Naročnina pnevna Izdaja za državo CHS mesečno 2.0 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdala celolelno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsto mrtll oglosl po 1 SO ln 2 D. več Ji oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večjem p naročilu popust Izide ob 4 zfutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitar! evl ulici 11. 6 lil Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprelemalo Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Političen list sza slovenski narod Uprava /e vKopltarlevl ul.it.6 * Čekovni račun: Clubllana štev. 10.6)0 ln 10.J4P xa 1 nserate. Saralevošt.7Sti3, Zagreb št. 39.011, Praga ln Dunal št. 24.797 Pri sovjetskem predstavniku. Praga, meseca maja. Na jachymovski konferenci male antante a največjo pozornost vzbujala dva sovjetska iplomata oziroma časnikarja, ki sta sledila oteku kot opazovalca moskovske vlade. Bilo j to prvič, da se na konferencah male antan- ■ pojavita dva tako redka gesta in tudi za ;čino časnikarjev — bilo jih je kakih osem-eset vseh narodnosti in barv — je bil to prvi učaj, da vidijo, kako izgledajo njihovi rdeči Dlegi. Razumljivo, če je skoro vsak od njih Dtel priti z njimi v stik, pa tudi mi jugoslo-mski časnikarji. Posebno napram nam sta ila uslužna oba gospoda: attaché opolnomo-mega predstavništva URSS (zveze sociali-ičnih sovjetskih republik) v Pragi g. R o -an Jacobsen in g. S. J. Kanačikov, rednik oficielne sovjetske agence (TASS). okazala sta se kot dobra Slovana in kot taka a jugoslovanskim časnikarjem preskrbela >rejem pri šefu sovjetskega predstavništva v ragi g. Ovsejenku. Sovjetska Rusija ima v Pragi že tri leta oje oficielno predstavništvo. Dasiravno Če-ioslovaška Rusije de jure še ni priznala, rndar so njeni praktični politiki že pred tre-i leti navezali z Rusijo zelo intimne gospo-irske stike. Poslali so v Rusijo svoje posebno :edsiavništvo in sprejeli v svojo sredo po->bno trgovsko predstavništvo moskovske ade. To predstavništvo uživa v bratski re-lbiiki polne pravice ostalih diplomatov in >dja delegacije kakor tudi njeni člani uži-ijo vse pravice in slobcdščine kakor člani islaništev drugih držav. V pričetku je bil ;1 češke javnosti radi njihove prisotnosti aemirjen, sedaj so si vsi na jasnem, da ima »škoslovaška od teh zvez brezdvomne kori-i in glasovi za popolno priznanje Rusije in . povsem tudi formalno normalne zveze s 10 milijonsko zvezno republiko se v češki vnosti množijo, posebej v vlsdnih krogih, revladuje mišljenje, da ni več daleč čas, ko ) Češkoslovaška tudi de jure priznala Sov-te, pesebno še radi tega, ker se tudi med Dljsko in Sovjeti v zadnjem času vršijo ži-ihna pogajanja za prijateljstvo in za med-ibojne arbitražne pogodbe. Nam jugoslovanskim časnikarjem je bilo ■veda malo težko stopiti na suverena tla leče dežele. Ko sva se z enim od kolegov ■ takoj za nami sta se pripeljala še dva — •ipeljala z avtotaksi pred poslaništvo, nama ■ed vsem padlo v oči precejšnje število ci-lnih agentov, ki se brezbrižno sprehajajo na )eh straneh ulice. Vila »Tereza«, v kateri je nastavljeno po-aništvo, se nahaja precej daleč izven centra sredi obširnega, lepo zasajenega vrta na po-)čju hriba na Kraljevih Vinogradih. Pozvo-iva, čakava minuto, dve — nikogar. Kar se žka, železna vrata sama odpro in ko stopiva i suverena boljševiška tla se istotako takoj t nama zapro brez šuma, nekam tajinstve-d, sliši se samo sklop ključavnične konstruk-je. Odločno prekoračiva kakih sto metrov og hoda v vilo. Vrata so na stežaj odprta. V "lmračni veži nas pričakata dva brkata Kolka — menda slugi. Eden mi uslužno od-'ame palico, površnik in klobuk, ki sem ga b stari kranjski navadi vrtel v rokah, drugi ima pomoli debelo knjigo. Vpiševa se, nato a naju z vsem ceremonijelom potisneta preti par stopnic na obširen hodnik. Dvojen: vZdravstvujtek, eden z leve, rugi z desne, naju sprejme; oba znanca z ichymova. Opravičiva kolege, češ, da takoj ridejo, onadva oprostita poslanika, da je ne-oliko zadržan in naju povabita v sprejemno >bo. Tu naju predstavita svojima soprogama, ašica prave ruske vodke služi za pozdrav, ruga že prežene težko atmosfero in kmalu no z damami v prisrčnem razgovoru. Raz-avarjamo se v čudoviti mešanici slovenskega, •bo-hrvatskega, češkega in ruskega jezika. prijetnem kramljanju nas zmoti prihod še veh jugoslovanskih časnikarjev. Predstavijo as še svetniku predstavništva g. Kalužniju i trgovskemu predstavniku g. dr. I. W. Len-Slovanskem klubu<. Raz-govarjamo o vseli mogočih stvareh, največ o literaturi, kajti tudi jaz sem kos literata — je končal g. Ovsejenko in se ljubeznivo od na? poslovil. —r —r. šednik radikalnega kluba. Tekom današnjega dneva je imel številne sestanke s svojimi prijatelji, predvsem s pašičevci. Sklenilo se je, da se v najkrajšem času skliče glavni odbor radikalne stranke. Na sestanku bi se predvsem rešilo vprašanje strankinega kongresa na katerem bi se izvršila izvolitev voditelja radikalne stranke in novih članov za glavni odbor. Pozornost je zbudilo, da je Aca Stanojevič konferiral z Markom Trifkovičem in ga po naših informacijah obvestil o dosedanjih korakih, ki jih je storil za enotnost radikalnega kluba. Po Trifkovićevem mnenju so se vsa sporna vprašanja med takozvanimi pašičevci in centrumaši poravnala tako, da spor dejansko ne obstoja več. Na vsak način je kompakt-nost radikalne stranke močnejša, kakor je bila poprej. sestanek Mitileneu-Briaud. Ta sestanek je važen, ker je sledil takoj konferenci Male antante in sestanku Brianda s Chamberlai-nom. V političnih krogih prevladuje prepričanje, da se jo na sestanku zastopnikov Francije in Anglije gotovo tudi govorilo o sporu z Italijo in da sta se oba državnika strinjala v tem, da se ta spor tekom daljnih dni likvidira. Po sestanku Brianda z Mitileneu-om se veruje, da bo zavladal v odnošajih Male antante prisrčnejši ton. Čeprav še ni prišlo do neposrednih stikov med nami in Italijo, se priča-kuje, da po intervenciji Francije in Anglije pogajanja niso več daleč. Istotako bi se imela danes vršiti seja anketnega odbora, ki pa se ni mogla vršiti, ker niso prišli na sejo vladni člani anketnega odbora. Zato se bo prihodnja seja vršila v sredo. KNEZ PAVLE ODPOTOVAL V ANGLIJO Belgrad, 23. maja. (Izv.) Knez Pavle se je zadnje dni nahajal v Belgradu. Včeraj je s kneginjo Olgo odpotoval v Anglijo. Temu potovanju pripisujejo nekateri politični krogi poseben značaj. DR. KOROŠEC V BELGRADU. Belgrad, 23. maja. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad voditelj SLS dr. Korošec. Poročiia o silnem potresu Newyork, 23. maja. (Izv.) V Washingtonu, New Orleansu in Ottawi so potresomeri v prošli noči zaznamovali silen potres, ki bo imel gotovo zelo težke posledice. Ognjišče potresa se nahaja v daljavi kakih 7000 milj. Opazovalnica v Ottawi računa, da je bilo ognjišče potresa ali na Kitajskem ali pa v Chile. Ljubljana. V nedeljo zvečer ob 11. uri, 43 minut 12 sek. je seizmograf zavoda za geo-dinamiko v Ljubljani zabeležil jako močan po« très na razdalji 7140 km. Maksimalno gibanje zemlje je znašalo okrog 500 mikronov z maksimalnim pospeškom 140 mikronov. Beleženje potresa je trajalo skoraj 2 uri. Boji za Mankau. Šangaj, 21. maja. Iz kitajskega izvora se razglaša, da je danes popoldne vdrl v Hankau general Yang-cen, ki se bori na strani generala Vaj-faj-fusa. Danes sta iz Šangaja v Hankau odplula dva japonska ruSilca z oddelkom mornariške pehote. Sedaj imajo velesile na Kitajskem več vojaštva kot izrecno oborožene kitajske čete. Kdaj bodo volitve? EDINOST V RADIKALNI STRANKI VPOSTAVLJENA. Pred direktnimi pogajanji z ifaiijo. Rusija in Anglija. Napetost med Anglijo in Rusijo je res izredno velika. Anglija si naravnost prizadeva, da bi izzvala Rusijo. Toda Rusija duje izjave miroljubnosti. In to je zadnje čase najznačilnejša poteza sovjetske zunanje politike. Nekaj vzgledov Iz zadnjih tednov! Rusko poslanstvo v Pekingu je kitajska vlada dala zasesti ter zaplenila sovjetske listine. Na vzhodno kitajski železnici so izgnani vsi ruski sovjetski uradniki te železnice, katere uprava je doslej bila ruska. Sedaj naj se uprava iztrga Rusom iz rok. V Londonu je angleška vlada dala vlomiti v poslopje trgovske delegacije, razbiti vzidane blagajne, iz njih pobrati tajne dokumente ter jih konfiscirati. In na vse to Rusija mirno odgovarja, da se ne da izzvati od kapitalistov. Očividno je, da se Rusija krčevito brani vsakega konflikta. Očividno je, da Anglija konflikte krčevito išče in jih aranžira. Zato je to postopanje Rusije tembolj fra-paivtno, ker še ni dolgo od tega, ko je Rusija že energično znala braniti svoj prestiž. Res Rusija mora imeti tehtne razloge za svoje umikanje na vsej črti. Nekateri migljaji, da Rusija boleha na pomnjkljivi vojaški organizaciji ciji in na slabem vojaškem vodstvu, vsled česar si baje ne upa energično nastopiti. Drugi pa so mišljenja, da Rusija ne more drugače nastopati. S svojo kitajsko politiko je Rusija težišče rusko-angleškega obračuna bila prešla na kitajska tla. In zdelo se je, da bo na Kitajskem za vedno vrgla ob tla angleški vpliv in s tem zadala smrtni udarec tudi angleškim kolonijam. Toda Anglija se je v energičnem naporu vzdržala v svojih pozicijah, pričela počasi prehajati v napad proti sovjetom. Obenem je tudi v Evropi začela dosledno protirusko politiko. S svojimi preiskavami proti sovjetski trgovski družbi v Londonu je Anglija prenesla težišče angleško-ruskega spora iz Azije v Evropo. S spretno politiko je Anglija zopet pritegnila nase Francijo, kar pomeni okrepitev angleškega vpliva v Evropi ter še večjo osamljenost Unije. Ruski sovjetski Uniji tak razvoj dogodkov ne more biti po godu. Ruski načrti v Aziji so propadli, zato išče Rusija sedaj stikov na zapadu. Baš zato se mudi ruska delegacija na svetovni gospodarski konferenci v Ženevi, da tu naveže nove stike. Zastopniki sovjetske Rusije se trudijo, doseči od svetovne gospodarske konference resolucijo, ki naj kot dejstvo prizna poleg kapitalističnega tudi komunistični gospodarski sistem. S takim priznanjem bi se doma dvignil prestiž ruske sovjetske vlade, obenem pa bi taka izjava omogočila zapaduemu kapitalu sodelovanje v Rusiji. Tako bi naj ta resolucija služila Rusiji politično in gospodarsko. Bližnja bodočnost bo pa pokazala, kaj je bilo močnejše: Ali prizadevanje Rusije, izriniti se iz izolacije; ali prizadevanje Anglije, sovjetsko Rusijo popolnoma obkrožiti, Od odgovora na teh dvoje vprašanj je odvisna v veliki meri bodoča zunanja politika cele Evrope! * * * v London, 23. maja. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so se posvetovali o odnošajih napram Sovjetski Rusiji. Notranji minister je razložil, kako stališče bo zavzel v svojem govoru, ki ga bo imel jutri v spodnji zbornici o hišni preiskavi. Govorili so o diplomatskih posledicah izvedene preiskave in proučili vprašanje preki-njenja zvez s Sovjetsko Rusijo. Končna odločitev dosedaj še ni padla, vendar je skoro neizogibno, da pride do popolnega prekinjenja odnošajev. Zunanje ministrstvo bo v najkrajšem času izdelalo načrt za odgovor na rusko protestno noto. Sporazum na svetovni gospodarski konferenci. Ženeva, 21. maja. Radi znanega ruskega predloga se je danes dosegel sporazum, ki ga obsega naslednja formula. »Priznavajoč važnost poživitve svetovne trgovine ter popolnoma odrekajoč se vmešavanju v politična vprašanja smatra svetovna gospodarska konferenca, da je srečen znak za mirno gospodarsko sodelovanje vseh narodov, da so se zbrali člani vseh tu zastopanih dežel, ne glede na razlike v svojem gospodarskem življenju.« Ta formula je bila soglasno sprejeta. Zaključna seja. v Ženeva, 23. maja (Izv.) Na današnji plenarni seji gospodarske konference je bilo sprejetih še nekaj predlogov, med drugim tudi predlog znanega narodnega gospodarja Ca-ssela, Id priporoča tesnejše sodelovanje mednarodnih gospodarskih vzgojevalnih zavodov na gospodarskem polju in predlog švedskega del. Oeringa, da mora delo za razorožitev iti skupno z gospodarsko obnovo, katera bo mogoča le takrat, če bodo uspela prizadevanja za razorožitev. Pri skupnem glasovanju o predlogih in sklepih vseh treh odlx>rov gospodarske konference, so vsi delegati razen ruskih in turških zastopn/kov, odobrili predložena poročila. Vsi sklepi in gradivo, ki ga je konferenca zbruiu, ho se izročili tajništvu Društva narodov. Pred prihodom italijanskega kralja v Trst. g Trst, 23. maja. (Izv.) Mesto se pripravlja na sprejem kralja Viktorja Emanuela, ki bo jutri po morju prispel v Trst, da bo prisostvoval otvoritvi novega svetilnika »II faro de la vittoria«, svetilnik zmage. V pristanišče je prispela prva polovica flotilje, 8 vojnih ladij, ki bodo manifestirale ob priliki kraljevega prihoda. Druga polovica prispe jutri ob pol devetih s kraljem. Zvečer ob 7 se bo vršilo odkritje. V mestu so prispeli maršal Diaz, predsednik senata Chittoni in admiral Thaon di Revel. g Trst, 23. maja (Izv.) S pa mikom »Pa-latino« je prispelo v Trst dalmatinsko zastopstvo, ki se bo udeležilo slavlja ob priliki kraljevega prihoda v Trst. Po mestu je dalmatinsko zastopstvo priredilo burne demonstracije. Nosili so dalmatinsko zastavo s črnini trakom in vzklikali neodrešeni Dalmaciji. Culi so se klici »Doli Jugoslavija!«. Na trgu Verdi pred sedežem fašistične stranke je nagovoril dalmatinsko zastopstvo tajnik fašistične stranke inž. CoboL Sodeč po napisih, ki so jih nosili fašisti, je bil zastopan samo Zader. V nedeljo se je v gledališču Roselti vršilo veliko zborovanje v čast vojnim pohabljencem. Poslancu Del Croit se je podelilo častno meščanstvo Trsta. Del Croit je imel mogočen govor, koncem katerega se je dotaknil Italijanov v Dalmaciji. »Zader,« je vzkliknil, »je velik pohabljenec in še vedno krvavi krivična rana domovine. Imejmo pogum in oglejmo si to rano. Bog ve, ali bo kdaj iz le rane prišel klic po osveti in odrešenju.« Del Croit je popoldne odpotoval v Gorico. SPOMINSKO SLAVJE NA SV. GORI PRI GORICI. g Gorica, 23. maja. (Izv.) V nedeljo se je na Sveti Gori vršilo odkritje spominske plošče v spomin zavzetja Sv. Gore. Plošča je na stopnišču, ki pelje na trg pred cerkev. Napis pravi, da je Tržačan Slataper Guido, 20 let star, 14. maja 1017, ko je zasedel Sv. Goro, s svojim junaštvom ukrotil Avstrijo. Poleg drugih osebnosti so se slavja udeležili vojni pohabljenci. Zvečer se je vršilo v mestnem gledališču zborovanje, na katerem so Del Croitu podelili častno občanstvo. ITALIJA ZA TUJSKI PROMET. g Rim, 23. maja. (Izv.) Prometno ministrstvo je sklenilo, da se od 16. junija do 31. oktobra za polovico znižajo železniške tarife na vseh progah, ki se stekajo v Julijsko Krajino in Gornjo Italijo, in sicer preko Brenner-ja, Podbrda, Trbiža. Postojne in. Reke, za potnike, ki so namenjeni v italijanska kopališka na Primorskem, ako ostanejo v kopališčih vsaj deset dni. Poneirečen poïet v Шцо v London, 23. maja. (Izv.) O poletu angleških vojaških letalcev Cara in Gilmana ni še nikakih obvestil. Letalca sta se dvignila na polet v petek. Zadnje poročilo je povedalo, da sta letela preko Ostende. Po izjavah izvedencev bi se morala lctalca že v noči od petka na soboto nahajati nad Carigradom. Ker je bil polet preračunan na 40 ur, se je pričakovalo, da bosta že v nedeljo zjutraj dosegla svoj çilj. Sedaj obstoja resna bojazen, da sta se morala radi kakega defekta spustiti na zemljo, kjer sta ostala brez pomoči. Angleške oblasti v Bagdadu in Karafanu so dobile naročilo, da za letalcema poizvedujejo. Car in Gilman rešena, g London, 23, maja, (Izv.) Večerna izdaja lista »Times« poroča: Letalca Car in Gilman sta nameravala doseči nov rekord na daljavo. Iz Londona sta hotela leteti v Indijo. V Perzijskem zalivu pa sta padla v morje. Rešil ju je nek parnik. Letali sta izgubljeni. Preletela sta 5000 km, OBČINSKE VOLITVE V VARŠAVI. v Varšava, 23. maja (Izv.) Pri včerajšnjih občinskih volitvah je dobila desničarska skupina 47, demokratska levica 16. socialno demokratska stranka 28, judovski narodni blok 13, splošna judovska delavska stranka 7 mandatov. Volivna udeležba je znašala 65 odst. Izid volitev pomeni precejšen narastek glasov levičarskih skupin. Pilsudskemu prijazue skupine so močno nazadovale. Kulturni boj v Nikaraguš. Tudi nekatere srednje ameriško državice nočejo zaostati za Mehiko. Tako je došlo do ostrega razmerja med cerkvijo in vlado v republiki Nikàragui. Listi poročajo o naslednjem slučaju: Španski redovnik, pat. Bazadat, deluje po Nikaragui že več mesecev z velikim uspehom kot misijonar. Ustanovil je list s socialno tendenco in organizira ljudske misijone, ki imajo izreden uspeh. 