163. številka.
Ljubljana, v sredo 20. julija.
XXV. leto, 1892.
fahaja viak dan a%e6er, iztmfci nedelje io praznike, ter velja po poeti prejemat, za avBtro-ogerikt deželi /.a vet leto 1 b gld., za pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 iild., M inden ■mr 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljane brez pošiljanja na dom r.a vse leto Vi gld.  za Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jedeu mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa ne po 111 kr.
na mesec, po 30 kr. za oetrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor po&tnma znaflii. '£a oznanila plac o je se od četinstopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat. »n po 4 kr., če se trikrat nli večkrat tiska Dopisi oaj se irvol« frankirati   —  Rokopisi se ne vračajo. — Dredni6tvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. 18. Upravnifitvti naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i   vse admi>'<strativtie stvari.
Govor posl. dra. Ivana Tavčarja
na shodil   Slovenskega društva" v Kranji dne 17. julija t. I. Slavna gospoda!   Ko sem bil pri zadnjih volitvah izbran, da v dež. zboru zastopam mesti Kranj in Škof j o Loko, tedaj si pat nisem napravljal upov, da bode stranka, h kateri  pripadam, Bog ve kaj vse dosegla v kranjskem  deželnem zboru. Pomen deželnih zborov je sedaj neznaten, in ce ima vlada državni  zbur  Dunajski  popolnoma v svoji oblasti, labko je umeti,   kako  ima deželne zbore v rokah, posebno, če so take vrste, kakor je  deželni zbor kranjski. Poslanci našega deželnega zbora morali bi prave čudeže delati,   će   bi hoteli proti volji vlade kaj doseči.   V tem oziru imamo dokaz,  kakor si prikladnejšega misliti ne moremo. Ko sem bil izbran deželnim poslancem, obljuboval sem svojim volilcem, da  se  hočem v prvi   vrsti  potegovati  za zopetno ustanovitev Kranjske  gimnazije,  katero  je naučni miniHter vzel  temu mestu  ter s tem vsekal hudo rano Kranjčanom. V ravno tistem času je minister-etvo pokončalo   še  več druzih učilnib zavodov, odpravila pa ni   gimnazije v Kočevji, kar bi človeka skoraj k prepričanju   privedlo,  da imajo nafti Ko-čevci, kojih je Bamo pest, več pomena, nego pa vsa gorenjska stran,  ki si želi, da  se znova ustanovi gimnazija v Kranji.   V vsakem zasedanji se je na-Todna večina v našem deželnem zboru krepko potegovala za Kranjsko gimnazijo.   Pri vsakem zasedanji se je o nji govorilo, so se sklepale resolucije, stavile zahteve in prošnje ter  nalagalo deželnemu odboru — druge   moči   deželni zbor v tem vprašanji itak nima — da   naj  stavljene   zahteve in prošnje zastopa pri vladi in mmisterstvu. Dasi smo bili pri tem vprašanji vsi narodni poslanci jedini — kar je vsekakor redka prikazen v deželnem zboru — in dasi smo, kakor   rečeno, od zasedanja do zase danja naskakovali  in oblegovali srce naučnega ministra barona Gautscha,  smo končno vender tako daleč dospeli,  da se baronu Gautschu, ki je prejšnja leta  vsaj kak  kratek odgovor napisal, zadnja leta uiti  vredno  ni  videlo  deželnemu  odboru in
oziroma deželuemu zboru, ko je prosjačil za Kranjsko gimnazijo, kaj odgovoriti Tako še do dandanes m odgovora na dotični sklep deželnega zbora iz preTffJiđnjega zasedalnja. In kdaj pride ministrov odgovor na resolucijo, kojo smo vzprejeli v letošnjem zasedauji, to si lahko preračunite ! Tako se postopa s sklepi deželnozborske večine in to v dobi, ko vživa gimuazija v Kočevji vedno večjo protekcijo vlade, in ko je naučni minister baron Gautsch skoraj vse zavode, katere je bil ob jednem s Kranjskim gimnazijem pokopal, že davno zopet iz groba poklical.
