XeK ib. r ^ StCllarCf P 1 J'h< -'Y- lodQj& ri$ka Domoviiv/i v-. 'v- ■ ::;^-:;:?-,;:;;'.:..'Vv‘::.vr.- ; Pk^Mi K? !H I G /% (11—* H O fWt E' AM€mcAN in sptmr §mmm in languag€ mm National and International Circnlation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 6, 1967 SLOV€NIAN corning mmPAPm ŠTEV. LXV — VOL. LXV Kasprofuiki pobili in ranili 1400 msevcev Lepaki na stenah Peipimra trdijo, da so nasprotniki Maove čistke pobili ali ranili v vzhodni Kitajski vsaj 1,403 maovcev. TOKIO, Jap. — Dopisniki japonskih listov poročajo, da je iz vesti na lepakih in stenah v Pei-pinku razvidno, da so nasprotniki Mao-Tsetunga in njegove “proletarske kulturne revolucije” pobili ali ranili vsaj 1,400 pristašev Mao Tsetunga v pokrajinah Kiangsu in Kiangsi v vzhodni Kitajski. Stiskani rna-ovci v teh nokrajinah so poslali v Peiping delegacije prosit za pomoč proti svojim nasprotnikom. Poročila trdilo, da je prišlo 30. maja do izgredov in nemirov v Tungsbanu, ki so trajali 3 dni. Mesto leži kakih 185 milj severozahodno od Nankinga, nekdanjega glavnega, mesta Kitajske, v pokrajini Kiangsu. Nad 1000 pristašev Mao Tsetunga so pristaši predsednika republike 'Liu-Šao-čija pobili ali ranili, o-koli 400 pa so jih odpeljali. Za pokol maovcev naj. bi bili krivi člani krajevnega revolucionarnega komiteja in krajevne enote rdeče armade. Maovi nasprotniki naj bi uničili tekom nemirov 21 železniških lokomotiv in več poslopij. V nekem premogovniku v pokrajini Kiangsi. pravi “stenčas” v Peioingu, je bilo v petih dneh izgredov ranjenih 400 maovcev, od tega 137 težko. Okoli 100 maovcev je enostavno izginilo. Ljudski dnevnik v Peioingu je napadel rusko kritiko Maove revolucije. Po njegovem pisanju so vodniki Sovjetske zveze proti tej revoluciji, ker pomeni konec njihovega vpliva v Kitajski. Izjave iz x samega vodstva Maove revolucije trdijo, da te še ne bo kmalu konec, da bo traiala morda celo več desetletij, dokler ne bo Kitajska varna pred “povratkom v kapitalizem”. PeSpšng noša psHti long Konp pri miru HONG KONG. — Glavno pei-pinško komunistično glasilo “Ljudski dnevnik” je objavilo obširen poziv na vse Kitajce, ki živijo v Hong Kongu, naj se pripravijo, da izpulijo oblast iz- kapitalističnih angleških rok. To je bil do sedaj najsurovejši napad kitajskega komunizma na to angleško kolonijo. Značilno je, da poziv ne navaja nobenih zahtev, hoče samo izgon angleške kolo-nijalne uprave in nič več in nič manj. Politični opazovali mislijo, da je sedanji poziv začetek nove akcije proti angleškim oblastem v Hong Kongu. Akcijo samo je na Peiping začel ravno sedaj radi tega, ker je angleška vlada ravno sedaj hudo zaposlena drugod po svetu, posebno v arabskih deželah, kjer ima Anglija trenutno veliko več interesov kot v Hong Kongu. Da bi angleška vlada postala pozorna na poziv, je rdeči režim zopet priredil velike demonstracije pred angleškim poslaništvom v Peipingu, ki so pa potekale v tradicijonalnem slogu. Živ- Zadnje vesti JERUZALEM, Izrael. — Med izraelskimi in jordanijskimi silami je prišlo d« ostrili bojev, četudi je včeraj papež Pavel VI. pozval Združene narode, naj okličejo Jeruzalem za “odprto mesto”. KAIRO, ZAH. — Časopisje in radijska poročila trdijo, da obstoje dokazi, da so ameriška in britanska letala sodelovala pri napadih na letališča v arabskih državah tekom včerajšnjega dne. London in Washington sta označila te trditve za popolnoma brez vsake osnove. KAIRO, ZAR. — Egiptska vlada je objavila zaporo sueškega prekopa za vse tuje ladje. V Aleksandriji in Kairu je prišlo do demonstracij pred ameriškim in britanskim zastopstvom. pcisfafejo mim mmi mmn WASHINGTON, D.C. — Ijenska skušnja to že dolgo trdi, sedaj je to dognala celo admi-nistraciia Social Security. Njen .ravnatelj Dr. J. A. Jaffe je namreč -v •obširni razpravi, ki bo te dni objavljena, s številkami dokazal, da več kot polovica upo-koiencev nima toliko dohodkov ('$3000 letno za družino štirih članov), da bi lahko živela nad beraškim standardom. Avtor pravi, da povišanja po-koinin v 1. 