3000 mož ga je pričakalo in sprejelo, ko jo prispel v Riobambo, kjer je hotel imeti sv. misijon. Triumfalno so ga tisoči mož peljali v mesto. Zato je vlada dala patra zapreti in ga potem izgnali. Ko je škof proti temu pro-I testiral, je dobil odgovor: »Patra jo bilo tre-ba zapreti, ker je versko vncnio netil v taki meri, da je to vodilo k demonstracijam katoliškega verskega duha v navdušenih oblikah. c Torej je verska vnema prepovedana- Kopališče lil pik НМДШЈИЈМ!« Pomladna sezona otvorjona, — Nenadkrilllvl uspohl zdravljenj*. — Moderne naprave svetovnega kopallflča. — Upozarjamo na lzvanredne ugodnosti v predsezonl (do 18. JunlJai. — v tem Ćasu stano polni pension, sestojećl lz: stanovanja, s postrežbo ln luôjo, dobre ln Izdatno prehrane, kopeljl s perilom, piailla zdravniških In ttlazbenlh pristojbin, ter enkratne /.dravnlike prevedbo za osobo In teden: za državne ln samoupravne uradnike, oficirje, penzlonlste, Invalide In élane bolniških blagajn Din 380'-do 580'-, za vse ostale Din 4Б0-— do 700'—. Zahtovajte prospekte od Uprave kopallààa LlplK. Poštena beseda. Dr. Vladimir Ravnihar, član radikalne stranke, je napisal za »Nar. Dnevnik« članek, v katerem pove svoje mnenje o takozvanem naprednem alias narodnem bloku, ki bi ga SDS hotela skovati kot bojno fronto proti SLS in klerikalizmu. Po njegovem mnenju je mobilizacija take fronte v sedanjih okoliščinah povsem nesmiselna stvar in sploh nima drugega pomena kot pomagati diskreditirani firmi SDS zopet na noge. V naši državi, pravi dr. Ravnihar, je borba proti klerikalizmu donquichotska borba z mlini na veter. Klerikalizem, papizem itd. je samo strah, ki je sredi votel, okoli ga pa nič ni; samo bavbav za izvestne kroge v Belgraclu, ki o stvari niso dovoljno informirani, kakor je bil svojčas separatizenrz drugimi izumi vred; vse prikrojeno izveslnim strankarskim namenom. Nato odgovarja dr. Ravnihar na vprašanje, je-li SLS kot taka, ne glede na to, ali je klerikalna ali ne, kliče po bloku proti sebi; je-li je po svojem obnašanju, svojem stališču napram narodu in dravi, po svojih metodah daje povod, da se vse druge stranke v njeni ožji domovini združijo zoper njo? Na to vprašanje ugotavlja dr. Ravnihar, da so mu v Belgradu zatrjevali na najmero-dajnejših mestih, da so z delom SLS, njene parlamentarne delegacije in njenih zastopnikov v vladi zato zadovoljni, da je bila SLS lojalna partnerica, da se je izkazala za emi-nentno državotvorni element in da so po njej o narodu slovenskem dobili vse drugo — ugodnejše mnenje, nego so je bili imeli o njem do vstopa SLS v vlado. »In Slovenija sama se ni imela pritoževati. Celo vrsto uspehov, ki jih je dati na rovaš pozitivnega sodelovanja Slovencev na vladi, zaznamuje v svojem koledarju za leto 1927, uspehov, ki jo zanje zavidajo druge pokrajine n:išo države in jih celo njej zamerjajo. Narodna radikalna stranka je pokazala izredno razumevanje za delovni program SLS, spoznnvši, da je vršitev tega programa, čeprav z neko preferenco Slovenije, vendar le na iioncu koncev v korist celoti. Toraj politično in stvarno — nacijonalno delo. Zato rečem, da ni logično ne s stališča vlade in ne s stališča slovenskega naroda, da se baš v tem trenotku hoče ves ostali slovenski narod, kar ga ni v taboru SLS, mobilizirati proti SLS. Ljubosumnost in zavist ne moreta podreti te iz vsega stvarnega položaja nujno podane logike.« . Dr. Ravnihar zaključuje svoj članek s poudarkom, da današnji resni časi, vnanje-litični položaj, naša notranja revščina, zahtevajo vse drugačno fronto — fronto ljudi, ki pošteno mislijo z narodom in z njegovo državo, fronto poštenjakov. Torej fronto ne proti SLS, ampak z SLS, pristavljamo mi. In nimamo tem pametnim in poštenim besedam dr. Ravnlharja tudi ničesar več pristaviti. Sporazum med radikali. Po belgrajskih vesteh jc bilo zadnje dni zopet zelo živahno v radikalnem klubu, kjer so se vršila pogajanja med razdvojenimi skupinami. Pogajanja so vodili Marko Trifković, Uzunović, Ilija Mihajlovič, dr. Radonjić, Ljuba Popović, Andra Sianić, oba Miletića in drugi. V glavnem se je dosegel nekak sporazum, tako da utegne za nekaj časa klub biti obvarovan večjih pretrcsljajev. Sklenjena je sporazumna izpopolnitev glavnega odbora radikalne stranke, in sicer na ta način, da se prazna mesta razdele na tri radikalske skupine: pašičevcc, cenlrumaše in levičarje (skupina Vukičeviča). Pašičevci, ki so imeli doslej absolutno večino v glavnem odboru, so pristali na ta sporazum, ker jim je bilo obljubljeno, da bo na deželnem kongresu izvoljen za strankinega šefa Marko Trifković. Čim se izvrši izpopolnitev glavnega odbora, bo sklican tudi strankin kongres. Sklicanje kongresa forsirajo vse skupine, zato da bi se že enkrat rešilo vprašanje, kdo bo predsednik radikalne stranke. Kongres bo sklican vsekakor še pred volitvami, ker je sicer nevarnost, da bi radi razcepljenosti kandidatskih list stranka pri volitvah propadla. Zborovanje vodstva HS5. Po petih letih je Radić zopet sklical vodstvo svoje stranke. Preko strankinih pravil je prejšnja leta mirno šel na dnevni red in sam odločal o vseh stvareh, o katerih bi moralo sklepati vodstvo. Ni se čutil namreč varnega med zaupniki, med katerimi je bilo veliko opozicionalcev in pristašev raznih struj, ki so se odtrgale od Radiča in zagovarjale politiko disidentov. Sedaj, ko so se izvršile volitve v oblastne skupščine in so člani vodstva postali vsi oblastni poslanci, ki jih je po večini določil itak Radič sam, je vedel, da ima v vodstvu sigurno večino in sklical zasedanje na soboto, 21. t, m. Prišlo je razmeroma malo zastopnikov, okoli 200. Otvoril je zborovanje podpredsednik Karel Kovačević in dal takoj besedo Ra-uiču. Njegovo poroči'u je bilo v glavnem Zagovor kapitulacije leta 1925, Novega ni mož Manifestacijska proslava desetletnic* majske deklaracije v veliki dvorani hotela Unioi v nedeljo, 29. maja 192/ ob desetih dopoldne. Spored: 1. Akademski orkester. Koračnica. 2. Slavnostni govor oblastn. poslanca g. prof, E. J a r c a. 3. Kvartet: Koroške narodne pesmi. 4. Govor narodnega poslanca g, Fr. S m o d e j a, 5. Kvartet: Koroške narodne pesmi. K obilni udeležbi vabi »SLOVENSKA STRAŽA« 4 povedal nič, le na svoj način je zagovarja Pribičevičev program narodnega edinstva. Pri drugi točki dnevnega reda: stranki: pravilnik, je prišlo do velikih prepirov. Dal matinski odposlanci so protestirali proti te mu, da bi se stranka prekrstila iz »hrvatske v »narodno«. Šele ko je večina iztisnila naj hujše opozicionalcc iz dvorane, je večin sprejela Radičev predlog. Zanimiv je člen 7 strankinih pravil o po stavljanju kandidatov pri oblastnih in državno zborskih volitvah. Kandidate predlagajo oki organizacije vodstvu. O teh predlogih sklep najprej vodstvo, končno pa odobrava kandi dature izvršilni odbor, ki ni vezan na sklep vodstva. Če so volitve razpisane nenadoma, s predsednik pooblašča, da sam postavlja kar didatne liste. V predsedstvo stranke so bili izvoljeni Stjepan Radič, predsednik; dr. Maček, Prc daveč, Karel Kovačevič, Jure Valečic, poc predsedniki; Avgust Košutič, dr. Juraj Krnjc vič, Ivo Čelani in Stipo Matijević, tajniki. Zborovanja sta se udeležila tudi črno gorski poslanec dr. Sekula Drljević in Radi čev posrednik na dvoru Mita Dimitrijević Д 0 fronti dr. Žerjava razpravlja v v« rajšnjem »Narodnem Dnevniku« zelo trezn g. dr. VI. Ravnihar in pravično ocenjujoč za sluge SLS za Slovenijo, hoče nekam trditi, d se je stranka z odstavitvijo prosvetnega šef za Slovenijo omadeževala. Tu moramo zope pribiti, da g. Lončar ni bil prosvetni šel ц Slovenijo in ga zato SLS tudi odstavili 11 mogla: za kar se je dr. L. kot šef dal ime novali, to je še do danes tudi ostal. Baje ji sam izjavljal, da se zato ne da imenovati 111 mesto prosv. inšpektorja, ker da je to mest« politično, on pa da ima v muzeju varno za točišče za vsak slučaj. Je pa to poseben načii izpodrivanja, po katerem na meslo ravnatelji g. dr. Mala pod P. P. režimom kljub pritiski odličen hislorik, pristaš SDS. ni hotel priti ii je tako izpodrivanje za muzej zaslužnega stro kovnjaka z indignacijo odklonil. SLS je tore imela povod dr. Lončarju vrniti milo za dra go, pa tega 111 storila. Д Pojasnilo. Prejeli smo: Nedeljski »Sle venec« me opozarja, da »Novosti« ne tiskaj doslovno izjav predstavnikov Slovenske I j ud ske stranke. Na to izjavljam: Ako jaz ali na še uredništvo skrajša kako izjavo, storimo t edino in samo iz tehničuih razlogov. Razum se, da se to zgodi na ta način, da ostane vse bina izjave nedotaknjena. Kakor znano so za grebške »Novosti« strogo izvenstrankarsk glasilo, pa zaradi lega skušam bili v najbolj šili odnošajih s predstavniki vseh strank. -Oton G. Ambrož, dopisnik zagreb. »Novosti« Iz oblastnih samouprav Primorsko-krnjiška oblast. Kakor poročajo iz Karlovca, se je po гаг nih poizkusih končno vendarle posrečilo sc stavili oblastni odbor. Ker ni bilo mogoče dc seči sporazuma mecl samostojnimi demokra in radičevci v vprašanju predsednika, je h sprejet posredovalni predlog, naj se za pred sednika izvoli po letih najstarejši član skup ščinc, a to je Jovan Mojsilović, bivši velil' župan primorsko-krajiške oblasti. Mojsilovi je pristaš SDS. DE PINEDO SE VRAČA. v Trcpassy, 23. maja. (Izv.) Italijanski le talec De Pinedo je včeraj od pol 5 zjutr; starial v Trppassy-zalivu in odictci pro Azorom. SCaf se gođi đoma Strašen požar v Starem trsu ob Kolpi. 0 GOSPODARJEM POGORELO VSE - POŠTNI URAD ZGOREL. - VSE TRGOVINE IN GOSTILNE ZGORELE. - GROZNE EKSPLOZIJE. - PRETRESLJIVI PRIZORI. - G. KNEZOŠKOF NA POGORIŠČU. - OGROMNA ŠKODA. Lepo belokranjsko selo Stari trg ob Kolpi je tadela minulo soboto, dne 21. majnika, strašna nesreča. Malo pred 3. uro popoldne je izbruhnil v gospodarskem poslopju trgovca, gostilničarja in posestnika Iwrna Butala na doslej nepojaSnjen način požar, ki je z bliskovito naglico uničil devetim posestnikom vse njihovo imetje: hiše, skednje, hleve, trgovine, kašče, delavnice, nekaj živine, vse orodje, opravo, velike zaloge raznega blaga po trgovinah, velike množine vina, obleke itd., skratka dobesedno vse, kamor je ogenj segel, ker je bilo mogoče rešiti edinole golo življenje. Radi pomanjkanja vode in radi silnosti eksplozij petroleja in bencina po trgovinah ter radi pomanjkljivega gasilnega orodja je bilo gašenje nad vse težavno. Le izredni požrtvovalnosti domačih in ljudi fe okolice se je zahvaliti, da se je ogenj omejil in ni dosegel šole, župnišča in župne cerkve v neposredni bližini ter uničil vsega sela na južno in severno stran. Pogorelo je: posestniku Petru Gre-goriču hiša, skedenj in hlev; trgovcu, gostilničarju in posest. Ivanu Butala nadstropna hiša s trgovino in obilno zalogo blaga, hlev z vso živino, skedenj, vse orodje, 0 voz; gostiln, in mesarju Marku Majerle dve hiši z vsemi prostori, v katerih e bil tudi poštni urad, ki je pogorel z vsem inventarjem vred; vdovi Mariji Fuštar hiša z vsemi pritiklinami; gostiln, in posest. Marku Fugina hi-z gostilno; trgovcu Ivanu Mihelič prav vse, t. j. krasna dvonadstropna hiša z ogromno zalogo vsakovrstnega blaga v trgovini ter vsa pripadajoča poslopja; trgovcu Ivanu Kose trgovina z veliko zalogo raznega blaga; posestniku Petru Molcu hiša in vse pripadajoče ter Juriju Šterku kolarska delavnica. Ogenj se je širil z bliskovito naglico. Jedva se je pri prvi hiši pokazal ogenj, že so se užigale sosednje hiše, kakor sveče na oltarju. Požarne brambe iz Predgrada, Spodnjega loga in domača so mogle braniti le v soseščini se nahajajoče hi-ie, ker je bilo gašenje na gorečih poslopjih zaman. Pretresljivo je bilo gledati, kako se je slavnostno okrašeni trg, ves odet v vence, zelenje in m stave, spreminjal v pogorišče. Prejšnji dan, v petek 20. maja, popoldne se je namreč pripeljal v trg g. knezokof dr. A. B. Jeglič podelit zakrament sv. birme domačim otrokom. V navdu-lenju in veselem razpoloženju, dasi je neusmiljeno ieževalo, se je sprejem izvršil. Nihče pa ni slutil, la bo jok in stok že drugi dan pretresal nesrečni Tg.' Baš radi te okolnosti je bila nesreča še brid-kejša. Mnogim birmancem je zgorela vsa nova obleka, tako da drugi dan niso mogli v cerkev S&e-fli S£S V četrtek, dne 26. maja, na Vnebohod. bo shod SLS v Raihenburgu v dvorani kaplanije po vem sv. opravilu. Na shodu poročata nar. poslanec Jos. Škoberne in oblastni posl., župnik Jos. Tratnik. Popoldne ob 3. uri se vrši tak shod tudi pri iSerbecuc na Velikem kamnu. — Somišljeniki, skrbite za obilno udeležbo! V nedeljo, dne 22. t. m., se je vršil pri Sv. Primožu nad Muto prav dobro obiskan javen shod Slov. ljudske stranke. Na shodu sta poročala oblastni poslanec Jože S t a b e j in tajnik Tomaž Ovčar. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je priredila v nedeljo 77. maja tamkajšnja krajevna organizacija Slov. ljudske stranke javen shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Shodu je predsedoval g. 11 e š i č. Govorili so narodni poslanec Fr. 2 e b o t ter in razpoloženje, ki je na dan birmovanja povsod nad vse svečano in veselo, je bilo tu ena sama bridka žalost. O požaru poročamo še naslednje podrobnosti: Brž, ko se je ogenj opazil, je jelo biti plat zvona. Nastal je krik, vik in jok, da je človeka stresalo do kosti. Žene in dekleta so iskale vodo, bilo je je malo, zato je bila dobrodošla i gnojnica. Nekaj strašnega so bile detonacije iz trgovine Ivana Miheliča, ki je imel v zalogi veliko množino petroleja in bencina. Strahovitim pokom je sledil neizmeren visoko v nebo se vzdigujoč dim z ogromnimi zublji ognja, ki ga ni bilo mogoče gasiti. Ljudi se je jela polaščati strahovita panika, ki je zbegala in razburila najbolj hladnokrvne ljudi. Jok in vrišč otrok, obupni klici nesrečnih pogorelcev, mukanje razbegle živali, klici gasilcev in orožnikov so izpremenili mirno selo v pravi pekel. Brž se je pojavil ob gorečih poslopjih sredi množice preplašenih ljudi g. knezo-škof, ki je jel tolažiti in miriti. Bil je ganljiv prizor! Bila mu je brati /. obraza neizmerna žalost, zato je tem uspešneje tolažil obupajoče. Na večer je bil ogenj toliko omejen, da je bilo varno, da se ne razširi dalje. Vendar so ljudje z nečloveškimi napori gasili vso noč do lepega pomladnega jutra, ko je žarno solnce še nedavno srečno in slavnostno odeto vas obsijalo le kot žalostno pogorišče. V nedeljo ob Q dopoldne se je zbralo v farni cerkvi obilo ljudstva od blizu in daleč. Strah pre-čute noči in groza nad bridko nesrečo sta odsevala z obraza in iz oči vseh. In ko je g. knezoškof ginjen stopil na lečo, se je orosilo stotero oči. V krasnem, v srce segajočem govoru nas je tolažil in bodril ter nam kazal navzgor, kjer edino je tolažba in pomoč. Končno poročamo, da je škoda ogromna. Ceni se na preko 8 milijone Din. Najhujše je prizadet Fran Butala, ki je zadolžen in ima 9 nepreskrbljenih otrok. Vendar so silno udarjeni vsi, saj jim je pogorelo dobesedno vse. Kar so rešili, ni niti omembe vredno. Zato prosimo prav lepo, priskočite siromakom na pomoč! Sila je velika in to tem bolj, ker je belokranjsko ljudstvo itak samo revno in ne more dosti pomagati sotrpinu. Prosimo zlasti gg državne in oblastne poslance za izposlovanje izdatne podpore od strani države. Kakor smo izvedeli iz tajništva SLS, se je poslanec dr. Franc Kulovec takoj obrnil na ministrstvo, da da iz proračunskih sredstev čimvečjo vsoto pogorelcem za podporo. oblastna poslanca in odbornika Alojzij S u p a -nič in dr. V e b 1 e. Zborovalci, med njimi celo pristaši SKS, so živahno odobravali govore in se iajavili, da bodo pri bodočih volitvah volili vsi SLS. Sprejete so bile resolucije, v katerih se izreka poslancem SLS zahvala in popolno zaupanje. Nadalje se zahteva regulacija Pesnice, jesenske šolske počitnice in pri trgovski pogodbi z Avstrijo določbe, da bomo lahko izvažali sadje, vino in živino v Avstrijo. Po shodu se je vršilo posvetovanje vseh županov in drugih mož radi važnih lokalnih zadev. Možje so ostali s svojimi poslanci v daljšem zaupnem posvetovanju. Taka posvetovanja po končanih shodih se priporočajo tudi za druge kraje. Praznik elegance se bliža. Spomnite se, da preskrbuje najelesjant-nejše obleke gospodom in dečkom t v r d k a DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. 