PoStnlns plačana v |d(ovui Leto XIX., št. 285 Ljubljana, petek decembra Cena 2 W«i Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva B - Telefon St 8122 8123, 8124, 8125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova uL — TeL 8492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocanova ulica 2. — Telefon §t 190. Računi pri pošt ček. zarodih: Ljub« IJana št. 11-842, Praga čislo 78.180 WleD St 105.24L Izhaja nak dan razen ponedeijJta. Naročnina znate mesečno Din 25^—* Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 8122. 8123, 3124 3125, 3126 Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St. 2455, Celje, Stro8smayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo JAMSTVO ZA NOVE ČSL. MEJE ifa bo posredovala, da tudi Madžarska in Poljska pristaneta na jamstvo za nove češkoslovaške meje Pariz, 8. dec. br. Nemški zunanji minister Ribbentrop se je davi ob 9.10 odpeljal s posebnim vlakom nazaj v Berlin. V včerajšnjih zaključnih razgovorih so razpravljali Ribbentrop, Daladier in Bonnet predvsem o gospodarskih vprašanjih, poglobitvi sodelovanja v medsebojni izmenjavi blaga ter ponovno tudi o jamstvu velesil za nove meje čsl republike. Po načelni ugotovitvi, da so vse štiri velesile pripravljene izpolniti svoje obveznosti, prevzete z monakovskim sporazumom, je bilo dogovorjeno, da bo Nemčija takoj posredovala v Varšavi ln Budimpešti, da tudi Poljska in Madžarska pristaneta na to jamstvo. Čim se bo to zgodilo, ae bodo po diplomatski poti določile vse formalnosti in določila obseg in način tega jamstva Ribbentropov obisk v Parizu Je še vedno v ospredju komentarjev pariškega tiska, toda današnji komentarji so mnogo bolj rezervirani kakor včeraj in sicer zaradi načina pisanja nemškega tiska o pro-tifrancoskih demonstracijah v Italiji. Londonski listi naglašajo. da je zbližanje med Francijo in Nemčijo docela v duhu politike pomirjenja, ki jo vodi Chamberlain, nemški listi pa danes posebno poudarjajo, da francosko-nemška dekla- racija ne pomeni nlkakega oslabljenja osi Rim-Berlin ter da so vse take domneve tujega tiska brez osnove. Primator Prage v avdienci Praga, 8. dec. br. Prezident republike dr. Haeha je sprejel danes v avdienci primatorja Prage dr. Zenkla z zastopniki mestne uprave. Avdienca je trajala nad eno uro. Razpravljali so o raznih vprašanjih praške mestne občine in o ukrepih za preskrbo dela brezposelnim. Transverzalna državna avtomobilska cesta Praga, 8. dec. br. Brigadni general inž. Noček, ki je bil imenovan za voditelja gradnje avtomobilskih cest v češkoslovaški republiki je danes sprejel novinarje in jim podal nekatera pojasnila o graditvi glavne avtomobilske ceste, ki jo bodo začeli graditi že ta mesec Zaradi motorizacije prometa je narasla potreba po avtomobilskih cestah, zadnje teritorialne spremembe pa nujno narekujejo zgraditev velikih avtomobilskih cest, da bi se na ta način ustvarile potrebne prometne zveze med posameznimi gospodarskimi središči. Najprej bo Angleška nasvet francoski vladi London, 8. dec. o. V angleških kolonij-ških krogih zatrjujejo, da je angleška vlada svetovala francoski, naj prepusti Italiji svoje majhno somalsko ozemlje z Dži-butijem, da bi vsaj do neke mere ugodila njenim novim kolonijskim aspiracijam in tako prispevala k pomirjenju mednarodnega položaja. Angleži menijo, da sta bila Džibuti in področje okrog njega za Francijo večjega pomena, dokler je bila Abesinija samostojna država. Francoska Somalija z Džibutijem meri 22.000 kv. km in šteje 65.000 prebivalcev, med katerimi pa je le 350 belcev. Za Italijo je postalo to ozemlje velikega pomena, ker bi preko njega dobila direktno železniško zvezo z morjem ter že zgrajeno luko ob Rdečem morju. Demonstracije v Franciji Pariz, 8. dec. o. V raznih večjih mestih Francije so množice priredile tudi danes velike demonstracije proti Italiji. Tako je v Toulousu in Strasbourgu demonstriralo na tisoče dijakov. V Strasbourgu so nosili v sprevodu po mestu napise: »Francija zahteva od Italije Sardinijo, Sicilijo in Tripolis«. Najhuše so bile demonstracije pred italijanskim konzulatom. Policija je le s težavo preprečila večje incidente. I^inls, 8. dec. Snoči so bile v Tunisu nove demonstracije proti Italiji. Okrog 20. se Je zbralo do tisoč delavcev pred poslopjem italijanskega generalnega konzulate v bližini kolodvora. Delavci so spodnje dele poslopja obmetali s posodami, v katerih sta bili rdeča in modra barva. Na beli podlagi so se tako stvorile francoske narodne barve. Pozneje so demonstranti vdrli v poslopje družbe »Dante Alighieri« ter razdejali opremo v nekaterih sobah. Več sto Italijanov je nato priredilo proti-dernonstracije, pri čemer je prišlo do spopadov. Intervenirala je policija, ki je zaprla več voditeljev fašističnih organizacij. Vloga Nemčije London, 8. dec. o. >News Chronlcle« poroča, da je Ciano zahteval od nemške vlade podporo za izpolnitev najnovejših italijanskih aspiracij. Pri tem se je skliceval na Italijansko podporo Nemčiji pri ureditvi avstrijskega in sudetsko-nemškega problema. Na vprašanje novinarjev, kaj bi Nemčija storila, če bi se italijansko-fran-coska napetost povečala, je po informacijah omenjenega lista Ribbentrop izjavil, da bi se Nemčija ravnala po deklaraciji, ki je bila predvčerajšnjim podpisana. Nemški krogi zatrjujejo, da bo morala tudi Nemčija na kak način priti s silo do svojih kolonij. po vesteh »Evening Standarda« Je Ribbentrop Bonnetu obljubil, da Nemčija ne bo podpirala italijanskih zahtev v škodo Franciji. &3tgfeiiko-neittška polemika Berlin, 8. dec. h. Nemški tisk danes zopet razpravlja o politiki Anglije in ostro polemizira z govorom ministra za kolonije Macdonalda, ki je snoči v spodnji zbornici izjavil, da o kaki vrnitvi ali odstopit-vi angleških kolonij ali angleških mandatov Nemčiji ne more biti govora. Listi naglašajo, da so sedanji mandatorji nemških kolonij samo njihovi upravniki, ne pa dejanski posestniki. Nemčija slej ko prej vztraja na tem, da se ji vrnejo vse svoje-časno odvzete kolonije. Ostro protestira-listi tudi proti predavanju, ki ga je imel bivši angleški vojni minister Duff Cooper v Parizu, v katerem je prav tako nagla-sil, da Anglija ne bo odstopila Nemčiji nobene izmed svojih kolonij Nemški listi zopet pišejo o angleških hujskačih in naglašajo, da v takih okoliščinah ni mogoče govoriti o kakem zbližanju in da tako početje skrajno ovira politiko pomirjenja. ki jo vodi Chamberlain in ki je tudi v skladu z željo Nemčije po prijateljskem sodelovanju z Anglijo. V zvezi s tem je značilen incident ki je nastal v Frankfur-tu. Tamošnji angleški generalni konzul Smalbone je odklonil povabilo na neko oficielno prireditev z utemeljitvijo, da tako dolgo ne more prisostvovati nobeni ofi-cielni prireditvi, dakler bodo po mestu nalepljeni lepaki, ki sramote Anglijo. Mišljeni so lepaki, ki prikazujejo angleške vojake v Palestini, kako streljajo s strojnicami na neoborožene Arabce. ti. iito zasedanje francoske zbornice Prlčetek razprave o splošni politiki vlade Pariz, 8. decembra, h. Ob splošni pozornosti politične javnosti se je popoldne pričelo izredno zasedanje poslanske zbornice, ki bi po pravilniku trajalo največ do konca leta, ki pa bo, kakor vse kaže, zaključeno že v nekaj dneh. Zanimanje za sedanje zasedanje je bilo tem večje, ker je bilo zadnje dni vloženih okrog 90 interpelacij, med njimi 20 o mednarodnih političnih problemih in za katere so predlagatelji zahtevali, naj pridejo takoj v razpravo. Da bo vlada v parlamentu tudi ob pri-V1H že napovedane splošne poli+i^ne debate gospodar položaja, ni nihče dvomil. Za zaključek zunanje politične debate je pripravljen predlog o zaupnici vladii, za katero bo po kombinacijah parlamentarnih krogov oddanih 320 do 330 glasov proti 240 do 270. Vprašanje pa je, ali bo imel Daladier za seboj tako večino tudi tedaj, ko se bo pričela proračunska razprava. Davi je biil Daladier pri Lebrunu Poročal mu je o položaju v parlamentu -in pripravljajoči se splošni politični debati. Do poldne so se sestale tudi skoraj vse parlamentarne frakcije. Radikali so se skoraj soglasno izrazili za politiko vlade Na seji socia' tov. ki bodo sedaj očitno korpora-tivno piešli v opozicijo, pa so predvsem ugotovili, da je francoski parlament v zadnjih 8 mesecih po Daladierovi krivdi zasedali pičlih 7 dni. Sklenjeno je bilo sprožiti na zasedanju zbornice ostro kampanjo proti splošni politiiki vlade. Današnja seja poslanske zbornice se je pričela pod vodstvom Herriota ob 15. Po uvodnih formalnostih je Herriot vprašal min. predsednika Daladiera. ali vlada pristaja na razpravo o interpelacijah DaladieT je izrazil željo, da bi predvsem razpravljali o interpelacijah o splošni politiki vlade. Ko je biil njegov predlog sprejet, je bila seja za četrt ure prekinjena, nakar se je takoj pričela debata, ki jo je otvoril desničarski poslanec Rena.n. Ker je priglašenih mnogo govornikov, bo že prva seja zbornice trajala globoko v noč. Debata se bo jutri nadaljevala. Kakor zatrjujejo parlamentarni krogi, se bo končala v soboto ponoči z glasovanjem o vladnem predlo gu, po katerem naj bi se odobrila politika vlade in Daladierovemu kabinetu hkratu izrazila zaupnico. Pariz, 8. dec. br. V finančnem odboru poslanske zbornice je podal danes finančni minister Reynaud daljše poporočilo o finančnem položaju države. Govoril je zlasti o dosedanjem uspehu vladnih ukrepov zgrajena velika avtomobilska cesta, ki bo vezala skrajni zapad države s skrajnim vzhodom. Cesta bo široka 16 m in bo zgrajena po najmodernejših načelih. Vsa izogibališča bodo izven glavne proge, križišča pa bodo urejena s podvozi in nadvozi. Ob straneh bodo posebni hodniki za pešce in kolesarje, glavno progo pa bo delil tri metre širok zelen pas, zasajen z drevjem. Vsi načrti so že izgotovljeni ter končana tudi vsa pripravljalna dela, tako da se bo delo lahko pričelo v najkrajšem času. Pri gradnji ceste bo zaposlenih 60.000, pri stranskih delih pa 40.000 delavcev, tako da se bo na ta način brezposelnost v vsej državi znatno omilila. Preosnova Rdečega križa Praga, 8. dec. br. Dosedanja predsednica čsl. Rdečega križa, ga. dr. Alice Masa-rykova, je podala ostavko. Za novega predsednika je bil Izvoljen sanitetni general Hering, ki ima nalogo, izvršiti korenito reformo Rdečega križa v skladu z novimi razmerami v državi V priznanje za nesebično delo je bila dosedanja predsednica dr. Alice Masarykova izvoljena za častno predsednico. ter je naglasil, da se že kaže znatno zboljšanje. Od 1. novembra do danes se je vrnilo v Francijo že za 6 milijard pobeglega kapitala. Davčni dohodki so se meseca novembra povečali za 175 milijonov frankov. Narodna banka je zaradi tega že znatno znižala obrestno mero. Daladier poroča prezidentu republike Pariz, 8. dec. w. Min. predsednik Daladier je danes v daljši avdienci poročal predsedniku republike Lebrunu o razgovorih z nemškim zunanjim ministrom, dočim je zunanji minister Bonnet ponovno sprejel angleškega poslanika Phippsa in ga obvestil o zadnjih razgovorih z Ribben-tropom. Iz Kolna je Ribbentrop poslal Da-ladieru in Bonnetu brzojavko, v kateri se jima zahvaljuje za izkazano gostoljubnost in ponovno izraža svoje zadovoljstvo nad doseženim sporazumom. Pogreb norveške kraljice Maud Oslo, 8. dec. br. Danes je bil svečan pogreb kraljice Maud, ki je umrla v Londonu po operaciji slepiča. Po zadušnici, ki jo je opravil v katedrali nadškof ob veliki xsistenci duhovščine in navzočnosti članov kraljeve rodbine, članov vlade in parlamenta ter zastopnikov tujih vladarjev, je krenil žalni sprevod na grad Ackershut, kjer je grobnica norveške kraljevske rodbine. Ob vsej poti so velike množice tvorile špalir. Pirow pri kralju Juriju London, 8. dec. w. Južno-afriški vojni in gospodarski minister Pirow je bil danes pred povratkom v domovino v posebni avdienci pri angleškem kralju, ki ga je pridržal tudi na kosilu. Hull za vseameriško vojaško zvezo Lima, 8. dec. o. Ameriški državni tajnik Hull, ki je prišel na panameriško konferenco, je skušal te dni pridobiti zastopnike južnoameriških držav za vojaško zvezo z Zedinjenimi državami, nekatere države pod vodstvom Argentine pa so to odklonile. Argentinski zastopniki menijo, da zaradi neke dozdevne nevarnosti južnoameriškim državam pač ni treba žrtvovati svojih prijateljskih odnošajev z Veliko Britanijo in Nemčijo za vojaško zvezo z Zedinjenimi državami, vendar pa bo predložil zastopnik Brazilije na panameriškl konferenci Hullove predloge v konkretni obliki. Konferenca bo jutri slovesno otvorjena. Splovitev prve nemške matične ladje za letala Berlin, 8. dec. br. V Kielu je bila danes snlovljena v morje prva nemška matična ladja za letala. Svečanosti sta prisostvovala tudi kancelar Hitler in maršal Go-ring, ki je v svojem govoru naglasil, da se moreta trgovina in paroplovba razvijati le tedaj, če ju ščiti država. Morje je pristopno samo močnim državam. Zato radi Nemčija veliko vojno in trgovsko mornarico, da tudi na morju zavzame položaj ki ji gre. Nova matična ladja je bila krščena na ime grofa Zeppelina. OdpoV««! nemškega konzula iz San Francisca New York, 8. dec. a. Baron Kielinger, nemški generalni konzul v San Franciscu, se je vkrcal na ladjo »Hamburg« ln odpotoval v Nemčijo. Pred nekaj dnevi ga je namreč nemška vlada pozvala v Berlin na posvet. Preden se je vkrcal, je izjavil novinarjem, da še ne ve za nagibe navodila, ki ga je prejel iz Berlina. Ostavka belgijskega prosvetnega ministra Pariz, 8. dec. br. Belgijski prosvetni minister, član liberalne stranke, je danes podal ostavko. ___ Govor predsednika vlade na shodu v Ljubljani Ljubljana, 8. decembra. AA. Za današnje manifestacijsko zborovanje JRZ v Ljubljani, katerega so se udeležili tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, finančni minister dr. Dušan Letica in minister brez listnice dr. Miha Krek, je vladalo zadnje dni veliko zanimanje. Pristaši JRZ iz Ljubljane so se že na vse zgodaj zjutraj zbirali na zbirališčih, odkoder so pod jugoslovenskimi zastavami krenili proti hotelu Union, kjer so se razvrstili na določenih mestih. Vse ulice okoli hotela so bile prepolne pristašev JRZ. Od Uniona pa vse do postaje so se vili na obeh straneh špalir j i, veliki trg pred kolodvorom pa je bil tudi do kraja poln meščanstva in pristašev JRZ, ki so prišli tja z državnimi zastavami. 