1954-1959 in 1965 še-najo za draginjo kar za več let. Po njegovem bi se morale pokojnine ravnati po draginjskem indeksu in ne bi smele biti odvisne samo od dobre ali slabe politične volje našega Kongresa. Avtor se hudo pritožuje tudi nad stališčem, da je treba ome-ievati prilike za zaposlitev upokojencev. Stališče je v očitnem nasprotju z življenjem, ki dnev-] no dokazuje, kako jjz za stare ljudi zmeraj težje najti novo za-noslitev, akoravno je njihova strokovna sposobnost še zmeraj na višku. U lan! je kriv vojne! Sodelavec New York Timesa J. Resfon poroča iz Kaira, da dolže tamkajšnji uradni krogi U Tanta za blokado Tiranskih vrat, ker je umaknil od tam čete ZN. NEW YORK, N.Y. — Znani sodelavec dnevnika The New York Times James Reston je v poročilu NYT iz Kaira včeraj navedel, da so se tam predali u-sodi, ki jih vodi v vojno, za katero pa dolže sedaj glavnega tajnika Združepih narodov U Tanta. Naser naj bi bil od nie-ga zahteval le umik čet Združenih narodov z enega odseka meje med Izraelom in Egiptom, ta pa je umaknil vse, tudi one, ki so čuvale nad Tiransko morsko ožino. Naserju ni “potem ostalo drugega, kot vse izpraznjene postojanke zasesti”. * Egipt naj dejansko ne bi bil mislil resno na vojno in se na njo tudi ni pripravljal, kot poroča Reston. Kljub rastoči napetosti na mejah in vedno bolj oka-menelih stališčih nasprotnih strani so v Kairu še vedno računali v nedeljo, da so izgledi proti splošnemu vojnemu spopadu v razmerju 40:60. V egiptovskih uradnih krogih so računali še na nove poskuse Varnostnega sveta rešiti krizo, omenjali so celo predložitev spora mednarodnemu razsodišču v Haagu, pa so trdili Restonu, da ne računa nihče s lem, da bi Naser popustil in končal blokado Akabskega zaliva. Vse to jih ni odvračalo od upanja, da bo prišlo do nekaj tednov zatišja, ko bodo diplomatje skušali z vsemi rredstvi preprečiti oborožen spopad, ki bi se sicer utegnil razširiti v obsežnejšo vojno. Arabci so bili prepričani, da dela čas za nje, da bo Izrael v dolgotrajni pripravljenosti na vojno z eno desetino svojega prebivalstva pod orožjem na meiah gosnodarsko opešal. Izrael je porabil prvo priložnost in udaril z vso silo, da stre arabski obroč, predno bi ga ta mogel zadušiti. Izrael udaril z vsemi silami na Egipt četku sovražnosti so izraelska letala že metala bombe na vojaška letališča v Egiptu. Uradno poročilo Izraela trdi, da so njegove letalske sile uničile 374 sovražnih letal za “gotovo”, 34 pa verjetno, med tem ko so same izgubile le 19 letal. Izraelske čete so odrezale Gazo od Egipta in prodrle 45 mili globoko v Sinaj. Proti Jordanih in Sirih drže izraelske sile v glavnem svHe noložaje. — Varnostni svet ni včeraj monel nikamor. Danes ob 11.30 bo razpravo nadel ie val. Po objavljenih podatkih in sodbi poznavalcev mzmer razpolagajo oborožene sile IZRAELA skupno z 275,000 vojaki, okoli 800 tanki in 500 letali. Arabske sosede Egipt, Jordanija, Savdska Arabija, Sirija in z njo povezan Irak ter Libanon razpolagajo s preko 600,000 vojaki, 2,400 tanki in okoli 860 letali. Posamezne arabske države razpolagajo s sledičimi oboroženimi silami: Egipt: 310,000 mož (od tega kakih 50,000 z delom letalstva in tankovskih enot v Jemenu), 1200 tankov, 550 letal. Iz Clevelanda in okolice Savdska Arabija: 60,000 mož, število letal in ta? -ov malen- kostno. Jordanija: 70,0( mož, 132 tankov, 12 letal. Irak: 80,000 moi 00 tankov, 200 letal (del obo :nih sil je v boju z upornimi rdi v last- ni deželi). Sirija: 80,000 akov, 600 tankov in 100 leta 1 Libanon: 11,000 akov, 150 tankov. | Razen Jordanij Savdske Arabije so arabsi .ave obo-; rožene v glavnerr ižjem, ki | so ga dobile iz S le zveza 1 in njenih satelit žav, Iz-: rael pa z orožjen je dobil iz Združenih merilec, Velike Britaniji icije in delno Zahodne 1 i. Naši guverne stikajo glav WASHINGTON 0. — Gu- vernerji se zbiraj i sestanke: republikanski 29 junija v Jackson Hole, Wy in demo- kratski 1. julija v Louis. Re- publikanski guverr i se očitno hočejo pripraviti vse sluča- je” na njihovi strai ni konven- ciji 1. 