10 letnica majniSke deklaracije. »Mladinski dane. Seja centralnega odbora za prireditev Mladinskega dne< se vrši danes v torek ob 6 pop. na mestnem liceju, I. nadstr., na kar opozarjamo vse šolske odbore. Brošura o majski deklaraciji izide danes v torek in jo bo Jugoslovanska matica vsem, ki so jo naročili, takoj odposlala. Teden majsko deklaracije. 30. maja t. 1. obhajamo desetletnico majske reklaracije. V spomin in proslavo tega zgodovinskega dogodka jo izdala Jugoslovanska Matica poleg deklaracijskih diplom tudi deklaratijskc razglednice. Pozivamo vse naše občinstvo, da vpo-rablja za medsebojno dopisovanje tekom tega tedna tudi te razglednice, ki so naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah. Cena 1 Din. Ljubljančani! V proslavo desetletnice majske deklaracije priredi v nedeljo 29. maja dopoldne naša šolska mladina slavnostni obhod po mestu. Naše občinstvo in zlasti starše vabimo, da prisostvujejo in spremljajo ta obhod naše mladine. Hišne posestnike pa prosimo, da razobesijo v počast te zgodovinske desetletnice s svojih hiš ia oken državne in narodne zastave. Letošnji nabori. V območju poveljstva ljubljanskega vojnega okrožja se vrše letošnji nabori sledeče: V Novem mestu: dne 27., 28., 30., 31. maja in 1. junija 1927; v Trebnjem: dne 2. junija 1927; v Žužemberku: dne 3. in 4. junija 1927; v Kočevju: dne 6., 7., 8., in 9. junija 1927; v Sodraiiei: dne 10. in 11. junija 1927; v Velikih Laščah: dne 13. in 14 junija 1927; v Ložu: dne 15. in 17. junija 1927; v Cerknici: dne 18. in 20. junija 1927; v Logatcu: dne 21., 22. in 23. junija 1927; na Vrhniki: dne 24. in 25. junija 1927; v Lukovici: dne 27. in 28. junija 1927; v Kamniku: dne 30. junija in 1., 2., 4., S. in 6. julija 1927; v Kranju: dne 7., 8., 9., 11., 12. in 13. julija 1927; na Jesenicah: dne 14., 15. in 16. julija 1927; v Radovljici: dne 18., 19. in 20. julija 1927; v škof j i Loki: dne 21., 22., 23. in 25. julija 1927; v Ljubljani za nabornike mestnega magistrata: dne 26., 27., 28., 29. in 30. julija 1927; v Ljubljani za nabornike okrajnega glavarstva Ljubljane, izvzemši one, ki pridejo na Vrhniko: 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 8. avgusta 1927. Zločinski požar blizu Ihana. V soboto, 21. t. m. opolnoči, je zločinska roka zanetila požar pri posestniku Judežu, ki leži visoko na hribu v sredi med Ihanom in Sv. Heleno. Obširno gospodarsko poslopje s hišo vred je pogorelo do tal. Hlev z živino in svinjak s pre-šiči — vse je bilo žrtev plamena. Stara mati z dvema otrokoma se je še v zadnjem trenutku rešila iz goreče hiše. Vsled poka tramovja se je zbudila iz spanja in se samo v spalni obleki rešila z otrokoma iz ognja. Gasiti in kaj rešiti je bilo nemogoče, ker leži posestvo na samem in tudi ni potrebne vode. Tudi je bilo zažgano na več mestih naenkrat, kakor trdijo tisti, ki so prvi prihiteli na pogorišče, ker je gorelo na vseh straneh hiše in gospodarskega poslopja naenkrat. Posestnik je imel samo mater doma in dva otroka, ker je oženjen v bližini na drugem posestvu in se je ravno zdaj nameraval preseliti na svoj lastni dom — toda zgorelo mu je vse. Ogenj je bil podtaknjen, o tem ni dvoma. Ljudstvo je silno ogorčeno, zlasti še, ker je pred komaj dobrim mesecem v Podgori pri Dolu bil enak požar ponoči, ko je zgorela stara mati in dva rejenčka. — Razdalja med obema pogoriščema je samo eno uro hoda. V interesu cele okolice in ljudske varnosti bi bilo, da se zločincu čimpreje pride na sled, ker opravičeno obstoja sum, da tiči za tema požaroma ena in ista zločinska roka. — Kdor kaj ve o zločincu, naj naznani to orožništvu v Domžalah ali pa v Dolskem. Defektna električna svetilka ubila otroka. Maribor, 23. maja. V hiši Pokojninskega zavoda na Kr. Petra trgu je 23 mesečni otrok g. trgovca Tipelna prijel na nočni omarici stoječo svetilko ki je imela stik, to se pravi, da je elektrizirala (tresla), vsled napake v notranjosti svetilke, čez roko je prehajal električni tok za razsvetljavo z napetostjo 220 Voltov v telo. Električni tok je obžgal otroku oba prsta, s katerima se je dotaknil ter roko nad zapestjem, ki je slonela na svetilki. Otroka so našli mrtvega v postelji. Vesel prizor ob Ljubljanici. Včeraj ob četrt na eno popoldne se je zibal po Poljanskem nasipu totalno pijani 31 letni delavec in posestnikov sin Franc Peršak, doma iz Št. Andraža pri Ptuju ter stanujoč v Zeleni jami. Baje se je spri nekaj z očetom, kar ga je tako razburilo, da se je napil žganja. V pijanosti je tako obupal nad tem življenjem, da je sklenil skočiti v Ljubljanico. Ravno pod Jugoslovansko tiskarno se je zavihtel ter napol skočil napol pa se je zavalil v kalno in od dežja precej naraslo Ljubljanico, hoteč izvršiti samomor. Toda v mrzli in umazani vodi se je le malo premislil ter sklenil,' da preloži datum za nameravani samomor na prihodnjo priliko. Kratko malo, Francelj je zlezel na zeleni otočič sredi struge. Na obeh bregovih se je seveda nabralo gledavcev, delavec protezne delavnice J. Vrhovec pa je stekel in aviziral rešilno postajo. Francelj pa se je med tem ravno pripravljal, da se vleže v sočno travico na otočku. Občinstvu, ki ga je radovedno opazovalo, je pokazal svoje zaničevanje z dolgim jezikom in s prezirljivim smehom. Prišli so organi rešilne postaje in vrgli Franclju rešilno lestvo. Bila je prekratka. Francelj se je prijel za zadnji klin, se dvignil v zrak in — bumf — padel zopet v vodo. Pomolili so mu vrv. Neki šaljivec je zaklical: »Okoli vratu si jo deniU In res, mož si jo je privezal krog vratu in milo prosil reševalce: »Dvignite me!« Seveda ga niso prej dviggnili, dokler si je ni navezal na malo nižji del telesa, nakar so ga srečno po dolgih peripetijah ob huronskem krohotu množice potegnili nepoškodovanega, celega in premočenega na suho. Tu ga je vzel pod svoje okrilje stražnik, ki ga je odvedel na policijo, kjer se je mož dodobra streznil in posušil in mogoče tudi premislil, da bi še v bodoče kdaj počenjal take neumnosti. 'Prosvetna szvesza Za binkoštno romanje na Trsat in v Crikve-nico so sprejemajo priglasi samo še v pondeljek. 23. t. m. P. t. župne urade in društvene odbore vljudno prosimo, da pošljejo sezname priglašenih izletnikov takoj v pisarno Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7. Za proslavo 10 letnico majniške deklaracij« prinaša 5. in 6. štev. »Vestnika« zanimivo predavanje dr. Rožiča: Slovenci v boju za svojo svobodo Pridejana je tudi primerna deklamacija Simona Gregorčiča: Zedinjena Slovenija. S teni imajo vse društva primerno gradivo, da brez večjih priprav dostojno proslave 10 letnice deklaracije. Za to priliko priporočamo spominsko diplomo, katero je pravkar izdala Jugoslovanska Matica. Diploma, dokaz narodne zavednosti, naj visi v vsaki društveni dvorani. Breznica: V proslavo 10 letnice majske deklaracije vprizori izobraževalno društvo 26. in 29. maja ob pol 4. uri popoldne igro »Miklova Zala^r. Rctečc pri Škofji Loki. Kat. prosvetno društvo priredi v proslavo 10 letnice deklaracije na Vnebohod ob pol 4. uri v društvenem domu slovesnost s petjem, deklamacijo in igro »Pod božjim varstvom«:. Žiri. Katoliško prosvetno društvo vprizori na Vnebohod, dne 26. maja v Domu na Dobračevi ljudsko igro s pet jem »Revček Andrejčekc. Loški potok: Prosvetno društvo priredi na praznik 26. t. m. ob 1. dopoldan in popoldan ob 2. predavanje o Evh. kongresu in o naših izseljencih v Ameriki. Predavanje pojasnjujejo deloma skiop-tične slike, deloma pa film. Preddvor nad Kranjem: Naše katoliško prosvetno društvo zaključi letošnjo sezono na praznik. 26. maja in nasledno nedeljo, dne 29. maja znamenito igro Ben-Ilur iz Kristusovih časov. Začetek bo obakrat točno ob 3. uri popoldne. Mariboru« 20. maja: »Bobrov kožuh«. Narodi, ki jih je svetovna vojna postavila c poslednjo kategorijo današnjega družabnega in državnega sestava, so zavladali s postoter-ienimi energijami duhovni svet: ruski begunci inficirajo vso miselnost človeštva; nemški povojni pesimizem se je zarezal dovolj globoko udi v našo slovensko dušo, jo razoral in razni, da se je naslajala v brezbrižni transcen-dentalnosti. Ali ruski narod je kakor božji, ki trpi in nikdar umreti ne more; kakor morje, ki včasih divje zavalovi, v brezdnih globéh pa je večno. Nemški narod je kakor silen orjak, ki se ves ranjen pne in vali ogromne skale in če ga podrejo, si pljune v dlani, porine od kraja. To je razmerje tudi hudožestvenikov in Rcinhardtovih disidentov. Veder in prisrčen je njihov vodja H a n s Brockmann. Tip tistega Ncmca, ki ne nore nikdar razžaliti, ki ste z njim takoj domači: tip tistega nemštva, ki ga poznamo po dunajskih sladkih dekletih Schnitzlerjevih, ki Jrešijo in nimajo greha. S preprosto, iskreno besedo je povedal: »Prihajamo, da povežemo srca i umetnostjo, ki je vesoljna.« »Pozdravljeni vi, ki vam v materinščini prihajamo.« »Pozdravljeni vi, junaški narod Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ste nas tako topio sprejeli.« »In zahvaljeni!« . V rokah je držal lep lovorjev venec z veselo našo trobojnico ... Nocoj se mi je zdelo, da Berlinčani v Mariboru niso bili nikakšna koncesija tukajšnjim Nemcem, temveč da so bili baš zanje očito-vanje naše slovenske kulturne zavesti in glasniki svetle jugoslovenske bodočnosti: Ko je na odru v Mariboru stal Rein-hardtovec z lovorjevim vencem s ponosno našo trobojnico ... »S tem potovanjem smo šele tipali,« mi je rekel Hans Brockmann. >^Zelo smo veseli in zadovoljni z uspehi. Tako prisrčno so nas povsod po vaši domovini sprejeli, toliko iskrenih čuvstev smo našli, da smo polni vere, da bomo naše sožitje šc okrepili.« »Jeseni pridemo zopet. V Belgradu so odločilne oblasti že pristale na to.« »Ne mislim prihajati vodno z istimi igrav-ci. — Da, v repertoarju sem gibčen. Nikakor se ne omejujem na neke literarne smeri; le da ne morem prirejati dram, ki zahtevajo prevelik ansambl.« »Razgovarjal sem se tudi s Predičcm v Belgradu, da mi nasvetuje kak jugoslovanski komad. Svetoval mi je Vojnoviča. Tudi v Zagrebu sem se menii z Begovičem. Imam seznam vaših domačih del; prevedli jih bomo in jih pokazali Nemcem, potem pa prišli zopet k vam.« (Bolno mi je bilo, ker o slovenski drami nič ni rekel. Nisem si ga upal vprašati, ker sem se bal, da se ne bi osramotil za vso slovensko dramo. Vidite! Je le dobro, da nas imajo v svetu za en narod; smemo vsaj reči: »naš« Vojnović itd. Zato ni čuda, če so naši 1'iteratje avtonomisti. Hm, premočna konkurenca pri bratskih »plemenih« ...) »Čudil sem se, koliko tesnih odnosov ima ves Balkan z nami Nemci.« »Za Carigrad« n. pr. so nam dvomili, če bomo uspeli s Schillerjevim »Kcvarstvom in ljubeznijo«. Češ, da si želi občinstvo lahkih reči, kakršne dajejo Francozi. Imeli smo pa baš s to mladostno, penečo se klasično igro svoj največji uspeh. V Bukarešti tega komada niso sprejeli tako povoljno.« »Zdi se mi pač, da je klasika tisti večni izvor svežine in čistosti. Priljubiti jo, v njo se vtopiti — ne, ne igramo je v modernih frakihl« »Da, Klcista ljubim. Zame je Kleist sploh največji dramski genij. Uprizarjati mi ga je težko, ker zahteva preveliko osobja.« »Na Hebbela mislim; na »Gygcsa in njegov prstan«, 'tudi na »Marijo Magdaleno«. Tudi moderne: Sternheima, morda šc Toller-ja, Kaiscrja.« »Kako sodim o novojni nemški drami? Po vojni je bilo divjt razbičano razpoloženje, velika plima; za njo je oseka: kakor tiho snovanje in pričakovanje.« »Naša umetnost teži v skupnosti igre. Glejte Bonna I Sijajen igralcc. Vendar pa sc stesnjuje v igro in ne zdrkne iz skupnosti, čeprav kipi iz njega moč ustvarjanja.« Hudožestvenikil In hudožestveniki?! Vprašal sem, ogrel se je in štel njihova imena: »To, to je vrhunec. To je vrhunec skupne igre. Rusu je že v krvi; Rusu je njegovo religiozno, pobožno vživljanje žc prirojeno. Nemec si ga mora šele priboriti.« Zvonci so brneli, nekdo je pritekel po Brockmanna; odhitel sem: prej še, kot sem prišel izza kulis na svoje mesto, jc bil Brockmann že na odru v svoji vlogi. Hudožestveniki se niso hodili med dejanji klanjat: ne motite jih med molitvijo! Rcinhardtovci so morali neštetokrat pred zastor in neugnano ploskanje je nagrajalo do viška privito tehniko. Ferdinand Bonn, sloviti umetnik, »čigar ime debelo tiskajo«, jc bil uradni predstojnik. Po pravici ga »tiskajo debelo«. Bil je tak suveren kajzerski »von uradnik, da si ga ne morem misliti drugačnega; da n« morem verjeti, da je ta človek še tudi kaj drugega in ne le »von Wchrhahn«. Občudoval sem bolj kot Vso rutinirano interpretacijo njegovo sugestivno moč, ki jc morala zajeti, ker ni niti en hip, čeprav bi bil še tako ne-odrejen in brezizrazen, prenehala strujati, temveč jc z energičnim tempom branila, da si bi oddahnil ob misli, da jc le igra. Kako čisto drug Bonn jc moral biti, ki jc na vcsc- Bnewie novice k Izpremembe v državni službi. Za kmetijskega referenta Maribor desni breg je imenovan Albin Dular; učitelj čebelarstva pri kmetijskem oddelku ljubljanske oblasti Josip Okorn jc premeščen za učitelja na čebelarsko šolo v Št. Jurju pri Celju; vpokojen jc skladiščnik carinarnice v Ljubljani Ivan Volcan-šck. — Pri finančni prokuraturi v Ljubljani jc imenovan za finančnega svetnika dr. Josip Vidmar; za tajnika delegacije ministrstva financ v Ljubljani pa je imenovan dr. Fil. Orel. * Odlikovana zmagovalca zračnih višav. Na predlog ministra vojske in mornarice jc kralj odlikoval naša letalca rez. kapetana I. razreda Tadija Sondermayerja in poročnika Bajdaka z redom Belega orla IV. razreda. k Banket na čast škofu Akšamoviću. Katoliška cerkvcna občina v Zemunu jc v nedeljo priredila na čast škofu Akšamoviču svečan banket, ki so se ga udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblasti ter zastopniki drugih veroizpovedi. Zvečer jc priredilo pevsko društvo »Tomislav« na čast visokemu gostu koncert. ■k Za šefa kabineta prometnega ministra je postavljen g. Aleksander Lukić, ki je sedaj služboval v finančnem ministrstvu. •k Reorganizacija prometnega ministrstva. Po novi uredbi o organizaciji ministrstva za promet so ukinjeni vsi oddelki tega ministrstva, razen administrativno - pravnega oddelka. V nadomestilo so pa zato ministrovemu pomočniku dodeljeni strokovni referenti. Ukinjena jc tudi direkcija za zgraditev novih prog in je njena kompetenca enako kakor kompetenca drugih ukinjenih oddelkov pre-nešena na generalno direkcijo. -k Mohorjeva družba v Celju. Prošli teden je postala Mohorjeva družba lastnica znane Kosove hiše v Prešernovi ulici. V kratkem prične z adaptacijo prostorov za svojo tiskarno in s predpripravami za preselitev v Celje. Tako je zmagala uvidevnost nad s slepoto udarjenimi, ki so hoteli, da bi Celje ostalo malo mestccc brez vseh izgledov na razvoj, ki mu je s preselitvijo Mohorjeve družbe omogočen. •k Ljubljanska opera se je poslovila iz Sarajeva z Beethovnovim »Fideliom«. Kritika je bila o vseh predstavah polna hvale in poudarja, da je to gostovanje bilo v glasbenem življenju Sarajeva poseben dogodek, ki se ga bodo Sarajevčani radi in hvaležno spominjali. -k Župnim uradom in organîstom! Ker na organizacijo organistov vedno prihajajo razna vprašanja od župnih uradov in organistov, s« istim naznanja, da ima tozadevni referat Fr. Klančnik, organist v Šmartnu ob Paki. Vse zadeve pokojninskega zavarovanja pri Pokojninskem zavodu za nameščencc vodi sedaj imenovani ter naj se vsi interesenti obračajo direktno nanj. Pri eventualnih vprašanjih sc naj priloži znamka za odgovor. -k Šc orožniški upokojenci. Od orožni-ških upokojencev dobivamo dan za dnem obupne dopise, ki slikajo njihovo bedo, ker nekateri šc za marec niso prejeli pokojnin. Eden od teh siromakov, ki se. je za ves znesek, katerega bi bil imel prejeti za mesec marec, isti mesec zadolžil pri trgovcu, mlekarici in mesarju, nam piše nadalje še to-le; Kakor mnogi drugi je bil tudi on prikrajšan pri izplačevanju draginjskih doklad. Zato jc lani potom društva orožniških upokojencev zaprosil za ureditev te zadeve. Imel je pri tem 336 Din stroškov; denar si je moral izposoditi. Teče že sedmi mesec, odkar