Naročnina listu: =
Celo leto .	.	K12'—
Pol leta .	.	„ 6-—
Četrt leta .	.	v 3'—
Mesečno .	.	„	1’—
Zunaj Avstrije : = Celo leto .	.	K 17'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
STRAŽA
Inserati ali oznanila
se računijopo 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. :::
Rokopisi Be ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Msodvisen političen lisi za slovensko Ifuđstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.-12. ure dopold.
Hrvaško-slovenski katoliški shod.
Ljubljana, 25. avg. 1913.
Veličastna, nepopisno sijajna manifestacija včerajšnje nedelje je za nami. Kakor mogočno morje so se razlili tisoči in tisoči udeležencev, preko cele hrvaško-slovenske domovine, ki zavzeta posluša pripovedovanje o pravljičnoslepem dnevu v Ljubljani. Kakor zlata semena padajo besede v ljudska srca in cela domovina drhti, pomlajena in poživljena po silnih*,: nepozabnih dogodkih včerajšnjega dne, v novem navdušenju. Hrv aško-slo ve n sk o katolfiško kulturno edinstvo je vstalo na obzorju kot velika očaru-joča luč in cela naša zemlja kipi pod njenimi žarki v opojni sreči. Oči žare veselja, raz obrazov sije nevzdržno hrepenenje, srca še odpirajo, roke se stegujejo, celokupno hrvaško-slovensko ljudstvo sili, ne, že stopa proti svojemu novemu cilju. Luč pa! sveti vedno žarkejše in toplejše, pota postajajo vedno jasnejša. Razigrane in navdušene množice so plapile tja ven po naših pokrajinah kot mnoigotjisočeri klicanji k uresničenju velike naloge, v Ljubljani pa so o-stali voditelji, obdani od najboljših in najzvestejših, ter se neumorno posvetujejo in delajo na|črte, kako doseči cilj, kako vdejstvliti čimprej svete vzore. Za to postaja luč ;žarkejša, za to se pota jasne . . .
Včerajšnja nedelja je bila namenjena sijaju, manifestaciji, današnji in naslednji dnevi so posvečeni resnemu delu. Zapustili so- sicer Ljubljano nešteti tisoči, toda vedno je še ostalo tu obilo občinstva. Vsa posvetovanja so mnogobrojno obiskana, v vseh odsekih se dela z vnemo in živahnostjo. Središče in vrhunec današnjega dne je tvorilo prvo skupno slavnostno zborovanje. 'Vzbujalo je še tem več zanftnanja, ker sta bila na danes preložena oba slavnostna govora. Ko je otvoril predsednik dr. Jankovič v krasno ozaljšani ,,„Unionovi“ dvorani zborovanje, je bil ogromni prostor poln. Po kratkem pozdravu došlih cerkvenih knezov in drugih dostojanstvenikov sta, se najprvo prečitala cesarjev in prestolonaslednikov odgovor na udanostni brzojavki.
Brzojavka ce is arj a:
Nj. cesarsko in apostolsko kraljevsko Veličanstvo so premilostno blagovolili ob priliki (katoliškega shoda v Ljubljani v proslavo jubileja prvega kršč. cesarja Konstantina Velikega zbranih Slovencev in Hrvatov izražena lojalna čutila 'hvaležno vzeti na znanje.
Ischl, dne 24. avgusta 1913.
Baron Schieß].
Brzojavka prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda:
Vaši knezo škofijski milosti in vsem udeležencem katoliškega shoda v Ljubljani se iz vsega, srca zahvaljujem za v tako toplih besedah izraženo poklonitev. Naj V ambo dano v teh dneh dobiti obilo tolažbe in sile, dakot zlesti sinovi cerkve in domovline izvršuje t e Vašo vzvišeno nalogo.
Grad Bliihnbach.
Naidvojvoda Fran Ferdinand.
Ko se je polegel vihar, ki sta ga vzbudili obe brzojavki, zlasti pa še prestolonaslednikova, je nadaljeval dr. Jankovič svoj pozdravni govor. Spominjal se je včerajšnjega dne, ki je bil dan sijaja, dan ponosa, a tudi dan prekipevajočega veselja nad doseženimi vspehi in dan utehe. Videli smo naid tisoč slovenskih Korošcev, teh narodnih trpinov, teh naših narodnih mučenikov,, ki bijejo obupen boj zana.j-primitivnejše pravice tako, da, se ne bi čudili, če bi jim pogum vpadel in odnehali v svojem strašnem boju. Pa tudi vrli slovenski Korošci niso prišli kakor morituri, ampak priišli so nadepolni, prišli so z zavestjo na boljšo bodočnost, z upom zmage. Katoliška zavest, globoka vernost jim je vlila novega poguma, nove . vstrajnösti za neustrašeno nadaljevanje pričetega boja. Živa vera jim je podžgala njihova, srca, da bodo tudi v bodoče neizprosno in jekleno stali na braniku za sveto vero in dom slovenski. Veseli me, da zamorem sedaj pozvati njihovega, junaškega voditelja gospoda dr. Brejca^ da nam razkrije rane na narodnem telesu koroškem, nam opisuje svoje boje, a nam tudi pripoveduje svoje vspehe, med katere smo gotovo tudi šteli včerajšnjo impozantno, udeležbo slovenskega katoliško mislečega prebivalstva Koroške.
Dr. Brejc govori.
Med živahnim ploskanjem, ki je sledilo tem besedam, je nastopil, burno pozdravljen, voditelj ko-
roških Slovencev dr. Janko Brejc in govoril slovenski slavnostni govor. Dr. Brejc je govoril o predmetu: V tem znamenju boš (zmagal. Ziahteval je,'da naj vse naše javno življenje prešinja katoliški duh.. Ne le na jeziku imejmo svoje katoličanstvo, ampak tudi v svojem srcu in v svojih dejanjih. Le krščalnstvo v vsem našem zasebnem in jajvnem življenju bo rešilo hrvaško-slovenski narod. Verska misel ga je ohranila, verska misel ga navdušuje sedaj, verska misel ga bo tudi rešila pogina. Kajti na naš pogin delajo naši sosedi, ki se udajajo protesitalntovsko navdahnjenim društvom, kakor so Südmarka, Schulverein in druga tem podobna društva. Bog nam je dal naš jezik in naša naloga je, da se ga držimo in da ga varujemo. S tem izvršujemo nekaj, kar je Bog hotel, ko je narodom zmedel jezike, Borijo se proti nam z nekrščanskimi, naravnost paganskimi sredstvi. Udu-šiti nas hočejo, ko nas zalivajo z žganjem in nam pokvarjajo pošteno življenje najšega ljudstva, osobito nežne mladine. Žganje in nenravnost sta glavni o-rožji, s katerimi gredo sovražniki slovenskega ljudstva v boj zoper naš obstoj. Nasproti temu veljaj pa geslo: Držimo se v vsem življenju .zveličavtne katoliške vere. V tem znamenju, znamenju sv. križa, boš zmagal !