2e takoj po osmi uri so se začele zbirati na peronu železniške postaje ugledne osebnosti, ki so se udeležile sprejema predsednika vlade dr. Milana Stojadino-viča. Mladina JRZ ter dekleta v narodnih nošah so naredile na peronu špalir od vagona, s katerim se je pripeljal predsednik vlade, do izhoda na kolodvor. Na peronu so bili med drugimi tudi ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, pod-ban dr. Majcen, predsednik ljubljanske občine dr. Adlešič z občinskimi svetniki, poveljnik drvske divizijske oblasti general Lukič z majorjem Radojčičem, zastopnik ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rož-mana kanonik Klinar, zatem poveljnik dravskega orožniškega polka Barle, predsednik apelcijskega sodišča Vladimir Go-lja, rektor ljubljanske univerze dr. Kušej, ravnatelj ljubljanskega železniškega ravnateljstva inž. Kavčič s pomočnikom Hoj-som, vsi načelniki pri banski upravi, ravnatelj pošte Vagaja, predsednik banovin-ske hranilnice industrijalec Avsenik, ravnatelj hranilnice Ceč, član banovinskega odbora JRZ Ažman, okrajna kandidata za okraj Ljubljana-okolica gg. Miloš Stare in Rudolf Smersu, zastopnika državnega pravdništva gg. Vidmar in Koželj, minister v pokoju in senator Hribar, predsednik slov. akademije znanosti in umetnosti dr. Ušeničnik, ravnatelj fin. dir. Sedlar, starešina okrajnega sodišča Jerman z okrajnim sodnikom Kokaljem in Sašljom, ravnatelj higijenskega zavoda Pire, upravnik ljubi jan. gledališča Oton Zupančič, podpredsednik apelacijskega sodišča Mast-nak, ravnatelj ljubljanske opere Polič, ravnatelj podružnice Hipotekarne banke Bajac, ravnatelj filijale PAR Povh, načelnik državne eta' istike Andrejka, predsednik okrožnega sodišča Keršič, upravnik policije Hacin, ravnatelj jadranske podu-navske banke Zironski, predsednik občine Šenčur Anton Umnik, poslanski kan-dat za kranjski okraj Brodar, predsednik krajevne organizacije mladine JRZ inž. Sodja, tajnik banovinskega odbora mladine JRZ češnovar in mnogo drugih uglednih osebnosti, v imenu predsedništva omladine JRZ iz Beograda so se sprejema udeležili predsednik glavnega odbora JRZ g. Pire in prvi podpredsednik Marja-novič. Prav tako je sprejemu prisostvoval tudi predsednik glavnega odbora akademske mladine Dušan Jankovič. Ob 8.40 se jc pripeljal, z avtomobilom na železniško postajo notranji minister dr. Anton Korošec. Pozdravili so ga ban dr. Marko Natlačen, poveljn.uk divizije general Lukič. predsednik občine dir. Adlešič ter upravnik policije Hacin. Minister dir. Korošec se je rokoval z navzooniimi ter se z njimi razgovarjal do prihoda vlaka, s katerim se je pripeljal predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič Ob 9.18 je pri vozil na ljubljansko postajo vlak z dr. Milanom Stojadinovičem. Poštna godba je zaigrala koračnico, vsi navzočni pa so navdušeno vzklikali Živel predsednik vlade! Živel dr. Stojadinovič! Predsednik vlade je ooividno dobro razpoložen stopil iz salonskega voza v spremstvu finančnega ministra dir. Dušana Letice iin ministra dr. Kreka ter šefov svojih kabinetov gg. Protica in Markovioa. Dr. Stoj adiimoviča so pozdravili ter mu zaželeli dobrodošlico minister dr. Anton Korošec. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ljubljanski župan dir. Juro Adlešič in predsednik banovinskega odbona mladine JRZ g. Smersu. Predsednik vlad® se je rokoval z vsemi navzočimi, zatem pa mu je mala Mija Velikonja izročila lep šopek cvetja. Istočasno je Ivanka Velikonja poklonila šopek cvetja ministru dr. Antonu Korošcu. Skozi špalir narodnih noš je šel dr Stojadinovič v spremstvu dr. Korošca, dr. Letice, dr. Kreka, bana dr Natlačena in ostalih osebnosti do izhoda, kjer ga je na trgu pred kolodvorom navdušeno pozdravila zbrana množica ljudstva. Predsednik vlade je odzdravijal mnogoštevilni množici ljudstva in se vsedel v avtomobil skupno z banom dr. Natlačenom. Z drugim avtomobilom sta se vozila ministra dr Korošec in dr. Letica, a s tretjim minister dT. Miha Krek in šefa kabinetov Protič in Mar-kovič. Ogromna množica, ki je bila zbrana na trgu pred postajo je navdušeno vzklikala dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu in ostalim uglednim osebnostim. Kakor je bilo sporočeno, je bilo veliko manifestacijsko zborovanje JRZ v Ljubljani napovedano za dopoldne ob devetih v prostrani kitno-dvorami hotela Union. Že ob osmih je bik ta dvorana do kraja polna zastopnikov in članov JRZ z vsega področja dravske banovine. Polna so bili tudi balkoni, prav tako pa tudi vsi prostori pred hotelom in v sosednih ulicah. Od železniške postaje pa do hotela Umon so se vili gosti špalirji mladeničev in mladenk ter ostalega občinstva. Sprejema se je udeležilo nad 100.000 ljudi. Kimodvorana je bila lepo okrašena z državnimi zastavami in zelenjem. Na pročelju dvorane na odam je bila postavljena dolga miza, pregmjeoa 8 težkim rdečim plišem in okrašena z grbom JRZ. Zadaj za mizo, za katero so nekaj trenutkov pozneje sedeli najvišji zastopniki JRZ, je bilo okoli 100 deklet v živopi-sanih slovenskih narodnih nošah. Za njima so stali mladeniči, ki so držali v rokah državne zastave, še zadaj pa so se dvigali trije veliki mLaji okrašeni s tribarvnicaimi ter znaki, ki so simbolično prikazovali slovenske gospodarske panoge. Na drugi strani, na balkonu, je bila godba društva Sloga z dirigentom g. Svetelom. Od osmih dalje je igrala ta godba ter žela navdušen aplavz. Na sporedu je imela slovenski narodni pot-puri Ob 9.30 Je prišel v dvorano predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v spremstvu ostalih ministrov ter uglednih drugih osebnosti. Godba je zaigrala državno himno, ki so jo navzoči stoje poslušali, nato pa navdušeno vzklikali Nj. Vel .kralju. Predsednik vlade je šel po dvorani skozi gost špalir mladine JRZ, ki je stala v vrsti od vhoda v dvorano pa do drugega konca, kjer je bil govorniški oder. Aplavz je trajal nekaj minut. Dekleta, ki so stala na balkonih te prostrane dvorane, so obsule z dežjem cvetja predsednika dr. Stojadino-viča in ministra dr. Korošca, ko sta šla skozi gost špalir na oder ter nosila v rokah šopka cvetja. Zatem se je predsednik vlade vsedel na častno mesto, zraven njega na desno dr. Anton Korošec, dr. Dušan Letica. ban dr. Marko Natlačen, na drugI strani pa minister dr. Krek, župan dr. Adlešič in šefa kabinetov gg. Protič in Mar-kovič- Poleg njih so bili za mizo predsednik glavnega odbora mladine JRZ g. Pire, podpredsednik Marjanovič, predsednik glavnega odbora akademske mladine g. Jankovič, prof. Karel Dermastja in številne druge ugledne osebnosti. V prvih vrstah v dvorani je bila zbrana elita Slovenije Tu je bilo tudi mnogo uglednih ljubljanski hkultumih, javnih, prosvetnih in gospodarskih delavcev, bili pa so zbrani tudi zastopniki vseh kulturnih, prosvetnih, humanih, viteških in športnih združenj. V prvi vrsti je sedel tudi predsednik jugoslovanskega rotari-kluba za dravski di-strikt dr. Slokar ter senator Ivan Hribar. Ko se je navdušenje poleglo, je spregovoril notranji minister dr. Anton Korošec, ki je dejal tole: Kot predsednik banovinskega odbora JRZ otvarjam današnje zborovanje ob navzočnosti predsednika vlade dr Sto-jadinoviča, finančnega ministra dr. Letice, ministra dr. Kreka, bana dr. Marka Natlačena ter vseh vas, in prosim predsednika občine, da vodi to zborovanje. Besede dr. Antona Korošca so navzočni sprejeli z dolgotrajnimi vzkliki. Zatem je spregovoril ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, ki je imel tale govor: Gospod predsednik ministrskega sveta! Gospodje ministri! V imenu mesta Ljubljane in mestne organizacije JRZ izražam naše srčno veselje in radost, da ste danes počastili Ljubljano s svojim obiskom kot nosilec državne liste JRZ; tembolj ko prihajate k nam na zadnjo in veliko manifestacijo našega naroda za vaše ideje pred velikimi odločilnim dnem in dajete s tem našemu zborovanju in nagemu mestu poseben poudarek; tembolj, ko prihajate k nam z edinim resničnim voditeljem vseh Slovencev, s častnim članom mesta Ljubljane, z ministrom notranjih poslov, z našnim dr. Antonom Korošcem. Videli ste že in zopet vidite našo mladino, naše fante in može in ste se prepričali, da vse to navdušenje vre k vam iz src, polnih ne-omaihljivega zaupanja v vaše poslanstvo, iz src. polnih trdne vere v vašo zmago. Gospod predsednik! Bela Ljubljana vas pozdravlja kot tretja prestolnica države in kot glavno mesto Slovenije, ker prihajate med nas kot nosilec državne liste JRZ in kot nosilec tiste velike ideje, ki je državo pripeljala iz težkih časov bede in trpljenja, krivice, nasilja in ponižanja. Celo tujcem se je smilil naš narod, ko so iz našo prelepe, z vsemi zakladi bogato obdarovane države brezvestni oblastniki in sebični nasilneži izgnaili pravico, poteptali zakon, ponižali poštenje in vklenili Jugoslavijo v težje verige, kot jith je jugoslovenski narod nosil v turškem robstvu ter okovali v še tesnejše okove, nego je bilo čmorameno želez,je, ki smo ga razbili s svojih rok pred 20 leti pod vodstvom naišega di. Antona Korošca in se osvobodili vseh spon na veke z zedinjenjem. Najtežje smo občutili pe-zo in grenkobo teh težkih časov tu, na skrajnem zapadu Jugoslavije, stisnjeni med dva mogočna naroda bujne in odločne ekst-panzivne sile. Obupa val i smo, vedoč. da taka Jugoslavija, kakršno so napravili nasil-miki prejšnjega režima, ne more biti močna, ne more imeti ne ugleda, ne kredita, ne simpatij in prijateljev; toda nikdar nismo obupali, ker smo čutili v svojih dušah in svojih srcih, da naš dr. Korošec še živi in bdi nad našo usodo, četudi iz Vrnjačke Banje, Tuzle in Hvara, da nas s svojimi prijatelji drugič pripelje k svobodi In zgodilo se je r>a kršeni dan pred 3 loti, da je vstala vaša vlada in pod vašim pogumnim v<_nL>i > ora visoko dvignila prapor reda in zakona, vlila obupanemu narodu nove vere in poguma, izmučeni državi pa moči za nov razmah in polet Slovenija je največ trpela in najbolj hrepenela po rešitvi; zato se vas je takoj iskreno oklenila in zato vas danes tako iskreno pozdravlja, ker vidi v vas znanilca reda in zakonitosti, nosilca pravice in svobode. Danes spet smemo biti Slovenci, naša bratje so Hrvatje in S bi, vsi smo pa zvesti državljani kraljevine Jugusla. i.i Iskreno vas pozdravlja naš delavec, ki ste mu uredili mezde in zavarovali njegovo starost in onemoglost pred sk:bjo in pomanjkanjem. Odprli ste za;vernice mili-jairdam, da so ae razlik na vse sira i .Iržac to. Puste pokrajine so oživele, vrioH!o je povsod novo življenj« ne vseh krajih in koncih delamo ta povsod spet cvete pridnost, povsod spet raste kruh. Iskreno vas pozdravlja naš kmet Zadolžene ste rešili morečih skrbi in ohranili njihove domačije. Oživeli ste zamrle zadruge ta ustvarili nove temelje za napredek kmetijstva. Z dobrimi trgovskimi pogodbami ste pridobili veljavo znojem ta žuljem kmetskiih rok m dvignili ceno pridelkom. Odprli ste zopet ljudske domove, prosvete ta ustvarili podlago za obnovitev ta duhovni napredek našega naroda Iskreno vas pozdravlja naš meščan, obrtnik in trgovec, ki 90 se mu z dvigom delavskega ta kmetskega stanu zoper odprli viri blagostanja. Javni ta privatni nameščenci pa se tudii zavedajo, da je vala vlada razlila blagoslov dela, reda ta zakonitosti po vseh pokrajinah v neposredno ta posredno korist vsem »lojem, da se spet naglo dvigamo k časom, ko bodo plodovi naše tvornosti ta delavnosti harmonično ustvarjali enako dobre nazmere vsean stanovom ta vsem poklicem. Vaša vlada je naglo razgibala vse naše gospodarsko življenje ki z novimi močmd spet hiti. da podjetno dohiti vse zamujeno in naglo zaceli vse rane, ki nam jih je vsekal prejšnji režim. Prav danes se nam prične izpolnjevati najbolj vroča želja po zvezi s sinjim Jadranom, ko bo nosilec državne liste JRZ dr. Milan Stojadinovič z našim voditeljem ljubljanskim kandidatom dr. Korošcem izročil prometu novo železnico Sevnica—§1 Janž. da nato v najkrajšem času zgradimo nadaljevanje železniške zveze z morjem Črnomelj—Vrbovsko; na dnugi strani pa Jadransko cesto, da bo naše mesto prav kmalu zvezano tesno z morjem ta vsemi mejami ta vso Jugoslavijo. In vodno bolj pogosti tujci se radi vračajo k nam ter v Ljubljani s spoštovanjem ugotavljajo najvažnejša obeležja duhovnega središča visoko kulturnega naroda Kajti vaša vlada nam je dala važne pridobitve kulturnega napredka; glasbeno akademijo, vseučiBško knjižnico, nova poslopja za vseli čil i ške institute ta druge zavode, počastila pa nas je tudii b slovensko akademijo znanosti in umetnosti, da Slovenci enakovredni tudi na duhovnem polju tekmujemo z najlcul turnej širni in najmogočnejšimi narodi. Vi in vaša vlada pa ste pokarali tudi g'obok o srčno kulturo, dobroto in človekoljubnost ta osrečili najbednejšp med zapuščenimi, najvrednejše med vrednimi, ko »te se usmilili 94.000 vojnih invalidov, vdov ta sirot vojnih žrtev. Tako site izbrisali «o!*e žrtev zadnjih vojn ta si pridobili njihovo hvaležnost ta ljubezen. Pred kratkim je šla zopet vfihra nove vojne nevarnosti po Evropi Naše matere ta žene so moliile naj Bog odvrne šibo božjo od naših krajev. Tudi najpogumnejši so trepetali za usodo našega naroda. Naš pogled je begaj proti prestolnici nad Savo im Dunavom ter prosili pomoči pred poginom slovenskega imena. In glejte naš zunanji minister dr. Milan Stojadinovič ta naš notranji minister dr Anton Korošec »ta držala roko nad genijem Jugoslavije; tedaj Kino mi, vsa država ln ves svet spoznali prava izvrši!ca oporoke kralja Mučennka, Viteškega kralja Aleksandra I. Z edini te-)ia_ Vidva sta nam očuvala Jugoslavijo! Vidva sta nam obvarovala ta rešila Slovenijo! Zato tudi naše matere ta sestre ta neveste gledajo na vas z globoko hvaležnostjo ta vdanim zaupanjem ta se bodo z ljubeznijo* ki jo zmore le žena ta mati. tudi zavzemale za vašo zmago. Zato bomo proslavili 20-letnico kraljevine Jugoslavije najbolj veličastno ta naj-mogočneje v nedeljo dne 11. decembra, ko bomo možato ta složno oddali svoje glasove za državno listo JRZ ta s tem izkazali svojo najglobljo hvaležnost ta vdanost od vsega sveta občudovanima ta spoštovanima državnikoma dr. Milanu Stojadinoviču ta dr. Antonu Korošcu. Naj živi dr. Milan Sto-jadtaovič! Bog živi dr Antona Korošca! Naj živi ta raste JRZ! Živela kraljevina Jugoslavija! Ze prve županove besede so se Izgubile v dolgotrajnem in navdušenem vzklikanju dr. Stojadinoviču. dr. Korošcu in JRZ. Ko je dr. Adlešič po kratkem govoru, v katerem je poudaril pomembnost današnjega zborovanja v Ljubljani podal besedo predsedniku kr. vlade, se je dvignil v dvorani silen vihar navdušenja. Odobravanje in gromovito vzklikanje je trajalo nekoliko minut. Nenehno so se slišali vzkliki: Živel dr. Korošec, 2ivel dr Stojadinovič. Ko je predsednik vlade ln predsednik JRZ dr. Milan Stojadinovič povzel besedo, so se navdušene manifestacije spet ponovile Nato je imel dr. Stojadinovič govor, ki so ga prebivalci z navdušenim vzklikanjem in odobravanjem prekinili: Dragi bratje in prijatelji! Ista misel nas je zbrala danes na ta prekrasni tabor v Ljubljani. Slovenija je bila zmerom, kadar je šlo za narodne koristi vsa zbrana. Slovenija je dika in steber naše države. Zemlja lepote, kulture in večno žive narodne zavesti. (Navdušeni vzkliki Živel dr. Stojadinovič! Živel dr. Korošec! Silno odobravanje.) Tuji oblastniki niso nikdar mogli potlačiti v vseh stoletjih te zavesti. Pod vlado veliko močnejših oblastnikov in na križišču kulture premočnih narodov ste vi ohranili svoio nacionalno zavest in zgradili svojo kulturo narodu, ne da bi pri tem pozabili na misel o skupnosti z jugoslovanskimi brati v drugih pokrajinah. (Silno odobravanje.) Ta misel o skupnosti, ta misel o zedinjenju z drugimi svojimi brati južnimi Slovani se je rodila že tisti trenutek, ko se je poiavila prvikrat narodna zavest pri Slovencih. Vodnik. Slomšek, Vošnjak. Krek in Jeglič so bili prvi borci in apostoli te velike zamisli. (Burni vzkliki. Slava jim!) V času svetovne vojne so bili Slovenci v Avstriji prvi, ki so spravil na dnevni red vprašanje jugoslovanskega zedinjenja. (Odobravanje.) Janez Krek (Navdušeno vzklikanje Slava mu!) si je postavil za svojo življenjsko nalogo, ustvaritev velike jugoslovanske države. In ko so mnogi v urah težkih preizkušenj obupavali, je on že ustvarjal načrte za bodočnost ter o bodoči ureditvi Jugoslavije. Ko je proroško gledal v bodočnost, je govoril svojim prijateljem, da je treba najprej odstraniti vse tisto, kar bi utegnilo povzročiti razprtije. Janez Krek ni doživel, da bi videl ostvaritev svoje drage ideje jugoslovanskega zedinjenja. kakor je to govoril Umrl je prav takrat, ko se je naša država šele porajala Oporoko Janeza Kreka je Izpolnil naš veliki voditelj in moj ciragi prijatelj ter sodelavec v delu za zgraditev Jugoslavije dr. Anton Korošec (nredsednik vlade dr. Stojadinovič in dr. Korošec sta se objela). Dvorana se kar trese od odobravanja ln bučnih vzklikov. Vmes pa se slišijo navdušeni vzkliki Živel naš voditelj! S svojo vlogo pri ustvarjanju Jugoslavije je dr. Anton Korošec Se za časa svojega življenja vstopil v jugoslovansko zgodovino. On je bil tisti, ld je pred cesarsko vlado na Dunaju prebral deklaracijo in s katero Jugoslovani zahtevajo svojo lastno državo (silno odobravanje). On je bil tisti, ki je sklical Narodno veče v Zagrebu (Silno odobravanje), z namenom, da pretrga vse vezi z Avstro-Ogrsko. Dvajsetletni jubilej Jugoslavije je tudi njegov jubilej in jaz želim, da mu tukaj pred njegovimi zvestimi prijatelji čestitam k tej zasluženi proslavi (burno vzklikanje Živel dr. Korošec! Živel dr. Stojadinovič! Živela dr. Stojadinovič in dr. Korošec!) Dragi bratje Slovenci! Spomini na te dni naše velike preteklosti, pa obračajo naše misli na dolžnosti, ki nam jih narekuje ostvaritev velikega dela. Naša naloga je ta, da izpolnimo oporoko tistih, ki sp se za to državo borili, in ki so jo ustvarjali. »Vi vsi, ki ste seme Izkrvavelega naroda«, je naročil pokojni Janez Evang. Krek v svojem političnem testamentu Jugoslovanom, »vi vsi mislite le eno: Kako boste zedi-njenl posvetili vse svoje sile, vse svoje sposobnosti, vso svojo ljubezen ln vse svoje srce naši jugoslovanski državi za njen procvit, kulturo ln blagostanjem Navdušeno odobravanje. In največji živi Slovenec dr. Anton Korošec. Vzkliki: Živel! je rekel takrat, ko se je ustvarjala ta država: »Ni je več sile, ki bi mogla ločiti Slovenca, Hrvata ln Srba!