PoStnlns Dlafans » gotovini
Leto XX., št. 70
Ljubljana, četrtek 2$. marca 1939
Cena l Din
UpiavuiSlvu . .|ul>I idiia tviiiUiKsva &
—	Telefon 3122 3123 3124, 3125 3126
Inseratni >d<leiek. Ljubljana delen* Ourgova al - Tel 349i ln 2492. Podružnica Maribor "iraiski trg 1.
Telefon St 2455 Podružnica Jelle Kocenova ulica 2.
-	Telefon št 190
Rakuni nr1 pošt *ek zavodih Ljubljana $L 11 H42 Praga ftislc m isn wier st ins24l
Po bolgarskem obisku v Turčiji
Predsednik bolgarske vlade Kjusei-vanov se je pravkar vrnil s svojega poseta. ki ga ie napravil v Turčiji. V vseh državah Balkanske zveze so spremljali njegovo pot v Ankaro z velikimi simpatijami pridružujoč se željam, ki so prihajale posebno do izraza v pozdravnih razmotrivanjih turškega časopisja in ki so vsebovale prepričanje trdne povezanosti vsega balkanskega sveta. Spričo nenadnega zaokreta, ki je nastal v celotni evropski politični situaciji, se je tudi drugod interes za ankarske razgovore j ako povečal, in nič ni pretirano, ako uvrstimo to potovanje med najpomembnejše dogodke, ki so se ta čas odigravali na stranskih tirih evropskega političnega razvoja.
Senzacionalnih zaključkov ankarski razgovori niso prinesli, a jih tudi ni bio pričakovati. Odnošaji med Turčijo in Bolgarijo so že dolgo j ako dobri in so se še izboljšali v teku zadnjih let, podobno kakor med Bolgarijo in ostalimi balkanskimi državami. Saj je postalo očitno vsemu svetu, da stremi Balkanska zveza za popolno strnitvijo balkanskih držav, za iskrenim sodelovanjem med njimi in za najvišjo stopnjo medsebojnega zaupanja. Tudi v Sofiji je našlo to prizadevanje simpatičen odmev in ustvarilo atmosfero, v kateri postajajo čim dalje lažji še nadaljnji koraki v smeri popolne enotnosti vsega balkanskega sveta. Najvidnejši izraz tega stremljenja je bila lanska solunska deklaracija, s katero s eje balkanski sporazum odrekel onih klavzul mirovnih pogodb, s katerimi se je ba kanski sporazum odrekel onih rije v vojaškem pogledu. Gradnja konstruktivnega sožitja je dobLa s tem trdne temelje.
Kako daleč je že napredovalo to prizadevanje, kaže najzgovorneje izjava ministrskega predsednika Kjuseivano-va samega, ko je v Turčiji rekel ravnatelju carigrajskega lista Džumburi-jeta: »Dasi Bolgarija še ni članica balkanske zveze, se vendarle smatra ideološko že kot njen sestavni del.« Tudi že poprejšnje izjave, podane ob raznih prilikah, zrcalijo v bistvu enako razpoloženje. Končno je zaključni komunike. ki so ga objavili v Ankari pred odhodom Kjuseivanova, potrdil isto razpoloženje in prepričanost o nujnosti balkanskega sodelovanja. Iz njega odseva tudi spoznanje izredne pomembnosti, ki leži v dejstvu kompaktnosti balkanskih držav; zavest, da leži prav 7 tej vzajemnosti garancija za stabilnost na Balkanu, je nastala iz spoznanja. ki ga nudijo anali zgodovine in vsem še sveži spomini na bridke preizkušnje iz dobe, ki še ni odmaknjena za celo generacijo od sedanjosti. Prav značilno je da so se pri prireditvah v Ankari ob priliki Kjuseivanovega poseta zbra'1 ob skupni mizi diplomatski predstavniki vseh balkanskih držav okrog ministrskih predsednikov Turčije in Bolgarije. Zares bi bilo treba izvršiti samo še formalne dopolnitve, da bi se v krog Balkanske zveze uvrstila še Bolgarija.
Balkanska zveza je zgrajena na medsebojni zagotovitvi, da si vse štiri podpisnice garantirajo nedotakljivost svojih balkanskih meja. Pristop Bolgarije bi pomenil razširjenje te obveze tudi nanjo in s tem dokončno načelno stabilizacijo stanja na vsem polotoku. Ve iki dogodki iz preteklosti so zvezani z nastankom sedanjih meja, za Bolgarijo še prav posebno. Toda prav Turčija je ena od držav, ki je dala izredno prepričevalen vzgled politične treznosti in realnosti, ko je po tolikih pretresli a jih pokazala, da je sposobna uživeti se z izredno naglico v novo stanje ter se iskreno in brez dvoumnih rezerv odreči vabam restavracijskih prizadevanj, temelječih na preteklosti. Treba si je poklicati pred očmi, da je imela Turčija še nedavno hude spore z velesilami s katerimi jo vežejo sedaj najboljši odnošaji, da je imela hud konflikt z Grčijo, a je umela, da sklene prav z njo najprvo najboljše prijateljstvo. s katerim so se stara nasprot-stva pokopala za vedno Turški državniki so v razgovorih s Kjuseivanovom prav ta načela posebno postavljali y ospredje, naglašajoč. da se Turčija nikdar ne bo dala hipnotizirati spominom iz preteklosti.
Tudi Bolgarija ie dala dokaze, da želi korakati po enaki poti in njena politika ie da'a obilo primerov v zadniih letih, ki moramo po njih sklepati, da da so ji ideali miru in konstruktivnega sožitja najvišje vodilo. Pakt večnega prijatelistva, ki ga je Bolgarija sklenila z n-jmi, nam potrjuje v najvidnejši obliki, da ie res tako. Ni torej pretirano ali utemeljeno prepričanje. da tudi napram ostalim balkanskim državam bodoče razmerje ne more biti ureieno drugače Da se niso že sedai našle formalne potrditve skupnih žeMa balkanski narodov temu vzrok je delikatnost nekaterih problemov, ki se okrog njih že dolgo sučejo
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša meseCno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40 —__
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št 2455. Celje. Strossmayerieva alica štev 1. telefon št 65
Rokopisi se ne vračajo
Klajpedsko ozemlje priključeno Hcmči!
Litovska vlada je pristala na nemško zahtevo ter klajpedsko ozemlje prepustila Nemčiji - V navzočnosti kancelarja Hitlerja bodo Nemci deželico danes zasedli
KLAJPEDA, 22. marca. AA. (Reuter) Litovski guverner za Klajpedo Gailius je potrdil sinoči, da je Nemčija poslala Litvi ultimatum, v kateri je zahtevala naj Litva odstopi Nemčiji klajpedsko ozemlje.
LONDON, 22. marca. AA. (Reuter). Poluradno se poroča, da je litovska vlada sklenila sprejeti vse nemške zahteve ter ji izročiti takoj klajpedsko ozemlje.
KOVNO, 22. marca. c. Litovska vlada je na svoji sinočni seji pristala na zahtevo Nemčije, naj ji takoj odstopi klajpedsko ozemlje.
Litovska vlada je izdala v zvezi z od-stopitvijo dva komunikeja. V prvem pravi, da je nemški zunanji minister Ribbentrop sporočil litovskemu zunanjemu ministru ob priliki njegovega obiska v Berlinu, da Nemčija zahteva odstopitev klajpedskega ozemlja na podlagi narodne samoodločbe. Nemčija je smatrala, da je postalo razmerje med Nemci in Litovci v klapedskem ozemlju prenapeto in da bi moglo to dovesti do intervencije nemške vojske.
Litovska vlada je že začela umikati svoje čete s klapedskega ozemlja *
Obsedno stanje v Litvi
Kovno, 22 marca. AA. (DNB) Opoldne je bilo v Litvi proglašeno obsedno stanje. Vlada je objavila proglas, s katerim poziva prebivalstvo, naj bo mirno. Ministrski svet je imel dopoldne sejo, ki se je popoldne nadaljevala.
Litovska delegacija v Berlinu
Pariz. 22. marca. A A. (Havas): Iz Berlina poročajo: Litovska delegacija, ki se ima pogovoriti o upravnih in gospodarskih po-
drobnostih v zvezi z odstopom klajpedskega ozemlja Nemčiji, je danes popoldne priletela v Berlin z dvema letaloma.
V Berlinu pravijo, da ni bilo ultimata
BERLIN, 22. marca. AA. (DNB). Z obveščene strani izjavljajo, da vesti, ki krožijo v inozemstvu, da je Nemčija poslala Lit-vanski ultimatum. ne odgovarjajo resnici
Prevzem oblasti po Nemcih
Klajpeda, 22. marca. A A. (DNB): Ko se je davi raznesla vest o sporazumu med Nemčijo in Litvo o vrnitvi klajpedske pokrajine Nemčiji, je zavladalo v Klajpedi in okolici veliko navdušenje. Oglasile so se sirene z vseh parnikov v pristanišču, v vseh stolpih so začeli zvoniti zvonovi Na vseh hišah visijo zastave s kljukastim križem. Na ulicah so se zbrale velike množice, ki so vzklikale Hitlerju.
Za nocoj ob 18. je bil sklican klajpedski deželni zbor. pred katerim je vodja klaj-pedskih Nemcev Neumann prečital pro-g'as o priključitvi Klajpede k Nemčiji.
Vsa izvršna oblast v klajpedski pokrajini je prešla v roke klajpedskega direkto-rija. Litovski guverner je izjavi'! članom di-rektorija, da litovske oblasti ne bodo več opravljale nobene funkcije v klajpedski pokrajini. Klajpedske oblasti so prevzele posle brez vsakih incidentov. Red vzdržujejo klajpedski nacionalni sociaMsti.
Izročitev poslov v uradih, ki so bili doslej pod litovsko upravo, je bila izvršena brez vsakega incidenta. Te urade je prevzela klajpedska policija. Vse potrebno je bilo izvedeno že opoldne.
Dosedanji litovski guverner Gailus je pozval litovsko manjšino k miru in redu Prav tako je bilo sporočeno klajnr><!s!-->i>-:u direktoriju, da se bodo vsi klajpedski Nemci, ki služijo v litovski vojski, po najkrajši poti vrnili na svoje domove.
Angleška akcija za skupen nastop treh velesil
Anglija, Francifa, Poljska in Rusija naj bi podale najprej skupno deklaracijo proti morebitnemu napadalcu
v Evropi
Pariz, 22. marca AA. Havas poroča iz Londona: Glavni predmet zanimanja angleških uradnih krogov so še vedno posvetovanja med francosko, angleško, rusko in poljsko vlado o vprašanju nameravane skupne deklaracije proti napadalcu v Evropi. V istih krogih poudarjajo, da besedilo deklaracije, ki je bilo sporočeno veleposlanikom zainteresiranih vlad, še ni končno vel javno in da so možne gotove spremembe, če se bo pokazala potreba. Posvetovanja, ki so sedaj v teku, se nanašajo na nekatere podrobnosti nameravane deklaracije.
London, 22. marca. (Reuter) Doslej še ni prispel noben končni odgovor francoske, ruske ali poljske vlade glede deklaracije, ki bi jo objavile z angleško vlado o skupni akciji proti napadalcu v Evropi.
London, 22. marca. AA. Na seji ministrskega sveta ob 10. dopoldne v Downingstreetu so razpravljali o odgovorih angleških dominionov in gotovih evropskih držav na angleško stališče
razgovori. Vprašanje bolgarskega dostopa na Egejsko morje je najvažnejše med njimi. Gospodarski pristop bolgarske trgovine na Egejsko morje, ki bi silno olajšal stike z velikim svetom po morskih poteh, je bil sprva vključen že v mirovne pogodbe. Regulacija tega stremljenja pomeni pred vsem gospodarsko težnjo in podoba je, da je sedaj ne bo več težko realizirati. Podobno je z drugimi stremljenju sofijske politike, ki ne zadevajo na nepremostljive zapreke. Seveda pa je zanje treba časa.
Za urejanje teh in podobnih problemov se nudita dve poti. pot, ki vodi do aranžmajev, vključujoč skupno vse balkanske države, in pot, ki stremi za ureditvijo zadev s posameznimi državami v zaporednih pogajanjih in paktih, kakor je med njimi že pred dvema letoma podpisani pakt o večnem prijateljstvu med Bolgarijo ter Jugoslavijo. V Sofiji imajo več razpoloženja za to drugo pot. Nedvomno je resnica da lahko vodita obe do cilja. Glavno je, da izvira prizadevanje iz iskrenih razpoloženj in iz spoznanja, da samo skupna balkanska volja do miru in konstruktivnega sožitja vodi do zaželenega cilja, pa da je vsemu dejanju in nehanju balkanskih narodov, kar se tiče medsebojnih odnošajev. osnova v idejah in prizadevanjih, kakor jih je slovesno znova deklariral bcxlgarski obisk v Ankari
proti vsem napadalnim akcijam. Seja je trajala nad poldrugo uro. Ko sta Chamberlain in njegova soproga odhajala iz Downingstreeta, jima je ljudstvo priredilo navdušene ovacije.
Izmikajoč odgovor
v spodnji zbornici
Pariz, 22. marca. AA. (Havas): Iz Londona poročajo: Na današnji popoldanski seji britanske s/podnje zbornice je delavski poslanec Pletche prosil, da mu predsednik vlade Chamberlain odgovori, kakšna je bila informacija, ki jo je svoj čas poslal franooski zunanji minister Bonnet britanski vladi o možnostih nemške akcije na Češkoslovaškem. V imenu britanske vlade je odgovoril na vprašanje državni tajnik za zunanje zadeve Butler. Dejal je. da je med Londonom Ln Parizom obstajal tesen stik glede vseh vprašanj, ki so bila v zvezi z dogodki v Srednji Evropi, posebno pa glede morebitnega nastopa Nemčije v ČSR.
Položaj čeških diplomatskih uradnikov v Angliji
Pariz, 22. marca. AA. (Havas): Iz Londona poročajo: Na današnji seji spodnje zbornice je britanskega državnega podtaj-nika za zunanje zadeve vprašalo več poslancev, kakšen, je v današnjih razmerah pobožaj češkoslovaškega odpravnika v Londonu, poslani/škega 06ebja in drugih čeških zastopnikov na Angleškem. Butler je odgovoril, da se položaj navedenih oseb za zdaj ne bo prav nič spremenil. Ta izjava britanskega državnega pod tajnika za zunanje zadeve je bila deležna viharnega odobravanja spodnje zbornice.
Stiki Rumunije z Anglijo
London, 22. marca. AA. (Reuter) Poročajo, da bo rumunski pcslanik v Londonu Tilea odpotoval iz angleške prestolnice v Bukarešto čim bo dobil gotova obvestila od angleške vlade. Zaradi tega je Tilea že napovedal sestanek z ar.-gleškim zunanjim ministrom. Tilea je dobil navodila od svoje vlade, naj odpotuje v Bukarešto, da poda poročilo o stališču angleške vlade v zvezi z zadnjimi dogodki v Evropi kakor tudi o akciji, ki bi io mogla podvzeti Velika Britanija v primerih, ki neposredno zanimajo Rumunijo.
Ttaliie in Nemčije iz odbora za nevmešavanje
London, 22. marca. AA. (DNB) Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da sta delegata Nemčije in Italije obvestila predsednika odbora za nevmešavanje, lorda Plymoutha, da Nemčija in Italija v bodoče ne bosta plačali svojega prispevka odboru za nevmešavanje.
Stališča velesU
Kovno, 22. marca. AA. (DNB): O včerajšnji seji ministrskega sveta in o diplomatski akciji, ki je nastala zaradi te seje, so se zvedele nasednje podrobnosti:
Predsednik vlade Mironas in zunanji minister Urbsis sta v parlamentu podrobno poročala o položaju. O stališču vlade sta biili obveščeni Velika Britanija in Francija kot podpisnici klajpedske konvencije. Litovska vlada je zaprosila pr njih za nasvet. Obe državi sta izjavili, da ne bi pod-vzeli protiukrepov, če bi se Litva odločila, da sprejme nemške zahteve, ter da bi se pridružili litovskemu stališču. Obveščeni sta br'i tudi ostali dve zainteresirani veliki državi, Rusija in Poljska. Obe ti dve državi sta izjavili, — kakor trdijo — da ta akcija ne bo obse-pala mčesai drugega, razen klajpedske pokrajine. Iziavljajo. da je bila razprava na tajni seji sejma zelo viharna. Nazadnje so poslanci izglasovali neko formulo ki je bila v obliki obvestila objavljena 20 minut po polnoči Razprava med člani vlade in obveščarie tujih diplomatskih zastopnikov sta tra ja'a vse do rane zore. Že ponoči so vojaške oblasti začele odhajal iz klajpedske pokrajine.
Po neuradnih vesteh so nemške čete že začele zasedati Klajpedo.
Odhod Litovcev
Klajpeda. 22 marca A A (DNB)- Edina litovska vojna ladja, minoovec »Predsednik Smetona« je danes opoldne odplula iz klajpedskega pristanišča.
Berlin, 22. marca. AA. (Štefani) Trdijo, da so litovske čete že preteklo noč zapustile ozemlje Klajpede. Tudi uradniki v Klajpedi so izpovedali da se pripravljajo za odhod. Poleg drugih se tudi guverner pripravlja za pot v Litvo Večje število Litovcev čaka na železniški postaji v K'aj-pedi na vlak ki bi jih odpeljal v Litvo.
Upravo nad klajpedskim ozemljem je začasno prevzel direktorij.
Po zasedbi klajpedske pokrajine se je površina Nemčije povečala za 2848 km2, prebivalstvo pa se je pomnožilo za. 150.000 duš.
Proslave v Nemčiji
Berlin, 22. marca. AA. Veliko število Nemcev iz Tilsita je davi prekoračilo klajpedsko mejo. da se pridruži manifestacijam Nemcem v Klajpedi.
Zadnje vesti iz Kiajpede so izzvale veliko iznenadenje v vsej Nemčiji, ki ni bila nanje pripravljena. Ljudstvo je takoj začelo ponovno razobešati zastave, ki so jih že odstranili po včerajšnji proslavi priključitve Cešk-' ir Moravske k Nemčiji. Nemški uradni krogi ne pričakujejo nobenih protestov glede klajpedskega vprašanja. ker je bila Klajpeda vrnjena Nemčiji s svobodnim pristankom litovske vlade. Po prejšnjem običaju bo državni kance. lar Hitler spremljal nemške čete pri vko-rakanju v klajpedsko pokrajino, kjer mu bodo priredili navdušen sprejem. Prav tako je verjetno da bo nem/ka mornarica sodelovala pri proslavi priključitve klajpedske pokrajine k Nemčiji, ker se je tokrat prvič zgodilo, da se Nemčiji priključi del morske obale.
Narodnost prebivalstva
Berlin, 22. marca. AA (DNB): Klajpedski direktorij izjavlja, da so poskusi tujine ki bi hotela naslikati razmerje prebivalstva v Klajpedi tako, kakor da je med 147.000 prebivalci samo 63.000 Nemcev, smešni im otroJji. V zvezi s tem poudarjajo. da je pri zadnjih volitvah v klajpedski deželni zbor lanskega decembra 63980 voli cev od 82.247 vpisan:>h volilcev odda-bo svoj glas za nemško listo. Med volirtci k; so glasovali za litovsko listo, je bi'lo rudi mnogo litovskih uiadnikov, ki so jLh 20 let pošiljali v ta kiaj.
Važni politični zdravki v Londonu
Sodelovanje Anglije in Francije v interesu miru in obrambe temeljnih demokratskih načel se bo nadaljevalo v popolnem medsebojnem zaupanju
London, 22. marca. AA O priliki večerje ki sta jo angleški kralj in kraljica priredila snoči na čact pred-edniku francoske republike Lebrunu in njegovi gospe v Bu-ckinPhamskem dvorcu, je imel angleški kralj Jurij VI. govor, v katerem je med drugim dejal:
Govor kralja Jurija VI.
Z velikim zadovoljstvom vstajam, gospod predsednik, da vam in vaši go<pe zaželim dobrodošlico v naši prestolnici. Kraljica in jaz nikoli ne bova pozabila obicka. ki sva ga v juliju minuleea leta napravila v Franciji in ob kateri priliki nama je bil prirejen nenavadno prisrčen sprejem s strani francoskega naroda. V sedanjem času se podnebje Londona ne more sporejati z bleskom pariškega solnca meseca julija, toda pri vsem tem ni potrebno zagotavljati vam, s koliko topline in občutka vas sprejemamo v tem velikem mestu in isto-tako v vseh oetalih delih kraliestva. Naš narod po^dravPa v vaši osebi, gospod pred=ednik, upoštevanega šefa velikega naroda, s katerim nas veže prijateljstvo.
Francosko-angleški odno^aii so mnogokrat predmet proslave z izbranimi in svečanimi besedami, toda nikoli niso imeli tako velikega nomena kakor danes. Na«a dva naroda lahko vrneta nor'ed na niz stoletij zgodovine, ki niso izpolnjena samo z junaštvom, temveč trdi z velikimi usnehi na znanstvenem in umetniškem poMn. Praksa demokratičnih vlad je omogočila našima narodoma ustanove, preko katerih se naizgovorneie ka-e izraz svobode in pravice, ki ju naša dva naroda enako lin bita. Na?a dva naroda se zavedata tndi skupnosti lntere«"v. ki ju vc?eio. Ns»5i državniki so zaradi tega mogli v ozračiu popolnega mefls^hoinm zannanta de'ovati ter sem prepričan, da se bo to sodelovanje na«ih dveh v'ad nadaljevalo, da bi se tako napravila večia ushiea miru. Naši dve vladi sta odlo?n| v tem. da nanravifa vse, kar je v ninn?h močeh. da bi se številna resna vpračania in proMemv na kamere naletimo danes na svetn, nredili na prijateljski način. Naši dve vladi pa ne bosta sodelovali pri nobeni ureditvi s kršihnio onih načel, ki moralo v'adati v odnosa jih me* poed»niml državami.
Mi popolnoma mHd°vamo težave, ki nam ležiio na potu. toda istotako je v nas p^e-pričanie. da lahko Sedamo v bodočnost z zaupaniem. zavedajoč se svoie site, svojih intelektualnih kreposti m dn^h vrlin, s katerimi se odt-'V"ieta oba n?ča naroda posebno v trenutkih nevarnosti. Svoio čašo dvieam v vaše zdravie. rrosood predsednik. in v zdravie vaše eospe ter za veličino in napredek slavnega francoskega naroda.
Lebrunov odgovor
prpdcf^drvk franrnctrp ronnW'lrp Lebrun je odgovoril z na<=1ednio zdravico:
»Noben dokaz sirmwtii m? ni dražii kakor dobrodošlica, ki jo ie Vaše Veličanstvo naslovilo name in mojo ženo in v ka-
teri je Vaše veličanstvo omenilo obisk, ki sta ga z Njenim Veličanstvom kraljico napravila francoskemu narodu, ki vama je ob tej priliki manifestiral svojo globoko vdanost. Na aklamacije, ki jih je vama priredil Pariz, so prišle aklamacije Londona šefu francoske države. Imel sem priliko, da pri prvem obisku tega velikega in ponosnega mesta vidim, kako je to kraljevsko mesto občutilo ono, kar nas združuje. kakor da želita obe prestolnici vsemu svetu dokazati naše želje, za katere ne obstojajo moralne meje.
Prijateljstvo naših dveh držav je zakoreninjeno v moralni zavesti ter se danes pojavlja kot naraven in nujen pogoj njihovega obstoja. Medsebojno razumevanje postaja vedno bolj globoko ter se krepi na vseh poljih, tako da vidimo, da sta se oba naša naroda izjavila za skupna načela, ki predstavljajo tako za poedince kakor za celotne narode najvišji razlog, za katerega se živi, kajti svojo načelnost in svojo moč črpamo ravno iz tega ideala, kar nam daje vedno več hrabrosti, da se ga tudi v naprej držimo. Naš občutek časti, pravice, človeškega dostojanstva, spoštovanja sporazuma in dane besede, naša ndanost svobodi govora, mišljenja in tiska, nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, ljubezni do miru, to vse so naša načela, ki se jih držimo.
Vedno, kadar so naša načela nekje na svetu doživela neuspeh, se je naše javno mnenje dvignilo ter zahtevalo od vlad, da povečajo oborožitev, da bi se okrepila varnost države ter s tem podprl splošni mir. Na ta način se potrjuie naša želja, da delamo za obnovitev mednarodnega zaupanja, ker sicer za noben narod ne bi obstojal niti mir niti pravo blagostanje. Prepričan sem, da delajo francoski in angleški državniki za ves svet, ako podpirajo ta načela ter se trudijo, da bi svet prišel iz današnjih temnih dni.
Zahvaljujem se Vašemu Veličanstvu in Nj Vel. kraljici za ljubeznivi sprejem, ki ste nama ga priredili. Dvigam časo na zdravje Vašega Veličanstva, Nj. Vel. kraljice, Nj. Vel. kraljice Mary in kraljevskega doma, za blagostanje kraljevine Velike Britanije ter izražam nailepše želje za napredek britanskega imperija.
Včerajšnji Lebrunovi poseti
London, 22. marca. AA. Predsednik francoske republike Lebrun je sprejel danes v Buckinghamski palači diplomatski zbor, kjer mu je francoski veleposlanik Corbin predstavil v slavnostni dvorani vse poslai-nike, akreditirane na angleškem dvoru. Diplomati so bili v s'avnostnih uniformah. Iz Buckinghaanskega dvorca sta 9e Lebrun in njegova soproga odpeljala v GuildhalL kjer ju je pozdravil londonski župan, izražajoč željo, da bi Francij-" in Anglija, čvrsto povezani, nadaljevali dosedanjo akcijo • za ohranitev miru
Enodnevna proračunska razprava v senatu
VeUIk govor dr. Kramerja o problemih naše notranje politike — Proračun bo danes že definitivno sprejet
Beograd, 22. marca. p. Po včerajšnjem ■uvodu v načelna debato o novem proračunu, v katerem je finančni minister Djuričič podal tudi svoj ekspoze, se je danes razvila v senatu izredno zanimiva načelna debata, v katero je poseglo do večera sedem govornikov Kakor je znano, so se k debati priglasili le govorniki združene opozicije in JNS
Dušan Stevčič
Seji senata so prisostvovali vsi člani vlade. Debata se je pričela takoj po otvoritvi m nekaterih manj pomembnih formalnosti. Prvi je govoril senator Dušan Stevčič (Davidovičevec). Kritiziral je proračun, češ, da je previsok in v nesorazmerju z obremenilno močjo naroda. V državi je treba uvesti sistem progresivnega obdavčenja. Zagotoviti je treba minimalno eksistenco vsakemu posamezniku. Nato je senator dr. Stevčič prešel na politična vprašanja.
Obširno je govoril o hrvatskem vprašanju. Tolmačil je razloge zaradi katerih je demokratska stranka že pred poldrugim letom sklenila sporazum s Hrvati. Zaključil je svoj govor z ugotovitvijo, da naša država ne more biti zgolj zajednica po obliki, nego rnora vsebovati nekaj več nekaj idejnega, kar bo zdravo in drago vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem. Ob za-
ključku je poudaril, da more izpolniti vse pogoje za rešitev tako velikega vprašanja zgolj močna koncentracijska vlada
Jeremija živanovič
Drugi govornik je oil senator JNS Jeremija živanovič. Večji del svojega govora je posvetil uradniškemu vprašanju. V svoji osnovi se mora uradniško vprašanje urediti pravilno in praktično ter v skladu z res. ničnimi potrebami naše državne uprave Tudi če bi imeli najnaprednejše zakona, najboljše uredbe, do podrobnosti proučene ministrske naredbe, bi ostalo vse to brez vestnega in materialno zavarovanega urad-ništva le mrtva črka na papirju. Z današnjim položajem našega uradništva ne more biti nihče zadovoljen, ne uradniki sami, niti država. Današnji prejemki državnih uradnikov so tako majhni, da imajo mnogi uradniki danes manjšo plačo kakor so jo imeli v predvojni Srbiji. Poudaril je, da zaradi tega vedko število mladih in te-lentiranih ljudi beži v privatne službe. Senator je poudaril potrebo po temeljiti reviziji uradniškega zakona. Navedel je podrobno mnogo nedostatkov in podal celo vrsto pobud za to revizijo.
Tudi senator živanovič je v drugem delu svojega govora obeležil hrvatsko vprašanje in plediral za njegovo rešitev, ki naj bi jo izvedla koncentracijska vlada.
Govor senatorja dr. Kramerja
Senator dr. Albert Kramer je v dve- *
urnem, od vse zbornice pozorno poslušanem govoru najprej obeležil sedanji politični položaj m onsal smernice za ureuitev naših domačih razmer. Nobena pruračun-ska debata pri nas se še ni razvijala v ta-ku o urnem in težkem času kakor se dan^s Konflikti med velesilami se vedno oolj
puostrujejo in svetovni dogodki posredno udarjajo tudi ob zidove nase domovine Nas narod občuti globoko v svoji duši, da so zanj nastopili resni časi. Bolj kakor kdaj prej se v najširših krogih našega narodu vzbuja instinkt samoobrambe in vstaja spoznanje, da je močna Jugoslavija edino jamstvo našaga življenja, naše svobode ter neodvisnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev Mi verujemo, da bo Jugoslavija v teh težkih prilikah vodila zunanjo politiko, ki bo ohranila našo domovino svobodno in neodvisno. Tako politiko bo odločno podprl ves naš narod, ki soglaša v tem. da je treba z vsemi silami podpreti napore in delo za ojačenje in tehnično izpopolnitev naše vojske Ves narod je siožen v tem. da je prišel skrajni čas, ko se morajo zedimti in združiti vse naše narodne sile, ko se morajo za vsako ceno pokopati vsi spori in medsebojna neprijateljstva.
Misija sedanje vlade
Dr Kramer je obžaloval, da je klub senatorjev JRZ opustil '■delovanje v debati. Viada Drag še Cvetko vifia se je predstavila narodnemu predstavništvu s programom, ki se povsem razlikuje od programa njene predhodnice. Nastopila je z obsodbo prejšnjega režima, kakor je to javno prišlo do izraza že v demisijskem pismu sedanjega predsednika vlade.
Današnja vlada se je predstavila narodnemu predstavništvu kot provizorni režim ki ima po besedah predsednika Cvetlcovica predvsem nalogo pripraviti pot za novo politično konstelacijo v državi Govornik je poudaril, da se s tem strinja. Brez ostrine in brez strankarske pristranrsti želi »d-ločno obeležiti bilanco režima, ki je ^eč kakor tri in pol leta odločal o usodi naše države Generalno oceno temu režimu ie dal dovolj že predsednik vlade Cvetkovič. ko je napisal, da je bil ta rež;m glavna ovira naše notranjs kmsclidac je. To lahko mirno vsi podpišemo. S tovariši je že leta 1936 v senatu pripomogel. da je bila izglasovana resolucija, v kateri se je izrazila opravičena bojazen, da bo režim dr S^oia^inoviča povedel državo v težko stanje. ki mu ne bo izhoda Dogodki so po-po'noma opravičili našo tedanjo tezo.
Dr. Kramer je obširno govoril o osebni diktaturi dr. Stojadinoviča m o vsem, Kar je bilo z zakoni izvedeno v >a namen Končni smoter je bil, da bi postal dr. Stojadi-nov:č mo^opoiizirani nosilec državne obU-sti. Dr. Kramer je citiral finarčni zakon, v katerega so bile vključene uredbe ki naj bi omogoč:le centralizac:jo vsega socialnega in gospodarskega življenja oo skupini ljudi v državni centrali Citiral je tudi fa-mo^ni načrt spremembe kazenskega zrko-na. ki je k sreč' od^a.-^l a bi bil usoden za državo, ako bi se izvedel.
Decemberske vo'itve
V nadaljnjih izvajanjih je dr. Kramer analiziral rezultat decembrskih volitev,
Za listo dr. Mačka se niso zbrati samo vsi hrvatski glasovi, nego se je tem pridružilo 600 000 glasov zavednih srbskih volilcev, in tudi mi Slovenci smo dali junaško četo 45.000 elasov,
je sestavila narodna skupšč:na, kateri je opozicija z dr Markom na čelu s polno pravico odrekla vsako legitimacijo, ki bi jo pooblaščal za predstavnico politične volje Srbov Hrvatov in Slovencev Kar pa se posebej tiče voliln;h rezultatov v Sloveniji, smo lahko več ko zadovoljni Na osnovi sedanjega volilneea zakona v Sloveniji še nobe-a opoziciia ni imela poguma. da bi nastopila pri volitvah, razen nas. Niti leta 1930., niti 1935 stranka dr Korona ni postavila svojih kandidatur.