Deželnemu zboru se na tem polji ne more ničesar očitati; kar se je dalo z govorjenjem iu gla sevanjem storiti, to se je storilo. Pa deželni zbor se ih v potu Bvojega obraza ravno tako brezvBpešno trudil za Kranjsko gimnazijo, kakor se je brez-vspešno trudil Kranjski mestni znstop, ki je v isti nanteu sprožil vse, kar je bilo mogoče
Mogoča pa je vender le, da bi se vsaj letos bilo dalo kaj doseči, če bi se bili slovenski državni poslanci korenito potegnili za gimnazijo v Kranji. Če so to storili, ne vemo, ker zadnje čase sploh prav malo vemo o slovenskih državnih poslancih. Ko ho zastopniki tujih naro<!jv branili našega Spin-čiča, so naši državni poslanci molčali, in ko so se zadaje tedne poslanci vseh narodov potegovali za vseučilišča, smo vender pričakovali, da se bodo oglasili tudi naši državni poslanci ter zastopali, če že ne slovenske univerze, pa vsa; pravno slovensko akademijo. In če že tudi za akademijo niso hoteli govoriti, bi pa biii vsaj govorili za Kranjsko gim nazijo, koja je državo stala pravo malenkost, monia še toliko ne, kot gimnazija v Kočevji Ali naš drž. poslanci so molčali, in da ni zadnjič poslanec Suklje govoril za vladne valutne predloge, bi skoraj ne vedeli, da sede slovenski poslanci v Dunaiskem parlamentu. Če bi se bila kdaj izpoBlovala gimnazija v Kranji, biia bi se morda tedaj izposlovala, ko je vlada z bogato roko sipala milijone na Dunajsko mesto, ter pri tem potrebovala podpore vseh lojal-nih poslancev. Tukrat bi se bilo pač dalo priboriti par giošev  za gimnazijo v Kranji, ko se je toliko
milijonov priborilo za Dunaj. Ali se je kaj dobilo in priborilo, o tem ne vena ničesar, morda so naši državni poslanci vender le kaj dosegli, ter sede na kakih skritih koncesijah, o katerih je pisal „Slo-venc", ker bi drugače tisto zadovoljno molčanje, s katerim se odlikuje slovenska delegacija v Dunajskem državnem zboru, neuml)lvo bilo.
Kadar se je v deželnem zboru razpravljalo o Kranjski gimnaziji, takrat vstal je gotovo in vselej tudi vodja naše nemške stranke, ki |e rojen Slovenec, ki je sin poštenega goreniskega kmeta, pa je sedaj vender pozabil na vse slovensko, pred vsem na jezik svoje matere, kojega sedaj govoriti ne more, ali se ga pa govoriti Bramuje. Ta vodja nemške stranke vstal je vselej, kadar smo se v deželnem zboru borili za gimnazijo v Krauji ter zavijal oči, pripovedoval na dolgo in široko, kako se mu smili Kranjsko meBto, kako bi mu vse privoščil, kar ni to mesto le želi, ali končal pa je vselej, da privošči Kranjskemu mestu vse, vse, samo gimnazije ne. Da sta deželni zbor in Kranjsko meBto do sedaj brezuspešno potegovala se za reaktivacijo vašega gimnazija, to je zakrivila v prvi vrsti nemška stranka in njen slovenski vodja v kranjskem deželnem zboru. To na) si mešČanje Kranjskega mesta zapomnijo za tiste čase, ko ne jim bodeta nemštvo iu nemškuta-rija ponujala in z uovh priporočala!
Kdor je deloval v deželnem zboru, ta moral je priti v dotiko z možem, ki zastopa vlado v deželni zbornici. Dovolite mi, da spregovorim nekaj besed o utisih, koje je napravljal deželni predsednik baron \Vinkler pri dfželoih poslancih. Ko je bil po milosti cesarjevi poklican na odlično mesto, pozdravljali smo ga z upi, kojim vsem bi itak ue bil mogel zadostiti, če bi bil tudi hotel. Tu so uplivi od zgoraj, ki ne ne dajo odstraniti, ker so močnejši od volje celega naroda Ustvaril si je baron \Viukler s priče tka mogočno Btranko v deželnem zboru, ki je hodila in drla za njim po drnu in strnu. Bili so časi, ko je padel ti stranki pod cepec vsak, ki se je proti baronu VVinklerju samo v mislih le količkaj pregradi I. Kako so se časi spremenili! Ivo smo v ■adujem detelnosborskem zasedami iskali slovenskih
LISTEK.
Otroci.