je prejel od Državnega sveta rešitev — obvestilo, da so se oktobra 1924 zvišale draginjske doklade vsem upokojencem; do danes pa te dobrote dopisnik ni bil deležen. Zadnji čas bi že bil, da se uvede v te zadeve red! k Umrl je v Celju g. Franc G a j š c k , nadučitelj v pokoju. — V Mariboru jc umrl Franc T o p o 1 n i k , sluga v splošni bolnišnici. Naj v miru počivata! ■k Avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Herman Pleinert je nastopil osemdnevni dopust. k Posetniki razstave »Zemaljske kemijske straže«, ki je otvorjena v letnem paviljonu »Oficirskega doma« v Belgradu, se opozarjajo, da imajo na vseh tukajšnjih državnih železnicah polovično vožnjo do 2. junija 1927. •k Ostavko na državno službo je podal g. Ivan G r a č n a r, tajnik pri upravnem sodišču v Celju, ker odide na drugo službeno mesto izven Celja. Mlademu gospodu, ki je v Celju z izredno pridnostjo in požrtvovalnostjo delal tudi v naših organizacijah, želimo na novem odgovornem mestu obilo sreče. it Smrtna kosa. Dne 19. t. m. smo izročili materi zemlji truplo pokojnega posestnika in krščansko mislečega moža Ivana Pogačnika iz Dobrega polja, župnija Mošnje. Zapušča ženo in dve nedorastli hčerki. Naj v miru počiva! ■k Agrarna reforma. V ministrstvu za šume in rude izdelujejo zdaj zakonski načrt, ki stavlja pod agrarno reformo tudi gozdna vele-poscslva. ■k Nova trgovska akademija. V Belgradu namerava vlada še to leto otvoriti trgovsko akademijo. Posebna komisija je že izdelala naučni načrt za ta zavod. •k Dr. Ferdo Šišić odlikovan. Nj. V. kralj je odlikoval odličnega zgodovinarja, profesorja zagrebške univerze dr. Ferda Šišiča z redom belega orla V. razreda. ■k Mednarodna železniška konferenca v Dubrovniku. Začetkom junija letošnjega leta se bo v Dubrovniku sešla mednarodna konferenca železniških organizacij, Predsedoval bo zastopnik švicarske uprave železnic. ■k »Stankovič« sc je vrnil. Belgrajsko pevsko društvo »Stankovič« se je vrnilo s svoje zelo uspešne turneje po Francoski. — »Stankovič« je koncertiral po raznih francoskih mestih z velikim uspehom. -k Novi bankovci. V Belgrad so dospeli iz Pariza preko Sušaka novi bankovci po 1000 in 100 Din v celokupni vrednosti 1 milijarde in 500 milijonov. •k Bolničarji - podčastniki. Bolničarska podčastniška šola v Nišu bo letos sprejela 80 učencev do 1. novembra. Prosilci morajo biti nad 17 in pod 21 let stari. ~k Avtomobilska nezgoda. Potniški avto ki vozi med Pribojcm in Prijepoljcm, je na. nekem ovinku vsled prehitre vožnje zdrknil s ceste in se zvrnil v prepad. V avtu je bilo osem potnikov, katerim se pa na srečo ni nič hudega zgodilo, samo ena ženska je dobila smrtnonevarne poškodbe. •k Grozen samomor. Kakor poročajo iz Zagreba, sc je v nedeljo popoldne na kolodvoru v Černomercu vrgla neka ženska pod prihajajoči varaždinski vlak, ki jo je popolnoma razmesaril. Iz listin, ki jih je imela samomorilka v ročni torbici, so dognali, da je to 391etna soproga šolskega upravitelja Zofija Jankač iz Krapine. Bila je že dalje časa zelo bolna in jo je to tudi pognalo v smrt. k Silna nevihta je divjala v Belgradu v petek in soboto. Voda je poplavila nižje le-' žeča predmestja, tako da so iz nekaterih hiš stanovalci morali bežati, Na progi Novo grob-lje-Kalimegdan je udarila strela v tramvaj in poškodovala motor. Ponesrečil ni nihče. — Nad Vinkovci je razsajal v petek ponoči tako močan vihar, da je na nekem stranskem tiru prevrnil več praznih vagonov. ~k Pobegli kaznjenec ga je okradcl. Na Brcah v župniji Dobrna pri Celju je posest- lem banketu v Belgradu izrekel v srbščini pristno srbsko bohemsko zdravico: »V imenu tovarišev želim reči, da se čutimo kakor ledvice v loju in da želimo tukaj ostati.« No, tako se spreminja pruski »von« in je bohêm. Karl Zander, »sijajni karakterni igra-lcc«, je bil Kriiger. S tako zelo potenciranim temperamentom igrati Kriigerja, ne da bi ga zavlekel v grotesko, da jc očuval tudi s silno poostreno in z efektno izobraženo kreacijo verjetnost in resničnost — to je velika igrav-ska moč. Učitelj Zander ne bi mogel biti, kakor ne more biti učitelj za transoceansko letanje tisti, ki bo ocean preletel. Kakor tudi največji pesnik ne more biti učitelj pesni-kovanja. Sam H ans Brockmann je igral postransko vlogo dr. Flcischerja. Z distvingirano odličnostjo je pobarval svoje prizore. Erich Bartels je igral Motesa kot tip tistih ljudi, ki se teatralično ešofirajo, kadar so pred malimi — in ki zlezejo v poliza-nost pred velikimi; ljudje, ki se ne izživljajo, ker je praznina v njih. S i d o n i e Lorm kot gospa Motes je bila okretna ženica; živahna, ali s tisto potrebno diskretnostjo, ki jo zahteva skupnost igre. Margareta Pix — da, tudi njeno ime »tiskajo debelo-. Bila je Wolffovka. Kar je tistega pristnega naturalizma v komediji, ta je v Wolffovki. Njen soprog Julius ie šc lik iz Hauptmannove viharne dobe »Pred solnč-nim vzhodom«. Wolfiovka je klasični tip Hauptmannovega naturalizma, umirjenega, obrušenega, zato umetniškega v popolni meri: in pri vsej naturalistični resničnosti in živosti — prisrčnega. Margareta Pix je izčrpala svojo vlogo tako, da je bila to hudožestveniška stvaritev: baš v tistih trenutkih, ko je skrila v neko malomarnost in popolno odjastvo svojo najtehtnejšo intuicijo, je vplivala s toliko silo, da je popolnoma izginila v njej Margareta Pix in je bila le Wolffovka. Bruno Fritz je bil omejeni pijanček Julius Wolff. Njegova karakterna igra je bila komplicirana in morda ni ogrela, kadar jc zajel problem tako globoko, da ga gledalec ni mogel takoj uvrstiti v okvir igre. Zdi sc mi, da živi Julius Wolff še bolj mimo ostale igre. Bruno Fritz si je stesal neke svoje mostove do nje, ki bi bili vredni posebnega študija, ker je v njih globok psihološki problem. Vzbudil mi ga ni Hauptmann, temveč Bruno Fritz. H e r t h a Russ (Leontina) in Charlotte Noack (Adclhcid) nista imeli velikih vlog, če jih merite po besedah. Ravno s svojimi skromnimi vlogami pa sta dokazali solidnost režije, ki tlači vsako izjavljanje v tesnf celote, a vendar uveljavlja z vsemi sredstvi tudi najmanjše. Bili sta dve skrbno diferencirani karaktcrizaciji, ki sta se zlivali med seboj v sestrimsko in z Wolffovko zopet skupaj v grupo zase. Hugo S c h il s t c r jc bil Wulkov: težak in previden; lokav z bodečimi očmi — in nik Krivec. Krivčev sin Franc se je mudil v gozdu, drugi domači so delali na polju in pustili doma hišo odprto. Ko se je vrnil Franc iz hoste, se je podal na podstrešje in zapazil, da ga je obiskal v odsotnosti uzmovič. Tat mu je odnesel 150 Din v gotovini, praznično suknjo ter srebrno uro z verižico. Okradeni je prijavil slučaj orožnikom na Dobrni. Orož-ništvo je izsledilo nepoštenjakoviča v Vitanju, in sicer je to pobegli kaznjenec, ki je porabil samo denar, vse drugo je dobil mladi Krivec nazaj. -k Oče streljal sina. Ivan Prugovič iz Brezja pri Zagrebu se je spri s svojim sinom, v jezi pograbil puško, ustrelil in sina ranil na levo stran prsi in v levo roko. Ranjenega so prepeljali v bolnišnico. ■k Z zvonika župne cerkve v Osjeku se je utrgal težki železni križ in z velikim ropotom padel na tla. K sreči tisti čas na dotič-nem prostoru ni bilo nikogar, tako da se druga nesreča ni zgodila. ■k Popravek. V osmrtnici za f gospo Liziko G 1 a s e r se je v nedeljo po neljubi pomoti natisnilo njeno rodbinsko ime s Fer-gouth mesto pravilno Hergouth, kar bodi s tem popravljeno. •k Bolečine in tiščanjc v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor pije naravno »Franz. - Josef« grenčico, en kozarec zvečer preden gre spat. Zdravniki-špccialisti zà bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »F r a n z - J o s e f« - vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. k ITO — zobna pasta najboljša. •k Ameriška pooblastila preskrbi in druge ameriške posle uredi najhitreje in ceno: Dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, poslopje Ljudske posojilnice. Radi pozne sezije znatno znižane cene! Oglejte si naše izložbe! !V "л Mejac © 40. pešpolk »Triglavski« bo praznoval, svojo slavo 28. t. m. Služba božja in rezanje kolača se bo vršilo ob 10.30 dopoldne na dvorišču vojašnice kralja Petra v Ljubljani. Popoldne cb 15.30 vojaška veselica na dvorišču iste vojašnice. Vstop samo za vabljene. O Seja Krščanskega ženskega društva bo v sredo ob 5. uri v Jugoslovanski tiskarni. 0 Predavanje o Groenlandn, največjem otoku zemlje, priredi Geografsko društvo v Ljubljani dne 2. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Predaval bo na roki krasnih, deloma barvanih skiopti.nih slik po lastnih posnetkih g. dr. Steinbeck, ki je bival lansko leto več mesecev kot ra/iskovalec v groenlandskih gorah in fjordih ter potem žel po Danskem, Nemčiji in Avstriji velike uspehe s predavanji o svojih potovanjih in doživljajih. Na ljudski univerzi v Mariboru je pred nekaj dnevi dosegel popoln uspeh in smemo tudi v Ljubljani pričakovati užitka poln večer. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu od torka, 24. t. m. dalje. O Umrla je v nedeljo gna. Terezija T rt-nik, sestra prof. dr. Ivana Trtnika. Pogreb bo danes popoldne ob 5. — Isti dan je umrla ga .Marija C v a h t e, vdova šolskega ravnatelja in učitelja v pokoju ter sestra pokojnega dr. Karla Trillerja. Pogreb b r danes ob 3. popoldne. — Blag jima spomin! pošten, da vztrepeta, ko se zasluti v pasti. Nordijski tip, hladen in preudaren. Rudolf Wcinmann (Glasenapp) in Sigmund Nunberg (Mitteldorf) sta ustvarila dva tudi nam šc iz c. kr. časov znana tipa. Weinmannov Glasenapp v lutkasti lesenosti, ki skoči v pozor, kadar »visoka oseba« le kihne, bo verjeten, dokler bo živel spomin na prusaštvo in spomin na tisto zgodbo o cesarski pesmi na stranišču. Nunbergov Mitteldorf, ta sijajni Mitteldorf, pri katerem so me obšle hudobne misli na nekega domačega igravca, ki bi bil iz Mitteldorfa napravil gotovo pustno šemo — Nunbergov Mitteldorf je bil kreacija, ki je človek radi tega ne pozabi, ker igravec iz nje ni klestil efektov, kakor bi jih lahko, temveč je izzval šc globlji dojm z nesebičnim tem-periranjem. Umetnost Rcinhardtovcev jc: skrbna diferencija v harmoniji. Dve izraziti grupi jc izklesal režiser po Hauptmannu: Wolffovko in hčeri ter uradnega predstojnika s svojima pomočnikoma; v teh dveh grupah je režiser najbolj uspel. Moč berlinnkc trupe je v popolnem izčrpavanju vlog, v izraziti podčrtani plastiki; zato ji je uspeh le z igravci prvega reda. Vodstvo našega gledališča si jc pridobilo nr.iv odlično zaslugo, da n^m jc nudilo tà večer. Dr. Fr. Sušnik, G Rokodelski dom. Pevski zbor v Rol« dclskem domu pod vodstvom g. prof. M. Bi juka ima danes ob 8. uri zvečer pevsko vaji katere naj se zanesljivo udeleže vsi gg. pei ci. V četrtek, 26. t. in., na praznik popoldn gredo pevci v Crngrob in v Kkofjo Loko. Vi bimo tudi druge društvene člane, da se jii pridružijo. O Nedelja v Ljubljani. Prejšnjo nedelj so se Ljubljančani malo zmotili. Na vse strai so šli na izlete, pravijo, da je bilo preko 1 tisoč izletnikov, toda povsod jih je presenet dež. Po nekaterih planinah je padel celo sne; Mnogo posetnikov so imeli poleg naših pli nia tudi kraji v Posavju, dalje Pekel v Bi rovnici, Krim, seveda tudi neizogibna Šmarn gora in Sv. Katarina. Kljub dežju, snegu drugim neprilikam sa se vsi izletniki vrni domov prav dobre volje. 0 Oddaja dol. Meslni magistrat ljubljai ski razpisuje oddajo naprave nekaterih h leznih in lesenih ograj na betonskem podzk ku ter opornih zidov. Vse tozadevne podatk daje mestni gradbeni urad, Šolski drevore 2-IL, med uradnimi urami. I.stotam je treh oddati ponudbe v zapečatenem zavitku d 11. ure dne 28. maja .1927. 0 Ponudbo za napravo steklarskih (sli karskih, pleskarskih) del nove 80 stanovati, ske hiše na Aleksandrovi cesti je vložiti pi mestnem gradbenem uradu najpozneje d 28. maja 1927 do 11. ure dopoldne. 0 Krasna birmanska darila kupite naj coneje pri E. škopek, trgovina ur zlatnini Ljubljana, Mestni trg. © Tatvine. Izpred goslilne na Cankarje vem nabrežju je neznan tat odpeljal potnik Matevžu D remiju, stanujočemu na Karlovsk cesti 1500 Din vredno, črno pleskano kolr Na kolo je bil privezan velik zavoj, v katc rem je bilo za okrog 25.000 Din razgledan — Iz Kajničeve gostilne na Sv. Petra cesti neznan uzmovič odnesel I. Habjanu 95 Di vreden dežnik. © Sladoledarii. S prihajajočim poletjer so se pričeli množiti na cesti tudi sladoledarj Policija ima z njimi mnogo sitnosti, ker n upoštevajo, zlasti Bosanci, higijenskih prec pisov. Te dni je policiji ovadenih več sladt ledarjev. © Karambol. Radi obnavljanja tlaka j del Dunajske ceste pred gostilno pri Šestič zaprt. Mlekarica Mici Avšičeva iz Kleč pi LJubljani je pripeljala 50 1 mleka v mesto. D si skrajša pot je hotela zavoziti z vozičkoi po tiru mestne cestne železnice. V istem trt nutku pa je pridrvel tramvaj in prevrnil mk karici voz. Skoro vse mleko se je razlilo p tleli. Mlekarica, ki je ostala h sreči nepoSkc dovana, trpi 150 Din škode. ! © Najlepša izbira kravat, ženskih in mc ških nogavic, ovratnikov, naramnic, vezenin itd. pri Francu Pavlinu, Gradišče 3. Za botre in hirmancc obleke lastnega izdelka po najnižjih cenah fOSIP ROJ/NA, LJUBLJAN; Maribor □ Nedeljske prireditve je večinoma mc til nenaden dež, ki se je vsul popoldan. Zju traj na vse zgedaj so hitele cele množice iJ letnikov na Pohorje, ki so se zvečer vrača premočeni do kože. Dirka na Teznu se je vi šila le deloma ter je bila radi premočene pr( ge prekinjena. Na dirko je prišlo mnogo gc stov iz Slovenije in Hrvatske, tudi Mariboi čani so hiteli na dirkališče, a dež je onemo gočil celo prireditev. Tembolj pa je uspel predstava Marijinih družbenic iz stolne žu[ nije. Dvorana Zadružne gospodarske bank je bila popolnoma razprodana. □ Ljudski oder. Danes zvečer ob pol 2 se bo vršil redni tedenski sestanek Ljudskcg cdra, ki jo za vse članstvo strogo obyezen. □ Akademska kongregncija. V sredi dne 25. t. m. se bo vršil običajni sestane akademske kongregacije. Zberiino se polno številno! □ Obrtna zadruga mesarjev in prekaj* valccv je imenovala, kakor smo že poroč"! svojega prejšnega načelnika g Franca Holi neca svojim častnim načelnikom, njegove;} prednika, g, Otona Polegeg starejšega pa sve jim častnim članom. Dne 19. majnika 192 zvečer se je vršil v dvorani hotela »Halbwildl v Mariboru na čast obema slavljencema časti) večer, na katerem je izročil sedanji zadružn načelnik g. Roman Brezočnik obema stavljen cema častne diplome. Slavnostni večer je hi dobro obiskan in se je istega udeležil tud župan mesta Maribor in predsednik oblasln skupščine g. dr. Josip Leskovar in narodu poslanec g. Franjo Zebot 1er številni tovariš in prijatelji slavljencev. □ Nevarna poškodba radi drvenja z m o tociklom. Dne 20. t. m. je drvel neki maribor ski motociklist z vso naglico po cesti, ki vod iz Maribora proti Št. Janžu na Dravskem po lju. Pred Št. Jan/o m se je igrala ob cesti tri letna Jančičeva hčerka. Radi premočne brzi ne motocikla je letel na cesto nasipani gra moz na vse strani. En tak kamen je prilete tudi Jančlčevi hčerkici v oko in ga poškodovn tako nevarno, da so morali prepeljati otrok: v mariborsko splošno bolnišnico. □ V smrt radi brezposelnosti. V nedelj se je p skušala zastrupiti 26 letna služkinj: АШопЦа l'. iz ltailagove ulice. Poklican jo bi še pravočasno rešilni oddelek, ki jo je prepeljal v bolnišnico, kjer se je posrečilo dekletu rešiti življenje. Vzrok samoumora je najbrže brezposelnost. □ Avto si je izposodil. V soboto, 21. t. m. se je vozil neki mariborski odvetnik s svojim avtomobilom po mestu ter se naposled ustavil pred kavarno Central. Pustil je avto pred kavarno ter Sel notri na običajno partijo kart. Ko se je čez nekaj časa hotel zopet odpeljati, je ves začuden opazil, da' je med tem časom, ko je kvartal, izginil njegov avtomobil. Pohitel je takoj na policijski komisarijat, kjer je dogodek naznanil. Policija je telefonirala v Dravograd in Št. Ilj obmejnim stražam, da ustavijo ukradeni avtomobil. Kmalu nato pa se je odvetnikov avto zopet nenadoma pojavil pred kavarno. Neki odvetnikov prijatelj, Dr. si je dovolil špas,1;, izposodil si je tuj avto ter se vozil z njim po mariborski okolici. □ Mladi tatovi koles. V soboto je neki gospod opazil mladega fanta, vozečega se na kolesu ki je bilo pred nekaj