Pred"=edn'k vlade je v svoiem ekspozeiu pravilno dejal, da je prvo in nainuineiše vpra^anie ustvaritev atmosfere pomirienia in olaišania za narod Ne gre tu za sa-tisfakciie pocamP7ni'm pri7orWim stranke ne?o za satisfakciio žalieni narodni morali. kršenpmu na^e1" pnakosfi in enakopravnosti G pred*pdn;k vlade ie Pred dnevi b'l tako 1i"bP7n?v da ie iViavfl de-JgcfaHii našocrn lftiiha d a ho ospTinn ek^bpl za to. da se bodo po^+^np rpoaraf*ve izvršbe prav v vseh resorih in v vseh krajih
O državnem proračunu
Dr. Kramer je potem obravnaval državni proračun v zvezi z uradniškim vprašanjem Število uradnikov se i7 leta v leto jw?večuje. Prav tako pa narašča tudi šte-
vilo upokojencev Vsako leto zahtevamo in tudi prejemamo obljube, da se bo izvršila revizija upokojencev Mesto tega pa odhaja vsako leto iz državnp službe nekaj tisoč mladih ljudi, ki sc še sposobni za delo. v pokoj in to pretežno iz strankarskih razlogov.
Število osrednjih fondov stalno narašča Imamo jih že 120 Vsi ti fondi kažejo cen-tralizacijske tendence Iz njih se troši na stotine milijonov brez parlamentarne kontrole. Ta praksa ie v zadnjih letih posebno mnogo doprinesla k temu. da se posamezni kraji naše države zmerom boli čutijo zapostavljene in neenakopravne. Posebno velja to za famozni skupni banovinski fond in za skupne banovinske trošarine, odnosno za ključ za niihovo razdelitev. Tako vidimo, da se neka banovina lahko zadovolji s 25 procpntno doklado. medtem ko dosp^a dmga doklada v drugi banovini celih 120%.
O določbah finančnega zakona
Dalje je dr Kramer obravnaval nova bremena ki jih prinašajo določbe finančnega zakona.
V finančni zakon ie vnešen tudi del odredb iz svoieča snega konkoHata. Te odredbe so v giavn°m materialnega značaja V načelu sem za ve kar bi doprineslo k temu. da bi se katoliška cerkev v Jugoslaviii nočutfla nono^noma enakopravno s pravoslavno. Ena teh odredb na se tiče prenosa premoženia verske ea sklada na katoliško cerkev. To vnraSanie biV> nekdaj v ^vstriii urejeno že pred 90 let1'. Gre za pribVžno 200 milijonov, predvsem za ogromne gozdne kor^nlpk^e v Sloveni-ii. S preno=»om la^^ne tesra fon^a v cerkvene roke se ne bodo zman^ali državn' izdatki za katoVško cer^pv. T^mu ne u<ro-variam. Treba pa b; bilo revid'mti fevdalne odnose vas1 nasnrn*' duhovščini, posebno glede tako zvane bire,
Dr. Kr^rnpr je nato protestiral rvroti določbi § 108 finan^ea zakona ki omogoča m'n!stru za soci-^no po^itko in narodno zdravje, da bo labko zahteval od Su-zoria. da poero^be med zavarovalnimi uradi in nosrodbemmi zdravniki brez o^novedl razve^avi, z^rmnVke pa odnusti. Govori1 ie tudi o § 76 finančnega zakona, po katerem se promefnpmu m'm«tni nrizna ora-vica. da z bo^i^kim fondom želP7n»čarjev ustanavHa. ureia in or^amVira lekarne in razna sk^a^ š^a r^rnvll torpl ustan^vlia veip^roo-p-^e proti vsem določbam zakona o lekarnah.
Hrvatsko vprašanje
Med drugim je dr. Kramer dalje omenil podporo 500 000 din Zvezi fantovskih odsekov. Pri teh njegovih izvajanjih je prišlo do medsebojn-ga pojasnjevanja med dr. Andjelinovičem, m nistrom dr. Krekom in govornikom. Ko je opozoril še na problem šolskih knjig, je zopet prešel na politična vprašanja. Poudaril je, da je kr. vlada s svojo deklaracijo hrvatsko vpra-šanie službeno postavila na dnevni red naše državne pol51 ke. Dr Maček ne postavlja zahtev, ki bi prekoračile okvir naše skupne države ali omajale osnovne temelje našega skupneera državnega življenja Volilni sporazum JNS z njim in združeno opozicijo ponovno poudarja da so bistvena vprašania naše državne eks stence glede na ureditev hrvatskega vprašania postavljena izven vsake d'skusije. To so državna celota, monarhija, dinastija in narodna vojska, glede reševanja problema samega pa se je odklonila vsaka revolucionarna metoda ln zahtevala se je rešitev hrvatskega vprašanja v 9kupnosti naroda in krone. natv'ši'm zaščitnikom nacionalnih in državn!h interesov.
Toda brez globokih sprememb v sami konstrukciji naše države sporazum ne bo mogoč. Brez sporazuma pa do konsolidacije ne bomo pr šli. Vsi oni, ki mislijo, da je hrvatski problem neka razdelitev oblasti med strankami in ki se zato nadejajo, da nastopa nova era protokolov, razdeljevanja ministrskih portfeljev in sl!čno. še zmerom n:so razumeli tega vprašanja. Ce bi bila politika naše države šla konsekven-tno po jugoslovenski poti in bi se res upoštevali politični, kulturni, gospodarski in socialni interesi vseh delov naše države in vseh delov naroda, če bi se ubrala pot energične dekoncentracije in decentralizacije, izgradnje solidne samouprave, tedaj bi bil pač že prej mogli likvidirati naše notranje spore in ugoditi upravičenim zahtevam sestavn h delov Jugoslavije, posebno še hrvatskega. Dr. Kramer je poudaril, da je po kraljevi smrt' na konferencah, ki so se tedaj vršile, zastopal staMšče. da ie nastopil zadnii moment za rešitev nagih notranfh problemov na unitaristični bazi, toda da
je treba C« se hoče doseči uspeh, delati z' največjo odločnostjo in naglico. Ce pa se za to ne bi odločili, je tedaj dejal, se je treba takoj začeti pogajati z dr. Mačkom in za vsako ceno doseči sporazum, k. bo tem lažji, čim hitreje se bo sklenil Opozoril je nadalje na pohorsko resolucijc iz leta 1936.
Kaj zahtevajo Hrvatje? Pravne in stvarne garancije za svobodn: razvoj v tej državi, popolno ravnopravnost, odločujoče sodelovanje pri vodstvu in upravi skupne države, obenem z nami Slovenci in Srbi. obenem pa obnovo stvarnega, zdravega demokratskega reda. Problem je dejansko v pravičnem pol tičnem ravnovesju med Srbi, Hrvati in Slovenci. Cilj je občutek zadovoljstva vseh delov narodne države z novim stanjem. Predsednik vlade je pravilno ugotovil v svojem ekspozeju. da se vsa politična javnost Jugoslavije in tud vsi pristojni čnitelji izjavljajo za sporazumno rešitev hrvatskega vprašanja. Temu je treba dodati konstatacijo, da smo s tem otvor il tudi problem naše obče notranje preureditve.
Po kateri poti bo mogoče doseči sporazum ? Sporazum združene opozicije in KDK z dne 8. oktobra 1937. je odredil povsem določeno proceduro. Toda to je bilo leta 1937 Sedaj so nastopili dogodki, ki nam narekujejo da delamo naglo in odločno. Verujem da se pojavljajo v tem pogledu nove možnosti in otvarjajo nove poti. S popolnim zaupanjem polagamo odločitev v roke kroni, vrhovni zaščitnici naših narodnih in državnih interesov in sprejeli bomo solucijo, ki jo ona najde.
V nadaljnjih izvajanjih je dr. Kramer razčlenil položaj in stališče Slovencev pri reševanju hrvatskega vprašania. Govoril je nato še o sedanji narodni skupščini, o polit čnih zakonih o razmerah v Sloveniji in naposled o veliki misiji jugoslovenske misli. Za svoja izvajanja je žel viharno odobravanje.
+
Za dr. Kramerjem so govorili dr. Andje-linovč, ki je zlasti razpravljal o vzrokih zakaj se je hrvatsko vprašanje tako zaostrilo. dr. Jos'p Nemec, Radoslav Dunjič in Ivan Pucelj.
S parumim opoldanskim odmorom je današnja seja trajala do 20. zvečer Nadaljevala se bo jutri dopoldne ob 9 Govoril bo še član neodvisnega kluba senator Djordjevič nakar bo takoj sledilo prvo glasovanje o proračunu. Ker za specialno debato ni prijavljen noben govornik, je verjetno, da bo proračun že jutri v opoldanski urah definitivno sprejet tudi v senatu.
Beležke
Francija in Španija
Znani španski pisatelj Eugenio Mojzes objavlja v nacionalističnem španskem dnevniku »Heraldo de Aragon« članek pod na-slrvom »Prijateljstvo, ki prihaia«. Najprej razlaga vzroke nerazumevanja Inozemstva za šparsko tragedijo, nato pa govori o misiji maršala Petaina v naclona-'ističmi Španiji in takole zaključuje svoja razmišljania:
»Dva izbrana človeka se hočeta sedaj 'skreno posvetiti nalogi, da obnovita prijateljstvo med španiio in Franoiio: v Pa. rizu naš veleposlanik- don Josč Dčlix de Lequerica. ki ie eden naših naiboliših ra. ziimnikav, v Burgosu pa maršal Pčtain stari bojevnik, ka erega srce se bo počutilo olajšano ob slavi naše armade in ob uspehih Caudfla. V nie.m poz^Tavliamo mi Francijo golega meča, naib-ljšo Fran. cijo. Zanj zvone vsi zvonovi Burgo-a staro viteško pesem- »Pridite, otroci Francije, plemeniti vitezi!«
Francosko razpoloženje
Znani francoski pravnik Joseph Barthč-lsmy, ki je v sep embrski krizi lanskega leta pobijal v francosk'h listih veljavo franeosko.češko lovaških pogodb, je napisal te dni v pariškem oficitznem »Temp-su« članek pod naslovom »Izpraševanje vesti«. V članku čitamo med drugim:
»Ali smo zaskrbljeni? Smo. Ali smo odločni? Nihče bolj ko mi. Ali se kesa-mo? Ne. Ali smo presenečeni? Ne. Brez glave? Topa ne smemo p*stati « — ■»Glejte resnici v obraz, čas je že! Osebna ob. toževanja ne morejo ničesar spremeniti. Položaj je resen. znab:'ti celo trag:čen Vendar ne recite, da je bo^ tragičen kakor leta 1914« — »Nevarnosti, ki se se. daj pojavljajo na površju, so seveda resne, toda ne nove.«
O obvezni vojaški službi v Angliji
O tem vprašanju poroča londonski dopisnik pariškega »Tempsa« in p:še med drugim: »Ali bo Angliia uved^ obvezno vojaško službo, da bo tako, če bo potrebno v celoti lahko izpolnila svoje obveznosti v novi zvezi demokratičnih držav? Lord Ha-lifax je tej reformi naklonjen, medtem ko je Chamberlain mnenja, naj bi se uvedla samo v primeru vojne Vendar je moeoče, da bo obvezna vojaška služba v Angliji v kratkem uvedena, in sicer ne s kakim posebnim zakonom ali ljudskim glasovanjem (referendom), temveč z glasovanjem pri volitvah Razen tega je sam Chamberlain ob uvedbi prostovoljskih registrov izjavil, da bo kasneje ,ako bi se ta sistem ne izkazal za dovolj uspešnega, uvedena splošna vojaška obveznost O tem pa mora pasti odiočitev še v marcu tega leta. kakor je bilo sklenjeno ob uvedbi registrov prostovoljnih priglašencev za vojaško službo.«
Moscicki o poljski armadi
Na Jožefovo je v Zamku v spomin na pokojnega maršala Jožefa Pilsudrkega govoril predsednik poljske republike Moscicki, ki je v svojem govoru proslavljal zlasti poljsko vojsko. Dejal je o njej med drugim:
»Narod, ki je v dveh desetletjih ustvaril svoj tip vojaka, je lahko miren glede svoje bodočnosti. V tem Dogledu smo zelo na-oredovali Naša voiska oostaja od dne do dne močnejša in bojevitejša pod vodstvom maršala Rydz-Smig1ega. Ona je predmet našega ponosa, ljubezni našega naroda in spoštovanja inozemstva.«
Na kratko je oredserlnik govoril tudi o Dolitiki in rekel: »Naša pol!t;ka ie politika neodvisnosti To neodvisnost zahteva naša narodna čast Ne vež-mo svoje neodvisnosti na nobeno zunanjo moč in zunanjo zaščito. marveč samo na vztra*no delo vsega naroda, ki 1e v«ak trpnut"k pripravljen na vse žrtve Geslo nas vseh bodi ono. ki le opisano na nraporih naše vojske: čast in domovina!«
BABYMIRA krema
SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI ROŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OO ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOZO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH LN DROGERIJAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO.
Amnestija za policijske prestopke
Beograd, 22. marca. AA. Izšel je naslednji ukaz: V imenu Nj. Vel.kralja Petra H., po milosti božji in volj. naroda kralja Jugoslavije so kraljevski namestniki na predlog predsednika vlade in notranjega m ni-stra na podlagi čl. 30 ustave sklenili ln odločajo:
Cl. 1. Da podele splošno amnestijo za vsa kazenska dejanja (prestopke) zagre-šene do vštetega 5. februarja t. I., za katerih preiskavo in sodbo so pristojne oblasti splošne uprave ne glede na to, ali se
jo postopek že začel ali je v teku, al' pa je sodba postala pravomočna ali ne. Denarne globe, ki so bile že izterjane, pa se ne bodo vrnile.
Cl. 2. O vseh sporn:h vprašanjih, nastalih na podlagi tega ukaza, bo razsojal notranji minister.
Predsednik nvnistrskega sveta in no-tranj minister naj Izvrši ta ukaz.
Podpisi: Pavle, dr. S tanko v i č, dr. Pero-vič.
Izjava dr. Vladka Mačka
Dr. Vladko Maček je sprejel v ponedeljek v Zagrebu beograjskega poročevalca ameriške agencije Associated Press. Dal mu je izjavo o svojem stališču do aktualnih političnih vprašanj v Jugoslaviji predvsem do reševanja hrvatskega vp a^anja. O tem je. kakor posnemamo po zagrebških in beograjskih listih, med d ugim dejal:
»Zahteve Hrvatov so sprejemljive brez omejitve ne samo za Srbe m državo Jugoslavijo. temveč tudi za zapadne demokracije Hrvati so pripravljeni iskreno sp-eieti skupne meje m srbsko dinastijo zahtevajo pa v teh mejah in pod to dinastijo brezpogojno svojo svobodo.
To vprašanje pa se mora naglo urediti. Jaz sem priprav jen p^lati svoje zastopnike v vlado, ki bi obsegala vse politične sile države, torej v koncentracijsko vlado, ne v vlado k' bi tmela nalogo, da podaljšuje sedanje stanje v brczkončno6t. temveč v vlado ki bi storila najvažnejše korake, ki vodijo h končni ureditvi hrvatskega vprašanja.
Po mojem mišlienju je v sedanjem med narodnem položaju prišel skrajni trenutek, da se ustvari sporazum med Srbi in Hrvatu zlasti še. ker ni da^es niti enega resnega političnega faktorja v Srbiji, ki bi na sprotoval ureditvi tega vprašanja Za ureditev hrvatskega vprašanja je ne le vsa srb ska zd-užena opozicija, temveč so tudi
bivši odločni nasprotniki ugoditve hrvatskim zahtevam, nosi ci svoječasnega režima. ki so pri zadnjih volitvah kandidirali na moji listi. Čeprav niso sklenili z menoj nikakega političnega dogovora, vem iz razgovorov z njimi ki iz njihovih izjav, da so tudi oni prepričani, da je ureditev hrvatskega vprašanja nujna potreba.
Zaradi tega ne morem razumeti, komu bi moglo biti na tem, da se to vprašanje zavlačuje v neskončnost.«
Izjava je netočna
Zagreb, 22. marca. o. »Hrvatski dnevnik« objavlja naslednjo vest: »Jutam ji list« je včeraj objavil, da je dr. Maček sprejel beograjskega dopisnika Associated Press. Ta razgovor je bil nevezan ter so bile izjave di. Mačka namenjene ameriškemu tisku. Preden pa so jih ameriški ii-sti objavili je izšlo o njem poročilo v »Ju-tarniem listu« na način, kakor da bi Maček res izrekel vse kar je objavljenega v »Jutarnjem listu«.. Te izjave so nepopolne in netočne. Preden so bile redigirane, niso bile poslane dr. Mačku na pregled. Razen tega v njih ni. kar je najvažnejše in kar je bilo glavna točka dr. Mačkovih razlaganj. Kdor pozna sploh dr. Mačka vidi na prvi pogled, da gre za svobodno reprodukcijo razgovora in ne izjavo, ki bi jo dr. Maček diktiral.
Italija ostaja zvesta
osi Rim—Berlin
Resolucija velikega fašističnega sveta proti poizkusu ustanovitve enotne fronte med demokratskimi velesilami in Rusijo
Rim, 22. marca. AA. Snoči se je pod uiusoOiiiujcv.m picus^d^ivom sestal veliki fašistični svet. Ob začetku seje je Mussoli-ni prečitai resolucijo o hvaležnosti velikeaa fašističnega sveta napadalnim oddelkom in njihovim žrtvam v 20 letih delovanja fašistične stranke. V resoluciji se pozdravljajo fašistični tovariši, ki se bodo udeležili velikega zborovanja v Rimu, da ponovno pred vsem svetom potrdijo fašistično načelo, ki se glasi: Verovati, pokoravati se in boriti se Mussolini je nato govoril o dogodkih preteklih dni ter d<j-drobno poročal o mednarodnem političnem položaju. Po razpravi je veliki fašistični svet sprejel sledečo resolucijo:
Veliki fašistični svet izjavlja glede na nevarnost ustanovitve enotne fronte demokracij in boljševizma, naperjene nroti avtoritativnim državam, ki ne pr'naša mini, temveč vojno, da so imeli -edanji docod' i v srednji Evropi svoj prvi povod v v«t-sajskf n"fodb? ter notrjuje vdanost politiki osi Rim - Berlin.
Hudson odpotoval v Moskvo
Varšava, 22. marca. AA. Danes dopoldne ob 9. je angleški državni tajnik za zunanjo trgovine Hudson odpotoval iz Varšave v Moskvo. Na kolodvoru so ga pozdravili poljski minister za trgov no in In-dustr jo Roman, angleški veleposlanik Cu-nard z osebiem poslaništva in številne druge osebnosti.
Kjuselvanov zspst v Sofiji
Sofija, 22. marca AA. Bolgarska brzojavna agencija por. ča: Predsednik vlada Kjuseivanov se je danes ob 15.30 pripeljal s svojim spremstvom iz Turčije. Na postaji so ga pozdravili zastopnik kralja, vsi ministri, odbor sc branja, diplomatski zastopniki balkon k h držav, zastopniki vojaških in civilnih oblasti, zastopniki raznih društev in ustanov in mnogo ljudi. Množica, na vseh postajah na Bolgarskem, skozi katere se je vozil dr. Kjuseivanov. kakor tudi množica na peronu sofijske postaje, je priredila predsedniku vlade navdušen sprejem, ker je intuitivno čutila pomen njegovega ob'ska v Ankari, obiska, ki je podčrtal zvezo in neomajno prijateljstvo med Bolgarijo in Turčijo.
Slovaški denar „orel"
Bratislava. 22. marca AA (Štefani) Novi slovaški denar se bo imenoval »orel«. Imel bo isto vrednost kakor nemška marka. Sedanji denar na Slovaškem bodo žigosali, nato ga bodo oa zamenjali zc orle. Podloga novPf»a slovaškega dpnaria ne bo 7'ata temveč bo imel slično kritje kakor Nemčija.
Odpust čeških vojakov
Praga. 22. marca. A A. (Štefani): Letnik 1938. ki so ga pred t emi tedni poklicali pod orožje, so odpustili, letnik 1937 bodo | pa »pustili domov šele v soboto.
i V svojih komentarjih pravijo listi, da | precizira ta resolucija pr^d svetovnim jav-j nim mnenjem in zgodovino tri giavne točke: 1. Nevarnost ustanovitve enotna fronte demokratičnih držav skupno z boljševizmom proti totalitarnim državam pomeni. da demokratične države pripravljajo vojno. 2. Sedanji dogodki so neizbežna posledica vseh napak, ki iih vsebuje versaj-ska mirovna pogodba. Demokratične države v 20 letih niso storile ničesar, da bi te napake popravile. 3 Italija ponovno do-trjuje na jasen način svojo popolno pr.vr-ženost politiki osi. Ni možno nobeno dvo-umje — piše »Messaggero« — glede pomena te ponovne potrditve privrženosti k politiki osi. Ona priča na eni strani, aa obstoji absolutna volia zoperstaviti se boli-ševizmu, ker bi vsaka zveza med domo-krafč^imi državami in bo^šsvizmom pomenila zmago komunizma, na drugi strani pa ta nolit^ka skuša Dostaviti močan branik. ki bi se zoperstavil vsakemu poizkusu vojne.
Hitlerjev trg v Brnu
Brno, 22. marca. AA. (Havas). Prejšnji Trg svobode je dobil ime Trg Adolfa Hitlerja.
Iz državne službe
Beograd, 22. marca. p. Premeščen je bil sekundarni zdravnik dr. Ivan Kanoni iz državne bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju v državno bolnišnico za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani.
V sodni službi so bili imenovani za kanc-liste dosedanji zvaničniki Roman Kramer-šič. ki je bil hkratu premeščen z okrožnega na sresko sodišče v Ljubljani, Terezija Rifel, ki je b la premeščena obenem z okrožnega sodišča v Novem mestu na sresko sodišče v Radečah, Marija Lampret pri apelacijskrm sod šču v Ljubljani in uradniški pripravnik Ivan H tzthaler pri srrskem sodišču v Slovenjgradcu in Ivan Vincenc, ki je bil obenem premeščen s sre-skega sodišča v Brežicah na sresko sodišče v Cerknici
Novi ravnatelj agencije Avale
Beograd, 22. marca. AA. Upravni odbor agencije Avale je pes avil danes za ravnate^ novinarja Djordja Periča. Perid je že prej zavzemal položaj ravnatelja Agencije Avale.
Požar v Smederevu
Smederevo, 22. marca. p. V Smederevu je preteklo noč nastal vel k požar v železarni Milivoja Kostiča. Uničil je skoraj ves tovarniški objekt in poškodoval vse stroje, škoda je ogromna.
Vremenska napoved
Zemunska: Oblačno po vsej državi, na vzhodu po večini hladno, v zapadni polovici države jasno. Na sikrajnem vzhodu in jugu sneg.
Dunajsko: Mo5no oblačno. p"davine. zlasti na zapadu, vetrovno, porast oblačnosti.
70 let Narodne čitalnice v Kamniku
Kamnik, 20. marca.
Pretekli četrtek je bil občni zbor Narodne čitalnice, za katerega je vladalo med Kamničani zelo veliko zanimanje. V slavnostno okrašeni dvorani Čitalnice se je zbralo k jubilejnemu občnemu zboru res veliko štev lo članstva, ki je z zanimanjem s!edi'.o poročilom posameznih funkcionarjev, ko so polagali račune o delu čitalnice v preteklem poslovnem letu. Poročila funkcionarjev so nam pokazala, da je Čitalnica
slavnostno razvita društvena zastava ob navzočnosti vseh domačih in številnih zu-| nanjih društev. Iz čitalniškega pevskega zbora se je 1. 1882. osnovalo samostojno pevsko društvo »Lira«, ki kot najstarejše pevsko društvo v Sloveniji še danes zelo uspešno deluje. Pod okriljem čitahrce je 1899 ustanovil skladatelj Viktor Parma, ki je služil takrat v Kamniku kot okrajni višji komisar, kamniški salonski orkester. 1 Po odhodu ustanovitelja Parme je bil dol-i goletni marljivi načelnik orkestra g. vet. i inšpektor Josip Niko Sadnikar. V prizna-| nje njegovih velikih zaslug za Čitalnico je j bil g. Sadnikar že leta 1903. izvoljen za častnega člana. Poročilo ne bi bilo popolno, če se ne bi spomnili tudi čitalniške *. garderobe, katero je nad 50 let urejeval naš nepozabni Jožko Štele in zbral toliko, da predstavlja čitalniška garderoba danes neprecenljivo vrednost, kakor tudi knjižnice, katero so uredili takratni tiskarnar g. Hinko Sax, kamniški rojak prof. Josip Breznik in dolgoletni knj žničar g. Josip Janež^. Knjižnica se je od leta do leta izpopolnjevala in predstavlja danes lepo. plo-donosno naloženo kulturno premoženje
ustanovitve Narodne čitalnice. Kruto je bil	; ^^ vidnejših, nekdaniih neumornih
takrat zatiran vsak nacionalni pokret in	, ustanovn kov mecenov in delavcev mora-
vsak kulturni pojav v javnem življenju.	mo omeniti: pobudnika in ustanovitelja
Pn tedanjih razmerah je bilo javno delo-	društva dr Valentina Prevca in pesmka
vanje silno otežkočeno m združeno z	: Simona Jenkai prvega predsednika dru-
ogromnimi žrtvami. Koliko odpornosti, ko-	: gtya Janeza Debevca. soustanovitelja Jer-
nko ponižujočega samozatajevanja je bilo	; ne- Graškai dolgoletnega predsednika in
potrebno, predno se je iz sna predramila	j ' vodjo kamniškega župana dr. Maksa
ljudska duša m predno je narod pričel	: gamca častne člane društva: bskupa dja-
spoznavati zgodovino svojega teptanega	; kovskega dr. Jurija strossmayerja. pred-
rodu. Narodna čitalnica je bila tista, ki je	; Slovenske Matice dr. Etbina H.
I Le pozabite.*
po umivanju predno odidete od doma kot podlaga za puder
m
S

"zaradi dodatka hamamelisa polepša polt
kult družine, za*o ima le malo smisla za državno zajednico. Je silno delaven in skromen, in dasi v tako veliki večini, ima v svoji posesti le 15n/0 zemlje, dočim ima 10°/o veleposestnikov 65®/r zemlje. Zato je osrednje vprašanje Kitajske, kako osvobodili vso množico malih kmetov iz kremp ljev veleposes nikov.
Leta 1911. je prenehalo staro kitajsko
cesarstvo. Kitajska je postala republika, začela se je modernizirati. Tcda prehod iz stare, v marsičem boljše civilizacije, kakor je naša. je bil silno težak. Začelo sa je proučevanje agrarnega vprašanja. Kitajski otroci pa tudi odrasli so se učili čitati in pisati, evropski civilizaciji so se na šireko odprla vrata na Kitajsko. S civilizacijo pa se odpira tudi bodočnost.
—	r----—	- ----, ., -------:., J~ ; —.------ . . 1 seoniKa siovensKe matice ar. uporna n
marljivo delovala n veter narski inšpektor nas m prednikom nudila uteho m razvedri- 1 Cogto ^ dr Janeza Bleiweis-Trsteniškega
er Ttfilrn RndniUar ip nrprllaaal da sp mar- lo Bila if> zhirališ^p našega zavednega me- ' ■ .._..* ___,____ ___
g. Niko Sadnikar je predlagal, da se mar ljivim odbornikom izreče zahvala za njihovo delo, kar je občni zbor tudi soglasno odobril. Ne bomo se bavili s posamezn'mi poročili pač pa je naša dolžnost, da se ob 70-letnici tega najstarejšega kamniškega društva ozremo malo v preteklost.
Bilo je v dobi zgodovinskih ljudskih taborov n prrk pevaiočega domorodnega čustvovanja. ki je prešinialo vsa slovenska srca, ko se je v Kamniku porodila zamisel
Prof, Josip Kožuh je praznoval 85'lstmeo
Celje, 22. marca.
Ves krepak, veder in zdrav je dopolnil gimnazijski profesor v p. g Josip Kožuh v Celju danes 85. leto svojega živ! jenja. Jubilant se je rodil v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Gimnazijo je dovršil 1878 v Tr-\tu. Od 1878 do 1880 je študiral na filozof-iki fakulteti na Dunaju. pofem je nadaljeval študije do 1882 na graški univerzi, kjer je* bil usposobljen za zgodovino in zemljepis s slovenskim učnim jezikom Od 6. novembra 1882 do 30 septembra 1883 je služboval kot suplent na ženskem učiteljišču
lo. Bila je zbirališče našega zavednega meščanstva, bila je čuvarica narodovih svetinj in pospeševateljica omike. Kljub skromnim početkom se je čitalniški delokrog vedno bolj širil in v teku desetletij je postala čitalnica matica vseh novo ustanovljenih društev.
Narodna čitalnica v Kamniku je bila ustanovljena na pobudo odvetnika dr. Valentina Prevca in njegovega konciplenta, pesnika S mona Jenka, ki sta v kratkem času pridob la toliko članov, da je deželna vlada v Ljubljani z odlokom od 18. marca 1868. leta potrdila društvena pravila in dovolila ustanovitev društva. Po kratkih pripravah je bil 21. junija 1868. leta ustanovni občni r r na vrtu gosp. Jerneja Graška pod zgodovinsko hruško, že 13. julija 1868. je društveni odbor najel društvene prostore pri »Kreuzbergu«, pozneje pa jih je imel nekaj let v najemu v Krištofo-vi hiši in Graškovi h'ši na šutni. dokler se ni 1. 1873. čitaln'ca stalno naselila v sedanji Društveni dom, katerega lastnica je postala 1908. leta.
Prva društvena veselica z nastopom či-talniških pevcev se je vršila že 17. avgusta 1868 in drugič 3. oktobra 1868 že v društvenih prostorih. Leta 1869. je čtal-nica pričela z gledališkimi predstavami in uprizorila kot prvo 4. aprila 1869. veseloigro »Domači prepiri«. Leta 1873. je bila
ustanovitelja salonskega orkestra sklada-t telja Viktorja Parmo, dolgoletnega kapel-j nika skladatelja Emila Adamiča, dolgolet-; nega predsednika g Jos pa Močnika, pod I čigar predsedstvom je čitalnica kupila društveni dom. garderobjerja Jožka Stele-ta, predsednika in režiserja g. Rudolfa Binterja, mecena knjižnice prof. Roberta Koprinskega, zaslužne predsednike dr. Alojzja Krauta in Janka Koširja ter končno neumornega delavca na naprednem polju, našega »človeka in pol«, nepozabnega društvenega predsednika dr. Riharda Karbo.
S tem smo podali kratko zgodovino našega najstarejšega društva, ki praznuje letos 70-letn'co obstoja in moramo priznati, da čitalnica ni pustila v nemar zapuščne. ki jo je prejela v roke od svojih prednikov, temveč da skrbno čuva te zlate zaklade narodnega premoženja, da skrbno upravlja
Lovci na glavne tombolske dobitke
Obsojeni zaradi ponarejanja tablic
Ljubljana. 22. marca j li avto in pohištvo (dva glavna dobitka), Pred malim kazenskim senatom, ki mu je 1 nato pa na tomboli Narodne odbrane v predsedoval s. o s. Rajko Lederhas. je da- I Mariboru, kjer so zadtli moško koio. A na
nes stala petorica mladih ljudi, ki so bili obtoženi da so s pomočjo ponarejenih tom-bolskih tablic na raznih tombolah po Sloveniji sleparsko zadeli več glavnih dobitkov.
Kakor je znano, so glavne krivce prijeli na zadnji veliki kranjski tomboli, ki jo vsa Slovenija že pozna kot najbolj bogato prireditev te vrste Že prej je prirediteljem postalo sumljivo, kako nekateri stano prihajajo do glavnih dobitkov. Da bi bila tu po sredi vedno »sreča«, je že bilo malce dvomljivo, čeprav nekateri pravijo, da se nekaterih vedno drži sreča, drugih pa vedno smola. Zato so postali kranjsiki tom-j bolski prireditelji oprezni pri oddajanju
vedno vodstvo.