Navdušenja ni hotelo biti konca, ko je izgovoril bojeviti voditelj koroških Slovencev zadnje besede svojega govora. Ljudje so mahali z robci, dvigali klobuke, pozdravljali z rokami zasluženega koroškega prvoboritelja. Nazadnje se je dvignila cela dvorana ter priredila govorniku nove izraze svojega spoštovanja in svoje ljubezni ' do pravične narodne stvari, za katero se tako neustrašeno bojuje. Mnogim udeležencem so stale solze navdušenja v očeh. Bil je lep, nenavaden prizor, s katerim je zborovanje izreklo koroškemu govorniku svojo zahvalo in pa svoje priznanje.
Hrvaški slavnostni govornik.
Za dr. Brejcem je sledil hrvaški slavnostni govor. Prej je še pozdravil predsednik došlo deputacijo amerikanskih Slovencev, kar je vzbudilo seveda nepopisno navdušenje. Hrvaški slavnostni govornik je bil mlad Dajlmatinec dr. Š i m r a, k. Proslavljal je skrb katoliške struje na Slovenskimi za prosveto in gospodarski napredek svojega, ljudstva. Slovenski narod se ima zahvaliti katoliškim delalvnim možem, da je danes med slovanskimi narodi upoštevan kot kulturen narod, ki je kljub svojemu majhnemu številu drugim večjim narodom, vzgled. Tliva la Bogu, da je navdušenje katoliških Slovencev že tudi prestopilo meje Hrvaške, kjer je našlo vsaj že med mladino lepo število pristašev katoliško-parođnega mišljenja in dela. Tudi ta izvajanja so našla med zborovalci gromovito odobravanje.
Dr. H o h n j e c govori.
Tretji govornik današnjega slavnostnega zborovanja je bil naš dr. H o h n j |e c, ki je govoril o „katoliškem izobraževalo e m d e 1 u.“ Prelepi govor je vzbujal jsalve odobravanja in ga priobčimo v celoti. Dr. Hohnjec je izvajal:
Razmerje med krščanstvom in svetom ter na njem bivajočimi ljudmi in nhrodi predočuje božji Uh stanovitelj naše vere v dveh znanih prilikah.
Božje kraljestvo je podobno biseru, za katerega je trgovec dal vse, kar je imel. (Mat. 13, 45. 46.) Biser je naša katolijška vera. Posamezniki, kakor tudi celokupni narodi, ne smejo imeti pokoja, dokler ne najdejo tega bisera; da ga pridobe, storiti in dati morato vse. Blagrovati moramo naš majhen narod,, da poseduje ta največji svetovni biser. Kot pravi ljudski prijatelji ga moramo na vso moč obvarovati pred največjo nesrečo, da bi kedaj izgubil ta biser.
Ni pa bil ta biser iz nebes zemljanom zato izročen, da bi jim bil samo zunanji nakras kot dragulj, ki se svetlika na telesu. Njegdv sij mora prodirati na znotraj: ožarjati in prekinjati mora Človeka in celo njegovo bistvo.	•
Nebeško kraljestvo je namreč tudi ;še podobno kvasu, ki ga. je žena vzela in vmesila med tri merice moke, da se je vse skvasilo. '(Mat. 13, 33). Kar toliška vera je tisti kvas, ki je prešinil ves svpt in vse človeštvo ter ga prenovil in napolnil s Kristusovim duhom. Ni je bilo na zemlji druge institucij, ki bi bila izžarjala tako civilizatorično silo kot katoliška cerkev. Katoliška vera je n a j v fi š j i, najmočnejši, v s e b o č n i in trajni kul-
turni princip, ki je ustvaril novo dobo človeštva in evropsko kulturo. Za to je Konstantinov jubilej katoliške cerkve hkrati jubilej evropske kulture in krščanske civrlizaicije. Vse tri časovne merice: stari, srednji in novi vek, je napolnila s svojim pre-kvasujočim delom, pa na različni natjin.
Moka, ki jo je moralo krščanstvo prekvasiti v starem veku, ni bila neomikana) ljudska masa, temveč visoko izobraženi rimsko-Jgrški svet, ki ga je prenovilo v Kristusu in vsadilo v njegovo kraljestvo. Kar je bilo resničnega in solidnega y antični duševni omiki, tega naša cerkefv ni zavrnila ali pokončala, kar je bilo v njeni moči, temveč vse to je sprejela, z ljubeznijo negovala in uporabljala, Kot bogato povračilo pa je starim narodom! dala blagoslovljene nauke večne resnice.
V srednjem veku je katoliška cerkev neukim narodom prinašala vero in hkrati tudi izobrazbo. Pred 1050 leti sta sv. brata, Ciril in Metod prišla med Slovane s križem v eni, s slovensko knjigo v drugi roki. Slovenska in sploh slovanska književnost je pognala iz verske korenine, ki.se je razvila in zrastla v katoliških tleh. Naj bi vedno ostala vredna svojega katoliškega začetka ! In kakor so se nekdaj vzradovali Sloveni, zaslišavši veličja božja v svojem jeziku, tako bi naj tudi dandanašnji in vselej slovenska beseda; smatrala, kot svoj najveličastnejši in najradostnej&i poklic, da v govoru in pismu izraža . božja veličja.
Narodi srednjega veka so od cerkve prejemali božji nauk in versko življenje, pa tudi zemeljsko srečo. Cerkev je bila njihova vzgojiteljica in voditeljica. Vse javno in zasebno življenje, vsa veda in umetnost, je nosila pečat njenega duha. Kot mati svoje o-troke je cerkev zbirala okoli sebe vse narode.
Sedaj pa so ti narodi dorasli. Ali jim naj v novem veku cerkev odtegne materinsko svojo skrb? Moderni indiferenltizem in novodobna nevera pehata cerkev proč od narodov,, češ, dorasli so in samostalni, čemu bi jim torej bila cerkev, ki je nekdaj vodila narode v njihovi otroški dobi in tako dovršila svojo nalogo v temnem srednjem veku?! Modernai terminologija ponavlja kakor papiga venomer pesem o temnem srednjem veku. In da je več resonance, še dostavlja neubrani razsodek o protikulturnosti in nazadnjaškem reakcijonarstvu ultramonta,irskega kle-rikalstva.
Naša cerkev pa ni nikdar bila! nasprotnica svetne kulture in ni nikdar ovirala pravega, napredka. Nasprotno. „Z veseljem pozdravlja“, kakor pov-darja papež Leon XIII. v svoji encikliki „Immortale Dei“ z dne 1. novembra 1885, „vsak napredek časa, če je v resnici dobrota za tostransko življenje, katero je kakor tekališče k onostranskemu in trajnemu življenju.“
Modernizem predlaga v tem oziru kompromisno formulo o „ločenem gospodarstvu“ : cerkev se naj o-mejuje na zgolj objektivno razmerje verskega čuta do Boga in naj to razmerje obvladuje, naravni razum pa naj prevladuje na vseh poljih vede in naravnega vdejstvovanja. Tak kompromis je za našo cerkev nesprejemljiv, ker je zadnji in glavni cilj vsega stvarstva čast božja. „Vse je Vaše, Vi pa ste Kristusovi, Kristus pa je božji“, določuje sv. Pa/vel (I. Kor. 3, 22. 23.). Krščanski teizem se ne da o d -t r g a t i od filozofije in vede, in kršč. vera se z nujno silo razrašča v) vsa polja, družabnega življenja.