tedni ukradeno. Dal je dečka takoj aretirati in na policiji so kmalu spoznali, da jim je prišel v roke nevaren kolesarski tat. Fant, ki ima komaj 15 let, je izdal še svojega 16 letnega tovariša, s kalerim sta ukradla skupno tri kolesa in sicer enega ra hodniku frančiškanskega samostana, drugega na Aleksandrovi cesti pred hišo št. 12 in tretjega pred palačo Pokojninskega zavoda. Dve kolesi sta prodala nekemu krojaču za skupno 50 Din. Tudi tega krojača je policija aretirala in izkazal se je kot star prikrivač, ki je kupoval ukradeno robo od tatov. Mlade fante je sam vzpodbujal k raznim tatvinam. □ Propeljava in smrtni slučaj. V Ljubljani je umrla Antonija Sars, soproga železničarja. Pokojno Antonijo bodo prepeljali iz Ljubljane na pokopališče v Kamnico pri Mariboru. — V maribrski bolnišnici je umrl na zastrupljenju krvi Rabič Josip, ki bo pokopan na pokopališču na Pobrežju. □ Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico sklicuje za danes 21. maja anketo glede stanovanjskega zakona ob 20. uii v malo dvorano Narodnega doma. Združitev napredne fronte. Pod tem naslovom priobčuje sobotna »Nova doba« uvodnik, ki je ena sama pobožnn želja, da bi pač zavladala v »naprednih« vrstah večja sloga in enotnost. Stara pesem je to, ki jo je svoj čas inloniral že g. Kukovec, ki pa je to Sisifovo delo raje pustil, kot da bi čakal na razočaranje. Letos je SDS pričela voči-gled . »dilci«, na kateri je obsedela, zopet s to obrabljeno lajno moledovati za obupen nastop »naprednih« ljudi in je menda verjela, da se bo Belgrad silne vojske »naprednega bloka« ustrašil tako, da .bo na mah izročil Žerjavu ministrsko legitimacijo in skrahira-nim demokratskim gospodarskim organizacijam pomagal na noge. Nič tega se ni zgodilo in kar razumeti ne moremo, da pricaplja sedaj »Nova doba« s to oguljeno melodijo. Pa vendar še niso kisle kumarice zlezle »Novi dobi« v možgane! Ali pa morda hoče odnesti rekord v priobčevanju stvari, ki jim manjka aktualnost?! Najbrž naj bi ta »združitev napredne fronte« pokrila razpoke v demokratskih vrstah, ki se zadnji čas tako nesrečno množe, da bo cela SDS, ako ne zleze kmalu v vlado, ena sama velika razpoka, v kateri bodo lahko razne struje »združenih in enotnih« demokratov »hvatale maglu«. & Smarniïni govor v opatijski cerkvi govori danes v torek 24. maja preč. g. profesor Jožef Kardinar. Umrli so v Celju: Dne 14. maja Alojzij Jugov-nik, delavec iz Gotovelj št. 10, star 52 let. — Dne 15. maja Marija Belaj, posestnica iz Pečovnika št-28, stara 67 let. — Dne 16. maja Franc Gaberšek, prevžitkar iz Ostrožnega št. 67, star 74 let. — Dne 18. maja Amalija Bračun. hči dninarice iz Huma na Sutli, stara 15 let. — Dno 19. maja Anton Bre-celj, dninar na Tolstem vrhu, star 60 let; Ana Krajnc, zasebnica, zavodna št. 92, stsra 74 let; Marija Kodela, žena skladiščnika v Celju, stara 70 let. — Dne 20. maja Marija Grudnik, delavka v Celju, stara 31 let. Notno lekarniško službo vrši ia teden do 27. maja lekarna >Pri Križu> v Cankarjevi ulici. Medmestna nogometna tekma. Na igrišču Athletik SK pri »Skalni kleti ; se je vršila v nedeljo ob štirih popoldne medmestna nogometna tekma med prvaki Maribora in Celja. & Vlom v stanovanje. V soboto popoldne je neznan storilec vlomil v stanovanje hišne posesî-nico Julijane Bajde, Ljubljanska cesta št. 27, ko je bila ona odsotna. Odprl je predal pisalne mize in odnesel iz njega Din 400—500, dočim se drugih vrednostnih stvari, ki so bile v predalu, ni dotaknil. Dišal mu je očividno le denar, ker je mož predal temeljilo prebrskal. Svoje vizitke v predalu ni pustil in ima policija skrbi z iskanjem. & Poroil v bedi in osamljenosti. V nedeljo zjutraj okoli šestih je službujoži stražnik opazil pod tkzv, Rakušovim kozolcem ob Savinji (med potokom Ložnico in vilo Savinjski dvor) bledo in popolnoma onemoglo žensko, ki je stražniku izpovedala, da je tekom noči brez vsake pomoči in srečno porodila nezakonsko dete moškega spola. Ob ženski se je nahajal 6 letni nezakonski sin Pepček. zavit v ruto. Žena se piše Ana Dimec, je stara 30 let, pristojna v občino Višnjavas, po poklicu pa delavka brez posla. Onemoglo in izčrpano žensko so z obema otrokoma vred prepeljali v bolnica. mut Ф Iz občinske seje dne 21. maja. Župan poročil, dn je grajenski most i na cesli do železniškega postaje železniška uprava sedaj popravila. Ukre-lijeno je tudi, da izvede železniška Uprava nujni» regulacijo Grajene pod mostom. Ker računski zaključki še niso izgotovljcni, bo sledilo poročilo o njih na prihodnji seji. Župan je zastopal mesto na kongresa avtonomnih mest v Zagrebu od 7—9. maja. Pri ljubljanski Mestni hranilnici je zaprosila občina za posojilo v stavbne svrhe. /a nameravani čipkarski tečaj je pripravljena občina prepustiti brezplačno potrebne prostore, stroške za kurjavo in razsvetljavo pa naj prevzame okrajni zastop. Lipovšku Antonu, ki je zaprosil za koncesijo periodičnega prevažanja oseb Maribor—Sv. Peter—Ptuj, se prizna krajevna potreba. Točka o sklepanju ev. nakupa dominikanske vojašnice se na predlog dr. Dermevca preloži za tajno sejo. Ani' Muze i ti g, upraviteljici Dijaškega doma, se prizna pokojnina mesečnih 300 Din in sicer od 1. januarja 1927 dalje. Pri slučajnostih prečita župan pritožbo mizarske zadruge, češ da izvršuje občina mizarska dela tudi za privatnike. Razvije se debaia, v katero posežejo dr. Dermevc, Šegula, Spružina in Dobias. Na predlog slednjega se sklene odstopiti zadevo gospodarskemu odseku v poizvedbo, ako in v koliko je pritožba osnovana. ф Ljutomerska cestn. Stanovalci ob tej cesti imajo v sedanjem času priliko požirali cele oblake prahu, ki se dvigajo na tej zelo prometni cesti. Prosimo mestno upravo, da izvedo tudi škropljenje te ceste. © Železni most. Na cesti Ptuj—Podvince se bo zgradil železni most preko Rogoznice pri gostilni Kosi. To bo edini most te vrste v ptujskem okraju. ф Osebna vest. V tukajšnjih športnih krogih dobro poznani in priljubljeni podporočnik D. Skoko je službeno premeščen v Kraljevo. Vič Nov most na Tržaški cesti? Okrajno gavarstvo za ljubljansko okolico je razposlalo na županstva vprašal i e pole, z zahtevo, da se navedejo vsi event. vzroki lanske katastrofalne poplave. Mi opozarjamo samo na državni most Tržaška cesta na Glincah, ki je bil v veliki meri odnosno glavna ovira, da voda ni imela odloka ter da je bila Nova vas in Tržaška cesta do miinice pod vodo. Apeliramo na mero-dajne lirege, da napravijo še v teku tega leta nov večji most, ker je tudi denar žo nakazan odnosno predviden kredit za napravo novega mostu. Upamo, da je la denar za most še na razpolago, ter opozarjamo na ta most tudi naše gosp. poslance. Nova pešpot iz Rožne dolino v Novo vas je prehodna tudi v slabem vremenu in nekoliko večji vodi, ter je s to potjo ustreženo vsem občanom. Da se odpravi ob tej pešpoti tudi nek nedostatek, opozarjamo zdravstveni odsek našo občine, da napravi sam ali potom zdravstvenega referenta pri pri okrajnem glavarstvu korake, da se kanal, ki do-naša v Glinščico nesnago iz dvorišča Knezovih hiš, nemudoma zasuje. Kanal osobito poleti neznouno smrdi ter je v nadlego prebivalcem prebivalcem v bližnjih hišah. Mnenja smo, da naj bi tudi gosp. Knez napravil primerne greznice kot jih imajo drug hišni posestniki. Občinsko volitve: Občinske volitve za našo občino so razpisane za nedeljo dne 8. avgusta. Stavbno gibanje je precej živahno Na koloniji 'Stan in Doma> v Novi vasi bodo začeli tekom tedna zidati prve hišo. Jesenice Proslava majske deklaracijo. Podružnica Jugoslovanske deklaracije na Jesenicah proslavi ob sodelovanju vseh kulturnih društev deseto obletnico majniške deklaracije v kar največjem obsegu in najsvečanejše. V soboto, dne 28. maja 1927, gre rnanifestacijski obhod z bakljami izpred kolodvora skozi Jesenice do občinske hiše, kjer ga pozdravi župan trga Jesenice, potem pa skozi Savo zopet nazaj na kolodvor. V sprevodu bosla dve godbi in združeni pevski zbori jeseniški; nadalje telovadna društva in gasilci v kroju itd. Začetek ob pol 9. uri. V nedeljo, 29. maja dopoldne bo cvetlični dan v prid Jugoslovanske matice; prodajalo se bodo tudi deldaracijske diplome in razglednice; ob 11. uri pred kolodvorom promenadni koncert; nato nastop združenih pevskih zborov in slavnostni govori. Odbor podružnice J. M. prosi hišne posestnike, dn izobesijo že na predvečer zastave, vse sodelujoče pa, da se v vsem pokoravajo navodilom rediteljev. Novo mesÉo Podružnica Jugoslovansko matico v Novem mestu bo praznovala desetletnico majniške deklaracije kar najslovesnejše. Kako je tudi ne bi; saj je spomin na največji dogodek v naši zgodovini sploh, na naše esvobojenje. Ta spomin na lepi čas majniške deklaracije, ki nas je navdala z novimi upi in močmi, ne sme pobledeti in mrknili. Vedno znova oživljen nas mora bodriti k nadaljnemu delu za naš narod. V ta namen bo 28: t. m. ob 20. uri v Narodnem domu akademija s petjem, telovadbo, govorom in živo sliko. 29. t. m. o'o 10. pa bo sprevod izpred Bul.ove vile v Kandiji po Novem mestu do okrajnega glavarstva in potem nazaj na trg Kraljeviča Petra, kjer bodo pozdravi in govor. V sprevodu bo vsa naša šolska mladina, vsa naša društva, naši uradi in drugo prebivalstvo. Novomeščani in okoličani! Pokažite oba dneva, da ste še vedno taki vneti za pravice svojega naroda, kakor ste bili pred 10 leti! Zato pa pridite slavit vsi deseto obletnico našega prerojenja I Okrasite pa tudi svoje hiše z zastavami in cvetjem! Avtomatska tehtnica Jugoslovansko matice. Na peronu jeseniškega kolodvora postavi Jugoslov. matica avtomatsko tehtnico za osebe. Prosimo potujoče občinstvo in tudi domačine, da se je prav pridno poslužujejo, ker gre čisti dobiček v korist Jugoslovanske matice. LfublfansUo gledišče DRAMA. Torek, 24. maja: Zaprlo. Sredn, 25 maja: MNOGO HRUPA ZA NIČ. Red D-Četrtek, 26. maja ob 15. uri pop.: TRIGLAVSKA BAJKA. Mladinska predstava po enotnih cenah. Drugo gostovanje berlinskih igravcev. KURT GOETZ: INGEBORG. Komedija v treh dejanjih. Mislim, da govorim iz srca večine nedeljskih časlivcev berlinskih gostov, če povem, da bi bili želeli, da so nam podali igro, ki bolje reprezentira nemško gledališko kulturo, kot jo Ingeborg. Ne vemo tudi, čemu ni prišla na spored Wedekindova »Musik«. Vsebinsko je Ingeborg plitka komedija iz zelo obrabljene snovi, ki se pač razvija v mestoma dobrem konverzncijskein dialogu, v veliki meri pa prevladuje igranje s pozernimi dovtipi in nazadnje pride še prisiljena kabaretna komika. Skratka, to je komedija blazirane družbe, ki bi bila v razširjenem obsegu dobra igra za modno revijo, v kateri bi nastopil mlad ljubimec, solidni resni gospod, mlada dnina z mnogimi toaletami in nazadnje športna dama, ki se ukvarja tudi s filozofijo. Nadaljnjo revijo bi si tudi ne preveč iznajdljiv režišer lahko dopolnil. Snov in vsebina pa, ki bi modno občinstvo, nesprejemljivo za resno življenje zanimala, je In, da mlada žena išče ljubezni pri tujem mladem možu, ne da bi si pri tem upala tvegati z -V % m ^lucli otroci imajo radi Kalodont. Ta zobna krema čisti temeljito in varuje zobe. Umivajte radi tega svoje zobe zjutraj in zvečer, ker to je pravo negovanje zob, to je zdravje ! Navadite svoje otroke na SARGOV ONT njim vsaj junaško dogodivščino in zbežala z njim, ampak hoče imeti tudi vse udobnosti, ki jih ji nudi premožni mož Nazadnje vendar potegne obotavlja-jočega so gosta za seboj, ki vara svojega gostitelja. — To družabno ljubavno neduhovito pikantnost in nedramatično kabaretno kozerijo, zgolj artistično kombinirano in izglajeno nanesenost so podali Ber-linčani z izredno izdelano igro, ki bi zaslužila boljšega predmeta. Gladkemu stilu igre so sledili s posebno lahkoto, z nenavadno zgovornostjo in so skoraj koketirali z igro. Njihov igranje jc bila topot rafinirano izglajena tehnika, ki sicer ne pozna nobenih globin in se jih tudi ogibl.je, vendar je v svoji smeri cela — dovršeno znanje je. Niti enkrat ne ugrizne v srce, niti enega občutja ne pričara (tudi pri Bobrovem kožuhu ga niso), vse je iz misli storjeno in izglajeno, kakor da jo resna igra, in vendar je premalo za umetnost, kakršna naj bi morala biti. To velja za igro in igranje. Gdč. Ilertha Rues, ki je igrala naslovno vlogo, je pokazala izreden temperament, dočim je v Bobrovem kožuhu v vlogi starejšo hčere igro raztezala s preširokim označevanjem, se je kot Ingeborg živo prelivala iz situacije v situacijo, vsako napolnila z nebrojnimi nijansami glasu in mimike, in bila kljub neljubi igri izredno simpatična. Za njo ostane živ spomin. Njej ob stran je mogoče postaviti plemenito igro g. dr. Ilansa Brockmann.i kot mladega gosta Petra; tudi g. Weinmann je kot soprog iu znanstvenik podal visoko igro. Značilna podoba — skoraj bolj za narejeno igro samo — je bila napol buršaška filozofka Ottilie gdč. Lormovo; nedosežen sluga jo bil g. Nunberg. ki nas v Bobrovem kožuhu ni popolnoma pridobil. Skratka, igra je bila dokument, kaj zmore trdna tehnična izvežbanost in živ gledališki čut, dasi nekaterih prizorov tretjega dejanja ne moremo priznati za fine, zlasti ne kabaretnih poskokov tik pred rampo. V splošnem pa ob tem gostovanju lahko povemo, da bi tudi naši igravci z večjim in globljim študijem mogli doseči podobno višino. — F. K. Marifoorslk® (gledišče Torek, 24 mnia ob 20. uri: IGRA V GRADU. — Ab C. Premijera. Sreda, 25. maja ob 20: RIGOLETTO> Ab. B. Kuponi Navadne operne cene. Četrtek, 26. maja ob 20: PRI BELEM KONJIČKU:-. Kuponi. Spor/ NEDELJSKI SPORT. Športne prireditve pretekle nedelje v Ljubljani so zelo trpele vsled deževnega vremena. Prizadete so bile predvsem kolesarske cestne dirke ASK Primorja ter lahkoatletski meeting SK Ilirije. Nogometna pokalna tekma med Ilirijo in Primor-jem se je odigrala in je bila prav dobro obiskana, čeprav je pred in med tekmo hudo deževalo. Rezultati so sledeči: Nogomet: pokalni semifinale Ilirija:Primorje 3:1; prvenstvena Slavija:Panonija 3:0, ker Pano-nija ni nastopila; v nadomestilo odigrana prijateljska tekma Slavija:IIermes komb. 4:0; Reka:Ili-rija jun. 6:3. V soboto odigrana ponovna prvenstvena tekma Ilirija:IIermes je končala z 2:1 za Ilirijo. — Mariborski rezultati: SSK Maribor :Čakova-čki ŠK 0:3 (odigrano v Čakovcu); Merkur:Svoboda 11:1. — V Celju se je morala medmestna tekma Celje:Maribor v 25 minuti vsled dežja prekiniti ob stanju 0:0. — V Zagrebu sta se vršili dve prvenstveni tekmi. Gradjanski je zmagal nad Croatijo ob dobri igri s 3:0, HAŠK je porazil prvaka provinco SK Krajišnika iz Banjeluke kar z 11:0. — V Belgradu sta igrala v prvenstvu Jugoslavija in Jedin-stvo neodločeno 1:1. — Egipski team Arsenal, ki se nahaja te dni na evropski turneji, jo imel v Pragi slab start: proti Slaviji je izgubil z 2:5, proli Sparti celo z 2:10. — V Parizu je končana meddržavna tekma Francija:Španija z zmago Španije v razmerju 4:1. — Dunajski Sportklub je zmagal v Gradcu nad GAK in Sturmom z 2:0, v soboto nad prvim, v nedeljo nad drugim. Tenis. V tekmovanju za slavni Davisov pokal so so absolvirala v Zagrebu v soboto in nedeljo tri srečanja med jugoslovanskim in indijskim tea-mom. Stanje je do sedaj 3:0 za Indijo. Dungjerski je zgubil proti Prasndi 2:6, 5:7 in 2:6. Balas proti dr. Fizeeju 4:6, 2:6, 1:6, tudi double Dungjerski— Balas:Prasada—Fizee je končal z zmago Indijcev v razmerju 6:1, 6:2 in 6:4. V partiji Popovi6:Fizee, M je bila vsled dežia prekinjena, vodi Popnyié s 3:6, 6:0, 2:1. Hazena. Prvenstvena tekma med ljubljanskim Primo rje m in družino Mure y Murski Soboti so ie zaključila z visoko zmago Mure v razmerju 20:10. — Tekma Ilirija :Atena je bila odgodena. Kolesarstvo. Od obširnega programa kolesarskih dirk ASK Primorja sta se mogli absolvirati le dve točki, ostale je onemogočil dež. Vozilo so jo na progi Ljubljana—Domžale—Blagovica in nazaj. Glavna dirka (cela proga 60 km): 1. Djordjevič Fr. (Sava) 2 uri 6 min. 55 sek., 2. Prodan (Sava), 3. Meze (Ilirija), 4. Pele (Ilirija). — Dirka juniorjev Ljubljana—Domžale—Ljubljana 25 km km: 1. Šte-pančič (Snva) v 18 min. 47 sek., 2. Cihlnr (Primor— jo), 3. Goltes (Ilirija). Lahkoatletske rezultate meetinga SK Ilirija бо priobčimo obenem z obširnejšim poročilom o važnejših prireditvah. PRIHODNJE NOGOMETNE TEKME V LJUBLJANI. 