, Bradley, 111.: Predsednik: John J. Štua; tajnik: Frank Gerdesich; blagajnik: Math. Gerde-sich. Vsi v Bradley, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 5, Ottawa, 111.: Predsednik: Nik. Kozarič, 1113 Chestnut St.; tajnik: John Lubschina, 1115 Canal
St.; blagajnik: Math Bajuk, 528 La fayette St. Vsi v Ottawa, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 6, Waukegan, 111.: Predsednik: Frank Jappel, 133Ž Wach-worth St.; tajnik: John Jamnik, 604 — lOjth St.; blagajnik: Jos. Drašler, 66 — 10th St. Vsi v Waukegan, 111. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 8, Rockdale, 111.: Predsednik: Val. Flajnik ml.; tajnik: Louis Piškur; blagajnik: Anton Buščaj. Vsi v'-Rockdale, 111. Seja se vrši vsakb^drugo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 9, Chicago, 111.; Predsednik: Louis Duller, 1856 W. 23rd St.; tajnik: Andrew Ogrin, 1845 W. 22nd St.; blagajnik: John P. Pasdertz. Vsi v Chicago, 111. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani Slov. cerkve sv. Štefana na vogalu W. 22nd Pl. in S. Lincoln ulic.
Društvo št 10, S. Chicago, IU.: Predsednik: Marko Horvatič; tajnik: Anton' Motz, 9641 Ewing Ave.; blagajnik: Frank Cherne, 9534 Ewing Ave. Vsi v S. Chicago, 111.
Društvo it 11, Pittsburgh, Pa.: Predsednik: Frank Trempus, 4628 Hatfield St.; tajnik: George Weselich, 5222 Keystone St.; blagajnik: John Balkovec. Vsi v Pittsburgh, Pa. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo št 12, Joliet, 111.: Predšedni-
tfaV'Aifta'Ka 2elko; tajnica: Margaret Netnanich, Raynor & Granite; bla-gajničatka: Mary Stonich. Vse v Joliet 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole sv. Jožefa.	t
•.icter!.'!'- » * *
Opombi; Ako je v imeniku kaka pomota, ali če se odbor pri katerem društvu premeni; naj to druitvea tajnik sporoči tajniku D. S. D., da te stvar popravi.
THE NEW
BOSTON STORE

Naša velika preselilna
RAZPRODAJA
mmmmammmmammii^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmi^mmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
se zdaj nadaljuje
V vsakem oddelku najdete blago tako ceno, da se boste čudili. Moramo se ga znebiti, da ga ne bomo rabili prenašati v novo poslopje*
PRIDITE IN POMOZI-TE NAM SE SELITI.
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od. rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 14S 3t„ N«w Y«rk, N. Y.
Vzrok.
"Zakaj pa dr. Ahacljeva t>e pogleda več dr. Behacljeve? Saj sta bili vendar nerazdružljivi prijateljici."
"Zato ker je imela na plesnih vajah edina hčerka gospe dr. Behacljeve več čestilčev kot obe hčerki dr. Ahacljeve skupaj."
Srečen soprog.
Na vsem Kranjskem je samo en zakonski mož, čegar žena šepeta in ne govori. Kdo je to?
Gospod Maksim Gaspari, čegar soproga je — gledališka šepetalka. Srečen mož!

Za novo leto
je pisal mariborski "Slovenski Gospodar": Sedaj so veliki časi. Ljudje umirajo v trumah, oni pa, ki so ostali, mislijo ob svojih dragih mrličih velike misli za bodočnost. Družabne razmere se morajo spremeniti, javne stvari kreniti na drug tir, da ne pride nikdar več nad človeštvo toliko gorja in trpljenja, kakor ga vidimo in prenašamo sedaj. Jasni načrti za boljšo in veliko bodočnost našega naroda nam stojijo pred očmi. Majhni in malodušni ljudje ne stavijo velikih zgradb. V njih srcih bojazen, je sto pomislekov, je neodločnost. Kdor v nesreči izgublja pogum, je izgubil podlago za bodoče življenje. Mi gledamo sedanjo veliko nesrečo, srce se nam krči ob tem pogledu, duša nam joka, toda nočemo se potopiti v teh potokih krvi in solza, ampak rešiti se hočemo, kolikor nas je še ostalo, in začeti novo življenje. Nočemo ostati v noči, ampak skozi noč hočemo v zarjo, v beli dan. Ah, kako lepa je zarja naše svobode. Ah, kako lepa je zarja naše svobode! Nikdar ji nismo bili tako blizu, kakor sedaj. Zato pa ne izgubimo poguma! Naprej, naprej! Saj slovenski liarod ni ustvarjen, da drugim robuje in hlap-čuje. Ne, stokrat ne! Ta dobri, plemeniti narod je določen, da na svoji krasni in rodovitni zemlji v neskaljenem miru uživa solnce zlate svobode. Sedaj čutimo, mislimo in delajmo skupaj! Nihče se naj ne odstrani od nas! V urah pričakovanja se zbirajo ljudje
Najnovejši izdelki, moda in barve, zlasti so lepi sivi, črni in rumeni, ki so nekaj prav lepega za najizbirč-nejo družino.
VABIMO VAS, DA POSETITE NAŠO VELIKO PRODAJNLNO.
Otroški vozički
Včeraj smo [razložili našo 1918 novo zalogo vseh vrst Reed Carriages in Sulkies. Naša zaloga letos je večja kakor kdaj poprej.
THE EAGLE
"Joliet's Store ©f Quality Furniture"
406-8-10 N. Chicago St., $ Joliet, Illinois
MALI YITEZ
(PAN VOLODIJEVSKI.)
Zgodovinski roman. ^	Spisal H. Sienkiewicz.
Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Novoveški je predobro poznal tatarske običaje, da ne bi vedel, kako gredo čambuli, ko prekoračijo meje ljudo vladine, naprej oprezno, in kako pozorno se ozirajo na vse strani; tu pa v svoji domovini, gredo v široki lavini, puščajoč vnemar vso opreznost. Tatarji bi se bili prej nadejali smrti, nego tega, da se srečajo tako globoko v Besarabiji na tatarski meji z vojsko one ljudovlade, ki je ni imela dovolj za obrambe svojih mej.
Novoveški je upal, da njegova odprava pred vsem drugim osupne so vražnika in zato prinese še večji dobiček, nego ga pričakuje hetman, ter mora za Azijo in za Lipke postati pogubna. Mlademu poveljniku je bilo lahko ugeniti, da pojdejo Lipki in Čeremisi, dobro poznavajoči ljudovlado, v prednji straži, in na Ho je tudi polagal vso svojo nado. Napasti iznenada, ujeti Azijo, morda oprostiti sestro in Zofijo, maščevati se in potem sam poginiti na vojni, to je bilo vse, po čemer je kopr nela potrta duša Novoveškega.
Pod vplivom teh misli in nad je o tresel Novoveški raz sebe otrplost in zopet oživel. Pohod po neznanih potih, veliki trud, pihljanje stepnih vetrov, nevarnost drzne odprave, vse to je koristilo njegovemu zdravju in mu vračalo moči. Vojak je v njem pre-sezal nesrečnika. Prej ni bilo v njem prostora za nič drugega nego za spomine in muke, sedaj pa je moral misliti dolge dneve, kako bi napadel in o-praskal sovražnika.
Ko so prekoračili Dnester, so šli poševno navzdol k Prutu. Podnevi so se skrivali v gozdih in v otlinah, zato pa so, se ponoči tem uspešneje pomikali dalje. Krajina še dandanes ni gosto naseljena, toda takrat so ondi stanovali zgolj kočarji; večinoma pa je bila krajina pusta. Zelo redko so ugledali polje, obsejano s koruzo, in poleg njih človeške naselbine.
Korakajoč potihoma, so se izogibali večjim naselbinam, pač pa so drzno poganjali konje k manjšim, kjer je bilo le nekoliko koč. Vedeli so namreč dobro, da noben prebivalec ne steče svarit Tatarje. Lušnja pa je tudi pazil na to, da se to ni zgodilo; ali skoro je opustil to skrb, ker se je prepričal, da so neštevilni naselniki, dasi podložniki sultanovi, sami z bojaznijo pričakovali sultanove vojske. Cesto so tudi imeli ves oddelek za vojsko, ki je na sultanovo povelje krenila na pohod.