(Pripovedka M. Krostovaku, iz ruščine  prevol V. K. U a ti mi r.) Dalje.)
Zini bo je zdelo, da so napisani na njenem lici ljubav in poljubi, in da to vsi takoj opazijo; a na njenem lici bilo je samo sijajno oduševljenje, katero je bilo večkrat na njem, in nikdo ni zapazil ničesar
— Nu, vprašala ja je Jevgenija Pavlovua, — koliko sta jih pa vidva nalovila?
Oba sta se uakrat zopet spomnila, da ata vlovila jedva dva raka in bila sta zopet nekoliko v zadregi, a Zina se je celo prestraSila. Toda AleSa se je zasmejal, želeč skriti b tem svojo zadrego.
— Sreča nama ni bila mila! vzkliknil je on hrabro. — Jedva dva raka!
— Gotovo sta tam bolj ljubovala, kakor lovila rake, rekel je nasmehom Ilija. Jegovič, kateri ja je smatral takima otrokoma, da mu nikakor ni prišlo ua um, da bi se moglo to tudi res zgoditi.
„Za Boga! pomislila je z grozo Zina, — kako je videl to od tu!"
Manja je povsem zabila spanje in begala sem ter tija, oduševljeno opiraje na vse svojo zadovolj-nosti goreče temne, otročje krušne oči. Tudi ona je vjeln raka in celo ne z mrežo, temveč kar z roko, in sedaj ga je nosila zmagonoano po vsej hiši, kazaie ga ne le materi in gostom, temveč tudi varuški, deklam in celo vrtnarju Ivanu. Samo v tem je bila v zadregi, komu bi ga dala snesti: materi, očetu ali sama sebi. In to jo je begalo in vznemirjalo: bala se je, da razžali opeharjenega, in da se ta ujezi na njo.
— Ne, mama, rešila je naposled svoje dvom-Ijenje, — ti bodeš jedla vrat, papa sredino, jaz pa nožke! Tako bode povsem dobro!
— Ne, ne povsem, rekel je Ilija Jegorič, dražeč nekoliko svojo ljubljenko, — ker se tako jaz razsrdim!
A Marija Nikolajevim jo je pomirila, rekši, da bode najboljše, ako ga položi črez noč v vrč vode, a jutri se poigra z njimi vkupe z mlajšo sestrico, katera je že davno zaspala io ni bila pri tem vesolji.
Prekrižala in poljubila je hčer nekolikokrat z nežno skrbnostjo v svojih lepih, Bvetlih, Maninim popolnem podobnih očeh in poBlala jo spat.
Naposled prišli so še Štegelj in mlajše Iljeuko. Njih lov bil je najplodovitejši, kajti vlovili so pet
nujst rakov, za katere bo se vsi zelo za^mali, celo sam stari Štegelj, kateri je bil doslej popolnem uglobljeu v karte in so tii zmenil za nifi drugega, jo rekel, všečno pohvalivši jih, da so „njih raki — dobri raki", dasi se v bistvu, seveda v ničemer niso ruzločevali ni od Alešenih, ni od ouib, katere ju prinesla Žcnja s svojim ženinom.
Večerjo, katera je obstojala, kakor ua letovišči navada, iz mrzlih piščet, roastbeefa in jagod, priredili so tudi na balkonu, kjer je vsem bolj ugajalo, kakor v soparnih sobah.
Možje so naposled vender končali svojo igro, plačuli si in šli v vrt, da bi se nekolike sprehodili in kadili; svetloba njihovih smodek iu papiros (ci-garetek) migljala je v temi kakor blesteče točke, trenutno razsvetljuje njihove obraze.
— Prekrasen večer! dejal je Arkadij Petrovič Ar Oje v, ■ nasladom stegovaje se po dolgem sedenju in z vso močjo dihaje va-se topli, nežni vzduh.
— Da bi le nevihta ue nastala! pripomnila je Jevgenija Pavlovna, katera se je bala gromenja, in bojazljivo gledala v daljno bliHkauje, ki je časih razkrojevalo temno obzorje.