Cerkniško jezero notranjski problem
Cerknica, 22. marca. |
Presihajoče Cerkniško jezero leži 550 m ■ nad morsko gladino in pokriva 1300 do i 2600 ha površine, kar je odvisno od stanja vode. Je tedaj tudi ob najnižjem sta-[ nju vode največje jezero v Sloveniji. Lepo [ in čudovito je to jezero. Mnogo čarov in | skrivnosti ima, ko je polno in ko je praz-1 no. Lepa je njegova lega in krasna okoli-! ca, vse še tako kakor je ustvarila narava. ; Učenjaki svetovnega slovesa ga prihajajo i občudovat in proučevat. Mnogo razprav je že bilo o njem napisanih v domačih in j tudih listih in revijah. Marsikateri velik v Gorici, nato pa do 31. avgusta 1886 na 1 narod bi bil na to svetovno redkost ponoviš/i gimnaziji v Gorici. Dne 31. avgusta \ sen, če bi jo imel in umel bi jo gotovo ko-
.	< .1	_	___- __• i____. _	4- ^-J ^	VHl Irn1r/S»t »vi i t^1/-} 1	r\r» lilr«
1886 je bil imenovan za provizoričnega glavnega učite'ja na učiteljišču v Kopru in 1893 za pravega glavnega učitelja na tem zavodu. Od 1886 do 1889 je bil član izpile komisije za osnovne in meščanske šole s slovenskim, hrvatskim in italijanskim učnim jezikom, od 1888 do 1891 je sodeloval pri učnem načttu za primorske
ristneje izrabiti kakor mi. Edino priliko, ki jo je nudil pred svetovno vojni znani Kuppelwieser, ustvaritelj Brionov, smo zamudili.
Razni strokovnjaki že desetletja izsušujejo to naše jezero in potrošilo se je že mnogo denarja. Ako bi se posrečilo jezero popolnoma izsušiti in obdržati zemljo vedno suho, bi se pridobilo do 2600 ha pašni-
osnovne šole, od 1. januarja 1892 do 20. kov ^ 'živinorejo. Za samo živinorejo pa oktobra 1897 pa je bil okrajni šolski nad-
zornik v koprskem okraju za slovenske, srbohrvatske in italijanske osnovne šole. Kot suplent na goriški gimnaziji je posta! soustanovitelj Dijaške kuhinje v Gorici. Po'eti 1899 je bil dodeljen samostojnim nemško-slovenskim gimnazijskim razredom v Celju. Tu je deloval z vso ljubeznijo in vnemo polnih 23 let in stopil l. 1922. v pokoj.
Narodno, kulturno in vzgo jno delo. ki ga je opra\'ljal prof Kožuh na Gor:škem in
v Istri, je nadaljeval z vso vztrajnostjo takoj po prihodu v Celje Dijakom je bil odličen. izredno blag. očetovsko dober in odločno naroden učitelj tei /e ostal vsem svojim bivšim učencem v najlepšem spominu. Mnogo let je bil odbornik Čitalnice in predsednik Glasbene Matice v Celju, od 1900 do 1924 pa član načelstva Posojilnice v Celiu. Še sedaj z vsem veseljem deluje v odboru Podpornega druš'va za revne učence na drž. realni gimnaziji v Celju, ze?n skrbno opravlja tudi funkcijo predsednika Dijaškega doma v Celju.
Posebno pri srcu pa mu je Di!aška kuhinja v Celiu. katere odbormk ie že cd 1902, predsednik pa od 1Q06. Nešteto je dijakov. ki jim je Dijaška kuhinja v Celiu pod vodstvom prof. Kožuha očuva'a zdravje ter
ma Notranjska že danes dovolj boljše krme, saj se je letno še izvozi 100 in več vagonov. Poleg tega pa kaže gospodarski račun zadnjih 10 let, da je bolje krmo prodajati, nego rediti ž vino. Mnogo lastnikov jezerskih tal bi bilo z osušitvijo vsekakor zadovoljnih, vendarle ne vsi. Z osušitvijo bi se gmotni položaj morda res izboljšal maloštevilnim okoliškim posestnikom. Sedaj so zadovoljni seveda tudi oni,
ki jim osuševanje nudi skromen zaslužek. r„kni*kpe.a iezera ^ biižnie okolice v Vendar je to tako ozek krog ljudi, da ob 5 ^J^t^
celotnem prebivalstvu ne more priti resno Zm^I^JZ^Z ^
v postev.
Vodna zadruga v Cerknici je premajhen Gornje v premislek, preden pade končna forum za reševanje tako važnega proble- J odločitev o tem, ali naj se jezero res iz-Osušitev Cerkniškega jezera ni le i suši ali ne.
poverjeno ji imetje ter da je vestno na . ., , ...	. -	, ^ . . .
straži, da ne bo zaman trud in napor, solze f g,aIvn,1h dobitkov, saj pa ie bil na tehtnici in potne srage vseh onih. počenši od usta- j tudl ,kras€n avtomobil po katerem so se novteljev, preko naših narodnih dam, ki J marsikomu cedile sline. Prireditelji so si so žrtvovale ure in ure za našo čitalnico, ' ohranili tako zvane krtačne odtise vseh se-do današnjih sodelavcev, da vse to delo ni nj tombolskih tab'ic m so s temi pri vsa-bilo zaman, temveč je jamstvo, da čital- kem. ki se je s tablico pojavil kot dobitnica ob 70-letnici še živi, še dela in da bo nik. primerjali predloženo tablico. Pri glav-živela in delala še naprej, če bo imela do- ' nih dobitkih so ujeli kar dva, ki sta pri-bro, po napredku stremeče in narodno za- šla s ponarejenimi tablicami. V žepu sta
•	imela nekako preprosto ročno tiskarno tn l sta na prazne tablice pritiskala izžrebane . številke. Nagla aretacija in hitra preiska-
•	va je spravila na dan celo družbo mladih j ijudi. ki so tako skušali Driti do glavnih i dobitkov. Te so potem prodajali in od izkupička lepo živeli. Ugotovljeno je bilo, da sta bili dve družbi s Štajerskega, ki sta nekako istočasno prišli na to lepo, donosno idejo Pajovlja'!i sta se s pomagači. ki so imeli nalogo dvigati glavne dobitke na vseh večjih tombolah šiTom naše ožje do-
J movine. Eno teh družb sta vodila Albin Sirec in Edvard Tomanič, drugo pa Janko Rotman.
Obtožnica, ki je bila danes prečitama na glavni razpravi je navaja'a do so zadeli la-i .ti na tomboli nekega ženskega društva v Mariboru drugi glavni dobitek, kuhinjsko opremo, prav tako v Mariboru na tomboli nekega drugega društva 2.000 din gotovine, ! na tomboli prostovoljne gasilske čete na Ptujski gori pa moško kolo Nadalje so poskušali na gasilski kranjski tomboli zadeti oba g'avna dobitka, dva avtomobila, a so billi že zaloteni m se jim je nakana ponesrečila. Izpodletelo jim je tudi na tomboli Sokolskega društva v Štrigovi in na tomboli gasMskega društva v Studencih pri Mariboru, »srečo« pa so imeli spet na tomboli sokolskega društva v Žalcu, kjer so zadeli glavni dobitek, 4.000 dm vredno motorno kolo. nato pa še po eno moto-no kolo na domžalski gasilsLki in vrhniški sokolski tomboli. Naskočili so še tombolo Protituberkulozne lige v Hrastniku, kjer jim je spet padlo v roke motorno kolo, na sokolski tomboli v Celju pa radijski aparat in na tomboli Prosvetnega društva v Murski Soboti moško kolo. Drugo kolo jim je padlo v roke na tombo i gasilske čete v ŠL
Požiralnik Velika Karlovica
problem gotovega števila posestnikov jezerskih tal, temveč je problem vse Notranjske in vse Slovenije. Poleg vodnih strokovnjakov bi morali imeti besedo tudi naši narodni gospodarji in tujsko-pro-metni organizatorji, ki naj pred pričetkom osuševaln h del tudi spregovore svojo besedo. Kakor že povedano, bi od izsušitve imelo korist le malo število prebivalstva, medtem ko bi od velikopotezne ureditve
kranjski gasilski jim je sreča popolnoma odpovedala službo, kajti vso družbo so spravili na varno in za lep ča= onemogočili njen sleparski lov za dobitki.
Že v preiskavi in tudi na današnji razpravi so vsi pajdaši odkrito pr znali svojo krivdo in sploh niso ovirali sodnega postopka. Tako je šlo z njimi pred sodniki skoraj tako gladko, kakor na tombolah pred tombolskimi razsodniki Obsojeni so bili: mizarski pomočnik Albin Sirec z Brega pri Ptuju na 1 leto 4 mesece strogega zapora in na 2 letno izgubo častnih pravic, knjigovez Edvard Tomanič z Brega pri Ptuju na 10 mesecev strogega zapora in 2 letno izgubo častnih pravic ter zasebni uradnik Janko Rotman iz Maribora na 1 leto in 1 mesec strogega zapora in 2 letno izgubo častnih pravic. Nada'je še pekovski pomočnik Ludvik Pemat iz Ptuja na 1 mesec, tovarniški delavec Jožef Tomanič z Brega pri Ptuju na 4 mesece in delavec Avgust Pal iz Tržča pri Ptuju in contumaciam na 3 mesece zapora. Ker so za to vrsto kaznivega dejanja določene poleg obsodbe na zaporno kazen tudi obsodbe na denarno kazen. 90 bili vsi obsojeni tudi na denarne kazni.
JUBILEJ EMILA KRALJA V začetku prihodnjega meseca bo proslavil g. Emil Kralj, član Narodnega gledališča v Ljubljani, 251etni jubilej svojega odrskega ustvarjanja.
— Pri ljudeh, ki jih pogosto nadlegaje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo narav-Vidu pri Ptuju, v Slovenjem Gradcu na • ne »Franz-Josefove« grenke vode, zauži-
ma.
Dr. Andrija štampar predava o Kitajski
tomboli Združenja zasebnih in trgovskih nameščencev pa se avto v vrednosti 25.000 din. Srečo so poskušali še na gasilski tomboli v Majšperku, a jih to pot ni pogledala. Naklonjena pa jim je bila spet na mur-skosobo^ci sokolski tomboli, kjer so zade-
te zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstra-nja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši
tek.	Ogl. reg. S. br. 30474/35.
O Kitajski je predaval v torek zvečer pod okriljem Prircdoslovnega društva univ. prof. dr. Andrije štam-par, ki je bil delegiran od Društva narodov na Kitajsko, kjer je proučeval zdravstvene razmere. Predava elj je izvajal: Daljni vzhod se nam je zlasti v zadnjem času tako približal, da naziv »daljni« sko-
----- r- -.	raj ni več upravičen. Ta vzhod pa je za
omogočila študij in s tem tudi ust vari t ey	n£S še vei}ko važnejši zaradi tega, ker v
eksistence Za svoje izredne zasluge je bil	njem živi toliko ljudi, mi pa o njih tako
pred nekaj leti izvoljen za častnega pred-	malo vemo. Okoli ene milijarde prebival-
sednika Diiaške kvhmje. Vsak dan ga vidi-	Cev šteje in od teh je 800 milijonov kme-
mo v kuhin!i sredi dijakov, za ka4ere skr-	i tov. (Dr. štampar se je v predavanju ome-
fj, kakor oče in ki ga tudi ljuh;io in spo-	i jil v glavnem na kmečki del kitajskega
.5 tu jejo kakor lastnega očeta. Prof Kožuh	prebiva stva). Ko je jeseni 1933. leta pri-
se je udeistvoval tud> knt avtor znanstvenih del. V znak priznanja zaslug na vzgojnem. narodnem in kiifumem področju je bil 1931 odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje.
Danes ob 11. dopoldne so ga obiskali gg. dr. Juro Hrašovec. gimnazijski direktor Fran Mravljak in prof. Pavel Holeček ter mu v imenu gimnazije in Dij-ške kuhinje iskreno čestitah k jubileju, čestitkam se pridružujemo tud' mi m želimo g. prof Kožuhu, da bi nam ga usoda ohranila Se dolgo vrsto let čilega, zdravega, delavnega in zadovoljnega!
šel prvič na Kitajsko, sta se mu vtisnili neizbrisno v spomin dve reči; v mestu, kamor je najprej prispel, je videl starodaven konfucijev hram, izpremenjen v moderno šolo, v nekem drugem mestu pa je bil prav tak hram spremenjen v porodnišnico Tako je že ob svojem prvem srečanju s K;tajsko videl, da se je rodil na starih temeljih nov duh, iz starih raz. i valin vstaja nova Kitajska. ' Ki ajska je največja kmečka zemlja na ; svetu Izmed 450 milijonov prebiva^ev j štejejo 420 milijonov kmetov. Davno pred ' Kristom so živeli Kitajci v osrednji Aziji, j Ko pa so se razmnožili, so se morali ozre-
ti za novimi presteri ln polagoma so prodirali vzdolž Rumene reke. Ob njenh plodnih bregovih so prvi na svetu pričeli obdelovati zemljo. Tu so doživeli svoj zlati vek. Kasneje so šli vse bolj na vzhod in povs:d so orali in sejali, gojili so že tudi sadje in svilarstvo, izpopolnili so poljedelstvo. Na svojem potu so potiskali pred sabo plemena, ki so prebivala po teh krajih, in so jih pol2g:ma potisnili v pla- i nine, kjer žive še danes in pasejo svoje črede. Le v t en. pogledu lahko rečemo o Kitajcu, da je imperialističen.
Najvažnejše so za Kitajsko njene tri glavne reke: Rumena reka, Jang-tse-ki-ang in Biserna reka. Važne so za promet, predstavljajo pa neprestano nevarnost zaradi ogromnih pop'av, ki pogosto zbriše- I nemške "čete jo z lica zemlje cele vasi in pokrijejo z ; ozemlje že zasedle, blatom cele pokrajine. Kitajci, vajeni takih nesre\ pričakujejo z občudovanja vrednim mirom vsako poplavo, se umika- | jo pred vodo. ki jim ruš' domove in od- j naša pridelek, čim pa voda odteče, se vračajo, postavljajo nove domove in OTjejo • zdaj še plodnejšo zemljo že cd pras arih časov se na najrazličnejše načine branijo vode; drugod, kjer preti vsako leto suša. pa skrbijo za namakanie polja, v vedni pripravljenosti na najhujše.
Kitajski kmet je najgostoljubnejši člo- . vek na zemlji. Pri njem je mečno razvit t
Priključitev kla jpedskega ozemlja k Nemčiji
Klajpedsko ozemlje, ki obsega 2657 km2 in okrog 150 tisoč prebivalcev, po večini nemškega pokolenja, je Litva včeraj prepustila Nemčiji in
črna ploskev na naši sliki predstavlja klajpedsko ozemlje.
IhO§
Plenitm
f TO
Ostra debata na včerafšisfl glsnanil seji
Ljubljana, 22. marca
Za današnjo plenarno sejo Zbornice za TOI je vladalo med interesenti veiiko zanimanje, saj je bilo na dnevnem redu vprašanje končnega sporazuma glede avtonomije posameznih odsekov. To vnrašanje se tiče predvsem obrtnega odseka in se vleče že od lanskega leta. Plenarno sejo ie otvoril predsednik g. Ivan Jelačin. ki je pozdravil zastopnika banske uprave načelnika dr. Rateja in navzoče zbornične svetnike.
Predsednik je nato poročal, da je ban dravske banovine odobril zbornični prora
čun za tekoče leto s predvidenimi dohodki v višini 3.790 142 din in izdatki v višini 3,783.459 din. Banska uprava je nadalje odobrila sklep zbornične plenarne seie od 16. novembra lanskega leta, s katero se povišajo takse za obrti, za katere je potrebna dovolitev po § 360 obrtnega zakona. Pcvišek taks gre deloma za kritje specialnih izdatkov gostinskega odseka, ki so predvsem namenjeni pospeševanju tujskega prometa. Z istim rt.zpisom je banska uprava odobrila tudi ostale taksne spremembe, sklenjene na isti plenarni seji.
Na poziv trgovinskega ministrstva jo zbornica na pred?edstveni sej: 5 januar i a t. 1. imenovala dr. Cirila Pavlina, ravnatelja Združenih papirnic za svojega zastopnika v posvetovalnem odboru za organizacijo in pospeševanje avtobusnega prometa. Na poziv banske uprave je zbornično predsedstvo sklenilo predlagati za člane ravnateljstva Suzo-ja gg.: borbenega svetnika Ivana Avserieka iz Ljubljane in zborničnega svetnika M:loša H-.hnjo^a iz Celja, za namestnika Ivana Ogrina, podpredsednika zbornice, in za člana nadzorstva dr. Ahačiča. industrije a v Tržiču.
Dne 14. januarja t. 1. ie umrl g Ge?a Vezir, član gostinskega odseka. Pokojnik j? imel v prekmurskem gospodarskem življenju vidno vlogo. Zbornica mu bo ohranila trajno hvaležen spomin. Na predlog gostinskega odseka je predsedstvo na mesto pokojnika poklicalo v rbornieo kot zborničnega svetnika g. Ludvika Vulana, hotelirja iz Dolnje Lendave.
Predsednik g. Jelačin je nato podal obširno predsedstveno in poslovno poročilo.
Ob koncu svojega plovnega poročila je predsednik g Ivan Jelačin opozoril, da živimo v težkih časih in je izrazil apel na vse merodajne faktorje, naj se zavedajo odgovornosti, ki jo nalaga naša doba in raj čim prej dosežejo sporazumno rešitev vseh spornih vprašanj v naši domovini, da bomo lahke na zunaj nastopali kot močno konsolidirana država.
Računi Zavoda za pospeševanje obrti
Predsednik je nato prečitai poročilo o računskem zaključku za preteklo leto. Dohodki so znašali 3 801.10S din. izdatki pa 3,741.442 din, tako da znaša presežek i
29.666 din. Dohodki so bili za 29.000 din večji nego so bili predvideni v proračunu, izdatki pa za 1.0.40C din. Predsednik je pri tem omenil, da je donos doklade ob koncu leta zaostal za proračunom za 205.000 din ali za 10'J/o. Izpaclek teh dohodkov pa se je kril s presežkom takšnih dohodkov. Zbornično premoženje izkazuje ob koncu lanskega leta 2.718.000 din, to je za 48.000 dm več nego v prejšnjem letu.
Sldid Zavoda za pospeševanje obrti je
lani pokazal nasproti proračunu v višini 425.000 din dejanske dohodke 451.000 din. Premoženje tega sklada se je povečalo za 20.000 na" 103.00C din. Premoženje sklada za gradnjo muzeja za umetno obrt pa se je povečalo za 28.000 na 129.000 din. Ako-lavno pekojn nski sklad zborničnih name. ščencev ne spada v pristojnost odobravanja zborničnega sveta je predsednik navedel, da izkazuje proračunski zaključek po izvršenih odpisi! pn nepremičninah 6.63 milijona din. Brez dotacije iz proračuna zbornice v višmi 300.000 din so znašali dohodki sklada 525.000 din, izdatki pa 501.000 din.
V imenu pregtadovalcev zaključnih računov je podal poročilo zbornični svetnik g. Jakcb Zadravec. Poročilo pregledoval-cev zaključnih računov ugotavlja, da so vsi zbornični odseki poslovali docela v okviru svojih proračunov, le pri zaključnih računih Zavoda za pospeševanje obrti tega ni mogoče povpreit ugotoviti. Tako je bil p oiačur prekoračen pri raznih te čaj h in predavanjih za 34.000 odnosno 26.000 din, pri izdatkih za potovanja pod naslovom »obrtna raz-.-.tava« za 20.000 din ter pri postavki za odškodnino za dežurno delo za 9000 din. Pri izdatkih za pr ipomočke za tečaje in predavanja 'e bil dosežen prihranek 40.000 din in pr; podporna za organizacijo tečajev prihranek S.500 din Pač pa je zavod brez kritja v proravusiti izdal za berlinsko razstavo razen državne podpore 97 Cf>0 din. Zato pripominja io pregledovale! računov cla je treba bodoči proračun zavoda sestaviti v večjem soglasju z dejanskimi izdatki in da je treba »razne izdatke« bolj razčleniti.
že pri tej točki dnevnega reda se je razvila živahna debata. Predsednik zavoda g. Ogrin je podal nekaj svojih pripomb. Zavod je imel lani 100.000 din izdatkov za mednarodno obrtno razstavo v Berlinu. V zvezi z izvajanji g. Ogrina se je oglasil k besedi zbornični svetnik g. Josip RcbeK, ki je dejal, da bi želel pojasnila o nekaterih izdatkih zavoda, ki ga v obrtnem odseku r?e dobi. Zlasti bi želel pojasnila glede nastavitve sina g. podpredsednika Ogrina na breme kredita za organizacijo zbornične knjižnice. Na ta izvajanja g. Rebeka je g. Ogrin odgovoril, da dela vsak dan 2-3 ure v zbornici in se ne more od njega še zahtevati da sam piše na stroj in 'epi znamke. Za to delo je nastavil svojega sina.
Vprašanja avSesit mV. i
Tf.fs.	& tV
a
Po končani debati o zborničnih zaključnih računih, ki so bili sogla.sno sprejeti, je prišlo na dnevni red vprašanje sporazuma glede avtonomije obrtnega odseka. Predsednik g. Ivan Jelačin je poročal da je bil na zadnji plenarni seji izvoljen medodsekov odbor 28 članov, ki je vprašanje avtonomije zborničnih odsekov temeljito proučil Na seji 13. marca t. 1. je bil na predlog zborničnega podpredsednika g. Skubca, predsednika trgovinskega odseka g. Smerkolja, zb. sv. g. Krejčija in na dodatni predlog zb. sv. g. Kavke sprejet naslednji sporazum:
Sporazum
1)	V čl. 24 zbornične uredbe je zasign-rana vsem odsekom popolna avtonomija. Vsi odseki naj puskrbe, da se ta avtonomija v celoti varuje in izvaja. Obstoja skupna zbornica z enim predsednikom, eno blagajno in enim računopolagačem, vendar pa razpolagajo odseki v lastnem avtonomnem delokrogu s krediti, ki so jim dodeljeni v skupnem proračunu za izvrševanje nalog odseka. To velja tako za obrtni odsek, kakor tudi za ostale od=eke.
2)	Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI naj se izloči iz sestave zbornice in naj se preosnuje v itev ?avod kot samostojna pravna oseba, lak zavod bo zbornica podpirala s subvc?c;jo, določeno v vsakoletncm zborničnem proračunu.
3)	Da dobi ta sporazum pravno podlago in da se ne bo mogel iz;gravati, ga potrdi tudi plenarna seja zbornične sveta s tem, da odobri vso dosedanjo uvedbo avtomne ga poslovanja odsekov, da se zavaruje avtonomija odsekov tudi za bodoče in da se tako izvaja.
4)	Gospod zbornični predsednik izjavlja, da bo v svojem svojstvu kot zbornični predsednik nekatere zadeve posameznih odsekov, ki pripadajo njih izključnemu delokrogu, po sporazumu prepustil posameznim odsekovim predsednikom, da skrbe za njih izvršitev.
Soglasno se končno sklene, ta sporazum predložiti vsem odsekom v izjavo, nakar skliče predsednik g. Jelačin še pred prihodnjo plenarno sejo ponovno sejo medod-sekovega odbora, ki naj sklepa o naclalj-nih ukrepih.
O tem sporazumu je razpravljal industrijski odsek, ki ga je soglasno odobril, da bo s tem ustvarjen trajni red in mir v zbornici. Industrijski odsek obenem izraža prepričanje, da je samo ob ohranitvi tega reda in mira mogoča sknpna zbornica: ce pa bo razvoj pokazal, da tega reda in miru ni, bo industrijski odsek prisiljen ukreniti vse, kar je potrebno za ustanovitev lastne industrijske zbornice.
Tudi trgovinski odsek je soglasno sprejel besedilo predloženega sporazuma in je pooblastil zbornično predsedstvo, da se v sporazumu s predsedniki zborničnih odsekov ugotovijo one zadeve posameznih odsekov, ki pridejo v delokrog odsekov Trgovinski odsek obenem izjavlja, da smatra ta sporazum kot po«lednii poizkus ustvariti v skupni zborni"' mirno delo ter preprečiti vsako novo debato o avtonomiji
odsekov. Če pa bi obrtni od~ek ponovno
pokrenil to vprašanje, si trgovinski odsek pridržuje sklepanje o nadj.i-ijih korakih Tudi gostinski sdsek je odobril ta sporazum.
Gosp. Ogrin grozi z zahtevo po samostojni obrtni zbornici
V obrtnem odseku pa so se poiavile nove težkeče. Deset članov obrtnega odseka je na iniciativo g. Ogrina podp salo izjavo, da vztrajajo na prvotn"h predlogih glede avtonomije obrtnega odseka, sicer zahtevajo podpisani člani samostojno zbornico. V tej izjavi je za rešitev vprašanja postavljen rok do 1. junija. Na seji obrtnega odseka je bilo od 20 članov navzočih 18, od katerih je bilo 10 podpisnikov izjave, 2 člana sla bila odsotna, 8 članov pa je bilo za sporazum.
K besedi se je takoj oglasil g. Ivan Ogrin, ki je dejal, da mora obrtni odsek dobiti popolno svobodo in da morajo v tako važni zadevi vsi člani obrtnega odseka izraziti svoje mnenje. Ponovil je, da "nora obrtni cdsek dobiti samostojnost, sicer bo zahteval samostojno zbc-nico.
Zb. sv. g. Josip Rebek je nato opozoril, da se vprašanje avtonomije cbitnega odseka izrablja v borbi proti organizacijam, združenim v Zvezi obrtnih društev. Gosp. Ogrin hoče prikazati stvar tako. kakor da so pristaši g. Rebeka proti obrtniški politiki. Obenem g. Ogrin vedno teži v obrtnem odseku, da se mu dela krivica, da je bilo nastavljenih 6 uradnikov brez njegove vednosti, da v predsedstvu nima nobene besede, da se v predsedstvu vedno očita obrtnikom, da za zbornico nič ne plačajo itd. Zato s avija g. predsedniku vprašanje, ali je res, da se v predsedstvu žaljivo postopa z g. Ogrinom. Če je to res, potem mora protestirati proti temu, če pa ni res. zahteva pojasnilo. Nadalje je iznesel g. Ogrin v obrtnem odseku pritožbo, da -'e zbornica prihranke Zavoda za prsneševa-nje obrti porabila za nakup parcele, ki je last zbornice.
Pojasnile predsednika
Na vprašanje g. Rebeka je predsednik pojasnil, da je že lani zbornični svet soglasno sklenil sprejeti ponudbo, da prevzame zbornica za razne vloge pri Kmetski posojilnici nekaj stavbišč. V tej zvezi je bilo že lani govora o tem, da se bo enkrat gradil obrtni dom. Zato je bil postavljen poseben odbor, da se z mestno občino pogaja glede nakupa ali zamenjave stavbi-šča za obrtni dom Docela iz trte je izvita trditev, da se hoče zbornica polastiti fonda 230.000 din, saj je odbor, ki se pogaja z občino, dobil nalogo, da dobi za obrtni dom zemljišče, ki bo še mnogo več vredno in je vrhu tega zbornica pripravljena prispevati še za gradbene stroške Predsednik ie grajal metode takega tendenciozno zavitega očitania Glede nastavitve 6 uradnikov je znano, da je nastavilo te uradnike zbormčno predsedstvo Na seji je bil navzoč tudi g. O^rin, ki na je seio zapustil. ker je bil med prprilci tudi niesrov sin. ni pa povedal, zakaj zapušča sejo. Pred-
I sednik je odločno zavrnil očitek glede zapostavljanja obrtniških interesov in glede
žaljivk, ki naj bi bile padle na račun obrtnikov v zborničnem predsedstvu, ker žaljive besede dejansko niso i>adle.
G. Rebek se je zadovoljil s pojasnilom g predsednika in je pripomnil, da se vedno raznaša med obrtništvom, kako grdo postopa zbornica z obrtniki in da je g. podpredsednik Ogrin vedno žalosten, kadar odhaja s seje predsedstva. Z raznaša-njem takih stvari se obrtništvo namenoma indisponira proti zbornici. Če hoče g. Ogrin ločeno zbornico, potem naj to odkrito pove.
Preklican podpis
K besedi se je prijavil zb. sv. Lltrop, ki je glede na pojasnila v plenumu preklical svoj podpis na izjavi g. Ogrina in obenem omenil, da ie podpisal izjavo, ne da bi poznal besedilo.
Debata
Nato se je razvila živahna debata o postopanju g. Ogrina. ki ie poslal na občni zbor druženja čevljarjev v Ptuju kot predstavnika zbornice g. Kresala (tajnika Ogri-nove obrtmške organizacije in urednika »Slov. obrtn;ka«>, na zborovanie pekovskih mojstrov v Ptuju pa ne morda zb. sv. Za-dravca. ki ima s pekovsko stroko neposredne stike, temveč urarja g. Bureša.
G. Ogrin je skušal odvrniti očitke, ki so padli na njegov račun, in je popravil svojo oreišn:o iziavo. češ da niso žaljivke pad^e v zborničnem predsedstvu temveč od nekega člana zborničnega predsedstva. 'Zb sv Čeč: Ali miriite mpir5'! G O^rin ie še enkrat ponovil, da 7»Meva popo'«o svobodo, a'5 pa bodo obri"?k5 ustanovili svnifi 7V>«r";oo. Zb sv T<rlie ie v debati ob*a1oval. da so mora plcrmm haviti s ta-Vmi stvarmi. Temu pa ie vzrok nk^noet. da Tvrinaša g. Ogrin v o d sekti vedno najhujše r>rito*he n^oti zbornici.
H-iede r«o očitke ogrina se ie oglasil k besed' zb sv Čeč. ki 'e deial. da je moral imet; g. Ogrm poseben nampn. da ni irnenn"sl niegove os^b0 Priznal ie. da ie rsrctonil nroti g OPTini' dpian^ko z oSl'tki. tnria Tve^tTi-erri ^pradi	rxw10',a-
nHH-n°pp	Očitki r>a so nadli V
finpnrmoTV> odseku ki i° očital ohrtn®mu
n^-pVti do tprr* firtrp^r^ vTvašnrtip re-šnipif) fprr>il!p>-no j-ig rafin k' rii xirir*ip-
vari za ThnrriiPO. — »Jaz ?PTP pH-pte1' či-rarunnv. nri ohv-+n°m od~eku na ni
toVh nic+ih i-?fnnnv ker vlpdpio fnmil;ar-
ni oriri « Ci O Tin ie novzročil mnn"o cfrpf Vov kpr ie da1 Von^ti na dvorišču
7hr\rniro k-ier ie Vr->*o|	n^ed^val-
nico 7a obrtniška n^eda^piia Ze na p^ed-cerlstveni ce-i ip IVn cklpnipno da r^h^e pri	cvefiiknv n° moro biti dn-
bavrioli ir» ^n. np more nastaviti sv«v'h sorodr?kov. To 'o lVo sočasno soreieto. na se np izvaip Na ^»-ntii.č^p ^bo^iop na no^niski oecfi ie " O^n 'odnosno nie-govo gradbeno nodiptip^ odvajal mnter:al 73 za^iv^io. za kar ip mor-a^a zbo^ioa pio^p+f Onrinovo"iii p^diotiu 13 000 d:n. po^pi ko je spm prevzel imrpvo torp zem-l"'šča. sp nadalje •»a-^n*' toda zbornioa nič ne oip?a za to G Čeč je kritiziral tudi
i7dat°k 15.000 d;n "a rponn inž. O^na.
Vse to je grajal, ker je hotel napraviti red.
V	nadalinii debati ip g SprPar graial, da je g. O^in poslal na ob*ni zbor čev-ljariev v Ptuiu d^iogata (g. Kresala), ki ni č!an 7bom'ce. G Ambro^ič je omenil, da v obranem odseku ni mco^e Govoriti o stvareh, k?kor jih ie iznesel g. Čeč, ker bi se to smatralo kot odpor p~oti interesom obrtništva. Ob koncu je še de'al. da bi se pcd^elsko obrtništvo, če bi p^riušaio današnjo debato, gotovo ostro 7r?ra»alo nad ra7merpmi, ki vladajo v obrtnem odseku zbornice pod vodstvom g. Ogrina G. Ogrin je skušal dati na izn^ne očitke poiasnila ter je med drugim dejal, da je gradbena družba, kier je on poslovodja, zaračunala dovoz ma+eriala po dnevn'h cenah.
Na koncu d=bate se je oglasil k besedi še zb sv. Vidmar, ki je ostro kritiziral postopanje g. Ogrina, ki ne zna ločiti svojih interesov od interesov obrtništva. Zaradi brezplodnih debat in izpadov s. Ogrina zbornica ne pride do resnega dela. ki js v današnu situaciji nujno potrebno. Npmesto da bi razpravJiali o tem, kako zaščititi naše gospodarstvo, našo svobodo, se prerekamo o tem, kako se odvažajo smeti. Industrijski od=ek ni več pripravljen sodo1o\rati na sedanji nasin v zbornici. če obrtniki ne nar>raviio čim prej red v svoi'h vrstah Proti g. O.grinu ie nastopil tudi zb sv. Fa^arinc, ki je deial. da vozi g. Ogrin po dveh tirih ter hujska zunaj zborrice v gostilnah za ustanovitev samos.toine obrtne •'bomice. Skraini čas je. da napravi:o obrtniki med seboj red, ker trgovci tega ne morejo več prenašati.