Brez upora so jim dajali gibanice iz koruze in posušenega bivolovega mesa. Vsak lastnik "hutora", t. j. osamele pristave, je imel mnogo ovac, bivolov in konj skritih poleg rek. Časih so naleteli tudi |ia številne črede na pol divjih bivolov, ki jih je čuvalo nekoliko pastirjev. Ti so kočevali ter živeli na stepi in ostajali na enem kraju, dokler je bilo tam dovolj paše. Pogo-stoma so bili pastirji stari Tatarji. Novoveški je obkoljal take "čabančuke" tolikaj oprezno, kakor bi bila ondi tatarska četa (čambul). Obkoljenih ni puščal živih. Zlasti je dajal Tatarje, ko jih je najprej izprašal o potih, ali bolje rečeno o brezpotih, posekati brez"1 usmiljenosti, tako da ni ušla živa duša. Naposled je vzel od črede toliko živali, kolikor jih je potreboval, in odšel dalje.	•
Čim dalje so šli proti jugu, tem pogosteje so prihajali do čred, ki so jih .čuvali zgolj Tatarji v dovolj znatnem :šte^«Ju. Za štirinajstdnevnega pohoda je stri Novoveški troje tatarskih krdel, ki so čuvala ovčje črede. Dragonci so jim pobrali ušive kožuhe, jih osnažili nad ognjem, in jih oblekli sami, da so 4>ili tako podobni divjim "čabančiikom" in ovčarjem. V drugem tednu so imeli že vsi na sebi tatarsko obleko ter so bili videti kakor čambul. Ostalo jim je zgolj orožje redovne konjiče. Prejšnjo obleko pa so imeli shranjeno v vrečah poleg sedel, da si jo potem o-blečejo ob vrnitvi. Od blizu bi jih bilo lahko spoznali po plavih mazurskih laseh in modrih očeh, ali od daleč se je motilo tudi najizkušenejše oko, zlasti ker so gnali pred seboj črede, potrebne za živež.
' Ko so se približali Prutu, so šli dalje navzdol po levem obrežju. Ker je bila kučmanska cesta preveč opustošena, je bilo lahko ugeniti, da pojde sultanova vojska in pred njo orda na Falezi in Huš h Kotimoru in potem dalje po va-laški cesti — ter krene ali proti Dne-stru ali pa preko vse Bcsarabije, da potem ne daleč od Ušice udere v poljsko državo.
Novoveški je bil o tem tako prepričan, da je hodil čimdalje 'počasneje. Ne da bi se bil menil za čas, je korakal čimdalje oprezneje, da ne bi po nepotrebnem srečaval čambulov. Dospevši naposled med delto, ki sta ga tvorili reka Sarata in Tekva, se je ondi skril za dalje časa, prvič zato, da je'dal du-
ška konjem in ljudem, drugič pa, da bi na dobro zavarovanem kotiču poča kal prednjo tatarsko stražo.
Ta kraj je bil dobro zavarovan in dobro izbran, zakaj ves trikotnik je bil zarasel s svibjem in drenovino. Ta gaj je sezal daleč, kamor je gledalo oko; ponekod je pokrival zemljo z de belo goščo, med katero se je razprosti ralo tuintam prazno prostranstvo, ka kor nalašč primerno za taborišče. Drevesa so že cvetla ter bila pokrita z morjem žoltih in belih cvetov. V gaju ni prebival nihče, pač pa je bilo tu vse polno jelenov, srn, zajcev in ptic. Tupatam na obrežju vrelcev so vojaki zapazili celo medvedje sledove. Eden jim je bil precej po prihodu raztrgal nekoliko ovac, zato je hotel Lušnja prirediti lov na kosmatince; ker pa je Novoveški hotel ležati tukaj skrit ter ni dopuščal rabiti strelnega orožja, so krenili vojaki na zver samo s sulicami in sekirami.
Pozneje so našli pri vodah tudi sledove ognjišč, sicer že stare, bržkone lanske. Izvestno so semkaj zahajali kočevniki s čredami, morda pa tudi Tatarji po leskovo protje. Toda niti najpozornejše oko ni ugledalo sledi o ljudeh, ki bi bili bivali tukaj.
Novoveški se je odločil, da ne pojde dalje, nego da počaka turško vojsko tukaj.
Osnovali so taborišče, postavili ša-tore, in sedaj je nastalo čakanje. Na koncih vsega gaja so bili postavljeni stražniki, izmed katerih so nekateri zrli podnevi in ponoči proti Budziaku, drugi pa na Prut v smeri proti Falezi. Novoveški je vedel, da ugane iz nekaterih znamenj, kdaj se približa turška vojska, sicer pa ji je pošiljal naproti majhne ogledne čete, katerim je najpogosteje načeloval sam. Vreme je kaj izborno služilo postojanki v gosti senci se je bilo lahko ubraniti vročini; noči so bile jasne, tihe, mesečne, po vsej gošči je odmevalo glasno slavčko-vo petje. V takih trenutkih je trpel Novoveški najhuje, zakaj ko ni mogel spati, je mnogo premišljal o nekdanji sreči in o Sedanjem navalu.
Hranil se je zgolj z mislijo, da bo dokaj srečnejši in mirnejši, ko si nasiti srce z osveto. In bližal se je trenutek, ko je imel to osveto izvršiti ali pa poginiti.
V tem je potekel teden za tednom ob gospodarstvu in čuvanju v puščavi. Razdrli so vsa pota, navrnili vodo v rove in jarke, posekali neštevilno tolpo kočevnikov, zajeli iznova nekoliko čred ter prežali v tej gošči, kakor preži zverina na plen. Naposled je napočil težko pričakovani trenutek.
Nekega jutra so ugledali jato ptic, letečih nizko nad zemljo. Droplje, modronoge prepelice so smukale med fravo v goščavo, a nad njimi so letele vrane, vrani in ptice iznad močvirja z bregov dunavskih ali dobruškega močvirja.
Dragonci so pogledali drug drugega, in besede: "Gredo, gredo!" so zletele od ust do ust. Lica vsem so oživela, oči vojakov so se zalesketale, toda v tej živahnosti ni bilo niti najmanjšega nemira. Bili so tukaj zbrani samo taki ljudje, katerim je minilo življenje ob napadih na Tatarje. Čutili so samo to, kar začuti lovski -pes, ko zavoha divjačino.
Ognje so takoj pogasili, da ne bi dim izdal njih navzočnosti. Konji so bili osedlani, in ves oddelek je bil pripravljen na pohod.
Treba je bilo zgolj paziti na to, da napadejo sovražnika, kadar bo počival. Novoveški je dobro vedel, da sultanova vojska ne koraka v veliki množici, a to tem več, ker hodi še po svoji zemlji, v kateri je bila vsaka nevarnost kar izključena. Sicer pa mu je bilo tudi dobro znano, da koraka prednja straža eno ali dve milji pred drugo vojsko, in je po pravici pričakoval, da pojdejo v prvi straži Lipki.
Nekaj časa je. omahoval, ali naj jim gre naproti po tajnih, toda njemu dobro znanih potih, ali pa naj počaka njih prihoda tukaj v puščavi. Naposled se je odločil, da ostane, zakaj iz skrivališča je bilo dokaj laže iznenada napasti sovražnika. Potekla pa sta še en dan in ena noč. V tem času niso zgolj ptice, nego tudi živali v celih tolpah pribežale v goščo. Naslednje jutro pa se je prikazal tudi sovražnik.
Na južni strani od gaja se je razprostirala širna, nekoliko gričasta planota, in na tej se je pojavil sovražnik. Bližal se je dovolj urno Tekiču. Dragonci so zrli iz gošče na ono začrnelo gručo, ki jim je časih izginila izpred oči, skrita za gričem, pa se zopet pokazala v vsej velikosti.
Lušnja, ki je bil nenavadno bistrega vida, je nekaj časa z napeto pozornostjo ogledoval ono krdelo, potem pa se je približal Novoveškemu.