Cim bolj so narodi dozoreli in sposobni, da si sami upraivljajo svoje zemeljske zadeve, čim manj potrebujejo kuratele v političnem in državljanjskem življenju, tem bolj je to cerkvi po godu, ker pričakuje, da ti narodi tudi v verskih in duševnih rečeh kažejo zanimanje moške resnosti. Cerkvi Še vedno o-staja najvišja in najplemenitejša naloga: duševno svobodnim in samostalnim posredovati večno fesni-co in nebeško milost.
„Vsi nad“, kakor povdarja sv. Pavel, „dospemo do edinosti vere in spoznanja Sina božjega, do popolnega moža, do mere polne stajrosti Kristusove, da ne bomo otroci, semtertje se zibajoči in, da nas ne bo vsak veter nauka metal semjintje vsled hudobije ljudi in njihove prekanjene zvijačnosti v zapeljevanju k zmolti, temveč da resnico izvršujemo v ljubezni ter rastemo v vseh rečeh v njem, ki je glava, Kristus.“ (Ef. 4, 13-15.)
S temi besedami je sv. Pavel začrtal veličastni cilj katoliškega izobraževalnega dela in hkraiti ugotovil pravico in dolžnost naše cerkve do tega-le dela.
Dandamašnji dostikrat opažamo, kako si pravico do izobraževalnega dela med narodom prilastu-jejo ljudje, ki o izobrazbi niti pravega pojma nimajo.
Izobraženost ne obstoji v zunanjih oblikah in manirah, ki se jim vsak najpriprostejšii služabnik v vsaki boljši hiši privadi v kratkem času. Ce presojamo izobraženost kakega človeka, ne gledamo na njegovo zunanjost, je-li prikrojena po predpisih najnovejše mode, ne Štejemo mehaničnih po-klonskih pripogibljajev, temveč mi iščemo pred vsem duha. Ne omalovažujemo zunanje oblike in olike, ki tudi spada k življenju, toda oblika ne t v a r-< ja bistva. Pri izobraženosti gre pred vsem za vsebino, za duha. Duh je, tei oživlja!
Krščanstvo pa je razodetje najvišjega, najpo-polnejšega, neskončnega duha:; Boga. Z1 ata je krščanstvo absolutna resnica in katoliška cerkev, kateri je Kristus izročil vso svojo resnico, je stan in pa bran najvišje inteligence.
Katoliška vera je prestala preizkušnjo ' prave in resnične vede. Veda je podobna kislini, ki razkroji vse kovine, le zlata ne. Pred nobeno drugo vero se ni uklonila filozofija, Če so se ji tudi klanjali knezi in narodi, samo pred katoliško.
'Med našo sveto vero, ki nosi v sebi prva počela in na(jvišje zakone vsake prave vede, in med vedo ne more biti nasprotja. Se več. Med obema še vlada pravo familijarno razmerje: saj je veda vznikla iz naročja krščanstva. Sloveči dr. Maistre za-trja:
„Vera je mati vede. Žezlo vede nosi Evropa le zavoljo tega, ker je krščanska.“
Celo naravoslovna veda, katero znanstveno polovičarstvo in svobodomiselno šarlatanstvo taklo rado tira v protivnost proti veri in cerkvi, je vzklila iz kali katoliške znanstvene ideje. Sam Du Bois-Rey-mond to spričuje: „Novejše naravoslovje, kakor se to parodoksno glasi, se ima za svoj začetek zahvaliti krščanstvu.“
Katoliška resnica je torej resnično in dejansko katolijška, to je v s e o b 'č n a. Dna obsega vse, kar je v nebesih in na jemlji; njeni žarki razsvetljujejo vse, karkoli giblje in ziblje in
vzbuja človeškega duha. (Konec govora prih.)
* *
*
Ker je med tem že 7. ura potekla, zaključil je predsednik prvo slavnostno zborovanje. Zborovalci pa so stoje in med nepopisnim na/vdušenjem zapeli, : „Lepa naša domovina!“
Razun slavnostnega zborovanja je bilo cel današnji dan skoro neštevilno zborovanj po raznih slovenskih in hrvaških odsekih. Vsepovsod govori, vsepovsod referati, vsepovsod resna posvetovanja, vsepovsod delo. Obseg našega lista je veliko premajhen, da bi mogli priobčiti le priličen del vsega, kar se je zvršilo v tako številnih odsekih. Omejiti pa se moramo na najvažnejše. Po cerkvenem govoru metropolita dr. Sedeja in sv. maši se je pričelo v veliki „Unionovi“ dvorani posvetdvanje o krščanski izobrazbi.
Odsek za krščansko izobrazbo.
Poslanec profesor Jarc otvori zborovanje, pozdravi mnogoštevilno občinstvo, ki je napolnilo veliko dvorano „Uniona“ ter da vodstvo razprav z navdušenjem izvoljenemu predsedniku gospodu dr. Ehrlichu iz Celovca. Po kratkem' predsednikovem pozdravu povzame besedo profesor Jarc, ki utemeljuje veliko potrebo načelne izobrazbe. Ljudje morajo vedeti, zakaj da so „naši.“ Velike važnosti je tudi naša državna izobrazba. Živahno 1 politično/ življenje mora nastopiti med našim ljudstvom. Posebno pozornost je treba obrniti na izseljevanje (poseben referat dr. Ogrizeka). Govornik toži, da je med ljudstvom premalo predavanj in tečajev., preveč) pa veselic. Imamo mnogo knjig, katere lahko damo z mirno vestjo ljudstvu v roke. Izpopolnjujmo ljudske knjižnice., dajmo ljudstvu priliko in pripomočkov za izobrazbo. Slovenci smo narod samopomoči. Naprej! Vsi skupaj na delo krščajnsko!
Po zelo zanimivi debati so bile soglasno sprejete stavljene resolucije.
Gospod ravnatelj Remec razpravlja o učnih pripomočkih. Predavateljem se mora dati novih snovi, dvigniti je treba skrite zaklalde v bornih kočah v skritih krajih. Ustanavljajmo zbirke domačih zgodovinskih umetnin in domačih rokodelskih in obrtnih izdelkov. Z nazornimi predavanji, izložbami, prirod-ninskimi zbirkami oživljajmo domovinsko ! ljubezen. Izobraževalna društva naj imajo skioptikone iste vrste. Strokovnjak v centrali v Ljubljani naj vodi e-notno krščalnsko izobrazbo med ljudstvom.
Sledila je referatu živahna debata, pri kateri so bili podani nasveti in želje, med drugim tudi to, da se naj ogledajo pri prireditvah zanimivosti dotič-nega kraja. Naj se poživi študij krajevnih in , zgodovinskih imen. Naj se razkažejo cerkvene umetnosti-. Sprejela se je naslednja resolucija:
Učni pripomočki.
