PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST, sobota, 18, avgusla 1945 - Lelo 1. štev. 82 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št 1 - ^ Telefon Št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Poštnina plačana. Cena 2«- liri msm Bazoi/ica 6. septembra 1930. so fašisti v hrbet podrti štiri slovenske fante, ki s® se R* proti fašizmu. Takrat je planska javnost po veliki ve-molčala. MolčaM so pred-tisti, ki bi radi danes ve-'a‘* demokrate, a podpirajo J1 razpihujejo gonjo zoper no-0 Jugoslavijo. Streli na Bazovici niso zamr-o srcih jugoslovanskih bor-** zoper fašizem. Leta 19)1. il46 ^Onili tisoči in tisoči^ da 'e«? e 'woi mred Mussolini-■ rega suženjstva, da pomagn-k ^vot)oditi svet Hitlerjeve Nad 1.700.000 jih je ftoovalo življenje za uničenje ,timia.. Sadnje dni aprila 19Jf5. so ju- \ 3W°vanski borci v težkih bojih j Osvoboditev Primorja in Tr-1 ^Prispeli do Bazovice. Tam, j 7**" «o padle žrtve fašizma, fe }9uslovanska armada vodila Tj*1 je težke borbe s fašistično ^io, z Nemci, fašisti, n-nedičevci in drugimi plačanci. Y tej iJ^i je bile uničenih nad tristo padlo je nad trideset borcev. končani bitki so jugoslo-borci pokopali svoje bor Mir'Skupni cilj svobodoljubnih narodov sveta Vojaika slža Sovjetske zveze je upihnila zadnji vojni plamen Moskva, 17. Tass. — Težko je r*- rišča agresij« ter vira hitrejši ko- , veljatvo upati ničesar vet. SUate- či. kako bo Japonska, ki j« sprejela ! nec svetovne vojne so bili direktni ; šho je bdla Japonska pobita ki zre- pogoje brezpogojne predaje, izpol- cilji sovjetskega vstopa v vojno. Na nila te pogoje, piše mednarodhi e- tehtnico je bila vržena vojaška moč pazovalec a v “^posredni nevarnosti, da bo Eiseniiower obiskal Leningrad fVlls jo bolj močen, kot sem si mogel misliti” Moskva, 17. Tass. Petnajstega avgusta so general Dvvight Eisenho-wer in osebje njegovega spremstva zapustili Moskvo z letalom. V istem 'Ietalu je z njimi odpotoval maršal Sovjetske zveze Zukov. Na centralnem letališču so jih pozdravili šef generalnega štaba Rdeče armade general Antonov, letalski maršal Palalev, generallajtnant Lavia, komandant Moskve generallajtnant Sinilov, ravnatelj oddelka »a stike s tujimi državami pri ljudskem komisariatu za obrambo generalmajor Kijuncov, drugi odgovorni čini- obrambo, poslanik ZDA Harriman, «v. -»» a uuj.tr.uui, j-vrvsa. jjaveueihci SV CAt UUJSCO UUZUttli - - _ r ' . i », ■________. . . . nobeno izdajstvo ne more spreme- moč kvaniunške japonske armade, : preref?a na .dvo*; ^"ašnji voj-i vodja ameriške vojačke misije v niti nepreklicnega dejstva o popol-1 ki je morala poskusiti uničujoče : m poloŽ8J, nase dežel6- je P°ročel generalmajor Deente, vodja nem in dokončnem porazu japon- 1 udarce sovjetskega orožja. Ta ar-! .i®Ponskl časopis «Nippon Sangio* i angleške voje&ke misije v ™mD , , . ,, i J -O . I ianAnalsnmii norrv/lll in oAilai nn4 tennni ITeimnaiel in skega imperializma. Dogodki preteklega tedna so najtrdnejši dokaz resnice, ki posve- pospravili fašiste v kraško 'J* ^fog ti fašisti niso bili po-nii svoje vrste. Antifašista-3 Množicam, Trsta, antifaši-množicam Italije, kljub ifife* nuPorom t»i bilo dano oči-*vojih vrst. Agenti Ovre, Ul as, člani Brigate ne-pripadniki 88 se še nelcazno-ik)- ^Prehajajo po Trstu in I-Prav ti mečejo vedno zno-wevete na Titove Jugosla-3 ftrvjo laži o njej: o fabo-Jugoslaviji, kjer naj bi ! stotine Italijanov, e te- hi, baje vlada v Jugosla-ifjt stotinah nedolžnih Itali-jNVj M naj bi ležali v kratkih krfo, Sirijo klevete, glasno w° v svet’ to bi odvrnili po-Nn°st od svojih lastnih zloci-da bi ušli zasluženi kazni, ostali na svobodi, pripra-italijanskemu imperia-^ -tn novi vojni. /kričanju te fašistične klike prisluh* ila anglo-a.nerikan-r%>L l°’aiha uPrava 'n pričela .žjfkovati kraške jame pri Ba-ie motfa storiti samo da obrani čast zavez-0JC® Jugoslovanske vojske, da .J^goči reakcionarno gonjo ^ Jugoslavija, jjfaskava anglo-ameriike vo-jJ*® uprave nas je začudila da vojaška uprava k iame ni poklicala za-Jugoslovanske arma-5?° je onemogočila mednarod-- kontrolo in tako žg v naprej ala vere v nepristranost ,! preiskave. beh PoznamG jame, kjer bi ^fkave svetovne demokratič-javnosti mogle dati več za-ij^er rnrgoli živih fa-vojnih zločincev. Taka k * na primer je mesto Trst, (tk.