Samo 4 glassv! proti sn 3 razumu
V	zaključnih besedah je predsednik g. Jelačin podal še nekatera pojasnila ter je med drugam omenil, da je napačno nazira-nie g. Ogrina, češ da pot g. Klesala na ob*ni zbor v Ptuiu ni povzročila zbornici nobeiih s+reškov. ker ne gre za stroške, temveč za to, da sms zbornica poslati na občni zbor le svojega člana, ker je po zakonu nadzorstvena oblr.st nad združenji. Pozval je še zbornične svetnike, da pri glasovanju upoštevajo da gre za sporazum, ki ima namen, ustvariti mirno sožitje v zbornici.
Pri glasovanju so je izkazalo, da so le štirje zbornični člani glasovali proti sporazumu od celotrega števila navzočih 47 zborničnih čir nov. Proti sporazumu so gla* s>oval i gg. Ogrin, Šimenc. Klabučar in Virbnik. Glede na rezultat glasovanja je g. Ogrin zapustil zbornično dvorano z izjavo, da to še ni zadnja instanca.
Samostojni predlogi
Pri zadnji točki dnevnega reda so bili stavljeni številni samostojni predlogi. Tako je zb. sv. Rojnlk stavil predlog za zboljšanje poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa..
Zb. sv. Pintar se je bavil z novimi davščinami, ki se uvajajo za narodni sanitetni fond, ki predpisuje 3% zdravstveno doklado, 2 do 10% davek na oskrbnino v letoviščih, davščino na mineralne vode in posebno doklado na kozmetične predmete in kozmetične obrate. Predlagal je, naj zbornica opozori merodajne faktorje na nujno potrebo da država iz svojih davčnih dohodkov prispeva za ta fond vsaj toliko, koli- | kor je že doslej prispevala za zdravstvene namene, da se preprečijo nove dajatve, j G. Pintar je stavil še drug predlog glede j posebne davčne doklade, ki se uvaja z novim finančnim zakonom. V imenu gostin- .
ekega odseka je predsednik tega odseka g. Majcen stavil predlog, da se zbornica zavzame za ukinjenje takse na oskrbnino v letoviščih, ki jo uvaja uredba o narodnem sanitetnem fondu.
G. Pintar je stavil nadaljnji predlog glede ceste Maribor — Celje, ki je v de-solatnem stanju, in glede ustanovitve podružnice Poštne hranilnice v Mariboru, g. Ambrožič pa predlog, da se spremeni določba, po kateri se poviša skupni davek na poslovni promet na usnje od 8.2 na 12% namesto dosedanje banovinske trošarine na čevlje, ki so jo plačevale le tvornice, medtem ko bo dražje usnje plačeval vsak čevljar.
G. Smerkolj je stavil predlog, da se ukinejo uputnice za žito in da se sistem teh uputnic končno likvidira in g. Iglič pred-lod za znižanje voznih cen za poučne ekskurzije obrtniških nadaljevalnih šol.
Ob zaključku se je razvila še debata o načrtu zakona o hmelju. O tem sta obširno govorila zb sv. Cukala in zb. sv. Lorber, ki sta iznesla številne pomisleke glede posameznih določb tega načrta. K temu vprašanju je pojasnil predsednik g. Jelačin, da je generalni tajnik zborn:ce g. Mo-horič že razpravljal s tajnikom novosad-ske zbornice, da se skliče o tem vprašanju skupna konferenca.
Kre^atfii zavod za trgovino in industrijo
V	torej. 21. t. m. jc bil XIX občni zbor Kreditnega zavoda zn trgovino in industrijo v Ljubljani. Občnemu zboru je bilo ~red-ložcno letno poročilo, iz katerega posnemamo nas'ednje:
Preteklo leto je biilo izredne težko in neugodno zaradi n.aqlo se vrstečih zgodovinsko važnih dogodkov, ki so povzročali nevarne politične preuesljaje. Pos'odice so bile takega obsega, da so zajele vse svetovno gospodarstvo in se še ne dajo oceniti. Nestalne iin nezanesljive ra/mere so skoraj docela zrahlHlc gospodarsko podjetnost im so ugonobile iniciativo za gov>o-da.r.-<ki razvoj Tud,; nare kraje so te splošne prilike zadele v to iko da so v naši d žavi proprečitle gospod .reki razmah.
Vendar nas svetovni dooodki niso potegnili v gla vni tok Zato 'ahko kljub neznosnemu pritisku in perturbaciiam. ki so šle mimo in preko nas. z zadovoljstvom ufio'o-vimo. da so naše doma "e poslovno nri!'ke prebrodile preteklo leto bre/ škode, d1 celo z dobrim uspehom. Na bančno poslovanje v nasi državi je neugodno vp ivalo dejstvo, da se dena-ne prilike niso moge stabilizirati. Denarni zavodi kamor se je stekal denar v velikih množinah, ntsio mogli tega kakoT v normalnih časih smatrati za ugoden pojav, kakor da b' bile to vloge r,talrega značaja Denar ie ob'ežal v blagai-nrh, vedno pripravljen za prmer. da bi vlagatelji v eventu. Ino nemirnih momentih zahtevali izplačiilo svojih v'og T ko ie v resnici prišlo v jeseni do večjega dv ganja denarja, vendar so bdi zavodi pripravljeni in likvidni. Seveda take razmere niso /.<1 a v ponjav v gospodarstvu.
V	tekoč h poslih je ^avod doregel zadovoljiv uspeh in bo tudi letos izplača! 10% dividendo. Za likvidnost zavoda ie znač lno blagajniško stanje, k. ga predstavlja ob koncu leta gotovina v višini 118 milijonov din; poleg tega je imel zavod za 30 milijonov din takoj vnovčljivih blagajn šliih zapisov, vsega torej G8 mil jonov din likvidnih sredstev, kar predstavlja 25% po zavodu upravljanega tujega d narja. če upoštevamo še na takojšnji odpoklic nalož:n; denar pri bankah (11 m lijonov din), kratkoročni menični portfelj (61 mil j. din), državne vrednostne papirje (10 milij. din) in sezijske debitorje, se v teh postavkah izraža izredno viseka l;kvidnost.
Cisti dobiček za leto 1938. znaša 2.14 milijona din, skupaj s prenosom iz leta 1937. pa 2.79 miLjona din Od tega čistega dota čka se uporabi za izp^č lo 10% aivi.len-de 1.25 milijona din, za rez rvni fenu 300.000 din, za gradbeni fond 200.000 din, za pokojninski fond nameščencev 100 00C din, za občekoristne namene 50.000 d'n na novi račun pa se prenese 694 000 din. D -videnda za preteklo leto se bo pričela izplačevati s 1. aprilom.
Občni zbor je soglasno odobril bilanco za preteklo leto. V upravni svet je bil na novo izvoljen g. Josip Bahovec, preds. Mestne hran'lnice ljubljanske, v nadzor3tvo pa inž. Josip Sodja,
Naša rudarska proluliclja v februarju
že včeraj smo poročali, da je v februarju produkcija premoga v naši državi precej popustila. V januarju je znašala še 517.000 ton. (za 37.200 ton več kakor v lanskem januarju), v februarju pa je padla na 449.600 ton (za 400 ton več nego v lanskem februarju).
Ostala rudarska produkcija se je razvijala neenotno. Produkcija bakrene rude se je dvignila na 87 000 ton (lan: 59.300), produkcija svinčeno-cinkove rude pa je popustila na 69.200 ton (lani 70.300) in produkcija železne rude na 51.700 ton (lani 55.900). Ncdalje pa se je močno dvignila produkcija bavksita, namreč na 28.800 ton (lani 12.200), produkcija kromove rude pa je padla na 2700 ton (lani 3650).
Produkcija surovega železa je bila v februarju nadalje znatna in je dosegla 5517 ton (lani 3020). Produkcija bakra je znašala 4025 ton (lani 3192), produkcija svinca 500 ton (580), produkcija cinka 380 ton (370) in produkcija antimona 111 ton (41).
Gospodarske vesti
= Zaščita interesov naših izvoznikov v češkoslovaško. Iz Beograda poročajo, da je Narodna banka v soglasju z ostalimi merodajnimi faktorji napravila potrebne korake na pristojnih mest'h v Berlinu glede zaščite interesov naših izvoznikov na tržišča bivše Češkoslovaške. Kakor je znano, je bil po aneksiji Češke in Moravske določen ključ za zamenjavo kron v marke, in sicer v relaciji 1 krona enako 10 pfeni-gov. Na podlagi te paritete bi znašala vrednost češke krone spričo klirinškega tečaja marke le 1.38 din, medtem ko znaša klirinški tečaj 1.51 din, pri kompenzacijskih poslih pa 1.59 din. Če bi se nova pariteta uporabila tudi za terjatve naših izvoznikov, bi izvozniki izgubili po 0.13 pri kroni ali 8 6%. Zato je Narodna banka napravila korake, da bodo naši izvozniki dobili tečaj za krono, kakor so ga imeli do 15. t. m. Izvoznikom se torej ni bati, da bi utrpeli kako Izgubo, kar naj upoštevajo tudi pri kalkuliranju cen. Sedanje stanje ima začasni značaj in je pričakovati, da bo
prišlo do pogajanj z Nemčijo glede vseh vprašanj, ki se tičejo aneksije Češke in Moravske. Ta pogajanja se bodo vršila ob
koncu aprila ali v začetku maja. Ob tej priliki bo urejeno tudi vprašanje našega bodočega izvoza na češko-moravsko tržišče.
= Švica želi spremeniti sporazum v plačilnem prometu z našo državo. Iz Beograda poročajo, da je švicarska vlada izrazila željo po reviziji sporazuma o blagovnih plačilih z našo državo. Švicarji so mnenja, da je sedanji plačilni sporazum ovira za razširjenje medsebojnega blagovnega prometa in da je treba sporazum spremeniti.
— Povišanje ameriških carinskih dajatev pri uvozu blaga iz Nemčije. Poročali
smo že, da so Zedinjene države uvedle na nemško blago dodatno carino 25%. Pobiranje te dodatne carine stopi v veljavo 23. t. m. Namen te dodatne car ne je, izravnati razlike, ki nastanejo v cenah zaradi tega, ker daje Nemčija pri izvozu blaga v inozemstvo subvencije in premije. Če se dokaže, da na uvoženo nemško blago Nemčija ni dala premije ali subvencije, se dodatna carina 25% vrne. če pa je bila pri izvozu blaga iz Nemčije plačana premija ali subvencija, se višina te premije ali subvencije oceni in jo mora ameriški uvoznik v celoti plačati kot dodatno carino, če ocenjena premija odn. subvencija presega znesek, ki ga je ameriški uvoznik že plačal pri uvozu (25% carine), tedaj mora presežek še naknadno poravnati, če pa je manjša dobi razliko povrnjeno.
= Konl urz je razglašen o imovini tvrdke Klcmenčič Berta & Co. »Moiko«, moda in konfekcija v Ljubljani, šelenburgo-va 6 (upravnik mase dr. Fr. Frlan, odv. v Ljubljani; prvi zbor upnikov 7. aprila ob 9-, prijavni lok do 22. aprila, ugotovitveni narok 28. aprila).
Bone
22. marca
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13.80) prav -ako angleški funti (specialni tečaj 238. svobodni tečaj 25S) Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 31, v Beogradu pa je bila ponudba po 31.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču so državni papirji v splošnem popustili in seje Vojna škoda trgovala po 460 — 463 (v Beogradu po 465.50 — 467 50). Nadalje so bili zaključki v 6% begluških obveznicah po 90.50 (v Beogradu po 89.50 — 89.75), v6°/0 dalmatinskih agrarnih obveznicah po 88.50 (v Beogradu po 89.25
—	90), v 1% Blairovem posojilu po 91.50
—	93 (v Eeogradu po 91 50) in v delnicah Narodne banke po 7700 (v Beogradu po 7500).
DFVI7F
Ljubljana. Amsterdam 2341 — 2379, Berlin 1773.62 — 1791.38. Bruselj 742.25
—	754.25, Culrh 995 — 1005, London 206.70 — 209.£0. New York 4395.50 — 4455.50. Pariz 116-60 — 118.90, Trst 232.45
—	235 55.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7775. London 20.S3. New York 444.875, Bruselj 74.85 Milan 23.40. Amsterdam 236, Berlin 178, Stcckholm 107.25, Oslo 104.65, Kobenbavn 95, Sofija 540. Varšava 83.50, Bue!'mpešta 87.25, Atene 3.SO, Bukareš'-a 3.37.
FFFKT1
Z"2reh. Državne vrednote: Vojna škoda 460 — 464, 4% agrarne 63 bl„ 4«/e severne agrarne 62.50 den., 6% begluške 89.75
—	SO, (■)% daim. agrarne 88.50 — 89 50, 7o/,, stabiliz. 98 den., 7 «/0 in vest. 1C0.50 den., 1% Seli man 99 den., 7»/0 Blair 91.
—	91.50. Sfl/o Blair 98 bi.; delnice: Narodna banka 7650 — 7750, PAB 228 den., Trboveljska 185 — 200, Gutmann 35 den.,
Beograd. Vojna škoda 467—468 (465.50
—	^67.75>, 4«/0 severne agrarne 62 den., 6% begluške 89.75—90.25 ( 89 50—89.75), 6% dalm. a-ram& 89.50 — 90.25 (89.25 — rV3). 7«/0 B'air 91 75 — 92.25, (91.50), S«/o Blair 98 75 — 99.75 (98.50), Narodna ban ka — (75C0).
BSagovsta tržišča
ŽITO
-j- Novosadska blagovna borza (22. t. m.). Tendenca neizprem. Pšenica: baška slavonska in banatska 153 — 155. srem-ska 152 — 154. Rž: baška 142.50 — 145 Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 155 - 160 jari 68 kg 180 — 185 Oves: baški sremski in slavonski 157.50 — 160. Koruza: haška pariteta Indjija in Vršac 06 — 97 baška pariteta Indjija. sušena 106 — 108 baška pariteta Vršac sušena 105 - 107 Moka: baška in banatska »Og« n »Ogg« 240 - 250; »2« 220 — 230; »5c iOO - 210: »6« 180 - 190; »7« 150 — 160; »8« 110 - 112 50. Fižol; baški ln sremski belj bre? vreč 282.50 — 285 Otrobi: baški, sremski tn banatski 99 — 107.
Smstm nesreča
v Mariboru
Maribor, 23. marca.
Na križišču Maljske ceste in Kremplje-ve ulice se je pripetila dane? okrog 16.30 ugodna prometna nesreča. Proti Melju se je j>eljal na motornem kolesu Igor Kukovec iz Ljutomera, zadaj pa je sedel trgovec Franc čerček iz Ljutomera. Hkrati sta se pojavila na Meljsflri cesti dva tovorna avtomobila znamke »Saurcr«. Prvega je šofiraJ inž. K'ein z Dunaja, oba pa sta bila namenjena proti carinarnici, kjer naj bi ju za,-carim-Mi, nakar ju je inž. KJein nameraval voziti dalje v Zagreb.
Ko je prvi avtomobil zavori! v Krempfje-vo ulico in je bil z zadnjim delom Se na Mcljsiki cesti, je pridrvel motociklist. Kt»-kovec je hctel prehiteti avtomobil in ga obiti, toda nesreča je hotela, da je zavozfl z motociklom med kolesa v sredino tovornega avtomobila. Zaradi silnega sunka je Kukovec padel z motocikla in prišel pod zadnje kolo, prav tako pa je vrglo z motocikla tudi čerčka. ki je priletel tako nesrečno. da so mu šla kolesa čez prsi Vi glavo. Ze čez deset minut je nesrečnež izdihnil. Kukovca so pa mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Njegovo stanje je resno, vendar zdravniki upajo, da bo okreval. Na kraj usodnega karambola je prispeta komisija, da ugotovi vzrok nesreče. Odredila je prevoz Čerčka v mrtvašnico n* Pobrežje.
Pokojni Čeroek je bil znan kot soliden trgovec in je vzbudila njegova smrt v vseh krogih toplo sočutje.

' .. ..-i" ... . ... . .

HvJfit iV»l /J.7Š. . . -it--it.
V prestolnici nove S
Bratislava nekaj dni po osamosvojitvi Slovaške — Mesto treh nar© dov — Narod z mrtvim vodjem — Pod vlado Hlinkove garde
Pogled nn Bratislavo z gradom kralja Matjaža
V kritičnih dsseh lz Prage v Bratislavo
Pisec tega poročila se je napotil v prestolnico nove Slovaške tri dni po osamosvojitvi te dežele, ki je bila samo še ohlapno povezana s praškim središčem, in dva clni po okupaciji Prage. Ko je teden dni poprej dospel v Prago, je obstajala Češko-Slovaška: dva dneva po njegovem prihodu je obstajala še češko Moravska; ob njegovem odhodu je to bilo že protek-toratno ozemlje tretjega rajha. Tolika doza zgodovine za tako kratke dni je zares premočna, da se ne bi ljudem vrtelo v glavi. Vse dosedanje vezi so se raztrgale, skozi stvarnost novega stanja so se kakor skozi jutranjo meglo kazali nejasni obrisi sveta in marsikdo je zbegano vpraševal, ali niso vse to le sanje. Smrt države, ki je še včeraj obvladovala milijone ljudi, ni majhna zadeva, zato se ne čudite, če so hodili ljudje vpraševat, ali sploh še vozijo vlaki in kako bodo vozili jutri; zdelo se je kar nenormalno, da bi še kaj veljal vozni red, ko je bilo razveljavljenih toliko drugih bolj važnih stvari. Kdor bi imel voljo in čas, da študira ljudi, bi odkril ob takih prevratnih dneh neznansko zanimivega gradiva; seveda bi moral začeti pri eebL
Toda za to nam ne gre. Po ganljivem slovesu s praškim prijateljem sem se znašel v brzem vlaku, ki vozi proti Brnu in Bratislavi, in ko sem odprl jutranje praške liste, sem opazil vest, da je iz vojaških razlogov ustavljen vsak civilni promet preko meje zasedenega ozemlja, če bi bil čital to vest uro prej, ne bi šel na pot v Bratislavo, Torej bo treba izstopiti na meji in čakati? Med tem je vedno bolj izginjala izpred oči stara, ljubljena, nepozabna Praga. Zapletel sem strojnike v diskusijo o vprašanju, ali bo mogoče potovati v Bratislavo; primerjali smo češki in nemški tekst objave in navsezadnje je to vprašanje postalo za starejšo damo v kupeju in zame poglavitno vprašanje tega trenutka Poklical sem sprevodnika, ki se je flegmatično nasmehnil in dejal:
—	Vrzite te cunje (mislil je novine) v kot in zaupajte meni: popoldne boste v Bratislavi!
Židovske skrb! in slovaške zadeve
Flegma je včasi boljše pomirjevalno sredstvo kakor tableta najbolj preizkušenega zdravila. Sopotniki so jeli pripovedo. vati o dogodkih, ki so bili vsem na ustih. V kupeju je bil mlad industrijalec iz Brna, Žid, ki je odložil najnovejšo številko »Stiirmerja« in pripovedoval o strogih preiskavah v Brnu Ko je odšel v jedilni voz, mi je dejal drug sopotnik, odvetnik iz nekega mesta med Prago in Brnom:
—	Kajpak, njega preiskujejo, njega — Žida. Verjemite mi, da. bo za nas Čehe samo sreča, če se jih izj.iebimo.
Bratislava: Pristanišče ob Donavi
Mož je bil dokaj antisemdtsko navdahnjen. V Brnu je izmed advokatov 60% Židov, v Pragi 42°/», v Moravski Ostravi celo 80%. Spomnil sem se, da so mi v Pragi pripovedovali o spomenici, ki so jo vložili češki Židje po prvih protižidovskih ukrepih češke vlade. V tej spomenici poudarjajo, da so židje potrebni češki državi, češ da Čeh ne more biti zadosten strokovnjak v gospodarskih in finančnih zadevah ...
Ko sva tako s prijaznim sopotnikom prediskutirala židovsko vprašanje in je podeželski advokat izstopil, je dama v ku. peju prinesla v razgovor slovaško vprašanje in sicer v čisto osebni in konkretni obliki:
Po prevratu se je z možem in otroci naselila na Slovaškem, kjer je bil mož v služba kot železniški uradnik. Sinovi so tu odirasSi in se poslovačili. Po proglasitvi slovaške avtonomije so to rodbino, ki se je popolnoma vživela v slovaške razmere, nič kaj prijazno opozorili, da je tuje telo v slovaškem narodu. Mož se je vrnil na Češko in dobil tam službo, žena je začasno Se ostala, ker imajo v Bratislavi svojo uradniško hišico dva sinova so odpustili iz službe, tretji je pri vojakih.
— Mnogo smo prestali v zadnjih dneh. I Vedno smo se vpraševali: Kaj smo zakri-1 vili? Mož je svojo skromno plačo odslužil s poštenim delom. Sinovi govore samo j slovaški in če se bodo morali zdaj vrniti na češko, se bodo najprej učili češkega pravopisa.
Gospa je s tem pravopisom zadela v ži-! vo. V čem so razlike med Slovaki in Čehi? Ni ga naroda v Evropi, ki ne bi imel : v svojem krogu talcih razlik, kakor obstoja med Slovaki in Čehi. Severna in južna Francija, Nemčija, Italija — kdo jih ne pozna ? In vendar ... Prav pri srednjeevropskih Slovanih mora nastajati zaradi takih razlik cepljenje, drobljenje.
Preko sugetskega ozemlja na Slovaško
Med tem je naš brzec prevalil že dobršen kos Češke. Vozila smo se tu in tam tudi preko rajbovskega ozemlja, ki je bilo v zastavah. V sončnem siju, v predpo-mladnem dihu so se razkazovala krasna češka polja in če bi ne bilo teh zastav in tu in tam prebeljenih nasipov, bi se zdelo da se ni nič spremenilo. Ko smo dospeli v Brno, je bila vsa postaja v zastavah s kljukastim križem, po peronu so se sprehajali nemški vojaki in uniformirani člani SS in SA. Nasproti nam je stal vlak voditelja Tretjega rajha, ki se je pravkar mudil v Brnu. Med tem so normalni vlaki prihajali in odhajali; vse je kazalo, da pod velikimi političnimi spremembami ne-ugnano teče regulirani tok vsakdanjega življenja.
V Bfeclavi, ki se imenuje sedaj Lun-
denburg, je ostalo za nekdanjo obmejno postajo le malo sledov. Tu so izvršili nemški organi revizijo prtljage in valut. Vedli so se prav korektno. Z znatno zamudo je dosegel brzec pri Hutih slovaško mejo; tu je vstopil slovašiu carinik v spremstvu malce čudno uniformiranega Hlinkovega gardista. Dan popre i sem čital v praških listih poročilo o strogi obmejni kontroli na Slovaškem; v tem primeru je potekla povsem normalno. Strogi preiskavi so podvrženi popotniki pri odhodu iz Slovaške. Dan poprej, je pripovedoval neki novi popotnik, so zalotili Žida, ki je hotel iztiho-tapiti v nogavicah pod podplati težke tisočake, druge so zopet zalotili pri rafini-ranem tihotapljenju zlata. Prav tega dne je izšlo v »Slovaku« opozorilo, da sme vzeti vsak popotnik s seboj največ 500 češkoslovaških kron. S tako vsoto se je težko izseliti, toda mnogi židje gredo tudi s to revščino preko meje, zaupajoč solidarnosti svojih sovernikov. Videl s>em obraze teh emigrantov: čudna kljuboval-nost, neomajna vera vase, le redkokje bridka poteza obupa in strahu.
še cm, ki odhajajo
Tako smo proti večeru prispeli v Bratislavo, prestolnico naroda, ki pravkar preživlja prvi medeni teden svoje državne samostojnosti, že z vlaka smo videli hiše v zastavah: poleg slovaških so marsikje visele rdeče zastave s kljukastim križem. Dva križa sta si tu v prijateljskem razmerju. Pobratimstvo obeh križev daje prevladujočo simbolno potezo včeraj ustanovljeni svobodni Slovaški.
Na bratislavskem kolodvoru je bilo prav tisti hip živahno. Odhajali so s posebnim vlakom češki vojaki. Vračali so se v domovino. Peli so pesem »Hej Slovani«, ki je na teh tleh in v tem trenutku zvenela posebno ganljivo. Pristopilo je tudi nekaj Hlinkovskih gardistov in so češkim znancem stiskali roke v slovo. So vezi, ki so močnejše od trenutnih gesel. Ko se je vlak. zganil, je jela manjša skupina vojakov vzklikati.	Raz-
trgala sta jih veter, ki je pihal preko donavske ravni, in ropot vlaka, čigar kolesa so se pomikala vedno hitreje. Odhajali so češki vojaki, zgodovina te dežele je obračala nov list.
Prestolnica nastajajoče države
Bratislava je največje slovaško mesto in prestolnica države, ki pravkar nastaja iz razvalin ČSR. Nastaja, pravim, kajti tudi najbolj ognjevit pristaš slovaške državne samostojnosti mi ni mogel reči, da bi bila nova država že povsem izoblikovana. Starejši čitatelj utegne najti naliko v dneh med 29. oktobrom in 1. decembrom 1918. Negotove meje, raztrgan sistem notranje uprave, finančne težkoče, potreba cele vrste preosnov, naglih ukrepov in radikalnih posegov, pri vsem tem pa nerazčiščen problem resnične in stvarne samostojnosti, to so skrbi, ki tarejo nove voditelje slovaškega ljudstva. Avtonomija, izvedena sedaj do državne samostojnosti, se je spremenila iz vabljive teorije v težavno in nad vse odgovorno prakso. Sede sedaj se bo pokazalo, koliko sposobnosti in moči imajo možje, ki so prevzeli pred zgodovino svojega naroda odgovornost za njegovo usodo. Tudi največji nasprotnik jim ne bi mogeS želeti v interesu slovaštva
nič drugega nego to, da bi e prakso če ne prekosili, pa vsaj opravičili teorijo. Zakaj po aktu 14. marca ni več poti nazaj; neuspeh pozna samo še eno pot in ta bi bila brezupno temna.
Težišče vsega slovaškega življenja se ie preneslo v Bratislavo. Turčianski Sv. Martin, imenovan »slovaške Atene«, bo v novi državi težko ohranil svojo prejšnjo pozicijo. Danes ne gre več za kulturo in tradicije; nova smer pozna ramo železno voljo, politično izenačenost, vojaško in gospodarsko organizacijo. Na delu so pristaši totalitarnih sistemov, ki r.aj pokažejo, da je njihova pot boljša od prejšnje.
Bratislava je sedaj, ko se je po dvajse-letnem konjunkturalnem razvoju razširila in narasla v mlado velemesto, nedvomno najbolj primerna, da postane Slovakom to, kar je Čehom Praga. Toda nje položaj je v marsičem slabši. Predvsem leži Bratislava na meji; že onkraj donavskega mostu je sedaj Nemčija. Z druge strani je dvomljivo, da bi imeli Slovald v tem mestu večino, odkar so ga zapustili mno^i Čehi, ki so smotrno ojačevali njegovo češkoslovaško sestavino. Moji prvi sprehodi po mestu, ki ga nisem videl že dokaj časa, me niso mogli prepričati, da bi se sedanja daljnosežna sprememba izvršila v korist slovaškega življa v njegovi prestolnici: celo v dneh. ko je zmagala slovaška samostojnost in je torej vzpon nacionalne vročnice najvišji, kaže Bratislava — če naj jo sodimo po plebiscitu zastav — obličje narodnostno močno me?anega mesta. Dejal sem to svojemu informatorju iz krogov Hlinkove garde.
— Ne pozabite, — je odvrnil, — kaj so ti »Prešburaci«. To so vam ljudje, ki govore tri jezike: slovaškega, nemškega in madžarskega, a nobenega dobro. Ti meščani vam menjajo narodnost s tako lahkoto kakor zimski in pomladni plašč. Kdor ima največji vpliv, temu se pridružujejo.
Zares, svojevrstni ljudje. Bratislava je ena izmed nevralgičnih točk srednje Evrope, značilen produkt njenega narodnostnega mešanja.
Mrtvi vedja
Tri, štiri dni po državni osam o 5 v< i je bila slovaška prestolnica še vsa v zastavah. Zgovornejša od njih so bila slavnostno urejena okna. trgovin in drugih javnih lokalov, če nič drugega, so bili v njih majhni prapori v slovaških barvah in v barvah na c.-soc. Nemčije; če je bila zastopana samo ena barva, tadaj v večini primerov ni bila slovaška. V premnogih izložbenih oknih si videl slike Andreja Hlinke in Adoifa Hitlerja. Hlinkova slika visi tudi v vseh lokalih in javnih uradih; v nemških gostilnah .ie vedno v njeni neposredni bližini slika voditelja nemškega naroda. Kult Andreja Hlinke je kajpada mnogo močnejši od objektivnega presojanja osebnosti in dela tpga podeželskega župnika, k: se je skozi madžnrske ječe in po peripetijah povojne si«, vaške politike preril na vodilno mesto svojega naroda, odkoder tudi mrtev vlada množici svojih pristašev. Njegovi učenci so si močno olajšali trenutni položaj,, ko so na pravili iz tega mrtvega moža do mistično-; sti poveličevanega »Vodjo Slovakov«. V sedanjem neizčiščenem star ni. v opojnosti nepričakovane strankarske zmage v tekmi med rivali, ki skušajo vsiliti narodu ,■svojo voditeljsko voljo, je mrtvi Vodja v svoji gloriji narodnega heroja in preroka nekako domače božanstvo matijajočega slo-
Ogabni, maščevalni zločini lovskih tatov, izvršeni nad lovskimi čuvaji zaradi tega, ker slednji vrše svoj poklic, so prekoračili že vse meje. Obsojati jih morajo tudi tisti, ki so morda nekoč videli v bojih divjih lovcev s tujo gospodo, ki si je pri-iaščevala lovske pravice na naši zemlji in z njihovimi pomočniki, neke vrsto narodno romantiko.
Pred dvema letoma smo čitali, kako so lovski roparji umorili v bliž.ni Koprivnice koroškega rojaka Ludvika Borovnika iz Zagreba. Napadli so nič hudega slutečo veselo lovsko družbo, ki je prihitela v hrvatske gozdove, da se razvedri in si okrepi živce v lepi božji prirodi. Prišli so biii na lov na divje prašiče. Vp^av na tisto (hvjad, ki kmetu dela največjo nreglavico. Napad, ki je bil izvršen ponoči v lovski koči, je bil zahrbten in figarski. Nadalje so hudodelci nesrečneže še mučili. V istem času je bilo podobno hudodelstvo izvršeno ori Tržiču. Kakšno srce imajo lovski tatovi do divjadi, smo pa imeli letos priliko citati v dveh primerih in sicer o junakih iz Bohinja, ki so srne lovili s pomočjo smuči m jih poklali, in pa o onih divjih lovcih, ki so lovili že močno breje srne v gozdovih Črete. Na Sorškem polju pa so 'udi lovski tatovi v zadnjem času par krat streljali na lovce. O posebni posurovelosti pa pričata zadnia primera na Dolenjskem, posebno oni v Zasavju, ko si je maščevalni hudodelec pripravil poseben, z Zasejanimi žeblji napolnjen naboj, da bo strel učinkovitejši na žrtvi, na ubogem družinskem očetu, ki si je s težkim poklicem lovskega čuvaja služil skromni kruh. Značilno za oba hudodelca iz Zasavja je bilo tudi cinično vedenje pri prijavi na sodišču.
Ti žalostni pojavi so potrebni, da se jih ogledamo natančneje. Krivolovstvo ie pri nas prav tako staro kakor zakonito lovstvo. Med prvimi posebno strastnimi divjimi lovci najdemo Trentarje. Trentarje vidimo kot lovce že v pradavni pravljici o Zlatorogu, ki ima svoje korenine bržčas že v tisti dobi, ko so hodili Benečani v naše kraje po zlato in železo. Medtem ko so v drugih krajih že pred davnimi leti, posebno pa po letu 1848. prevzeli lo -išča v zakup tujci in deloma tudi domačini, se za nevarni lov v strmih planinah nihče ni pobrigal. Domačini so lovili in v Trenti imeli še v mladih letih našega velikega pokojnega planinca dr. Turne, rojaka iz prekrasnih soških planin, skoraj pri vsaki hiši l
vaškega totalitarizma. Z neštetih sHk in kipov gleda obraz tega, nekoč skromnega
in požrtvovalnega, vedno pa fanatično ve-ruiočega duševnega pastirja, ki pooseblja do neke mere kolektivno duševnost pod Tatrami bivajočih Slovanov. Dušo tihih, skromnih, toda z vsem srcem verujočih ljudi, ki jim je avtoriteta več od svobode.