1968. Kaj pa mokratski? Pravijo, da se bod pogovarjali ,le o stanovskih tež '•ah. V res- CLEVELAND. O. — Ko je prišlo včerai ziutrai kmalu po dveh do prvih sovražnosti na meji področia Gaze z Izraelom med epiptovskimi in izraelskimi oboroženimi si-lomi. se je Izrael odločil za nagel udar na sovražnika. Izraelske letalske sile so komai uro po začetku sovražnosti že bombardirale letališče pn' Kairu, pa tudi druea voiaška letališča v Esintu. Tekom teh napadov naj bi bilo uničenih okoli eno tretjino egiptovskih vojnih letal, večinoma vse na Seja— Društvo Carniola Hive št. 493 T.M. ima jutri, v sredo, ob sed-nih zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue. Pogreb— Pogreb pok. Franka Lackovi-cha bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo ob 8.15 v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, kjer bo pogrebna sv. maša, nato na pokopališče. Zadušnica— V četrtek, 8. junija, ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Marijo Lukež na 30. dan njene smrti. Obrnilo se mu je na boljše— Zdravje se je g. Jou Starcu, lastniku znane cvetličarne na St. Clair Avenue, ki je v St. Vincent Charity bolnici, obrnilo , , T , , , , i , i precej na boljše. Želimo mu sko- tleh. Izraelske oklonne sile in motorizirana pehota so <'Ha-lrajšnjega p0p0inega okrevanja. rile preko meje v Egint in še včeraj z zavzetjem Khan Tunisa odrezale Gazo od Eginta, na prodrle tudi skozi Sinai proti Sueškem prekopu 45 mili daleč v Egipt. Še včeraj. .. naj bi bile zavzele El Arish. Kairo trdi, da so egiptovske ! "ie tem ko je Izrael udaril z vso silo na Esipt, se za seda’ na zasedle lenin, kakih 30 milj jugovzhodno od Haife od koder so Jordanije! s topništvom in letalstvom začeli nanad BAGDAD, Irak. — Vlada je objavila, da je ustavila dobavo olja Združenim državam in Veliki Britaniji, ker da podpirata Izrael. Izraelske letalske sile so napadle tudi Damask, glavno mesto Sirije, in Aman, glavno mesto Jordanije in vojaška letališča v obeh državah. Izraelska poročila trdijo, da so izraelske sile dobile v zraku premoč nad arabskimi. Arabska poročila navajajo, da je bilo skupno v včerajšnjih bojih uničenih 161 izraelskih letal, Kairo je priznal med tem le izgubo dveh lastnih letal. Egiptsko poročilo govori o la Hajfo, kjer so velike rafinerije in eno od njih zažgale. Veliki začetni usnehi Izraela Poročilo BBC iz Londona trdi, na konvencijo, ki pa ne bo po- da so Izraelci tekom prvih 15 tekala tako gladko, kot vsi mi- ur včeraj dosegli velikanski us-slimo. Za demokratski sestanek peh in dejansko že odprli pot k se je priiavila že več kot polo- svoji končni vojaški zmagi, vica od 25 demokratskih guver- Pohod proti Egiptu naj bi bil nerjev. tokrat celo uspešnejši od onega niči pa gotovo mislijo tudi oni Arabska kriza: dve nevarnosti, ena uganka bremenski prerok pravi: Delno oblačno in toplo. Naj-yisja temperatura okoli 82. CLEVELAND, O. — Ako bi človek smel kaj dati na a-larmantna radijska poročila iz arabskega sveta, ki so celo predsednika Johnsona vrgla včeraj zjutraj ob pol štirih iz postelje, potem ni izključeno, da stojimo pred izbruhom resnih sovražnosti med Izraelom in njegovimi sosedi. Zaenkrat moramo iz previdnosti smatrati mnoga poročila od tam vsaj za pretirana kot na primer vojne napovedi Izraelu, ki pravno sploh niso mogoče. Izrael nima namreč še nobene mirovne pogodbe z arabskimi državami, ampak samo dogovore o premirju. Do sedaj pa še ne obstoja nobeno mednarodno pravilo, kako je treba odpovedati premirje, da dobi odpoved mednarodno veljavo. Vkljub temu pa govorijo poročila, da je celo Sudan “napovedal” Izraelu vojno. Na videz so vojne napovedi postale malenkost, v našem slučaju pa še niso. Predsednik Francije De Gaulle je namreč napovedal, da bo njegova vlada nastopala proti tisti državi, ki bi prva kršila mir. Ta opomin so dobro razumeli Izraelci, ki imajo večino svojega o-rožja iz Francije in so od tam navezani na dobave rezervnih delov in municije. Pazili bodo, da jih Pariz ne bo smatral za napadalce. Arabski politiki se seveda na to malenkost ne bodo ozirali, morda bodo to še obžalovali. Kateri sta torej dve nevarnosti? Splošna sodba trdi, da se izraelskim oboroženim silam ni treba bati sovražnika ne na nebu ne na suhem ne na morju, pač pa so Izraelu nevarne egiptovske rakete, ki lahko naredijo Izraelu nepopravljivo škodo. Zato bodo Izraelci skušali že prvi hip resnih sovražnosti najpreje uničiti vsa egiptovska raketna oporišča. Da pri tem ne bodo zanemarjali oporišča in arabska letališča, da se znebijo glavne nevarnosti, ki jim grozi. Zato bodo zračni boji in bombardiranja igrali v prvem trenutku usodno