* sa»io zatočišče italijanskih, fe"'’ — ...................... ca novo mirno dobo za narode. Ta negovala in hranila z okupacijskim resnica obstoja v dejstvu, da ni! mlekom. O tej armadi je ameriško takega napadalca, ki bi se mogel časopisje pisalo: «Kvantunška ar-zoperstavttl skupnim naporom ve- uiada je po kakovosti in količini likih svobodoljubnih sit in da mo- Ttevlinvjša kot japonske sile na kareje sam* skupni napori narodov : terem koli drugem mestu.« Ame-izkorenintti in uničiti kakršna koli riški dopisnik Forster je napisal, žarišče agresije, hitro in odločno. ; da so zavezniki opazili, da zbira Sovjetska vojna napoved Japonski | Japonska že dalj časa v severu čele pospešila tek dogodkov. Pospe-1 te iz osrednje in južne Kitajske, šitev ne;zbežnega konca vojne, čim Zavezniki so razumeli tu«ti neko hitrejša odstranitev japonskega ža- drugo stvar. Brez upa zmage ZSS*R mada se je nahajala na ^linl £i- 1 'iaP?nskemu 3« "fk! generallajtnant Hammel in drugi, rlnajst let. . kar hh je bilo v 3000 letth Na letališču ki je bilo okrašeno z Japonska poveljstva so jo skrbno Dokler obstoja na celini modna japonska armada, se niti okupaciji cele Japonske ne bo posrečilo, spraviti Japonce na kolena. Japonska bili matični otoki zasedeni. Zete je bil pričetek sovražnosti Sovjetske zveze proti Japonski največje važnosti. Udarci, ki jih je zadala Rde. japonske zgodovine. Teden zgodovinskih dogodkov Tokijske časopisje je pripravljalo Japonce na poraz. Sedaj je postal poraz «falt accompll« (gotovo dejstvo). Skupni vojni napori štirih velikih zaveznikov — ZSSR, ZDA, Velike Britanije ta Kitajske so dovršili drugo svetovno vojno ameriškimi in sovjetskimi zastavami, je bila postrojena častna straža in godba je zaigrala angleško, ameriško in sovjetsko himno. Potem ko je slišal raport komandanta častne straže je armijski general Eiaenhower držal kratek govor preko radia: »Več mojih oficirjev in jaz smo obiskali Moskvo kot gostje Rdeče armade. Danes zju- in zadali odločMrii udarec zadnje- j ; raj mi odputujemo. Lahko rečem mu žarišču agresije na vžhodu. Sbv- i samo eno stvar: Zapuščamo Mo-jetsko ljudstvo s ponosom čuti, da ' *kvo kot prijatelji. Mi smo ponos-j« njegov mogočni udarec^Japon- m, da se nas imenuje za prijatelje. sk' dosegel svoj cilj. Prejšnji teden je btl v resnici teden največ fita lahko gotovi, dfe imate več za atopnikov nekje na svetu, ki bodo armada na kopnem bi lahko nada- I ča armada japonskim četam, so do-ijevala z bojem celo petem, ko bi | kazali, da ae more japonsko po- jlb zgodovinskih dogodkov. %ugn svetovna vojna se bliža, zaključ-;. „ ,, ™ , _ i m l imamo radi. Zdravo>!» kir? Skupni napori zaveznrkm’ so uničiti posičdnje žeriš:je vojn«. Zadnja žerjavica tega žnr sča dogoreva in narodi sveta sp pravkar pne- ' Istega jutra sta maršal Sovjet-stor>iM prag v boljšo bodočnost in 'ke zveze Zukov iB armijski gene-nov mirni razvoj. i ral D. Eisenhower prispela v Le- li Leningradu ningrad. Letali^fie je bilo slavnostno okrašeno, postrojena je bila častna straža in godba je zaigrala narodne himne. Goste so pozdravili predsednik Izvršilnega odbora leningrajskega okrožnega. Sovjeta Solovkova in drugi. Armijski general Eisehovver ih maršal Zukov sta prebila nekaj ur pri pregledu mesta Popoldne je maršal Sovjetske zvgze Govorov priredil južino v čast gostom, ki je potekla v prijateljskem razpoloženju Isto popoldne so Eisenhovver in njegovo spremstvo zapustili Leningrad in odleteli v Berlin. V istem letalu se je podal v Berlin tudi maršal Sovjetske zveze Zukov. Na letališču so goste pred odletom pozdravili maršal Govorov, -Popkov in drugi. Igrale so se himne vseh treh držav in arm. general Elsenhower je podal naslednjo tejavo dopisniku «Tassa»: »Obžalujem, da je bil moj obisk Leningradu tako kratek. Slišal sem zelo mnogo o tem meštu; dojem pa, ki sem ga dobil danes, je v sliko bolj šiv in močan, kakor je vse kar sem si mogel misliti. Izkoristil bom prvo priložnost, da bom obiskal to krasno mesto za dalj časa. Zahvaljujem se Leningrajčanom za topel in prisrčen sprejem! Vrnitev v Berlin Po obisku Leningrada »ta maršal Sovjetske zve se Zukov in armijski general Eisenhower 15. avgusta pristala na letališču pri Bgrhnu, kjer so jih pozdravili poveljniki Rdeče armade in armade ZDA. Mod »prejemom je bHa postrojena ameriška cestna streaa in zaigrane