Da se življenje v izobraževalnih društvih poglobi in spopolni, priporoča IV. katoliški shod v Ljubljani:
1.	Ker je smisel za umetnost le mogoče vzbuditi in utrditi na podlagi nazornih predstav, naj se:
a)	zbirajo stari domači umetnostni predmeti ter se napravijo v društvih tozadevne zbirke, ki naj bodo domačim vedno dostopne;
b)	zbirajo naj se tudi slike in kipi večje umetniške vrednosti, ki naj krase naše društvene domove ;
c)	prirejajo naj se ob priliki prireditev tudi o-gledovanja zanimivosti, zlasti umetnin, ki se nahajajo v kraju prireditve.
2.	Napraviti je v vsakem izobraževalnem društvu javno dostopno zbirko domačih prirodnin, ki naj pospešuje poznavanje domače zemlje in s tem povzdigne ljubeizen do lastne grude.
3.	V tehnično spopolnifev predavanj naj se po možnosti naročajo zlasti zemljevidi in fizikalična in kemijska učila tako, da lahko sistematično predavatelj spopolnjuje razumevanje dnevnih kulturnih in gospodarskih vprašanj.
Pri tozadevnih naročilih se je zaradi enotnosti in varčnosti vedno posluževati centrale v Ljubljani. Zlasti velja to pri nabavi novih skioptikonov..
4.	Centrala v Ljubljani je dolžna, da gre društvom na roko. Oskrbi naj si sama zlasti tehnična učila, ki jih razposoja ali pa vsaj poišče pot do javnih zbirk.
Štajerski mladinski organizator dr. Hohnjec je podal izrazito sliko, kako je treba spojiti društveno organizacijo z verskim življenjem. Liberalce smo vrgli' ob politična tla (posebno na Štajerskem); liberalizem životari le Še v podružnicah Ciril-Metodove družbe in v sokolstvu. Izobražujmo narod v nepolitičnih organizacijah in obrnimo posebno pozornost na dušeskrbje. Orli in mladinske organizacije naj nastopajo pri vseh cerkvenih prireditvah. Uvrstimo mladino takoj pri izstopu iz šole v nepolitično organizacijo. Posvetimo veliko skrb organizacije deklet v izobraževalnih društvih. Osnujmo zveze krščanskih mater, ki so glavna opora in predpogoj najšega kato-liško-narodnega naraščaja. Vsak naš političen pristaš mora biti tudi član naše nepolitične organizacije.
Dr. Rožič je referirai o cenltraljni organizaciji
S.	K. S. Z.; dr. Stele o veri in umetnosti; profesor Grafenauer o leposlovju, dr. Natlačen o reorganizaciji naše izobraževalne organizacije, oziroma: kako probuditi našo izobraževalno organizacijo, dr. Korošec o političnem časopisju.
* *
V Ljudskem domu je zboroval odsek za versko življenje. Tu sta govorila med drugimi dr. Lukman o presveti evharistiji in Marijinih družbah, p. Kas. Zemljak o tretjem redu sv. Frančiška.
Popoldan se je vršil v telovadnici Ljudskega doma občni zbor Slovenske dijaške riveze, v Alojzi-jevišču zborovanje moških Marijinih družb.
Razun teh slovenskih zborovanj sta zborovala tudi hrvaška odseka „za religiozne organizacije“ in za „.socialno gospodarstvo“, v Rokodelskem domu se je pa vršilo zborovanje udeležencev ,iz Poljskega.
Zvečer se je pa vršil v „(Unionu“ velik koncert slovenskega Glasbenega društva „Ljubljana.“ Izpadel je sijajno. Slovenska pesem je očarajla občinstvo, ki je napolnilo velikansko dvorano in tudi še druge prostore.
L j ubijan a, 26. avg. 1913.
Drugo slavnostno zborovanje.
Ludi glavno zanimanje današnjega dne je bilo osredotočeno okrog slavnostnega zborovanja. Otvorit in vodil ga je podpredsednik dr. Brecelj. Kakor včeraj, je bila tudi danes dvorana nabito polna. In med navzočimi je bilo zopet veliko cerkvenih knezov in drugih odličnjakov. Po kratkem! predsednikovem pozdravu prečita škof dr. Jeglič odgovor sv. očeta na udanostno brzojavko, ki je vzbudil viharno navdušenje. Na to pozdravi zbor dobro znani kitajski misijonar o. Veselko Kovač v kitajski noši. Kar poleči se ni hotelo odobravanje, ko je rekeli med drugim: „Moja obleka je sicer kitajska, toda moje srce je slovensko.“
Prvi slavnostni govornik je bil mlad zagrebški odvetnik dr. Markulin. Govoril je o vajžnosti katoliškega. shoda za hrvaški katoliški pokret in žel burno pohvalo. Za njim je govoril sodnik dr. Lavrenčič o „katoliških načelih in o javnem življenju.“ Govor je bil prekrasen in pomenja vrhunec današnjega dne. Zlasti je kar bučalo odobravanja po (dvorani, ko je povdarjal potrebo katoliškega radikalizma. Nadalje so še govorili dr. Srebrnič iz Gorice o katoliškem tisku, profesor Ferdo Rožič o kulturnem edinstvu Slovencev in Hrvatov in dr. Lampe o avtonomnih zastopih in katoliški misli. Vsi govori so bili zelo temeljiti in jim je občinstvo neprestano gromko pritrjevalo. Skoda samo, da nam ne dopušča prostor in ne čas, da bi se bavili nekoliko obširnejše z njimi.
* *
• *
Veliko zanimanja je bilo danes tudi za zborovanje in občni zbor Slomškove zveze. „Unionova“ dvorana je bila dopoldan nabito polna, popoldan pa skoro vsa zasedena. Številni referati so bili temeljito sestavljeni; predavali so razun slovenskih tovarišev tudi češki in hrvaški stanovski bratje. Gospodična Klernmayer je povdarjala posebno potrebo politične izobrazbe učiteljstva.
Poleg tega so zborovali: karitativni odsek, so-ciafno-ustavni odsek, odsek za krščansko prosveto (hrvaški) in socialno-gospodarski odsek (tudi hrvaški), iter se je še tudi vršil občni zbor Leonove družbe.
Zvečer je bil v „Unionu“ prijateljski sestanek učiteljstva, ki se je izvršil nad vse sijajno. Hotel „Union“ je bil zopet prenapolnjen v vseh prostorih.
Otvoritev novega dravskega mostu.
Ob krasnem vremenu se je izvršila v soboto slovesna otvoritev novega državnega mostu v Mariboru. Že od ranega jutra je bilo po mestnih ulicah živahno vrvenje. Na tisoče ljudstva iz Maribora in iz bližnje in dalnje okolice je bilo na nogah, da prisostvuje slavnostni otvoritvi. Proti 2. uri popoldne se je jela zbirati večtisočglava množica ljudstva na mariborskem Glavnem trgu, pri južnem kolodvoru in po vseh ulicah, po katerih bi se imel peljati zastopnik cesarja, nadvojvoda Friderik.
Prihod nadvojvode.