vlogo. Druga nevarnost tiči v vprašanju, kdo je bolje založen z orožjem in municijo. Kdor je bolie založen, bo lahko dalje zdržal sovražnikov pritisk in zmagal. Odgovora na to vprašanje ne more dati nihče, ne da se pa tajiti, da imajo arabske države pretežno le orožje iz komunističnih držav, če izvzamemo Savdsko Arabijo in Jordan. Izrael je kupoval tehnično obrambo le v svobodnem svetu. Sporazum med Moskvo in svobodnim svetom o dobavah orožja obema nasprotnikoma bi Arabce hitro spravil k pameti. Ali je pa tak sporazum sploh mogoč? Med tem se lahko zgodi, da bo a-meriško orožje v jordanskih rokah streglo po življenju Izraelu, ki mu Amerika jamči za nedotakljivost meja in neodvisnost. To je pa samo ena med anomalijami trenutnega položaja v arabskem svetu. Važno vlogo bo igrala tudi uganka, ki jo lahko izrazimo z interesi velikih mednarodnih naftnih kompanij. Kompanije so s pametjo in srcem na stra- ni Izraela, z žeopm pa morajo biti proti svoji volii na strani arabskih držav. So torej v hudem precepu. Zato bodo napele vse sile in porabile vsa sredstva, ki bi mogla pospešiti čim hitrejši konec arabske krize. Nekaj takih sredstev že rabijo. Naser ie na primer že moral ugotoviti, da se mednarodni kapital že izmika stikom z njegovim režimom. Naser ne bo dobil novih posojil v Ameriki, še manj seveda v Angliji ali Franciji, denar mu je pa nujno potreben. Navezan bo zmeraj bolj na Moskvo. Tako bo Moskva dobila po zaslugi (politike mednarodnih naftnih interesov novo sredstvo za pritiskanje na Naserja. Ali ga bo pa hotela izrabiti in v kaki obliki? Prva poročila o izbruhu sovražnosti med Izraelom in njegovimi sosedi ie torej treba presojati vkljub njihovem alarmantnemu značaju s hladnim preudarkom. Saj v arabskem svetu ni zmeraj vse tako črno, kot slika arabska politična domišljija. Romanic— Marijina legija vabi na roma-v Frank, Ohio, v nedeljo, 18. junija. Prijave sprejema S. Marolt 431-5699. Povečana vstopnina— Clevelandski mestni svet je včeraj sklenil povišati vstopnino za odrasle osebe v živalski vrt od 50 na 75 centov. Mestni svetnik Latkovich je v svetu povedal. kako je bil pretekli petek zvečer napaden na cesti v srerli r Odbornika Pilch in leta 1956, ko so izraelske sile zasedle ves Sinaiski nolotok in zajele vse tamkajšnje egiptov-j rT’es^;a• ske oborožene sile. Vojaški stro-j ■^or^ies s^a na^0 predložila, naj kovnjaki so v svoji sodbi oprez-[^0^e P°bcaji nadure plačane nejši. Priznavajo sicer velike namest°< da dobe za nje dopust vojaške uspehe Izraela v zraku, opozarjajo pa. da še ni nobenih poročil o večjih bojih oklopnih enot ne s področja Sinaja ne od drugod. Ti boji utegnejo odločiti celoten potek vojne. Izrael nima nobenih osvajalnih namenov Obrambni minister Izraela Moshe Dayan je včeraj izjavil, da Izrael v vojni z Arabci nima nobenih osvajalnih namenov, brani le svoje ozemlje in svojo pravico do življenja. Podobno izjavo je dal tudi sam predsednik vlade Levi Eshkol. Varnostni sve* odpovedal Varnostni svet ZN se je sestal včeraj dopoldne ob 10.30, pa se ni mogel zediniti za noben korak, zato je predsednik sejo odložil in začel privatna posvetovanja, ki so trajala pozno v noč. v drugem času. S plačanimi nadurami bo mogoče povečati število policajev na cestah in olajšati boj z zločinci. SAIGON. J. Viet. — V letalskih napadih na Severni Vietnam so ameriške letala včeraj sestrelila tri sovražna letala vrste MIGI 7. Na tleh so marini končali svoio obsežno opera-eiio proti rdečim na področju južno od Da Nanga. Rdeči so v teh bojih imeli okoli 800 mrtvih, ameriški marini pa 110. izkaže, da so poročila o včeraiš-niih izraelskih uspehih resnična in če ie Izrael ponoči in danes dodal k tem še nove, bo danes položaj v Varnostnem svetu precej drugačen, kot je bil včeraj. Sovietska zveza utegne biti po- da bi rodila kak usneh. Po I nustljivejša, da reši svoje arab- kratki seji zvečer je bilo zasedanje Varnostnega sveta odloženo na danes dopoldne ob 11.30. Včeraj sta bili pred Varnostnim svetom dve resoluciji. Arabska, ki jo podpirajo Sov-ieti. zahteva takojšnjo ustavitev vseh sovražnosti in umaknitev obojih sil na položaje v nedeljo zjutraj pred začetkom sovražnosti. Izrael in Združene države tako zahtevo zavračajo in se zavzemajo za