« (Slino odobravanje.) To je. dragi bratje, program, ld smo se ga mi tudi dosedaj držali ln s katerim stopamo 11. decembra na volitve Mi smo svoj program pokazali z delom Mi hočemo zgraditi to močno in napredno Jugoslavijo, za katero so se žrtvovali najboljši sinovi našega naroda. Mesto medsebojnih borb hočemo harmonijo in slogo, namesto trenj ln spopadov hočemo red in delo, namesto vojnih pustolovščin hočemo mi častni mir ln prijateljstvo s sosedi. (Navdušeno in dolgotrajno vzklikanje ln odobravanje. Vzkliki Živel dr Stojadinovič!) Kakšen je program naših nasprotnikov? V tej stvari mi je odgovor težak, kajti naši nasprotniki (dol z njimi!) ali sploh nimajo nobenega programa, ali pa imajo tako pisanega in raznovrstnega (odobravanje in vzkliki Dol z njimi!), da je mogoče govoriti samo o nekoliko raznih programih, o federalističnih, o demokratskih, o socialističnih ln o komunističnih Odobravanje in dolgotrajno ploskanje. Nasproti tej bujni pisanosti Mačkove liste (odobravanje, ploskanje in vzkliki: Dol!) stojimo ml, lista naše vlade, z edinstvenim programom ln zreli-šči glede našega narodnega življenja, glede vodstva države, in kar je poglavitno z ogromno silo, s katero moremo ta program tudi izvršiti. Omenil bom samo eno točko. Mi imamo v svojem programu najširše samouprave kot osnovo za ureditev našega notranjega življenia in javne uprave. (Burno vzklikanje Živel dr. Stojadinovič!) Široka ljudska samouprava je tisti slovanski način vodstva ljudskih zadev, katerega so se posluževali v nedavni preteklosti pra-dedi vseh nas Jugoslovanov, tako Srbov, Hrvatov ln Slovencev Široka ljudska samouprava je tista zlata sredina, ki odlično varuje narodno in državno stvar, moč In njene koristi. Ona daje silno bogato pobudo in širok samostojen delokrog samoupravnim edinicam. Široka ljudska samouprava je zdravo sredstvo proti škodljivim posledicam pretiranega centralizma in proti nemogočemu federalizmu Široka ljudska samouprava je naš Ideal in mi smo prepričani, da bo kmalu ustvarjena ter bo zadovoljila i Srbe, i Hrvate i Slovence ter vse dele naše Jugoslavije Mi varujemo Jugoslavijo in jugoslovanstvo nad vse, toda ml najostreje obsojamo tiste, ki so trgali in metali na grmade Cankarjeve himne o Sloveniji in Slovenstvu Samo ponosen ln zadovoljen Srb. Hrvat in Slovenec je pravi požrtvovalni in ognjeviti Jugoslovan Zato smo srečni, da smo mi dali Liubljani najvišje kulturne ustanove. Akademija znanosti in umetnosti ter univerza kralja Aleksandra v Liubljani sta naš skupni ponos in naš up. Ponosni smo na to. da je kulturni razvoj in napredek v lepi Sloveniji zabeležil v času naše vlade zgodovinske uspehe. Prot1, naši strnjeni fronti ln proti našemu programu pa stoje nasproti naši bedni nasprotniki s svojo bedno razcepljenostjo. Tako so maloštevilni, da nihče izmed njih sploh ne bi mogel sam sestaviti svoje liste ter so se vsi zato zbrali skupaj In naredili skrpucalo. Vsekakor pa je med temi skupinami po številu največja bivša HSS in tako pridem do te?a. da poleg drugih zares velikih slovenskih imen imenujem še enega Slovenca: dr. Vladka Mačka. (Ploskanje in odobravanje. Vzkliki: Dol!) Moram priznati: Čeprav gospod Maček (Dol z njim!) dosedaj še ni mogel pri nas kakor pri vas v Sloveniji dobiti posebne popularnosti, ga je pa sedaj družba s Kramer-jem in Petrom Zivkovičem naredila popularnega! (Smeh in odobravanje.) Poglejte, bile šo volitve 1. 1935. G. Maček in Hrvatje so se silno pritoževali nad terorjem oblasti in policije. Mi v vladi pa smo sklenili, da morajo biti volitve povsod, pa seveda tudi v hrvaških krajih popolnoma svobodne, da vsakdo lahko glasuje kakor pač more po svoji najboljši vesti. Na čelu notranjega ministrstva se nahaja g. dr. Korošec. (Vzkliki: Živel dr. Korošec!) On sam je bil nekaj časa preganjan. Bil je interniran, ko so razni hudičkoviči (smeh in veselo odobravanje) bili na oblasti. Jaz sem ga takrat obiskoval na Hvaru in že takrat smo kovali načrte za ustanovitev te naše velike stranke JRZ. To stranko danes vidimo že dolgo, odkar je bila ustanovljena (Odobravanje in vzkliki: Živel!) Vidite, ta človek sploh ne more drugače izpeljati volitev, kakor svobodoumno, širokogrudno (silno odobravanje) ter demokratsko. Bral sem nedavno govor našega odličnega tovariša v vladi ministra dr. Spaha, ki ga je imel nekje v Bosni kako se pritožuje nad dr. Korošcem: Pa zakaj, če tudi za en dan ne priredi Petru Zivkoviču, Velji Popoviču tako volilno agitacijo, kakršno je moral dr Spaho v opoziciji leta 1935 prenašati in doživeti. Dr. Korošec tega ne dela. Nedavno je izšla neka knjiga o velikem francoskem državniku pokojnem Aristidu Briandu. Bral sem razne njegove govore in na nekem mestu sem našel tudi tele Briandove besede: Avtoriteto oblasti je treba uveljaviti na način, kakor to pristoja demokraciji: Brez brutalnosti s širokogrudnostjo na očetovski način, vendar pa na način ki je učinkovit in stvaren To so Briandove besede, ki so bile izgovorjene v francoski republiki pred svetovno vojno. Ko berem to v času, ko se govori o sedanjih volitvah v Jugoslaviji, se mi zdi, da naš dr. Korošec ne | postopa nič drugače, kakor pa bi postopal sam Aristid Briand. (Odobravanja) Zato i bodo te volitve ostale v naši politični zgodovini sigurno označene kot najbolj svobodne. Toda žalibog ne povsod. Mi smo hoteli v hrvaških krajih dr. Mačka in njegove prijatelje osvoboditi pritiska oblasti kakor je bil leta 1935. Toda dr. Maček (dol z njim!) izkorišča to svobodo, da terorizira s svoje strani tudi svoje pristaše in svoje nasprotnika (Dol! Sramota!) Požigajo se hiše, pobijajo se okna, rujejo se vinogradi! (Sramota!) Sedaj je Maček poslal tudi poseben apel hrvaškim uradnikom, naj glasujejo zanj. Ce ne bodo glasovali zanj, jim grozi z zelo »blagimi« in »kulturnimi sredstvi: z ukinitvijo plač pa tudi z ukinitvijo plač in pokojnin. Seveda je treba pristaviti: Kadar bo on prišel na oblasti To pa se bo zgodilo ako bo dr. Maček nadaljeval kakor je začel, po njegovem lastnem računu šele čez 99 let. (Smeh). VI veste, da dr. Maček na svojem Kuplncu nima posebno veliko dela ter od časa do časa izdaja proglase in letake. Spomnite se, ko smo izdali odlok o posojilu štirih milijard, da Je dr. Maček Hrvatom ukazal, naj denar potegnejo lz bank. Nekateri so res ubogali in vzeli svoj denar. Cisto razumljivo pa je, da to našega posojila ni v nobenem pogledu zavrlo. Posojilo je bilo podpisano in kakor vidite, se danes lz tega posojila izvršujejo dela po vsej državi. Toda takrat so naši denarni zavodi sklenili za kazen za take osebe, da Jim ne bodo več odpirale računov, niti dajale kreditov. Kaj se je potem zgodilo. Pritekli so prav ti taisti hrvaški trgovci k meni ter me prosili za posredovanje, da bi se kazni ne izvajale, a sami so obljubili, da bodo za bodoče bolj pametni (odobravanje). Tako nekako bi bilo sedaj tudi s hrvaškimi uradniki, če bi kdo od njih poslušal nasvet ln apel dr. Mačka (Veselje in smeh.) Ml vemo zelo dobro, da državni uradniki ln uslužbenci niso zadostno plačani, mi vemo prav dobro, da jim Je treba povečati plača njim pa tudi nekaterim starim upokojencem Mi se na tem poprišču trudimo ln se bomo trudili še vnaprej kolikor bomo mogli. (Odobravanje ln vzkliki: 2ivel Le-tica! 2ivel dr. Stojadinovič!) Vi vesta da nam je bilo v tistih hudih dneh evropske krize potrebno zadostno število pušk, zadostno število topov (odobravanje in burni vzkliki: Živela vojska!) ln ml smo se v prvi vrsti morali brigati za to. Sedaj moramo misliti tudi na druga vprašanja. Nedavno smo rešili vprašanje invalidov in vprašanje prostovoljcev, rešili smo tudi vprašanje kmetskih dolgov in obnove zadružništva, pa bomo tudi vnaprej v zaporedni vrsti rešili še druga vprašanja. (Ploskanje ln vzkliki: Živel!). Ko omenjam uradnike Hrvate, ki so, reči moram, v veliki večini odlični in lojalni, če bi kdo izmed državnih uradnikov in uslužbencev gledal v dr. Mačku svojega šefa in ne v svojem resornem ministru, potem takemu uradniku sporočam, da zanj ni mesta v državni službi! (Burno odobravanje: Tako je!) Nekaterim uradnikom zato ni bila podeljena stalnost, da bi lz te stalnosti naredili zase trdnjavo, iz katere bi streljali v vlado ln državo. Dr. Maček propoveduje vrnitev na leto 1918., toda jaz vprašujem Mačka: Kaj je morda v času blažene avstro - ogrske monarhije padlo v glavo samo enemu upravnemu uradniku ali tudi samo enemu sodniku, da na volitvah ne bi glasoval za vladne kandidate? Dragi bratjel Kr. vlada kateri imam čast načelovati, prihaja pred vas ln pred vse volilce v naši državi, ne z obljubami, temveč z gotovimi deli. Da nismo ničesar drugega storili, kakor da smo v zadnji evropski krizi s pametno zunanjo politiko rešili I Slovenijo i Hrvatsko 1 vso Jugoslavijo, že zaslužimo, da dobimo na bližnjih volitvah ne samo navadno zmago, — ki nam je danes že več kot gotova — temveč, da dobimo veliko in ogromno zmago. Prepričan sem, da jo bomo tako tudi doživeli. Živeli bratje Slovenci! Konec govora dT. Milana Stojadinoviča so zborovale! pozdravili z burnimi vzkliki: živel voditelj! Množica je priredila silne ovacije in pozdrave dr. Stojadinoviču. dr. Korošcu ter stranki JRZ. Ovacije so brez prestanka trajale vee minut. Skozi dvorano pa se čujejo gromki vzkliki: živel naš kralj! živel knez namestnik! živela Jugoslavija! Ko je predsednik vlade končal svoj govor, se je znova vsulo z balkona cvetja Ob nepopisnem navdušenju sta se predsednik vlade dr. Stojadinovič ln minister dr Korošec na odru objemala. Fotorepor-terji so tekali sem in tja da bi našli ugoden trenutek za slikanje. Zatem je spregovoril minister dr. Anton Korošec takole: Dragi zborovale!! Po tehtnih besedah predsednika dr. Stojadinoviča bom Jaz govoril samo na kratko. Zdi se mi zelo zajemi jI vo, če n. pr. v Beogradu gledam, kako vojaštvo marfflra po ulicah. Spredaj godba, cela vrsta raznovrstnega vojaštva, potem zastave, ki ponosno in veselo vihrajo. In potem spet vojaštvo v strnjenih vrstah, ki koraka s strumnim korakom. Vojak za vojak-»m polk za polkom, da se tresejo hiše, ki stoje ob straneh. Tako koraka mladost, tako koraka zdravje, tako koraka naša država in ko jih vidim, tako korakati, se mi naenkrat zazdi, kakor da bi magnet spremenil vse razpoloženje na ulicah. Najprej pritegne nase ta magnet otroke, vedno več jih je, ki gredo za vojaki, za njimi starejši, ki bi vsi radi šli za godbo in vojaki Ta mladost, ta prožnost in ta strumnost vojaštva, potegne vso okolico za seboj, in vse koraka za vojaštvom. Dragi moji! Imam pred očmi to sliko lz Beograda. In ta slika je podobna cei, ko koraka JRZ pod vodstvom dr. Milana Stojadinoviča Ona se je strnila To je nas volilni boj. Zdaj mogočno koraka ln sicer z mladostjo, z zanosom ln ponosom. In kakor gre po ulicah vojaštvo, tako tudi naše vrste štejejo vedno vee ljudi, mi se Širimo ln rastemo ln gremo naprej. Kje pa je godba? Godba, to smo mi kandidat-je (navdušeno vzklikanje). Tudi ml moramo neprestano naprej, moramo trobenta ti, moramo prigovarjati ln se moramo tudi hudovatl, vse samo zato, da pridemo naprej ,da bi to kolo, Jugoslovanska radikalna zajednica, korakala vedno dalje in dalje. Kje pa so zastave, ki gredo z vojaštvom? Te zas.ave so pa te-le zelene knjižice (minister dr. Korošec je pri teh besedah pokazal na zeleno knjižico, v kateri je zapisan program JRZ). To so glavna poglavja našega programa. Pisati smo ga začeli na Hvaru. Končali pa smo ga v Beogradu. Tudi druge stranke imajo takšne knjižice. Kako pa se mi razlikujemo od teh drugih strank. Ml nismo samo napisali svojega programa, temveč smo šli dalje. Mi korakamo naprej in naš korak > mogočen In lep. Ml «mo program Izpisali v življenje in v dejanje. Tako je zašel nas program ▼ meso ln kri vsega naroda. VI vsi veste, kaj je bilo storjeno. Ml smo odvzeli kmetu bremena, ki so ga tako težila. M! smo poživili zadružništvo. Ml smo trgovini odprli pot v Inozemstvo, delavcu smo dali zavarovanje, določili minimalne mezde ter odprli kredita Tudi obrtnikom smo pomagali la tudi njim nameravamo dati zavarovanje za starost. Mi smo dali trdnost našemu dinarju. Ml smo delali za razvoj naše trgovine ln smo pomagali trgovcu. Vse to smo mi zapisali v to knjižico. Vse to je v programu saplsa.no in bo Se oživelo, v kolikor Se nL štiri milijarde smo dali med narod. Ml vemo, da jih zasluži ln hočemo, da si zagotovi v prihodnjih letih blagostanje v vsej Jugoslaviji. Ml smo že spravili ta program v življenje, toda vsega Se nismo storili V treh letih nI mogoče vsega narediti. Ce bi storili vse že v treh letih, potem bi naša stranka sploh ne smela več živeti Ml Imamo Se druge stvari v programu. Nismo pozabili tudi ne na Invalide ln prostovoljce. Tako tudi nismo pozabili na uradnike In upokojence. Mislim da ni treba s tem Izgubljati besedi Ko smo prišli na vlado, smo se posvetili skrbi za ljudstvo. Vso državo smo pomirili Ljudstvu smo dali mnogo vee svobode. Hočemo pa narediti Se en korak naprej ter hočemo dati to, kar si ljudstvo najbolj želi: To so Široke samouprave. Ne smete misliti, da govorim o Širokih samoupravah zato ker smo zdaj pred volitvami Prosim, poglejte program. Tu stoji, da Je narodu treba dati Široke samouprave. To je v našem programu in ml ga bomo izpeljali In zaradi tega, ker je za nami že ogromno delo, gremo z mirnim srcem med ljudstvo. To so manifestacije za JRZ, za našega predsednika dr. Stojadinoviča Jaz dragi moji sem že izkusil veliko volilnih bojev. Moram reči, da volilni boj ni bil vedno lahak. Toda sedanji volilni boj Je lahak, ker lahko pokažemo svoje uspehe ln ker imamo najboljši program. Zato mi lahko peljemo svoj voz med ljudstvo. Toda dr. Maček, kaj pa z nJim? Njegov voz gre malo težje. Kadar pride s svojim vozom v vas ali trg ali pa v kako mesto, potem mora odpreti svojo kletko na vozu. In lz te kletke sfrčl vsemogoče: Svetlo-rdeči komunisti, malo temnejši že nekoliko ogorell socialisti preplašeni demokrati pofovci, ki Se niso dobili prave oblike, ker jih je nesreča doletela v razvoju, kakor male žabice. Pohorcev tudi ni več. Saj na Pohorju jih ne vidimo več. Vsi ti lezejo lz kletke. In kadar lezejo ven, se sliši vseh vrst čivkanje, cvrčanje, da nastane zares velika godlja. TI tički namreč ne pojejo enotne pesmi enotne melodije