"Gospod poveljnik!" je dejal, "ljudi
tam ni mnogo, nego samo črede ženo na pašo."
Novoveški se je skoro prepričal, da trdi Lušnja prav, in lice se mu je razjasnilo od veselja.
"To pomeni, da počivajo eno ali poldrugo miljo daleč od te gošče," reče.
"Tako je!" odgovc^i Lušnja. "Izvestno hodijo ponoči, da se izogibljejo prehudi vročini, konje pa pošiljajo do večera na pašo."
"Ali vidiš pri konjih dokaj stražnikov?"
Lušnja predere iznova- skozi goščo na obrežje ter se dalje časa ne vrne. Naposled se prikaže in reče:
"Konj samih bo poldrugi tisoč, a stražnikov je pri njih le petindvajset. V svoji deželi so ter se ne boje ničesar, zato tudi ne razstavljajo številnejše straže."
"Ali si že razločil ljudi?"
"Sicer so še daleč, toda Lipki so gospod! Že so naši!"
"Da," reče Novoveški.
Bil je prepričan, da mu ne uide živa duša. Zanj in za njegove vojake je bila to lahka naloga.
Pastirji so gnali črede konj čimdalje bliže h gošči. Lušnja še enkrat stopi k obrežju in se vrne radostnega lica. Na njem pa se mu je poleg radosti zrcalila tudi okrutnost.
"To so res Lipki," šepne.
Novoveški zaskovika kakor jastreb in oddelek dragoncev se zdajci umakne v globel gošče. Ondi, na praznem prostranstvu, se razdele na dva oddelka; eden krene v globok jarek, da iz njega napade Lipke od zadaj. Prvi oddelek pa se razstopi v polkrogu ter čaka.
Vse to se je vršilo tako tiho, da ne bi bilo niti najbistrejše uho začulo najmanjšega šuma. Niti ni zazvenela sablja, niti ostroga, niti ni zarezgetal konj; v gosti travi, s katero je bil gaj zarasel, se je dušil odmev konjskih kopit. Zdelo se je, kakor bi celo konji umeli, da je uspeh tega napada zavisen od tišine; saj niso danes prvič vršili te službe. Iz jarka in iz gošče pa se je glasilo skovikanje jastrebovo čimdalje bolj tiho in poredkoma.
Tolpa Lipkov se je ustavila pred goščo ter se razpršila v večjih ali manjših skupinah po planoti. Novoveški ja ostal sedaj na kraju ter pozorno zasledoval, kako se gibljejo konjarji. Dan je bil lep; ni še bilo poldne, toda soln-ce je že stalo visoko in je silno pripekalo. Konjarji, dospevši h gaju, so poskakali s konj ter jih pustili zvezane skupaj na pašo; sami pa so, iščoč sence in hladu, stopili v goščo ter sedli pod večjim grmom k počitku.
Brzo je zaplapolal ogenj, in ko so se suhe veje že izpremenile v plamen, so položili na žerjavico pol žrebeta, sami pa so sedli daleč od ognja, da se ubranijo vročini.
Nekateri so polegli na tla, drugi so sedli na turški način ter se potihoma razgovarjali; eden je jel celo piskati na piščalko. V gošči je bilo popolnoma tiho, samo časih je zaskovikal jastreb.
Vonjava pečenega mesa je naposled naznanila, da je pečenka prirejena, torej sta jo dva pastirja potegnila iz pepela pod senčnat grm. Ondi so posedli vsi okrog nje, jo raztrgali z nožem in so z živalsko pohlepnostjo jedli še na pol sirovo konjsko meso, iz katerega se jim je cedila kri po brkih in bradi.
Naposled, ko so se bili napili kislega kobiljega mleka, so bili siti. Nekaj časa so se še razgovarjali, potem pa so jim omedlele glave in udje.
Napočil je poldan. Vročina je prihajala neprestano večja, solnčni žarki so prodirali goščo ter se igrali po mahu v podobi majhnih ognjev: Umolknilo je vse, celo jastrebi so jiehali sko-vikati.
Nekoliko Lipkov je vstalo ter zlezlo k robu gošče gledat po konjih, drugi pa so se raztegnili kakor mrliči na bojišču ter skoro pospali.
Toda njih sen je moral biti po preobilno zaužiti hrani in pijači nekamo težak in zel, zakaj časih je kdo globoko zastokal, drugi pa za trenutek odprl oči in ponovil: "AUa Bismilla!..."
Zdajci pa se je ob gozdu začul nekakšen zamolkel, toda strašen glas, podoben glasu zadavljenega človeka, ki ne utegne zavpiti iz vsega grla. Bodisi da so bila ušesa pastirjem tako izurjena, bodisi da jih je živalski nagib čuval nevarnosti, bodisi da je smrt dehnila vanje z ledeno sapo; dovolj — prebudili so se vsi obenem.
"Kaj je to? Kje so drugi?" so povpraševali drug drugega.
Toda iz gošče se odzove po poljsko glas:
\ "Ne vrnejo se več."
V tem hipu je planilo stoinpetdeset vojakov na pastirje, ki so bili tako prestrašeni, da jim je krik zastajal v grlu. Komaj so nekateri izmed njih utegnili seči po handžaru. Napadniki so jih docela obkolili. Grm se je tresel pod naporom človeških teles, ki so borila pod njim. Časih se je čulo presunljivo žvižganje, sopenje, časih stokanje ali hropenje, toda to vse je trajalo samo za trenutek. Skoro je utihnilo vse.
"Koliko je živih?" vpraša glas izmed napadnikov.
"Pet, gospod poveljnik."
"Preglejte trupla, da se kdo ne bi potajil. Zaradi večje gotovosti pre-(Nadaljevanjt na 7. strani.)
ii a @s n s® ® ® @ d @ a m ® s ® s a s
si	d
n Abstracts of Title to all Real El Estate in Will County.
a
Joliet Title and Gaurantee Co.
®
Kapital $50,000.00.	®
Kadar kupite HIŠO ali ZEM- ffi | LJIŠČE, pridite, da Vam ure- | 11 dimo abstract.	B
si	m
S Phones: 421 and 422. II H	SI
® CHAS. N. HOSSACK, Mgr. 11 IS	ffl
m 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. 1®
a	a
aassaaaaBBBBsaaaaaaB
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
10« Jefferson Street, JOLIET, ILL
C. W. Robson, Jr.
Real Estate
LOANN and RENTING
INSURANCE OF ALL KINDS.
Phone 297.
Prodajam lote v Rockdale in okolici.
204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL.
Michael Terdich.
Math. Terdich.
Chicago Phone 2502.
Terdich & Terdich
STARA SLOVENSKA GOSTILNA
Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom.
WERDEN BUCK
Sll-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
STANDARD BAR
. GEORGE SYETLECIC
317 N. CHICAGO ST., JOLIET.
Edina slovenska-hrvatska gostilna v osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St vstopite k nam za okrepčila vseh vrst.
DOBRODOŠLI!
Alpentinktura za moBke in ženske lase od katere tako} prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. X flasa $3. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $S. — Imate li sire lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaSe postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni.kakoršneste v mladosti imeli; 1 flaBa $1.75.—WahJif. Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križioah, popolnoma v 8ih dneh; flaia 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovioe na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 cetj^ov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, llšaje v najkrajiem času, lonček ti, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiii. Se želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z \Vahčič "Tar Soap" (milo), odstrani priSče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, S kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za {5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu poSlje. Zavsedrugo piSite po oenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHClC
203 RUBY STREET, JOLIET, ILL. 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Rojaki in rojakinje I Kadar bnatc k moške ali ženske obleke ali perila
očistiti in gladiti, ne pozabite našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut t Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814., Pokličite nas po telefonu in naš avt mobil odpelje in pripelje obleko i vaš dom. Naše cene so zmerne delo garantiramo.
Joliet Steam Dye Hodso
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cm«
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Oscar J. Stephen
Sobe 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pro-| | ti ognju, nevihti ali drugi po-j; škodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna ▼ notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemiko in angleško.
mwkmksk!«
i
JOHN
N. W. Phone
ss Stefanich
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
•15 N. Scott St, Joliet, 111.