obnovo položaia ske varovance pred popolnim vojaškim porazom. London poziva o posvetu velesil Britanski zunanji minister G. Brown je včeraj pozval Sovjetsko zvezo, Združene države in Francijo na konferenco v New Yorku, kjer naj bi poskrbeli za končanje vojne na Srednjem vzhodu. Francija je podoben poziv izdala že pred izbruhom vojne in se že tedaj izjavila tudi za po- pred 19. majem, ko so po umiku polno nevtralnost. Velika Brita-čet ZN s Sinaja egiptovske sile ni j a je včeraj izjavila, da se v zasedle Sharm el Sheikh in za-j vojno ne bo vmešavala in je prle Tiranska morska vrata iz- ! pozvala tudi ostale velesile, naj raelskim ladjam. store isto. Združene države so Sovjetska zveza je včeraj trdo objavile nekako nevtralnost, pa podpirala arabsko stališče na | to kasneje včeraj precej ome-vsej črti. Z Arabci vred je ka-jjile. Sovjetska zveza se je po-zala na Izrael kot na napadalca stavila odločno in zahtevala brezpogojno in ta-kojšnio ustavitev sovražnosti. Če njena zahteva ne bo izpolnjena, si je izgovorila “pravice” do nastopa. Doslej je bil ta omejen le na besede. Odločitev na bojišču Odločitev bo po vsej verjetnosti padla na bojišču. Če se na arabsko stran. Ker sta Amerika in Sovjetija s svojimi simpatijami vsaka na drugi strani, utegne to privesti do merjenja sil med njima in s tem do nevarnosti tretje svetovne vojne, katere, kot trdijo vesti iz Moskve in Washingtona, nihče ne mara. AiiEBlSKA POMOVIIM C117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; fc* Združene države: $18.00 na leto; $8.00 za pol leta; $1.00 za 8 meaece fc* Kanade in dežel* izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto ~ SUBSCRIPTION RATES: Crdted State#- $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for S months Canada and Foreign Countries: $115.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 110 Tuesday, June 6, 1967 vse, da bi “narodna oblast” počasi, a dosledno izhlapela. O čan, kateri ni več sposoben za pravi “neodvisni in svobodni politični tvorbi” res ni mogoče govoriti. To se pravi, da se ni uresničilo to, v kar so na smrt obsojeni ljudje verovali, ko so pisali poslovilna pisma.” (Glose.) Kaj tedaj ostaja slovenskemu človeku po 20 letih partijske oblasti? “Velik nič,” odgovarja Marjan Rožanc v zadnji številki revije Most. K. G. I ras. BESEDA IZ NARODA Nismo so popolni materialisti! Razočaranje raste Komunistična partija Slovenije obhaja letos 30-letnico obstoja, ker je bila ustanovljena aprila 1937. Obletnico so partijci v Sloveniji proslavili z raznimi spominskimi svečanostmi in članki v časopisih in revijah. Vendar bi človek ob tej obletnici pričakoval več odziva v slovenskih množicah. Podoba pa je, da je šel dogodek mimo ljudstva brez zanimanja. Pričakovali smo, da bo letos 1. maj posvečen tej obletnici. Toda nič. Lahko si tiste dni prevozil celo Slovenijo, a nisi srečal enega “mitinga”, kjer bi proslavljali to obletnico. Praznik 1. maja so sicer povsod obhajali, a rekel bi, da precej “pobožno”, saj so bile isti dan še najbolj polne cerkve za prvi dan šmarnic. Dobil si vtis, da je vpliv partije na slovenske množice močno opešal, če ni docela izginil. In vendar je bilo še pred desetimi, petnajstimi leti čisto 'drugače. Takrat so še napivali “živio komunistična partija Slovenije!” Zakaj je danes drugače? Mislimo, da je odgovor samo eden: Silno razočaranje slovenskega ljudstva nad komunistično partijo in njeno politiko. Saj ni partija od svojega programa, ki ga je razglasila leta 1937 in ga pozneje med vojno izpopolnila, uresničila skoraj ničesar. Partiji "je res od začetka uspelo zbrati okrog sebe ne samo večino slovenskega delastva, ampak tudi večino ostalega slovenskega ljudstva. Tam po letu 1945 je za slovensko partijo resnično stala večina ljudstva, ker se je partiji posrečilo e ic premamiti z gesli, druge prevarati z obljubami, tretje prestrašiti z OZNO, četrte pa likvidirati! Letos, ko štejemo leto Gospodovo 1967, je pa podoba čisto drugačna. Za partijo, ki se je preimenovala v Zvezo komunistov, se nihče več ne navdušuje, še njeni maloštevilni člani malo. Pač pa rastejo kritike iz dneva v dan. To kritično gledanje na delo slovenske partije prihaja do izraza na razne načine med slovensko levo usmerjeno