2S. t. m. Finale za pokal LNP. — 20. t, m. državno prvenstvo Ilirija:Gradjnnski. Na praznik 26. t. m. se odigra finale za prehodni pokal Ljubljanske nogometne Podzveze. Za finale sta so kvalificirala celjski Atletik SK in SK Ilirija; v semlfinalu je prvi zmagal nad mariborskim Rnpidom z 2:1. drugi v nedeljo nad Primorjem. Prehodni pokal bo prihodnje dni razstavljen v izložbi trgovine Magdič na Aleksandrovi cesti. V nedeljo, 29. t. m. se odigra I. kolo državnega prvenstva. V Sarajevu se seslaneta SAŠK in belgrajska Jugoslavija, v Osijeku osiješki Hajduk in SAND iz Subotice, \ Ljubljani Ilirija in zagrebški Gradjanski, prvak države za lelo 1926-27. — Glasom objave Saveza v včerajšnjem Jutarnjem listu bi se morala vršiti tekma med Ilirijo in GradjanSkiui že 26. t. m., ker ima Gradjanski za ■-Î0. I- m. baje obvezno pogodbo z egiplskim klubom Arsenal. Zadnja beseda o tem še ni izrečena, službena objava saveza jo v toliko netočna, da Ilirija in LNP na preložitev termina doslej Se nista pristala. Ako bi savez kljub protestu Ilirije vstrajal na tem, da se igra 26. I. m. se termin obeli tekem zamenja in se vrši finale za podsavezni pokal 29. I. m. ŠPORTNI DOGODKI. Boj med Avstrijo in Belgijo se je zaključil z zmago Avstrije 4:1 in z istim rezultatom v Pnrfzu tekma Španije in Francije v korist prvi. In spel z istim rezultatom igra češkega kluba VHovice v Melbourne v revanšni tekmi proli moštvu Avstralije; zmagali so Čehi. Angleški klub NewCnslIe je premagal drugo holandsko moštvo 2:0, klub Вигп-ley pa v Berlinu nemško Tennis Borussia <1:0. Vse štiri goale so zabili v prvem polčasu, v drugem so kazali samo ekshibicijsko igro, in je nasprotni vratar lahko počival. Vratar Egipčanov v Pragi je pa zakrivil občutni poraz Arsenala iz Kaire proti šparli 2:1,0; sicer so bili na igrišču samem Egipčani skoraj taki kot Čehi. Slavi ja jili je pa premagala 5 : 2. Rešetanje v borbi za Davisov pokù] se hitro nadaljuje; Jugoslavijo je prerešetala Indija. Poljsko Belgija in nastopi sedaj v Pragi proti Čehom, Švico Južna Afrika in se bori 25. in 27. I. m. v Berlinu proti Nemcem — V boju Francije in Amerike sta Borotra in Brugnon kot par premagala Hunterja in Tildena. Na lahkoatletske ženske tekme, ki se vršijo v Pragi 28. in 29. t. m., bodo poslali Nemci najboljšo svoje zastopnice in .je pričakovati prav lepih uspehov. Nič posebno prvovrstni pa niso bili rezultati na meelingu Slavijo v Pragi: skok v višino 1.70 m, tek 800 metrov 2:07. 1ПО metrov 11.6. diskos 37.06, krogla 13 07. — Francoz Vauthier je skočil ob palici 3.80 m visokp. Anglež Hodge je lekel 100 y v 9.9 in 220 y v 22.6, Avstralec R. Kose je v teku' na 3 milje zboljšal avstralski rekord na 14:29.2. 90.7 kg je bil težek Sharkey in 86.2 kg Halonov. ko sta stopila v Newyorku v »ring-. 10.000 gledavcev je plačalo 300.П00 dolarjev vstopnine. Izredno hiter je bil konec, v 5. rundi je bilo vse pri kraju. Že v 4. rundi je bil Malonev čisto groggv«, kar opotekal se je; v 5. rundi se je sodniku zasmilil, ni več mogel stati na nogah, in ednik je razsodil: Maloney k. o. Sharkev se bori v juliju z Dempse-yem in zmagovalec v tem boju v septembru s Tun-neyem. Sedaj pa nekaj posebnega: Preden se je boj pričel, se je zaznalo, da odhaja Lindbergh z aeroplanom v Evmpo. Sodnik je gledavce pozval, naj vstanejo in naj opravijo tiho molitev za srečen uspeli poleta. In 10.000 ljudi je sloje molilo in prosilo, na j se Lindbergh « polet posreči. In se mu je. Iz Newyorka v Pariz je letel 38 ur in 31 minut, v Parizu ga je pričakovalo 150.000 ljudi 7. mešanimi čustvi: Kje je Nungesser in Coli? V morju pokopana. Lindbergh je poslal v 33 urah bogat. Brzojavno mu je neki Amerikaneo ponudil tedensko plačo 25.000 dolarjev, če stopi v vari été ju vsak večer za 10 minut na oder itd. NaljmCuo poročilo o poletu bomo še priobčilL V 33 urah iz Newyorka v Pariz. LINDBERGH SREČNO PRISTAL V PARIZU. VELIČASTEN SPREJEM. v Pariz, 22. maja. V soboto zvečer ob 10. uri 22 minut je ameriški letalec Lindbergh srečno izvršil svoj polet iz Newyorka v Pariz in po 33 urah 37 minutah vožnje pristal na pariškem aerodromu Le Bourget. Stotisoč-glava množica ga je. pričakovala na letališču in naval na letalca in njegov aparat je bil tolikšen, da je policija komaj ubranila aeroplan pred popolnim oropaniem, ker so množice, od navdušenja vse iz sebe, lomile posamezne lesene kose aeroplana, Lindbergh je zapustil zrakoplov na videz popolnoma telesno svež in začudenje množice je bilo tem večje, ker je izstopil v navadni civilni obleki s slamnikom na glavi. Prvi ga je pozdravil ameriški poslanik Hcrvich, nato pa zastopniki francoske vlade in zrakoplovskih oblasti. Takoj po slovesnem sprejemu se je podal z avtomobilom v hotel. Ko so spravili zrakoplov v hangar, so ugotovili, da je v aparatu samo še 18 litrov bencina, torej zaloga, ki bi zadostovala le še za kakih 60 km poleta. v Pariz, 22. maja. Lindbergh je pripovedoval po svojem prihodu o poletu sledeče: Čeprav sem dobil pred odhodom uradna poročila, da so zračne razmere zelo ugodne, sem že v oddaljenosti 1000 milj prišel v dež. Bilo je naravnost neznosno. Skušal sem se dvigniti nad oblake. Toda čeprav sem bil včasih 10.000 čevljev nad morsko gladino in sem se zopet spustil nuje, vendar nisem mogel dobiti lepega vremena. Tekom celega dneva nisem opazil prav nobene ladje. Tekom nočnega leta sem zapazil sicer luči nekega parnika, toda to ni bilo dovolj, da bi se bil mogel orientirati. Neznansko sem truden, ker sem razen vode užival samo še kofein in druga živce razburjajoča sredstva, katera sem imel s seboj. Neznosno sem bil žejen ob тојгт prihodu. O uspehu poleta sem bil prepričan, ko sem dospel nad irsko obalo. v Pariz, 22. maja. Lindbergh, ki je v svojem hotelu še vedno predmet neprestanih fre-netičnih ovacij, je obiskal v nedeljo opoldne •mater ponesrečenega francoskega letalca Nun-gesserja in ji v imenu ameriškega ljudstva izrekel iskreno sožalje. v Newyork, 23. maja. (Izv.) Vse ameriško časopisje proslavlja Lindbergha in slavi njegove uspehe in v dolgih člankih prinaša vse podrobnosti o njegovem poletu in o navdušenem sprejemu v Evropi. V Sant Louisu, kjer so financirali njegovo podjetje, so vse loko- motive skozi pol ure oddajale signale, zvonovi v katedrali so zvonili. Uredništvo »Times« jc dobilo tekom dneva 10.000 telefonskih vprašanj. Od vseh strani prihajajo za drznega letalca preštevilne brzojavke. Lindbergha imenujejo Krištofa Kolumba v zračnem prometu. Lastnik Roxi-gledališča je Lindberghu brzojavno ponudil tedenski engagement 25.000 dolarjev, ako se bo hotel v njegovem varieteju vsak večer za 10 minut pokazati publiki. Charles Lindbergh je bil rojen v Détroit in je po očetovi strani švedskega rodu. Univerzo je obiskoval v Winsconsin, pozneje pa je z lepim uspehom dovršil vojaški pilotski tečaj. Dalje časa je bil poštni letalec na progi Chicago in St. Louis. Letalo, s katerim je preletel Ocean, je bilo dogotovljeno šele pred 14 dnevi in prvi svoj polet v njem je izvršil od St. Diego preko St. Louis v Newyork. Letalo je zgrajeno tako, da more pilot videti v globino samo z desne in z leve strani, za pogled pred seboj pa se mora posluževati periskopa. Brez vsakega spremljevalca je moral vztrajati v svojem ozkem prostoru nad 36 ur. Niti minute ni smel svojega pogleda odvrniti od krmila, preizkušnja moči, ki zahteva celega moža. Ves čas ni imel časa za odpočitek, kar zahteva od človeka izrednih telesnih in duševnih sposobnosti. v Pariz, 23, maja. (Izv.) Lindbergh je danes dopoldne odšel na letališče Le Bourget, kjer je ogledoval svoj aeroplan, katerega so množice ob sprejemu precej poškodovale. — Opoldne ga ie sprejel predsednik francoske republike Dcumergue, Popoldue je letalec v ameriškem poslaništvu sprejel več obiskov, med drugim tudi francoskega poslanika v Washingtonu, Claudena, generala Pershinga in znanega angleškega letalca Allan Cobha-ma, ki je povabil Lindbergha na poset v Anglijo. Neprestano prihajajo na Lindbergha brzojavke s čestitkami in številne brzojavne ponudbe. Tako je neka ameriška kino-družba obljubila za osemdnevni engagement 100.000 dolarjev, ravnatelj družbe Goldwin je isto-tako ponudil znatne vsote. Iz Berlina je prejel ponudbo, v kateri mu za kratek čas ponujajo vsoto 20.000 dolarjev. Ob 6 je sprejel Lindbergha ministrski predsednik Poincaré. V sredo popoldne pa bo letalec posetil v spremstvu ameriškega poslanika francoski parlament. V četrlek mu priredi pariška občina slavnosten banket. Gospođarsivo KI@ resnica v mariborskem tiskovnem procesu? (Dalje.) Priče pa. ki jih navaja toženec, so ženske in delavci, ljudje, ki so dovzetni autosugesliji in psihozi mas, ki po večini presojajo dogodke v razburjenosti in opasnosli skrajno subjektivno. Pomisliti je tudi treba, da je bila ta skupina prič po večini že pred vojno sovražna duhovščini, ki se je smatrala od strani nemškega elementa, kakor je to splošno znano, kot eden važnih faktorjev slovenstva, a kar nam potrjuje tudi dejstvo, da se je ravno slovenska duhovščina ob izbruhu vojne zapirala na podlagi izmišljotin, češ, da je ono. za-etrupljevala \odnjake itd. Povdariti je tudi, da je del prič obtoženčevih brez konfesije in da so odločni pripadniki stranke, katere organa »Volkstimrnef je obtožencc urednik. Že sama ta dejstva potrjujejo, da so izpovedbe teh prič subjektivne in da mora biti sodni dvor zelo previden pri presoji njihove verodostojnosti. Če pa se primerjajo še med seboj posamezne izpovedbe. prič te skupine, ki medsebojno ne har-monira,jo v opažanju konkretnih dogodkov, da ene vidijo množice duhovnikov na oknih seminarja z revolverji v rokah, druge zopet samo enega duhovnika z revolverjem, tretje pa samo roko. molečo revolver iz okna, četrte samo dim in blisk in pete pa celo duhovnika s puško, iz katere se je izstrelil kar cel magacin nabojev, potem se mora izgubiti popolnoma zaupanje v laka pričevanja, zlasti pa še, ko so se pojavile osebe, ki so trdile v razgovorih po dogodkih, da so videle bogoslovce streljati; ko pa so bile od policijskih oblasti pozvane na odgovornost, so takoj spremenile svoje trditve, ter izjavljale, kakor to izpovedo priče Gulin in podpolkovnik Cvirn, da so samo slišale, kako se je streljalo. Terezija Rat je dne 27. I. 1919 popoldne v bogoslovju kričala, da je videla streljati iz semenišča in ker je vztrajala na tem, jo je peljal priča Gulin, policijski uradnik, na mesto, iz katerega naj bi bila streljanje opazovala. Tedaj se je izkazalo, da se od tam okna seminarja sploh ne vidijo. Ta malenkostni dogodek nam ravno dokazuje, kako subjektivno je bilo opazovanje poedincev, ki spadajo v skupino obtoženčevih prič. Iz teh vidikov je priSSel soditi dvor do prepričanja, da je pričevanje te skupine zelo subjektivno pobarvano in da stoje te priče pod pritiskom sovraštva napram duhovščini in Slovencem na eni strani, na drugi pa pod vplivom strankarske pripadnosti in simpatije z obtožencem, kateri vtis je sodni dvor dobil tudi pri ustmenem zaslišanju teh prič. Nastane sedaj vprašanje, kako je bilo mogoče, da so tožančeve priče videle revolverje, blisk in dim iz seminarja in ali se more očitati tem pričam lavestno Itrivo pričevanje. Pričam obtoženca se ne more očitati, da so vedoma govorile neresnico, temveč se smatra, da so izpovedale pod sugestijo čustev pod pritiskom psihoze mas. ki, kakor je to sodno znano, ustvarja najneverjetnejše reprodukcije iz malenkostnih nepomembnih dogodkov. Ravno v predmetnem slučaju pa je bil tudi podan vzrok: dim in blisk, ki se je najbrž» videl na bogoslovni«, da je potem bujna fantazija mase ustvarila iz njega streljanje iz revolverjev in pušk. En sain krik iz mase, ki je ta dim in blisk videl, je zadostoval v razburjenosti za koiikliuijo tisočev in tisočev, da se je vsevprek streljalo iz bogoslovnice, dasi la dim in blisk ni bil v nobeni vzročni zveti e streljanjem iz semeoièCa na maso. Ta dim in blisk je moral nastati, kakor to pripovedujejo priče Cvirn in Gulin, samo radi udarca projektilov vojaške puške ob omet in kamen. Priča dr. Somrelt pa potrdi, da je semenišče zidano iz kamna. Priče Cvirn, Gulin in dr. Somrek izjavljajo, da so, ko se je zid semenišča po dogodkih pregledal, po okrušenem zidu ugotovil 8 udarcev od puškinih projektilov, dočim se ,je en projektil, ki je prestrelil zaprto okno, našel v knjižnici, zarit v neki knjigi. Dim in blisk, ki sc ga povzročili projektili, oddani od smeri magistrata, so zadostovali, da je eden ali drugi iz množice vzkliknil, da se strelja iz semenišča, in to iz strahu ali zlobe, in da je potem v to verovala cela razburjena masa, da je vse to, kar je v tistem momentu slišala, tudi videle na lastne oči in kasneje vse to reproducirala v bujnih obrisih naprej kot svoje. Ravno ta dogodek bi se lahko postavil kot tipičen primer psihoze mas. Tako so ludi izpovedale priče toženčeve kot del tiste mase pred sodiščem, v dobri veri, da so one vso to videle in slišale, v čemur so bile podkrepljene po pisanju nemškega in tudi inozemskega časopisja, kakor tudi »Volkstimme« kot njihovega strankarskega glasila. Iz tega vidika se zlasti lahko analizira pričevanje Jekla, ki očita na shodu v Radvanju narodnemu poslancu Franju Zebotu: »Vaši mašniki so streljali iz semenišča in to je res, kar je pisala »VolkstimmeHotel Slone z obligatnim dnevnim redom: udeležba članstva obvezna. Podpirajte naše dijake. Sanacija Slovenske banke. Že 10. t. m. smo natančneje poročali o načinu, kako bo likvidirala Slovenska banka in istočasno objavili tudi kratek pregled razvoja tega zavoda. Danes moremo dati še natančnejše podatke, ki izpopolnjujejo naša takratna izvajanja. S trenutkom ko je bilo nad Slavensko banko otvorjeno predkonkurzno postopanje, je postal tudi položaj Slovenske banke nevzdržen. Izgubila je vso delniško glavnico (7.5 milij Din) in še več. Vzrok je bil polom Slavenske in drugo. Upniki bi dobili v slučaju konkurza le 15—20 odstot. seveda šele po dolgotrajnem postopanju, ki bi zelo veliko stalo. To stanje je ugotovil poseben reviz. odbor, ki je bil v stalnem stiku z odborom upnikov in je dosegel v teku svojega dela zmanjšanje deficita z dogovori z glavnimi upniki: Slavensko, Lj. kreditno in Kred. zavodom. Načrt sanacije je, kakor smo že poročali, sledeč: mali vlagatelji (do 10.000 Din) dobe vse, ostali vlagatelji in upniki pa 70 odstot. Ker pa se obstoječa aktiva banke — posojila in premičnine — ne dajo hitro vnovčiti, se bo izplačevanje vrëilo polagoma. Začelo bi se v obrokih 1. avg., zaključilo pa najkasneje 31. julija 1928 20. aprila je plenarni sestanek upnikov z glasovi vseh navzočih sklenil pristati na 'ta načrt in priporočil upnikom, vlagateljem in onim, ki imajo terjatve iz tek. računa, da dovolijo popust 30 odstot., dočim bodo morali oni upniki, ki so prejeli nedovoljeno kritje aH pa so udeleženi pri osporjenih transakcijah popustiti več. Banka in upniški odbor razpošiljata sedaj upnikom in vlagateljem pozive, da do določ. roka pristanejo s pisni, izjavo na poravnavo po zgoraj omenjenih smernicah. Ker mnogi naslovi banki niso znani, zato banka javno poživlja vse vlagatelje in upnike, da pravočasno pošljejo (saj do konca t. m.) lastnoročno podpisane izjave oz. se osebno javijo do takrat v banki. To je važno, da se prepreči konkurz, ki bi prinesel veliko škodo in gotovo manjšo kvoto. Če upniki tega ne store, bo na občnem zboru 11. junija stavljen predlog za konkurz. Kakor nadalje zatrjujejo, bo imel upniški odbor vso potrebno kontrolo in kavtele za izvedbo poravnave potom porabe vseh obstoječih aktiv banke. d * * Kaj je z zameno obveznic vojne škode? Z ozirom na več vprašanj, ki smo jih dobili iz občinstva, kaj je pravzaprav z onimi obveznicami, katerih ima io posestniki manj kot 5 ali pa zaradi različnosti serij in številk (ker morajo biti številke zaporedne) ne pridejo v pošlev za zameno, poročamo, da zamenjava ni obvezna, ker če bi bila obvezna, bi pomenila prak'ično razlaslitev posestnikov manjšega (od 5) števila komadov. Torej ni nakake domneve, da bi se ta zamenjava izvršila obvezno, ker je sedaj nemogoče. Ta nova odredba bo služila v prvt vrsti za olajšavo borznega prometa, nikakor pa ni v interesu široke publike, ki si kupuje več po številkah in serijah različnih obveznic, da pač z večjo gotovostjo računa na kako možnost, da zadene kakšen dobitek. Konkurz dunajske podružnice Slavenske banke. V soboto je bil razglašen konkurz dunajske podružnica Slavenske banke. Upravnik mase je dr. E. Kores, prijavni rok do 15. julija, prvi zbor upnikov 8 junija, pregledovalni narok 29. julija. — Kakor smo že svoječasno poročali, se je otvorilo v oktobru lani poravnalno postopanje, ki pa ni moglo biti zaključeno radi odnosa zagrebške centrale. 