Z brzovlakom južne železnice točno ob %3. uri je dospel nadvojvoda na južni kolodvor. Na perona je bila postirana častna stotnija 26. domobranskega pešpolka z godbo. Ko je nadvojvoda izstopil iz vlaka, je zasvirala godba cesarsko pesem. Da pozdravijo nadvojvodo, so se zbrali na pieronu:	cesarski
namestnik grof Clary, deželni glavar grof Attems, sekcijski Šef Hugon Franc, ministeri jalna tajnika Haberkalt in Zotter, podmaršal Kraus-EIislago, na-mestniški svetnik okrajni glavar pl. Weiss, mariborski župan dr. Schmiderer in podžupan Wastian. V meščanskem salonu kolodvorske restavracije, ki je bil nalašč za to okusno dekoriran, sta pa pozdravila nadvojvodo v imenu slovenskih mariborskih okoliških občin župana:	poslanec Pišek in Lorber od
Sv. Petra.
Gospod poslanec Pišek je nagovoril nadvojvodo v. slovenskem jeziku tako-le : „Cesarska in kraljevska visokost! V imenu slovenskih občin mariborskega okraja Vašo Visokost najudanejše pozdravljam ter prosim, da bi bili Vaša Visokost pri presvitlem cesarju Francu Jožefu blajgphotni tolmač neomejene zvestobe in iskrene ljubezni, katero navdaja naše slovensko ljudstvo do prestola' in, vladarske rodbine. Vašo Visokost še enkrat prisrčno pozdravim!“
V svojem odgovoru se je nadvojvoda opravičeval, da ni popolnoma zmožen slovenskega jezika, u-danostno izjavo bo pa že sporočil na najvišjem mestu. Nato se je nadvojvoda spustil z obema gospodoma. županoma v daljši razgovor. Popraševal ju je o raznih političnih in gospodarskih zadevah, o stanju polja in vinogradov v občinah, gospoda župana Lorberja j,e tudi vprašal, v katerem polku je služil, in na njegov odgovor, da je služil leta 1869 pri 8. lovskem bataljonu. v južni Dalmaciji, se je gospod nadvojvoda od obeh slovenskih županov zelo milostljivo poslovil.
Ko je kmalu na to stopil na kolodvorski trg in vstopil v avtomobil cesarskega, namestnika grofa Claryja, da se odpelje na slavnostni prostor, je za-oril iz slovenskih grl urnebesni ,(Živijo!“ Slovenski ,„živijo“-klici so popolnoma prekričali nemške „hoch-in heil“-klice. Nemce je to seveda silno razkačilo in vsi divji so gledali, kako bi se maščevali.
Na slavnostnem prostoru.
Med slovesnim zvonenjem zvonov stolne cerkve in neprestanimi „živijo“ in ,,heil“'-klici se je pripeljal nadvojvoda proti Glavnemu tggu. Tu je bilo vse liho in samo veteranska godba je svirala cesarsko himno., Med tem je prispel nadvojvoda na slavnostni prostor in stopil v cesarski šotor. Na slavnostnem prostoru je bila zbrana odlična-' družba. 'Videli smo ekscelenco prevzvišenega knezoškofa dr., Napotnika s stolnim kapitelnom ter obilo druge duhovščine, častniški zbor z mnogimi poveljniki, mariborski mestni zastop, župane nekaterih spodnjefštajerskih mest, zastopnike raznih uradov, žurnaliste ter mnogo drugih povabljenih gospodov in dam. !Z|agrajeni slavnostni prostor, ki je bil zastražen po požarnikih, je pa obdajala velika množica raznolikega ljudstva. Ko je izstopil nadvojvoda iz avtomobila, je najprvo prisrčno pozdravil knezoškofa, na kar je stopil v šotor, da ga nagovori župan.
Nagovor županov.
Župan dr. Schmiderer je nagovoril nadvojvodo v daljšem govoru, v katerem je izražal veselje mesta in okolice nad navzočnostjo nadvojvode, dal duška udanosti prebivalstva do cesarskega prestola, in izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli in sodelovali pri zgradbi novega mostu, osobito milostljivemu vladarju, brez katerega pomoči bi gotovo še ne prišlo do zgradbe. Za to je bilo naravno, da je prosil občinski zastop za milost, da se sme novo zgrajeni most imenovati:	Most cesarja Franca Jožefa. Ob
koncu svojega, govora je pozval župan zbrano gospodo, naj zakliče sivolasemu vladarju trikratni: „hoch!“ Zadonel je krepak „hoch“, toda čuti je bilo tudi „živijo!“-klice.
Blagoslovljen j e mostu.
Cesarski namestnik grof Clary je na to povabil njih ekscelenco knezoškofa, dal naj blagoslovi most. Pred cerkvenim obredom so imeli ekscelenca prekrasen nagovor, v katerem so obrazložili visok in globok pomen blagoslovljenja mostov iz svetopi-
semskega, cerkvenega in verskega sltališča ter v duhovitih in prelepih simboličnih slikah utemeljili, zakaj sv. cerkev določa blagoslovljenje mostov. Izrazili so svoje veliko veselje nad navzočnostjo nadvojvode ter ga pozdravili kot zastopnika cesarja-j/ubi-lanta, pod katerega vlado je bila Izvršena ta monumentalna stavba. S prošnjo k Bogu, naj blagoslovi in ščiti nadvojvodo, most in vse, ki ga prestopijo ter z zahvalo, da se ni pripetila pri gradnji nobena večja nezgoda,, so zaključili prevzvišeni svoj govor, ki je očividno globoko učinkoval. Na to so izvršili ritualne cerkvene obrede in blagoslovili most. Ko so nato javili nadvojvodu, da je most blagoslovljen, je zaprosil cesarski namestnik gospoda nadvojvodo, Ša izroči most prometu. Predno je izročil nadvojvoda most prometu, je imel kratek nagovor.
N ja. g ovor nadvojvode Friderika.
V svojem nagovoru se je nadvojvoda najpoprej prav prisrčno zahvalil ekscelenci gospodu knezoško-lu za tople pozdravne besede, županu za patrijotični govor ter je obljubil, da bo sporočil na najvišjtem mestu vse globoke udanostne izjave cesarju in očetnjavi zvestega prebivalstva Štajerske. Sklenil je z besedami: „Novi Franc Jožefov most naj prinese mestu in okolici obilo blagoslova in napredek vseh gospodarskih moči! S tem oddam most javnemu prometu.“
N a d v o j v o d a g r e č r e z mast.