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa t>o vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino ■
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene «novi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste nsjšli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož-
NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Ch»Miats=
1333-1343 South Ashland Avo.
CHICAGO, ILL.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Telefon 101.	JOLIET, lU>
John Horwat
slov. gostilna
MALI VITEZ.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
801 NORTH CHICAGO STREET, JOLIET, ILL.
Vabim vse svoje znance, da me pose-tijo v obilnem številu.
DOBRODOŠLI 1
Slovenian Liquor Co.
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v stare prostore, in sicer na
209 INDIANA STREET.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
1115-17- Chicago St JOLIET, ILL.
GLAVNICA $50,000.00,
Uitan. in inkorp. leta 1910
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik.
Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul
Phone 4857.
MAT. OMOTA
fi Slovenski krojač ^
Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke.
Illirija Grenčica v steklenicah in Barega Zdravilno Grenko Vino
201 Jackson St.,	Joliet, Illinois,
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate ^aj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim reč ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
National Studio
R. PAWLOSKI, lastnik.
Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 324S. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeleni. Fino pivo, najboljia vina in smodk*.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway J O LIB T
ZEMLJA SLOVENCEV-HRVA TOV-SRBOV.
V sporazumu z upravo Jugoslovanske Narodne Obrane v Valparaisu, izdajam veliko etnografsko mapo, ki bo imela 1.20 metrov dolžine in 1.42 metrov širine.
Izdelana bo v osmih barvah in v velikih obrisih z ozirom na politično in etnografsko stran bodo označene etnografske meje, ki so napravljene po zemljevidih, izdanih od Jugoslovanskega Odbora v Londonu ter po prof. Stanojeviču, Evansu, Biankonu, 2upa-niču in Cvijiču.
Da bo služila koristni orijentaciji zaveznikom, je pridejan vsakemu zemljevidu kratek sestavek, napisan od Milotislava Bartulice, in to v francoskem, angleškem in španskem jeziku.
Glavna mesta in etnografska znamenja na zemljevidu bodo označena tudi na francoskem jeziku.
Zemljevid bo gotov okrog sredine meseca februarja.
Cena posamezne stenske mape, prilepljene na platno, ki pa ima na zgornji in spodnji strani po dva okvirja, bo znašala od 15 do 20 dolarjev.
Moglo se bo dobiti tudi žepnih, ki bodo stale mnogo manj. Stalne cene bodo oglašene naknadno.
Razprodajo zemljevida za južno A-meriko bo prevzel podpisani osebno, dočim bo za Severno Ameriko in Evropo poslana količina zemljevidov jugoslovanskim pisarnam, ki bodo prevzele ta posel.
Stroški tega dela znašajo 40,000 frankov, a radi tega sle bodo prodajali zemljevidi nekaj držiže od cen, ki so tiskane na sedanjih izdajah.
Kdor želi natančnejših informacij, naj se obrne naravnost na autorja in izdajatelja M. Kolin, c. o. 1013, Republic Chile, South America.
M. KOLIN.
Prosim vse jugoslovansko časnikarstvo, da ponatisne ta oglas.
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 41,500,000.-
Rezervnega zaklada.....„............................K 1,330,000.-
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
bres odbitka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje Ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5% odstotkov, ityen Kranjske pa proti 5}4 odstotkov obrestim in proti najmanj tri-*®trt odstotkov odplačevanju na dolg.
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial A v«.
Te'efon: South Chicago 579.
POMLADNE IN LETNE OBLEKE
Čedne in moderne obleke za odrasla in mladino se doke pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« p* meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno ■adevoljnest
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne saamke ali pa register tikete izvsemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
Amerikanci spijejo 40 odstotkov prodane kave.
Največji "kofetarji" so Amerikanci, kot je razvidno iz poročila, ki ga je izdal urad za domače in tujezemsko trgovino. Glasom tega poročila je do-šlo zadnje leto v Združene države 1 bilijon funtov kavež to je nekako 40 odstotkov tiste kave, ki se je prodala na vseh trgih.
V normalnih časih je bila Nemčija
I druga, toda ker vojna ovira uvažanje, je sedaj Francija druga.
Jacob Mejak KROJAČ
205 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
10S1P l/LEPEC
J Javni Notar |\z 10 lat.skuinjo
izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine za vse slučaje. Če vam kdo plačo garniSira; Ako iinate odkopa v drugem mestu plačo za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če iinate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v »tari domovini obrnite se na mene 1006N.Chicago St., Joliet, 111
41 %:
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj de-r nar na otresti v največjo in naj-
| močnejšo banko v JoBetl
Hranilnica SS
Nad 12,000 najboljših ljudi ▼ Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obnsti id vlig. Začnite vloge z SI First National Bank
PBJMOŽBlfJI HAJK $4,MX>,»0«.M
k
režite vsakemu z nožem vrat. Jetnike pa priženite k ognjišču!"
c
Povelje je bilo hipoma zvršeno. Mr- n liči so bili pribiti k tlom z njih noži. ^ Jetnike, katerim so privezali palice k g nogam, so položili okrog ognjišča. n Lušnja ga je razgrnil tako, da je prišla ^ žerjavica, skrita pod pepelom, na vrh.
Jetniki so zrli na te priprave in na Lušnjo s kalnimi očmi. Bili so med njimi trije hreptovski Lipki, ki so do- ■ bro poznali nadstražnika. Tudi on jih z je spoznal in dejal:	j,
''No, tovariši, sedaj boste prepevali, s ako ne, pa pojdete v sparjenih goleni- j, cah na oni svet. Kakor vam je znano, z ne bom hranil oglja."
Po teh besedah je položil na oglje P suhih vej, ki so se takoj vnele z visokim plamenom.	č Prišel je tudi Novoveški ter jih za- ^ čel izpraševati. Jetniki so priznali vse ^ to, kar je bil mladi poveljnik pogodil 8 že deloma sam. Lipki in Čeremisi so c hodili v prednji straži pred ordo, pred s vso sultanovo vojsko. Vodil jih je 0 Azija Tuhaj-bejevič, čigar povelju so bile izročene vse tatarske tolpe. Za- r radi velike vročine so hodili kakor vsa ■druga vojska ponoči, podnevi pa so°po- c šiljali črede na pašo. Niso se čuvali, ker se ni nihče domišljal, da bi jih kdo s utegnil napasti celo blizu Dnestra, kaj šele nad Prutom, tesno poleg ordinih c naselbin. Hodili so torej zložno s čre- r dami invelblodi, ki so nosili šatore sta- 1 rejšinske. Azijev šator je lahko spo- 2 znati, ker ima na vrhu zataknjen bun- ^ čuk, a ob počitku praporščeki pred r njim zatikajo svoje zastave. Lipkov- ^ ske čete so daleč odtod za majhno miljo ter štejejo okoli dvetisoč glav; to-da nekaj ljudi je ostalo pri belgrajski ' ordi, ki je iznova daleč eno miljo od lipkovskega čambula. x Novoveški ga je še vprašal po poti, * po kateri bi bilo najlaže dospeti k čam-bulu, potem, kako stoje šatori, in na- 2 posled je jel pozvedovati o tem, do česar mu je bilo največ.
"Ali je kaj žensk v šatoru?" ga 1 vpraša.	'
Lipke je obhajal strah za svojo ko- J žo. Oni izmed njih, ki so bili služili v Hreptovu, so dobro vedeli, da je bil 1 Novoveški brat ene izmed teh žensk ' in ženin druge, ter so umeli, kakšna J jeza se ga polasti, ko zve vso resnico. ' Ta jeza je mogla zadeti najprej nje; ( torej so jeli omahovati, ali Lušnja je ' rekel takoj:
"Gospod poveljnik, dovolite, da tem ' pasjim bratom nekoliko ogrejemo go- ( lenice, potem bodo govorili."
"Potispi jim noge v oglje!" reče No- 1 voveški.	'
"Usmilite se!" zakliče Elijaševič, ' star hreptovski Lipek, "povem vse, kar ! so gledale moje oči..."