Sredi jezera je nekdo pel v čolnu, katerega se je letiva moglo opaziti v daljavi, z lepim glasom, ki se je zdel na prostranstvu vode jako svež in čifit, in veter ga je prinušal sedaj povsem blizi k
strank mej poslanci, bil je Se jedini dr Papež, ki je vprašan, h kateri stranki pripada, ponosno odgovoril : jaz sem Winklerjanec in druzega nič! Od cele stranke ostala je jedna sama glava! V deželnem zboru napravljal je biron VVinkler utis, da ima dobro voljo, da nosi v svojem srcu narodno prepričanje, da se pa to le malokrat upa na dan. Vsled tega nastalo je gibanje tja in sem, tako da je baron VVinkler končno osamljen ostal, io da za sabo ni druzega opazil, nego dra. Papeža! Zt dobro voljo baronu VVinklerju pri slovesu izrekajmo zahvalo! Žalibog, pripadal je tisti stranki naših prvih mož, ki menijo, da so za svojo narodnost že dosti storili, če so si sami ohrauili slovensko srce. Za svojo rodbino, svoje otroke se pa ne brigajo ter so v sredi svojih otrok podobni slovenski lipi, zasajeni v nemški vrt! Pa kaj hočem o tem govoriti, saj je slovensko prvo prokletstvo, da naši prvi možje, naši pesniki in pisat naši prvi šolniki puščajo, ne da bi se od sramote v zemljo pogrezuili, da jim lastni otroci v domačo skledo plujejo!
Vprašanje, kdo bode naslednik barona VVtuk-lerja, ie tudi za prihodnje razmere v uaSem deželnem zboru važno. Tem bolj, ker vemo, da boljšega moža ne bodo poklicali  na n)egovo mesto.   Tu pa smo zadnje čase doživeli   čudne  reći. Pripoveduje in pisan ne,   da se   je  združena nemška levi a v državnem zboru polastila uaše krouovine,   iu da je pl  Plener že odločil,  ko^a da bode pustil posaditi na mesto  deželuega predsednika v Ljubljani. Ta združena nemška   levica   ne more še dau ianes pozabiti in še vedno živi v stari veri, da je Kraujska nemška dežela,  koja uuj se preustroji   in premelje tako, da bode končno kot zrel sad padla nemškemu cesarstvu v uaročai. Tukaj pa se ti gospodje jirav zelo motijo, ker Kranjska je slovenska dežela in bo taka tudi ostala, če bi se tudi združena levica kdaj do vlade   pnbeiačila.   Skrajna   predrznost,   da ne rečem, skrajna nesiamu st je, da se upa združena nemška levica   pritoževati  se o uaših  razmerah in da si predstavlja razmere  tako,  da nam sme ona kakega   podkonzula v deželo poslati.   In  tu se že tudi govori,   da je pl. Deuer vrgel  svoje   oči na svojega ljubilenca barona Schvvegelja, kojega hoče po vsi sili za deželnega predsednika v Ljubljani imeti. Upajmo, da bode uiinisterstvo pametnejše od viteza Plenerja in da nas   ne   bode tlačilo  s slovenskim odpadnikom, ki ima na svoji preteklosti  toliko nejasnih m nerazjašnjenih prigodkov, da  bi bb mu moralo v deželnem zboru kranjskem  slabeje goditi, nego  bi  se mu godilo v saboru,  če bi  ga imenovan banom hrvatskim. (Konec priti.j
Državni zbor.
\a 1 Mina j i. 19. julija. Nanašaje ne na včerajšnje jioročilo omeniti |e, da je govoril slovenski posl. Pfeifer o kvoti, po kateri je razdeliti mej Avstrijo in Ogersko novo kovani denar v razmeri i 70:30. Govornik se je izrekel zoper to razdelitev, ker je v vsakem oziru krivična. Troski za odpravo državoih not so proračuujeni na 812 milijonov goldinarjev, torej ima Avstnia pokriti
bregu, seda) znova odnašal uekam v dal|uvo in za-moril ga . . .
Vsi so šli k omrežji vrta, molče poslušali in nehote zamislili se v nekaj . . .
Zina stala je zraven Vere, mlajše lljenko in objemši jo gledala v daljavo, od koder bo je glasila pesen, iu v njeni mladi duši bilo je tako radostno, sladko in hkrutu težko, da bi se bila kmalu jokala in smejala hkratu.