so bUe himne Sovjetske zveze in ZDA. IZ JUGOSLAVIJE Dokaz Slovanke vzajemnosti Beograd, 1«. Tanjug. — Iz Prage j kuliumego sodelovanja med Jugo-6jno dobili sporočilo o svečani te- j slavijo in ČehoslovaSko. Nadalje ja ročibvl 500 ton sladkorja, ki ga je j pripomnil, da je ob priliki svojega 31. juli ja t, 1. darovala našim otro- i obiska pri maršalu Titu sporočil kom čehoslovaška vlada. Svečana teročitev J« bila izvršena v prisotnosti jugoslovanskega poslanika dr. Cerneja, 30 vagonov sladkorja je bilo pripravljenih v tovarni sladkorja v Dobrovicaih pri Mladi Bo-leslavi. Poslan ik dir. Černe ja so tu pričakovali meščani, mladina, častna četa in delavstvo tovarne. Izročitvi sladkorja so prisostvovali tudi dr. Kcrbel, predstavnik ministrstva za zunanje zadeve, Inženir Brandeis, v imenu ministrstva za prehrano, predstavniki pokrajinskih oblasti in zveze sladkorne tovarne. Po pozdravu predstavnika sladkorne tovarne v Dobrovicab ta po govoru predsednika krajevnega odbora ter direktorja sladkorne tovarne je govoril predstavnik mmi- vest o tem darilu, nad čemer j* bil maršal Jugoslavije posebno ginjen. Svečanost je bila zaključena s čehoslovažko in našo himno. Neto je vlak, okrašen z zelenjem^ cvetjem, gesH izpisanimi pozdravi o-trokom in narodom Jugoslavije, posebno maršalu Titu, zapustil tovarno in odpeljal proti Jugoslaviji. Film o uslaških zločinih Beograd, 13. Tanjug. — V- Beogradu bodo v kratkdm prikazovali dokumentarični film »Jasenovac*, ld kaže grozote proalulega u» staškega koncentracijskega taborišča, kjer so ustaši izvrševali najbolj živinske zločine, kjer je 8401X10 ljudi izgubilo življenje. Prikazuje VJ,AV.V.V^AV.V.V.*AW//.’AWWiV.WAWAVWW.V.VV.WA,AVWW.V.V.W.V.W.’.\VAV.V.\W.SW.VAWAVWAWAV tudi zbirališče jugoslo-^Kih vojnih zločincev, ki so pred pravično kaznnijo k naroda* in zapeljancev, ®° jim sledili, hi* ^ratu se svobodno spreha-P? cestah znani jugoslo-sodelavci okupatorjev, i.0? so Marjan Zajc, Milko £r*fl<*r, kaplan Glavač, Dr. C-fc Miloš Stare, profesor Baraga, profesor Pavic Bobič Lenko Urbančič, Fran- rv, Robič, belogardistični po-Novinec, dr. Drnovšek, {^žtardistiSni policijski agent tku znani iniciator velikih ^U« v Divnu Ivič Babič, N ***. Mutevelič, ki je sodelo-IVjJJrj umorih pri Brčkem, itd. \ ue ulice mrgole domobran-Vij PTeoblečenih ustašev, čet.ni-\g *edičevcev, tistih, ki so t’ 'Vkr* 'ji *tr°čali anglo-ame-JU ' Padalce Nemcem in ki so *( f^ffoslovatiska vojna sodi-ta*e 2^°|X*ne *°Per zavez-Nlto ^var obsojala na smrt. nova Jugoslavija poj-^ ui zavezništvo zoper faši- le* ta zločinska drhal se da-ž tvobodno kreta po Trstu, \v]a ima na pretek in po kanalih pisari domov: No ^ minulo, spet posta- lj, gospodarji položaja.» % *e upravičeno sprašujemo, 'l>)P0dpira te vojne zločince, Nje ^ <>m(fgoča svobodno kre-iim pomaga vzbujati ''H,, , uPe> bodo zopet go-*> t.. poln xaja, to je, da se Jugoslovanska razstava v Parizu Beograd, 16. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča iz Pariza, da »e francoska javnost zelo zanima za razstavo »Narodi Jugoslavije v bon. bi za svobodo*, ld jo vsak dan obiskuje veliko število Parižanov. Ob priliki te jugoslovanske dokumentarne razstave pile znani pariški list »France Monde* med drugim: «Na tej razstavi' vidimo vrsto dokumentov • vojni, ki so jo vodili jugoslovanski narodi pod vodstvom maršala Tita proti okupatorju. Tu kakor budi na drugih krajih vidimo, kako se Je človek dvignil prati nacistični zveri. Ti obsojenci, ki »o obsojeni na smrt in lil jih vidimo na fotografijah, na« spominjajo na podobne francoske obsojence iz nedavne francoske preteklosti. Jugoslovanski domoljubi obešeni na stebrih beograjskih cest, nas spominjajo na podobna obešanja v Tutesu in Nimesu. Partizani v raztrganih Oblekah, ki so polagoma postali močna armad«, nas spominjajo na naše borce -me, kije. Tako Je ludstvo na enem In na drugem koncu Evrope pričeto 7. odporom proti zločincem. Nemogoče Je Obiskati to razstavo, d« je ne bi zapustit z občutkom, da obstoji v Jugoslaviji neka moč. Bilo bi pa tudi nespametne, te moči ne priznavati*, zaključuje omenjeni list Še vedno v pripravljenosti Razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu Washington, 17. Reuter. — Vojska ZDA. ki bo izvajala zasedbo Japonske, mora biti pripravljena na borbo takoj po izkrcanju, je dejal danee