Lušnja pogleda poveljnika, ali mor- . da navzlic tej napovedi ne naroči iz- ; polniti grožnjo, toda ta migne z roko -in reče Elijaševiču: "Govori! Kaj si videl?" "Mi smo nedolžni, gospod," odgo- 1 vori Elijaševič, "mi smo šli na pove- ' lje. Naš gospod je podaril sestro vaše milosti Aduroviču, ki jo je imel v šatoru. Videl sem jo na Kačunkaurih, kako je hodila x vedrom po vodo, in pomagal sem ji dvigati breme, ker je bila noseča." "Gorje!" šepne Novoveški. "Drugo gospodično pa je imel naš gospodar v šatoru. Tudi smo jo po-gostoma videli in celo večkrat slišali, kako je kričala, zakaj gospod, dasi jo je imel zaradi razkošja, jo je vendar vsak dan pretepal in suval z nogami."
Novoveškemu se jamejo tresti ustnice. Elijaševič komaj zasliši vprašanje: "A kje sta sedaj?" "Prodani sta v Stambul." "Komu?"
"Tega naš gospodar sam ne ve. Prišlo je povelje od padišaha, da v taboru ne sme biti nobene ženske. Vsi so jih prodali na sejmu, in tudi naš gospodar je prodal svojo."
Izpraševanje bilo končano, in ob ognjišču je zavladala tišina. Samo zdaj-pazdaj je zapihal topel jug ter stresal 1 veje, ki so šumele čimdalje huje. O-j zračje je postalo soparno; na koncu obzorja so se prikazali oblaki, temni na sredi, ob kraju pa bakreno pobarvani.
Novoveški odide od ognja kakor o-mamljen, ne vedoč niti sam, kam gre. Naposled se zgrudi z licem na tla ter jame grebsti zemljo, si grizti roke in hropsti, kakor bi umiral. Krčevit jok mu je pretresal velikansko telo; tako je preležal nekoliko ur. Dragonci so ga gledali od daleč, toda niti sam Lušnja se mu ni smel približati.
Zato pa je dal grozni nadstražnik, opazivši, da se poveljnik ne bo srdil, ako ne prizanese Lipkom, jetnikom natlačiti trave v usta, da niso mogli kričati, in jih je nato pomoril kakor vole. Prizanesel je edino Elijaševiču, češ, da jim bo potreben za kažiplota. Zvršivši svoj posel, je potegnil mrliče od ognja ter jih položil v vrsto, sam pa je šel gledat k poveljniku.
"Ko bi tudi zblaznel," je zagodrnjal, "onega moram dobiti na vsak način." M in j! je poldan, popoldanske ure
I prav tako, in dan se je nagibal. Oni izpočetka mali oblaki «o zakrili vse
nebo ter prihajali čimdalje gostejši in g: temnejši, ne da bi izgubljali ono bakre- s< no barvo na robovih. Njih velikanski p: klobčiči so se okorno vrteli kakor s< mlinski kameni okrog svoje osi, se za- P 'etavali drug v drugega ter se borili lj med seboj v višavi in valili čimdalje u; bliže k zemlji. Veter je zalopotal ča- g sih kakor ujeda s krili, pripogibal gr- o mičje in veje k tlom, trgal listje in ga ir besno raznašal na vse strani. Časih je zdajci utihnil, kakor bi se bil pogrežnil 5 v zemljo. Ali v teh trenutkih tišine si p slišal v oblakih zlovestno renčanje, j. žvižganje in šum, kakor bi se v njih ^ zbirala krdela groma, ki se pripravlja- n jo na bitko, kadar si podžigajo v samih g sebi besnoto in jezo, preden izbruhne- j jo ter strastno napadejo preplašeno S1 zemljo.	k
"Nevihta! Nevihta se bliža!" so še- g petali dragonci.	t(
Bližala se je nevihta. Temnilo se je t] čimdalje huje. V tem hipu se je ob j, Dnestru oglasil grom ter se z groznim ^ hrupom zavalil tja k Prutu. Tam je j, grom za trenutek umolknil, pozneje se n ozval iznova in se zadrevil na budzia- g ške stepe, a naposled se je jel valjati s, okrog vsega obzorja.	n
Prve velike deževne kaplje so padle jj na žejno zemljo.	g
V	tem hipu se prikaže pred dragon- £ ci Novoveški.	v
"Na konje!" zakriči z grmečim gla-som.
V	času, ki ga je bilo komaj dovolj, ^ da bi bil kdo izmolil očenaš, je odrinil ^ na čelu stoinpetdesetih jezdecev dalje. Ko je odšel iz gaja, se je pri čredi g združil z drugo polovico svojih ljudi, r ki so stražili polje, da se noben pastir ne bi izmuznil ter pobegnil skrivoma j v tabor.	f
Dragonci so hipoma obkolili čredo, j. kričali divje po tatarsko in krenili da- t lje, podeč pred seboj podivjano čredo. r Nadstražnik je držal Elijaševiča na r vrvi in mu kričal na ušesa, da preglasi f grom:
"Vodi nas, pasja kri, sicer te sunem v z nožem naravnost v grlo."	f
V	tem so se oblaki privalili tako niz- f ko, da so se skoro dotikali tal. Zdajci j je zapihal topel veter kakor iz odprte peči, in dvignil se je besen orkan, nato pa je rezka svetloba pretrgala temo. ^ Treščilo je enkrat, dvakrat, trikrat, v t ozračju je zasmrdelo po žveplu, in nato je iznova nastala tema. Čreda konj r je naravnost zdivjala. Konji, ki so jih ^ zadaj z divjimi klici poganjali dragon-ci, so dirjali z odprtimi nosnicami in
z razmršeno grivo, ne da bi se bili sko- r ro z kopiti dotikali tal. Grom ni pre- ^ nehal niti za trenutek, veter je tulil, 2 oni pa so se drevili kakor brez zmisla j v tem vetru, v tem mraku, sredi groma, od katerega se je zdelo, da raz- ^ poči zemlja. Drevili so se gnani od nevihte, gnani od viharja, gnani od o-svete, podobnejši na tej stepi groznemu krdelu vampirjev ali zlih duhov.
Prostranstvo je bežalo pred njimi. Niso potrebovali kažipota, zakaj čreda je drla naravnost v tabor Lipkov, do katerega je bilo čim dalje bliže. Toda 5 preden so dospeli, je zblaznela nevihta ' tako, kakor bi bili zblazneli nebo in ' zemlja. Vse obzorje je gorelo kakor 1 v enem ognju. V tej svetlobi so bili videti že od daleč na stepi stoječi šato- ' ri; zemlja se je tresla od treska; zde- ' lo se je, da se klopčiči oblakov vsak ' hip raztrgajo in padejo na tla. Pa so : se tudi res odprli, in potoki dežja so 1 zalili svet, tako da za nekoliko kora- ' kov ni bilo videti ničesar, in iz zemlje 1 razpaljene od solnčnih žarkov, se je kadila gosta sopara.
Trenutek še, in čreda in z njo vred dragonci dospo v tabor.
Toda čreda konj se pred samimi šatori v divji naglici razkropi na obe strani, in iz tristo prsi se izvije grozen krik, tristo sabelj zamahne v svetlobi bliskavice in dragonci planejo v šatore.
Lipki so pred nalivom videli v luči bliskavice bežeče čredo, toda nihče se ni domislil, kakšni strašni pastirji jo ženo. Samo čudili so se in nemirni so bili, zakaj se drevi čreda naravnost proti šatorom, torej so jeli kričati, da bi prestrašili konje. Sam Azija Tuhaj bejevič je odgrnil platneno zaveso svojega šatora in navzlic plohi stopil iz njega z jezo na groznem licu. Toda prav v tem trenutku se je čreda razpr-1 šila in sredi potokov dežja in sopare . so se pojavile strašne postave, dokaj številnejše, nego so bili pastirji, in za-. grmel je strašen krik: "Bij! Mori!"
Ni bilo več časa za nič, niti za to, da 1 bi bil kdo pomislil, kaj se je bilo zgo-: dilo.
1 Človeški orkan, strašnejši in besnej-, ši nego nevihta, se je pridrevil v tabor. . Preden se je Tuhaj-bejevič utegnil u-mekniti z enim korakom nazaj v šator, ga je dvignila, rekel bi, nadčloveška t mpč od tal. Zdaj je začutil, da ga sti-1 skajo grozne, strašne roke, da se mu
i	ob tem objemu pregibljejo kosti, po-r kajo rebra; trenutek kesneje je ugle-( dal v megli lice tako grozno, da bi bil . rajši videl samega satana, ter — o-t medle!.