Andrej Hlinka in Adolf Hitler sta najpopularnejši osebnosti nove, požiiinovske Slovaške. Prvi varuje Slovake iz nebes; mlada republika ima njegov zaročni prstan. Duh pokojnega ružernberškega župnika zbira tudi Hl^nkovo gardo, to najvažnejšo organizacijsko skupino nove države.
Narod v unilorniah
Na bratislavskih ulicah te nabolj preseneča množica uniformiranih ljudi. Vojaške uniforme so dokaj redite; oficirji in vojaki, ki ostanejo na Slovaškem in iz katerih organizira vojni minister polkovnik čatloš slovaško armado, imajo na čepicah trobarvne slovaške kokarde, preostali češki oficirji in vojaki pa hodijo brez teh kokard. Največ umformirancev pripada Hlinkovi gardi in nemškim nar^ino-so-cia:stičnim organizacijam. Uniforme gardistov so posnete po fašističnih vzorcih, takisto njih pozdravljanje. Na levi roki nosijo trak s slovaškim grbom, ob katerem se spomniš tatranskih vrhov (in Slovak še vzdihne, da so mnoge pobrali bratje Poljaki). Paradoksno je, da se vsa ta imitacija tujin idej, sistema, uniform in političnih zn.kov krije z radikalnim slovaškim nacionalizmom, ki naj bi nudil najširši razni;ih narodni samorodnosti. Treba je potrpežljivo počakati, da se v teh tujih formah šele pokaže resnična narodna vsebina- Za sedaj lahko rečemo, da so mojstri vodno zanimivejši od epigonov.
Kdor nima v teh časih, ko vse teži k vnanji poudarienosti, denarja za kroj ali celo pravice do njega, si natakne vsaj trak na levico ali zatakne v gumbnico vidni znak. Brez teh ornamentov je le malo ljudi, med njimi zlasti židje. Tem so tiste dni prepovedali izobešati zastave, okraševati lokale in nositi narodne znake. Mnogi trgovci so prilepili na vrata svojih lokalov napis: »Krestjansky obehod — Arisohes Geschrift«. Pri tem utegne biti nemški napis pravilnejši od slovaškega.
Bratislavski in okoliški Nemci uživajo vso politično m kulturno svobodo. Nosijo s posebnim ponosom uniforme hitlerjev-skih organizacij, se pozdravljajo s »Heil Hitler« in pravkar uvajajo v svoje šole narodno-socialistični vzgojni sistem. Njih nacionalna zavednost je skoraj že absolutna : ideal, za katerega bodo morali Slovaki še mnogo delati.
Ulični napisi so v tem mestu dvojezični, napisi na trgovinah i. t. d. pa celo troje-zični. Ponekod še srečuješ Čehe, ki imajo v Bratislavi velika gospodarska podjetja. Tako tu še vedno delujejo češke banke, »Melantrich« ima svoio tiskamo in knjiga mo s čcšk'm' knjisrami ter izdaja slovaški »A—Zet«, čigar redakcijo vodi zna-I ni pesnik in nar. poslanec d1". E. B. Lu-kač. češkoslovaška valuta, češkoslovaške znamke s Štefanikovo sliko (sliko tistega štefunika, ki si je že'el diktaturo, da bi Slovake čim prej zgnetla v enoten narod s Čehi), češkoslovaške tarife i. t. d.. V3e to še oriča o nedavni preteklosti.
Kupoval nem v trafiki razglednice in znamke. »Koliko jc treba za Prago?« vprašam mlado trafikantko. — »Ne viem«, mi reče v svoji mehk; slovaščini. Razvije se razgovor o tem. kie ie Praga: v tujini ali v tuzemstvu. Prodajalka se razvname in pravi, da je Praga že v inozemstvu. Toda ali ni po 15. marcu že zopet v tuzemstvu? Razgovor o državno-politični problematiki Slovaške s prodajalko češkoslovaških znamk je bil značilna epizoda teh dni. Dal sem se prepričati in sem kupil znamkf za inozemstvo. Nekaj ur pozneje so mi rekli v drugi, veliki trafiki, da se za Češko frankira kakor v tuzemstvu.
puško. Trentarji pa se niso zadovoljili la z lovom v domačih planinah. Lovska strast je gnala Trentarje celo v Vrata in v Krmo. Vprav trentursk: lovci so bili, ki so si na lovskih pohodih prvi upali preplezati 2.000 m visoko, skoraj navpično steno in to večkrat z gamsom na rami. 2e to so bili prvi 7. .četki krivolovstva v Tr nti. Ko so pa 1. 18f5. prevzeli trentarsko lovišče v zakup tujci, so postali pa* vsi Trentarji divji lovci, ki so vznemirjali pol*-? domačih lovov tudi vsa sosednja lovišča v Julijskih planinah.
Lovska strast Trentarja pa prvotno ni šla za ines,m ir dcbickcm. marveč največ za gamsovo kožo za hlače, še bolj ua, da so se lahko postavljali 7. gamsovimi šopi, r, uia!:o gamsov*, ki je Lila med planinskimi lovci vedno znak poguma. Ponosni so bili, ko jim še nihče ni bil branil pohoda na trofeje, priborjene v planinah večkrat v hudi zimski vihri, še nonosnej.ši pa so bili seveda potem, ko so se morali boriti z lovci. Do borb pa ni prišlo iz maščevanja. Proti lovcem so dvignili puško le, ce ni bilo drugega izhoda. Toda smrtnih r i mero v je bilo le malo. Podobni trentarskim divjim lovcc-m so bili tudi drugi divji lovci v planinah, ki niso lovili zaradi mesa. marveč iz čkte lovske strasti. Strastni divji lovci so bili tudi Bohinjci, posebno iz Stare Fužine in okolice.
Vse drugačno pa je postalo di"je lovstvo v planinah med vojno. Mnogi so pričeli loviti zaradi mesa, ki so ga tudi prodajali. K puškam, ki jih je bilo med vojno :n posebno po vojni dovolj, so se pridružile tudi zanke in pasti. Pobijali in morili so ne glede na spol in starost, samo da je bilo zadost' mesa. To je uničilo marsikatero, pred vojno bogato lovišče.
Divji lovci v nižinah pa so prvotno, vsaj v mnogih primerih lovili tudi iz posebne iovske strasti. Najljubše so jim bile lepe, zimske, mesečne noči. Kaj radi so posedali, čeprav so se tresli od mraza in je marsikomu zmrznil palec na nogi. pozno v noč pri obloženih kozolcih in čakali tistega napetega trenutka, ko bo zaškrbljala trda snežna skorja, ali pa bo pripuhal po mehki belini dolgouhec. Nekaj časa potem. ko je odjeknil strel v mrzlo noč, se divji lovec ni upal ganiti. Sele, ko je videl, da je vse varno, je zlezel iz skrivališča in smuknil s plenom v bližnji skedenj. Taki divji lovci, če niso bili tudi zanjkarji, niso bili tako zelo škodljivi in tudi niso nik-
NARAVA VAM PONUJA SVOJO POMOČ
ko se v začetku zimskih mesecev čutite utrujene, stite in brez prave volje do dela. To so naravni pojavi prehodnega
časa, ko smo najbolj potrebni solnca in ko njegovi žarki nimajo več tistega delovanja kot poieti. Kakor solnce poleti, tako je pozimi norveško zdravilno ribje olje neizčrpen izvor zdravja, ker poveča odpornost proti boleznim, telesu pa za-gotovlja njegov razvoj. Zato bi morali odrasli in otroci že ob prvih znakih slabega počutja in še preje, predno zbole jemati
NORVEŠKO ZDRAVILNO RIBJE OLJE
ki je nenadomestljivo po svoji kakovosti.
dar streljali na lovske čuvaje. Taki divji lovci so postali v mnogih primerih najboljši lovski čuvaji.
Lovska strast pa je zapeljala tudi že marsikaterega lovca, da je več ali manj pokrivoiovil. Najrajši se je to zgodilo pri lovih na divje peteline, na srnjake ali na gamsa. Ta vražji divji petelin je pel le vprav na meji ali malo čez mejo. Včasi v tem, drugič spet v sosednjem lovišču. Nu, in če ni prišel petelin ali srnjak sam, ga je mladi lovec pač prenesel.
Cisto drug pojav pa je ono krivolovstvo, ki se tako bujno razvija v zadnjih letih, posebno v naših nižinskih loviščih. Pa tudi med temi sča dva različna tipa. Prvi so zanjkarji. To so navadno temni tipi, delo-mrzneži, ki gledajo, kako bi lahko kai ukradli. Hodijo po gozdovih in nastavljajo na stotine zank. Karkoli ujamejo, jim je dobrodošlo. Največ polove zajcev, jerebic, gozdnih jerebov in tud: marsikatero srno uplenijo. Vse to pa gre za denar, navadno v mesto. Za lovljenje rib jim je najljubše sredstvo dinamit, če ni tega, je pa dobra tudi pločevinasta škatla, napolnjena s karbidom.
Najnevarnejši pa so tisti, ki mislijo, da je lov privilegij gotovih stanov in so dobili vpogled v lov pri slabih lovcih, namreč pri takih, ki se poslužujejo sicer dovoljenih, toda neprimernih načinov lova. Take vrste lova so na primer množinsko pobijanje srn na brakadah, kjer odpove vsa lovska etika. Gonjač, ki je to videl na lovu, pride domov ali v kak drugi kraj, kj~r je dosti divjadi. Tam pripoveduje prijateljem o uspešnem pobijanju. Takoj se znajde družba navadno mlajših ljudi, ki so iz zavisti želj-ni poskusiti kaj podobnega. Domišljujeio si. če uplenijo diviad, da so že lovci in junaki. Kako so uplenili, to je postranska reč. Vsi so prepričani, da je mnogo krvi slast lova. V njihovem početju jih podpihuje v mnogih primerih tudi politična ali stanovska strast.
Pogovarjajo se ljudje: »Kako pridemo do tega. da v niše gozdove in na naša polja hodijo meščani, ali ljudje iz sosednjih vasi, ali kakršnakoli tako imenovana gospoda, ki stre!m n2Še zajce in srne in jih celo prodaj*1 in uživa?« Taki pogovori pač ne glede "a to, da lovski zakupnik drago plačuje lovišča in da ima od tega dohodke vsak občan, izredno slabo uplivajo na ljudstvo. V lovskem pazniku, ki je iz drugega kraja, vidijo zakletega sovražnika; če je domačin, pa izdajalca vaščanov, in iič slajšega ni. kakor če morejo lovskemu pazniku škodovati, ali ga celo uničiti. Takim divjim lovcem, ki so v mnogih primerili tudi sadisti, ugaja celo uničenje divjadi, češ: naj trpi, saj je lovčeva last! Tak primer se je dogodil pred petimi leti v B&-gunjah na Notranjskem. Lovski tatovi so pobili in polevili v zanke več srn v lovišču Ravniku. V izzivanje zakupnika lova, ki je domačin in zelo naklonjen vsem občanom, so pred jutrnjo mašo pred farno cerkev postavili majhno kakor božično drevesce pripravljeno smrečico, na kateri so visele norice sedmih, venčinoma še nedoraslih srn. To so storili očitno zaradi tega, ker niso dobili lovišča v zakup. Lahko si mislimo, kako bi taki ljudje gospodarili kot zakupniki lova!
Ce pregledamo vse zasledene lovske tatvine, ocnosno krivolrvstva v zadnji dobi, bomo videli, da so bili najkrutejši prav tisti divji lovci, ki so lovili srne. Še pri vsakem drugem krivolovstvu, kjer je bil motiv kaj drugega kakor dobičkaželjnost ali uničevanje tuje lastnine, se je skušal divji ljvec prikriti. Le pri lovih na srnjad, kjer ne gledajo ne na spol. ne na starost, in je tudi vseeno, ali ubija podivjanec brejo žival, so lovski tatovi takoj pripravljeni streljati tudi na ljudi in se tudi smrtno maščevati. To ima izvor pač v tem, ker hrepenenje po množinskem pobijanju, kjer ne prihaja v peštev lovska spretnost, po-surovi človeka. Čudno pa tudi, da se ljudem sicer gabi meso brejih živali, le pri srnjadi jim je vseeno, kdaj je ustreljena ...
Zdaj si pa zamislimo, da bi bil lov naenkrat prost ali vsaj deloma prost in bi vsakdo lahko hodil s puško in streljal po mili volji: ali bi sodišča imela časa še za kaj drugega kakor za raziskavanja napadov in medsebojno preganjanje oboroženih ljudi? Prav po zadnjih primerih na Dolenjskem dovolj dobro vidimo, kam vodi hujskanje proti lovstvu.
Pregled krivoSovstva cjš s turih časov do dasies
VAŽNO OPOZORILO
našim velecenjenim inserentom, ki so spoznali reklamno vrednost dvodnevno aktualnega »Jutra«.
Naša prihodnja nedeljska številka »Jutra«, bo izšla že v soboto zjutraj in bo prinesla mnogo zanimivega gradiva za praznik in nedeljo. Naslednja številka »Jutra« bo namreč izšla 27. t. m., v ponedeljek zjutraj.
Opozarjamo vse naše inserente na to Hzredno uspešno priliko za objavo reklamnih oglasov in jih prosimo, da nam svoja naročila za oglase čimprej vpošljejo, najkasneje pa — prosimo — do petka opoldne, do 24. t. m.
Oglasni oddelek »JUTRA«

omaec vest
* Društvo prijateljev pravne fakultete v Ljubljani je imelo 18. t. m. svoj redni obč. ni zbor. Soglasno je bil izvoljen stari odbor z malimi izpremembami. V ekeekutivo so bili izvoljeni: za predsednika dr. Golia Vladimir, predsednik apelacijskega sodišča; za tajnika dr Munda Avgust, kasači jski sodnik: za blagajnika dr. Sajovic Rudolf, univerzitetni profpsor, dr. žirov-nik Janko, predsednik odvetniške zbornice, in dr. Korošec Viktor, dekan juridične fakultete. Članov je imelo društvo preteklo leto 379 Za izdajanje Zbornika znan stvenih razprav ki ga izdaja profesorski zbor pravne fakultete je zbralo društvo na članarini d;n 15 583.50 dočim sc znašali stroški za Zbornik znanstvenih razprav din 37.645 75. Zbornika se je tiskalo 700 izvodov, razpečalo pa se ga je 455 izvodov Izdajanje Zbornika znanstvenih razprav je velikega pomena. Profesorski zbor ima priliko, da v njem obravnava vsako leto aktualna pravna vprašanja. Č'anki imajo kratek resume v kakem svetovnem jeziku S tem si utre Zhormk pnt v širni svet. Izdajanje Zbornika pa ima tudi praktičen pomen. Fakulteta dobiva za Zbornik v zamenjavo znanstvene knjisre in časopise. Tudi v bodočem letu bo društvo nadaljevalo svoio nalogo, da čim bolj podpre pravno fakulteto Trdno smo prepričani da se bodo naši pravniki, ki deluiejo v praktičnih poklici Kakor do^ej tako tudi v bodoče zavedali svoie dolžnosti in odgovornosti napram našemu najvišjemu kulturnemu zavodu.
Afebazla
HOTEL EDEN
Najlepša centralna lega na morju. Vsak moderen komfort. Znamenita kuhinja.
Zahtevajte prospekte! Cel pension Lir 40.—
*	Odlikovanje pionirja socialne medicine. Prof dr. Milan Jovanovič-Batut v Beogradu je bii lani promoviran za častnega doktorja Karlova univerze v Pragi, zdaj pa mu je Nj. Vel. kralj podelil red Jugoslovenske krone II. stopnje. V prisotnosti prijateljev in poklicnih tovarišev je zaslužnemu staremu znanstveniku izročil odlikovanje račelnik ministrstva za sociai-no politiko in narodno zdravje dr. Ivanič, ki je v svojem govoru označil odlikovanca kot pionirja socialne medicine v naši drža. vi. Prof. dr. Jovanovič se je za odlikovanje zahvalil ter pri tem naglasil, da smatra to odlikovanje v pr-.i vrsti za priznanje velike važnosti zdravstvene službe, kateri je on posvetil blizu 70 let svojega življenja. Prof. dr. Jovanovič-Batut je v svoji visoiu starosti 92 let še vedno delaven in zavzet za vse pojave našega narodnega življenja iri razvoja znanosti.
*	Prvi pomladanski dan v burji in sn°-gn. Pri postaji Zrmanji je v torek zjutraj obt:čal zagrebški brzovlak v visokem snegu in je mogel nadaljevati vožnjo šele po eni uri Nekaj ur pozneje pa je v snegu obtičal tovorni vlak blizu Pribudiča in so ga osvobodili šele oh 4. popoldne. Okrog Žrmanje je divjala burja, ki je dosegala na uro okrog 100 km brzine ter povzročila visoke snežne žamete. Tudi v Bosni je velik sneg in so bili nekaj dni snežni meteži kakor v najhujši zimi. Na železniški progi Bileča — Nikšič je sneg zasu! potniški vlak. Sarajevo je zvezano s pokrajino samo še z železnico, avtomobilski in ostali vozni promet pa prekinjen, ker je visok sneg zarul ceste preko Ivanj planine, Ro-manije. Jabuke in Semeč—planine, a tudi na cesti Trnovo—Kallnovik so visoki snežni zametu
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Pol sto'etja pravoslavne cerkve v Va-raždinu. Najstarejša pravoslavna cerkev v Hrvatskem Zagorju je ona v Varaždinu, ki je bila zgrajena pred 50. leti. Akcijo za graditev te cerkve so uvedli nekateri uradniki in oficirji pravoslavne vere in 5. decembra leta 1882. je bil ustanovljen gradbeni odbor ki je dobil tudi podporo od mestne občine. Cerkev je posvetil episkop Miron iz Pakraca. Področje varaždinske pravoslavne cerkve je bilo Medmurje, Prekmurje, Hrvatsko Zagorje in Slovenija. Danes spada pod varaždinsko parohijo 12 srezov, v katerih je nad 700 pravoslavnih vern:kov
*	Ustanovna skupščina u'1 nižanja de-sinre^torjev Kialjevine Jugoslavije bo 2. aprila dcpo^ne v Beogradu v dvorani centralnega higienskega zavoda. Zborova-rje bo otvorjeno s porcčilom akcijskega odboia. ki je vse pripravil za ustanovitev strokovne organizacije ljudi, ki že 20 let neumorno delujejo za napredek zdravstve. ne službe v državi. Ministrstvo socialne polit'ke m narodnega zdravja je vsem udeležencem ustanovne skupščine odobrilo dopust od 31. t. m. do 4 apri'a prometno ministrs vo pa polovično vožnjo Akcijski odbor za ustanovitev združenja des-infek'orjev posluje v Beogradu, Ulica kralja Milana 58.
*	Novi grobov'. V Trbovliah je umri v 69. letu starosti g. Matija Gerčar, uradnik TPD v pokoju in posestnik. Uglednega pokojnika bodo mtri ob 16. spremili k večnemu počitku. — V ljubljanski bolnišn:ci je umrl g. Andrej Furlan, slušateli elektrotehnike in rezervni poročnik. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob pol 17. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno so-fclje!
*	Zb°r°vanje ljutomerskega učiteljskega društva je bilo v sccoto v Gornji Radgoni. Zborovanje je vodil zaslužni predsednik g. Karel Mavrič upokijeni šo ski upravi-elj v Gornji Radgoni, ki se je ob otvoritvi zborovanja spcmnil nedavno umrlega šolskega upravitelja in zavednega člana učiteljskega diuštva g. Kvirina Pertla. Zborovaici so počastili njegov :p> min. potem pa so sledila poroč.la predsednika, tajnika in blagajnika Učitelj-stvo je nabralo za češke učitelje, ki so brez siužbe. Sft2 din. Uspešno je bilo delo odseka učiteljic ki je organiziral obdaritev obmejnih otrok, v načrtu pa ima tudi akademijo ki bo meseca junija v Ljutomeru. Med drugim je bilo sklenjeno, da se bo uči'e jstvo ljutomerskega okraja udeležilo proslave 701etn:ce ptujskega učiteljskega društva,
»FOKVIL« 5 fleurs. Trois valses Les veus ritoits m Lavande Eau de Cologne dokn/uie negovanje in Vas osvežuje Dobi ^e seveda v Parfumeriji NADA, Ljubljana, Frančiškanska ulica.
*	Planinci — smučarji imajo v sobo*o in nedeljo dva prosta dneva na razpnla go da more.io izrabiti sedanje *o!nčno vreme v planinah za spomladansko smuko Odločiti se je treba za primerno smučišče tet izbrati: Komna ima naiprostranejš.? smuške terene ter najlepše smuške izlete v svoii okolici sneaa ie 150 cm Enako ie v dolini Triglavskih 'ezer ki ima 200 cm snega; izborna je smuka ; sedla Hribaric koča ie redno oskrbovana Nad Triglavskim ledenikom, ki ima dovoli sne?a za krepak razmah ie oskrbovana Staničeva koča. kamor se najlažje pride skozi dolino Krme: oglasite se predhodno pri sorskem vodniku Lahu Gregoriu v Mojstrani da dobite ključ od koče v Zgor Krmi k Vam nudi zasilno zavetišče ako sa potrebujete Na Črni Prsti nad Boh'njem bo za ta dva pravnika oskrbovana Orožnova koča. ki ima v svoji okolici lepa smučišča Na Vršiču je še nad pol metra snega. Erjavčeva koča je osktbov^na: lep ie pre-hod preko Slemena v Tamar Kamn'ške planine so visoko zasnežene ter je na Krvavcu še 70 cm na Veliki p'anini pa 40 cm snega ki je sicer na prisojnih straneh osienjen, dopo^an pa ga solnce omehča v zrnat sneg. Kdor želi sicer npp'-£' iti prijeten izlet, naj pohiti k »Z'atoro?u« ob Bohinjskem jezeru ali k vznožju Kamniških p'anin. v Dorn v Kamniški B:=triei Podrobne informaciie o sne"n'h pril;kah. o spomladanskih s.r. jških turah in vse ostale podatke o planmstvu dobite v pisarni SPD, Ljubljana Aleksandrova c. 4/1. (—)
Kuhinjski recepti zanimajo vsako gospodinjo. Ne zadostuje znanje dobrega kuhanja, če ni dobrega recepta Tako tudi ne zadostuje znati prati brez dobrega mila. Uporabljajte domače terpentinovo milo »OVEN«. — To Vam priporoča na tisoče gospodinj.
*	Za Mlakarjeve planinske spi^e traja čas prednaročbe do 10. aprila t l Do tega termina veliajo cene v subskripciji. ki so izdatno nižje od ka-nejših cen v kniigo-trštvu Za naročnike prve kniise je ninno. da ima'o tudi drugi in tretji zvezek Višina nak'ade se bo ravnala po številu p"ed-naročnikov Podpišite nemudoma naročilo v pisarni SPD. Ljubljana. Aleksandrova cesta 4/1 odnosno pošljite tja naročilnico. (-)
*	»Zvonček«, maldin.ski list. namenjal-, tudi našim zamejčkom in izšeljenčkom -io vsem svetu, mora podpirati vsa slovenska javnost. Letos izišle 3 številke so še na razpolago. Starši, vzgoiUeln. javite sv,i naslov na upravo »Zvončka«. Li''b'iana Krakovski nasip 22. ali na Uči'?liski ;i-skarni v Ljubljani. Rodoljubi, prispsva te v »Zvončkov sklad«!
*	žalostne ugotovitve zdravnikov. V Zagrebu je zakliučeno dvodnevno zborovanje Zveze zdravniških zbonre, na katerem so bile zastopane vse ziravn'ške zbornice. Zdravniki so na svojem zborovanju med drug;m ugotovPr Naše javno zdravstvo je v težkem in kritičnem stanui, ki povzroča velike skrbi vsem prijateljem narodnega zdravja, najbolj pa zdravniškemu stanu. Dosedanja zdravstvena pomika je doživela velik neuspeh zlasti v pogledu organizacije zdravniške pomoči, ker po vsej državi premnogi bolniki take pomoči n? dobijo zaradi premajhnega števfa bo'n;š-nic. Zveza zdravnikih zborni? zahteva zgradbo novih ko1ni"n:c. v p~vi vrsti pa sp^šno državno bo^rnlco v Zogrebu. kar ni v Zagrebu in v vsei savski banovini nobene državne boln;šn'ce. Zdravstveni služ-bi po vaseh je treba posvetiti naivečio skrb. Zdravniki so pripravljeni tei s'užbi posvetiti vso poroznost in za me tudi mnogo žrtvovati, nikakor pa ne sme ostati pri dosedanjem omalovaževanju konkretnih predlogov zdravniških orprnmzaoii. Zdravniški službi v vaseh niso kos m^adi zdravniki, ki so komaj dovršili svoje studi ie. Zveza zdravniških zbornic ie kritiz!ra'a tudi n^čin ureditve službenih odnošajev zdravnikov socialnega zavarovanja.
KINO MATICA, tel. 21-24
Danes zadnjikrat ob 16., 19. in 21.
TAJNI KURIR PETROGRADA
Špijonažni velefilm z
LUISE BAINER In VVilliam Povvell-om
n
I
. .MS»
*	Odbor za postavitev nagrobnika dr. Ivanu Lahu ponovno jrosi pokojnikove znance, prijatelje, speštovalce in vse nacionalne ljudi, ki doslej ie niso posljli svoj .h prispevkov, naj to blagovoliji storit: čimprej, da bo odbor vedal, s kakšno vsoto more računati. Prispevki se lahko pošiljajo na naslov odbora, ali pa na njegov čekovni račun štev. 17.839.
*	Avto izleti v aprilu: od 8. do 10. v
I
Olga Cehov* — Willy Fritsch in Jutta Freybe v napetem letalskem in pustolovskem filmu Danes zadnjikrat! Predstave ob 16.. 19. in 21. KEVO UNION, tel 22-21
w Nevihta"
KINO SLOGA, tel. 27-30.
_____________ I "zT, r,J„T °cV„4e™ V zemlji brez zakonavr™1^*
Gorico, Trst, Idrijo in Benetke, od 15. do ■ čudežni konj »Smoke«. — Film divje romantike in napetih pustolovščin.
18. na m larski velesejem. Izletna pisar- ----------- ■ -	——
na M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska 3. telefon 22.50 (—)
*	Znižana kazen zaradi tihotapstva obsojene soproge bivšega poslan"ka Bodira.
Z veliko t hotap:ko afero bivšega poslanika dr. Aleksandra Bodija. ki je pred tremi leti pod krinko diplomatske prtljage prevažal preko meje dragocene preproge, se je zdaj ukvarjalo kasaci;sko sodišče. Bivši poslanik dr. Bodi se še vedno skriva nekje v inozemstvu, njegova sop-oga pa je bila obsojena na leto dni strogega zapora. Zdaj ji je karaci.a znižala to kazen na 9 mesecev strogega zapora.
*	»Krstnik« v tihotapski in falsifikator-ski družbi. Kc "mo obeirno poročali o aferi »črne borze« v Beogradu in drugih mestih ter o drugih poslih nevarne tihotapske in sleparske družbe, smo pripomnili, da je v afero zapleten tudi neki pastor Sleparska organizacija je imela svoje specialiste za ponarejanje krstnih listov in raznih drugih dokumentov. Iz dveh pravoslavnih cerkvenih uradov v Beogradu sta dva ta ka specialista krad'a tiskovine in štampi-Ije, izdelava in prodaja krstnih listov evan-geljske veroizpovedi pa je bila sleparski družbi ze'o olajšana, ker je sodeloval evangelijski župnik Stevan Kvas iz Voji ovice Tam je slepanem pomagal tudi občinski p:sar in tako je imel »krstnik« pastor Kvas lahko delo. »Krstil« je mnogo Židov, ki jih ni nikdar videl. Kakor znano, je sleparska družba osleparila tudi mnogo ljudi, ki živi jc stalno pri nas a še n;majo urejenih svojih domovinskih in državljanskih zadev. Od teh ljudi so sleparji izvabi, li velike zneske za »takse« in »za vse drugo«, potem pa sc jim izročili namesto domovinskih listin ponarejene — krstne liste Te dni so zaprli tudi pastorja Kvasa, katerega je obremenil njegov sotrudnik bivši občinski pisar Za ponarejene krstne liste so dob:va!i sleparii od enrgrantov in tudi od m->opih že dolgo pri nas bivajočih Židov po 25.000 din.
u— šentjakobsko gledal šče uprizori v petek in soboto zvečer ter v nedeljo ob 15.15 ljudsko veseloigro z godbo in petjem »Slaba vest«. Režiser g. Eypper je prenesel dejanje v gorenjsko okolje, poživel dejanje s pevskim zborom in vašk m godcem Žabo, ki mu je namenjena vloga neprestanega zabavanja. Gorenjska vas bo zaživela pred nami v vsej svoji lepoti, pestrim ž vi jen jem in iskreno domačnostjo. G. K. Boštjančič je uglasil nekaj pevskih točk, ki se bodo zaradi svoje melodioznosti kmalu prikupile občinstvu. »Davi sem zgodaj šla« in »Fantiček moj, ne smej se mi« bodo pravi šlagerji za naše občinstvo.
u— JNAK Edinstvo. Drevi ob 20. bo članski sestanek z zabavnim predavanjem. Po predavanju sestanek plenuma izvršnih čianov. Udeležba obvezna. Odbor.
u— Odgodeno predavanje za rezervne oficirje. Komanda mesta objavlja: Za rezervne oficirje ljubljanske garniz je za 25 t. m. napovedano predavanje je preloženo in se bo vršilo 2. aprila ob 10. v vojašnici artiljerijsk-ga polka na Tyrševi cesti.
u— Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20. redno vajo mešanega zbora. Odbor.
u— MrakOva gledališka SKup'na gostuje v soboto 25. t m. ob 20 v Sokolskem domu na Viču z Mrakovo tragedijo ^Grohar« Delo ki predstavlja v štirih napet h slikah 'ragično življenje največjega slo. venskega slikarja Ivana Groharja je v avtorjevi režij' doseglo povsod izreden speh. Doslej je bilo uprizorjeno trikrat v Ljubljani, v Celju škof ji Loki. Šoštanju Trbovljah. L'tiji šiški, Retečah itd. Ker je to p'slednja uprizoritev v okolci Ljubljane nanjo opozarjamo. Cene od 10 din navzdol
u— Podružnica Kola jugosr0vensk'h sester v SišKi sporoča, da bodo prodajale sestre cljke prihodnje dni na trgu.
RADI STALNO RAZPRODANIH VEČERNIH PREDSTAV
OBNA REVIJA
DANES ZVEČER OB 21. URI NEPREKLICNO ZADNJIKRAT
KER MANEKEN1 NATO ODIDEJO
OGLEJTE SI OB ZADNJI PRILIKI ODLIČNE MODELE POMLADNE
IN POLETNE MODE 1939.
uaas


Is l^Miane
u— Vcvcrice in ptičji v Tivoliju «so s
pomladjo dobili spet najhujšega sovražnika, ker topli dnevi privabijo v park vsak dan pclno mladine. Razbrzdani -1ečki mečejo kamenje na veverice in p ičke. da s"> neko veverico prav težko ranili. Drugi spet ptiče in veverice stie"jajo s frača, mi, da večkrat r.a stezici najdeš ubitega p Iča. Pezlv starHem, naj bi sv:je otroke navaja li k usmiljenju do ž vali, bi bil popolnoma o: več, ker so otroci pač taki. kakršni so staiši. Ge ct:oci doma ne co-be prave vzgoje, pa moiajr naše šole skrbeti za čimvečjo srčno kulturo mladine Sadjsisko in vrtnarsko dru-č vo je že večkrat predlagalo, raj bi na šolah vsaj en dc.n v letu žrtvova i za vzgojo otrok v ljutezr.i do prirede. Imamo uicer polno izletov in p.ire. itev, a za vara vo priro. č,s menda ni dosti smisla. Občinstvo mo. ra torej samo paziti na podivjane otroča-je, da nam ne p:ežero p ičkov in ne pobijejo veveric po naših nasadih.