ali »viže«, da se izrazim po slovensko. In zato je njihova godba največja disharmonija, prava mačja godba. To se v glasbi težko pove: To je nekaka godla. Iz tega ne more nikdar nastati nekaj lepega, nekaj dobrega. Zato se tudi nič ne bojimo. Oni groze: Mi vam bomo že pokazali. Ml vam vsem hočemo razbiti glave. Mislim, da bo to grožnjo, ki nI v redu, dr. Maček sam poskusil. Bo Se obžaloval, da je svoj narod tako učil In spet prihajajo z vprašanji: Kaj bo zdaj. Maček ne bo nič več od nas kupoval, nihče ne bo dobil pokojnine. Ml jih dobro poznamo: to so ljudje, ki se v resnici ne boje groženj, ampak le nimajo nobenega političnega prepričanja ln še ne vedo, kam naj se naslonijo. Nekateri drugi so čisto izgubili politično orientacijo. Tem ljudem samo to povem: Mislim, da danes nI človeka ki bi sploh Se dvomil o tem, da bomo zmagali. Vsaj en glas večine bomo gotovo dobili ln s tem bomo po volilnem zakonu dobili 300 mandatov. Tem ljudem povejte takole: Ce Imajo najvišji činltelji zaupanje v vas, bomo vladali še štiri leta. Se Štiri leta, Stirl cela leta. (nav dušeno ploskanje). VI ste prenaglo ploskali! Hotel sem vam reči, da najmanj štiri leta. Mislim, da sem vse povedal, kar Je potrebno. Zato se vračam k vojaštvu. Stari ljudje ln otroci radi gledajo vojake. Vsako leto 4. septembra gledamo ▼ Beogradu par rado, parado radi našega mladega kralja Petra H. (Navdušeno vzklikanje NJ. VeL kralju Petru). In takrat gledamo vsi vojake na Banjici To je zanimivo gledati: tam Je konjenica, pehota, artiljerija, tam je godba, tam se sliši brnenje letal. In če gledate te čete: Vsak se hoče kar najbolj potruditi ln se narediti lepšega, ko koraka mimo kneza namestnika Pavla. (Dol-gotranje vzklikanje knezu Pavlu). Častniki gledajo na svoje bluze, da bi jim lepše pristojale. šoferji pazijo, da bi pravilno in lepo vodili svoje avtomobile, občinstvo Je nestrpno. Povsod vidite samo dobro razpoloženje. Vse čaka na znamenje trobente, ki naj bi naznanila, da prihaja knez namestnik ln potem vse na novo oživi ln spet parada, navdušeno vzklikanje. korakanje, vse to je močno kakor je močna naša JRZ. Zgodovina nam ne bo nikdar očitala, da nismo vsega storili za našo hrabro vojsko. Vzkliki: Živela naša vojska. Mi smo vsi tu nervozni Mi bi šli radi že Jutri na volitve. Ml smo pripravljeni, da gremo v vsa naša mesta. Vse naše čete so v redu, vse je lepo pripravljeno. Ml samo prosimo vse naše prijatelje, da pridejo prihodnjo nedeljo skupaj, da bomo skupno korakali po zmago. Končujem s temlle besedami: Prosim vas z vsemi svojimi kandidati ki delamo godbo, prosim vas za zaupanje 11. decembra. Prosim vas, da glasujete za državno listo dr. Stojadinoviča ln potem za tiste kandi- -tte. ki ste si Jih Izbrali živela Slovenija! živela Jugoslavija! živela JRZ! (Navdušeno vzklikanje kralju Petru, knezu namestniku. Jugoslaviji ta JRZ). Po govoru notranjega ministra dr. Antona Korošca se je predsednik ljubljanska občine dr. Adlešič zahvalil ministrskemu predsedniku ln ostalim navzočnlm ministrom, da so s svojo navzočnostjo tako povzdignili to zborovanje. Dejal je, da se jim bo slovenski narod zahvalil za njihovo dosedanje delo in tudi za njihovo bodoče delo, ki ga predvideva program JRZ. To hvaležnost bo slovensko ljudstvo izkazalo 11 decembra, ko bo glasovalo za listo dr. Milana Stojadinoviča. Tudi besede župana dr. Adlešiča so navzočni navdušeno pozdravili. Vsa dvorana je nato zapela pesem »Hej siovani«, nakar Je bilo zborovanje končano. Po končanem zborovanju se je predsednik vlade dr. Stojadinovič v spremstvu ostalih ministrov podal na balkon hotela Union. Cim se je pojavil na balkonu, se Je znova razlegel val navdušenja ogromne množice ljudstva, ki je stala pred hotelom in poslušala govor dr. Stojadinoviča. Ljudstvo je vzklikalo Živel predsednik vlade dr. Stojadinovič! Živel dr. Korošec! 2ivel voditelj slovenskega naroda! Živela JRZ! Na velikem balkonu hotela Union so bili poleg dr. Stojadinoviča in ostalih ministrov še ban dr. Natlačen, župan ljubljanski dr. Adlešič ter dekleta v pisanih narodnih nošah. Predsednik vlade je Imel 2 balkona kratek govor, s katerim se Je naj-topleje zahvalil za sprejem ki mu ga je priredila Ljubljana in vsa Slovenija, ter naglasil, da vsako leto večkrat pride v ta kraje, a da je današnji dan najlepši, kar jih je kdaj doživeJ v lepi Sloveniji. Svoj govor je dr. Stojadinovič končal z vzkliki Živel kralj! Živela domovina! Tudi te njegove besede le ljudstvo nagradilo z navdušenimi vzkliki predsedn;ku vlade dr. Stojadinoviču, dr Korošcu, dr. Letici, dr. Kreku in dr. Natlačenu. Za dr. Stojadinovičem je spregovoril minister dr. Korošec in se zahvalil nepregledni množici ljudi za udeležbo na zborovanju ter dejal, da je zmaga JRZ gotova. Pozval je vse volilce, naj gredo v nedeljo na volišče. Po govoru dr. Korošca, ki ga je množica ponovno navdušeno pozdravila, je godba zaigrala himno »Hej Slovani«. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je nato z ostalimi ministri zapustil hotel Union, množica pa je še dalje burno vzklikala Nj. Vel. kralju, knezu namestniku, Jugoslaviji, predsedniku vlade, predsedniku JRZ voditelju slovenskega naroda dr. Korošcu in drugim ministrom. Dr. Stojadinovič se je s svojim spremstvom odpeljal v bansko palačo, kjer je bilo prirejeno intimno kosilo. Svečana otvoritev nove železnice Ob navzočnosti zastopnika N|. Vel. kralja, predsednika vlade in drugih častnih gostov šta speljala včeraj prva dva vlaka po novi progi Sevnica—Tržišče Sevnica, 8. dec. br. Na svečan način je bila danes otvorjena nova železniška proga Sevnica — Tržišče. Svečanosti so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja ar-mljski general Pantellja Jurišlč lz Zagreba, predsednik vlade dr. Stojadinovič, finančni minister Letica, minister brez portfelja dr. Krek, ban dr. Natlačen, pomočnik prometnega ministra Inž. Sneler, gen. direktor drž. železnic Djurič, lavan-tinski škof dr. Tomažič, divizijska generala Lukič In Rupnik, župani Ljubljane, Maribora ln Ptuja vodilni funkcionarji ljubljanske železniške direkcije ln drugi predstavniki. Predsednik vlade se je pripeljal lz Ljubljane s posebnim vlakom, s katerim so se vozili tudi drugi povabljeni gostje, ki so vstopili po večini že v Ljubljani deloma pa v Zidanem mostu. V Sevnici, ki je bila vsa v zastavah, sta predstavnike ln častne goste, ki so zavzeli mesta na pripravljeni tribuni, pozdravila najprej župan Trupej ln zastopnik pripravljalnega odbora Ministrski predsednik dr. Stojadinovič se je zahvalil s kratkim nogovorom, v katerem je Izrazil svoje veselje, da more prisostvovati otvoritvi važne železniške proge v Sloveniji, škof dr. Tomažič, je blagoslovil novo železnico ln posebej Se mostove na njej, na kar je zastopnik kralja ob sviranju državne himne prereza! trak, ki je bil napet čez progo, ter s tem simbolično otvoril novo železnico. Malo pred pol četrto uro je otvoritveni vlak odpeljal proti Tržišču. Svečanosti je prisostvovala velika množica ljudi iz Sevnice ln vse okolice, Igrala pa je sevnlška gasilska godba. Deset minut za otvoritvenim je vozli drugi slavnostni vlak, s katerim se je prvič peljalo po novi progi več sto ljudi, kolikor jih je pač na vlak šlo. Tržišče, 8. dec. br. Danes popoldne se je zbrala v Tržišču velika množica ljudi s Šolsko mladino, da na svečano okrašeni postaji pričaka slavnostni otvoritveni vlak, ki je prvič vozil po novi železnici iz Sevnice y. Tržišče. Vlak je prispel par minut po 16. url In se ustavH med streljanjem možnarjev ln sviranjem godbe. Kraljevega zastopnika in predsednika vlade ter druge goste je pozdravil najprej domači župan Lindič, za njim pa predsednik pripravljalnega odbora, ki je orisal pomen nove proge. Združeni pevski zbori Iz Tržišča in Krmelja so zapeli himno »Slovenec, Srb, Hrvat«, mala učenka pa Je s poklo-nltveno pesmico izročila zastopniku Nj. Vel. kra'ja lep šopek. Industrijalec Jakil je nato še orisal zgodovino nove železnice ter njen prometni in gospodarski pomen, nakar so pevci zopet zapeli. Med sviranjem godbe so odšli nato gostje v postajno čakalnico, kjer jim je bila prirejena domača zakuska. Vzklikanje množic se Je obnovilo, ko je pičle četrt ure za prvim prispel še drugI slavnostni vlak, ves natrpan pretežno domačih ljudi lz predela med Sevnico ln Tržiščem. Okrog 17. ure sta se oba vlaka vrnila nazaj proti Sevnici Blagovna tržišča + Zagreb (8. t m.) Na včerajšnjem sejmu so ostale cene govedi in konjem nespremenjene, medtem ko so svinjam nekoliko oslabele. Za kg žive teže so se trgovali: biki po 3.50 do 4, krave za mesarje po 3 do 4.25, krave za klobasičarje po 2.50 do 3, junice za mesarje po 4 do 5, teleta 7 do 9, svinje pitane po 9.50 do 10.50, ne-pitane po 7 do 9, sremske po 9 do 10 (zaklane po 11.50 do 12.75) din. — Detelja se se je kupčevala po 80 do 90, otava po 60 do 70 in seno po 50 do 60 din za 100 kg. Vremenska napoved Zemunska: Preteklo oblačno :n megleno vrerne, ponekod nekoliko vedro, zlasti v severnih krajih. Verjetno b"> ra zapadu tudi snežilo. Toptoia se ne bo bistvene spi emenila. Dunajska: V južnih Alpah oblačno, ponekod padavine, zjutraj megla, v cslalem temperatura brez spremembe« CESTNA DELA V SLOVENIJI Zanimiva dognanja iz predavanja strokovnjaka dr. Vinka Vrhunca Pod okriljem Ljubljanskega kluba je pred kratkim predaval ravnatelj TPD In predsednik Društva za ceste dr. Vinko Vrhunec o aktualni snovi »Slovenija v Sest-letki cestnih del«. Predavatelj, ki nedvomno spada med naše najboljše veščake v teh vprašanjih, je v svojem predavanju v uvodu orisal, kako je prišlo do naše sedanje cestne mizerije, kj grozi odvesti mogočni tok tujskega prometa, struječega s severa proti jugu mimo naše države, kar bi zlasti za Slovenijo pomenilo hudo Izgubo. Od skoraj treh milijard, kJ so bile v razdobju od 1.1925. do 1.1935. izdane v naši državi za ceste in sorodne zgradbe, je odpadlo na Slovenijo samo 82 milijonov ali komaj 2.8%. S tem denarjem se seveda ni moglo niti obstoječe cestno omrežje v redu vzdrževati, še manj je bilo mogoče misliti na modernizacijo in nove gradnje cest, ki so postajale vse boli potrebne za naglim razmahom motornega prometa. Prvi izredni kredit za obnovo cest v državi je bil 576 milijonov, določenih iz mili-jardnega posojila za Javna dela leta 1935. Na Slovenijo je od tega kredita odpadlo 5.75%. kar je bila pač samo kapljica v morje v primeri z našimi dejanskimi potrebami. Ljubljanska sekcija Udruženja ta-ženjerjev in arhitektov je namreč lani sestavila program javnih del za našo banovino, v katerega okviru so zajeta tudi vsa cestna dela, ki se bodo morala v dogled-nem času izvesti. Po tem programu bi znašali stroški za modernizacijo cestne mreže v Sloveniji skupaj s potrebnimi novimi gradnjami ogromno vsoto 1600 milijonov din. To je seveda neki maksimalni program za našo banovino, ki ga bomo pač lahko realizirali šele v daljni bodočnosti. Za uresničenje najnujšega programa iz tega širokega načrta pa bi potrebovali vsaj 670 milijonov dinarjev. Ta vsota bi zadostovala za modernizacijo skoraj vseh državnih cest v naši banovini ,ki prihajajo tudi v prvi vrati v poštev za mednarodni promet. Seveda s tem naše cestne mizerije še zdavnaj ne bi bilo konec, saj tvorijo državne ceste v naši banovini samo 13.09% dolžine celotne cestne mreže. Vse ostale ceste bi se morale urediti v breme banovine. Najnujnejši program obnove državnih cest se bo zdaj pričel realizirati iz dvo-milijardnega kredita, ki bo na razpolago v naslednjih šestih letih. Od teh dveh milijard gre kakor znano poldruga milijarda na račun cestnega fonda, pol milijarde pa iz štirimilijardnega posojila za gospodarsko obnovo in državno obrambo. Kakor lahko sklepamo iz predavatelje-vih podatkov, za cestna dela. ki se bodo izvršila iz teh kreditov v naslednjih šestih letih, ni izvršen nikak definltiven načrt, ni določeno nobeno zaporedje, kje in kako se bodo dela izvrševala, ampak se to prepušča v odločitev vsakokratnemu gradbenemu ministru. Ali je ta elastični sistem umesten ali ne, o tem so mnenja deljena. Primeren utegne biti morda zaradi tega, ker se bo nedvomno že v najbližji bodočnosti izkazalo, da smo se tudi tega najnovejšega načrta modernizacije naših cest lotili v preskromni meri in zlasti na predolgo razdobje, pa bo mogoče vsaj v nekaterih krajih dela pospešiti in jih realizirati v krajšem času. če bo to nujno potrebno. Katera dela so v tej Sestletki določena za Slovenijo, o tem smo v našem listu že poročali Generalni načrt, ki Je bil razglašen na letošnjem kongresu cest v Ljubljani, je bil na prvi mah videti zelo velikopotezen. Tu Je bilo v načrtu: 1. gradnja m modernizacija direktne zveze Beograd— Zagreb — Ljubljana —Jesenice — Korensko sedlo; 2. modernizacija ceste Ljubljana— Celje—Maribor; 3. gradnja nove ceste Ljubljana—Sušak; 4. obnova ceste Ljubljana—Logatec. Za našo banovino bi to pomenilo 450 km moderniziranih ln novih cest, kar bi zajelo dobri dve tretjini vseh državnih cest v Sloveniji. Izdatki za Izvedbo tega programa bi znašali okoli 600 milijonov din. Iz dvomilijardnega kredita pa je za cestna dela v Sloveniji določenih samo 209 milijonov dinarjev ali samo okoli 35 milijonov din na leto, s čimer bomo lahko modernizirali letno le 25 do 30 km cest. Pri tem tempu bi morali čakati celih 20 let, preden bi za silo spravili v red državno cestno mrežo v naši banovini. Glede na važnost tujskega prometa v naši deželi so te številke več ko vznemirljive, saj bo Nemčija bržkone že v naslednjih dveh ali treh letih Izpeljala dve svoji mogočni avtobusni progi skoraj na mejo naše države ln se bo promet z njih dirigiral pač v Italijo, ako ne bo našel udobnega odtoka po modernih cestah preko Slovenije na Jadran in v druge letoviške kraje naše države. Predavatelj Je v nadaljnem zlasti poudaril tudi važnost Jadranske ceste, katere ggradba Je življenjskega pomena za našo banovino. Od te ceste odpade po načrtu, ki je že več let do podrobnosti izvršen, 50 km na dravsko banovino, 75 km pa je teče po ozemlju savske banovine. Stroški za izgradnjo te ceste bi presegali 250 milijonov din. Iz dvomilijardnega kredita bo v naslednjih šestih letih za to cesto na razpolago 100 milijonov din. kar bi morda zadostovalo za navadno makadamsko cesto, dočim bi bilo na moderno cestišče treba pač še počakati. Kakor vidimo, se nam tudi glede te, za našo banovino najvažnejšo cestno zvezo ne obetajo prav ugodne perspektive. Iz dvomilijardnega kredita za cestna dela. od katerega odpade kakor rečeno na Slovenijo 10.5%, pa bo dograjena tudi mednarodna cesta Subotica—Beograd—bolgarska meja s stroški 415 milijonov din. Ker se ta cesta gradi na pomeriju dunavske in moravske banovine, bi bilo logično, da bi se tudi stroški zanjo vračunali v njima pripadajoča dela kredita. Ako si to računsko operacijo sami izvršimo, dobimo, da sta dunavska in moravska banovina dobili iz dvomilijardnega kredita 805 miljonov din aH celih 40%. Ali ne bi bili večji krediti bolj potrebni Sloveniji, kjer je modernizacija cest glede na inozemske priključke gotovo nujnejša? Zlasti bi nam večji delež pritikal tudi zaradi tega, ker bo po proračunu Slovenija v cestni fond prispevala 17% dohodkov te institucije in prav tako plačuje Slovenija tudi na taksah za cestna vozila mnogo več kakor drugi kraji, ker je zlasti število motornih vozil v Sloveniji relativno višje kakor drugod. Ker smo bili že pri razdelitvi prve milijarde za javna dela tako prikrajšani, da je Slovenija dobila samo 5.75% celotne vsote, bi smeli zdaj p>ač upravičeno pričakovati, da bi iz sedanjega posojila dobili nekaj več, tako da bi v naslednjih Šestih letih lahko za silo ' modernizirali vsaj tiste državne