1 Nastala je bitka, ali bolje, ljuto klanje. Nevihta, tema, neznano število I, napadnikov, naglica tega napada, razpršeni konji, vse to je povzročilo, da e se Lipki niso branili .skoro nič. Ob-
ii	šel jih je kar blazen strah. Nihče ni e vedel kam zbežati, kam se skriti; mno-
gi niso imeli poleg sebe orožja, mnogi I so bili napadeni v spanju. Osupli in I < prestrašeni so se gnetli v goste tolpe, se potiskali in teptali drug drugega. Potiskavali so jih jezdeci, sekale sab-1 lje, teptala kopita. Vihar ne lomi, ne i ugonablja in ne pustoši tako mladega! gozda, volkovi ne trgajo tako čredo I ovac, kakor so dragonci teptali, davili in pobijali Tatarje.
Na eni strani zbeganost, na drugi pa besnost in želja po osveti, vse to je do-1 polnilo mero strašnega poraza. Potoki krvi so se spajali z dežjem.'Lipkom se je zdelo, da se vali nanje vse I nebo, da se jim odpira zemlja pod nogami. Ropot groma in strele, šum L dežja, tema in groza uime, vse to je s L strašnimi glasovi spremljalo grozno klanje. Konji dragoncev, prevzeti od groze, so se zaletavali kakor besni v tolpe ljudi, jih podirali in tlačili k tlom. Naposled so jela manjša krdela bežati ter so tolikanj izgubila zavest, kje so, da so bežala naokrog po bojišču, nikar da bi bila hitela naravnost naprej; zaletavala so se drugo v drugo, kakor dva nasprotna vala, pobijala se v zmedi, premetavala se in šla pod meč. Naposled so bili ostanki razpršeni popolnoma; pobijali so jih na begu brez usmiljenja, nikogar niso ujeli živega, dokler niso trobente poklicale vojakov k vrnitvi.
Nikdar še ni bil sovražnik napaden bolj naglo in nepričakovano kakor takrat, nikdar pa tudi ni bilo strašnejše-ga poraza.
Tristo vojakov je razpodilo na štiri strani sveta skoro dvetisoč mož izbor-ne konjiče, ki so v izurjenosti prese-zali navadne čambule. Večinoma so ležali na tleh med rdečimi mlakami, nastalimi iz dežja in krvi. Drugi so bili razpršeni; trudili so se odnesti pete peš in s6 bežali slepo, ne vedoč, ali ne beže pod nož. Zmagovalcem je pomagala uima in tema, kakor bi bila pri njih jeza božja proti izdajalcem.
Že se je docela stemnilo, ko je Novoveški na čelu svojih dragoncev krenil nazaj proti ljudovladi. Med mladim poveljnikom in nadstražnikom Lušnjo je stopal tatarski konj, na čigar hrbtu je ležal privezan z vrvmi poveljnik vseh Lipkov, Azija Tuhaj-bejevič, brez zavesti in s polomljenimi rebri, toda živ.
Oba poveljnika sta se vsak hip ozirala po njem tako resno in skrbno, kakor bi vozila zaklad ter se bala, da ga ne izgubita.
Naposled je jela uima ponehavati, na nebu so se še valili gosti oblaki, toda v razpokah med njimi so se kazale j zvezde ter se odbijale v jezerih vode, ki so nastale na stepi od uime.
V daljavi, v smeri proti ljudovladi, pa je še zdajpazdaj zabučal grom.
(Dalje prih.)
JOSIP LEGAN,
GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street.	Joliet, 111.
W. C. MOONEY
Z^L
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A. SCHOENSTEDT & GO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 10 Joliet, I1L
Bnsi 1*1 rsn os i*i I*I i*i i*i l*j t*] [*J IS G£J I2SJ l*J l*j
® i—:-:--
m
n
MOJ PRVI LITERARNI :: USPEH.
Nap. Julija Closson Kenley. Poslovenil Jaklič.
m
m
mu® B @ @ gngll
Napisala sem celo kopico, toda tiskati niso hoteli ničesar. Uredniki so mi pošiljali rokopise nazaj z dobrim nasvetom, da naj kupujem njihove časopise in pridno prebiram njihove listke. Res sem kupila sedem številk in prečitala sem vse zgodbe skrbno in pazljivo. Doma v svoji družini sem bila sitna kot čmerika.
Naučila sem se, kako se morajo pisati povesti; imeti morajo junaka in junakinjo v ljubezni. V začetku junak navadno sovraži deklico — zakaj, to mi ni bilo nikdar jasno; na koncu jo pa prične ljubiti. To dejstvo razkrije tako, da "njegovo srce umira", ko ga ona zapušča. To se pa ne sme smatrati za kak življenju nevaren pojav; ker pri tem se on ne počuti prav nič slabo. Včasih sta ti dve osebi stara znanca — a to nič ne de, če se odštejejo vse okoliščine; ne govorita za las pametnejše.
Rabila sem denar, to je moja navadna potreba, in raditega sem se odločila, da napišem zgodbo po okusu širše mase. Pisala sem na surov papir in s srebrnim peresnikom. Prepričana sem bila, da je to edino prava pot, če hočem napisati povest, s katero mi bode moči prodreti.
Prva ženska vloga je dobila ime "Grace", in glavni junak je bil "Jurij". Jurij je spoznal Grace pri lav tenisu, "ko so ptički žvrgoleli nad njunimi glavami". Sicer dobro vem, da na dobrih igriščih ne stoje nikdar drevesa
—	ali ptiči so še vedno žvrgoleli v vsaki povesti, katero sem kedaj čitala in zmatrala sem za potrebno pustiti to žvrgolenje. Jurij je dejal:
"Mis Silverthorn, rad bi vam nekaj povedal, nekaj tako velikega, da po-menja zame življenje aH smrt." Spominjam se dobro, da jo je dobil na samem.
Hotela sem izrek spremeniti, če prav sem ga — o ljuba stara lajna! — samo prepisala; glasil se je pravzaprav takole:
"Mis Silverthorn, rad bi vam nekaj povedal, nekaj tako velikega, da po-menja zame življenje ali smrt. Ali radi jeste gibanice?"
Pustila sem ga reči to, ker si nisem mogla misliti, da bi bil kaj drugega v stanu povedati, sklepala sem: če jaz nič drugega ne vem, kako naj šele tepec Jurij kaj ve!
Potem sem opisovala, kako sta stopala pa hribu do neke poletne ute. Sama sebi sem se zdela oslovskemu gonjaču podobna. Hrib sem napravila zelo strm, da je Jurij počutil "mehak, neprisiljen pritisk njenih prstov, ki so tičali v finih rokavicah." Uta je bila "poletno bivališče % razgledom na mrmrajočo reko in n£ zibajoče se rženo polje". Kako se je zibala rž, si ne morem predstavljati, ker Jurij je dejal proti Grace, da ne čuti najmanjšega vetriča. Mogoče se je rž priklanjala na čast Juriju, ker sta bila že stara znanca.
V nadaljevanju je postajal razvoj brezupen. "Veter je pihal v njene kodre, ki so ji padali po tilniku." Do vsega je prišlo, samo poreden veter se ni hotel prikazati, in k temu se je še to pridružilo, da so Jurijeve ustne segale samo do njenega tilnika, a vendar sem preje opisala, da je Jurij "visoko vzraščen s fino oblikovanim obličjem," in da je bila Grace mala in nežna kot pomladanska roža." Vseeno, sklenila sem, da se stvar razvija svojim potom, da bi videla, kaj bode pričel opisovalec. Znal si je pomagati iz zadrege; dal je Juriju polno brado. Jaz sem molčala, ker poznam pisiarje; bila sem vesela, da Jurij ni dobil na sliki kožje brade.
Dolgo časa nista bila na hribu, kar si je Jurij zlomil nogd. Sicer je bilo prehudo, da se je to zgodilo — ali vendar je morala Grace dobiti priliko, "da je poljubovala njegovo nezavestno obličje z vso strastjo prve ljubezni."