„Aku bi vedeli 1" mislila je slovesno iu bojazljivo, — „ako bi vedeli, da sva z Alešo zaljubljena, da sem jaz njegova nevesta, da sva ... da sva se celo poljube vala! Kaj bi rekli?!" In predstavljala ui je splošno proscuečeuje in morda celo nevoljo, smehljala se je sama sebi in vsem njim, in dasi se je bala v duši, veuder je govorila v mislih z izzi-vajočim in zmagouosniui vidom vsem njim: „pa le ne veste! le ue veste!" ... A nekdo je pristopil k njej in tiho prijel jo v temi za spuščeno roko; ni sicer videla obličja onega, kateri je storil to in uiti obrnila se ui k njemu, a takoj je izpoznala Alešiuo roko ter radostno iu krepko stisnila jo v odgovor...
Po večerji, pri kateri je bila vesela iu šumna v tem občem oživljenji, razšli su se vsi po hišah,
le dolgo poslavljaj« iu raigovorjnje se celo pri omrežji vjta.
Naposled §o Vil odšli — in vse je utihnilo...
(Unijo pilli.)
218 4 milijonov gold., Ogerska pa samo 93 6 milijonov gold. Ker nimamo dovolj zlata, se moramo zadolžiti in vlada prosi dovoljenja najeti posojilo v znesku 183% milijonov gold. Kako upliva na gospodarstvo, če se vzame iz prometa papirnati denar, doživeli smo I. 1860, ko je vlada odpravila za 200 milijouov gold. papirnatega denarja. Tedaj so premičnine in pridelki izgubili več kakor polovico svoje vrednosti. Teleta, ki so veljala prej po 15 gld., prodajali ao kmetje po 3 i; krave, vredne 100 gld., veljale so 30 gld. Kar se govori o zboljšanji gos|>odarskih razmer, je vse prazno; minister kupoval bode vedno zlato, veliki kapitalisti pa je bodo pobrali in zopet ministru prodali — valil se bode zopet Sisifov kamen, plačevali pa bodo mali davkoplačevalci. Pariteto mej obema državnima polovicama razleguiti je tudi na vkupne troške. Sedanja kvota pa je ven in ven nepravična; pravična bi bila jedinole, če bi se določila po številu prebivalstva in obsežnosti areala. Avstrija ima 20,835.261 prebivalcev, Ogerska 15,642.101, kvota, določena po prebivalstvu, bi bila torej 60377:39 623. Avstrija ima 300.024 štirijaških kilometrov areala, Ogerska pa 322 286 štirijaških kilometrov, kvota je torej za Avstriio 48 212, za Ogersko 51 788, ali premerno 54 3:45'7. Kolikor menj od te kvote plačuje Ogerska, za toliko nas opehari, a kar plačuje Avstrija več nego 54*3%, to je danj, ki ga daje Ogerski. Kot paritetna državna polovica smo ua slabšem, kakor če bi uas bila Ogerska anektirala, zakaj v tem slučaji bi ue plačevali nič več, kakor ongiualni Ogri. Ker pa Avstrija ni zmagana od Ogerske, je to tributarno razmerje za uas še sramotuejše. Krive so tega vlade; Ogrska ukazuje, naša vlada pa dela po tem ukazu. In kakor v drugih vprašanjih, prisilili nas bodo Ogri tudi pri regulaciji valute, da bodemo upeljali Čisto zlato valuto in začeli plačevanje z gotovino, na škodo na ših narodov. (Govoru je pritrjevala desnica in skrajna levica.)
V današnji seji rešila je zbornica po stari a malo primerni uavadi kar celo vrsto valutnib predlog, namreč pogodbo z Ogersko, zakon o plačevanji z gotovino, in pogodbo z avstrijsko-ogersko banko ter se lotila predloge o posojilu. Poslanci se za stvar kar uič več ue zanimaio, jedina Lueger in Vašaty oživila sta jih nekoliko, zabaval pa jib je nemško narodni protisemit Kaiser. Vse predloge bile so seveda vzprejete z veliko večino.
Na dnevnem redu so samo valutne predloge. Posl. Fiirnkranz se protivi kvoti 70:30, ker ui pravična, uiti po velikosti državnih polovic, uiti po številu prebivalcev, niti po njih imovitouti, niti ne po njih davčni sili. Govornik pravi, da z ozirom ua prežalostoe skušoje, katere smo imeli z Ogersko, ue more glasovati za vladno jiredlogo. Sploh se mu čudno zdi, da se more kdo navduševati za zlato valuto. Najboljša regulacija valute je dobro državno gospodarstvo. Ogri so izven sebe radosti, ker je zanjo regulacija valute izvrstna kupčija. Bremena se razdele v razmerji 70 : 30, ogerski upliv je primeren 70%, naš pa uiti 30%. (Posl. Lueger: Upliva imamo toliko, kakor da ue plačujemo nič!) Morda bo prišel čas, ko bodo avstrijski državniki to sprevideli, ali tedaj utegae biti že prepozno.