svečer v W«j»hingtonu general Brehon Sommervell, poveljnik transportnih čet armade ZDA. »Pripravljeni moramo biti na sporadičen odpor fanatičnih voditeljev in čet*. General SommerveH je izjavfl, dn nameravajo ZDA pustiti v Evropi kot okupacijske čete okoli 400.000 mož. Zaradi tega se bo wč kot 2 miljona mož vrnilo ta Evrope v ZDA. Poziv maršala Vasiljevskeaa na predajo Odposlanstvo ameriških sindikatov v ZSSR Wa»h1ngton, 16. Tanjug. — Dopisnik A. F. P. poroča, da je predsednik ameriške delavske zveze Philip Morey izjavil, da so sindikati ameriških Združenih držav prejeli vabilo Osrednjega odbora sov- Moskva, 17. Tass. — Generalni Jtab Rdeče armade je izdal naslednjo objavo: 17. avgusta je vrhovni poveljnik sovjetskih čet na Daljnem Vzhodu, maršal Vaslljevski poslal naslednje sporočilo komandantu japonske kvantunske armade :«Vrhovno po-v®ljnlštvo japonske kvantunske armade je naslovilo na vrhovno po-veljnistvo sovjetskih čet na Daljnem Vzhodu preko radia predlog, da bi se prenehale sovražnosti, ne da tri bil omenjen način, kako se bo izvršila predaja japonskih čet v Mandžuriji. Istočasno so japonske čete prešle v protinapad na mnogih odsekih sovjetsko-japonske fronte. Predlagam zato komandantu kvantunske armade da japonske čete prekinejo vse sovražnosti pro- ti sovjetski fronti, da položijo orožje in s« predajo. Postavljajo se ča- ! sovni roki. da bi bilo omogočeno j vrhovnemu poveljništvu, d* bi vse j čete obvestilo o nalogu za prekini- | tev odpora in o predaji. Cim bodo Japonci predali orožja, bodo Sovjetske čete prestale z vojnimi operacijami. 17. avgusta 1945. ob 19 uri 445 minut po času Daljnega vzhoda. Boji v Burmi se nadaljujejo Rangun, 17. V ZN. — Nobgn znak predaje »e Je ni pokazal na burmanskem bojičČu, kjer se borijo britanske čete. Ukaz o ustavitvi j aki ministrski predsednik dr. Soong operacij bi se moral izvrševati že je v četrtek zvečer prispel ta Lomna jmanj 48 ur, a na vsej dolgi fron- 1 dona v Wa»hIngtom. ti se delavnost vojnih operacij nadaljuje. Vojaki nosijo Se vedno skme in pučke. Kolon« in transporti $> vedno vozijo sem in tja po razdejani mandalftyski cesti. Topništvo je še vedno na svojih položajih. Stotine japonskih vojakov, ki se borijo v džungli pod okriljem ogromnih dreves Pagu-Tomasevih gričev, 2e niso zvedeli za kapitulacijo. Japonski opolnomo-eenel prispejo v Nantlo San Francisco, 17. VZN, — Japonska vlada je danes po radiu obvestil* genprala Mac Arthura, da se izbrani predstavniki, ki jih bodo poslali k zavezniškemu vrhovnemu poveljstvu tor da bodo odpotovali iz Tokia proti Manili 19. avgusta. Poročilo se glasi: »Izbrali smo naše predstavnike za Manilo. Zaradi posebnih notranjih vzrokov so doloeiU, da bodo zapustili Tokio 19. avgusta. Nadalnje podrobnosti bodo sledile*. Soong v Washingfonu Washiflgton, 17. VZN. — Kitaj- j c tekih sindikatov in da bo v naj- j vestja* poroča ta Sofije tole: krajšem ča*u odpotovalo odposlanstvo ameriških sindikatov v Sovjetsko zvezo. On Gaulle pomilostil Petaina Pari«, 17. VZN. — General De Geni le Je danes spremenil sm rtno obsodbo maršala Pžtalna v dosmrtno Ječo. Ostavka Grewa Wn»hington, 17. VZN. — Predsednik Truman Je naznanil ostavko di-žavnega podtajnika C. Grew« in imenovanje na njegovo Deana G. Achesona. JVWWWWWlMMiVUWlAi 'AČAVV^AVVVčVVkVAVA nost In manjkanje kakršnihkoli o- bičajnih demagoških obljub, ki so karakteristične pri volitvah v gotovih državah, Zumanje politični program Na polju zunanje politike pravi volilni proglas, je glavna naloga pridobiti si častno mesto m Bolgarijo v družini svobodoljubnih na, rodov; zaključita časten mir; po- Nova Bolgarija odpira oči Ves bolgarski narod sodeluje pri obnovi Dopisnik moskovskega lista »Iz- 5? I t ___________ ! talija in cona A Julijske Krajine prenehata biti raj za jugoslovanske vojne zločince, da se kaznujejo fašistični krivci zločinov nad jugoslovanskimi narodi, da se pozidajo porušene vasi Primorske in Jugoslavije, da se povrne škoda oropani zemlji. To je preisknsni kamen italijanske demokracije, vseh ki jim blesteči naziv demokrata ne pokriva fašističnih namenov. 