ceste, katerih se prvenstveno poslužuje tujski promet. V prvem letu Aestletke cestnih del so adaj deloma v teku modernizacija cest Jeprca—Labore ln Kranj—Naklo, dalje tlakovanje cestnega odseka Pesnica—Maribor ln tlakovanje preloženega Gaštejskega klanca pri Kranju. S temi deli bo od kvote 35 milijonov din, kl so za prvo leto na razpolago, izčrpanih približno 21 milijonov din. Ostanek naj bi se po predavateljevem mnenju uporabil za izplačilo zaostankov za nekatera že dovršena dela, dalje za izgradnjo robnega traku na cesti Ljubljana—Je-perca ter za grad bo kolesarske steze ob cesti Ljubljana—Kranj vsaj na odseku od Ljubljane do Medvod. Kaj se bo delalo v drugem letu cestne fiestletke, še ni določeno. V prvi vrsti Je potrebno, da se urede obmejni prehodi na glavnih upadnih cestah zlasti pri Planini. In česar pri porazdelitvi denarja lz kredita za cestna dela nikakor ne bi smeli prezreti, so zadostne postavke v pravilno vzdrževanje že obstoječih cest, kar je gotovo vsaj tako važno kakor moder nizacija ln nove gradnje. Najmanj tako važno kakor vprašanje modernizacije državnih cest pa je prilagoditev banovinskega cestnega omrežja sodobnim prometnim potrebam. Pričakovali smo, da nam bo g. predavatelj razgrnil kak obsežnejši načrt za dela na banovinsklh cestah vzporedno z državno cestno šestiet-ko, ali konkretno je omenil samo gradnjo moderne avtomobilske ceste Pod vin—Lesce ter pripravljalna dela za ureditev potov ob Blejskem Jezeru, preureditev ceste proti Bohinju ln modernizacijo cest ob na« severni meji. Pripravljajo se de drugi dale-kosežni načrti, katerih izvedba pa Je odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev, zlasti od tega, v koliko bo banovinski fond za življenje m za delo zmožen. H kraju svojih izvajanj je predavatelj poudaril, da všestletnem načrtu cestnih del prvenstvena potreba Slovenije po ureditvi cest še zmerom ni bila v polni meri upoštevana, zlasti ne toliko, kolikor to narekujeta njen obmejni položaj ta potrebe mednarodnega ln tujskega prometa, od katerih Imajo korist tudi ostali deli države. In kakor bi bilo tudi upravičeno glede na višino naših javnih dajatev ta prispevkov naše banovine v cestni fond. Po ključu prispevkov dravske banovine v cestni fond bi morala k dodeljenim 209 milijonom din dobiti Slovenija še okroglo 100 milijonov, kar bi zadoščalo za najnujnejšo modernizacijo. Ako bi se vršila cestna dela po nepristranski oceni cestnoprometnih potreb posameznih pokrajin, upoštevajoč pri tem jakost mednarodnega ln lokalnega prometa zlasti motornega, in upoštevajoč nadalje finančne žrtve, kl Jih doprinašajo posamezne banovine k gradbenim izdatkom, ne bi bilo niti pretirano niti neupravičeno, ako bi se Sloveniji dal na razpolago znesek 600 milijonov dta, to je 100 milijonov din letno. Moderne ceste naj bi se ne gradile v drobcih, raztresenih po vseh krajih države, marveč naj bi se začelo razpletati od tam, kjer je njih potreba največja ta kjer so izdatki za gradnjo najbolj upravičeni. Načelo narodne solidarnosti naj se uveljavi tudi takrat, kadar gre v našo korist Mokronog potrebuje vodovod Oskrba zdrave vode je najvažnejši pogoj napredka Mokronog. 8. decembra Mokronog Je eden večjih, važnejših in prometnih trgov na Dolenjskem, ki ima vse pogoje, da se razvije v prijazno letovišče, ker ga že sedaj prav radii obiskujejo leto-viščorji. Obkroža ga Mokronosko gričevje z lepimi vinskimi goricami, posejanimi z zidanicami in razglednimi točkami. Z vsakega nazgledišča opazimo 10 gradov, vmes tudi zgodovinski grad Skrljcvo in Rakovnik, ki ga imenujejo »stookenski«. OkoHoa trga je bogata na izkopninah te rimsice dobe ter bogata na rudnikih, lci jih bodo baje pričeli v doglednem času zopet izkoriščati Trg Mokronog, ki je bili že od nekdaj važno središče Mirenske doline, bo sedaj s podaljškom železniške proge Tržaice-Sev-nica mnogo pridobil Tu so poleg okr. sodišča, davčne uprave, finančne kontrole, 8-razredne osnovne šale im orožniške postaje še drugi uradi, notaT, advokat, zdravnik itn živmozdravmik. V trgu je lepo razvijajoča se tovarna usnja, ki zaposluje dnevno okoli 200 delavcev, več dobro obisikanih gostiln, Id nudijo gostom solidno im dobro postrežbo. Tu je vsako leto več živinskih sejmov, ki so znani po vsej Sloveniji itn zato dobro obiskani Vendar se razvoj trga ne more porzpe-fci do zaželjene višine, ker mu primanjkuje dobre pitne vode. ki je za vsaik kraj. ki hoče privabiti obiskovalce. prv< ln najnujnejši pogoj. Sedanji vodnjaki so nezdravi ta da jejo'ob deževju kalno vodo Higienski zavod je vodo že večkrat praskal Tako je tudi v preteklem letu ugotovil da je voda slaba im komaj užitna ter da predstavljajo sedanji vodnjaki veliko nevarnost za zdravje občanov. ie L 1930 Je trSki odboK. ,e8 s si U «VM * Dvajsetletnica naše države nam daje priliko, da pogledamo, kako se je razvijala srednja šola v zadnjih dvajsetih letih ined Slovenci. V Avstriji je bilo na slovenskem ozemlju 27 državnih, samoupravnih in privatnih gimnazij in realk. Od teh je bilo 14 popolnoma nemških, 7 utrakvi-Ističnih (všteti sta tu nižji gimnaziji v Celju in Mariboru) 3 italijanske (mestne v Trstu) in 3 slovenske (mestni lice j v Ljub ljani, škofovska gimnazija v št. Vidu in drž. nižja gimnazija v Gorici). Vpeljava islov. učnega jezika se je sicer že pričela v 80 letih, toda do leta 1914. še ni bilo niti enega popolnega državnega zavoda s slovenskim učnim jezikom. Tudi srednje šole bo germanizirale slovenske otroke, m to celo gimnazije in realke na Kranjskem, Koroškem in Primorskem. Letna izvestja kažejo, da je bila cela vrsta slovenskih otrok vpisana v nemških razredih, kjer so jih polagoma ponemčili. Ponemčeval jih je nemški duh, ki so ga širili nemški profesorji. In teh je bilo skoraj 46%. * Narodna čitalnica v Ljubljani bo Imela v petek, dne 16. decembra 1938 ob 20. uri v posebni sebi gostilne Lovšin v Gradišču št. 13. svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom, na katerega se članstvo najvljudneje vabi * Romanje naših muslimanov v Meko. Društvo »Putnik« bo tudi letos organiziralo potovanja muslimanskih romarjev v Meko in Medino. Sarajevski urad »Putnika« je izpremenil dosedanji program romanja in bodo romarji odpotovali iz Sarajeva že 30. t. m. in ne 7. januarja, kakor je bilo prvotno določeno. Do te izpremembe je prišlo po želji samih romarjev, ld bi rsdi dalje časa ostali v Egiptu, »putnik« je na merodajnih mestih tudi prosil, da bi bili udeleženci romanja deležni nekaterih olajšav v denarnem prometu. JEAN LACROIX govori v soboto 10. decembra ob 18.30 v Knjigarni Akademske založbe, šelenburgova 4, dvorišče, o pam-ifletu v povojnem francoskem slovstvu. — Vstop prost. * Kupujte Ciril Metodove razglednice! * Honorirani spisi bivših analfabetov. V zvezi z širokopotezno akcijo hrvatsKih prosvetnih organizacij za pobijanje nepismenosti je bil že lani sprejet sklep, naj se uvede pri Matici Hrvatski natečaj za zbiranje originalnih prispevkov od bivšin analfabetov, ki so se v tečajih kluba ABC in drugih organizacij naučili čitati In pisati. Dozdaj je dobila Matica Hrvatska že veliko število vsakovrstnih prispevkov od bivših analfabetov in odbrala je 57 prispevkov, katere je nagradila s knjigami v skupni vrednosti okrog 5.200 din. Nekaj prispevkov bo Matica Hrvatska tudi objavila. ♦ Umrl je nestor jugoslovenskih psihiatrov. V starosti 85 let je umrl v Zagrebu dr. Ivo žirovčič, ki je bil nestor naših psihiatrov ter prvi in edini častni član združenja jugoslovenskih psihiatrov. Pred smrtjo je izrazil željo, naj ga pokopljejo v Vrapču, kjer je bil dolga leta ravnatelj zavoda za umobolne bolnike, željo so mu izpolnili in tako je zaslužni mož in znanstvenik našel svoj pokoj med mnogimi svojimi nekdanjimi bolniki, katerim je požrtvovalno lajšal trpljenje. Pred 60 leti še pri nas m bilo zdravnikov, ki bi se bili specialno bavili s psihiatrijo. Dr. žirovčič je bil okrožni zdravnik okrožne oblasti v Ogulinu, in ves se je posvetil važni stroki medicine, da se oblastva, v prvi vrsti pa sodišča, ne bi morala vedno obračati na strokovnjake v Budimpešto. Graditev zavoda za umobolne je bila sklenjena v hrvatskem saboru leta 3877. in dve leti pozneje je dr. žirovčič nastopil službo v zavodu v Stenjevcu. Tam je služboval 20 let, potem pa je prevzel vodstvo novega zavoda v Vrapču. Dr. žirovčič je bil doma iz Križanjca v zlatarskem okraju. ZA OBLEKE, BLUZE angleška volna Kroji, vzorci, brezplačno TONI JAGF.R Kongresni trg 1, Ljubljana ♦ Umrl je najstarejši Slavonec. V veliki slavonski vasi Kutjevu je umrl najstarejši prebivalec Slavonije, mizarski obrtnik Viktor Potočki, ki je bil star 105 let. Doma je bil iz Radoboja v Hrvatskem Zagorju, a je prišel s svojimi starši že okrog leta 1840. v Slavonijo. Dvakrat je bil ože-njen, a ni imel otrok. Tudi njegov oče je doživel visoko starost. Umrl je v svojem 107 letu. Pokojni Viktor Potočki se je še dobro spominjal na ono dobo, ko je bila Slavonija polna velikih hrastovih gozdov. ♦ Za dovršitev poslopja Oceanografskega instituta v Splitu so bila odobrena potrebna denarna sredstva, ki znašajo nad 1,800.000 din. Načrti so zdaj v tehničnem oddelku banske uprave. Denarna sredstva so bila nakazana tudi za rekonstrukcijo Dioklecijanove palače. Eau de Cologne, originalni francoski kot Chanel, d'Orsaj, Soir de Pariš, Coty, angleški Havendel Yardley itd. je gotovo zelo primerno darilo. — Izberite v parfumeriji »NADA«, Ljubljana, Frančiškanska ulica. * Dvajset let je že župan. Občani vasi Srefckovca v gostivarslii okolici so po lastni iniciativi lepo počastili svojega zaslužnega župana Simo Apostoloviča. Mož se ni niti spomnil, da ima za seboj lep jubilej — 20-letnico županovanja. Občani so prišli ponj na dom ter ga odvedli h gostiji; pri kateri se je zbralo mnogo prebivalstva. Jubilej tega župana je še bolj redek zaradi tega, ker Apostolovič pri no. benih občinskih volitvah ni imel protikandidata in ker je bil vsakokrat soglasno izvoljen. * Najstarejši boSanSki lovec je 85-ietni starec Ibro čulan, ki živi v okolici Zenice. Pred dnevi, ko je praznoval svoj rojstni dan. so ga počastili bosanski lovci z diplomo. S:arec je še danes tako dober strelec, da pogodi letečo ptico. Ibro se še dobro spominja na prve lovske karte, ki jih je izdala avstrijska okupacija v Bosni, in na ves razvoj lovskega športa Nekdaj je bil premožen posestnik, na stara leta pa živi v zelo skromnih razmerah, a si še vedno pritrga toliko denarja, da lahko plača vse pristojbine in da še ostane v krogu zelene bratovščine. * čudne tatvine iz blagajne železniške postaje, v BuLincu pri Bjelovaru je šef železniške postaje ugo!ovil, da mu neznan tat krade denar iz postajne blagajne, čeprav je blagajna vedno zapita in ima šef ključe v svojem žepu. Tudi ključavnica ni bila nikdar poškodovana. Načelnik postaje je primanjkljaje že trikrat uaotovil ter jih pokril z lastnim denarjem. Zdaj vedi-jo preiskavo o zagonetnih tatvinah orožniki. I Danes nepreklicno zadnjikrat! Ne zamudite! HANSI KNOTECK in PAUL RICHTER mmmm KINO MATICA — 21-24 ob 16., 19. in 21. uri v velikem ljubezenskem Č ¥T ^^ C ET T A IT 19 T in planinskem filmu 3 W JF1 ® 1 /A Z\ HJ &JJ 1 • Sneg na Velebita ln v Sanjata«!, v banjaluški okolici močno sneži in je po hribih že kakih 12 cm snega. Mnogi pastirji so odvedli svoje črede v dolino. Na Velebitu je padel prvi letošnji sneg. Pod snegom je tudi Mosor ter planine proti bosanski meji. Sneg so dobili tudi okrog Zrmanje v Liki. I? LSssMiatie u— Udruienje jugo8lovenskih lnženjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi predavanje o sodobnih postopkih pri varjenju železniških tračnic, ki bo v novi društveni predavalnici na Kongresnem trgu l/H (poslopje Kazine). Predaval bo g. ing. Leo Knez iz Ruš. Skioptične slike. Vabimo člane in Vse, ki se zanimajo. u— Društvo slovenskih književnikov bo v nedeljo 11. t. m. ob 11. dopoldne položilo venec na grob Ivana Cankarja pri Sv. Križu za 20. obletnico njegove smrti. u— Nezgoda kurjača Antona Korošca. Med drugimi ranjenci so včeraj pripeljali na kirurški oddelek tudi železniškega kurjača Antona Korošca, stanujočega na Ježici in zaposlenega v kurilnici na glavnem kolodvoru. V "službi se je spotaknil ob tračnico in je tako nerodno padel čez tir, da je dobil precej hude poškodbe. u— Smrtna nesreča kolesarja. V sredo ponoči so na kirurški oddelek pripeljali delavca Janeza Robleka lz Zgornjega Brnika pri Cerkljah na Gorenjskem. Ko se je zvečer na kolesu vračal z dela proti domu, je na cesti tako nerodno padel, da je s hudimi notranjimi in zunanjimi poškodbami obležal nezavesten. Kmalu po prevozu v bolnico je Roblek podlegel ranam. Iz Cella e— Člani Vodnikove družbe naj dvigne- je Vodnikove knjige čimprej v podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici. Tam dobijo knjige tudi člani, ki se na novo prijavijo. e— Gostovanje ljubljanske drame. Celjane opozarjamo, da gostuje drevi ob 20. v celjskem Mestnem gledališču ljubljanska drama. Uprizorila bo angleško detektivsko dramo »Brezov gaj« v režiji g. režiserja Krefta. V glavn h vlogah bodo nastopili: gospe Polonca Juvanova. Nabloc-ka. Ančka Levarjeva in gg. Levar, Daneš, Potokar in Sever. e— Ljubljanska drema bo vprizorila drevj ob osmih v celjskem gledališču angleško komedijo »Brezov gaj«. Predstava je za abonma. Neabonenti še dobijo vstopnice v prodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. e— Mrakovo tragedijo »Grohar« bo vprizorila Mrakova gledališka skupina v četrtek 15. t. m. v celjskem gledališču kot krstno predstavo. Igro je režiral avtor sam, ki igra tudi naslovno in še eno nosilno vlogo. Po lanski uspeli krstni vpri-zoritvi Mrakovega »čajkovskega« v Celju vlada tudi za njegovo najnovejše delo zelo živahno zanimanje Prodajo vstopnic je prevzela iz prijaznosti ga. Toševa v Celju, stara gimnazija. e— Mraz je pritisnil v sredo zvečer tudi v celjski kotlini 2e ponoči in včeraj ves dan je bila zemlja pobeljena od slane. Iz M^srbisra a — Torišče plemenitih, rodoljubnih src je mariborska Ciril Metodova družba Leto za letom zbira z vztrajno marljivostjo darila v blagu in denarju za božičnico revni obmejni deci Včeraj je bila v Pomožni šoli v Razlaeovi ulici otvorjena razstava nabranega blaga namenjenega za božičnico revnim učencem in učenkam okoli 50 obmejnih šol Na razstavi si lahko videl natrpano dvorano z nairazlične^šim blagom perilom, čevlji, rokavicami nahrbtniki volnenimi žemperji. oblekami šolskimi potrebščinami itd Vse to predstavila vrednost okoli 50 000 dinarjev Ta razstava je znova potrdila uspešno prizadevnost vrlih mariborskih Cirilmetodarjev -'n Ci-rilmetndaric pa tudi dobrohotno razumevanje Maribora sai ie sam Maribor dal približno polovico prispevkov Marliiv^ so pletle in šivale učenke oheh d°kl;ških meščanskih šol Vesne TT dekHške osnovne šole ir> samostar>^kp meščanske šnle da so lahko pripravile božično siromašni šolski deci ob naši meii Mariborski rota-rijc' p» bodo izdatno ob^rovali 5o!arje v Lokavcu in na Kapli Te dni bodo vrle Cirilmetodarice spravile nabrano, oziroma kupljpno bia?o v zaboje ter jih odDremile v najbolj eksponirane postoianke ob naši meii Čast in hvala vnetim organi7atorjem letošnje uspešne rab:ralre akriie. ki kaže da je v nas še vedno navzlic težkim gospodarskim prilikam mnogo smisla za pomoč revnemu o*>rnpin°rr>u prebivalstvu. a — P/latična vest. Mesto d'rigenta pri Glasbeni matici, ki je po odhodu ravnatelja orof M Knrine b^lo nezasedeno, ie prevzel sedaj g M:lan Pertot. i7bprni dirigent Učiteljskega pevskega društva »Adamič« a — V Ljudski univerzi bo predaval drevi o gospodarskem in ltuU"n>pm razvoju Maribora po prevratu prof F Baš. a — Otvoritev slikarske