Ko se je zavedel, jo je pogledal in ji zaklical: "Rešili ste mi življenje. Kako naj vam to povrnem?"
Nisem vedela, kaj se na to navadno odgovori, pa sem pripravila dve sla-mici za žreb. Potegnila sem daljšo. Dejala je torej, gledajoč proč in s solzami v svojih velikih očeh:
"Dragi Weatherspoon, to naj nič ne pomenja, ne mislite nič več na to." Sicer je bil to nesrečen preobrat, a kriva je bila samo daljša slamica.
Jurij si je zakril obraz in vzdihoval je: "Gorje mi! Grace Silverthorn, moje srce, ah, moje srce je strto!"
Grace je bila pametnejša — njo sem imela že od začetka povesti rada. Dejala je:
"Bodite mož, Jurij Weatherspoon!"
Poročila sta se, in "nevesta je bila vitka in bleda kot pomladna lilija."
Jurij se je v resnici vedel kot mož
—	bila sem navdušena za Jurija. "Ko je stopal k altarju, je bila njegova hoja ponosna in trda," njegova' noga je ozdravela v štirinajstih dneh.
In zadnje, kar sem slišala, je bilo,
ko je dejal, gledaje v Gracine oči: • ■
"Ljuba ženica, glejva, da bodeva vedno srečna v ljubezni na igrišču življenja."
Lepa zgodba je bila — tako življen-sko resnična, kakor jo ljubi občinstvo. Podpisala sem se: "Anthony Trollope" Urednik, kateremu sem poslala zgodbo, mi je.hitro odpisal, če sem v sorodu z angleškim novelistom Trollope. Odgovorila sem: Ne, toda moja stara teta je nekdaj Trollopeju sobe čistila.
Takoj nato mi je nakazal trideset dolarjev. Priobčil je mojo zgodbo s pripombo, da se v meni obeta še plo-dovita angleška nov^listinja.
V noči nato sem sanjala, da stojim pred nagrobnim spomenikom z napisom
"Tukaj počivata Jurij in Grace."
SEE1 £53 C£) E] r* c5j c!j l*J 1*1
® I-
s
NAD MOSTOM.
Iv. M—č.
B
L
Kako je vendar zanimivo, kratko-časno v gozdu nad mestom! Posebno spomladi, ko poganja teloh iz mlade prsti, ko zvonijo zvončki na robeh ob vlažnem mahu, ko se razvija popje na bukovini.. .Kako je vendar veselo pri srcu, ko poganja v duši mladi cvet spominov, prijetnobogatih upov; ko klije v srcu ljubezen do narave, ljubezen stvarstva božjega...
Koliko sveže moči, koliko miru in trdne volje vliva v dušo mladi dih probujajoče se prirode. Koliko jih je, ki so že ubupali nad puščobo dolge zime,ki so se že ukužili v ječi smrdljivega mestnega obzidja, ki so se jim že prignusilli prešerni plesi v pred-pustu, jim že presedale razkošne zabave v dolgih nočeh, polnih pohotne samopašnosti in greha.. .Vsi ti se podajo v naravo, ven v pisano polje, v zelene gozdove, kjer so prosti spon, prosti dolge zimske ječe!...
Pozdravljena pomlad!---
Sedel sem na klopi ob stezi in zamišljen zrl v dolino. Bilo je tiho na okrog; nikdo ni motil tajnostnosve-tega miru pomladnega gozda. Le zdaj-inzdaj se je oglasil kos tam nekje v vrhovju in kmalu utihnil, kot bi se bal motiti tihote. Iz doline se je čul nekak odmev mestnega šuma in hrupa.
Čudnosladko mi je bilo pri srcu. Težko breme, ki me je težilo kot mora celo dolgo zimo, se je odvadilo od prs. Lažje isem dihal svež pomladanski zrak. Tu sem bil prost težkih spon mestne razbrzdanosti in zlobnih iz-kušnjav. V gozdu kraljuje mir. Tu ni valov strasti, ne hudobnih sil pre-šestnih naslad in samopašnosti. Tu je dom miru, zdravih niisli, veselih upov.,.
Star zakonski par je prišel po stezi. Počasi je šel, truden jima je bil korak. Tudi njiju je izvabila pomlad, da jima še obsije gorko solnce nagubana lica na stare dni. Z zadovoljnostjo sta zrla lep božji svet.
"To nama je še edino ostalo na starost, edino veselje, ko zreva to pomladno krasoto, in naju še ogreva solnce na stare dni."
"In se spominjaš, kako je bilo nekdaj, v mladosti? Kako je bilo še vse lepše, topleje je sijalo solnce, zlatejši so bili žarki, mlajša je bila vsa ta okolica,"
"Da, lepo je bilo."
Tiho sta govorila, ko sta šla mimo. Zamišljen sem zrl za njima — — —
Mlada gospa je šla po stezi. Črno je bila oblečena, obraza upadlega, bledega, ki ji je zarisal bridkost in trpljenje. Umrl ji je soprog, morda šele pred kratkim, pretečcno zimo. Malega sinčka »je vodila za roko. Trgala je ob stezi mlade cvetke, nudeče jih otroku.
"Na, Vladko, cvetlice; mlade so in lepe, natresla jih bova atu na grob..."
Bolestno me je pogledala, ko je šla mimo. Mlad ji je bil obraz, čudolepe njene oči. Gotovo je iskala utehe pomladne naravi, gotovo ji je lajšalo bolest probujajoče se življenje, vlivalo ji v dušo poguma in novih upov v prihodnost. ..
In bližal se je izza ovinka mlad par, razposajeno se smejoč, vesel in dobre volje. Oba sta bila mlada, oba lepa, polna življenja in ljubezni v duši. Zazdelo se mi je, da sem jo že videl, videl že nekoč to vitko postavo, te kretnje. — In res. Bliže sta prišla in sem jo spoznal. Bila je ona, ki sem si jo nekoč izvolil za spremljevalko svojega življenje, pa se nisva videla od takrat že celih pet let. In vseh pet let sem jo iskal, hrepenel po nji, nosil v srcu njene cvetke in njeno pomlad.. . In naenkrat jo vidim tu. Tudi ona me je spoznala. Osupnila je, da ji je zastal korak in uprla vame sanja-ve oči, ki so jasno govorile:
"Kako, si li še živ, prijatelj? Te ni še ugonobil izprijen svet?"
Sedel sem nem in brez besed. Tudi ona je molčala, povesila je glavo in odšla dalje...
Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem gledal za njq. Tisoč spečih sanj mi je stopilo pred oči... Tudi midva sva bila vesela ivekdaj, tudi midva sva se držala za roko v onih senčnih alejah
in se smejala brezskrbno1 drug drugemu v obraz. Vesela sva bila in srečna, zato, ker je bila v srcu pomlad, polna sanjave poezije.. .
Ti si morda poročena, a vesela si vseeno, ker ti je duša mlada in srcp; čisto, polno zdravih upov. Ni te še zadušil mestni šum, ne še okužilo ti cvetočega telesa njega obzidje. Le bodi srečna, saj si v pomladi, ko se pro-buja narava, ko cvetejo zvončki v mladem mahu...
Gorkeje je sijalo solnce; njega žarki so bili lepši in svetlejši. Vstal sem in se vrnil v mesto.
m i--
m | :: NORA STARKA. ::
m I-i--
S! j Polj. sp. And. Niemojevski. B 1----
11110I1B1H10
Divji, strašen obraz. Vedno na-mršene obrvi, temen pogled. Barva čela je medena, zagorelo je, pokrito z nesnago,'polno brazd. Postava napol naga, odeta v umazanobarvno krilo. Na prsih je raztrgana srajca, nepreo-blečena že šest let. Kdorkoli ta ženski strah sreča, se boječ umakne s poti. To je znana nora starka!
Zakaj stara? — Ha, tu časi hitro beže! Šest let večkrat človeka spremeni v starca.