Posl. dr. Form a nek izreče se odločno zoper skrajuo krivično kvoto 70:30. Vlada stori vse, kar hočejo Madjari. Ogerska se je gospodarski silno povzdignila, gospodarska naša zveza z Ogersko pa je za nas prava nesreča. Pravična kvota bi bila z ozirom na gospodarske razmere 61 : 39, najbolje pa bi bilo, ko bi povse odpravili nezdravo in za nas škodljivo to zvezo.
PobI. dr. JacqueB pravi, da hoče zavrniti zlasti dve trditvi, da nas imajo veliki kapitalisti v rokah in da plačujemo ogerski danj. Govornik pravi, da so kapitalisti samo gospodarski faktorji v življenji države. Žalostno je, da se v tej zbornici tako malo politično govori o Ogerski. Ogerska je naš največji konsument in za nas, za moč države je koristno, če si Ogerska gospodarski pomore. Dan ua dau 8e čuje, da sta Avstrija iu Ogerska kakor zakouska dvojica; lep zakon, če meče jeden dru gemu gnila jabolka v obraz. Naš upliv je zato maujši, kakor bi mogel biti, ker vodi državno upravo na Ogerskem močna liberalna stranka, ker je ua Ogerskeni vlada vezana ravnati se po željah parlamentarne večine, česar pa v nas ni.
Posl. dr. Lueger pravi, da krščanskega na rodu znstopuik nikakor ne more glasovati  za to
kvoto. Jacques govoril je, kakor husar. Govornik ni zoper vsako državnopravno zvezo z Ogersko, želi pa, da ae premeni sedanje nepravično razmerje. Pred-govornik primerjal je razmerje mej Avstrijo in Ogersko zakonu. Spominjam se primerne anekdote. V nekem zakonu nosila je hlače žena io ne mož. Pri neki priliki skril se je mož pred ženo pod posteljo. Prišel je prijatelj in vprašal, zakaj leži tam, a zakonski mož je odgovoril: Jaz sem gospodar v hiši in ležim kjer hočem. Prav v takšnem položaji je predgovornik. Će Ogerska grozi, skrije se pod klop, če ga pa vprašamo, zakaj se je skril, pravi: Jaz sem gospodar in smem biti kjer hočem. Za nas bi bilo dosti bolje, da smo ločeni od druge zakonske polovice, seveda ne da bi morali plačevati alimentacijo. Mi smo bili doslej ovce in smo se dali striči. Ko se je sklenila pogodba z Ogersko, bila je liberalna stranka na krmilu, ona je kriva, da smo vazali, da smo heloti Ogerske. Ogerska postala je močna, ker je Avstrija poražena bila v dveh vojnah; Ogerska si je pomogla, naslanjajo se na vnanje sovražnike in to je sramota, katere ni nikdar moči izbrisati. Premeteni pa so Ogri. Govorica o personalni uniji je samo sredstvo, resno na to ne mislijo. Celo poulične škandale provzroča ogerska vlada, samo da bi pritiskala na našo vlado. Nihče ue Bimpatizuje z narodom, ki tlači naše rojake in nam denar iz žepa jemlje. Poljaki in Madjari glasujejo vedno tako, kakor jim velBva sovraštvo. Poljaki bi ne bili glasovali za regulacijo valute, da jih ni vodilo sovraštvo do Rusije. (Posl. Kopyczynski: Iv'h je!) To je pošten Poljak, ki je to priznal. Najboljša zlata veljava je zadovoljnoBt narodov. (Burno odobravanje.)
Poročevalec  Szezepanovvski zavrača pro-ivnike predloge s cenenimi dovtipi.
Pri poimenskem glasovanji vzprejela je zbornica tudi ta člen s 153 proti 98 glasom, na to je vzprejela tretji valutni zakon, s katerim se določa, da je moči plačevati obveze, plačilne z zlatom, z zlatimi kronami, in četrti zakon, s katerim se premeni čl  87 pravil avstro-ogerske banke.