'S / e upravičeno sprašujemo, S* j ,^i, ki danes spet po-w' iz ^tojnleki reakciji ust.var-bazo zm nove im-JN i 8 }?ne pohode na Balkan, i ^drii ’ ** Treta ra%v{^!'air> danes z narodi Ju- e **ed zahtevati, da Ir Anglo-amcrikanska vojna u-prava pa naj prihodnjič rajše prisluhne glasovom tistih resnično demokratičnih italijanskih množic Trsta in Primorja, ki so šle skupno z jugoslovanskim prebivalstvom v borbo in ki skupno z njim zahtevajo čutenje fašistov, svojo ljudsko oblast, ki zahtevajo kruha, dela in obnovo, ki vedo, da je legenda a kraških jamah samo provokacija italijanske in mednarodne reakcije. »Nova Bolgarija spominja na človeka, ki j« prvič odprl svoje oči ko sl je pridobil svobodo zbiranja, svobodo tiska in druge pravice, ki so si jih napredni na- odi že dolgo priborih, poskuša bolgarsko ljudstvo svojo moč na vseh poljih Javvnega življenja. Volje bolgarskega naroda, da si obnovi svojo državo, je tako velika, da je dovolj, če odbor patriottčne fronte pozove v ta namen ljudi in še se vse ljudstvo zbere za njim. To se kaže dobesedno v vsaki stvari. Ko sem prišel nekoliko po 9. septembru prVV- v Sofijo, so bile mesto | ceste tega krasnega mesta neprehodne ko džungla. Povsod so namreč ležali hribi ruševin in ostankov razbitih stavb. Ponoči je bilo mesto pogreznjeno v temo. Samo nekoliko luči je brlelo na slavoloku zmage, ki je btl postavljen na bu-levardu Carja Osvoboditelja v čast Rdeče Armade. Sedaj j« mesto očiščeno, njegovi pločniki se bleščijo in ponoči Sofija žari od lučL Vse to je bilo doseženo od samih meščanov. Tisoči prebivalcev, delavci, uradniki, mali trgovci, so žrtvovali več dni svojih počitnic in očistili mesto. Ko je vlada patriotične fronte razpisala pivo posojilo svobode, »o se vršili v vseh tovarnah, delavnicah in vaseh dobro obiskani mitingi. Delavci, kmetje, intelektualci In mali trgovci so bili srečni, da so lahko posodili svoje skromne prihranke ljudski vladi. V dveh tednih je podpisana svata dosegla višino 90% celotnega državnega proračuna med vojno. Bilo l>i naivno misliti pravt dalje Didenkd, da ni več ijikaklh sovrež-nikov v Bolgariji oM izven njs. Dni šepetajo teza vogla: »Kakima vlada je to? Kdo jo je izbrai? Kje je naš parlament?* Dobro doeedaj še ni nobenega parlamenta v Bolgariji, toda bo kmalu tu. Toda to ne bo več prejšnji fašistični parlament, katerega polovica poslancev Je bila obsojena od ljudskega sodišča, ker so prodali dTŽavo Hitlerju In ker no izda« takozvasii zakon oa o-brambo države. Izdajalski groil Tisoči sinov bolgarskega ljudstva so postali žrtve tega »prava močnejšega*, orožniki ki so izbrisali iz površja zemlje premnogo vasi skupno z njihovimi prebivalo!. Bolgarsko zunanje ministrstvo j* »užensko o-ponašalo Gestapovce. Uradno je razpisalo nagrade ▼ višini 5000 levov na gJovo. Prejšnji parlament »i je prisvojil milijone Jevov v ta namen. Sedaj, ko so Mii arhivi prejšnje fašistične vlade odprti množicam, je bilo ugotovljeno, da je vlada plačala za ubijanja vernih sinov ljudstv.-. 64.000 levov v letu 1941, 4.490.0< 0 levov v letu 1942. 41.550.000 levov v letu 1043 in 87.728.000 levov v oemih mesecih leta 1944. Dane« živi vsa Bolgarija v pričakovanju volitev. 26. avgusta bo svobodoljubno bolgarsko ljudstvo proglasilo svojo končno sodbo nad preteklstjo. Prvič sedaj gre Bolgarija na volitve kot ena najbolj demokratičnih držav. Skupine, ki tvorijo patriotlčno fronto, so »prejele skupni volilni proglaa ta »kupno 'risbo kandidatov, da ne bi ustvarjalo vzroka za razpihovanje poh-Mčnih strasti, ki bi bile škodljive »a enotnost države. Kakšna Je značilnost toga proglasa? Kar človeka najbolj začudi, je njena real* beigprskega naroda Giorgl Dimitrove. »Predstoječe valitve bodo reena preizkušnja politične zrelosti in zvestobe do naroda za vae stranke patriotične fronte tn za vse bolgarske patriote*. Ogromno zadošč.jnje, s katerim je bolgarski narod pozdravil demokratični volilni zakon ta volilni proglas ter navdušenje, s katerim se množice pripravljajo na volitve, ne dopuščajo nlkakeg* dvoma, da bi bolgarski narod ne izšel sijajno ta to preizkušnje. Brezposelnost v Italiji Beograd, 7. Tanji«. — Dopisnik Tanjuga iz Rima javlja: Paaoipis »Avanti* prinaša izjavo ministra za d-ešo Barbaresal-a, da je v Italiji pol milijona brezposelnih delavcev. Oe vlada po zakonski poti ne M omogočila odpuščanje delavcev, bi ostalo v severni Italiji brez posla več stotteoč delavcev. Positltno življenje v britanski okupacijski soni v Nemčiji Beograd, 16. Tanjug. — Agencija Reuter objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika iz Nemcu je, v katerem pe rečeno, da Je btlo danes objavljeno, da j« odobreno osnovanje treh demokratičnih političnih strank — komunistične, socialdemokratske in centralne strank« — v britanski okupacijskih coni v Nemčiji. Kot pogoj delovanja se zahteva da mora vsaka stranka predložiti svoj program in popis imen svojih predstavnikov zavezniškim vojaškim oblastem. Berlinčani morajo oddati zlato Berita, 17. VZN. — Zavezniško magati, da bil zagotovljen mir na; poveljstvo, ki mu trenutno načo-Balkanu ta povsod drugod; priklju-: luje general major ameriških sil čiitt se Listini za mednarodno varnost, ki Je bila sestavljena v San Franciscu. Nad a Ij ni cilj v zunanji politiki J*: Večno prijateljstvo z velikim .-ruskim narodom osvoboditeljem in drugimi narodi Sovjetske Zveze; najtesnejše zbližanje in zveza z bratskimi narodi nove Jugoslavije; stike dobrega sosedstva in sodelovanja z vsemi demokratičnimi narodi Anglije, Amerike, Franclje ta vseh svobodoljubnih narodtav; zbli-žanje. sodelovanje ta zveza z vsemi slovanskimi narodi na podlagi popolne enakopravnosti. Notranji problemi Na polju notranje politike J« program patriotične fronte: »Osebna varnost za vsakega državljana, utrditev patriotične fronte, poenostavljenje ta pocenitev državne u-prave, reorganizacija vse zakonodaje v duhu demokracije, borba prati rasistični in fašistični ideologiji, vzgoja ljudstva v duhu demokracije ta pravega patriotizma e-nokopravnost vseh narodnih manjšim. ttopolna lista parlamentu ih kandidatov, ki jih predlagajo stranke Patriotične fronte, je bila objavljen* 25. julija. Na lteti se nahajajo lrnsna delavoev, kmetov, n*-moščencav, intelektualcev, rokodelcev, trgovcev ta hišnih gospodinj, ki predstavljajo vsa stranko Pto trlotJčne fronto in reoigamdotrana. V enem izmed svojih piaem Bol-gairskomu narodu piše zvesti ata Floj-d Parke, je danes odredil, da morajo BerMčani tekom prihodnjih deset dni oddati vse zlato, srebro In druge dragocenosti, ki Jih posedujejo. . . . . _ „ . prostor, kjer bo ustaši pognali ti. strstva za prehrano ing. Brandeis, , .. . . ' , . . . . Jr., . u , ’ aoe za veznih žrtev v Savo. Zaro- ki Je poudaril, da pošilja Cehoslc- i vaška Jugoslaviji delo svojih rok | in svojega prizadevanja. Dr. Ker- i bel je poudaril v svojem govoru, da so Cehoslovaki ves čas vojne z nenavadnim občudovanjem spremljali odpor jugoslovanske ga ljudstva, posebno odpor n jegove mladince proti sovražnikovemu napadu. Po končanem govoru je izročil jugoslovanskemu poslaniku darilo čehoakKva ške vlade kot dokaz prija. teltetva do Jugoslavije. Istočasno Je izročil pismo ministra Jana Ma-sapyka, ki se glasi: »Gospod minister! Z vol Sirim zadovoljstvom Tam sporočam, da. jfe (pripravljeno 500 ton sladkorja, ki ga čehoslovaška vlada poklanja jugoslovanskim a-trokam. Vlada čuti zadovoljstvo, da more na ta način izraziti občutke prijateljstva, ki Je veedno vezalo naše narode. Sprejmite gospod minister, izraze mojega globokega spoštovanja. Jan M«saryk». Jugoslovanski minister dr. Cer-nej se Je zahvalil za darilo ta poudaril pomen tega darila, ki prihaja iz bratske države. Govoril Je prav tako o težki in kruti usodi jugoslovanskih otrok, ki so med vojno prenašali strahovito pomanjkanje, To darilo Je »ajiepše prav zato, ker je pri pripravljanju sodelovala mladina. Dr. Cemej je prav tako poudaril važnost bratstva slovanskih narodov pod vodstvom Sovjetske sveoe tor važnost gospodarskega In di velike suše je bila neka tako tipa dla, da so ae trupla z zvezanimi rokami pokazala na površini in o-mogočlla da se je s slikanjem za vedno ohranila ta strašna slika ustaških zločinov. Izidi volite? v Sloveniji Beograd* 17 Tanjug. — Pri v*> litva/h v Narodne odbore v Sloveniji to bili do6«ženi naslednji rezultati: V okraju Logatec je pri volitvah sodelovalo 95:9% volilcev; v okraju Cerknica 91%; y okraju Škofja Loka 96.6%; v okraju Grosuplje 97.38%; v okraju Barje 100%; v okraju Šmarje 96.22%; r okraja Vransko 96.9%:; v okraju Žalec 99.25%; v okraju Laško 98285%; v okraju Velike Lašče 99,74%; v o-kraju SlovenjgTadec 97.61%; m o-kraju Sevnica 99.7%. i za jesensko setev Novi Sad, 13. Tanjug, •— Sporazumno z zveznim ministrstvom za poljedelstvo je predvideno, da bo letošnje jeseni posejano s pšenico 6770.000 ha, Ta površina jb bila posejana