SUEŠKE
DKŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
v £cma£i kclskturi
»VRELEC SREČE«
PLANINŠEK — LJUBLJANA
u— Verdi je zložil svoj »Requiem« leta
1874., ko je bil po »Aidi« (1871; na vrhuncu svoje slave »Requiem« je slovesna črna maša, napisana za soli, zbor in orkester, ter se je prvič javno izvajal na obletmeo smrti slavnega pesnika Mansonija pod osebnim vodstvom skladateljevim. »Re-quiem« ima 7 velikih delov, izmed katerih so po:am2zna dela pravi biseri svetovne glasbene literature. Verdijev »Requiem« je najmočnejše najveličastnejše delo te vrste. »Requiem« bo izvajal celotni an-sambl Radia v Turinu in umetniške poti v nailo državo se udeleži 160 sodelujočih. Prvi njihov nastop bo v Ljubljani v četrtek 30. t. m. v veliki unionski dvorani pod vodstvom dirigenta Ahila Consola. Cene so nekaj višje od običajnih koncertnih z ozirom na velike streške, užitek bo pa go. tovo tako veličasten, kakor ga nismo ime. li še kmalu v na'em mestu. Prodaja stopnic v knjigarni .Glasbene Matice na Kongresnem trgu
u— V gostih oblakih prahu se dušijo ljudje po vsej dolgi Dolenjski cesti ter se čudijo in hudujejo, zakaj ne škropijo te tako močno frekventirane ceste Oblaki prahu so tuko gosti, da bi prav lahko povzročili tudi prometne nesreče. Prošnja za vrnitev ure ra Karlovškem mostu je si. cer za'egla. a kaj pomaga ura. ko je v prahu nihče ne vidi. Upajmo, da bo zdaj zalegi tudi prošnja po nujno potrebni škro-pltvi razsušene ceste.
u— javna produkcija ljubljanskega drž. Ronservatorlja bo pr.hoc.nji ponedeljek 27 t. m. ob '/47. v veliki filharmonični dvorani Nastopili bodo gojenci profesorjev: Marijana ^ipovška. Toneta Ravnika, rav. na eija Betetta, Angele Trostove in Mul-lerja. Podrobni spored priobčii..o.
u— O produktivnih silah našega gospodarstva bo drevi ob 20. v dvorani Zbornice za TOI, Beethovnova ulica 10., predaval .iniv. doc. g dr inž. žumer. Predavanje prireja Socialno ekonomski uutitut ter vabi k številni udeležbi.
u— Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek 28 t. m. bo predaval v predavalnici mineraloškega instituta univerze g. prot. dr. Maks Wraber o temi »Zelena rastlina — čudodelna tvornica«. Začetek ob 18.15.
u— Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da bou<; trgovine v soboto dne 25. t. m. zaprte. (—)
u— Socia Ino- politični tečaj »ženskega p0Kreta« se ne bo vršil iz razlogov, ki leže izven diuštva. — Odbor.
u— Beg iz žiMjenja. Včeraj so mestni reševa ci pripeljali v bolnišnico 26-le.no Marijo P., brezposelno natakarico z Go-spesvetske ceste, v nekem stanovanju- na Rimski ce_ti je v ebupu izpila lizol. Na kirurški oddelek je moral tudi učenec Filip Brodej, stanujoč v Vajenskem domu v Ke:s:.ikovi ulici 3ri telovadbi si je bil zlomil nogo. Precej zagone na je zgodba dc avca Jcieta Mohoiiča, ki je po redu z Jesenic, pred kratkim pa je prišel v Ljubljano in se nastanil nekje na Tyrševi ce. sti. V torek zvečer se je v neki gostilni spri s soplvci in nazadnje ga je neznan človek pred gostimo rapadel ter ga s topim predmetom udaril po glavi. Mohorič, ki se v Ljubljani še ne sprzna ,nima pojma niti kje niti kdo ga je napadel.
Iz Celja
e— Umrla je včeraj v ccljski bolnišnici v starosti 46 let ga. Beti Pušnikova, soproga orožniškega narednika v p. in posestnika g. Pušnika v Vojn ku in bivša celjska trgovka. Pokojna je bila vzorna soproga, izredno skrbna mati ter značaj-na narodna žena. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice na okol škem pokopališču v Celju. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožaije!
e— Na 1'stnjoku je zaboeil prenočeval-
ca. V noči od torka na čredo okrog ene je prišel slikarski pomočnik Viktor B. iz Celja na neki l stnjak na Polulah pri Celju, da bi tam prenočil. Na listnjaku pa je spalo več moških. Ko je začel V.ktor B. v temi hoditi po spečih moških, so se za-č?'i ti seveda razburjati. Nactal je prepir, v katerem je Viktor B. izvlekel iz žepa t;ož in ga zasad 1 Štefanu š^kuhnu ki je piuiočeval na listnjaku. v Dioi. Težko la-i,jenega šekulina so prepeljali v bolnišnico.
e— Izpremem.be v mestnem svetu. Za predsednika mestne občine celjske je imenovan odvetnik g. dr. Alojzij Voršič. Za člane mestnega sveta pa so imenovani gg. Alojz Mihrlčič. sodn k upravnega sodišča dr. Ivan Mlinar, ravnatelj banovin-ke hranilnice Oskar Cernelč in železniški uradnik Franc Repnik.
V PETEK 22. t. m.
MODNA REVIJA V CELJU
VELIKA DVORANA KINO UNIONA
OB 16.30 POP. in 20.30 ZV. PREDPRODAJA V KINU UNIONU
e— Zdravniška služba pri posiova'n:ci OUZD v Celju. V ambulatorlju OUZD v Celju ordinirajo uradovi zdravniki vsak delavnik po tem redu: dr. Josip čerin od 8.30 do 11., dr. Drago Hočevar od 10.30 do 13., dr. čerin za odsotnega dr. Hribovška od 15. do 17.30. Pr poročamo članom in njih svojcem, da se v večjem štev lu poslužujejo tudi popoldanske ordinacije od 15. do 17.30 da se v dopoldanskem času prepreči prenatrpanost čakalnice. Nedeljsko zdravniško službo opravljajo menjaje uradovi zdravniki. Ime vsakokratnega dežurnega zdravnika je razvidno na posebni tabli pred vhodom v poslovalnico odnosno v ambulator j in v dežurni lekarni. V nedeljo 26. t. m. bo imel zdravniško dežurno službo dr. Drago Hočevar, Koienčeva 4.
e— Slavnostna akademija »Sočo<. Društvo »Soča« v Celju bo prired.lo ob svoji desetletnici na prazn k 25. t. m. ob 20. slavnostno akademijo v veliki dvorani Narodnega doma. Sodelovali bodo koncertna pevka ga. Helena Lapajnetova, koncertna pianistka ga. Mirca Sancinova, v olinski virtuoz g. ravn. Karlo Sancin. gg. Izidor Cergol in Janko Cigoj z odlomkom iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, moški zbor pevskega društva »Nanos« iz Maribora -n govorni zbor.
Iz Marl&sra
a— Važna socialna ust?n va mariborskega trgovstva je Trgovska in obrtn š'sa bolniška blagajna, katere občni zbor je bil v gremialni posvetovalnici v Jurčičevi ulici Izčrpno oorečilo sta p~dala zaslužni predsednik V. Weixl in marljivi tajnik Franjo Znid^rč'č V tsku 121etnega poslovanja ie izplačala bolniška blagajna za razne račune zdravn'kov, zdravil, boln:šni-ce sanatorijev in zdravilišč skunno d'n 1.661.493 dinarjev. Zavarovancev je skupno 382 in s:cer v I. ka'e~or'ji 179. v II 124, v III 79. Fromoženisko stanje se je lani zvišalo za 45 000 din ter izkazuje 210 r 9 din. Dohodki bo"n'šk^Pa sklada 170.6?9 din, izdatki pa 156 524 d:n Poročni s'a oili soglasno in z odo^"-av"niem soreieti Volitev upravnega odbora in nadzorstva letos ni bilo.
a— Naše š«'«tvo ob severni mrii. V
okviru ponedelikovspa rednega rbčn?«a zbora obeh podružnic CMD v Mariboru, ki bo s pričetkom ob 20. v maM d-^ani Narodnega doma, poroča no poteku občnega zbora o stanju našega šo^tva cb s°v°r-ni m°ii šolski nadzornik s Peter M-crnk. M°d Ciritmetodarii. pa tud' v os*al;h mariborskih na^ionainih kro^h se or^ža živahno zanimanje za ponedeljkovo zborovanje.
a— Iz Studencev. Drevi ob 19. bo predaval v studanški Ljudski univerzi dr. Mo-rin o zdravniškem stališču glede spolne vzgoje od rojstva preko pubertetne doOa. Vstop dovoljen samo odraslim nad 16 letom. Vstopnine ni. — 30. t. m. bo zaključno predavanje, nato občni zbor.
a— Delovanje naših naravn:h mineralnih voda. O tem bo predaval drevi naš znani balneolog d". L. Travner, šef-dravnik Kra-pinskih toplic. — V ponedeljek 27 t m. pa bo predaval dr. Dra^otin Cvetko iz Ljubljane o problemih ljudske glasbene vzgoje.
a— V dvorani Delavske zbornice bo predaval drevi ob 20. pod okriljem kluba absolventov Trgovske akademija dr. Vito Kraigher o položaju žene v jugoslev. zakonodaji.
a— Vlomilci in tatovi. V šoli na Ruški cesti se je vtihotapil v razreda prvega nadstropja še neznan storilec, odprl predale in odnesel manjšo vsoto denarja. — Pri trgovcu Hausmanlngerju v Cankarjevi ulici je poizkusil svojo srečo možakar, ki je odnesel iz pisarne ročno blagajno Ob bližajočih se korakih je odložil ročno blagajno v kot ter jo pokril s papirjem, nato pa jo jad/no odkuril. — lz stanova lja Konrada Zakršnika v Gospajni ulici 4 ;,e izginilo iz pletene kešare 1000 din gotovine. — Posestn:ci Mariji Zobec v Podovi na Dravskem polju pa so kurji tatovi izpraznili kurnik ter odnesli lepo število pitanih kokoši.
a— Spet Robinzon. 171atni Božo Kavčič z Vojašnilkaga trga ie dejal doma. da gre nabirat travo za zajce in se odtlej ni več vrnil. Starši so v skrbah za usodo svojega sina in so se obrnili na policijo.
najveličastnejši velefilm vseh časov!
Grandiiozna epopeja krščanstva o življenju,
trplienin in smrti _ZVELICARJA.
■MHHHHMMlUl
0€ra1f Kraljev
Film, ki si ga mora ogledati vsak kulturen človek!
NAD 40.000 SODELUJOČIH! Najdražji in najmonu-mentalnejši film vseh časov! Največje delo režiserja CECIL B. DE MILLEA. Pri izdelavi tega filma je sodelovala newyorška filharmonija!
NABAVITE SI VSTOPNICE V PREDPRODAJI!
Kino Sloga, tel. 27*33.
Danes ob 16., 19. in 21. uri.
Zahtevajte ORION in POBEDA
s katerimi se oodele najbolje obrlll med ostalimi britvicami <ste najbolje brijejo vsako — tudi najmočnejšo brado Dobijo se pri:
Foto Touristu - LOJZE ŠMUCU, Ljubljana
PREŠERNOVA ULICA 9 in ALEKSANDROVA CESTA 8.
a— Rotovške novice. Mestni žup-n dr. Juvan se je odpeljal v Eeograd v zadevi intervencije v raznih komunalnih zadevah a— Sredi ceste je zmrznil. Na občinski ce-ti v Spodnjih Hočah so našli zmrznjenega 271etnega dilavca Vinka Čuriča. Revež je ležal na trebuhu, okoli ust so bile pene. kar kaže na oosledico padavice Curiča je ob vrnitvi domov v nočni uri ori-jela božjast. Curič ie cbležal in v mr*li noč: zmrznil Njegovo truplo so spravili v bočno mrtvašnico.
a— Kriminalca drama je Langerieva »Št 72«, ki gledalce že v nredisri tako prevzame. da mora z napetim zanimanjem sled;ti poteku prvega dejania Drugo dejale prinaša višek presenečenja v kriminalno romanfčnem razpletu drame, ki s« zakliučuie ood vtisom izrednega veliko-d"?io nqd 20 let no ned^žn^m obsojene ljubeče žene. kaznjenke »St. 72«.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom? v Sokolskem domu bo
p-^ka^oval drevi ob 2015 veselo opereto »Dunajski zvoki«. Glasba znanega komponista Robert Stolza Znižane cene din 1 do 5. — V petek ob 20.15. v soboto na p^aTrk oh 18 in 20 15 ter v nedeljo ob 15-. 18. in 2015 zabavni film »Moia mala ženica«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. (—)
Iz Ptuja
j— Mariborsko pevsko društvo »Jadran«
priredi jutri ob 20 v Mestnem gleda'išču vokalni koncert Po koncertu se zberemo vsi ljubitelji lepe pesmi v zgornjih prostorih »Narodnega doma«, kjer bomo v družbi »Jadranašev« preživeli par veselih uric. (—>
j— Araržer^kj teča j, ped okriljem ptujskega gremija trgovcev se je včeraj pričel aranžersKj tečaj, ki ga vodi diplomirani aranžer An'on Rossnfeld iz Ptuja. Pcelučevalo se bo podrobnosti o čim bolj učinkoviti dekoraciji trgovskih izl:žb. Podrobne informacije daje gremij trgovcev.
j— Zvočni kino Ptuj bo predvajal danes ob 20. film »Matura«. Za dodatek je Paicmountov žurnal.
j— Nego si je zlomila. Drcgerijska po-močn'ca Gracnana Babnikova iz P uja je na kolesu lovila pobeglega domačega psa. Na Vičavi pa je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo.
j— Nesreča s strojem. Kovaški vajenec iz Draženc pr' Hajdini je imel delo pri vrtalnem stroju. Po nesreči pa ga je stroj pograbil in mu močno poškodoval roko.
KRANJ. Na Ljudski univerzi v g!mna-
ziji bo predaval danes (č:trtek) ob 20. uri g. mg. ph. Kcželj o barvni fotografiji (200 diapoz tivov).
LAŠKO. V soboto 25. t. m. ob 20. uri bo gostovala v Sokolskem domu v Laškem igralska skupina NSZ iz Ljubljane z veseloigro Pavla šureka »PESEM S CESTE*. Skupina je s komedijo na vseh dosedanjih gest«- vanjih žela velike uspehe. Na krasno prcc^avo opozarjamo občinstvo in prosimo. da predstavo v polnem številu poseti.
ZALOG. Na svojem stanovanju v Ljubljani na Cesti 29 oktebra št. 10 js umrla v petek po dališem bolehanju tukajšnja učite'jica Anka Celnarjeva Pogreb vzorne učiteljice se je vršil v nedeljo. Svojcem naše iskreno sožaljei — V Požarjevi gostilni je sedol na Jožefovo nedeljo neznan meški. star 25—30 let. Nič se mu ni prav mudilo, vse ga je zanimalo. Šel je končno na stranišče, radovednost ga je pa r lala tudi v drvarnico. Požarjeva je bila tia po'cžila moževo obleko, da jo otepe p-ahu Z železniške postaje so opazili, da se ie neki moški splazil v drvarnico in nekaj odnesel. Z njim je šla Požarjeva oblaka Nekateri so jo ubrali za njim. a se ga niso upali prijeti Ugotovila pa se je številka kolesa, s katerim se je vozil. Požt ima 400 din škode. — Po slržbeni potrebi so prestavljeni z zaloške Železnike postaje r.re-mikač in h'šni posestn:k Maks Majeršič na postajo Zidani most; kretnik in hišni do-sestnik Peter Učakar (brat poljskega or-ganista) na oostaio Kresnice ter kretnik in hišni posestnik Valentin Židan na postajo Savo.
§3kol
Mozirski dramski odsek sokolskega društva je vprizoril na Jožefovo v režiji prosvetarja br. Predana veselo:gro »Zakonci stavkajo«. Pred dobro zasedeno dvorano so večinoma sami novi igralci uspešno prestali osrnjeni krst. Občinstvo je b:lo v napetem stiku s potekom po vsebini ne prebogate veseloigre in se ni moglo naču-diti in nasmejati dobri glumi naših starih rutiniran:h diletantov. še bolj pa je bilo iznenadeno nad dobro igro mladih, ki so šele prvič pomerili svoje moči na odru. Posebno velja to za Barbo (s. Trogerjeva Vera! in Tilko (s. Kovačičeva MeMtal ter župana Peregrina (br. Miklavc V"adko). Nonadkriljiv je bil v vlogi Tomaža br. Blažeč, ki je povzročil ob vsakem pojavu na odru salve smeha, isto pa velja tudi za Toneta, ki ga je dovršeno podal naš stari znanec br. širko. Sicer pa so bile vse vloge odlično in posrečeno zasedene in bi bilo želeti, da nam ponfajena dramska druži, na v kratkem zopet pokaže svoje sposobnosti.
So^ols»ra četa Zalog priredi jutri v petek 24. t. m. ob pol 21. v posebnj sobi go. stilne Cirila Požarja predavanje »V Tuirs, Alžir, Maroko mimo zapadne Evrope v Gdansk« s slikami. Predava predavatelj ZKD g. Fetih Mirko.
SoKol*Ko društvo v Črnomlju, se trudi, da nudi svejemu članstvu in svojim š e-vilnim prijateljem čim več. Tako prireja ste na predavanja, ki so zelo lepo obokana, pa tudi plemenite zabave, ki pomagajo kulturno vzgajati ljudstvo. V zadnjem času nas je presenetilo zlasti s skrbno pripravljeno Cankarjevo pros>ivo. ki je bila deležna splošne p: hvale. Na večer pred Jožefovim pa je priredilo igro z zabavo. ki je prav tako 'epo uspela, v ponedeljek 20. t. m. je bilo spet na vrsti
predavanje. Predavatelj ZKD, urednik »Jutra« dr. Branko Vrčon, je podal pregled sodobnega mednarodnega degajanja. Predavanje se je udeežilo okoli 250 poslušalcev, kar kaže zanimanje članstva za sodobne dogodke, želimo, da bi nam naše marljivo Sokolsko društvo v kratkem spet pripravilo podobne užitke, kakor nam jih je v zadnjih tednih.
Sokolsko društvo Novo Mesto. Naše društvo je nabavilo pretekli teden svetovno znani film »Snegulčico«. Fantastična Inscenacija, očarljivo petje, melodiozna glasba, veseli nastopi palčkov, živali in
ptic, pretkana čarovnica, nežna kraljičina, stasit kraljevič in prekrasna kolorizacija, vse to je našo mlad no tako prevzeiO, ua se je popolnoma vživela v to prelepo povest. Za mladino smo priredili popoldanske predstave, za starejše pa vecemc. vestili smo o tem vse novomeške šole ln okoliške, ki so se v velikem številu odzvale in prišle pod nadzorstvom svoj h skrbnih učiteljev in učitelj c. šolski upravitelj novomeške šole je zahteval, akoravno je to Izrazito mladinski film, cenzuro. F lm so obiskale vse novomeške in okoliške šole razven nunske šmihelske n kmetiiske Grmu. Poset je bil vkljub temu nadvse zadovoljiv. Vsem šolskim upraviteljstvom, ki so bili nam in mladini tako zelo naklonjeni, iskrena hvala! V soboto smo imeli v novomeški kleti v Sokolskem domu jo-žsfovanje z bel mi lilijami ln šramlom »Sloge«. Zbralo se je v prijetni družbi mnogo čast lcev Jožefov in Jožic. Pri tej priliki smo začeli z nab ralniki zbirko fonda za letno telovadišče. kateremu so dali vsi navzoči primeren prispevek. V četrtek 30. marca ob 20. uri pr redimo v Sokolskem domu predavanje »V Tunis, Maroko, Alžir m;mo zapadne Evrope v Gdansk«. Predaval bo predavatelj ZKD g. Mirko Fettich. Vljudno vabimo k temu poučnemu predavanju vse članstvo.
Nekdanja romanja v stekanja vas
Zanimivosti iz zgodovine ljubljanskega predmestja
V zadnji sobotni številki »Jutra« smo čitali članek o opuščenem romanju v Štepanjo vas. Naj dodam še tole:
Ivan Vrhovec piše v svoji, za naše mesto prezanimivi knjigi »Ljubljanski mešča-nje v minulih stoletnha o Štepanji vasi naslednje: »Ainod« ali slovenski »Soteska« se imenuje v Štepanji vasi gostilna Ljubljančanom znana pod imenom »Speckhii-gel« ter leži ravno nasproti V od matu in sredi skoraj popolnoma ravne črte med Vod-matom rn Rakovnikom. »Štepanja vas« nosi pa to ime šele dobrih sto 'et Pravo njeno ime je »Depana vas«, ki so je Nemci pre-strojili v »Dippelsdort«. Pred letom 1750. nisem našel »Stephansdorf« niti enkrat, ampak dosledno »Dippelsdof« Vajpreje je dobila vas sedanje ime v ustih ondotnih kmetov, ki niso vedeli kaj početi z nerazumljivo »Depano vasjo« — Da se je prekrstilo to ime, je pripomogel največ sv. Štefan, prtron tamo5nje podružnice.«
Naselbina Štepanja vas jt precej stara. Omenjena je v krstnih knjigah stolne župnije ljubljanske že leta 1589. Razen tega je pa tudi znano da je oddala njena cerkev za vojne namene še prej, to je leta 1526 kelih z bakrenim stojalom funt vinarjev in 20 krajcarjev. Sedanja cerkev je bila sezidana okoli leta 1690
Njen veliki oltar je izdelal iz marmora leta 1889. ljubljanski kamnosek mojster Feliks Toman. Ol'arno podobo sv. Štefana je naslikal Jurij šubic leta 1890. v Parizu ter je to bilo njegovo poslednje delo za S'o-venijo Oltar ima na evangelski strani so-ho sv. Jožefa, na listni pa sobo sv. Ivana Krstnika. Starodavna navada d,a nosijo lastniki živine okrog oltarja dne 26. decembra — na mučenčev god — lično ozailišane konjičke in na ta način priporočajo konje in živino svetnikovemu varstvu, se je ohranila še prav do nafnh H-;. Svetišče ima Ilovškove freske iz leta 1744, bile so prenovljene po potresu eta 169.">.
Baročna stranska oltarja v kapelah sta iz štuka (mešanica mavca in marmornega prahu). Njuni ozadji lepšajo freske dveh neznanih Ilovškovih učencev. V kapeli na evangelski strani je videti Jezusa na Oljski gjri, zatopljenega v molitvi. Pod njim so trije speči učenci, ob straneh pa dva stoječa angela. Pod OIijwko goro je kip spokornice sv. Magdalene. V nasprotni ka-
peli je Križani, viseč na gori Kalvariji med razbojnikoma. Ob vznožju križa stoii žalostna Mati božja s Sinovim ljubljencem sv. Ivanom Evangeistom Ob straneh sta dva manjša angela. Na oltarski mizi je sv. Peter, ki se joče, ker je izdal Od rešen ika.
Pod zvonikom so navedeni na spominski plošči domačini iz Štep^nje vasi. Spodnje Hru^ce in Hradeckega vasi, padli v svetovni vojni. Ob cerkvi sv. Štefana je tudi pokopališče, ki je bilo pred nekaj leti precej razširjeno. Leta 1903 so nameravali tu napraviti ljubljansko pokopališče, namesto, današnjega pn Sv. Križu. Na štepaniskem pokopališču stoji znamenita kapelica božjega groba, ki jo je dal sezidati leta 1653 Ivan Andrej pl. Stemberg. naslovni škof v Skopiji na Bolgarskem in steni prošt v Ljubljani. Na veliki petek istega leta je bil položen za kapelico ogelni kamen, ki ga je blagoslovil ljubljanski knezoškof Oton Friderich grof Buchheim; a dne 6. marca 1654. je bral Stemberg v njej slovesno sv. mašo Isti dobrotnik je dal zgraditi tudi od sedanjega Ambroževega trga. do Štepanje vasi tr>ajst znamenj križevega pota. čigar poslednja postaja je bila kape-ica. Dne 14. septembra 1879 je bila kapelica vnovič blagoslovljena, ker so jo znotraj prenovili. V prvem delu kapelice je na sredi črn štiriogelni kamen, ki spomin;a na Kricstov nagrobnik in je poleg njega stal angel, zato tudi pravijo temu delu: angelska kapela. Odtod vodi nizka odprtina v božje-grobno kapelo, kjer počiva Kristusovo truplo, delo ljubljanskega podobarja Andreja Ro."ika iz leta 1902. Nad oltarno mizo je na fresko naslikal Matija Bradaško angela, ki bi prav za prav spadal v prvi del kapele
Na juigo7ar»ad. koncu pokopališkega zidu jc pet pridviinih podob, ki predstavljajo skivno"*ti žalostnega dela rožinega venca in so označene z letnico 1740. Nekoč so pobom",k i ncoili težke lesene križe od prve do zadnje postaje križevega pota, ter moli'i spotoma rožni venec. Pcieg že zadnjič omenjenih zabav, velja še omeniti, da je nekoč gO'spoda metala med mladino izdelke iz le c ta. zlasti tako imenovane »šiftel-ce«, ki j.:ih je mldina lovila ter se med vikom in krikom zanje pulila. Ker je pa ta zabava cesto motila službo božjo, jo je gosposka lota 1794 odpravila
Alojzij Potočnik.
Nctar Fran Mastntk f
Novo mesto, 22. marca
Po daljšem bolehanju je v terek okrog 14. ure nenadno preminil na svojem stanovanju v Streliški ulici v Novem mestu g. Franc M a s t n a k , javni notar v Trebnjem. Mož kristalno čistega značaja poln redkih vrlin in navdušen Jugoslovan se je rodil 1884 v P^ev^rju pri Pilstanju na Štajerskem. Gimnazijo je dovršil v Celju, pravne nauke pa na univerzi v Gradcu in na Dunaju. Kot častnik se je moral udeležiti bojev na raznih bojiščih, take tudi ogorčenih bojev na krvavem Gabrijelu, kjer so krvaveli naši možje in fantje Po vojni je stopil v prakso v notarski pisarni v Ljutcmeru. kjer je ostal kot notarski substitut 3 leta. Leta 1923 pa je priš?l v Trebije. kjor je vodil notarsko pisarno vsa leta do nenadne smrti.
S prihodom na Dole^j-ko ie b'stri nr ž	„ ,	. ,
kmalu spoznal vse tegobe dolenjskega Petek, 24 : Roxy. Izven Globoko znižane
Odreko učinkovito prikazana relativnost resnice in ves problem, ki ga je za^ei pisatelj. sta držala občinstvo v neprestani, na. raičajoči napetosti. Delo je nap sano z ostro miselnosLjo in se dotika filozofskih problemov. Izredno pomembne in umetniško dovršene kreacije sodelujočih so vredne največje pozornosti. Predstava bo drevi za red A.
»Upniki, na plan!« kot dijaško predstavo bodo igrali v petek popoldne ob 15. Igra je pisana aktualno in vsebuje udarne resnice iz sodobnega poslovnega živi'enja. Cene globoko znižane od 14 din navzdol.
Emil Kralj bo slavil prihodnji mesec 25 letnico svojega umetni/ kega dela. Igral bo naslovno v ogo v Tolstega »živem mrtvecu«. Delo bo zrežiral prof. šest.
OPERA
Četrtek 23.: Jesenski manevri. Red Četrtek
ljudstva Blagi in dobrotljivi mož je oo-magal ljudem povsod, kjer se je par dalo pomagati Zato je bila tudi ?nana njogova velika priljubljenost med rodeželsk;m ljudstvom, ki mu je b:l mož ves vdqn. Po pr hodu na Dolenjsko je kuoil v Novem J mestu čedno hišico z vrtom, ki je bila ne- | koč last pisatelja Janeza Trd ne in kjer je i živela njegova družinica s skrbno gospod.- j njo Ivanko. Idr jčanko iz zr.ane narodne j Turkove rodbine. Iz Novega m^sta, kjer so j hčerke posečale šo'e, pa se je pokojni i Mastnak vozil v Trebnje v svoj notarski j urad. Pokojnik je mnogo svojega prostega časa posvetil društvenemu ž:v\imju, predvsem Sokolu in CMD Prav redka so društva, ki ga ne bi štela med svoje zveste člane ali podpornike. Zadnje leto je priljubljenega moža strla in odvrnila cd društvenega delova^ia zavrača bolezen. Pogreb blafe^a n"koin;ka bo v četrtek ">.1. t. m ob 16 Prk-j^iku. ki zapu^oa piob'ko užaloščeno '■onro^ Ivanko in hč°r''i P^šo in M;ro. n^i bo "hrani~n spomin, preostalim naše iskreno soža^e!
Naše "letališče
DRAMA
Četrtek, 23.: Ka? Je resnica Red A. Petek. 24. ob 15 : Upniki, na plan! Dija ška predstava. Globoko znižane cene Sobota, 25.: Kaj je resnica? Izven. Znižane cene.
Nedelja. 26. ob 15. r Pikica, in Tonček. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Ob 20.: Upniki, na p'an! Izven. Znižane cene. • Pirandrllova igra »Kaj Je resnica?« Je zbudila na premieri, veliko zanimanje.
cene od 24 din navzdol. Sobota 25. ob poi 17. Materinska proslava Krščanskega ženskega društva. Ob 20.: VVerther. Gostovanje Josipa Go stiča.
Nedelja, 26. ob 15.: Pod to goro zeleno. Izven. Cene od 24 d:n navzdol,- Ob 20.: Madame Butterf!y Gostovanje Roset-te Pampanini. Izven. Zvižane cene.
Za red četrtek bodo vprizorili drevi »Jesenske manevre«. Glavne vloge bodo v rokah Vidaijeve. Barbičeve, Jeromove. Marčec, Peček, Zupan, Lupša. Perko, Jel-nikar in drugi. Dkigent: šušteršič. Režiser: Zupan.
Abrahamovo opereto »Roxy«, ki je znana po svojem živahnem dejanju, bodo po-nov li v petek zvečer kot izven predslavo po globoko zn ž°n'h cenah od 24 din navzdol. Zasedba običajna.
Rosetta Pampanini je najslavnejša U-rična sopranhtka Italije. V na. krajšem času je napravila veliko pevsko kariero in povsod je znana pod imenom »naša Rosetta«. Pampaninijeva je umetnica prve vrste in znano je, da je ona najboljša italijanska Madame Butterfly. Njeno ed no gostovanje v naši operi bo v nedeljo 26. t. m. zvečer v Puccinijevi operi Madame Butterfly. Gospodo, ki si je rezervirala za ta večer pri dnevni blagajni vstopnice, prosimo, da jih dvigne najkasneje do petka opoldne. V nasprotnen primeru gredo nedvignjene vstopnice v prodajo.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Petek. 24. ob 20.15.: Slaba vest. (Premiera).
Sobota, 25. ob 15.: Pepelka. (Gostovanje v Sokolskem domu v šiški). Ob 20.: Zvita Marfa. (Gostovanje v Sokolskem domu v škof ji Loki). Ob 20.15.: Slaba vest.
Nedelja, 26. ob 15.15.: Slaba vest. Ob 16.: Zvita .Marfa. (Gostovanje v Sokolskem domu v Medvodah).
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 23. ob 20.: Pygmalk>n. Red C.
R
I
četrtek 28. marca Ljubljana 12: Zbor mestne ženske realne gimnazije in Radijski orkester. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Obisk pri VVagnerju (plošče). — 14: Napovedi.
—	18: Kitaro gra g. S Prek. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R Kolarič).
—	19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Ob 10-letnici beograjskega radia. — 19.50: Violinski koncert (g. Taras Poljrnec. pri klavirju prof. M Lipovšek). — 20.30: Koncert v spom n pokojnega Zorka Pre-lovca. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Klavir in harmon j.
Petek 24. marca Ljubljana 11- šolska ura: Vel!ka noč n&š;h pomorščakov (g. V. Pirnat). —12: Iz domačih krajev (plošče). —12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: žen-
ska ura: Klic časa sodobni ženi (gdč. A. Lebarjeva). — 18.20: M Ravel; Koncert za klavir in orkester (plošče). — 18..40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, por:č.la. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazn-ku (g. F. S. Fi ž-gan. — 20: Valčki (plošče). — 20.30: Korcert goč. Sonje Ivančičeve in Radijskega o:kes ra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 1645: Pločče, pesmi. viol:n-ke skladlbe. — 20: Zvočna igra. — 21: Simf. koncert. — 22.15- Lahka gasba. _ Zagreb 17.15: Godalni kvartet. — 20: Pester glesbeni spored. — 22 20: Ples — Praga 19 25: Pester sprred. — 20.30: Komorne skladbe. — 21.10: Zbor in orkester. — Varšava 21.15: Simf. koncert. — 22.50: PloSče — Sof ja 17 30: Vojaška godba — 18.15: Godalni orkester. — 19: Wagnerjeva opera »Tri^< an ln Isol^a«. — Dunaj ;.2: Lahka glasba. — 16: Vesela muzika. — 18: Pesmi. — 19: Finske narodne — 20.10: Simf. koncert. — 22 30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19: Lahka glasba — 20.10: Zvočne s ike. — 21: Velik5 orkester. — 22.30: Lahka in plesna muz-ka. — 23: Ncčni koncert. — Miinchrn 1915: Koncert po žel'ah — 20 30: Orkestralni koncert. — 22.30: Vesela muzka. — Pariz 19.05: KlPvi"ske skladbe in godalni orkester. — 21.30: Orkester in pevci. — 23.45: Plošče.