Na to se je podal nadvojvoda, spremljan v od slavnostnih gostot, na most, da si zgradbo ogleda. Ko je dospel na desni breg, mu je izročila belo oblečena gospodična Bibus s kratkim nagovorom! krasen šopek, za katerega se je nadvojvoda zahvalil in ga milostljivo sprejel. Po svojem dvorniku je izročil gospodični' Bibus dragoceno bril auto o broško z inicialkami njegovega imena. Po povratku na to stran je imel nadvojvoda daljši pogovor z knezošfkofom, na kar je imel cercle. Predstavljeni so mu bili najprej milostljivi gospodje kanoniki stolnega kapitelna, na to grof Herberstein, potem generali in drugi visoki Častniki, občinski zastop •' mesta Maribor, Zunanji župani, inženirji, ki so vodili zgradbo, baron Tiwi-ckel, baron Neugebauer, predstojnik okrožnega sodišča, prvi državni pravdnik ter več vjsokih sodnij-skih, poštnih in drugih uradnikov. Za ' vsakega je našel nadvojvoda ljubeznjive bešede, Med zvoki cesarske himne je zasedel avtomobil in se odpeljal v škofovsko palačo, da poseti ekscelenco gospoda kne-zoškofa. Pri odhodu je občinstvo zaorilo v krepke „živijo“ in „heil“-kliice. ,Po obisku pri škofu si je o-gledal novo uradno poslopje okrajnega glavarstva, kjer je imel pri okrajnem glavarju malo južino. Ob
6.	uri zvečer se je odpeljal v avtomobilu! s cesarskim namestnikom grofom Claryjem v Gradec.
Ves potek slavnostne otvoritve se je vršil ob krasnem vremenu. Opetovano je visoki gost izrazil svoje zadovoljstvo nad lepo uspelo otvoritveno slavnost ter nad patrijotičnim vedenjem prebivalstva.
%
* •
Naj nam bo dovoljenih, nekoliko opomb k zgo-rajšnjemu poročilu. Naši ljudje/ so s® držali dobro in so se izkazali, tako da mirno lahko rečemo, da naši pozivi niso bili zaman. Pred kolodvorom in na več krajih v Tegetthoffovi ulici so bili naši „„živijo“ veliko močnejši, kot nemški „heil.“ Vsled tega so bili Nemci silno razkačeni. Pokazali so dvojo proslavljeno kulturo s tem, da so več našjih ljudi surovo in pobalinsko napadli. Zlasti divje so navalili na nekega dijaka, ker je kot dober Slovenec dal svojim patriotičnim čustvom dušfca z živi j o“ j-klici. Suvali so ga, pljuvali so po njem, psovali so ga, bili so po njem tudi s palicami, tako da se je moral zateči na Stražnico, kjer so ga kot tolovaji dalje časa oblega-
li.	Napasti so hoteli tudi nekega župnika in nekega kmeta, toda so jo skupili zlasti pri zadnjem, ki jim je dal pokusiti biča. Na Glavnem trgu je bilo /pri dohodu nadvcjjVode vse mirno. Pri odhodu smo kričali precej krepko „živijo“, seveda ni manjkalo tudi heil-klicev. Vsekakor lahko mirno trdimo, da smo nastopili prav krepko in smo ugotovili pred javnostjo, da Maribor ni nemško mesto. Na tem tudi nič ne spremeni grdo in pusto zabavljanje „/Slovenskega Naroda“. da_ smo se blamirali. Se’-njegov liberalni kolega „Dan“ priznava, da je bil nastop Slovencev možat in glasen. Konstatira pa „Dan“, da ravno mariborski liberalni kolovodje niso storili ničesar, kar tudi mi s povdarkom beležimo.
Na Balkanu.
Bolgarija zapuščena.
V dobro poučenih dunajskih krogih so mnenja: Ce prav zanikajo v oficijelnih bolgarskih krogih, da bi se vršila pogajanja med Bolgar/ijo in Turčijo, — vendar postajajo od dne do dne 1 verojetnejše carigrajske vesti, da so bolgarskemu posredovalcu in bivšemu poslaniku v Carigradu, Načeviču, že došla, iz Sofije tozadevna navodila za direktna pogajanjai-s Turčiljo. S tem, da so Turki že zasedli Kirdžall in Giimiildžo ter ogrožavajo Dedeagač, pritiskajo z vso silo na Bolgarijo. Bolgarija se nahaja, v takem položaju, da ’ ji ne bo preostajalo nič drugega, kakor da se bo morala ukloniti; to tem bolj, ker velesile nočejo dejanski pritiskati na Turčijo. Od velesil napovedana, demarša v Carigradu: ne bo več vsebovala zahteve, da se Turki umaknejo za črto Enos—Midi-ja, ampak bo le vsebovala nasvet, da 1 Turčija ne
prekorači Marice. Značilno za to spremembo stališča je dejstvo, da je izjavil italijanski pooblaščenec za določitev meje Midija—Enos, da se več ne udeleži sej mednarodne mejne komisije.
Tudi daljši pogovor, ki se je vršil med turškim poslanikom in grofom Berchtolidom o zadevji sporazumne akcije med Bolgarijo ih Turčijo spravljajo s tem v zvezo.
Rešitev odrinskega vpra'šahja in s tem v tesni zvezi tudi pripadnost Lozetìgrada se sme smatrati za rešeno v prilog Turčije. Pač pa se je baje izrazila Turčija, da je pripravljena za večje politične in gospodarske kompenzacije naprami Bolgariji.
* «
*
Pariz, dne 26. avgusta. (Ziasebna brzojavka.) Glasom lista „,Temps“ sta ruska in avstrijska vlada javili v Sofijo, da si želita direktnih pogajanj med Bolgarijo in Turčijo.
List „Matin“ pa izve, da pogajanja med Bolgarijo in Turčijo ne temeljijo na zahtevi Bolgarije, da bi Turčija morala podreti utrdbe v Odrinu in Lo-zengradu. Pač pa je Turčija pripravljena, da odstopi ozemlja ob severu črte Ddr in—Lo z e n;g r ad. ,Vrhu-tega bi dobila Boljgarijai obišjirne) gospodarske kompenzacije, ki bi zdaitno razširile bolgarsko trgovino na Marmara morje in Malo Azijo.
Buški car avstrijskemu cesarju.
Ruski poslanik na Dunaju, Giers, je izročil v a.vdijenci v IŠlu našemu cesarju pismo ruskega carja, ki se nanaša na bukareški mir in novo ureditev razmer na Balkanu. V političnih krogih vzbuja ta Giersova avdijenea veliko pozornost. Baje je zadnja diplamatična akcija poslanika Giersa. Imenuje se že naslednik v osebi ruskega poslanika v Bukarešti — Sebeko.
Raznoterosti.
Iz srednješolske učiteljske službe. Deželni odbor štajerski je pomaknil glavno učiteljico na deželnem. učiteljišču v Mariboru gospodično dr. Serafino Puchlertner v 8. Činovni razred.
Deželni odbornik profesor Robič. Zdravstveno stanje obolelega deželnega odbornika gospoda profesorja Robiča se je v zadnjih dneh v toliko izboljšalo, da se ga je moglo prepeljati iz Varaždinskih toplic v Maribor. Prevožnjo je izvršila podružnica, „Ru-dečega Križa“ v Lipnici in to s dvojim modernim bolniškim avtomobilom, kateri je v tej stroki prvi v Avstriji. Kljub oddaljenosti je prišel bolnik brez kakih slabih posledic tekom tričetrt ure iz Varaždina v Maribor. —; Kakor se h am danes poroča iz bolnišnice, gre gospodu Robiču razmeroma dobro. Govoriti pa Še ne more.