s pšenico tudi prejšnja leta. Za uspešno in hitro jesensko setev primanjkuje konjske vprege, toda, če bo delo dobra organizirano, posebno še, če bo UNRRA pravočasno poslala traktorje, lahko upamo, da bo previden* površina pravočasno posejana. Vrt*»V.SVWWWWW IZ SOVJETSKE ZVEZE Ženski polk-gardna enota sovjetskega letalstva Moskva, 16. Tass. — V vojni proti hitlerjevski Nemčiji sl je ženski polk pod poveljstvom podpolkovnika Evdohije Beržanskaje priboril naslov gardne enote. Ob izbruhu vojne Je polk osnovalo nekaj deklet, ki so se prostovoljno javile na hojilšče. Celotni polk sestoji iz žensk od poveljnika do pisarja v glavnem stanu. Ta bombniski odred le letal samo ponoči. Borb se je udeleževal v začetku v severnem Kavkazu, pozneje je tolkel Nemce na Krimu, v Beli Rusiji, na Poljskem in je skupno z Rdečo armado videl poraz Nemčije na njenem o-zemlju. Letalke so izvrailc več kakor 20.000 letalskih nalog. 2valna. Trudi se in pomaf*J5 stvu. Samo v 14 dneh je naprej 400 delovnih ur ia 30 kurirski* > i-.- . ___ »e veano vrnovm poveijmo- - ^ aemekega področja in da Se oi stopil službe generalnega ?uV*!!I0,'-ja Kanade. — Uredništvo «J’rl skega dnevnika*. # lAVAWMWW.WVAW.W.%*.W.,JS »SV.V.VSiVirNNVVVA ejs v^«^i.vs,l»lVV*»»«*»'*»,<-Nl‘- Nikolaj Ostrovski Kako se je kalilo jeklo (Ker je tiskarski škrat povzročil neljubo pomoto, ponovno priobčujemo nadaljevanj« romana z dne 15. t. m.) V. — Nekam čuden el danes Pav-ka... — Potem J« »a hip umolknil ia spet vprašal: — Ali se ti Je kaj »godilo? — Pavka se je dvignil in sedel k Klimki. — Nič se ni »godilo — J« odgovoril pritajeno. — Težko mi j« tukaj, Kllmka. — Roke ki »o mu počivale na kolenih, so se skrčil« v pesti. — Kaj se je danes zgodilo s teboj? — Je nadaljeval Klimka in ae dvignil na komolce. — Danes, de se j« »godilo, praviš? Zmeraj se ml dogaja, odkar sem prišel sem na delo. Poglsj kaj se tukaj dela! Delamo kot mule a namesto »ahval« prejemamo klofute to to »1 lahko privošči vsak, komur pade na misel, zaščit« pa (Roman) nimamo nikjer. Lahko se raztrgaš, a vsakemu n« moreš ugoditi. Ko-mur P* n« ugodiš, od tega jih dobiš Trudiš se da bi uredil stvari čim bolje, da ti nlhč« ne bi mogel kaj očitati, letaš na vse strani, ta če kljub temu komu ne ustrežeš pravočasno — klofuta... Kllmka *« J« preplašeno prekinil: — Ne krtči tako, lahko bi t« kdo slišal. — Pavka Je poskočil: — Naj kar čuje, jaz bom teko šel odtod. Da bi čistil sneg s poti? Tudi to J« bolj«; a tukaj kaj... Grob. Vsega sem sit. Več denarja imajo kot vri mi. Na nas gledajo kot na smeti, a s dekleti počnejo kar Hočejo. C« se Jim katera od njih takoj ne vda, j0 odpustijo, A kam naj gredo? Zbi-■rajo breadomo«, prlbešnike in lač-ne. On« gredo pač sa kruhom te tukaj se lahko vsaj najedo. In aa-radt gladu pristanejo na vse. Pavka J« to govoril • taki« be>- som, da J« Kllmka, v strahu, da ne bi kdo prisostvoval njunemu razgovoru, »kočil ln zapri vrata, ki vodijo v kuhinjo, Pavka pa je kar naprej govoril o vsemu, kar mu je težilo dušo. — Evo, ti Klimka, molči«, ko to tolčejo. Zakaj molčiš? — Pavka se je vsedel na stol sa ml»o to trudno je naslonil glavo v dlani. Klimka naloži peč, potem pa sede tudi «am. — Bova danes čitala? — vpraša Pavko. — Nimava knjige, -— odgovori Pavka. — Ktjosk je zaprt. — Kaj, mar danes ne dela? — se začudi Kllmka, — 2anda,rjl so prijeli prodajalca. Nekaj so našli pri njem, — odgovori Pavka. — Za kaj? — Ze-radi politik«, pravijo. — Klimka j« začudeno pogledal Pavko. — Pa kaj je to politika? -r Pavka je zmignil s rameni. — Vrag naj ve! — Pravijo, da Je politika to, če J* kdo proti oarju. XI'mk« se je plašno oslraj okoli sebe* — Ali »o pri nas tudi takšni? _ — Ne^vem, —■ odgovori Pavk«, Vrata »o »e odprla in v pralnico je stopila še zaspana Glasa. — Zakaj otroci ne »pite? Do-kler ne pride vlak bj lahko malo podremala. Pojdi Pavka, bom jaz pazil na hotel *«• končala * tako Pavki na služba se J« prej kot Je pričakoval; kot on ni pričakoval. Nekoga hladnega Januarskega dn« ae je Pavk* po končani »luž-bi pripraljeval, da bo šel domov, toda dečko, ki bi ga moral izmenjati, ni prišel. Pavka Je Javil go-spodarlci, da gre, toda te ga nt hotela pustiti. Tako se moral Pavka pregaraU še drugo Ismeno. |g«d odmorom Je moral »pet napolniti kotiš, da bo voda do prihoda ob tretji uri že vrela. Pavka J« odprl