Kulturni pregled
Fran Kurelac
V zbirki Hrvatski moderni pisci, ki jo izdaja Zagrebška Binoza, je izšla knjiga Mirka Breyerja Fran Kurelac, hrvatski preporodi tel j i književnik. (1811 do 1874)«. Prizacevni raziskovalec hrvatske literarne in kulturne zgodovine Mirko Bre-yer, ki je že v vrsti razprav in mono-graf.j pokazal svojo vestnost v proučevanju preteklosti in svoje pisateljske odlike, s katerimi ume združevati podrobnosti v učinkovito celoto, je že ponovno pisal o Franu Kurelcu. Dolgoletno proučevanje življenja in dela moža, ki je bil ena najmar-kantnejših hrvatsk.h osebnosti preporodne dobe. je sedaj obrodilo zaključno monografijo. Knjigo o Franu Kurelcu je objavil g. Breyer ob pravem času. Ne dvomimo namreč, da bo vplivala na čitatelja ne samo po svoji literarno-zgodovinski vrednosti — in častitljivi pisec jo je sestavil prav s tega. t. j. znanstvenega vidika — marveč tudi po teži argumentov, s katerimi je koreniti Ličan, samorodni Hrvat Fran Kurelac utemeljeval edinstvo slovanskega juga, ter branil in zagovarjal slovansko solidarnost. Njegovi spisi so nastajali v dobi, ki ni bila nič kaj razveseljiva za položaj Hrvatov in ostalih slovansk h narodov v območju habsburške monarh je. Danes nam je marsikaj v njegovem delu bližje in aktualnejše, kakor se je zdelo še pred desetletjem. življenjsko delo in osebni lik tega originalnega »putnika i patnika«. kakor ga dobro karakteriz ra M. Breyer, sta bila že dolgo pozabljena, če izvzamemo ožji krog specialistov. »Dugi niz god'na slije-dio sam stope tog idealnog učitelja, pro-svjet telja i ustrajnog pobornika misli bratstva i srdačne medjusobne povezanosti Južnih Slovena. Marno sam sabirao podatke o njemu, njegovu djelovanju i vijeku. što ga je proživio, prošavši trnovit m stazama svoga žiča, posut m jedino cviječem njegove bujne mašte. a ukrašena miljem njemu toliko drage besjede materinje . . .« Vestnost v raziskavanju ljubezen do predmeta, jasnost in preglednost, to so posebne odlike Breyerjrve monografije, ki mu je zanjo lahko hvaležna hrvatska literarna zgodovina.
In ne samo hrvatska. Kajt' najsi je b i Fran Kurelac še tako korenit Hrvat, človek takega kova-, kakor njegov liški rojak Ante Starčevič — spomnimo se pri tem zanimive Matoševe paralele med Star-čevičem in Stroesmaverjem, — je bil prav zarad' tega zaveden 'n tvst nrstaš velike ideje jugoslov. bratstva. Zakoreninjen v
tleh, v plemenskih svojstvih naroda, v njegovem slovanskem duhovnem jedru — danes bi mu morda lahko rekli: rasni človek — išče Kurelac sorodnih elementov, združuje to, kar jih spaja in skuša izločiti ono, kar so nanesli vanje tuji vplivi. Kurelac je bil v tesnih razmerah ilirske dobe in nj. sledeče reakcije eden najbolj goreč h apostolov ideala, ki se je zdel trenutno premagan in zastarel in ki so ga z Dunaja in Budimpešte proglašali za pogubno, kriminalno utvaro panslav zma Kurelčevo slo-vanstvo pa ni imelo nič skupnega s prva-škim hejslovanstvom. Ta nemirni popotnik, intelektualni nomad, ki se ni mogel nikjer vstal.ti, je dobro poznal srednjeevropske slovanske dežele in vzdrževal stike z mnogimi tedanjimi slavisti in slovanskimi učenjaki. Bival je med drug m na Dunaju, v Bratislavi in Pešti, v Češkem Krumlovu in v Pragi, nabiral narodno blago med gradiščanskimi Hrvati, bil učitelj Karla Ha vi čka Borovskega, šolski tovariš našega Janeza Trdine na Reki, imel je pismene stike z Bleivve sovim ljubljanskim krogom, z ruskimi slavljanofili in srbskimi voditelji, poučeval je pod Strossmayerjevo prijateljsko zaščito v Djakovu i. t. d. Originalna, kakor iz liškega kamna iztesana osebnost in razg bano življenje, ki ga giblje plamen ilirskega in slovanskega en-tuziazma in hrani obs žno znanje: to je Kurelac, hrvatski slovničar, prevajalec, publicist in preporoditeljska osebnost par excellence. Prav zaradi svoje razgledanosti in neumornega dela za »slovinstvo«, ki mu je bilo zgolj regionalna oblika slovanstva, je Fran Kurelac zanimiv tudi za nas, ki smo izven ožjega hrvatskega kroga.
Mirko Breyerju je uspelo, da v obliki življenjep:sne monograf je evocira z vrsto dobro spisanih in temeljito podprtih pogla-« vij ne le Kurelčevo samoraslo osebnost, njegove »vzore in boje«, njegovo delo za narodni jezik in slog (tu mrši mo tudi na takisto koren to in svojsko os'bnost našega Franca Levstika), marveč da oživi obledela poteza Kurelčrvega časa in okolja. Zaradi tega je spis M rka Breyerja vreden pozornosti vseh. ki se v teh težkih čas h zavedajo pomena besed, kakor jih je Fran Kurelac v letu os"minštiridesetem napisal Hrvatom: »Ta naša sloga biti če od koristi i Srbljem i Slovencim, i oni če kada tada uz nas ili mi uz nje«. Danes gre za to, da neomajno vztrajamo »oni uz nas i mi uz nje«, zakaj samo v tem je bodočnost vsakega izmed nas in nas vseh.
K vprašanju o na*o+ih nailh gledališč
(Pismo iz Lendave)
V soboto, 18. t. m. je gostovalo v Lendavi mariborsko gledališče z znano komedijo »Pesem s ceste«. Nč posebnega prav za prav ne bi bilo, če ne b. že ista gledališka skupina gostovala na raznih podežel-sk h odrih. Vsekakor je to zdrav pojav za naše Naro.lno gledališče.
Naslov, ki ga nosita oba naša domova Talije. je popolnoma nepr meren in cilj toliko zgrešen, kolikor je gledališče blizu samo meščanu. Narodno gledališče bi se lhako imenovalo le takrat, ko b bilo tudi last širokih množic. Gledal šče bo moralo prej ali slej stopiti iz majhnega kroga mestnih obiskovalcev in navezati trajne tike z ljudstvom, kateremu mora prav tako služ ti. Ne eno. ne dve gostovanj: v manjših meotih nista zadosti za veliko poslanstvo, ki ga ima gledališče za narod; treba bi bilo uvesti sezone tut^ na vseh kol č-kaj vrednih podeželsk h odrih.
S tem so zvezane mnoge denarne teško-če, a naši gledališči (posebno mariborsko) ob malih subvencijah komaj izhajata, Zahtevati od igralca da pri svojem naporn m delu še strada okrog po deželi, bi bil absurd. Zato je dolžnost vseh odgovorn h či-niteljev, da naša gledališča podprejo.
Delo, ki bi ga gledališče vršilo, bi bilo i v kulturnem i v narodno obrambnem pogledu ogromno. In ne samo to. Igralcu, ki raste po izkušnjah in dotik h z najrazličnejšim življenjem, je to najboljši pripomoček k ustvaritvi svojega »jaza« na deskah. Sedeti samo v zatohlem mestu gotovo kvar no vpl va na oblikovanje vedno novega življenja pred platnom. A nekaj ofic!elnih med seboinih obiskov stvari mnogo ne spre-menL
Tako je torej gostovalo mariborsko gledališče v Lendavi. Namesto Starčeve je igrala Danilova iz Ljubljane. Priznano ljubljansko gralko je občinstvo toplo sprejelo. Vestno so izvajali igralci prizor za prizorom ob najboljšem razpoloženju občinstva, ki jih je večkrat med dejanji prekinilo s toplim priznanjem.
še mi je pred očmi mlad Crnobori, ki sem ga srečal pred predstavo za kulisami.
»Prihiteli smo sem na mejo«, mi je dejal. »Ta gostovanja so izven našega programa«.
Izven programa! Toda ta gostovanja bo-
do morala prej ali slej priti na program. Naša »narodna« gledišča bodo šele takrat na naših poteh.
Ferdo Godina
Praga Tarasu ševčenhu
V zgodovinsko dramatičnih dneh je bila v praškem Narodnem muzeju otvorjena spom nska razstava ukrajinskega pesnika Tarasa ševčenka. Mrlični razvoj dogodkov je to tiho manifestacijo duhovne kulture in pesnikovega kulta na mah postavil v ozadje javnega zanimanja in prizadeven trud onih, ki so jo skrbno priprav.li in uredili, ne bo poplačan s takim moralnim uspehom, kadar bi ga bila ta razstava deležna v normalnih časih. Kdorkoli jo je ob skal, je mogel ugotoviti, da je tu zbranega mnogo zanimivega gradiva o največjem ukrajinskem pesniku — gradiva, ki v tej obliki menda sploh še ni bilo nikakor .n nikjer zbrano. Človeški in umetniški lik pesn ka »Kobzarja« je prikazan z vseh strani. Razstavljene so poleg starih, med njimi tudi praških izdaj ševčenkovega or ginalnega, v nekdanj. Rusiji delno prepovedanega teksta tudi vse nove izdaje ševčenkovega zbranega dela odnosno posamezne knjige. Med njimi so posebno zanimive sovjetske izdaje. Knjižna redkost je 1.1891 v ženevi izšla posebna izdaja v Ru-s ji prepovedan h ševčenkovih pesnitev. Tudi zbirka prevodov v tuje jezike utegne biti kompletna. Cehi so jeli že zgodaj prevajati ševčenka, posebej pa so seveda opazili njegovo pesnitev o Janu Husu. ki je izvršila v ukrajinskem prerodu nemalo pomembno kulturno poslanstvo. Med prevodi opažamo Abramovega slovenskega »Kobzarja«, med ostalo literaturo o ševčenku pa je pozabljeni, nekaj let pred vojno v Zagrebu izšli zbornik o tem ukrajinskem bardu. ki je imel na slovanskem jugu več častilcev in morda tudi posnemovalcev, kakor bi se zdelo nepoučenemu pogledu. Malo znanje Taras ševčenko kot si kar. Praška razstava ga je zadostno prikazala tudi s te strani, seveda samo s preprostimi reprodukcijami njegov h del, kar nam ne daje silnejših vtiskov o pravi slikarski, t. j. koloristični vrednosti ševčekovih si kar-skih stvaritev. Zaradi zasedbe Narodnega muzeja po okupacijskem vojaštvu Je bila skrbno urejena ševčmkova razstava najbolj prizadeta prav v prvih dneh, ko bi bila morda vzbujala največjo pozornost.
čiščenje v Londonu
Za prihod francoskega prezidenta so v Londonu popolnoma preuredili prostore zunanjega ministrstva. Na sliki vidimo snažilke poda pri delu
Deset zapor za London, štirinajst balonskih centrov
v provincah
Angleške oblasti so sklenile, da bodo ne samo Londona, temveč vsa važna mesta in industrij~ka ozemlja v deželi zavarovali z balonskimi zaporami proti zračnim napadom. Zato bodo desetim balonskim zaporam, ki £o jih že s<tvorili ali jih pripravljajo za London, priključile še 37 edi-nic, ki bodo podrejene 14 »balonskim centrom« v provincah Sedem edinic bo ščitilo industrijsko področje Birminghama, tri liverpoolsko, tri manchestersko, tri bristolsko, eno derbyjsko, dva warrington-sko, eno plymouthsko, eno cardiffsko, tri neivcastleško, tri sheffieldsko, tri hullsko in tri glasgowsko področje, med tem ko bodo ostala štiri brodovja ščitila po vsej priliki trgovinske in mornariške baze v Southamptonu Portsmouthu in Gosportu.
Vsaka edinica obsega 45 balonov, tako da bo vseh balonov skupaj 2110. Vsak balonski a1 ;o, bo prevažal balon sam, vitel, orodje, aparate in talno moštvo. Cilindri s plinom za polnitev balona so v posebnem vlačilcu. Londonska brodovja bodo imela okrog 6000 mož, za provincialna brodovja bo treba še nadaljnjih 22.000 članov posadke. Večinoma gre za prostovoljce
Mrzli val v Italiji — Poškodovan rasšio v Bariju
V Italiji se zadnje dni pritožujejo nad novim mrzlim valom, ki je v Dolomite prinesel mraz do 15 stopinj pod ničlo. Siloviti viharji divjajo nad severno in jugovzhodno Italijo. Mnogo snega je namedlo v Benetke, Pulj m Opatijo. Tudi južna Italija nudi do Sicilije podobo zasnežene zimske pokrajine. Vezuv in sorrentske gore se bleščijo v snežni belini. Po Jadranu in Tiren-skem morju razsajajo viharji, ki so ustavil; mestoma vso obalno plovbo.
Nad Taientom je divjal snežni vihar,
ki je dosegel brzino do 140 km ter prisilil ladje, da so se zatekle v pristane. V raznih pristaniških mestih se je ustavil promet s cestnimi železnicami, a naprave radijske postaje v Bariju je poškodovalo, da so morali za več ur prekiniti oddaje. Neštevilni so pretrgani telefonski in brzojavni vodi. Pred nekoliko dnevi je odplulo iz Tarenta ribiško brodovje dvajsetih čolnov, ki jih je presenetil vihar. Doslej se je vrnila komaj polovica teh čolnov, za druge se boje, da so postali žrtev besnečega elementa.

je ubil moškega, M je mrtvih vstal"
V severnolitevskem mestu Uteni je neki saljivec plačal svojo šalo s smrtjo. Njegov sosed, čevljar Luk oseh ius, je bil znan kot mož. ki se ničesar ne boji. Šaljivec je hotel ta pogum preizkusiti. Domenil se je s svojo ženo. da bo zaigral mrtveca, Lokuschius pa naj bi ga straž il.
Žena je po tem dogovoru čevljarja nekega večera poklicala, naj pride k njej, ker se je zgodila velika nesreča. Mož ji je nenadno umrl. Ker ima razne opravke v mestu, naj bi Lukoschius mrtveca nekaj časa čuval. Čevljar je privolil, vzel pa je s seboj svoje orodje, da bi ne bi! brez dela. Zavoljo sosedove smrti mu je bilo zelo žal. potem pa je vendarle sedel k miži in začel svoje delo. Nenadno so se »mrtveče-ve« roke zganile. Lukoschius jih je mirno »pet sklenil. Ko pa s>e je šaljivec čez ne-
Svatba v Kairu
kaj časa znova zganil in sedel na mrtvaški oder. je obala čevljarja vendarle groza. V svoji razburjenosti je zgrabil kladivo in »mrtvecu« zdrobil lobanjo. Ko se je žena vrnila, je v svojo grozo ugotovila, da je njen mož res mrtev.
Policija je čevljarja sicer prijela in »e bo moral zaradi uboja zagovarjati pred sodniki, vendar ni verjetno, da bi ga hudo kaznovali.
v« w
Sestra egiptskega kralja Faruka. princesa Favzlja, po poročni ceremoniji v kraljevi palači. Na eni strani stoji ženin, na drugi • pa egiptski kralj
V neki gostilni v Černovicah se je zgodila velika nesreča. 75-letnega gostilničarja in sedem kmetov-, ki so prenočevali tu. so našli zastrupljene z ogljikovim o-ksidom. Preiskava je dognala, da so gostilničar in kmetje prenočevali v sobi, ki je imela pokvarjeno peč. Vseh osem ponesrečencev so prepeljali v bolnišnico, kjer so trije že umrli. Tudi drugi bodo ostali težko živi.
_:__
Nova priprava
za lov esfrig
Lovci na ostrige na Long-Islandu uporabljajo novovrsten način, da bi spravili živali z dna morja na površje. Z ribiška ladje spuščajo v globino pripravo, ki deluje kakor navaden sesalec za pra,h. S pomočjo zračne sesalke sesa tista mes a v morju, ki so znana kot naselbine ostrig.
Te pošiljke dviga sesalna sila skozi veliko cev na ladjo, kjer jih potem sortirajo, očistijo in pripravijo za razpošiljanje. Nasproti prejšnjemu načinu lova z verižnimi mrežami ima novi način to predno®:, da deluje dosti hitreje in racionalnejše.
Novi kraji na Južnem tečaju
V pristanišče Kapsikega mesta je prispela znana angleška polarna raziskovalna ladja »Discoverv«. ki se vrača i ekspe-dicije na Južnem tečaiju Kakor poroča kapitan lad je, je odprava na svoji zadnji vožnji odkri la nove lise zemeljske obit P »sndka raz iskovaln-e ladje pa se ni mogla izkrcati na kopno zaradi ogromnih skladov ledu.
I Ciamberlainov 1 dežnik
Legendarni Chamberlainov dežnik, s katerim potuje angleški premier na svoja d-i-p omatska potovanja, neti vodno znova zanimanje listov in občinstva. Sedaj je šndi-skrecija neke dame izdala, da ima tia zgodovinski dežnik tudi zgodovinsko starost.
Bilo je baje pred štiridesetimi leti. ko ga je ga. Chamberlainova podani1 a svojemu možu. Ker so Angleži ie malo manj nego njihovi rojaki Škoti štedljiv narod, ni nič čudnega, da Chamberlarn svojega dežnika v teh štiridesetih letih nikjer ni pozaibil in da ga je vedno rabil. Seveda pa ga je moral dati v tem času že trikrat prevleči z novim blagom.
Tudi moda bo pokazala svoje
Tisoč funtov nagrade za mačko
Ves London išče ta čas nagrajeno angor-sko mačko vojvodinje Sherdmghamske. Priletna vojvod in j a tako težko pog-eria to žival. da je razpisala velikansko nagrado 1000 funtov šterl-imgov za tistega, ki bi jo našel. Zavoljo tega razpisa trpijo sedaj mačke številnih drugiih ljudi, kajti iskalci jih zamenjujejo z izginolo mačko. Vojvodiniino nainištvo mora vsak dan odpraviti okrog 200 oseb. ki prihajajo z ujetimi anTorkami in zahtevajo zanje nagrado. Na žalost pa nobena med temi mačkami doslej ni bila prava.
ki pripadajo tako zvani pomožni zračni vojni sili. Britske oblasti so po izkušnjah, ki so jih imele z londonskimi baloni, bolj nego kdaj pre; prepričane, da razpolagajo tu z zelo učinkovitim obrambnim pripomočkom, tem bolj, ker je začela sedaj tudi Nemčija organizirati balonske zapore.
Britski zaporni baloni nimajo gondol z moštvom. Držijo jih jeklene žice. Med posameznimi baloni ni zveze. Poedine enote so zaradi tega tako gibčne, da je mogoče obliko zapore vsak čas hitro spremeniti in jo premestiti. Sovražnik je zato vedno v negotovosti, kje in v kateri višini bo naletel na zaporo in je prisiljen letati v veliki višini, da ne zadene ob kable, ki vežejo balone z zemljo. Posledica tega je ta, da preprečujejo balonske zapore odmetavanje bomb in napade s strojnicami. Maksimalna višina balonskih zapor v Angliji ni znana, poučeni krogi pa izjavljajo, da so jih preizkušali v višini 6000 m. Kolikor je znano, stremijo angleške oblasti za tem, da bi z balonskimi zaporami zaščitile prostor do višine 9000 m.
Belgija In Finska
utrjujeta mejo
Belgijska v'ada je odredila, da se morajo njene posadke na vzhodni meji ojačiti. Ob istem času je tudi finska vlada od parl"men-ta zahtevala potrebne kredite za povečanje svoj-e oborožitve.
Vsak poroča svoji vladi
francoska vlada pa je istočasno poklicala v Pariz svojega poslanika v Berlinu, Coulondrea
Amerika in nevtralnostni zakon
Senator Key Pittmann predsednik ameri-fikrspa senatnega odbora za zunanje zadeve je predložil v VVashingtonu resolucijo o ameriški oskrbi Anglije in Francije v primeru vojne
Ena izmed oblek soproge francoskega državnega prezidenta ge. Lebrunove, pri
sedanjem obisku v Londonu
Lažni zdravnik
ln lažni pacienti
Konkurenca mu je zakurila pod nogami
Angleška vlada je zaradi dogodkov zadnjega tedna pozvala v London svojega berlinskega poslanika sira Nevillea Hendersona;
V pariškem predmestju Belleville je pred nedavnim začel prakticirati neki dr. Ja-cques, ki je v kratkem času dosegel pravo znamenitost. Pacienti so posebno cenili njegove račune, ki se nikakor niso dajali primerjati z računi drugih zdravnikov, tako majhni so bili. Zaslovel je kot posebno človekoljuben. Zlasti v zadnjih tednih, ko so tudi v Parizu imeli mnogo primerov prehladov in hripe. je bil dotok bolnikov pri dr Jacquesu tako velik, da je komaj zmagoval delo.
Te dni pa sta ga obiskala dva moža. ki sta bila videti vse prej nego bolna. »Kaj vama manjka?« ju je vprašal. Tedaj sta se predstavila kot policijska uradnika, kot »lažna pacienta«. Pa to ni tako hudo, sta pripomnila, saj je tudi dr. Jacques »lažni zdravnik«.
Stvar je bila takšna, da je postal neki zdravnik v bližini temu konkurentu nevoščljiv in se je začel zanj zanimati na svoj način. Zasumil je, da gre za sleparja. Policija, ki jo je obvestil, je začela stvar preiskovati in je ugotovila, da dr. Jacquesa res ne vodi nobena medicinska fakulteta v svojih seznamih. Razen tega je odkrila, da je istega dr. Jacquesa že pred štirimi leti prijela in zaprla zavoljo sleparstva.
Tudi skrivnost njegovih nizkih računov so osvetlili na drugačen način. Jacques je
Pravda med zavarovalnico in ok*iž@valcem
Holandee Pieter Vanderberg je vložil zanimivo pravdo proti zavarovalni družbi Lloydsov. Vanderberg je bil nastavljen kot okuševalec pri neki holandski uvozni družbi in zavoljo svojega posebno dobrega oku. sa je tudi mnogo zaslužil. Svoj jezik je pri Lloydsih zavaroval za 15.000 funtov šterlingov, za kar je plačeval zelo visoko premijo. Lansko leto je pa mož izgubil svoj okus in s tem svojo službo, pa je zahteval, naj mu zavarovalna družba izplača tistih 15.000 funtov. Družba pa se upira, češ da je Vanderberg izgubil svoj okus samo zavoljo zlorabe alkohola in da je svoje nesreče torej sam kriv. Javnost čaka z napetostjo, kako se bo ta. pravda končala.
Pomanjkanje filmov v Angliji in Ameriki
V poročilu letrega zbora angleških lastnikov kinematografov navajajo, da se je v preteklem letu prvič pokazal občutno pomanjkanje ameriških in angleških filmov.
To pomanjkanje je tem večje, ker i.i noberiuh omejitev za gradnjo novih kin^-matcigTafcv. Lacrko leto so jih otvorili sto s sedeži za 1CO.OCO gledalcev, to pa je potrebo po filmih zelo povečalo. Novi filmski zakon, ki so ga objavili lansko leto. je artgleško filmsko proizvodnjo omejil tako, da je n2s'alo samo sto boliš'h filmov namesto prejšnjih 225, med katerimi je bilo sicer mnogo manjvrednega blaga. Angleška filmska proizvodnja je ta čas sp'oh v krit;črem položaju. v šestih ateljejih pripravljajo od januarja s?m na primer šest velikih filmov, a banke so odrekle finančno pomoč za r-ovršitev *eh filmov. To je zbudilo v filmskih krogih velik nemir.
sprejemal od svojih bolnikov to, kar je mogel pač dobiti. Če je šlo za imovito osebo. račun sicer tudi ni bil višji, toda s tem da ji je govoril o svojih stroških za zdravila in instrumente, jo je znal pregovoriti za dodatek, ki običajno ni bil nizek. S to politiko si je nabral lepe vsote, ki niso v ničemer zaostajale za dohodki drugih zdravnikov, večinoma pa so jih prekašale.
Lažni zdravnik se bo moral sedaj zO'pet zagovarjati pred sodniki
Močan vrat
Akrobat Jean Challard ima tako močan vrat, da upogibajo na njem palice iz jekla
ANEKDOTA
Pesnik Paul Verlaine je živel zelo divje. Pijančevanje še ni bilo njegova najslabša strast. Nekoč mu je njegov založnik Savine poslal v zaprti kuverti honorar, bankovec za sto frankov. Uro pozneje so Savina pozvali v neko kavarno, kjer je pijani Verlaine delal škandal in trdil, da mu n;agov založnik še dolguje denar. Ko je Savine prišel v kavarno, je našel pesnika sredi vesele družbe, Verlaine se je pravkar prepiral z gostilničar, jem, ker mu je bil zapisal po njegovem mnenju previsok račun. Vedel ni ničesar o hcinorarj-u. ki naj bi ga bil prejel. Slučajno1 je Savine na t'eh zagledal raztrgan papir Pobral ga je in opazil, da je bil ovitek z bankovcem za s*o frankov, ki ga je bil Verlaine v jezi nad gostilničar, jem raztrgal...
VSAK DAN ENA
Anglija ima že 609 tisoč vojakov
Redkim je znano, da razpolaga Anglija že danes s 600 tisoč vojaki, poleg tega pa še z 250 tisoč prostovoljci. Petletni oboroževalni načrt bo izvršen v pospešenem času v teku treh let. Kako se Anglija pripravlja na obrambo pred napadi iz zraka priča tudi to. da je samo v Indiji naročila nad 200 milijonov vreč peska za svoja zaklonišča.
Fahirjeva lekcija svojemu sinčku.
(»Marc Aurelio«)
KUPIMO LOKOMOBILO od 30 - 60 k&
T^k niha mora vsebovati točen opis stanja, n^.edbo let gradnje, fabrikat. vrste kurišča in delovnega pritiska. Poleg tega navesti poimeniško pripadajoči pribor. — Nujne ponudbe z ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »LOKOMOBIL 50«.
Z VGRAJENO RUMENICO IN 2 BRILJANT ISKALCA.
zelo ostri posnetih. idealna kamera za začetnike.
Uporabljajte AGFA-ISOCHROM film
DOBIVA SE V VSEH FOTOTRGOVENAH.
H B® O ti T
Ma švedskem bodo slavili lingiado
Velike mednarodne telovadne prireditve cd 29. junija
do 4. avgusta
švedska telovadna zveza bo priredila letos v prolavo 100-letnice P. H. Linga, »očeta švedske gimnast ke«, veliko mednarodno g mnastično prireditev. »Lingi-ada«. tako se bo imenovala ta proslava, bo sestavljena z svetovnega telovadnega zle-ta, mednarodnega znanstvenega kongresa telovadnih strokovnjakov in iz mednarodnega tabora. Poseben prirediteljski odbor pod okriljem švedske zveze deluje glede priprav popolnoma sporazumno z mednarodno zvezo Lingove gimnastike. Pokrovitelja te svečanosti sta švedski kralj Gustav V. in prestolonaslednik. V častnem odboru je tudi jugoslovenski poslanik v Stockholmu dr Milorad Stražnicki. Vabila za sodelovanje so bila razposlana preko. švedskega zunanjega ministrstva 52 državam. med njimi tudi Jugoslaviji. Pred vsem so na. to pomembno mednarodno prireditev pozvani zastopniki ministrstev za telesno vzgojo, višjih šol za telesno vzgojo, telovadnih zvez in vse vidne osebnosti iz narodnih pokretov za telesno vzgojo mladine.
Lingiada se bo začela 20. julija zvečer s svečano otvoritvijo v olimpijskem stadionu v Stockholmu. Od naslednjega 21. do 23. julija bodo na sporedu gimnastične \7ežbe in razne svečanosti. V ponedeljek 24. julija se bo začel svetovni kongres za telesno vzgojo, ki bo trajal tri dni. Naslednji dan 28 julija bodo izleti v razne predele južne švedske, od 29. julija do 4. avgusta pa bo slednjič taborenje v Malm-koongu, 100 km severovzhodno od Stock-holma.
Tajništvo prirediteljskega odbora vodi
glavni tajnik Agne Holmstrom. Poštni naslov tajništva je: Lingiaden, Stockholm, Suede. švedske državne železnice so že odobrile 50 odstotni popust za vse udeležence na ling adi. Enako so ukren le tudi vse zasebne železnice na švedskem. Vse evropske avionske proge so odobrile za potnike na lingiado 10 odstotni popust. Tudi v pogajanjih s paroplovnimi družbami so v tem pogledu doseženi ugodni uspehi.
V vseh državah, kjer gojijo telovadbo po Lingovem sistemu, torej na Norveškem, Poljskem, v baltiških državah, na Danskem, Holandskem, v Belgiji in Angliji, vlada za to prireditev veliko zan manje, tako da bo to letos ena največjih telovadnih prireditev na svetu Tudi strokovnjaki iz Jugoslavije se pripravljajo, da v večjem številu obiščejo l ngiado. St ki med Jugoslavijo in švedsko na polju telesne vzgoje so stari tri desetletja in sicer datirajo iz dobe, ko je bil sedanji član mednarodnega olimp'jskega odbora, zagrebški profesor dr. Bučar, naš znani pionir športa in telesne vzgoje, mlad dijak na švedski gimna-stični akademiji v Stockholmu. Od tod je dr. Bučar marsikaj prinesel tudi k nam. Po delnem Lingovem sistemu so dolgo telovadili tudi v naših srednjih šolah, v katerih je bilo uvedeno vse značilno švedsko gimnastično orodje. Toda tudi ne glede na to bi proučitev dovršenih in modernih razmer na švedskem mnogo korstila napredku naše telesne vzgoje. Zanimivo je, da bo lingiada natančno leto dni pred pr hodnjo olimpiado, ki bo prav tako na severu Evrope.
meljeno prošnjo iz Detroita. da bi se mu poverila organizacija XIII. olimpiiskih iger. Detro t je mesto na obali jezera Er'e, ima okoli 1,600.000 prebivalcev in v njem so slavne tvornice avtomobilov Forda in General Motorsa. Mesto je pripravljeno zgraditi najbolj veličastne športne naprave in najlepše boriln.ee za izvedbo olimpijskih tekem.
Tudi v Rimu so pridno na delu pri športnih napravah. Trenutno je v Mussolinije-vem stadionu zaposljenih okoli 700 delavcev. Ta stadion spada med zadnje, ki j h je dal duce zgraditi na obali Tibera, v tako imenovanem »mladinskem mestu«, ki pa žal nima dovolj prostora za gledalce. Zdaj preurejajo ta del stadiona, tako da bo šlo vanj najmanj 100.000 gledalcev. V tem povečanem stadionu bi mogla tudi Italija prevzeti kakršnokoli svetovno športno prireditev. Sicer pa bo pred XIII olimpiado leta 1942. velika svetovna razstava v Rimu, na kateri bo tudi vrsta mednarodnih športnih prireditev.
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek tekmovalcev bo drevi ob 19. uri v kavarni Emona.
SK Ilirija (smučarska sekcija). Drevi ob 18. sestanek članstva v klubovem lokalu. Važno zaradi skorajšnjih tekem! Načelnik.
Tekme
sta prvenstvo LNP
Mars—Reka
Na 'grišču Reke bodo poskusili dati Vi-čani lekcijo o lepem nogometu Marsovcem. Na dolgu so jim namreč za dva zaporedna poraza in kar je glavno, efektna zmaga Reke bi Vičanom odprla pot v finale in v svet.
Po zadnjih dveh nastopih Reke bi izid tekme ne bil n kako vprašanje, saj je dala odlične partije proti »težjim« nasprotnikom kakor pa je Mars. Vendar se Vičani ne počutijo nič kaj s gume za nedeljsko srečanje. Morda bo le Marsu še v tretje uspelo odpraviti mlado gardo Reke. V tretje gre pač rado . ..