Pri petem zakonu, s katerim se pooblašča vlada, za nakupovauje potrebnega zlata na;eti posojilo, uname se daljša debata.
Posl. dr. Vašaty toži, da pri generalni debati ni prišel do besede. Zapisnik govornikov sestavlja predsedstvo svojevoljno. Govornik se izreče zoper zakon, ker nima ni iskre zaupanja do vlade. Sedanja vlada je Slovanom skrajno sovražna, ona podpira nemški „Schulvereina in zatira češki jezik kjer le more. Zdaj je zopet sklicala komisijo za razdelitev sodnih okrajev na Češkem. To je očiten dokaz, da ima hudobne nakaue zoper češki narod. Grof Taafle |iravi, da bi rad sklenil primirje z ua-rolom češkim, v to svrho pa se pajdaši z uajvečjimi sovražniki naroda in se združi ž njimi proti Čelioin, Minister dr. PraŽak Bedi še vedno v ministerstvu ; to je Živo razžaljenje naroda češkega. Iz poročila je razvidno, da se regulira valuta samo zato, da si pridobi vlada vojni zaklad, seveda za vojuo zoper ItuBijo. če bi v Avstriji pametno gospodarili iu ne trosili po nepotrebnem ogromnih svot za vojsko, regulovana bi bila valuta kar najbolje. (Živo odobravanje.)
Posl. Treuinfels pravi, da je večina ljudstva tako zmedena glede valute, kakor prebivalstvo Rusije glede kolere. (Posl. Kaizl: To je pre-neumno! Posl. Dipauli: Neverojetno!) Situvacija je resna, zato je treba glasovati za predloge.
Posl. Kaiser pravi, da nima zaupanja do sedanje vlade. Za razširjenje volilske pravice, za tiskovno svobodo ni storila nič, kršila pa je imunitetno pravico. Nemški narod še vedno ui vodilni, kakor bi moral biti (Živahno ugovarjanje.), nemški državni jezik še ni zagotovljen in tudi v gospodarskem oziru ne stori vlada ničesar, tako da ji ni moči izreči zaupanja.
Na to govori   še posl. G o in por/, za predlogo, češ, da je vsem koristna,  potem jpa fcse razprava zauBtavi in čitajo se razne interpelacije, mej njimi tudi interpelacija poslanca dr. Gregorčiča o pisavi slovenskih  krajnih  imen na Primorskem.
Prihodnja seja jutri.
Politični razgled,
\ o < r*t u je dežele.
V L j ub l j a ni, 20 julija.
Državni »bor. Razprava o valutnih predlogah bo kmalu končana. Gotovo je, da bodo do danes rešeue vse pred-
loge, jutri vršila se bode volitev v delegacijo in se bode končalo dolgo to zasedanje. Hobenwartov in poljski klub priredita za odhod vkupen banket, na katerega so povabljeni tudi ministri, liberalni Nemci pa bodo v družbi grofa Kuenburga slavili zadnje svoje pridobitve. Zborovanje delegacije se bode začelo koncem meseca septembra.
„Vaterlmul" o delitvi sodnih okrajev čeških.
Glasilo čeških fevdalcev, Dunajski „Vaterlaud", izrekel se je v inspirovanem dopisu iz Prage zoper najnovejšo vladno odločbo, da je sklicala komisijo za delitev sodnih okraiev na Češkem, čeprav v tej komisiji ni zastopnikov tretjega kompaciscenta, čeških zaupnih mož. Imenovani list piše, da more ta čudna komisija izdelati sicer dotične operate, vlada jih more tudi predložiti deželnemu zboru Češkemu, ali stranke, ki so podpisale puuktacije, ne morejo teh predlog zmatrati za punktacijske predloge. Praktičnega uspeha ne bo imela ta vladna akcija nič.   Vlada jo je začela, da omogoči levici „prebaviti valutne predloge", a ker nimajo punktacije numena, ojačiti politično veljavo levice, jih tudi češke stranke ne bodo vzprejele. Občinske volitve v Zagrebu. Glasom veljavnega zakona, ki je povse jasen in točen, morala bi bila hrvatska vlada tekom osmih dnij razpisati nove volitve v občinski svet ter je izvršiti tekom štirih tednov. To ko ni zgodilo, pač pa je vladni upravitelj sedaj šele, po preteku skoro štirih tednov, sestavil zapisnik volilcev, seveda tako, kakor je všeč vladi hrvatski. Zapisnik je popolnoma premenjen, zlasti v prvi razred potisnila je madja-ronska vlada celo vrsto svojih privržencev. Stranka prava dogovorila je z narodno stranko kompromis. Obe stranki delovali hodeta pri prihodnjih volitvah vkupuo in tako morda venderle zmagali. Z odkritim veseljem pozdravljamo to zbližanje, želeč, da bi bilo stalno in trajno v ki ms t vsemu narodu.