26. marca letos se je vršil poravnalni narok. Prijavljenih jo bilo terjatev za 653.000 šilingov, vendar od teh 518.000 osporjenih. Zas'opnik podružnice ie izjavil, da bo dobil v teku 1 meseca garancijo kake dunajske velebanke za ponudeno kvoto 50 oclst. in poleg tega bo centrala odstopila od svojih terjatev. To pa se ni zgodilo in, ker je centrala v konkurzu, je tudi podružnica. Ozimina v letu 1926—1927. Poljedelsko ministrstvo objavlja podatke o ozimini v letu 1926-27. Posejanih je bilo 1926-27 v celi državi 1,790.000 ha s pšenico (1925-26 1,691.000 ha), z ječmenom 211.000 ha (205.000) in z ržjo 175.000 (166.0001 ha. V ljubljanski oblasti je bilo posejanih s pšenico 27.047 (26.991), z ječmenom 8.548 (8.615) in z ržjo 7.111 (7.362) ha; v mariborski pa s pšenico 41.665 (36.635), z ječmenom 8.917 (8.360) in z ržjo 29.239 (25.472) ha. Iz teh podatkov ie razvidno, da je posejana površino v celi državi (in tudi v mariborski oblasti) narastla, dočim je ta slučaj v ljubljanski oblasti le za pšenico in tudi to le malenkosten. Površina, posejana z ržjo in ječmenom v ljubljanski oblasti pa je celo nazadovala. Ljubljanski velesejem, razstavna in prodajna reg. zadr. z o. z. ima v prostorih zveze ind.v zbornici občni zbor dne 8. junija ob pol 11. Promet belgrajske in ljubljanske borze v delnicah. Pred nedavnim, ko je bila podeljena koncesija za valutno in devizno borzo v Ljubljani, smo čitali v nekem belgrajskem ter nekem zagrebškem listu (po belgrajskem), da pravzaprav nimamo v Ljubljani nič prometa v efektih. Kako pa stvar izgleda naj povedo oficielni podatki o prometu bel-grajske borze z delnicami lani (v »Trg. glasniku»). Promet je znašal v Belgradu lani 9.085.000 Din (brez državnih papirjev, torej samo delnice bank in industrij), v Ljubljani (istotako) pa 9.441.000 Din. Gradivo za trgovinske pogodbe. Kakor poročajo iz Belgrada, zbira trgovinsko ministrstvo material za trgovinske pogodbe od zbornic in drugih gospodarskih korporacij. — Ob tej priliki opozarjamo gospodarske kroge v Sloveniji na važnosr tega gradiva. Često smo že slišali opravičene pritožbe, da se naši gosp. krogi premalo zanimajo za tozadevna vprašanja, ki jim jih stavljajo zbornice. Potem se pa seveda dogaja, da se pri pogodbah marsikaj zgodi v njih škodo in zaženejo velik krik in dolže ne samo delegacijo, ampak tudi domače korporacije. Krivi pa so seveda sami. Zavedajo naj se, da se s trg. pogodbami dela gospodarska bodočnost države in da je le v njih korist, če sodelujejo pri tem Razglas. Direkcija šum V Ljubljani razpisuje v verskozakladnih in državnih gozdih v področju šumeke uprave v Bohinjski Bisirici ponovno prodajo lesa, drv in lubja na panju in sicer približno 2845 plm" pornbnega mehkega lesa, potem 130 plm-1 mehkih in 3005 prm3 trdih drv in 20 prm* smrekovega lubia. Na 'iredpisuneiu obrazcu spisane m- nudbe, opremljene e 100 Din kolkom in 10 odstot, vadijem, naj se vlože najkasneje do 11. junija 1927 do 11 dopoldne pri Direkciji šum v Ljulbjani, Križanke. Obrazci ponudb in vsa pojasnila se dobe pri Direkciji šum v Ljubljani ali pa pri šumski upravi v Bohinjski Bistrici. Brezposelnost na Angleškem. 9. maja t. 1. je bilo po uraani statistiki v Angliji 988.000 brezposelnih (prejšnji teden 1,022.000 in odgovarjajoči teden lani 1,576.000). Prvikrat po rudarskem štrajku je padlo število brezposelnih pod milijon. Na predvečer štrajka ie bilo brezposelnih 996.000. To je znak, da se položaj v angleški industriji boljša. Finančna konsolidacija na Japonskem. V četrtek je potekel moratorij na Japonskem. Položaj je čisto miren tako na borzah kakor v trgovini in industriji sploh. Formoška banka je v ponedeljek odprla svoje blagajne in posluje normalno dalje. Vladni ukrepi so dali javnosti zopet zaupanje. Italijanska meja je strogo zastražena. Alejo je italijanska milica strogo zastražila. Ustavljen je ves turistovski promet na obmejne gore. Milica zahteva za turo na obmejno gorovje posebna dovoljena od prefekture v Gorici; torej ne zadostujejo liiti pravkar izdane ide-ntitetne izkaznice. Obiski iz mesta v obmejne vasi se tudi silno ovirajo. Nedavno so trije gospodje obiskali prijatelja v črnem vrhu in pri njem prenočili; takoj so bili ka-rabinerji za njimi in zahtevali, da se legitimirajo Jasno je, da obmejno prebivalstvo radi teh ukrepov gospodarsko zelo trpi, ker se je s tem ustavil dotok letoviščarjev, ki prinesejo iz mesta marsikatero lirco. To postopanje je rodilo zopet govorice o vojni nevarnosti, ki le begajo nesrečno ljudstvo. Dne 23. maja 1927. DENAR. Zagreb. Berlin 13.48--13.51 (13.50), Italija 309.92-311.92 (310), London 276.10-276.90 (276.50 do 276.60), Praga 168.20—169 (168.60). Dunaj 8 do 8.03 (8.015), Curih 10.935-10.965 (10.95). Curih. Beigrad 8.13 (9.13 den.), Pešta 90.6G bi. (90.60 den)., Berlin 123.17 bi. (123.19 lil.). Italija 28.45 bi. (28.40 den.). London 25.2425 bi. (25.2Č den.), Newyork 519.875 bi. (520 den.), Pariz 20.35o lil. (20.36 den.), Praga 13.40 bi. (15.40 den.), Buka-rešt 3.14 den. (3.11 den.), Sofija 3.76 den. (3.76). Madrid 91.60 bi. (91.55), Varšava 58 (58 den.). Amsterdam 208.07 (208.10). Dunaj. Devize: Belgrad 12.455 Kodanj 189.30, London 34.43, Milan 38.83, Newyork 709.05, Pariz 27.76, Varšava 79.26 — Valute: dolarji 705.80, francoski frank 27.87, lira 38.75, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.97. Praga. Devize: Lira 184.76, Zagreb 59.23, Pariz 131.30, London 163.32, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIH.U. Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 84.50—85.50, vojna odškodnina 310.50—341.50, zastavni listi 20 do 22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merknntilna 98—100, zaklj. 98, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 do 170, Strojne 80 bi., Trbovlje 495 bi., Vevče 130 den, Stavbna 55—65, Sešir 10-1 den. Zagreb. 7 odstot. invest. posoj. 84.75—85, Agrari 51—51.50, vojna odškodnina 345 zaklj., maj 344.50 bi, junij 344—346. Hrv. esk. 96—06.50, Ht-pobanka 6i zaklj., Jugobanka 93 —95, Praštediona 850 zaklj., Ljublj. kreditna 150 den., Žečerana 50u do 505, Slavonija 27—28.50, Trbovlje 480—490, Vevče 130—140. Dunaj. Don.-savska-jadr. 81.05, Živno 90.05, Alpine 44.56, Kranjska industrijska 48.50, Trbovlje 60.75, Hrv. esk. 13.75, Leykam 11.70, Gutmann 37.25, Mundus 169, Slavex 13.50, Slavonija 3.70. BLAGO. Ljubljana, Smreka, jelka: hlodi I., 11. monte 180—250, brz. drogovi 200 -260, bordonali merk. 260—320, trami merk, 220—250, škorete kon. od 16 cm naprej 520—570, — par. od 16 cm naprej 550—590, - podm. do 15 cm 470—530, deske-plohi kon. od 16 cm naprej 470—500, — par. od 16 cm naprej 480—540. — podm. do 15 cm 320—400, madriers 500—560, remeljni 450—560, letve 430 do 500; bukev: deske plohi nar. neobr. 450—500, — nar. ostror. 650—900. — tiarj. ostror. 800—1150, — parj. neobr. 600—aSO, testoni 440—500. tavolete 950—1100, remeljni 700—800, letve 600—700, frizi 650—800, hlodi Ia 220—250, — I., IIa 180—200; hrast: hlodi Ia 600—900, — I., IIa 300—450, bordonali 1000—1450, deske-plohi neobr. boules 1300—1500, — neobr. merk. 800—1100, — ostror. (podnice) 900—1300, frizi 900—1300, drva bukova 18—22, hrast 16—19. žel pragovi 2.60 m, 14X24 hukova 25—32, hrast 45—55, buk oglje 80—95 (100 kg). — Pšenica bač. 75 kg, 2—3 odstot. 365 do 375, ban. 75 kg 2—3 odst. 365—375, ječmen oz. 300—305, let. 310—315, oves bački 270—275, bos. or. 250—260, koruza bačka J. 220—230, ban. .1. 220 do 230, činkvartin 290—300, ajda dom. si. p. 330 do 310, moka Ogg 520—540, — Og 520-540, krušna 2 490-500, 5 460-470, 6 430-440, 7 350-360, 8 -210 do 220, otrobi dr. 200—210, deb. lusk. 220—230; tendenca: za les neizpr., za dež. pridelke ne-izpremenjena; zaklj.: les 12 vag. Šah. klub Triglav — Ljubljanski šahovski klub V soboto dne 21. t. m. se je odigrala v Narodni kavarni prijateljska tekma med šah. klubom Triglav (preje Krakovo-Trnovo) in 2. garnituro ljublj šohovskega kluba z rezultatom 5:3 v prid Triglava Ljubljanski šahovski klub je postavil sledeče moštvo: Krek, Oswald, Konič. Bredo. Hribar, Fink. Bezrukov, Hren; moštvo Triglava pa so sestavljali Erker, Vehovec. Pfeifer, Ferfila, Kitek, Kocjan. Kremžar, Rupnik Borbi, ki jo trajala nad 3 ure, je prisostvovalo tudi mnogo nečlanov, ki so z zanimanjem sledili tekmi. Šahovski klub Triglav, na čigai iniciativo se je tekma vršila. Čestitamo k njegove-mu uspehu in želimo, da se mu z njegovo delavnostjo posreči zanetiti med klubi iskro bojevitosti, da bi imeli češče priliko prisostvovat šahovskm tekmam, katerih sedaj žal ne moremo v Ljubljani mnogo beležiti. Naiš opazovan|u vmmiii)7h 7 761-2 9-5 88 mirno 10 dež 54-5 12-6 8-7 Ljubljana (dvorec) 8 12-6 72 N 2 10 14 760*3 21 762-2 10-0 81 S 3 10 Maribor 761-3 10-0 96 N\V 4 10 dež 14 18 7 Zagreb 760-9 11-0 96 NNW 2 10 dež 11 23 10 Belgrad 8 758-8 12-0 81 W 2 9 23 12 Sarajevo 75S-4 13-0 82 mirno 10 23 11 Skopl]e 757-5 20-0 63 mirno 5' 26 16 Dubrovnik 757'3 19-0 64 mirno 4 — 14 Praga 759-9 9-0 WSW 6 10 dež 0-3 17 7 Split 7 756-5 18-0 77 ESE 8 9 22 16 Najvišje temperature veljajo za prejšnji tlan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vTomonska napoved za 24. maja: nekaj ča?a spremenljivo, v presledkih dež; pozneje začasno zboljšanje vremena, ki pa ne bo trajalo dolgo časa. 48599 828 407 438 098 746 665 210 562 048 (2000) 766 (2000) 756 618 810 884 272 951 608 503 716 848 934 801 896 473 561 524 825 157 908 815 726 49712 184 427 916 157 720 295 317 339 824 500 736 507 643 227 767 707 429 498 246 925 384 129 078 606 862 149 (2000) 50262 281 876 915 (2000) 623 714 285 093 944 005 617 135 736 017 .172 193 355 374 770 (2000) 251 (2000) 486 756 51971 669 234 724 766 933 730 047 038 628 594 008 (2C00) 285 954 887 104 772 384 767 253 921 089 52110 526 508 (2000) 858 222 866 205 685 161 (2000) 369 352 851 910 074 838 896 370 911 962 297 600 (2000) 025 981 394 820 468 108 53302 471 320 284 436 750 751 887 229 982 965 288 535 854 617 365 851 315 530 075 162 64579 665 074 505 776 952 101 888 660 890 069 (2000) 069 300 694 634 55288 303 043 729 752 497 205 681 275 167 (2000) 119 376 066 061 027 230 641 582 735 132 56799 454 368 960 540 774 681 479 671 595 525 419 612 259 984 250 176 843 890 449 57842 718 890 410 834 160 501 400 111 935 (2000) 122 (2000) 478 496 570 625 728 379 752 857 961 140 544 58279 080 221 638 360 061 875 071 023 677 982 839 731 822 (2000) 907 978 827 526 (2000) 510 105 59456 940 189 516 212 777 180 473 820 561 054 683 956 967 217 037 361 969 197 867 087 106 60819 513 504 069 298 233 769 791 322 687 (2000) 941 771 909 928 065 524 (2000) 935 61375 986 658 060 (2000) 251 (2000) 281 974 919 860 899 892 845 '444 463 323 264 706 175 859 902 62173 324 087 426 817 703 294- 751 420 097 361 550 460 771 489 484 708 291 729 657 058 002 332 63029 755 309 686 463 249 709 605 459 199 608 808 651 386 312 363 038 107 774 716 270 (2000) 145 101 968 744 6425-1 (2000) 288 925 083 237 567 315 435 489 681 605 521 540 372 057 402 366 682 716 291 65053 742 918 007 366 025 183 101 640 863 605 (2000) 298 294 955 673 345 853 829 456 722 708 735 809 428 66069 922 446 786 (2000) 500 112 055 097 991 597 613 806 917 602 211 314 523 843 551 702 221 252 67944 060 221 911 768 072 894 896 354 (2000) 892 093 (2000) 915 447 794 571 862 759 860 288 68898 451 569 284 433 015 518 464 199 (2000) 740 (2000) 887 132 807 009 029 154 694 460 888 975 434 606 156 078 (2000) 382 69136 105 022 091 (20.000) 019 933 581 878 003 868 904 527 444 877 981 870 749 748 603 372 532 (2000) 755 287 471 673 70010 277 192 692 553 866 753 478 497 927 804 261 532 844 647 685 322 598 813 390 634 348 396 901 (2000) 270 631 430 316 089 005 956 71055 552 068 586 843 880 214 850 014 530 191 657 744 917 421 070 783 72816 246 223 874 17.9 651 739 833 169 082 331 779 904 817 249 938 703 687 (2000) 312 205 867 661 072 605 313 563 247 73566 (2000) 253 416 180 843 827 S74 218 878 562 447 526 343 544 968 541- 751 326 J36 179 74130 221 320 919 836 323 723 411 034 325 470 987 340 133 750 530 514 (2000У 634 75677 480 456 487 894 106 073 355 308 823 404 301 581 714 241 602 706 (20<\Ч 9-18 811 239 913 320 289 596 (4000) 148 382 922 142 224 183 76839 016 773 524 977 800 066 464 CS7 913 803 015 149 671 031 091 398 536 '2000) 102 192 572 526 553 003 403 210 (10 000) 139 912 351 77283 .745 470 252 90-1 350 060 074 84« 220 67 941 965 013 795 074 077 126 78S82 005 131 920 693 472 031 858 593 264 768 042 701 560 (2000) 070 135 698 335 729 337 945 513 905 233 757 (2000) 091 971 789 79834 491 691 860 477 633 891 583 959 > iS 059 573 039 325 893 857 615 185 666 298 102 127 397 663 993 315 80185 142 361 068 713 320 647 (2000) 569 639 120 739 646 768 905 971 269 173 790 в99 584 561 091 167 166 024 81632 051 530 641 413 715 980 183 801 897 822 (10.000) 865 403 825 521 861 425 760 434 758 975 82986 327 280 041 716 485 221 646 833 621 110 240 942 657 843 495 333 498 417 (2000) 361 699 059 911 388 987 892 427 83497 733 916 693 640 513 315 401 470 548 526 (4000) 494 258 744 070 121 137 051 845 459 476 240 Idealno sredstvo za nego zob. P1CBF.CO pnsta 7.a zobe no prof. ilr. Гипи nudi nedosežne prednosti. Cisti ustno dupljino, odstranjuj« oatuuke jedil med zobmi. SMtl zobni emuji in vzdržuje zobe bliščočo belo. Pebeco p»*** 84722 937 753 483 786 768 067 344 575 88C 023 222 582 092 331 309 544 471 -101 213 578 740 795 -187 056 298 391 (2000) 574 85261 844 538 751 358 730 !X>8 927 944 84! 951 552 575 923 726 072 360 326 683 578 767 (2000 ) 848 305 660 393 227 86809 007 286 831 575 076 962 037 567 124 004 457 814 257 (2000) 080 .941 869 674 075 '215 717 920 496 6-13 491 204 263 (2000) 852 817 911 640 731 981 017 87099 658 298 253 368 605 ( 2000) 162 164 901 424 907 535 273 635 623 671 533 178 091 657 153 112 349 343 496 505 022 703 777 035 917 88308 683 056 837 872 648 926 158 538 062 571 085 462 411 446 750 338 695 992 379 838 960 436 954 285 421 235 89436 253 655 892 755 227 (20.000) 932 059 203 (2000) 221 3<>9 950 284 l'JTOO) 662 731 163 (2000 ) 843 806 033 419 206 906 445 729 454 574 525 90801 '149 424 614 123 007 345 712 808 900 255 920 579 550 316 218 91058 171 410 683 491 834 242 023 775 729 6&5 789 506 818 035 352 494 (2000) 578 059 146 524 '281 571 782 135 809 92974 175 78-1 322 293 301 675 603 722 768 100 760 153 928 605 605 3-Ui (2000) 201 383 08-1 372 900 797 93519 248 417 053 425 024 331 224 584 891 028 537 599 102 627 594 761 173 349 393 525 898 090 723 94983 (2000 1 516 298 580 -180 791 386 6S1 185 (2000) 467 523 217 846 214 988 297 280 585 521 964 578 427 140 555 625 604 362 379 965 95087 118 909 83 1 855 156 «39 980 886 (2000) 721 129 691 461 391 109 812 008 555 378 676 703 123 36S 439 251 179 96741 916 310 808 691 685 004 607 429 252 513 97703 616 185 788 735 206 646 903 371 224 786 412 785 660 537 774 286 593 426 98436 129 438 902 528 680 941 572 872 384 649 005 048 570 313 430 030 (2000) 250 678 481 122 238 047 99731 734 818 422 747 753 752 807 (2000) 414 000 784 643 218 593 147 089 634 988 726 600 100088 386 795 392 221 023 822 782 299 646 639 87-1 992 301 703 285 192 479 686 878 775 615 093 320 833 216 227 511 232 101369 692 870 959 88) 776 382 198 517 697 416 288 772 544 636 855 378 621 140 110 495 355 851 10234 6G 833 (4000) 495 339 569 425 680 187 890 951 254 360 803 (2C00) 901 131 409 629 (2000) 709 293 103835 035 (4000) 216 076 228 797 73-1 085 128 766 896 236 029 963 413 678 489 07-I S18 064 320 895 &:?3- 873 587 215 961 579 909'768 104397 911 287 632 312 200 593 37S 291 322 533 133 ,41.5 699 500 074 221 868 756 331 638 472 842 714 811 105099 239 285 929 556 977 »81 508 740 687 941 975 733 922 907 981 (2000) 398 (2000) 106838 540 436 995 (2000) 773 058 206 289 (20C0) 958 372 251 000 957 968 745 159 670 203 582 897 444 107944 538 997 058 938 751 825 496 478 95(1 660 578 176 629 868 665 071 954 211 974 166 812 10S556 104 627 424 221 425 321 (it i (40.000) 877 346 544 276 563 404 890 006 (2000 ) 203 308 267 031 713 109781 600 