„Podravske Novine.“ .„Slovenski Narod“ poroča iz Maribora, da se tukajšnji narodni (recte: liberalni!) krogi ukvarjajo z mislijo,,, ustanpviti lokalen liberalen časopis, ki bi izhajal po dvakjrat na teden. Imenoval bi se „Podravske Novine“11 in bi se boril proti nemškutarjem in klerikalcem! S tem so naše tozadevne vesti potrjene. Ne rečemo ni|Č drugega, kot: ljudje, skrbite za naše časopisje!
. „Sloga.“ Kakor poroča sobotni „/Slovenski Narod“, solzava „Sloga“ ni umrla, ampak samo — spi. Najbrže čaka na zlatega pravljičnega viteza,, ki bi jo naj vzdramil k žalostnemu živ/ljenju.
Kunštni pa tako. Dne 8. avgusta je bila oddana na neki pošti v Savinjski dolini dopijsinica, naslovljena v Središče. Pri nas ve vsak otrok ljudske šole, da je Središče trg na Spodnjem Štajerskem. A kar je znano malim, to je prikrito velikim. Na tej dopisnici je z rdečilom pristavljeno: VJNagy Szered Temesvar“, kamor je dopisnica res prišla dne 18. avgusta. Tam seveda naslovnika niso mogli najti in za to prilepili opazko ismeret,en ,(to je: nepoznajn). Dopisnica je romala nazaj v Savinjsko dolino in dor spela dne 16. avgusta v St. Pavel. Tu so se slovenske revice usmilili in vso tetovirano od mažarskih rok odičili še z nemškim imenom Polstrau. In tako se je dopisnici dne 19. avgusta, to je po 11 dneh, le posrečilo, izpolniti v Središču svoje naročilo, ko je bilo že — prepozno!
Obsojeni starostrujarji. Breznačelna staro-strujarska politika, ki je iz osebnih vzrokov zatajila svoje katoliške principe in se združila z liberalci, je dobila zasluženo plačilo. Goriški nadškof dr. Sedej je uradno obsodil njeni glasili .„Gorico in „Primorski List“, ker ne vpoštevata cerkvene oblasti, nasprotujeta treznostnemu gibanju, napadata katoliške može in organizacije, ne zavzemata jasnega stališča proti liberalcem in samostojnim, sta zanemarila katoliško dolžnost pri ožjih volitvah ter sta kriva propada katoliških kandidatovih Imenovana lista naj se črtata iz vrst katoliških listov. Tozadevni uradni odlok je ravnokar izšel.
Mestni svet mariborski n apr am ' mariborskim Slovencem, V („Mariboržanki“ z dne 21. avgusta je mestni svet mariborski, kakor znano, z razglasom z dne 21. avgusta pod št. 25625, temeljem sklepa mestnega občinskega odbora z dne 14. decembrai 1908 izdal prepoved, izobesiti povodom otvoritve novega državnega mostu slovenske zastave ter nositi slovenske znake. Nam Slovencem je ta prepoved dobrodošla; saj je naš skrbni mestni svet uradno pripo-znal in izjavil, da Maribor ni popolnoma
nemško, temveč jezikovno mešamo mesto. Kajti v popolnoma nemškem mestu ni potrebno izdajati takšnih prepovedi, ker ni hišnih posestnikov druge narodnosti. Dr. Schmiderer je torej s svojim podpisom potrdil, da prebiva, v Mariboru mnogo hišnih posestnikov, torej davkoplačevalcev, ki bi bili svoje hiše o-krasili s slovenskimi zastavami. Kadarkoli bo gosp. dr. Schmiderer, ajli kakšen drugi nemški veljak zopet govoričil o nemškem mestu Mariboru, ga bomo, kazoč na razglas z dne 21. avgusta 1908, št. 25625, odločno zavrnili in mu povedali, da vedoma govori neresnico. Za pripoznanje, da Maribor ni popolnoma nemško mesto, pa mu kličemo prav krepki „,^ivijo;“
Štajersko.
Maribor. Včeraj, dne 26. t. m., zvečer, se je zastrupil v ordonaeijski sobi drK Franka njegov sluga Viljem Scheran, bivši nadsprevodnik, V^rok sa-moumora je baje iskati v njegovih službenih razmerah.
Maribor. (Na naslov župana dr. J. Sehmidererja!) Povodom otvoritve novega državnega mostu izdali ste na podlagi sklepa mestnega občinskega odbora, z dne 14. decembra 1908 znano prepoved. Ker ste se natančno ravnali po ,tem-le sklepu, Vas opozarjamo tudi na druge sklepe mestnega sveta in pričakujemo, da jih bodete dali izvrševati z isto strogostjo, kakor prvega. Za danes pa omenimo samo dveh takšnih prepUvedi, ki sta izšli, a ostali zgolj na papirju in po katerih se ne ravna nihče, niti mestni uslužbenci ne. ITo sta prepoved, voditi pse seboj v gostilne in kavarne ter prepoved, razpraševati razne stvari raz okna na ulico. Tukaj posežite s krepko roko jn odstranite že enkrat ta grda nedostatka. Vam bomo prav iz srca hvaležni! — Več davkoplačevalcev.