Tekma bo na igrišču Reke z začetkom ob pol 16. v nedeljo.
Razpis
te"aja SmK Ljubljane v alpski kombinaciji na Lipanci Smučarski klub Ljubljana razpisuje za
svoje tekmovalce v času šolskih vel.kono-čnih počitnic tečaj v alpski kombinaciji na Lipanci pod vodstvom Vollerja Kristla. Po možnosti bo sprejetih tudi nekaj neorganiziranih tekmovalcev, ki so že deloma iz-vežbani v smuku in slalomu. Podrobne informacije na sestankih tekmovalcev ob četrtkih ob 19. v damski sobi kavarne Emona ali pismeno pri klubu.
Razpis
saveznoga prvenstva v vztrajnostnem teko
na 30 km dne 26. t. m. na Pokljuki v izvedbi Smučarskega kluba Ljubljana. Start in cilj ob 8 pred Sporthotelom. Prvi štirje prejmejo spominsko darilo. Prijave do 24. opoldne na tehničnega referenta kluba gos?. Zupana Bogdana. Ljubljana, finančna direkcija. Poznejše prijave vodstvu tekme v Sporthotelu na Pokljuki najpozneje* do 25. t. m. zvečer. Za prevoz prtljage tekmovalcev bo dne 25. t. m. na postaji Bled-jezero pri vlaku ki odhaja z Jesenic ob 14.17 pripravljen voz.
Gbžiii zbsr SK Slavije
Pretekli teden je bil občni zbor SK Slavije, kateremu so se člani odzvali polno-štev lno in kljub temu, da je klub še v Ljubljani malo znan se je zbralo veliko število simpatizerjev, kar znači, da se klubu obeta boljša bodočnost.
Občni zbor je otvoril g. predsednik Novak ki se je zahvalil vsem navzočnim za lep obisk. Tajniško poročilo kolikor je bilo mogeče-kajti preteklo sezono je bilo tajništvo kluba v štirih rokah je podal g. Hribar, ki je v kratkih stavkih navedel zadnje klubove uspehe in neuspehe na nogometnem polju. V jedrnatem poročilu je dal blagajnik g. Franc rurner si ko preteklega poslovanja in se zahvalil predsedniku Novaku za finančno pomoč. Kot ob čajno pri vseh majhnih klubih ki komaj dihajo, in so navezani le na svojo članarino, je tudi tukaj prav tako stanje blagajne. Revizor g. Aljančič je podal revizorsko po-roč lo ter predlagal absolutorij za celotni odbor.
Ker klub obhaja letos 5 letnico obstoja, je v zahvalo ustanoviteljema g. Friedrichu Al ksandru izročil častno predsedstvo, g. Evgenu Betsttu pa častno podpredsed-stvo. Predsednik je ostal g Novak, pod-predsedn k Dnrčec tajnik Hribar, blagajnik čotar, načeln k Turner, odborniki Breceij, Tanko, Gjuran st. Koj'č, šefic, Remic. R-vizorii gg Nered, Zertus, Kur-n:k st. Razsodišče: ing. Bloudek, Pauer, Aljančič.
Slav ja kljub majhnim razmeram pridno orje nogometno ledino bi zasluži že za to vso naklonjenost naše športne javnosti.
Kdo bo organiziral
olimpif ado 1.1944 •
Za organiziranje XIII. olimpiade so zdaj znani trije kandidati, in sicer London, Detroit v Ameriki in R'm. Verjetno je, da bodo o rešitvi tega vprašanja razpravljali že na prihodnji seji mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo junija ti. v Londonu.
dani mednarodnega olimp!jskega odbora so že prejeli dragoceno in bogato ute-
z dne 22. HI. 1939 Rateče-Planica 870 m: —4. solnčno, osojno
15 cm snega, sren, prisojno kopno. Planica-Slatna 950 m: —3, solnčno, 20 cm
snega, sren, Planica-Tamar 1108 m: —3, solnčno, 40 cm snega, osojno prš č. pr sojno osrenjen, Peč-Petelinjek 1440 m: —3, solnčno. 40 cm snega, osojno pršič, prisojno osrenjen,
Pokljuka 1300 m: —6. solnčno, 5 cm prši-
ča, 45 cm podlage, Dom na Komni 1520 m: —9. solnčno, 5
cm pršiča, 145 cm podlage. Dom na Voglu 1540 m: —7, solnčno, 140
cm snega, pršič, Sedmera jezera 1683 m: —13. solnčno, 5
cm pršiča, 200 cm podlage, Staničeva koča pod Triglavom 2332 m: —10, solnčno, 15 cm pršiča, 250 cm podlage,
Dom na Krvavca 1700 m: —8, solnčno, 50 cm snega, osojno pršič, pr.sojno
osrenjen,
Senjorjev dom 1522 m: —10, delno oblačno, 10 cm prš ča, 30 cm podlage. Koča pod Kopo 1377 m: —10, solnčno, 55 cm snega, osrenjen,
Mozirje za napredek svoje pokrajine
JL A V *	$


Mozirje, 22. marca
Občni zbor Tujskoprometnega in olepše. valnega društva je bil minulo soboto ob precej pičli udeležbi članstva v gostilni »Pri pošti«. Iz poročil društvenih funkcionarjev je bilo razvidno, da je društvo tudi v minulem letu odlično delovalo. Kopalni bazen se je povečal in poglobil, splaniralo se je zemljišče za novi park, zgradilo se je pri kopališču toliko potrebno higien.čno stranišče. Da se je kopališče v razmeroma kratkem času moderniziralo in dobilo tano lepo zunanje lice. gre glavna zasluga kraljevski banski upravi, ki je društvo že ope-tovano izdatno podprla. Društveni predsednik g. Goričar Matija se je posebej zahvalil blaga;'niku g. Trogerju in tajniku g. Predanu. ki sta s svojim nesebičnim delovanjem glavna stebra marl;'ivega društva. Še posebej velja to za g. Trogerja, ki je žrtvoval največ časa in truda za društvo.
Mozirje je minulo sezono obiskalo 366 tujcev, nočnin pa je bilo 2466. Ponajveč so bili tujci naši bratje iz savske in dunavske banovine, bilo pa je tudi nekaj inozemcev. Program za tekoče leto je spet bogat in zanimiv. Glavno delo bo z regulacijo hu-dournika Mozirnice, katere struga se bo speljala v Savinjo. Dela se bodo že kmalu pričela. Zasadil se bo novi drevored ob Savinji s kostanjem, ob novem parku pa se bo zasadila smrekova živa meja. Tako bo kopališče polagoma popolnoma ločeno od ostalih zemljišč. Pozdraviti je treba sklep, da si bo društvo v tekoči sezoni omislilo pri kopališču bufet, nabavilo nekaj ležalnikov, namizni tenis itd. Prospektov bo za tekočo sezono še dovolj, sicer pa bo društvo lahko razpošiljalo kolektivne prospekte, ki bodo za vso Gornjo Savinjsko dolino kmalu dotiskani. Dejstvo je. da število tujcev iz leta v leto vedno bolj narašča, zato postaja tujski promet za Mozirje čedalje važnejša gospodarska panoga.
Mozirje slovi še izza Praprotnlkove dobe po svojem sadjarstvu. Anketo za dolo čitev novega sadnega izbora je sklicalo sresko načelstvo na Jožefovo v mozirsko šolo. Iz vseh vzhodnih krajev šare za se je
zbralo lepo število sadjarjev, ki so z velikim zanimanjem sledili važni razpravi. Anketo je otvorii in vodil sreski kmetijski referent g. inž. Wenko. Izčrpen referat je podal šolski upravitelj g. Rozman iz šmartnega ob Paki, koreferent pa je bil šolski upravitelj g. Petrač iz Gorice. Oba predavatelja sta se podrobno bavila s hibami sedanjega sadnega izbora in sta v svojih referatih nakazala smeri za novi sadni izbor, ki ga želi uvesti na vsem področju dravske banovine kr. banska uprava. Po vsestranski stvarni debati, v katero sta poleg mnogih drugih s svojimi bogatimi izkušnjami posegla zlasti g. Matija Goričar iz Mozirja in g. I rman iz šmartne. ga ob Paki, je bilo sklenjeno, da ostane savinjsko sadno okrožje tudi v bodoče samostojno, zakaj savinjsko sadje slovi daleč naokrog po svojem Lzbornem okusu. Izražena je bila tudi zahteva, da se sadi v bodoče manj že preizkušenih sort in da ne kaže uvajati novih nepreizkušenih. V glavnem se je razdelil sadni sortiment v tri skupine: v gospodarsko sadje, v namizno in v sadje, katerega gojitev zahteva posebno lego, zemljo in podnebje. Zaradi vedno bolj se razvijajočega tujskega prometa pa prihaja za naš srez v poštev saditev nekaterih ranih sort. V ta namen se je izbral beličnik in pa nekatere domače preizkušene sorte. Anketa je pokazala, da vlada med našimi sadjarji veliko zanimanje za to velevažno gospodarsko panogo.	_
Nevaren slepar
Zadnje čase daje policiji mnogo opravka komaj 26-letni Jože Wimmer iz Laškega ,ki ima kljub mladim letom že dobršno mero kriminala za sabo. Lansko pole je je bil aretiran in odvedli so ga v kaznilnico v Stari Gradiški, da odse.li kazen zaradi številnih prevar in tatvin. Fant pa se zna odlično potvarjati ln v kaznilnici je napravi1 na vse osebje 'ako dober vtis .da so ga že jeseni izpustili na enoletni pogojni odpust.
GONTHER WAGNER K.D., ZAGREB
A komaj je bil na svobodi, se je Wim-mer spet posvetil svojim starim peslom. V Laškem se ni dolgo mudil, temveč jo je mahnil v Gornji grad, kjer je dobil službo pri avtoprevozniku časlu. Iz Gornjega grada je z avtom večkrat prihajal v Ljubljano, kjer je vnovič na debelo začel s sleparijami. Pri dveh tvrdkah je dvignil šest novih radie aparatov, češ, da so jih naročili razni ljudje. Takoj nato je apara e prodal za počen groš tvrdki pa nista prejeli niti pare. Ko je videl, da mu je žandarmerija na sledi, je na tihem Pobegnil iz Gornjega grada, svojemu gospodarju pa je odnesel razne dokumente, ki jih je pezneje uporabljal pri sleparijah. Uganjal je svoje pustolovščine po Mariboru, Celju, kjer je go'jufal zasebnike, trgovce in natakarice po gos'ilnah, nato pa se je pojavil v Ljubljani, kjer je neka tretja trgovina z radioaparati nasedla ter ga angažirala za svojega zastopnika. Razen tvrdke je ogcljufal še ce1© vrsto zasebnikov, ki so pri njem naročali aparate ter mu dajali večje in manjše zneske na račun.
! Toda tudi v Ljubljani mu je bila polici, ja hitro za petami in tako jo je VVimmeT odkuril proti Sušaku in Kastvu z name. nom. da pobegne v Italijo, v Kastvu pa so ga prijeli, in ko so izvedeli njegove grehe, so ga z eskorto poslali nazaj proti Ljubljani A fant se je znal nasproti oboroženim spremi jeva'cem tako debro zadržati, da S2 je ob njihovi nepozornosti na neki postajici izmuznil iz vagona in ušel. Eskorla se je v Kastar vrnila praznih rok, Wimmer pa se je v soboto vnevid pojavil v Ljubljani, kjer je v neki mo-ščanski trgovini nakupil na račun nekega trgovčevega znanca za dober tisočak; blaga. Blago je takoj nato za smešno ceno zastavil in denar v veseli družbi pognal po gr'u. Prenočišče je dobil v nekem zasebnem stanovanju, a ponoči je okra. del svojega stanodajalca in pred jutrom izginil.
Zdaj ga išče policija. Jože Wimmer je srednje postave, ovalnega obraza z oblim čelom, sivih oči in kostanjevih las. Po navadi je prav čedno oblečen, ima zelo prijazen nastop in zna govoriti tako zaupljivo ,da mu vsakdo nasede.
Zahvala! trgovski samopomoči v mariboru
izrekam iskreno zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po mojem umrlem očetu Hanžel Karlu; radi tega si usojam posebno trgovskim krogom toplo priporočati pristop k tej humanitarni in kulantni instituciji, ki nudi posm.rtninsko zavarovanje proti nizkim prispevkom.
MARIBOR, dne 21. marca 1939.
Hanžel Feliks, sin — trgovec

Zapustila nas je za vedno naša iskreno ljubljena soproga, dobra mama, stara mama, sestra, tašča in teta, gospa
BETI PUŠNIK
LASTNICA TOV. PLETENIN IN TRGOVKA
danes 22. marca ob 9. uri dopoldne, previdena s tolažili svete vere v 47. letu starosti.
Pogreb naše drage mame bo v petek 24. marca ob 4. uri popoldne Iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju.
Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 27. marca ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju.
Celje, Vojnik, dne 22. marca 1939. Žalujoče rodbine : PUŠNIK, PIPAN in ostalo sorodstvo
f
Po kratki bolezni je v 69. leta umrl danes ob pol 5. uri nas skrbni ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, tast itd., gospod
MATIJA GERČAR
uradnik TPD v pok. in posestnik
Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 24. marca ob 16. uri iz hiše žalosti, Loke 55 (Barbara), na tukajšnje pokopališče. TRBOVLJE, dne 22. marca 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
Obiščite beograjski sejem
aprila 1939. veliki mednarodni salon av-
tomobilov in motornih koles z razstavo potov in turizma
IS. - 24* aprila 1939* veliki mednarodni splošni
spomladanski vzorčni sejem
C ca I.000 razstavljalcev iz države in inozemstva.
Najhitrejša orientacija v izbiri blaga. Razširjenje
poslovnih zvez.
50% popusta na železnicah in ladjah. Pojasnila daje:
BEOGRAJSKI SEJEM
poštni predal 538, Beograd — Telefon št. 28-526 in 28-802.
L. WLNDER:
Q°spodkJGnopi$k
Roman o Franca Ferdinanda
(Avtorizlran prevod)
Franc Ferdinand je podal brzojavko grofu Wurmbrandu in zajecljal: »Ali je... mogoče?« Iztrgal je grofu brzojavko iz roke: »Wurmbrand! Tak povejte: ali si je moči misliti? Ali more biti resnica?« Roke so nadvojvodi trepetale. Izpustil je brzojavko, plosnil z rokami in zavpil: »Jezus! Jezus Marija!«
Komorni načelnik je rekel: »Cesarska visokost, brzojavka je uradna. Od najvišjega dvorniškega urada njegovega veličanstva. Pa naj bo še tako neverjetna.«
»Kje je brzojavka?«
Grof Wurmbrand je pobral brzojavko s preproge in prisluhnil. Pod okni se je ivigal hrup glasov. Franc Ferdinand je stopil k oknu, zagledal pred grajskimi vrati večjo množico ljudi in ukazal. »Poglejte, kaj imajo zunaj.«
Grof Wurmbrand je odšel. Franc Ferdinand je bil srečen, da je vendar že ostal sam. Sedel je in zamrmral: »Jezus Marija — to je vendar — to je vendar..
Zaprl je oči. Mislil je: »Zdaj bom... zdaj bom
jaz...<?
Podrgnil si je čelo in zbral misli.
Prevzet od nezaslišane novice, je bil za nekaj trenutkov pozabil, da je oče najbližji čakalec na prestol. Prevzet od nezaslišane novice, je bil za trenutek pozabil, da cesar še živi. Prevzet od nezaslišane novice, je bil za trenutek pomislil: »Zdaj bom ja7 cesar.«
28 Komorni načelnik se je jadrno vrnC in zaklical: »Cesarska visokost, v mestu se je raznesel glas že po treh — listi imajo že posebne izdaje! In zunaj, spodaj, stoji truma ljudi, ki strmijo gor. Nemara bi se cesarska visokost za trenuten pokazali pri oknu.«
Franc Ferdinand je stopil k oknu in ga odprl Leden zrak je planil v sobo. Ljudje na grajskem dvorišču so dvignili oči proti oknu, moški so se odkrili. Franc Ferdinand je v zahvala nagnil glavo ln zaprl okno. Množica je bil^ obnemela
Franc Ferdinand je z velikimi, opotekajočimi se koraki hodil po sobi. od okna do v*-at, od vrat do okna, spet in spet, čedalje hitreje, kakih deset minut.
Komorni načelnik je prinesel posebne izdaje listov.
»Tu stoji, da je zadela prestolonaslednika kap, cesarska visokost«, je rekel in obstal pri vratih. »To skoraj ni verjetno. Nedavno, ko je bil lov na Ogrskem, je bil vendar še kakor kri in mleko, ali ne, cesarska visokost? Bolan prav gotovo ni bil. Tu mora biti še nekaj, za tem se mora nekaj skrivati.« »Tak nehajte! Zdaj je to pač vse eno!« Franc Ferdinand se ni zavedel, da rjove. Čutil je naval krvi v možgane, neznosen pritisk v glavi, nič ni mogel misliti, misli so preganjale druga drugo, nenehoma na okrog, nobene ni mogel prijeti, nobene zagrabiti, nobene premisliti do konca. Mislil je: »Zdaj moram... Zdaj hočem...« Dalj ni Drišel. Saj ni mogel preudariti, kaj mora in kaj loče, vrtinec misli mu je povzročal omotico. Sedel e.
»Da, dragi: zdaj je treba imeti jasno glavo«, je dejal, šiloma brzdaje svoj nemir. »Pokažite mi eno eh posebnih izdaj!«
Prebral je list in s palcem otipal široki žalni rob. »Naročite, da takoj oskrbe žalni trak«, je ukazal. Komorni načelnik je odšel in se čez minuto vrnil.
»Pravkar je prišla še ena brzojavka, cesarska visokost.«
Nadvojvoda je prebral brzojavko, jo podal grofu in jel spet hitro hoditi od okna do vrat do okna. »Drevi se odpeljeva na Dunaj«, je odredil. »Z br-zim, ki se zmerom voziva z njim. Pripravite vse! Morda se nama bivanje raztegne. In zdaj me pustite samega! Premišljevati moram, nihče naj me ne moti. Samo če bi prišlo kaj novega z Dunaja, me takoj obvestite.«
Grof je odšel. Franc Ferdinand je nadaljeval svoj neskončni izprehod po sobi.
»Zdaj pa mirno, mirno premislimo«, si je ukazal. »Mirno premišljujmo, brez razburjenja, v miru lahko človek vsako reč bolje preudari. Torej kako je to. Mirno premislimo. Kako je to. Najprej moram vedeti... ne, ne tako. Nekaj je gotovo: cesar-jevič je mrtev. To drži. Na kakšen način je umrl, je vse eno, ali ga je srčna kap ali kaj drugega — vse eno je. Vsekako je mrtev. Po zakonu je zdaj papa prvi čakalec na prestol. Ako hoče. se more odreči meni v korist. More, ne mara. Če se odreče, sem jaz prihodnji avstrijski cesar. Toliko nepotrebnega sva govorila drug z drugim, toliko nesmisla, po ceel ure sva se prerekala o znamkah, o nekem gozdarskem pomočniku v Chlumcu, o vsem mogočem — samo o tem nikoli niti besedice. Smešno! Nikoli niti besedice o tem, ali ima namen, da se odreče. In mama — to je pač res čudno! — mama prav tako nikoli niti besedice. Niti najmanjšega namiga! Kakor da ne bi mogel tak slučaj nikoli nastopiti. — Rudi je bil pa tudi res zdrav ko riba To gotovo ni šlo po naravni poti. Z malo Vetse-rovo je imel zadnje mesece razmerje, če bi bila nemara ta — stoj! Kaj me briga mala Vetsera. to je zdaj pač nevažno! Da je mrtev: to je važno. Mirno premisliti. Logično misliti, ne vsega izpre-mešati in zamotati. Če bi človek le kaj vedel! Pre-neumno, da nič ne vem. Jutri bo slišati že kaj več.
A kako naj strpim do jutri, vse te ure, vso noč v vlaku, kako naj to strpim? Morda pride pred odhodom še kakšno sporočilo. Papa bi mi pač lahko brzojavil, kaj bo zdaj. Ali pa mama. Ta najbrže ne sme, drugače bi gotovo brzojavila. Najbrže tudi še nič ne ve. A da ni nikoli nobeden... Papa je vendar ... računajmo. Zdaj pišemo 1889, cesarju bo letos 59 let. Papa je tri, ne, dve, ne je že prav, tri leta mlajši od cesarja. Njegov rojstni dan je zmerom 30. julija, 59 manj 3 je 56, torej bo papanu dne 30. julija 56 let. 56 let! S svojo belo brado je videti starejši. S trdim klobukom in široko belo ovratnico, ki jo zdaj zmerom nosi, je podoben staremu vaškemu učitelju. Prav za prav, ali je 56 let visoka starost? Meni se zdi silno star. V teh letih človek pač ne more več misliti na to, da bi zasedel prestol! Bog ve, koliko časa bo cesar še živel, tako čvrst je še, kaj lahko da jih učaka 70 ali še več, recimo 70, to pomeni, da bi prestolonaslednik šele čez enajst let postal cesar. Čez enajst let jih bom imel 36 in nekaj čez To bo že čedna starost. A papanu bi jih bilo čez enajst let 67. Torej povsem nemogoča stvar, prestolonaslednik, ki s 67 leti še ni na vrsti. To mora sam tudi vedeti, to je gotovo že zdavnaj premislil — Moj Bog, kako sem črnogled. Papa mi ne bo hotel napotovati. Saj vendar ve... oh ne! Jezus Marija, kje morem upati, da ve, kaj se skriva v meni? Tega nihče ne ve, niti mama ne. Nihče, nihče, živa duša ne na vsem svetu. Vsak misli, da sem mlad nadvojvoda kakor vsi drugi, nihče ne ve, kdo sem v resnici. In jaz sem — ali mar jaz vem? Čutim pa, tako strašno jasno čutim že davno, da je nekaj v meni, nekaj, česar nihče ne sluti, nekaj, kar me bo storilo velikega, mene in državo, ako mi da Bog priliko, da pokažem, kaj je v meni. Prav gotovo, prav gotovo je moral cesar-jevič samo zato umreti, da stopim jaz na njegovo mesto in izvršim veliko nalogo, ki mi je namenjena po božji volji. Le to je, da tega nihče ne ve!
Prometna banka d. d. o Ljubljani
_stritarjeva 2 - telefon 21-49_
Ugodni trgovski krediti — Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo Obrestovan je vlog od 4% do 5%
STARE IN NOVE VLOGE IZPLAČUJE BREZ VSAKE OMEJITVE
1,1 OGLAS
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Brivski pomočnik
dober delavec, vojaščine prost, zmožen nemščine, d« bi takci stalno službo. N.islov v vseh poslovalnicah Jutra.	5888-1
Hotelskega slugo
di.bro verziranega. veščega jezikov in mlado natakarico z.i buffet ,spre;me moderen hrtei v Sloveniji. Ponudbe s sliko in spričevali na ogl. ©c!d. Jutra pod »K. L. 466«.
5876-1
Služkinjo
k? zna samostojno dobro kjhati. iščem k boljši manjši rodbini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5882-1
Samostojno
frizerko
iščem, llovar, Tyrševa cesta 9-U Ljubljana.
5867-1
Uradnika
2a slovensko in nemško korespondenco, išče industrijsko podjetje v bližini Ljubljane. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo refe-rcnc na ogl. odd. Jutra pod gNemški korespondent«.
5856-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par da-vsk 8 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din
Plačilna natakarica
S sezonsko prakso, ki gre tudi za servirko, najraje ob morju, želi službe. Naslov: Marija Hrovat, Sv. Jurij 97 pri Celju.	5884-2
Kot praktikant
želi mesta mladenič 18 let s trg. šolo in neka) prakse v trgovini. Gre tudi v tovarno, pisarno ali slično, po možnosti s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe pod »Uporaben« na ogl. odd. Jutra.
5838-2
Sin trgovca
z 2 razr. drž. trg. šole, želi nameščenja v pisarni, tovarni ali boljši trgovini kot začetnik. Gr< 6 mesecev sa-mo za hrano in stanovanje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in uporaben«.
5837-2
Slaščičarski
pomočnik
želi premen iti službo. Naslov v vseh posolvalnicah Jutra.	5851-2
Potniki
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Potnik
ki potuje v soboto v Zagreb ,in se vrne v nedeljo nazaj in sprejme sopotnika, naj javi svoj naslov na ogl. odd. Jutra.
5880-5
Dragocenost
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
ČERNE — jovelir,
Ljubljana, Wolfova uL
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
krema, masti, gumitran in parketni voski — brez njih ni zadovoljstva niti šted-nje.
Pridelki
Beseda 1 din, davek j din za šifra ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Prvovrstnega vina
trgatve 1938 prodamo cca 200 hI. Vlastelinstvo Pon-gratz, Maruševec pri Varaž-dinu.	5852-33
Prodam
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Travno seme Banaško Iucerno
Grahorico Oves Zlati dež Jari ječmen Koruzo za zeleno krmo in ensilažo Sladke lupine Polsladkorno peso in Čebulček nudi Sever & Komp., Ljubljana.
5334-6
Operacijsko mizo
železno, tridelno, železno skrinjo in mizico za instrumente, lekarniške posode za hišno lekarno in drugo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5814-fi
Kupim
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Vrtne stole
mize, dobro ohranjene in bršlin, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5862--
u
ni
Beseda l din. davek i din za šifro ali dajanje aaslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Avto Cabriolet
4 sedežen, skoro nov eleganten, tipa 1938, prodam pod ceno vsled opustitve obrata. Samo resni kupci naj pošljejo ponudbe pod šifro »Resen kupec 38« na ogl. odd. Jutra.	5891-10
Kolesa
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Kolesa
najboljša in velika izbi ra. nizke cene, na u-godna odplačila Oskai Remec, Ljubljana. Dolenjska 5.	113-11
Preden kupite kolo
si oglejte zalogo prvovrstnih tovarniških znamk. — Viktor BOHINEC, Ljubljana, Tyrševa C. 12, dvorišče.	125-11
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje aaslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Les
Imam cca 6 kub. m popolnoma suhih lipovih hlodov od 2 do 4 m dolgih in 40 do 100 mm debelih. Ivan Rus, Grosuplje.	5545-15
ijfiafiTUN
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje aaslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din.
Pohištvo
novo in že rablieno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici al' ustno Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian, Ljubljana, — Tyrševa 12.
70-12
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
Hranilne knjižice
Praštedione, Jadransko po-dunavske, Kmetske posojilnice, ljublj., kupimo za takojšnjo gotovino
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
5892-16
Din 120.000
kratkoročno, iščem na gradbene parcele in donosno posestvo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ljubljana ali Celje«.
5871-16
Lokali
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanl šl znesek 17 din
Slaščičarna
na Gorenjskem se odda v najem radi bolezni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5893-19
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Gospodarsko
poslopje
s stanovanjsko hišo, primerno za manjši obrat ali en gros trgovino, ugodno naprodaj. Ugodni plačilni pogoji. Prodaja realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 7.
5872-20
Parcela
solnčna, suha, prisojna lega, proti prevzemu hipoteke naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5860-20
Enodružinsko hišico
leseno, za letoviščarje, na gorenjski strani ljubljanske okolice z večjim sadnim vrtom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Weekend«.
147-20
Večje število parcel
kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš in vil ima naprodai gradbeno strokovno izobra žen posredovalec;
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Tele ton 37-33. Pooblaščen gra ditel) in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na raz polago.	**
Hiše - vile
parcele ln posestva 2e od 55.000 din dalje proda pod ugodnimi pogoji Franjo Prtstavec, real olsarua. LJubljana, Er-lavčeva 4a, Tel. 23-81 96-20
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanl ši znesek 17 din
Enosob. stanovanje
s kabinetom, iščem za 1. maj ali junij. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Solnčno 17«.
5869-213
2-sobno stanovanje
■ pritiklinami .ščt družina brez majhnib otrok za 1. maj Ponudbe na oel odd lutra pod »Mij 39«.
5355-21a
Sobo odda
Beseda 1 din. davek i din. za šifro ali dajanje aaslova S din Najmanj ši znesek 17 din
Opremljeno sobo
svetlo ln zračno s po sebnim vhodom oddam, Smartinska c. 10.
5807-23

			
BIL	zz	s	a
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Komfortno sobo
pri boljši rodbini, v bližini artiljerijske vojašnice, iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno in lepo«.
5866-23a
Razno
Eeseda 1 din, davek 3 din, za šifro aH dajanje aaslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din
Od Vas je
odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti aH barvati v tovarni
jos. reich
LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici Svetlolikaln»
INSERIRAJTE
V »JUTRU« 1
Mšm
eno- in večbarvne
JUGOGRAFIKA
f\J. VLOMf. 23
Prvovrstni t r b o v e Ii s k i
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
nndl
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telet. 20 59.
^SEBEBEE
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din aajmanj šl anesek 17 din
Naznanilo!
Sporočam cenj. odjemalcem, da sem preselil dipl. krojaško delavnico za civilne in vojaške obleke na Gosposko ul. 1, poleg križanske cerkve. Priporočam se za nadaljnjo naklonjenost. Modno krojaštvo Malis, Liublja-na. — Sprejmem krojaškega vajenca.
5881-31
RHTEVFDTE
BRESPLAtNI PODUCNI
CENIK
NAJP0P0LNEJ5IH
GLASBILA
A)VEt|E DOMAČE 5TR0CNE TVRTHi
F.5CHNEIDE
KR. DV0R5K! OOBAVITELD
ZAGREB
•'NIKOLIČEVA 10
7 i
Moški
?
ki trpite na seksuaf aevrastenlli -idnosno
impotencl,
nezadostni cunKciji <polnlh žlez, duševn depresiji poskusit*
OKASA
100 tablet 220 din: si so Jih mnogi zdrav
m ki preskusili ln so km hormonski preparat odobreni. Pošiljamo direktno in
poštnine prosto Lekarna Mr Rozman. Beograd Terazlje br 5 Izvozna banka Reg s br 5732-1934
ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK

NAJPOPOLNEJŠE generalno za5tdp5tvd
~ F. 5CHNEIDER
ZAGREB nikdliCeva io
KRAJČEVICEVA (Dr. SPITZERJA)
Novo-Vukovarska pomada
1864 -1939 Nenadkriljiva za polep-šanje, zoper sončne tn jetrne pege, zoper so-i jedce ln priSč. S stalno uporabo ohranijo tudi starejše dame mladosten izgled ln gladko polt Edino pristna s sliko Izdelovatelja. LEKARNA KRAJCEVIC, VUKOVAR.
uspehov
na
ea oglas v
»JUTRU«
W A R B I N e a. L J o
Miklošičev« cesta 4 pn PrančiSKansk)
Prodaja in isspoocijanje tisvu.*v
Violine kitare
o druga giaebl-ia od šoi-fcih dc prvovrstnih in f rumen tov stru ne in	pa
crebščtne dobit« v velik! izt>»rt aajcenejže ors B L J A N 4.
serfcvj
IlilillM IIIIH —
PRODAJTE svojf F0T0-P0SNETKE'
Iščemo za priključene nam časopise in novine stalno zanimive foto-posnetke iz vseh panog. Postanite časnikarski fotograf v svojem stranskem poklicu! Zaslužite denar s svojim foto-aparatom! Vse pobližje proti poštnini za odgovor pod šifro 717 na Agence de la Presse 10, rue Pauquet, 'aris (16).

INSERIRAJTE V „ JUTRU "J
4	4	za hodnike in stopnišča
Kokus tekači ;rivg>vt;
Ljubljana, Marijin trg 3
za damske športne kostume in plašče, dvojna širina od 20.— do 50.— din dobite v novo otvorjeni
trgovini
Blago za moške in fantovske obleke,
Za Ljubi janco, pri Zmajskem mostu
SV. PETRA NASIP 29. — Istotam moško ceneno perilo na pr.: srajce od din 19.—, spodnje hlače od din 13.—* naprej.
SODNA DRAŽBA
ortopedičnih, bandažnih predmetov, šivalnih strojev, pisalnih strojev stroja za brušenje, železne Wertht*im blagajne, trgovske opreme klinih p&sov, nožev, škarij, klin, kirurgičnih instrumentov in raznega drugega blaga DANES, četrtek v Prešernovi ulici 5, ob 14.


f
Preminul je naš tovariš
FURLAN ANDREJ
slušatelj elektrotehnike in rezervni poročnik
Nepozabnega tovariša spremimo na njegovi zadnji poti iz mrtvašnice splošne bolnice na Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu v petek, dne 24. marca ob pol 5. uri popoldne.
AKADEMSKI KLUB ELEKTROTEHNIKOV Univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.