inteligenco na Tržaškem. Njen glasnik je pisatelj in profesor na slovenskih šolah v Trstu Boris Pahor. Ta je v svojih “Glosah 1965”, ki so izšle v 4. številki revije “Zaliv” lani ob koncu leta, iznesel glavne razloge, zaradi katerih so Slovenci v domovini in še posebej Slovenci v zamejstvu razočarani nad partijo in njeno politiko. “Razočarani so kmetje,” pravi Boris Pahor. “Na primer slovenski kmet, brez katerega ne bi bilo ne partizanstva ne socializma, ni mogel pričakovati tako obupne a-grarne politike. Ko je z ljudmi in živežem vzdrževal osvo bodilno vojsko, si slovenski kmet ni niti od daleč mogel misliti, da bodo njegova polja postala manjvredno blago, da bodo njegove vnuke privabili v mesta, jih tam izučili ter jih potem kot specialiste oddali tuji industriji, ki je za časa Osvobodilne fronte s svojimi izdelki uničevala slovenska domovja, slovenske hčere in sinove.” (Glose 1965). Razočaran pa je tudi slovenski delavec. Saj je vedno verjel obljubam partijskih voditeljev, ki so mu zagotavljali delo in mir, pa svobodo in blagostanje doma in ne v tujini. Sedaj pa vidi, da doma ni zanj zaposlitve, ni svobode in ni blagostanja, ki so mu ga obljubljali. “Trenutno so številke, ki kažejo brezposelnost v Jugoslaviji. prav zastrašujoče in še bolj so črnoglede napovedi. Saj so resnično redke delovne organizacije, ki so pripravljene vzeti na delo nekaj ljudi. Novih velikih tovarn skorajda ne gradimo več in tudi perspektiva je v tem precej meglena.” (Nedeljski dnevnik 14. maja 1967.) Posebno pa je razočarna številna inteligenca, ki je svoj čas zaupala partiji, ker je videla v njenem programu uresničitev slovenskih zahtev po narodni svobodi in neodvisnosti. Verovali so slovenski partiji, ki je v proglasu leta 1937 izjavila: “Bodočnost slovenskega naroda in njegov obstoj bosta zagotovljena le v svobodni zvezi bratskih narodov Jugoslavije v obliki zvezne države ... Slovensko ljudstvo zahteva tako gospodarsko politiko, ki bo slovenski narod gospodarsko osamosvojila ter zagotovila slovenskemu delovnemu ljudstvu človeka vredno življenje ...” “Ta volja,” pravi Boris Pahor, “je prišla do izraza med drugo svetovno vojno. Za časa nacističnega narodnega ge-docida slovenski človek ni spraševal, kako si bo v prihodnosti uredil družbeno in socialno življenje, ampak je reševal svojo golo in ogroženo narodno bitnost.” (Glose 1965). Pri tem veže Pahor svojo misel na “Poslovilna pisma” za svobodo ustreljenih Štajercev. Med vojno samo je partija in z njo OF svoje narodne cilje še bolj izčistila: “Cilj Osvobodilne fronte je osvoboditev vsega slovenskega naroda in združitev vseh Slovencev v enotno, neodvisno in svobodno politično tvorbo.” (Poslanica OF primorskim Slovencem). In kaj je danes iz vsega tega? se vprašuje Boris Pahor in z njim številni drugi slovenski intelektualci. Odgovarja:jteljem “Vse kaže, da se je v dveh povojnih desetletjih naredilo SO. CHICAGO, 111. — To dokazuje in bo dokazala sobotna prireditev pri Sv. Štefanu v Chicagu. Naslov prireditve je: DRAMSKO - R E C ITACIJSKI IN PEVSKI VEČER. In sicer je to zbor zamejskih slovenskih pesnikov in pisateljev v šestih dramskih podobah s solisti in recitacijskim zborom. Zastopani bodo sledeči naši pesniki in pisatelji: Avguštin Žele: “Moj Bog in moj Kras”. Branko Rozman: “Na steni spi čas”. Vinko Beličič: “Kdo me kliče?” Karel Mauser: “Gramozna jama”. Ruda Jurčec: “Pismo”. Ruda Jurčec: “Vuezmenice”. — Velikonočne. To je pet naših najbolj vidnih pisateljev in pesnikov, ki žive z nami izven domovine in kar prijemajo naša srca in poznajo naše mišljenje. Mnogi spomini nam bodo oživeli iz dni naše poti na Kalvarijo, ko smo hodili mimo samih gramoznih jam. Poleg tega recitacij skega dela nastopi tudi mladinski pevski zbor p. Vendelina s tremi pesmimi. Med njimi je najnovejša skladba p. Vendelina in sicer Balantičev sonet: “SEN O VRNITVI”. Vsaka točka je tako naša, tako pomembna, da res nihče večera ne sme zamuditi ali opustiti. Ta večer bo pokazal, kaj smo, koliko smo vredni in na kakšni višini stoji naša slovenska zaved1-nost in koliko pomeni trditev, da smo Slovenci eden najbolj izobraženih narodov. Prav je in naravno, da upoštevamo napore, polete naših pesnikov in pisateljev, ki poleg svojih vsakdanjih