Vsak dan okolu poldne gre starka v tisto stran, kjer je Radoha. Čudno nemirna je tedaj. Diha hitro, nikogar okolu sebe ne vidi, žalostno gleda v daljo in začenja teči. Leti mimo stare Zigmuntove jame, izgine v Mrtvem gozdu in hiti potem ob Pšemši k nek-, danjemu rudokopu "Božjega blagoslova", ki je podoben danes kakemu globokemu kraterskemu žrelu, ki jga je zalila voda. Ko se bliža temu kraterju, začenja gluho ječati, strašni n^n obraz izraža velik strah, usta se. .krčevito pregibajo. Pade na kolena, pokrije obraz z rokami, kot bi se hotela tako oprostiti kake prikazni, pjen krik se razglaša daleč, nazadnje se ihte skloni k zemlji, vedno tišjg jila-če, vedno slabejše; zaspi. Šele po soln-čnem zahodu vstane, gre dalje, obkroži polja, bivališča, vedno popotnica nora starka.
Pred šestimi leti nekega lepega,popoldne je šla ona tod kot mlada, krasna soproga. Njen obraz je bil lep,,oči jasne, nabrane v smeh. Teden pp poroki je šla tod nesoč možu obed. J\flož je delal v jami. Tega kraterja ,,pa takrat še ni bilo. On je takjjt OftStal pred njenimi očmi.
Tu je vrelo življenje. Iz nj.ogqpner ga dimnika se je valil dim, kolesa, na4 jamo niso stala. Na rampi so rojile množice. Sto in sto malih vozjčkov je drčalo semintja. Vse to je izginilo kakor sen.	. fi
Na dnu jame je nekaj stotin rudarjev v hodtiikih, pri navzdol vodečih potih, tvorjlo drug svet, svet podzemeljski. Jama "Božjega blagoslova", ena manjših v nižini je dajala velikans^dp-biček, radi lahkote, s kakršno |udi dobivalo oglje.	;;">«
Toda na južnozahodni strani, kjer je bil najdragocenejši sklad, je stali meja rudarskega prepovedanega sadu. Kolikorkrat so se tam lotili,, tolikokrat se je pokazal najhujši sovražnik rudnika plin, imenovan pokalni, ker ■če se enkrat z veliko silo razlije, po hodnikih rudnika, povzroči prtepih zraka in vzdigne prah. ,
Več let je bil mir, plin se ni pokazal, pozabilo se je za mejo, ki bi se jo ne smelo prestopiti. Nekega dne pa je zmanjkalo lesa v jami. Sklenilo se je del stare jame oropati, to se pravi, vzeti od tam les, podpirajoči skale. Približali so se tudi onemu usodnemu napisu.
Toda komaj so premeknili prve podpore, se je razlegal strašen tresk, sjca-la je počila, začela se valiti, a skozi odprtino se je razlil plin s tako silo, da je bil po nekaj minutah izhod iz jame že zaprt. Plin je žalil glavni hodnik in prišel po navzgor vodečih pOtih tudi na nadstropja. Nato se je začela silno valiti zemlja, ki je bila na kakih dvesto metrov razrita, udiranje zemlje je doseglo površje, odprlo se je veliko žrelo, iz nevidnih virov je vdarila vanj voda in ga napolnila prav do roba.
Jama "Božjega blagoslova" z nekaj stotinami delavcev zaprtih v njenih globinah je nehala biti.
Kdor je to videl, je lahko znorel.
Dan je bil zelo lep, solnce je prišlo na poldne, okolu so šumela drevesa Radohe, ko se je naenkrat ob nogah mlade žene odprla zemlja, pokazal se črn, strašen prepad, v globino so ropotale rampe, vozički množice delavcev, a čez kratek čas je vse to izginilo kot kaka strašna prikazen, zalito od vseh strani z v prepad vdar-jočo vodo.
Na dnu tega pekla pa je ostala sreča mlade žene, njen mož, njena cela bodočnost, njen razum.
Od takrat blodi v nočeh po okolici, prehitro postarana, raztrgana, temna, divja. Toda vsaki dan okolu poldne se vzbudi proteklost v njenem sporni* nu, nemirna hiti skozi Mrtvi gozd, ob Pšemši, teče k oni strain jame, kjer prepada pred njenimi nogami zemlja,
odpira se strašno žrelo, padajo rampe, množice, kar udarja voda. Strašen krik se' razlega na okolu. Z boletsnim krikom pade nora starka na zemljo, valja se, joka, joka vedno tišje, tišje dokler naposled ne zaspi...
Kolikorkrat jo vidim na tem mestu, tolikokrat se hoče tudi meni zmešati misel v glavi.
Po domače.
Oče: "No, Tonček, kaj boš rekel, ko pojdem za dalj časa z doma?" Tonček: "Z Bogom!"
Dokaz.
Govornik proti alkoholizmu: "A da more človek tudi od vode biti zdrav in debel, to dokazujejo tudi — kiti."
Zvit dečko.
Oče: "Pepček, če ne boš takoj priden, boš videl, kaj bo."
Pepček: "Ali papa, ne delaj takih skrivnosti! Kaj bo drugega kot šiba!"
Počakati je treba.
"Oprostite, ali bi mogli povedati, koliko je ura?"
Dijak: "Ne. sedaj. Pozneje, ko bo prvega."
Poziv.
Janez Kožar se s tem opominja, naj stori svojo dolžnost, sicer se bo njegovo ime razglasilo.
Po pravici povedal.
Duhovnik vpraša jetnika, naj mu po pravici pove, kaj ga je pripeljalo v ječo. — "Žandar" — odgovori jetnik.
Nedolžna žrtev.
Žena: "Danes teden praznujeva svojo srebrno poroko. Ali ne misliš, da bi bilo dobro, da zakoljeva našega naj-debelejšega prešiča?"
Mož: "Ali žena, kaj more uboga žival za to, da sva se pred petindvajsetimi leti vzela?"
ATLAS — ZASTONJ.
Še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo.
Posebno ▼ sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu.
Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobit« atlas zastonj predno zaloga poide. . 4	o
UPRAVA AMER. SLOVENCA.
POZO K ROJAKINJE I
All veste, kj« j« dobiti majholjš« maso po najnižji ceni? Go te v* I V mesnici
Anton Pasdertz
•e dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
NiA« cene in dobra p««tr«žba je
naše geslo.
Ne pozabit« torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Dolžni st©
zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu
Društvo Sv. Družine
(The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D, Joliet, Illinoie.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor ra leto 191S.
Predsednik........... G«org* Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar..............John Barfeiek.
Blagajnik---------Anton Nemanich st.
Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na ▼saki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujeta se lahko za $500.00 ali sa $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine.
To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do sdaj že ia-plačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom (icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih t mesecev, je deležen podpore v slučaja nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina j« še prosta.
Redna seja se vrši vsako aadnjo nedeljo ob 1. uri pop. ▼ atari šoli.
Kdor iali pristopiti v naš« veliko ir
napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odbbrniku.
V I lahko zaslužite
peleg svoje redne službe
$500 Dnevno
na jednostaven in lahek način delujoč ob večerih
Za zajamčeno in pošteno podvzetje
Proposicija n vat koristna a za narod sila potreba
Vsa pojasnila dobit«, ako poiljete svoje ima in naslov na.
SLAVIC PUBL r0.Si2£»Xs
An
Be
Slo
T
STENSKI PAPIR
Velika aaloga vsakovrstnih harv, olj* in firnežev. Iavršnjejo s« vsa barvarska dela ter obešanje stenskega
papirja po niakih cenah.
Alexander n*"*/*
rVchi. Phone 37« gj H. W. m. 120 Jefferson St JOLIET, ILL.
k
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni aaj-boljše, najčistejše in najc«n«jše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrst« drugo svci« in pre-kajano meso **r m druge p«dm«6e^ ki spadajo v področje mesarska in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoj« podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinja«. Spoštovanjem
John N. Pasdertz
Chicago tal. »1 T. Cor. Cora ui Hutch ins St. Joli«t HI
¥
*
Jeuixtu*
PIVO V STEKLENICAH,
Chic. Phone 276g. N. W. Phone 1113
Naročite zaboj steklenic
aovega piva, k! se imenuje
EAGLE EXPORT
ter je najboljša pijače
L Porter Brewing Company
m	t. BMT tt. MM. a.
Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones M.....JOLIET. ILLINOftr