razstave. Včeraj v četrtek dopoldne ob 11- je bila v beli dvorani Sokolskega doma svečana otvoritev umetniške razstave mariborskih likovnih umetnikov, slikarjev Karla Jiraka, Maksa Kavčiča, Ivana Kosa, Zorana Mu-šiča ter kiparja Franja Ravnikarja Otvoritveno besedo je spregovoril predsednik mariborske »Brazde« novinar R. Rehar, ki je v svojih izvajanjih poudarjal potrebo posebne primerne dvorane ki jo Maribor za slikarske razstave in slične umetniške prireditve nujno potrebuje. Dejal je, da bosta Umetniški klub v Mariboru ter »Brazda« storila vse, kar je v njuni moči, da dobi Maribor primerno dvorano, ki bi odgovarjala zahtevam in potrebam takšnih razstav Po otvoritvi so si številni odlični gostje, med katerimi so bili tudi predstavniki oblastev, z zanimanjem ogledali razstavljene umotvore. Karel Jirak razstavlja 11 slik, Maks Kavčič 10, Ivan Kos 12. Zoran Mušič 11, Fran Ravnikar pa 5 del. Posebnost najnovejše razstave je žrebanje, ki bo ob zaključku razstave, ki traja do 24. decembra in ki bo odprta vsak dan od 9. do 19 Obiskovalci razstave dobijo nume-rirane vstopnice za to žrebanje. Med izžrebance bo razdeljenih več slik v skupni vrednosti okoli 10.000 dinarjev. a — Poravnalne zadeve. Med trgovko Ano Hobacher v Mariboru. Aleksandrova 13, in njenimi upniki je bila pri okrožnem sodišču sklenjena prisilna poravnava, ki jo je okrožno sodišče v Mariboru potrdilo. Prav tako je potrjena tudi prisilna poravnava med trgovcem z mešanim blagom v Mariboru Mirkom Faričem, Betnavska 31, ter njegovimi upniki. a — Kriminal Na ttikajšnjem glavnem kolodvoru je izginil medičarju Pavlu Horvatu, ki je oškodovan za 1000 dinarjev, kovčeg, v katerem so bili nekateri predmeti, ki jih je kupil v Nemčiji. — Onstran meje je ukradel 271etni Alojzij Oder neki posestnici tri ure in druge predmete ter pobegnil z njimi na našo stran Mežiški orožniki pa so ga aretirali in izročili sodišču — Učenka Anica VemenSnik iz Smetanove ulice 54 je našla na ulici zlat prstan. ki ga lastnik lahko dobi na polšji — Upokojenemu pismonoši Jerneju VoJleju iz Delavske ulice so odnesli iz stanovanja srebrno uro in druge predmete v vrednosti okoli 500 dinarjev. a _ V zadevi radvanjske ponarejevalske afere, o čemer smo izčrpno poročali v včerajšnji številki, so včeraj na policiji zasliševali aretiranega Mohorja Vabiča, ki je priznal krivdo. Izpovedal je, da je kupil papir v knjigami Cirilove tiskarne. 300 bankovcev je bilo prav dobro izdelanih na obeh straneh, ostali pa samo na eno stran. Z razpečavanjem še ni pričel. KULTURNI P R E G L E Abrahamova opereta ,Roxy' v ljubljanskem gledališču Ob koncu novembra se je prvič pojavila tudi v Ljubljani opereta »Roxy«, ki je doživela svojo krstno predstavo šele lani na Dunaju. Skladatelj Abraham, znani glasbeni avtor »Plesa v Savoju« in »Havajske rože«, jo imenuje vaudeville-ope-reto, torej nekakšno revialno burko s kupleti in plesnimi vložki kar v resnici je. Na drugih operetnih odrih, ki jih pose-ča izrecno le taka publika, ki si želi kabaretne zabave in sodobnega plesnega ritma, je »Roxy« kakor pričajo že ne-številne dunajske vprizoritve, na moč uspela. Na našem domačem odru pa le težko pogrešamo toplega speva in utemeljenega dramatičnega razpleta, ker ves oko^ s sceno in igralci vred pri najboljši volji in hvalevrednem naporu vseh sodelujočih ne more gledalca dovolj pritegniti in slepiti ob plehkostih. Abraham ima žilico za šlager. Na razmeroma preprost način mu uspe živahen ritem in prikupna, tipično šlagerska melociika, ki ju zavije v svetli zvok pretežno iz trobil, saxofonov in tolkal sestavljenega orkestra. Dirigent g. žebre ima vidno veselje tudi do te vrste glasbe in se je pošteno založil za njen uspeh, žal je malo glasbe v tej opereti in še ta le spaja posamezne epizode kot ples ali kuplet. Edini mehkejši napev, zaljubljeni duet med Roxi (gdč. Barbičeva) in Jurom (g. Sancin) je izgubil na učinkovitosti, ker se glasova obeh prav nič prijetno ne družita. Snov sama je povsem nepoetična, ali bolje: namenoma noče biti poetična. Domače nogometno moštvo se na svojem gostovanju v Angliji seznam z mlado, brhko Angležinjo Roxi. ki z njim zbeži v Ljubljano, da se na ta način znebi bedastega, starega ženina Da se pripravi vestno in solidno na revanžo, se moštvo poda na samoten gradič na Dolenjsko. Toda glej ga spaka! Zopet se pojavi ženska nevarnost v obliki dekliškega penzionata, ki se tu nastani čez počitnice. Revanža pa kljub temu uspe in tako happv-end združuje ne le dva niti štiri, temveč kar dvanajst srečnih parov z Roxvnim očetom Chesvvi-ckom (g Lipah) vred, ki se ga je — Cheswick je trd Škot — okrnila praktična m varčna ravnateljica dekliškega penzionata. (ga. Poličeva). Libretist Griin-vvald je hotel torej za vsako ceno pritegniti občinstvo, kar mu je gotovo do neke mere uspelo. Režijo in koreografijo je oskrbel g. Go- , lovin, ki je moral razgibati celo nogomet- | no moštvo in brzdati razposajeni penzio- i nat ter aranžirati kopico plesov. Inscena-tor g. Franz je poskrbel za ogTomen stadion, idiličen gradič in udoben moderen spalni vagon. G. Lipah je svoje operetno gostovanje opravičil v dovtlpnem kupletu, medtem ko Je ga_ poličeva v splošen smeh in zabavo poslušalcev izvrstno lomila rusko slovenščino. Sodelovali so izdatno skoro vsi člani zbora in baleta. Nekaj solo-ple-sov v apartnih kostumih je želo prav posebno odobravanje. P. S. Zanimanje za češ^o gotiko. p0 mogcčnl razstavi praškega baroka, ki je trajala letos od maja prav do tragičnega preobrata v češkoslovaški zgodovini, se začenja vzbujati značilno zanimanje za go. tično umetnost čeških dežel. Znani kritik in esejist prof Ame Novak ugotavlja »go'ični val« na več pojavih zadnjega časa in posebej opozarja na pravkar izi-šlo knjigo vodilnega češkega umetnostnega zgodovinarja Antonina Matčjčka »če. skš, malba goticka«, ki je izšla s podporo prosvetnega ministrstva v monumen-talni izdaji Melantricha. Pri Laichterju pa je pravkar iz?el nov zvezek obsežne »češke zgodovine«, v katerem obravnava prof. Josef šusta lucemburško dobo če. ške zgodovine, s katero sovpada razvoj gotike Zanimanje za češko gotiko, posledico veličine tedanje češke države in kulture, utemeljuje pre-f. Novak z značilno aluzijo na sedanji položaj Čehov: »Sleherno globlje spoznavanje in resničnejše doživljanje narodne zgodovine krepi in vzgaja narod, bodri njegovo zaupanje, mu povečuje energije in podpira njegovo samozavest.« R A 1 O Petek 9. decembra Ljubljana 11: Šolska ura: December doma in v prirodi, dialog (g. M. Zor). — 12: Po naših tratah in gredicah (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 33 20: Ob lOOletnici Eizeta (Radijski orkester). _ 14: Napovedi. — 18: ženska ura: ženina življenjska bližina (AnicaLe. barjeva) — 18.20: Razigrani zvrki (plošče). _ 18.40: Francoščina (dr. S. Le- ben). _ 19: Nanovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: O izseljencih (g. Jože Premrov). — 20: Prenos koncertnega večera zagrebške radijske pos aie. — 22: Napovedi, poročila. ie deluje CMD, d^rufmo še za pol stoletja! I I DANES PREMIERA velikega češkega filma po duhoviti sodobni komediji NA LED Wiljema VVerner-ja Poleg drugih priznanih čeških igralcev nastopajo tudi Lida Baarova, Fr. Smolik in znani bivši član ljubljanske drame Zvonimir Rogoz. Predstave ob 16., 19. in 21. url! KINO UNION, tel. 22-21 Več telefonskih zvez in drugih naprav v prid tujskemu prometu! Radovljica, 5 decembra V nastopu zimske dobe imamo najugodnejšo priliko pregledati preteklo sezijo tujskega prometa. iMarsikak nedostatek, ki smo ga med letom prezrli, nam postane očiten. Vsako leto si pridobimo tudi polno novih izkušenj. Večkrat nas tujci sami opo-zore na stvari, ki jih mi sami ne vidimo, so pa zelo važne, če hočemo napredovati v turizmu. Tujci si kaj radi poiščejo tihe, mime kotičke, nekoliko oddaljen« od splošnega poletnega turističnega vrvenja. In prav ti so odkrili že maireikak lep kotiček naše zemlje, ki je bil prikrit našim očem Za take kraje, ki jih je še vse polno na Gorenjskem, pa je neobhodno potrebno, da dobe zvezo s tujskoprometnnmi središči, z mesti i,n železniškimi postajami. Poleg dobrih cestnih zvez. ki jih najbolj pogrešajo tihe planinske doline, je potrebna poštna in telefonska zveza. A te zveze so dianes res obupne! Ce pišeš iz le nekoliko od Savske doline odstranjene vasi ali trga v Ljubljano, bo dospelo pismo, oe bo tudi ekspresmo odposlano, v najboljšem primeru prihodnje popoldne, navadno pa šele čez dva dni. Pismo, ki je bilo oddano v teku prejšnjega tedna na vaške pošto, odnese pismonoša prihodnje jutro, malo pred 7. uro na postajo. S postaje roma pisemce najprej z vlakom proti Jesenicam. Na vožnji ga poštni uradinik uvrsti med pošto za Ljubljani«. Z drugim vlakom, počasi, po ovinkih, pride pisemce do ljube, bele Ljubljane. Take so naše sedanje poštne zveze Prav tako pa je tudi s pošto, ki prihaja k nam. Ekspresno pismo z Dunaia v gorenjsko vas. kjer je pošta, je potrebovalo tri dni. Prav posebno pa pogrešamo telefonsko zvezo. Kjer ni večjih trgovcev ali industrije. tudi ni telefona Telefon je bil napeljan le tja, kjer so si ga po večini sami nabavili, odnosno prevzeli glavne stroške za napeljavo. Ker pa v mnogih vaseh, ki imajo vse pogoje za tujski promet, ni bogatih ljudi, ki bi si lahko nabavili govorilnice, ostane seveda tudi pošta brez telefona, čeprav v dotično vas prihaja veliko ljudi, ki bi večkrat nujno potrebovali telefonsko zvezo. Kjer so neugodne poštne zveze in ni telefona, seveda turisti nočejo del j časa ostati v takih krajih. Za vzrok navajajo, da ni zdravnika in ga ni mogoče poklicati iz me sta ali bližnjega turističnega stedišča. Več krat bi radi izletniki naročali v kaki gostilni kosilo ali večerjo. V vaških gostilnah navadno niso pripravljeni in tako traja pre cej dolgo, predno se kaj dobi Z a, radii nezanesljivega vremena ali kakega drugega vzroka se mora izlet hitro izvršiti in ni časa, da bi pisali Telefonske zveze pa ni. Ne preostane nič drugega, kakor prirediti izlet v drug kraj, kjer so dane ugodnejše pciiillke. So pa še druge važne okoliščine, ki nujno zahtevajo, da se pri nas posveti večja paz-nost dobrim telefonskim zvezam. Važno vlogo ima telefon pri nezgodah. Vzemimo, da nastane v kaki vasi ogenj. Domačini so v takih primerih prestrašeni in večkrat traja precej dolgo, preden so vsi gasilci na delu. Večkrat se je že zgodilo, da so gasilci iz sosednjega kraja prt i gasili kakor prestrašeni domačini, ki so se bali za svoje imetje. Rado se zgodi, da ni vse v redu pri brizgalni. V veliki zmedenosti ne morejo spraviti v red niti ročnih brrzgaln, kaj šele motorke, ki so izredno važne za naše gasilstvo Če je pa v kraju. kje> je pričelo goreti, telefon, n.i treba drugega, kakor da poštni uslužbenec ali uslužbenka hitro telefonira v bližnje večje središče, kjer so močnejše in bolje opremljene gasnlske čete. Ne traja dolgo, pa že prktrvč gasilci z motorno brizgal.no, ki je navadno montirana na avtomobilu, na kraj nesreče, v največ primerih že prej. preden pričnejo prestrašeni domačini z resnim delom. V zvezi z razširjenjem telefonskega omrežja pa bi bila gotovo umestna sprememba v skupni pomoči pri raznih nezgodah, posebno pn požarih in povodnjih. Važno je, da ima vsaka vas dobro opremljeno gasilsko četo. Nikakor pa ne moremo zahtevati, da bi imela vsaka vas tudi moderno motorno brizgal no Ce jo pa tudi ima, je ne more tako uspešno uporabljati, kakor gasilci iz mesta. Motorna brizgalna potrebuje vsaj dva popolnoma izvežbana mehanika, ki poznata ustroj take brizgalne do najmanjše potankosti V primeru, da prvega mehanika ni doina ali je bolan, mo- ra biti že drugi pripravljen. Kolikokrat se zgodi pri vajah gasilcev, da ne gre tako gladko, kakor bi moralo iti. Kaj šele pri požarih' V kmečki vasi kjer ni primerne obrti, ne moremo zahtevati, da bi imeli zadostno število ljudi, izvežhanih za motorno brizgalno. Najboljša brizgalna nič ne pomaga Prav to vprašanje pa se da lahko rešiti s telefonom Vzemimo za primer naš radovljiški srez. Ali ne bi bilo mogoče po zgledu večjih mest, na primer Ljubljane, imeti tudi v Radovljici vsaj napol poklicno gasilsko četo s potrebnimi mehaniki V stalni pripravljenosti naj bi bilo le ono osebje, ki je potrebno za motorno brizgalno. Ti ljudje naj bi bili v neprestani telefonski zvezi z vsemi okoliškimi vasmi v krogu do Bleda Žirovnice, Begunj, Ljubne-ga, Podnarta, Krope, Kamne gorice in Rib-nega Druga takšna središča naj bi bila Bohinjska Bistrica, Jesenice in Kranjska gora. Zvečer, ko preneha telefonska služba na pošti, naj bi pošta zvezala telefonično stanovanje z gasilcem, ki ima tisto noč nadzorstvo. Tega bi bilo lahko poklicati, da bi obvestil svoje osobje in dobre pol ure bi gasilci lahko že prispeli z motorno brizgalno na kraj nezgode. Kot iz vež bani gasilci, ki bi jih ne motil strah za lastno imetje, bi neprimerno več koristili kakor pa preplašeni domačini. Kako dobro izvežbani 90 radovljiški gasilci in kako hitro so na kraju nesreče, so pokazali nekajkrat ie v tekočem letu, tako pri požaru v Soteski, v Bohinju jn še v drugih primerih. Kako važen je telefon za ga-silstvo, se je pa izkazalo tudi pri zadnji po- vodnji v Kropi. Ko sosedni Kamnogoričani še vedeli niso, kaj strašnega dela voda v Kropi, je na telefoni Sni poziv iz Krope že drvel skozi Kamno gorico avtomobil z radovljiškimi gasilci. Ker so pri vseh nezgodeih vedno prizadete zavarovalnice, bi biilo gotovo v največjem njihovem interesu, da podprejo to zadevo in sicer glede razširjenja telefonskega omrežja in vzpostavitve vsaj napol poklicnih gasilskih čet v večjih središčih. V prvi vrsti pa bi bila dolžnost tujskopromet-nih zvez, banovine in države, da posvetijo večjo pozornost pošti in telefonu na deželi. da se vsaj nekoliko približamo temu. kar že davno imajo po vsem civiliziranem svetu. — s. Ne zna računati Verižnikovi imajo vilo v letovišču ln gospa Verižnica rada vabi k sebi goste. Včeraj je bil pri njej na obisku slavni krotilec levov Grdogled, ki je lovil za cirkus slone in tigre v sprednji in zadnji Indiji. Povedal ji je marsikaj zanimivega, med drugim tudi to, da ima korejski cesar Gec-biz-ti dve sto pet otrok. Tedaj se je gospa Verižnica zgrozila: »Jej, jej, uboga žena!« Nerodno Ptiči ti bodo spet vse seme pojedli. Zakaj ne postaviš na njivo strašila?« 2ena: »Saj sem zmerom sama na njivi.€ Mali oglas Tone vrni sel Klavir je prodan. Angela. F. O. 6 Stre! u grajski knjižnici Roman »Podoba je, da dragemu pokojniku niste posebno naklonjeni«, je -ripomnil Meredith. »Studil se mi je«, je rekel Tracy, in žena je osuplo pogledala, ko je začula izpremenjeni poudarek njegovega drugače tako pohlevnega glasu. »Zdi s® nai, da bi bil sam zmožen ubiti, 6e bi bilo naneslo. Bil je kužna bula, in njegov sloves, kar se tiče žensk, je .smrdel do neba. In še nekaj. Poznam človeka, ki bi mu jo bil takisto rad pognal med rebra: vratarja Paddocka.« »Prava oreča, da gre v tem primeru za neoporečen in dokazan umor; dejanje in storilec sta znana«, je nienn kriminalni nadzornik. »Drugače bi imeli celo vrsto osumij-ncev. Nemara bi mu bila tudi lady Colchestrska rade .olje zavila vrat.« »Stavim da«, je rekel stotnik Tracy in vneto prikimal. »Grenil ji je življenje, da nikoli te<*a.« »Zelo rad jo imaš, Geoff, kaj ne?« je mehko vprašala njegova žena. »Da.« Spet je prikimal. »Zmerom sem gledal nanjo kakor na sestro. Če je kdaj kakšno dekle potrebovalo brata, tedaj ga je Pam.« »Da bi jo bil varoval nje same, kaj?« je menil Meredith, in mladi častnik je mračno prikimal. »Na koga bi torej še utegnil pasti sum?« je zamišljeno nadaljeval detektiv. Tedajci se je vzravnal. »Da, kje je pa Fawcett?