377 068 367 101 <104 66« 438 O20 400 338 978 1 97 703 728 873 653 1109&5 7-13 798 994 267 141 210 471 146 038 .669 884 470 232 856' 270 467 111438 821 505 036 068 176 («54 128 293 113 365 08S 283 668 216 104 (2000) 636 204 647 112954 409 981 794 712 814 (2000) 670 367 168 428 316 016 705 710 449 228 891 0S3 709 387 791 125 837 952 311 001 925 537 (2000) 874 092 Nedosegljivn Ee« ete Cologne Chypre !3our|oIs — I'arls I Sven Elvestad: 40 Mož, k\ je oropal sneito. Telefonirali so po Kraga in ga iskali povsod, ;oda nikjer ga niso mogli najti. Preostajalo ni drugega, ko moža zapreti v celico, ki je bila, kolikor je rilo možno, oddaljena od Ferrove. Ob osmih zvečer so končno našli Asbjorna Kraga. Vrnil se je bil pravkar z ene svojih skrivnostnih poti. Takoj so ga obvestili, kaj se je dogodilo. Toda judno: zdelo se je, da ga stvar prav nič-ne zanima. Ko ga .je policijlski načelnik vprašal, kaj naj-vendar sedaj podjamejo, je odgovoril samo, naj ne podjamejo ničesar. Čakal je, da se bo nekaj dogodilo. In res se je. Pri zaprtem Alzačanu so našli razen čudnih posetnic tudi nekaj pisem, ki so bila naslovljena na gospoda Karla Thollona, poštno ležeče, Oslo. Redarstvo je poslalo na pošto po uradnika, ki je vročev.al pošinc-ležeče pošiljke, in ta je takoj spoznal v ujetniku moža, ki je prihajal po pisma za gospoda Thollona. Sleparjeva nespretnost je zbujala pozornost. Najprej se je obnašal skrajno nerodno že, ko je bil ukradel prstan v trgovini, dalje se je pokazal prav malo modrega s tem, da je nosil pri sebi po "tniče, ki so ga izdajale. Še bolj neumno je pa bilo, da je navedel krivo ime, četudi je moral vedeli, da mu bodo preiskali žepe in našli pisma, ki so pravila, da se je vsaj nekdaj, prej vsekakor imenoval Karel Thollon. Ta veriga vseh mogočih neumnosti se je zdela redarstvu sumljivo dolga, in ko je prišel Asbjôrn Кгл-; in f o mu povedali, kaj so dognali, se je samo nasnrhnil. Krag je odšel h gospodu Thollonu in se je ostro :-A/.rl vanj. Toda ujetnik ni nili trenil z obrazom. Buljil jo samo lopo predse. Njegov obraz se je zdel v tem hipu bedast do take zgoščenosti, da se je Krag močno nagibal k misli: res, mož ni nič drugega ko nepopravljivo bedast. Zaradi varnosti je neki uradnik na oddelku telefoniral v Veliki hotel in vprašal glede grofice Ester-hazv, ker je bil tat dejal, da je delal po njenem naročilu. Seveda je dobil odgovor, da gospa niti ne misli na to, da bi kupovala dragulje. Tudi strežaja ni imela. Ko se je bil policijski načelnik posvetoval z Asbjorncm Kragom, je bilo sklenjeno, da se Thollon sooči z zaprtim Lahom. Niso si sicer od tega mnogo obetali, poskusa pa le niso hoteli opustiti. Dva stražnika sta odšla po drznega, živahnega Laha. Medtem so odvedli Thollona nekoliko stran, tako da bi ga Ferro ne mogel takoj ugledati, ko bi stopil v sobo. Za redarstvo je kazalo najboljše, da se izvrši srečanje nenadoma. Gospod Thollon ni niti pojmil, kaj z njim nameravajo, to se je moglo jasno razbrati z njegovega neumnega obraza. Niti najmanj se ni upirai uradnikom, naj so delali z njim, kar so hoteli, čudil še je, pa je vendar ubogal, Postavili so ga med steno in neko omaro, tako da seni videl, in ukazali so mu, naj bo popolnoma miren in tiho, dokler ga ne bodo sami poldicali. Komaj so bili s temi pripravami gotovi, ko so se odprla vrata in je vstopil mali, okretni Lah, s stražnikom na vsaki strani. Vljudno, četudi nekoliko umerjeno, je pozdravil prisotne in ko je zagledal Asbjorna Kraga, se je nalahko nasmehnil. »Radi bi vedeli,« je začel pristav, ki je vodil zašili Sevanje, -ali ne bi želeli podati sedaj nek a,j podrobnejših pojasnil?« Lah je namršil obrvi. >Zakaj ravno sedaj?« je vprašal. »Dogodilo «e je nekaj, kar kaže, da je najbolje, ako poveste popolno resnico.' Lah se je nasmehnil: : Po vsej priliki ste dobili o meni poročila iz inozemstva, na primer iz Pariza ali Rima?« \ »Kaj menite vi sami o teh poročilih? Ali upate, da se bodo glasila ugodno za vas?« »Vse je odvisno od lega, s katere strani jih gledamo.« »S katere strani?« »Popolnoma tako, s katere strani ograje se reč presoja. Domnevam, da ste iz Pariza že prejeli moj opis. Pariško redarstvo dela zelo hitro, če se opis glasi: Mož je zelo nevaren, drzen tat, nesramen, prekanjen, zločinec, ki je zmožen, voditi za nos vse ljudi, tudi najbolj pametne — če se opis glasi tako, potem bi trdil jaz, ki stojim lostran ograje, da je opis zame ugeden. Umel bi ceniti tako označbo in bi se čutil počaščenega. Vi nasprotno, ki sedite onstran ograje, bi rekli, da se opis ne glasi povoljno. Tako sem menil. Popolnoma nemogoče je, izražati se povsem točno v slučajih, ko presojajo ljudje razmere tako različno.« Ko jo bil Lah dovršil svoj čudni govor, se je ponosno ogledal, kakor bi pričakoval, da ga bodo pohvalili. Uradniki so nekoliko osupnili; saj pri zasliševanjih niso bili navajeni takega modrovanja Namesto pohvale ali ugovora, je dal pristav znak, in nenadoma je stal Lah z licem v lice pred gospodom Thollonom. Učinek je bil lako močan, kakršnega uradniki niso bili (pričakovali niti v najbujnejši domišljij^ Oba zločinca sta bila do skrajnosti iznenadena, kar se jo moglo jasno razbrati z njunih obrazov. Toda že v naslednjem trenutku s«1 jima je izraz menjal. V Lahovih očeh se jo bliskalo od nejevolje in jeze. Tholionovih pa sploh ni biio mogoče videti, kajti, sklonil jo glavo ves preplašen in obenem po nižen. Čuli so, kako je zamrmral v francoščini. ^Oprostile k 111=115= w m Сн t ° C. 4 ! O P S s- 3 S ° » o «• B ta s h C O £ 5' p S* O B 0 — p- •1 1 ? K œ n O < 3- s- « o. 2. » a. ST 3 Frï oo s:. »» Og o o c » g n n Ï? s ? t. p> H • o _ M ~ 2 to p •— o O r _ ш (Г O a. G S ^ r < 9 m o 2 r -N S » N (JI f» < № S "0 x : 52 P "O _ — ». O P O o 3 o 9 ■ % se to ù> D ^ Л* ^ W p a f» ■ si D " S" & r SI ? I I I ?3 s jt e Wi. > N » < < 111=111= ûp Neutrujenl veseli kadar sc s ЖШ MALI OGLASI Vsaka drobna vrs»tfca 1*50 »in alt vsaka besedo SO par. Nnfmanjši ogla« 3 al! 5 Din. OgioHi nad deveJ vr»t!c se računalo više. Za odgovor znumicc! Na vprnšanfa brer глзт^е ne odgovarjamo! Iščem nameščenja v boljši hiSi kot hišna damn. Sem uitcligentna, naobražena, popolno vešča Hrvat., nemSke-pa in češkega jezika ter dobro slov. in italijanščine. Izurjena sem v vseh hišnih delih, popolnoma zanesljiva. Grem tudi k otrokom, ki nimajo mamice ali rtflpojiteljice. Cenj. ponud-be^ pod. -»Večletna spričevalo* štev. 4046 ua upravo lista. pete na čevljih 362 703 224 818 417 665 680 950 628 310 790 828 567 569 318 781 194 169 599 656 834 ■113646 359 489 325 476 887 274 740 300 754 913 368 613 655 114187 659 (2000) 562 521 '232 S62 731 781 (2(;0u) 035 444 225 198 391 593 233 114 326 733 115770 (2000) 450 868 646 137 ( 2000) 930 29 851 040 (2000) 414 342 698 787 005 307 203 751 828 550 152 054 499 872 404 419 116222 637 853 652 366 294 051 69-9 176 548 194 288 921 898 117753 377 669 847 232 107 288 285 677 481 449 841 896 747 439 947 557 362 428 (4)5 900 343 678 695 724 052 829 118881 913 779 386 054 642 ( 2000) 341 948 086 130 340 177 608 304 163 (306 119 751 721 (2000) 569 590 891 789 403 (2000) 044 283 119504 578 183 614 273 '266 910 841 404 911 1200П2 130 940 934 579 003 825 242 517 555 (2000) 847 105 086 485 354 617 868 252 251 049 901 364 883 032 714 601 521 526 121314 689 155 056 964 845 299 918 015 (2000) 807 330 746 692 596 546 702 929 123 279 776 228 025 921 948 174 122279 961 037 865 298 818 (2000) 975 899 262 637 606 (2000) 428 482 384 012 912 861 123316 421 219 209 (2000) 922 515 830 694 232 138 335 771 734 S43 546 632 750 401 875 735 025 968 348 981 124926 092 218 382 331 507 637 307 ( 2000) 654 465 135 993 (2000) 756 (2000) 613 302 216 STENOTIPISTINJA prvovrstna moč z letnimi spričevali, popolno vešča hrvat., nemškega in češkega jezika, deloma tudi sloven. in italij., dobro izurjena v vseh pisarn, poslih, išče nameščenja. Cenj. ponudbe na upravo pod šifro: ♦Samostojna« št. 4045. DEKLE vajena vseh gospodinj. del, išče službe, najraje blizu Dobrega polja na Dolenjskem. Naslov v upravi lista pod: 4035. KROJAŠKI POMOČNIK zmožen damskega in moškega krojenja, išče mesta kjer bi krojil in šival. Gre tudi na deželo. Informacije: Zasebni kroj. tečaji, Stari trg 19, Ljubljana. I.eno opremlj. SOBO išče privât, uradnik za takoj ali najkesneje s 1. junijem. Po možnosti poseben vhod. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Lepa soba« na upravo. Kdo posodi na prvo vknjižbo 50.000 Din? Ponudbe na naslov »Kmetija«, upravi lista. Prodajalka začetnica, modne ali sorodne stroke ■— se takoj sprejme. Ponudbe upravi pod: »PoStenost 218.« Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. krajevne občine DOB pri Domžalah se bo oddajal v petek 3. junija 1927 ob pol desetih pri srezkem poglavarju v Kamniku na javni dražbi v zakup za dobo od 1. julija 1927 do 31. julija 1931. Draž-beni pogoji so med urad. urami na vpogled pri sreskem poglavarju. — Dob, dne 22. maja 1927. Župan: Kuhar. iščem, boljšega, za lepo cerkveno delo. Zglasiti se je 28. maja od 18,-19. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 4049. Drž. nameščencem, orožnikom, organom finanč. kontrole in vpokojencem v vseh krajih Slovenije se nudi časten postranski ZASLUŽEK ! Diskretnost zajamčena. -Pisma pod: »Prijateljsko priporočilo 40-14« upravi. KROJE (šnite) poljubne in po najnovejši modi, izdeluje in razpošilja Knafelj Alojzij, učit. krojaštva, Ljubljana, Kri-ževniška ulica. 4043 UGODNA PRILIKA. Mešana trgovina, dobro idoča, v lepem industrij, kraju, zraven železnice, pripr. za samsko osebo, se radi izselitve proda Proti takojšnjemu plačilu onudbe na upravo pod: .Lepa eksistenca« 4041. Kašo, ješprenj, ajdovo moko vodno svežo oddaia na debelo veletrgovina A. VOLK. LJUBLJANA Resl.ieva cesta Stev. 24. Vozove, ^fdoC ohranjene, imam naprodaj in sicer: KOLESELJ na 4 vzmeti, voz zapravljlvec (2 sedeža), močan parlzar (šine 10 cm) za težo 3000 kg, 1 močan voz-samec in 1 lažji. Cena primerna. Po dogovoru. Priporočam se za v mojo stroko spadajoča dela in prevzamem naročila vseh vrst vozov. Mihael Vojska, kov. mojster, Rodica 26, Domžale. ČČ. gg. ŽUPNIKI! Vsa pozlatarska, cerkvena in privatna, v mojo stroko spadajoča dela, izvršujem vedno po najnižji ceni. Za obilna naročila se priporočam posebno cenj. župniščem. Okvirji in slike, umetn. slike in okvirji. ANTON KOS, pozlatar, Ljubljana, Mestni trg 25. 4039 Nameščenci splošne bolnice v Mariboru javljamo pretužno vest, da nas je naš zvesti, marljivi sodelavec, gospod FRANC TOPOLNIK služitelj pri upravi splošne bolnice dne 23. maja 1927 po dolgotrajnem bo-lehanju za vedno zapustil. Pogreb blago-pokojnega se vrši dne 25. maja 1927 iz mrtvašnice splošne bolnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Blag mu spomin! Maribor, dne 23. maja 1927. шштт STROJNIK trezen, k lokomobili, iz-učen strojnega obrata, z dobrimi spričevali, ki je vešč pri večjem podjetju, gatru itd. električne napeljave, montaže, se takoj sprejme po dogovoru. Stanovanje in kurjava prosto. - (Pijanec izključen!) FRAN MARTINEC, Ljubljana, Prulc št. 8. Hotelskega VRATARJA veščega nemščine in italijanščine, kavcije zmožnega, išče Hotel Štiukclj. Želi se osebne predstavitve. Stinsedež. avto z električ. »Bosch« razsvetljavo, v zelo dobrem stanu - vsled opustitve obrti - zelo poceni prodam. - Naslov v upravi -.Slovenca* pod št. 3937. Mesarji-gostilničar ji ! Oddam takoj PSE-mladi-če, dobre čuvaje, težke in visoke rasti. - Naslov v upravi lista pod šifro: «Bernardinec« 3929. po najvišjih cenah Cerne, juvetir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Boljšo SLUŽKINJO iščem, katera se lahko izobrazi za poštno službo. Plača dobra! Ponudbe na upravo »Slovenca« pod številko 4018. ~KOT LASTNA se išče boljša DEKLICA (sirota) čez 16 let. Ponudbe na upravo lista pod številko 4017. OSLE za kose prave bergamaške - dobite pri SEVER & Komp., Ljubljana. 3930 ZASTOPNIKE za prodajo množinskega predmeta sprejme Generalno zastopstvo VOLU-TIN - KOČEVJE. Inserirajte v ,Slovencu'! OPOZORILO. Naznanjam, da nisem plačnik za nobene dolgove, katere napravi v svojem ali v mojem imenu moja žena Marija Kristan. Vič, 23 maja 1927. FRANC KRISTAN. Preklic. Podpisana nisem plačnica pa dolgove, kar jih moj mož Anton Merješič dela. Medvode, 23. V. 1927. Elisava Merješič. MORSKO KOPALIŠČE 50 sob v samem hotelu! Informacije daje lastnik SELCE AL. BERANEK, Prvovrstna dalmatinska vina se dobivajo na malo in na veliko pri veletrgovini dalmatinskih vin Bonačič & Bakovič Split — Maribor Skladišče: Slomškov trg 6 — Vinotoč: Lekarniška ulica 7 V Ptuju in okolici so tnkoj naprodaj: Dvonadstropna stanovanisfra iaiša v Prešernovi uliei št. 27. z dvema stanovanjskima hišama na dvorišču (9 stanovanj, 13 sob) in drugimi manjšimi poslopji (drvarnica, pralnica in vrtna hišica); vsa zazidana ploske\ 338 m2- Poleg hiše stavbišče, zemljišče in vrt v izmeri 1043 m2, ter lasten vodnjak. Enonatistropna vila v ViCavl hišna št. 50/1, oddaljena od Ptuja 15 min. z zidano teraso, zazidana ploskev 198 m2, poleg vile vrt in zemljiše 3224 m2, 6 sob, lasten vodnjak. Pritlična Hiša v ViCavl št. 24, štiri sobo; zazidana ploskev 51 m2 z vrtom, vinogradom in njivo v izmeri 4554 m2. Pritlična hisa na Zg. Bregu (vložek št. 42) s parcelo 3213 m2. Zelo ugodni plačilni pogoji! — Del kupnine ostane lahko vknjižen. Ponudbe sprejema in pojasnila daje odvetniška pisarna Dr. A. Remec, Ptuj, Mimorifslci trg. Naznanilo. i 1ШШ ilpl Tffdha MM nasl. №h0 Doaataf Ljubljano, Sîari irg 14 mm naznanja cenjenemu občinstvu, da Y ir otvj^xM svojo popolnoma na novo preurejeno in bogato založeno špecijelno trgovino vsakovrstnih najmodernejših klobukov, ter se za cenjeni obisk najtopleje priporoča. Cene zmerne! Postrežba točna! Istotam se bodo sprejemali klobuki v popravilo. a* Podpisani naznanjajo, d» jim je danes ob pol 4 zjutraj umrla blaga sestra, teta in svakinja 9Ш t*, n ene 0 en Terez^a Tertnsk zasebnica. Pogreb predrage bo v torek 24. maja t. 1. ob 5. uri pop. iz Gregorčičeve (Hilšerjeve ulice) 10, na pokopališče pri Sv. križu. Blago rajnico priporočamo v pobožno molitev in trajen spomin. Ljubljana, dne 22. maja 1927. Dr. Ivan Tertnik, prof, v pok., brat. — Magda Turk roj. Tettnik, Marija Gračner roj. Tertnik, sestri — in ostali sorodniki. V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni, najboljši mož, predobri oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod Franc Gajlek nadučitelj v pokoju v soboto ob 10. uri, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Telesni ostanki nepozabnega pokojnika so bili prepeljani v ponedeljek ob 16. uri na okoliško pokopališče v Celju. Pokojnika priporočamo v blag spomin. Celje, dne 24. maja 1927. Žalujoče obitelji GAJŠEK, SELIŠEK, KOŽEL. """■""■""■""■H"lflHIHIH\ Jntsresentno broSuro c4 uspešnem zdravljenju. . tolenih kamnovX l/гт pošlje brezplačno { lekarna pri Odreseniku L PMoaZ.UuSehntdske tr. J Pistrr. akoj.-=z r |>||1>1Л?<|Ш11|:!.„1,мП|||1п,шш , VENECI izredno zdravilna voda proti гешлаШти in išiasu, želodčnim in Črevesnim Dolezmm ter m nego ran dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za gromste: isis d. d. Ljubljana. Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo, da nas je v nedeljo dne 23. maja 1927 po dolgi in mučni bolezni, spravljena z Bogom, zapustila za vedno naša iskreno ljubljena in vzorna mati, stara mati, teta, tašča in svakinja, gospa Marija Cvahîe roi. ТгШег vdov» šolskega ravnatelja in učiteljica v pokoju. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne 24. maja 1927, ob treh popoldne od doma žalosti, Bleiweisova cesta št. 3, na pokopališče pri Sv. Križu, Ljubljana, dne 23. maja 1927. OLGA CVAHTE poroč. TAVČAR, hčerka. - MIRKO S. CVAHTE, žand. podpuk. v pokoju, «In. — DR. JOŽE TAVČAR, rdravnik, zet. — GIZELA CVAHTE rojena SCHAUTA, slnaha. - SIMONA in SAŠA CVAHTE; MIRICA TAVČAR, vnuki. Domača tovarna kos Slovenjgradec ustanovljena izdeluje nedoseženo dobre rezi Dobiva se 0. RftKUCSH, CELJE. Ne zamudite obiskati specielnega, zasebnega tečaja za gg. čevljarske mojstre in pomočnike, ki se prične 11. julija t. I. — Vse informacije daje g. vod. tečaja J. STEINMANN, Ljubljana. — Zahtevajte prospekti Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Cet Izdajatelj: dr. Fr. Knlovcc. Uredniki Frane Teraetfiar.