težav mislijo še na našo duhovno hrano, ko nam podajajo plodove svojega truda in svoje žrtve. Vse te proizvode je ustvarila noč, ko pri luči pečejo oči pri ustvarjanju literarnih, slovstvenih del. France Balantič pa ie vse svoje pesniške verze preizkusil v ognju, ko je zgorel na oošti v Grahovem. Upoštevati pa je treba tudi trude in napore naših recitatorjev in pevcev, ki se s toliko ljubeznijo pripravljajo, da nam nudijo daleč od doma domači izredni užitek. Posebno priznanje bomo pa pokazali s svojim obiskom p. Vendelinu in g. Rusu Jožetu. Joj, kakšen užitek smo imeli na letošnji materinski proslavi! Kako ljubko je bilo petje otrok in mladinskega zbora, pa kako dovršeno so otroci pod vodstvom g. Jožeta Rusa in učiteljic podajali igrico “Materini naočniki”. Človek ne more verjeti, da je v Chicagu; za dve uri smo bili vsi prestavljeni v Ljubljano. Nismo si mogli niti misliti. da so ti otroci rojeni v Ameriki. To so trudi, to so žrtve! In ravno tako skrbno bo vse pri-oravljeno za Dramski recitacij-ski in pevski večer. Prireditelji so Slovenski akademiki SAVA. Predstava bo v soboto zvečer, 10. junija, ob 8. uri v Mali dvorani pod cerkvijo sv. Štefana v Chicagu, lil. Pokažimo vsej naselbini sliko-fotografijo naše pristne slovenske zavednosti! Vabljeni vsi brez izjeme. Povejte o prireditvi svojim prija- Spored proslave Velenjske tragedije na Slovenski pristavi SOBOTA, 10. junija: Ob 8h zvečer odkritje spominske plošče. Molitvena ura pred kapelico. Prilika za spoved. NEDELJA, 11. junija: Od 8.30 do 9h zbiranje avtomobilov na 72. cesti ob jezeru in na 222. cesti v Eucli-du. Ob 9h zjutraj odhod avtomobilov. Ob 10.30 sv. maša pri Spominski kapelici. Ob 12h kosilo. Ob 2.30 popoldne pete litanije Matere ' ožje. Zaključel DSPB \.BOR - Cleveland — —o- H delu pred ? EUCLID in tudi m niso točnr ga dela, sli j o, vča: se odloči Želim novem c je večinr dokazati delo včas Če pog rejših na bomo hiti občan ni h panskega n nekateri, k res pravi p Pri nas : politični st: pravila svo didata, ena odbornike, dalo izvolit: sposobne in iših Španov rmlmm ijsko — Ker mlajši rod :i starejši, kateri ml j ali županove-ikrat narobe mi-tudi govore, sem >ati te-le stavke, napisati o župa- delo in da nima premoženja, zato bo v kratkem poslan, kamor spada. Županu je bilo težko, vendar se je moral vkleniti postavi. Prišel je določeni dan in začela se je seja. Ko so prešli vse določene postavke, je župan še povedal, da bo treba odslej še skrbeti za enega novega občinskega reveža. Ko je župan dal predlog, kako bi zanj skrbeli, se je začelo prerekanje. Nekateri so rekli, da bi ga dali kam v oskrbo in občina zanj plačuje, drugi pa so ugovarjali, da bo prevelik davek in da bo ceneje, če gre po hišah. V tem napetem odbo-rovem položaju pa na ves glas pri j oče mlada mati treh otrok in kar ni mogla spraviti besede iz sebe. Ko je prišla toliko k moči, je povedala, da je moža zadela kap in je bil takoj mrtev. Župan kakor tudi odborniki so jo poznali in so vedeli, da nimajo svoje hiše in da je bilo že do sedaj težko, kako bo še sedaj, ker ne bo nobenega, ki bi zanje zaslužil. Županu in odbornikom se je zelo smilila, saj bi morali imeti kamenito srce, če bi ji ne pomagali. Težko si je predstavljati, koliko skrbi je imel vesten župan v mnogih težkih zadevah in koliko ur ni zaspal ob premišljevanju, kako bi bilo najboljše. Kolikokrat je bilo težko za županovo ženo in celo družino, ker je imel mož in oče preveč skrbi za občino. Mnogo katoliških županov so komunisti pobili, nekaterim se je pa posrečilo priti z nami v begunstvo in naprej čez morje v svobodne dežele. Lepo je od nas, če živi kak bivši župan med nami, katerega poznamo, da smo mu hvaležni, ga upoštevamo in ga ob važnih zadevah vprašamo za nasvet. V veseli družbi sem govoril s prijateljem srednjih let, kateri em delu ki ra mi ^ PotožiI> da se s starejšimi em aem, ki ga ljudmi ne da nič delati_ Jaz sem vršila, in s tem | n, kako je bilo to ko. o, kar nas je sta-ak v svojo občino, igotovili, da vsak si te besede dobro zapomnil in sem ob premišljevanju prišel do zaključka, da bo v teku desetletja tudi on spadal med tiste, s katerimi trdi, da se ne da delati. (Zdi se mi, da bi mu veliko kri-mu rekel, saj se tudi s teboj