ptpo, toda voda ni tekla. Menda J« bila pokvarjena Črpalk*. Zato j« pustil pipo odprto. sam pa s« Je vlegei na drv* in zaspal: utrujenost ga Je premagala. Cez nekaj tr* mit kov J« v plpj mklokotalo in voda je pričela teči v rezervoar. Ko J« bil nabiralnik poln, se Je voda razlila po marmornatih pJo*čieah po tleh pralnice, v kateri, kakor po navadi ni bilo nikogar. Voda J« vedno bolj naraščala. Prepravila je že vza tla in pod vr»tml pridrla v dvorano. Voda je pridrle, tudi pod kovčege in druge »tvari potnikov, ki »o speli, nihče ni toga operil, gel« ko Je roda zalila potnika, ki Je spal na tleh, Je ta »kočij na noge ln »e pričel tako dreti, da Je priklical vee potnike. Nastala j« zmeda. Voda je vedno bolj naraščala. Prohoska, ki j« med tem pripravil stole v drugi dvorani, Je na krik potnikov pritekel k vratom ta jih na stežaj odprl. Voda je kot plaz udrla skozi odprta vrata v drugo dvorano. Kričanj« j« bilo vodno večje. Dežurni natakarji eo skočili v pralnico. Prohoska se J* zagnal proti spečemu Pavku. Neusmiljeno J« tolkel dečka po glavi tako, da se je skoraj onesvestil od bolečin. Se vee zaspan, Pavka sploh ni r^vumel, l.-aj se godi. V očeh so se mu lesketale solz« in skeleča bolečina mu le prevzemala celo telo. Ve« pretolčen se je komaj privlekel domov. Drugo Jutro Je Artem razdražen iti žalosten obenem spraševal Pavko o vsem, kar se Je ponoči zgodilo. Pavka je vse po pravici povedal. — Kdo te Je pretepel? — je mrko vprašal Artem. — Prohoska- — — Dobro, pojdi spat. — Artem je oblekel kožuh in odšel brez beseda — Ali bi lahko videl Prbhosko! — Je vprašal Glasko neznan delavec. >— Vsak čas mora priti, počakajte ga, — Je odgovorila. Močna postava se je naslonila ob steno. — Dobro, počakal ga bom. — Prohor, ki je nosil na podstavku oelo skladovnico krožnikov, J« » nogo odrinil vrata te vstopil v pralnico. — Evo, to je oa — je dejala Glasa in pokazala Prohora. Artem je stopil korak naprej ln težko spustil svojo roko na natakarjeva ramena te ga ostro vprašal; '03e nadaljuje) 7410 Delavska Seta v Marseille-u »t Josip. Rekat Gjurco Elto; ^ Miroslav, Sinadole pri Senj; ^ gorovič Josip, Orser v Istri! den Jakob, Lom pri Kanalu; Kristjan, Postojna; Hladnik ^ Križna gora; Hrovat Fi-a®0’ $ stojna; Hočevar Alojz, StaoJ8^ Abram Jožef, Lukovec pri Štanjelu; Anton Miha, Potoki pri Kobaridu; Beguš Albin, Pečine pri 3v. Lucdjl; Belčtč Anton, Podsabo-tin-Gorica; Belinger Stanislav, Ravniea-Grgar; Bevk Rafael, Gesta na Vipavskem; Biščak Leopold, Košena; Božič Anton; Brach Ivan, Dolenje v Brdih; Blaško Franc, Lokavec pri Ajdovščina; Bratina Jožef, Kamenje na Vipavskem; Bratina Miroslav, Lokavec pri Ajdovščini; Bratuž Ferdinand, Opčine pri Trstu; Breščak Svetozar, Kanal ob Soči Bric Albin, Breginj; Briško Franc, Standrež pri Gorici; Brecelj Jožef, Selo pri Črnikah; Buzlnel Izidor, Vipolže v Brdih; Cerovac Ivan, Vodioe Buzet; Cotič Andrej, Standrež pri Goriol; Cotič Jože, Sv. Mihael na Krasu; Cupln Stanislav, Pasja vas pri Trstu; Čandek Ludvik, Reka; Celedin Jože, Otoče - Senožeče; Čehovin Jože, Branica n* Vipavskem; Čermelj Maks, Skrilje na Vipavskem; Čermelj Adolf, Trst; Dobra več Jožef Temeljtae - Grahovo; Dolenje Matij«^ Slavnje na Pivki; Fajg*lj Anton, Ajdovščina; Filipič Ivan, Bre-ginj; Florjančič Ivan, Grahovo; Fortuna* Marij, Kozaršče na Tolminskem; Fortunat Rudolf, Volčje na Tolminskem; Frlsolinl Jakob; Furlan Alojz, Prvačlna; Furlan Jože, Skopo na Krasu; Furlan Jožef, Kobdtlj na Krasu.; Furlan Jože, Strmec pri Črnem vrhu; Furlan Emil, Stara Gora na Goriškem; Furlan Stanielav, Postojna; Ge-bac Anton, Lanišče v. Isti; Godina Mario, Trst.; Gorkič Pavel, Vrtojba pri Gorici; Gorup Anton, Planina pri Ajdovščini; Gorup Dentel, Sv. Vid pri Vipavi; Gorup Bernard, Gabrje na Vipavskem; Gersovlč Krasu; Hueu Aloj«, Opčin* stu; Hvalič Alojz, Loke pri Poizvedb* MIKLAVČIČ ALOJZU J« - var rta v 4. bataljonu Belokran” jOr odreda, zadnjikrat se Ja^Lj^1 1944, — Miklavčič Franc, P° -pri 8ežan1. ________________ LA2ZARI (Glasar) GUL^u D8 d V od patrole 4.6.1946 baje odp«1^'' voja.Jko komando pri Sv. Iv*. o Javiti: Družina Parini 11. ri, Trrt MALI OGL TRI ALI VEC PROSTOR^.! zobozdravnlškl ambuiatori) Vjni*, c... wl i nniuilln kleni Air 1f 71' sredini meeta. Naslov vi/ «Driimor»kega dnevnika* P0^ Obiščite dn® 19. t. m. Odgovorni ured^ JOŽE KOREN J