« »Ne vem«, je odvrnila Stella Tracy. »Izginil je po zadnji igri, ker je hotel Se napisati pismo ali nekaj takšnega.« Vrata so se odprla, ln mož, ki bo govorili o njem, je stopil v salon. »Murr« Fawcett je bil zal, Sirokopleč ln tenkostas mlad človek okoli tridesetih let Pogled nanj je bil nekoliko nenavaden, kajti šon valovitih las nad njegovim čelom je bil rdečkastozlate barve. Faw-cett je imel bledo polt rdečelascev, in lepo začrtane črne obrvi nad svetlimi sivozelenimi očmi so mu dajale nepričakovan in za vzet en izraz. Nihče izmed navzočnih ga ni natančneje poznal, a slišati je bilo, da je nekaj v Malajskih zveznih državah, lastnik kavčukovih nasadov ali nekaj podobnega. Ko se je ozrl po družbi, je presenečeno pogledal. »Dober dan na vse strani!« je zaklical s prijetnim, zategnjenim glasom »Kaj čepite vsi tukaj? Mislil sem, da še skakljate po livadah. Ali sem morda rekel kaj posebnega?« se je prekinil, ko je ODazil njihove čudne obraze. »Kaj vam je?« je vprašal in se z nagrbančenim čelom oprl na veliki kamin. »Na dan z besedo! Kaj je? Mar se je kaj zgodilo?« Stella Tracy mu je odgovorila. Sklonila se je naprej in rekla: »Lorda Colchestra so prijeli, ker je umoril sira Geralda Fairfaxa,« Če je pričakovala, da se bo mladi mož zavzel, se je motila. »Murr« Fawcett je odvrnil, ne da bi trenil z obrazom: »Tako, in zdaj vam jaz nekaj povem Ko sem prišel po stopnicah, sem videl, da se je grofica vdova obesila na pragu kopalnice.« »Res je, človek, resnica Je!« se je zagnal Geoffrey Tracy. Favcett je pogledal okrog sebe; vsi obrazi so se obračali k njemu. »Oh!« je zategnil. »Drugače nimaš ničesar povedati?« je vprašal Tracy. »Samo ,Oh'?« »Murr« Fawcett je pomislil, nato je prikimal. »Ne, ničesar. Samo oh. Kaj naj pa še rečem?« Izvlekel je cigaretnioo, vzel cigareto in si jo prižgal. Globoko je potegnil in vprašal še v tem, ko mu je vrel sivi dim čez ustnice: »Kdo vodi preiskavo? Vi?« , J John Meredith ga je bistro pogledal. »Kako mislite to?« je odvrnil. J »Saj ste detektiv ali nekaj podobnega, mar ne?« »Odkod veste?« »Nu, znana osebnost ste tako rekoč. Vem, čeprav ne bi mogel reči, odkod Morda sem videl vašo sliko v kakem časopisu ali kje drugje.« »Da, nemara ste videli mojo sliko v kakem časopisu«, je Meredith odvrnil. »Ali pa kje drugje.« Čudno je pogledal mladega človeka. 6 Meredith v knjižnici Juanita, ki Je zrla skozi okno na privoz, je skrem-žila obraz: »Rešilni voz!« »Da spravi mrliče s poti, kaj?« je 8 pošastno ša-ljivostjo vzkliknil Geoffrey Tracy. »Zoprna volkodlačja duša!« je rekla njegova ŽBI15L Vrata na hodnik, ki je vodil v knjižnico, so se odprla, in pokazal se je polkovnik Winter. Za tre- nutek je neodločno obstal na pragu. »Strašna reči« je dejal. Pet glav mu je prikimalo. »Cujte, Meredith«, je nadaljeval, »nerad bi vas nadlegoval, a ker ste že tu, bi mi storili uslugo, če bi se hoteli — ehm — nekoliko ogledati.« »Torej pritezate Scotland Yard?« »Nikakor ne, nikakor ne!« je hlastno odvrnil poln kovnik Winter. »Mislim samo... Ko ste že tu..« ne bi škodilo, če bi si ogledali vso zadevo, kaj?« »Rade volje.« John je vstal. Na obrazu se mu ni poznalo, da je izpregledal namen višjega komisarja: dobiti zastonj dober svet »V takšnem primeru človek ne more biti dovolj previden, Meredith.« »Seveda, seveda«, Je pritrdil višji nadzornik, ln žena ga je zvedavo pogledala. A Meredith se je samo muzal. , „. , „ A Odšel je z višjim komisarjem v knjižnico. Poten redar v uniformi je stal s suhim, sivolasim možem, ki je bil očividno policijski zdravnik, pred majhno marmornato skupino, predstavljajočo Ledo z labodom. , , »Smešno, Jelite, doktor«, je menil Swallov, »kakšne reči prihajajo tem dekletom na misel.« »Ta kip, prijatelj stražnik, predstavlja Zevsa, očeta bogov, kako objema zemeljsko krasotico.« »To mi morate povedati! Kako je pa bilo?« Zanimiv klasični pomenek je prekinil vstop re-darjevega višjega. Odvrnil je oko od gospodične Lede in ga strogo uprl v mrliča, kakor bi pazil nanj, da ne bi vstal in odšel. »Ste končali, doktor?« je vprašal višji komisar ter pokazal z glavo na truplo. Kili jan PodlipniKj Z dolenjskim vlakom Osmero oseb nas je bilo v ozkem oddelku. Gospa Vida in gospod Janez meni nasproti pri oknu, poleg njiju mlad fant, polkmetski pol delavski, nato stara ženica, zelo bodra za svoja leta. Vozila se je v Metliko in govorila z nepopačenim gorenjskim naglasom, da sem se zamislil, kaj njo Gorenjko žene na skrajni konec naše male očetnjave. Da je že 35 let doli, da je tam služila in da je pač ostala tam. Poleg [mene gospa v kožuhu, nekoliko zajetna, sicer pa nedoločljive stopnje v družabni lestvici naših slojev. Poleg nje gospodična, morda poštarica, morda nameščenka, ki je šla na pardneven dopust. Sprva smo se po naši nava.di držali nekako pusto, napeto in zapeto, ko smo vstopali in drug drugemu branili, da bi prišel v naš kupe. Ko pa se je viak premaknil in nI nihče več silil k nam, smo se nekoliko otajali, gospa Vida je tako prijetno kramljala, da je zabrisala ves začetni neprijetni dojem, ki smo ga mili slovenski rojaki napravili drug na drugega in med nami se je naselila topla domačnost. Prvi so se zganili starejši, osobito živahna ženica iz Metlike, mlajši letniki pa so še nadalje ostali nekam nepristopni. Dokončno je bil led razbit šele ob prihodu sprevodnika, ko smo bili priče razveseljivega prizora: Nihče ni plačal polne voznine: ta je imel polovično, oni četrt insko, tretji režijsko, samo oni pol kmetski pol delavski fant je pokazal cel vozni listek. Videli smo znamenito sliko našega reda: samo delavec in kmet plačujeta pri nas polno ceno. Ko je nekdo pljunil v lastno skledo, mislim, da sem bil jaz, Ln s kritično ironijo ugotovil krivično ureditev, ni izzval prav nikakršnega odobravanja. Nosilci privilegijev so se z neiazumevanjem ozrli na govorečega in niso bili videti prav nič pripravljeni, da ge v korist splošni enakosti odrečejo svoji prednosti. Tudi mladenič s celim listkom ni dejal n? bele ne črne, samo namrdnil se je, češ: kaj pa naj človek še pričakuje od sedanjega družabnega reda. Zapekla me je njegova gesta in trenutek sem že hotel poklicati sprevodnika, da bi mu doplačal ono, česar me osvobaja izkaznica, pa sem si premislil, zmignil z rameni in obsedel. Ta gib je sploh edino orožje, s katerim človek lahko odpravi nevšečnosti, ako se ne tičejo neposredno baš njega in njegovega žepa. Molk je nastopil v kupeju ,žlokoiben in težak. Nosilci privilegijev so me gledali pos rani: glej ga osla, vejico žaga, ki na njej sedi in se veselo vozi po Dolenjskem za četrtinsko ceno, še nam bi rad odjedel legitimacijo!. Oni s celo vozovnico me je še enkrat ošinil z očmi ln v strogem pogledu sem razbral: kaj neki slepomišiš! Vrzi izkaznico proč ln plačaj celo vožnjo! Gospa Vida me Je sočutno pobarala, da-li sem: pri pravem brihtu, ali nimam mrzlice in ali se sploh peljem v pravo smer. Studenec da ni na dolenjski strani Osramočen sem utihnil in vdano prenašal porogljive in sovražne poglede — rušitelj privilegijev! Nezdravo ozračje je zakra-ljevalo v oddelku. Noč je, skozi okno ne moreš gledati vlak gre počasi in čas se vleče medlo kakor povožen pes. Bila bi mučna vožnja, da ni železniška uprava sama preskrbela potnikom prav izvirno razvedrilo. Na neki postaji je moral izstopiti oni fant, ki je edini plačal dostojno ceno za vozovnico. Pa vrata se niso dala odpreti, pritiskaj ali ne, vlecl sem. vleči tja, vrti zgornjo in spodnjo kljuko, ne odpro se, pa se ne odpro. Drugače tihi fant, je prekinil svoj molk. Videl je že, kako ga vlak vleče proti naslednji postaji, pa je posegel v svojo nepckvarjeno notranjost. Par primojdušov, deloma krščenih, deloma krvavih in tristo hudičev je poklical na pomoč in vra'a so se pri priči odprla. Skočil je na hodnik in z vlaka, ko se je ta že začel premikati. Jaz sem bil vesel, da železniška uprava tako spretno dozira ln da za odpretje upornih vrat zadostuje že siromašni repertoar domačih kletvic, ne da bi bilo treba človeku teči ponje v tuje jezike. Med tem mojim premišljevanjem pa je začel Janez globokoum.no in poučno predavati: »Gospoda ,ali ni res čudno. Dokler je molče ho el odpreti, ni šlo, ko pa je zaklel, pa kakor da bi pcrmazal. Imam v pisarni mladega fanta. Oni dan mi je kuril peč:, pa se mu ni posrečilo. Vstal je in me prosil: gospod, ali smem pošteno zakleti in zarobantiti? Vidite, mučim se, pol škatlice šibic sem že porabil, pa se ogenj ne prime. Ne pa ne, G. Th. Rotman: Kapitan Kozlosfrelec gre 18 Pok! Prvi strel je zgrešil; caplja jc neranjena letela dalje. »Tri sto medvedov!« je zagodrnjal kapitan, pomeril še enkrat in... pok! Drugi strel je zadel vetrnega petelina na stolpu, tako da je padel v globino. Beseda I Oln davek J Din. za šllro ali daja aje naslova 5 Din Na.i manjši znesek 17 Din *!valne s roje ns ugodne obroke. Stare stroje vzamemo v račun. Na zalogi vtdn-j tudi rablieni stroii. NOVA TRGOVINA Ljubljana, Tyrševa c. 36. 28279-29 Prodam aeseoa i Din. davek c Oln za šllro ali dajanjf lasiova S Din Najmanj znesek 17 Din. Poceni odprodaje 2000 parov snežk štev 35—36 din 39 štev 37—38 din 49 štev 39-40 din 55 /,a »Tretorn. anežke 21 do 30"/« popust Trgovci popust Veletrgovina s CevlJJ ALEKSANDER OBLA! Sv Petra c. 18 tel. 24 31 362-fc INSERIRAJ y „JUTRU Ul « IJI. »c Beseda 1 Din davek 3 Din: za šifro ali daja oje naslova 5 Din Naj manISi znesek 17 Dtn Skrbi? Obrnite se na grafologa Karmaha, ki se odlikuje posebno z analizo Človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gralolo glje ln daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljub [Jani, hotel SoCa, Sv. Petra c. vsak dan od 9. do 12. dop. la od 15. do 10. popoldne. Odgo varja tudi na doSlo ko respondenco. V LJubljani ostane do 20. decembra. Glejte grafikon njegove bolezni« Pomolil sem ji časopis, ki sem mu na rob med pripovedovanjem napravil 35 črtic. »Vsak kane sem si zabeležil.« V lepih očeh gospe Vide se Je nabrala mešanica ogorčenja, osuplosti in sočutja: »O, vi pikolovec, dlakocepec! O, vi pustež brez humorja! Kaj vas nI sram?« »Me je, gospa, ali ne da ee pomagati« »Pa se da! Pridite k nam na Trško goro, da se ne boste skisali tam v Ljubljani, da se malo prevetrite, vi nesrečni pero-griz!« »Ali me vabite?« »Ne, to je ukaz!« »Ukaz je treba slušati!« In prav dobre volje smo izstopili v dolenjski metropoli, kane. MAGNEZIJA SAN PELE« Kdor trpi zaradi glavobola, pomanjkanja teka, želodčnih krčev, temu priporočamo penečo se MAGNEZIJO 8. PE-LEGRINO (znamke Prodel), ki ugodno učinkuje in desin-ficira črevesje. Dobi se v vseh lekarnah v škatlicah, vsebujočih eno dozo, z ali brez okusa po janežu. Prodajna cena din 6.—. R. S. br. 27283-23/X 1933 1, Najslajša in najboljša krepilna pijača Je BERMET—VINC ČRNINA IZ FRESKE GORE. Sremskl Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijahteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja B. MARINKOV, Sremskl Karlovci, Fruška gora. Tisoče zahval prejema »MORANA' Lasje presta-' takoj izpadati-- inzrastejo na plešastem mestu— odstrani prhljaj i u. jaca in hrani lasne korenine * POŠILJAMO PO POVZETJU• STEKL.frlN.50.'- fotoaparat! BABY BR0WNIE Box-kamera iz bakelita, ima zapor za časovne in trenutne posnetke — 8 posnetkov 4x6 cm, kamera za mladež, »kupno s tremi filmi. Din 96.— KODAK BOX 620 format 6x9 cm, za trenutne ln časovne posnetke, tri zaslonke in optični iskalec. Zelo solidna box-kamera, ki jo nudimo po propagandni ceni Din 98.— KODAK BULLET kamera iz bakelita, zložljiva potom polžastega zavoja, format 4x6 cm Din 120.— JUNIOR 620 kvalitetna kamera 6x9 cm, zelo poceni. Različne optike do 4,5, sprožilec na oklopu, optični iskalec, zapor do 1/150 sek, solidna in jaka konstrukcija od Din 430.— VOLLENDA 620 precizno in solidno grajena kamera za naprednega amaterja, format 6x9 cm, z optiko 4,5 — Kodak, Schneider ali Zeiss objektivom, Compur zaporom do 1/400 sek, sprožilec na oklopu, izvedba v kromu od Din 1200.— DU0 620 Format 4x6 cm, za 16 posnetkov ia Kodak filmu št. 620. Jake optike do 3.5 — Kodak, Schneider ili Zeiss objektiv, Compur zapor :lo 1/400 sek, sprožilec na oklopu, izvedba v kromu od Din 1350.— RETINAI in II izredno praktična kamera malega formata, precizna in kvalitetna izvedba, vsi modeli imajo sprožilec na oklopu, avtomatični transport filma. Retina I ima jako op-ako 3,5 ln Compur zapor — a Retina n celo do 1:2. Optike so: Ektar, Xenar, Tessar in Xenon. rletlna n ima z objektivom vezani ialjinomer ter napravo proti dvojnim osvetlitvam, Izvedba je v kroma Retina I od Din 1350.— Retina II od Din 2500.— Filmanje b Cine Kodak aparati Je zabavno ln poceni. Amaterski aparati za snlmanje 8 mm filmov že od Din 1900.— »JUTRO< R« 288« Petek, 9. XTL 1038. Nova češkoslovaška vlada y pragi je sestavil Rudolf Beran novo ČsL vlado, prvo pod novim prezldentom druge republike dr. Hacho. Prezident države ln predsednik vlade sta na sliki v sredi živali na potovanjih Slon je velik sladokusec • • • V Kongu pri Uranda-TJrundlju ln v ozemlju Klpuja so osnovali veliko zaščitno ozemlje, da bi pred -vsem antilope in druge redke živali rešili popolnega pogina. prvotno eo se zaščitne živali tu dobro razvijale in množile. Se L 1934. so bile tu velike črede slonov in antilop, ki so potovale po obsežnem ozemlju, ne da bi se bale človeka. Toda v zadnjem času se je začelo čudno nazadovanje, živalstva je čedalje manj, med tem ko je rastlinstva čedalje več. Nadzorniki, ld so odšli v zaščitno ozemlje, da ugotovijo vzroke tega nazadovanja, so na vvsean potovanju opazili samo enega slona, le tu pa tam kakšnega povodnega konja ln le malo antilop. Ko so pa nadaljevali svojo pot proti Ugandi, so tam odkrili preobilico živali, ki eo jih bili pred nekoliko leti opazovali v zaščitnem ozemlju ob Kongu. * Ljudi je sedaj seveda zanimalo zvedeti, zakaj je prišlo do te spremembe. Vzrok je malo nepričakovan. Ko so osnovali zaščitni park, so domačinom in naseljencem Medvedi v Pirenejih S Pirenejev so prišli v zadnjem času mnogi medvedi v doline severovzhodne Navare, kjer so začeli razsajati med čredami. V mirnem času so v takšnih primerih mobilizirali četo vojakov in jo poslali na lov na medvede, danes pa v vaseh ni skoraj nobene puške in vojska ima druge skrbi, da se ne utegne zanimati za medvede. V vaseh tudi ni skoraj nobenih krepkih mož, ker so na frontah. Navarski vojaški guverner je zato za silo oborožil nekoliko starih, kmetov in jih poslal proti roparskim kosmatincem. Uspeha do sedaj ni bilo nobenega. Vojvoda Witids©rskl vaH Londonski »Star« poroča, da sta vojvoda ta vojvodinja Windsorska za božične praznike povabila na svoj grad Lacroe na Rivieri nekega londonskega delavca z ženo in obema otrokoma. Imena mls-de delavske dvojice za sedaj ne povedo, list pravi Je to, da gre za člana Britske legije- Mussolini kupil Marconijevo jahto Mussolini Je kupil za italijansko državo jahto sHlektra«, na kateri je pokojni senator Marconi izvršil večji del svojih radlo-telegTafskih poskusov. Jahto je hotel kupiti neki Američan, pa so ga Marconijevl dediči odklonili. Pripeljali jo bodo iz Genove v Ostijo, kjer jo. bodo spremenili v Marconftjev muzej. Srebro na Norveškem V starem rudniku srebra pri Kongsber-gtt na Norveškem, ki so ga začeli na novo izkoriščati, so našli v globini 120 m skoraj stot težko kepo čistega srebra. Domnevajo, da bo žila, ki ji pripada ta kepa postregla še a kakšnimi podobnimi presenečenji, Plevlcka Sena pobeglega ruskega generala Skoblina, Id je osumljen ugrabljenja generala Millerja, predsednika belih gardistov v Parizu. Proces zbuja ogromno zanimanje strogo prepovedali zažigati velike stepe, kakor so to delali prej, da bi mogli živali hitreje spraviti skupaj in pred puško. Oblasti so zato mislile, da bodo napravile dobro delo, če bodo to zažiganje prepovedale. Uspeh pa je bil popolnoma nasproten. Trava Širnih ravnin se Je sušila Pole-gala je na tla in stvorila debelo, trdo odejo, skozi katero ni moglo prodreti mlado rastlinje. Poedine živali pa dajejo mlademu rastlinju prednost, če ga antilopa ne najde, odide pa£ drugam. Bilo je torej napačno, da so takrat prepovedali zažiganje step. Napačno je bilo, vsaj kar se tiče antilop. Kar se pa tiče slonov, je o teh znatno, da so sladokusci in da jim ne zadostuje saimo listje ,W ga pobirajo z drevea Zvedeti so morali, da so v Ugandi širna žitna polja in žito imajo sloni od časa do časa radi, zato so odrotmali tja. Tragedija divjega lovca V bližin! Znojma Je kmet ln lovec Jo* hann Kulb odšel v svoj lovski revir, da bi pogiledal za fazani. Ko je čakal v skrivališču, je zagledal nenadno nekega Jožefa Rozmahela, ki je živel s svojo družino na drugI strani nove meje, na Češkoslovaškem, in je med tamkajšnjim prebivalstvom veljal za hudega divjega lovca, ld je imel tudi že precej posla z oblastmi. Tudi Rozmahel je zagledal Kulba ln je takoj navalil nanj. Zložljivo puško, ki jo je bil pravkar imel v roki, pa je potisnil pod plašč. Motža eta se spoprijela in med ruvanjem je nenadno počil strel. Rozmahel se je zadet od naboja šiber zgrudil na tla in kmalu potem je umrl. Preiskava je ugotovila, da ga je bila ubila lastna puška, ld jo je imel pod plaščem. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ponarejena Venera »Odlična umetnina iz starega veka" Mark Tvvaln pripoveduje o nekem kiparju, ki ni mogel najti kupcev za svoja dela. Tedaj jih je razbil in je kose pokazal nekemu znanstveniku, ki jih je spoznal za dragocene drobce antičnih kiparskih del. Množica se Je trgala za te kose in lz sestradanega umetnika je postal brezskrben človek, in sicer rentnik. To ni nobena bajka, temveč gola resnica ln nje junak se imenuje Frangois Cremo-nese ter živi v Villarsu pri St. Etiennu. Mož se je preživljal slabo s tem, da je od časa do časa napravil nagrobnik za kakšnega pokojnega premogovnega barona iz teh krajev. Nagrobniki so se videli vsem vedno lepi, toda plačevali so jih slabo. Kar je izdelal drugih umetnin, ni Slo v denar. Nekega dne pa je Cremonese prejel majhno dediščino in tedaj je sklenil, da napravi takšnemu pasjemu življenju konec. Kupil si je za podedovani denar kvader najlepšega mramorja in iz njega je napravil na skrivaj Venero v klasičnem slogu. Ko jo je dokončal, ji je odbil kose rok, nog in nosa ter jo Je zakopal v temni zimski noči predlanskega leta v njivo kmeta Go-nona iz St. Justa-sur-Lolre pri Villarsu. Spomladi je kmet oral ln plug Je zadel ob trd predmet. Ostanki lepega kipa so prišli na dan. Kmet si je mislil, da so v njegovi njivi še druge takšne dragocenosti, nemara dražje od samega premoga pa Je sklical najbolj mane strokovnjake iz okolice, ki so brez oklevanja proglasili Venero lz St.Justa za odlično umetnino starega veka Nekateri so govorili celo o Fidiji kot ustvaritelju tega kipa. Med tem ko je podjetni kmetovalec to klasično delo v svojem skednju razkazoval proti vstopnini 3 frankov za osebo, za vojake do narednika ln otroke pa za polovično vstopnino, Je okrožno oblastvo dovolilo kredit 500 frankov za nadaljnja izkopavanja Ta denar so porabili brez haska. Končno je prišel iz Pariza celo tajnik državnega odbora za olepšavo mest ln je odločil, da spada breznosa Venera pod zakon o zaščiti spomenikov. Komaj pa Je ta odlok pred kratkim Izšel v uradnem listu republike, je nastopil Cremonese in se proglasil za očeta te Venere. Povedal je tudi, da si Je to potegavščino izmislil za to, da bi se maščeval za svoje brezuspešne napore, da U si s pošteno umetnostjo zaslužil priznanje. Seveda Ja tej izjavi sJedfl hud maček v krogih strokovnjakov ln da bi se vsaj začasno rešili blamaže ter pridobili nekaj ča- Podjetna Sonja Henie Letošnje leto nekdanja kraljica drsanja Sonja Henie, ki si je izbrala filmsko kariero, v Hollywodu ni toliko zaslužila kakor lansko leto, a Se vedno je na dobičku za kakšnih sedem milijonov dinarjev. Zato ee je posvetila Se drugim virom dohodkov. Potem ko je s svojo avtobiografijo, ki 00 jo objavili pravkar v Kodanju, svoje dohodke znatno povečala se je sedaj odločila, da bo ustanavljala podjetja, ki ji bodo Se več nesla. Tako namerava ustanoviti v Chikagu tvornico za športne kroje in odpreti tudi velik modni salon. Drug vir dohodkov ji bo d la tovarna, ki bo izdelovala lutke z njenim obrazom. Sprevidela je pri svoji mlajši filmski tovarišici Shir-ley Templeovi, kakšen dobiček se da doseči z lutkami, a namesto, da bi prejemala od drugega tovarnarja samo delež, bo rajši sama vzela izdelovanje lastne podobe v sveje roke. sa, dokler se stvar ne pozabi, se vedejo tako, kakor da dvomijo v kiparjeve navedbe. Od zasebnih in uradnih strokovnjakov res ni mogoče zahtevati, da bi doslej neznanega kiparja iz Villarsa priznali brez nap daljnjega za ustvaritelja kipa, na katerem so bili ugotovili »nedvomne« znake galo-romanske ali pa celo periklejske dobe.. > Kip ponarejene Venere ANEKDOTA Neka plemenita dama je vprašala nekoč nadškofa v Mogunciji, ali je lepotičenje in barvanje po cerkvenih knjigah greh. »To še ni popolnoma razčiščeno vprašanje«, je odgovoril cerkveni dostojanstvenik. »Nekateri očaki pišejo tako, drugi drugače.« — »A kaj naj storim, da ne bom giešila?« je vprašala dama. »Dovolim vam lahko brez premisleka, da si pobarvate le polovico obraza«, je dejal škof z nasmehom. VSAK DAN ENA »To tukaj pa sem ujel naravnost v domači jedilnici...« (»Ric et Rac«) iS P O R T še zmerom nogomet Včeraj sta bili še dve prvenstveni tekmi LNP, pa tudi Ljubljana je poskusila z dvema moštvoma LJubljana 8. decembra. Današnji prosti termin je LNP izrabil Se sa dve prvenstveni tekmi, ln sicer po eno v ljubljanski in mariborski skupini; v prvi je Jadran pridobil obe točki. V slednji pa sta CSK in Rapid remizirala. Jadran si je z današnjo zmago pomagal na četrto mesto v tabeli pred Reko, v mariborski skupini pa je s štirimi točkami naskoka ostal na vrhu CSK, po čudnem naključju pa sta Mura in Rapid (tekma med Muro ln Železničarjem je še zmerom upoštevana z 1:1) na tretjem odn. četrtem mestu z 8 točkami ln enako razliko golov 19 :19. Na Igrišču SK Ljubljane Je bOa slednjič 9e prijateljska tekma dveh domačih garnitur. Obisk Ja bil na vseh igriščih zaradi hladnega vremena precej slab; sicer pa je ie letni čas tako pozen, da morajo biti Igralci sami veseli, če lahko še tekajo za iogo. Dve igri v Ljubljani Jadran: Svoboda 2:1(2:1) Na igrišču ofb Tyrševi cesti se Je kmalu po poldnevu začela prva tekma današnjega dvojnega sporeda, ln sicer prvenstvena tekma med Jadranom ln Svobodo. Tekma nI pokazala velikega nogometa, kolikor se obema moštvoma le ni poznalo, da Jima je zadnji cilj — dosega Izkupička v točkah. Do odmora je bil Jadran nekoliko boljši ln si je v tem delu tudi po pravici za-sigural gol naskoka. Svoboda, ki Je nastopila z nekaj rezervami, se Je zelo trudila, da bi nudila nasprotniku dovolj odpora, pa ji nI uspelo. V drugI polovici igre sta bili enajstorici precej enakovredni, predvajali pa sta precej boren nogomet ln ni nobeni uspelo, da bi bila spremenila rezultata prvega polčasa. Tako je ostalo pri Jadranovi zmagi, v ostalem dovolj zasluženi. V vodstvo je prišel Jadran po avtogolu desnega branilca Kisla, ki je lahki žogi spremenil smer, tako da je mimo vratarja smuknila v mrežo. Izenačil Je kmalu potem šavs, nekaj minut pozneje pa je isti igralec še enkrat potresel Svobodino mrežo. Po odmoru je bilo na obeh straneh nekaj priložnosti za realizacijo, toda vse je šlo mimo ali pa so ustavile obrambne formacije. Med črno-belimi bi bilo pohvalno omeniti vratarja Francla in branilca Kisla, v napadu pa je spet postavil celega moža desno krilo Mam, ki pa sem ln tja igra preveč sebično. Pri Svobodi se je odlično držala ožja obramba z vratarjem Rogljem in branilcem Sinkuletom, dočim drugod ni bilo nikogar, ki bi bil pokazal več kakor v povprečni igri. Tekmo je sodil g. Erličh. Ljubljana-B : Ljubljana (liga) 2 :1 (1:1) V drugi tekmi sta v prijateljski revanž-ni tekmi nastopili dve enajstorici Ljubljane, tn sicer kompletno ligaško moštvo proti »slavni« rezervi, dtružlni večinoma bivših in sem in tja še tudi sedanjih ligaških akterjev. Tekma je bila zelo živahna ln Je navsezadnje v njej popolnoma zasluženo Drsalni savez na delu JDS poziva včlanjene klube, ki žele sodelovati v tekmah za državno prvenstvo v hokeju na ledu v sezoni 1938-39, naj ee do 15. t. m. prijavijo tehničnemu odboru v Ljubljani, poštni predal 175. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Sodelovanje za klube ni obvezno, je pa obvezno takoj po prijavi. Tekmovanje bo izvedel tehnični odbor v obliki dvodnevnega turnirja štirih moštev na drsališču Ilirije v Ljubljani; po potrebi bo za klube iz savske banovine še Izbirno tekmovanje. Podrobne propoziclje in razpored bo objavljen do 20. t. m, termini pa bodo prijavljenim klubom sporočeni brzojavno tri dni pred nastopom- Sodelujoči klubi lahko računajo v Ljubljani s popolno oskrbo in delnim povračilom potnih stroškov. V začetku meseca januarja bo v izvedbi ZKD tekmovanje za drsalno prvenstvo mesta Zagreba. Pri tej priliki bo tudi prvič izvedeno prvenstvo za drsalce začetnike, za katere je JDS predpisal posebne lika JDS Je prejel poziv angleškega drsalnega saveza naj se udeleži evropskega prvenstva v umetnem drsanju za dame, ki bo od 23. do 25. januarja v Londonu. Angleži nudijo našim drsalkam brezplačno bivanje in prehrano ves čas tekmovanja, Savez se bo potrudil, da bo v okviru finančnih možnosti poslal na to tekmovanje vsaj eno udeleženko. Dne 30. novembra se je v Zagrebu začel tečaj za sodnike umetnega drsanja in hokeja na ledu, ki ga vodi g. V. Vodišek iz Ljubljane. Tečaja se udeležujejo samo člani zagrebških klubov. Letos so se začeli organizirati klubi za umetno drsanje in hokej na ledu tudi v Vojvodini ln Osijeku. Skoraj že v vseh večjih mestih Vojvodine so ustanovljene sekcije za hokej, med njimi najboljše v Starem Bečeju, Somboru in Subotici. Tudi teniški klubi so začeli na svojih igriščih čez zimo pripravljati led ln se pripravljati na tekme v umetnem drsanju. Med temi je najagilnejši teniški klub iz Osije-ka, V zvezi z olimpijskimi igrami 1940 v St Moritzu je JDS ukrenil vse potrebno, da bodo naši drsalci pravočasno pripravljeni. Najboljši med njimi bodo zaradi čim boljšega treninga odšli v posebne tečaje v inozemstvo. V ostalem uživajo tujo šolo v Nemčiji že gdčna. Palme in Schell, v kratkem pa bosta odšla tjakaj še dr. Schwab in škrtič. Ce bo savez imel sredstva, bo poslal v te tečaje še nekaj naših drsalcev. Madžari so izgubili na škotskem, škotska je v sredo pred 40.000 gledalci premagala nogometno reprezentanco Madžarske s 3:1 (1:0). Škoti so vodili že s 3:0, častni gol za Madžare je nato zabil slavni Saro-sL zmagalo rezervno moštvo. Llgaška enaj-storica se je, posebno v drugem polčasu, močno trudila da bi pritegnila zmago nase, pa je nazadnje to uspelo rezervistom. Drugo moštvo je igralo predvsem bolj borbeno, je pa tudi taktično daleko prekašalo prvo garnituro. Med B-igralci so bili vidni iznad ostalih vratar Nemec, branilec Jerman, krilca Cebohin in Pišek ter Hassl v napadu. Tudi obe krili sta bili prav dobri. Tekmo je soddl g. Vrhovnik. Obem tekmam je kljub precej neprijetnemu hladu sledilo okoli 300 gledalcev. Remis v Mariboru ČSK : Rapid 1: 1 (1: O) Maribor, 8. decembra Tekmovanje v mariborski skupini LNP je za letos v Mariboru končano, in sicer je bila zadnja današnja tekma med CSK in Rapidom na Rapidovem igrišču. Za to srečanje deloma zaradi hladnega vremena, deloma pa zaradi slabih rezultatov, ki jih je imel Rapid v zadnjem času, nd bilo posebnega zanimanja in se je zbralo na igrišču komaj okoli 200 gledalcev. ČSK je zaigral dtatnes mnogo slabše kakor v zadnjih igrah, najbrž« zaradi tega, ker mu za rezultat nd bilo toliko kakor Rapidu. Njegov napad je imel najnevarnejšega igralca v Breslauerju, v ostalem Je ta vrsta zaigrala v polju Se dokaj koristno, v nasprotnikovem kazenskem prostoru pa ni mogla uveljaviti svojega znanja. Krilska vrsta se je danes večinoma uspešno uveljavljala v obrambnem delu, kakor je bila vsa taktika gostov sploh usmerjena v defenzivno igro, prekinjeno sem in tja z bliskovitimi napadalnimi akcijami proti golu. Ta taktika je bila danes tudi edino pravilna, kajti sicer bi bil moral ČSK obe točki pustiti v Mariboru, kar bi bilo tudi ustrezalo poteku igre. Rapid je zaigrai borbeno ta žilavo. V napadu je najbolj ugajal Krainer, ld je sku-šail spraviti v igro nekaj sistema tn « j« s svojimi kombinacijami cesto pretolkel do nasprotnikovega gola, tam pa ni našel razumevanja med ostalimi napadalcu Napad je zato igral večinoma preko kril, ki pa niso bila dovolj sigurna in ▼ odločilnih momentih tudi ne dovolj spretna Tako je levo krilo zaradi premajhne prisebnosti v drugem polčasu po nepotrebnem zapravilo celo vrsto dobrih pozicij. Enako velja za. levo stran napada, kjer je bila situacija Se obupnejša, Krilci 90 se plasirali zelo slabo im tudi oddajali slabo, tako da se je moral napad boriti skoraj za vsako žogo. Obramba je biLa razmeroma dobra, vendar pa je bilo tudi pri njej opaziti neko nesigur-nost. V glavnem sta obe moštvi mudili precej revno igro. Sem in tja sta se sicer povzpeli do bolj širokopotieznih zasnov, večji del tekme pa sta oba nasprotnika igrala raztrgano in v pretežnem delu tudi brez pravega smisla. ČSK je zaMl svoj go! že v 15. miimrti prvega polčasa po Breslauerju, dočim se je Rapidu po Krajner.ru posrečilo izenačiti šrv le 20 minut po začetku drugega polčasa* Tekmo j« sodil g. Komi& Beograjska Jugoslavija ne pojde v Bukarešto. Tekmi, ki Jih je Jugoslavija za Jutri ln nedeljo sklenila z dvema kluboma iz Bukarešte, sta bili odpovedani Rumuni utemeljujejo odpoved z nenadnim hladnim vremenom. Beograjska cesta v Subotici je Mla pred Štiridesetimi leti še zelo zanemarjena. NI bilo asfalta, ne pločnika in ob najmanjšem deževju je bilo na njej toliko blata, da so konji jedva zmogli premakniti voz. Namesto pločnikov so ob dežju postavili ob h? šah deske in lesen hodnik je bil toliko širok, da sta se dva človeka komaj srečala. Pomladnega dne, ko je bilo na Beograjski cesti jezero blata, je koračil po takšnem lesenem »pločniku« pastir z oslom, natovorjenim s posodami mleka Osel je koračil spred, za njim pastir, brezbrižno kadeč pipo. Nasproti jima Je prišel gospod tn videč osla, kako je zavzel ves hodnik, sa Je prestrašil, da se bo moral umakniti r. blato. Toda — zgodilo se Je obratno, tfm je osel dospel do gospoda, se Je sam od sebe prestopil s hodnika na blatno cesto. — Kaj ne, očanec, dobro ste naučfll osliča, da ve, kdaj se mora človeku umak niti, — E, gospod, ne Jaz ne kdo drugi —• nihče ga ni naučil. Zna ln ve on sam najbolje, da mora pametnejši zmerom popustiti,,« Pameten mol Ona: »Ali si snoči res moral nazaj T pisarno?« On: »Pametna žena moža po tem ne 1»- prašuje.« Ona: »Kakopak! Pameten mož pa sma ženo vprašati, ali...« On: »Pameten mož sploh nima žene!« Tudi on Debela dama komaj prileze skozi vrata v trgovino. »Rada bi videla kopalno obleko, ki b4 se mi dobro podala.« Prodajalec jo premeri od glave do nog. Potem pa reče: »Jaz tudi!« Predplačila na tuje novine in časopise vrši najugodnejše ln najhitrejše KNJI2ARA POPOVIČ BEOGRAD — DRASKOVIČEVA 6. w ZJjrejuje Pavorin Eavljen. ~ Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Fran Jeran. — Za inseritni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,