ne bo nič dalo delati. Mož si bo med tem časom nabral veliko bili navadno dve življenjskih skušenj in bo gledal ki in vsaka je pri- v življenje skozi druga očala ka-a županskega kan- kor sedaj in takrat bo spoznal, tudi za občinske da so imeii nekdaj starejši prav, logo županov se je ker se njso strinjali z nekaterimi ato, ker so se čutili njegovimi idejami. ) bili prepričani, da ožen prevzeti žu- vico storil) če bi ’ amPak 30 bili le po desetih letih se tudi i so imeli za to če ne sprejmejo tega mesta, bo P. Odilo OFM. Vzemimo za vzgled našega predsednika L. B. Johnsona. Ta-občina trpela škodo. Županovo ko izvežbanih politikov kakor sposobnost je mnogokrat doka- je 0n, je malo. Saj je bil že izvo-zala njegova ponovna izvolitev. ijen v poslansko zbornico 1. 1937, Kako težko in odgovorno mesto kot senator pa 1. 1948 in je postal je z izvolitvijo prevzel, ve le ti- Vodja senata 1. 1955. V letu 1960 sti, ki je poskusil. je izvoljen za podpredsedni- Zdaj pa nekaj o županovem ka, po Kennedyjevi smrti pa je delu. Vzemimo podeželsko obči- postal predsednik Združenih dr-no, v kateri sem jaz živel. Dobo- žav. Vsi vemo, da se je v teku dek je bil le delno od lova in zadnjih 30 let veliko naučil o go-davka na vino, vse drugo pa je spodarstvu in politiki, vendar bilo treba dobiti iz doklad na pokaže veliko modrost s tem, da zemljiški davek. Mnogim je zna- se v važnih zadevah posvetuje no, kako smo se bali prevelike- s svojimi predniki zato, ker upo-ga. Župan je največkrat kot števa njihove bogate skušnje. To skrben oče gledal, kje bi se dalo je v veliko zadovoljstvo držav-kaj dobiti in kje kaj odbiti, da Ijanov, kateri so še vedno ponos-bi ne imeli občani prevelikega ni na svoje bivše predsednike in davka. šo jim hvaležni, ker so ob svo- Jaz sem se vedno zanimal o jem času dali vse zmožnosti za točnosti župana, kakor tudi ob- našo varnost in skupni blagor, činskega odbora in želim o tem Ko smo v mislih pri naših biv-napisati kratek odlomek. Župan šib predsednikih, poglejmo v je sklical proračunsko sejo in je Nemčijo, kako strašne grozote je bil vesel, ker je mislil, da v tem napravil Hitler, ki je bil sred-letu ne bo izrednih izdatkov, za- njih let, in kako uspešno je spralo bo tudi manjši zemljiški da- vil deželo na noge izpod razvalin vek kakor prejšnje leto. Ko pa starček dr. Adenauer, ki je bil je oddal odbornikom povabila za krščanski demokrat. Mi, ki smo omenjeno sejo, se je oglasil v prišli skozi težke preizkušnje občinskem uradu šolski upravi- med nemško in italijansko za-tej in povedal županu: šolska sedbo in komunistično revoluci-stavba je nujno potrebna večjih jo ter trdega življenja po tabo-popravil in je treba v ta namen riščih, smo povečini sprejeli tu-dati izredno postavko v občinski kajšnje državljanstvo in smo proračun. Žu^an ni bil tega ve- hvaležni vsem, ki so nam k te-sel, vendar se ni mogel temu iz- mu pripomogli, da živimo v svo-makniti, ker če bi se, bi bilo po- bodi in nam ne manjka božjih z nami v Vetrinjah, bi bili mi za domobranci vrnjeni, od nas bi bilo sedaj le še nekaj trohnelih kosti. Ko smo iz begunstva želeli priti v to deželo, je mnogim kakor tudi nam skozi katoliško Ligo pomagal dr. Miha Krek, za kar sem mu vedno hvaležen. Ko sem pozneje sprejel sponzorstvo družine Magajna, sem ga samo po telefonu poklical in je on vse potrebno uredil, da so prišli iz Italije sem. Tudi še sedaj je vedno pripravljen pomagati, če kdo želi njegove pomoči. Jaz sem njegove sposobnosti najbolj spoznal, ko je imel govor o dr. Korošcu v Collimvoodu v šolski dvorani. Dr. Korošec in dr. Krek sta skupaj delala v jugoslovanski vladi in sta posvetila vse svoje sposobnosti v korist našemu narodu. Po mojem mnenju če bi ne bilo vojske, bi bil po smrti dr. Korošca in dr. Kulovca dr. Krek voditelj Slovencev. Vojska in revolucija po sta vse spremenili in mi smo srečni, ker živi tukaj med nami. On je pošten in po mojem mnenju naj-balj izkušen politik tukaj med Slovenci in zato bodo vsi tisti, ki pravilno presojajo naš položaj, njega želeli za svojega voditelja. V katoliški stranki, kakor je bil on, je bil tudi vedno moj oče. Žena mi je pa tudi večkrat povedala, da je njen oče, ki je bil na smrtni postelji, povedal skoraj zadnje besede, d