Puščava. Podružnica Slovenske Straže za Sv. Lovrenc in Puščavo bo imela v nedeljo, dne 31. avgusta ob 4. hri popoldne v gostilni) gospoda J. Os-walda, po domače Sumej, občni zbor s primerno veselico. Vse p. n. člane in prijatelje obmejnih bratov uljudno vabi odbor.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 2e lani dne 18. avgusta so napravili tukajšnji Nemci, recte posl-linemci, pri maši, katera se je brala povodom cesarjevega rojstnega dne, škandal. Pri cesarski pesmi, ki se je pela, kakor že od nekdaj, v sidvenskem Jeziku, so začeli kričati nemško cesarsko pesem; imeli so takrat celo neke „frajle“ iz Sv. Trojice „v posodo“, da so jim pomagale. Letos se je obrnilo vodstvo Šulferajnske šole na knezoškofijski ordinarijat s prošnjo, da se naj poje cesarska pesem v nemškem jeziku, a ta je odločil, da ostane pri stari navadi, da se poje tedaj cesarska pesem v slovenskem jeziku. Okrajno glavarstvo je izdalo vodstvu nemške šole odločen ukaz, opustiti v cerkvi vse, kar bi lahko povzročilo kak „konflikt.“ Z ozirom na te odloke je gospod župnik že v nedeljo, dne 18. t. m., v cerkvi o-znanil, da se ne bo dopustilo/ uganjati tam nikake politike ter da naj oni, ki nameravajo Je storiti, raje izostanejo. Vkljub vsem tem odlokom in izjavam so bili naši „Nemci“ tako drzni, da so povzročili nov škandal. Ko so začeli peti otroci slovenske Šole cesarsko pesem v slovenskem jeziku ter odpeli že eno vrstico, so začele peti nemško naprej različne „gospodične“, kakor Dimnikova, Pogačnikova itd., na to pa še učiteljstvo in otroci nemške šole. Sekjundirali so jim pri tem fajerberkarji. Samoobsebi je umevno, da so vsled tega utihniji otroci slovenske Šole, ki hvala Bogu, dobro vedo, kaj je prav in kaj ne. Da je gospod župnik po vsej pravici ukazal, da se odstranijo oni, ki motijo službo božjo, vedo zlasti dobro oni‘visoki gospodi nemškega pokoljenja, ki se te maše niso udeležili, ampak poslali otroke Šulferajnske šole in nedorasle „frajle“ delat v; cerkev nemir. To je torej golo dejstvo o ^grozni krivici, ki se godi lenarčkim „Nemcem“ in’ o kateri tako milo javkajo nemški časopisi. Ce bi kaj takega storili Slovenci, recimo v Lipnici, bi jih pobijali ,Nemei, mi pa bi naj tukaj mirno gledali počenjanja nemčurskih privan-draneev. Nemško pridigo zahtevate? V Gradcu je pa stokrat toliko Slovencev, kakor pri Sv. Lenajrtu vseh Nemcev in nemčurjev, pa se jim to ne dovoli! Koliko pa je vas, ki bi ne razumeli slovenski? ■ Kolikokrat pa pridete v cerkev? Koliko pa lahko prispeva zadolžen trg za cerkev ? Sv. Lenart „imenujete nemški ! No, no, gospodje,, le lepo mirno, saj vidite, da se komaj še držite in da ne bo več dolgo, ko bomo imeli Sv. Lenart Slovenci. Za to ne bo treba niti takih nezgod, kakoršne se gode vašim ljubim posilinemš-kim bratcem iz Sv. Trojice. Grozite z izstopom iz — katoliške. cerkve ! Tu pa vam povemo lepo tiho na u-šesa, da katoliška cerkev radi izstopa par sudrnar-krnih „majarjev“ še ne bode propadla!
Sv. Lenart v Slov. goricah. V nedeljo, dne 31. avgusta, dopoldne, se vrši v prostorih gospe Arnu-ševe ustanovni občni zbor podružnice S. D<. Z. za Štajersko. Na občni zbor, kakor tudi na veselico, ki se vrši rstotam popoldne, opozarja in vabi naše di-jaštvo — pododbor.
Gornjigrad. Jugoslovanska strokovna zveza priredi povodom občnega zbora skupine Gornjigrad v nedeljo, dne 31. avgusta, ob pol 3. uri popoldne, pri gospodu Fischerju v Gornjemgradu javno delavsko veselico z zanimivim sporedom. Pridite v obilnem številu!
goricah.
V nedeljo v Sv. Lenart v Slov.
Lepo pošastno
v Krčevini 15 minnt oddaljeno od Ptcja, obstoječe iz 2 hiš, gospodarskega poslopja, vrta, travnikov, njiv, sado nosnika in gozda se takoj proda (zemljišča je okoli 10 ha). Natančneja cena in pogoji se izvejo pri učitelja Kaj n ih a v Ptuju, Herbersteinova cesta 5.	162
Službe ii
rojad, inteligenten, trezen, zanesljiv in delaven mož trez otrok. Želi priti kot sluga v kaki pisarni, za paznika pri kaki tovarni ali kaj primer nega. Vešč je slovenskega in nemškega jezika, v pisanja in računstva. Na razpolago vzorna dosedanja delavska spričevala. Več pove uprav-ništvo Straže.
0^	§ Ker se nagiba sezona h koncu
w e opozarjam cenjeno občinstvo
na neiuveno nizke cene vseh poletnih obuval, posebno sandal in platnenih Čevljev* — Naj nihče ne zamudi ugodne prilike. Naročila od zunaj se izvrše točno in poceni.
ŠTEFAN STRAŠEK prva naj večja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse štev. 3.
Belflnica voska, obrt medu šn vošcenin
pjc Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenjh svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno id po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št 188,
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, HarlbOr, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“,
prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Josip Brandì,
isdelovatel] orgel v Mariboru o. Dr,
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestav bo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
TraBsponirharmoriista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
Zakal paci
je „Pravi : zagrebški Franck:	H
tako priljubljen pri naših a gospodinjah?	W
Le zaradi svojih prednosti! krepak okus,
zlatorujava barva,
nedosežna izdatnost.
Tovarniška znamka:
Kavin mlinček.
tl em tl/25.643
T--------------------------------ST
Velika narodna trgovina
KstsiVanič, Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, pr,set no prasne novosti sa ženske in moške obleke p t zelo znižani ceni!
Ostanki pod lestno ceno Postrežba točna in solidna 1 Vzorci na razpolago !
Naznanilo.
Podpisani zavod je sklenil v smislu sklepa pri občnem zboru upravnega sveta z dne 18. t. m., da poviša obrestno mero in sicer:
a) pri hranilnih vlogah od 4% na 472%, s celomesečnim obresto* vanjem in b) pri posojilih od 5% na 572%, s 72% amortizacijo na leto,
Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu v S ov. io r,
dne 26. avgusta'1913
Ravnateljstvo.
Zahvala.
Za vse dokaze sožalja po?odom smrti, za darovane vence, posebno ps požrtvovalnim pevcem in za obilo udeležbo pogreba našega ija-bega, nepozabnega sina oz. brata gospoda
Franceta Horvat
učitelja na Ponikvi
se 'S m iz srce zahvajuje
žalujočo rodbina Horvat.
V Mariboru Krčevina 132, dne 27. avg 1913,
Priporoča se Vam za nakup |
Cs>
U
Ö
O)
&
V)
ssr
.a
o
e?
	šil
	t“*
	£2
	
	M S
	S3
	
	©
	
	S3
	3
	j S3
	j —
1	fljl Iliju!
A. VIHER
Koroška ceste 53 JMffirilboiF Hetsgasa» 2 is 4
se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohi.tvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeluje portale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
najgenejii klobuki *
se dobijo samo pri
Rafael Salmič Celie Mar. ctoni j Ft Piacotta : PfijL
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna, Solidna postrežba.	95
to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlat nine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.
Na tisoče zahval.)
Štajerske slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
lastnik R. Diehl.
Spodnještajersko ljudska posojilnica v Maribora
registrov, zadrugi z neomejeno zaveza

Hranilne Dinos se sPreJeinaj0 °d vsakega in se obrestujejo: nav»d>e »o 4 Vi °/101 proti trimesečni odpovedi po 4s/«%- Obresti se 111 ailllllKi VlUyu pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsace?» V:« Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. poiož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojilu SO daieifl *e članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5®/«, na vknjižbo sploh po 51/4%, na vknjižbo in lUOUJilU ilii UUjGjU p0r0gtv0 p0 5s/it/0 in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
UrOdilO UPO 40 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. are dopoldne izvzemši praznike. V Ul UUllL ui d oljnih „ah se sprejema in izplačuje denar.
SC dajejo	Posojilnica ima tali na razpolago domače hranilna nabiralnim.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
rawwja«!»«
Založnik in izdajatelj r Konzorcij (Straža“,
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.