V nanje dr/ine.
Giolitti jev program. Italijanski ministerski predsednik Giolitti udeležil se je te dm velikega shoda Turinskih delavcev. V 8vo|em govoru razvil je popoln program Bedanje vlade. Naglašal je, da )e vladi vodilna ideja, zbolj-šanje materijelno stauja delavcev, takisto v mestih kakor na deželi. Vnanja politika ima jedeu jedini smoter, ohraniti dobre razmere s sosednimi državami in mir, ki je Italiji nad vse potreben. Gospodarske razmere je treba na vsak način korenito preme niti, sosebno je skrbeti zato, da se povečajo delavcem plače. To pa je moči doseči le, če je mej narodom in kraljem trdna in nerazrušna zveza. Splošno ne ^odi, da je Giolitti s tem odgovoril na napade Cavalottijeve. Listi konstatjuejo, da je ta program precej boren.
Angleški parlament sešel se bode naibrže dne 4 avgusta. Tudi oficijelno se je že naznanilo, da sedanja vlada ne misli odstopiti takoj, k^.kor je bila doslej navada na Angleškem,  ampak  stopila bode pred novo zbornico in počakala, da se ji pri adresni debati  ali drugi takšni   priliki  izreče  nezaupuiea.   Vladna stranka sestavljena je glede irske politike samo  iz dveh frakcij, dočim je v Gladstoneovi stranki jako mnogo frakcij,  katere v  mnogih vprašanjih  niso zložne. Navzlic temu 'e upanje Salisburvjevo, da Gladstone ne   bo   mog- 1   doseči   nikakega parlamentarnega uspeha, povse jalovo.
Aj'ganske homatije. Afgauski emir nabira vojakov, da uduši upor roda Hazaras, a ne more jih dobiti. Vojska emir-jeva je jako neznatna in bati se je, da bode pobita, kar bi prouzročilo splošen upor po vsi deželi. Angleški namestnik v Indiji svaril je emirja, naj se ne sjiušča v boj s kanom badjurskim, a emir mu je odgovoril, naj se ne umešava v stvari, katere mu niso nič mari, emir da ne pripozna angleške diktature, da je neodvisen knez, kateri si ne da ukazovati. Angleži so vsled tega močno vznemirjeni in se boje večjih homatij.
Dopisi.
Iz filradea 18. julija. [Izv. dopis.] (Slovenski dijaki na obrtni šoli Graški.) Mi-nolo šolsko leto je bilo na Graški obrtni šoli 5 slovenskih dijakov in sicer: 2 podobarja, jeden mizar, jeden ciseler in jeden ključavničar. Letos sta svoje študije dokončala g. Josip Plečnik, mizar in Ljubljane, in g. Vinko Levičnik, rezbar iz Kamnika. Oba sta napravila iz vseh predmetov izpite z jako dobrim uspehom. Prvega je podpirala si. deželna vlada kranjska, druzega pa si. dež. odbor kranjski. Dela, katera sta ta dva mlada umetnika izložila, so v vsakem oziru krasna iu v čast njima in zavodu. Ako bodo merodajni faktorji vztrajali pri svojem namenu, pošiljati nadarjene mladeniče na obrtne Sole, povzdignila se bode obrtnost na Slovenskem kaj hitro. Kakor absolventa, tako so se tudi vsi drugi slovenski dijaki na obrtni šoli kar najbolj mogoče trudili, da ne zaostanejo za svojimi nem-Skimi tovariši in z zadoščenjem naglašamo, da tudi
njihovim delom se ni bati ni najstrožje kritike. Hvalevredno je tudi, da mladi slovenski dijaki na obrtni šoli, vzlic temu, da žive mej tujci, niso izgubili ljubezni do premilega slovenskega jezika. V minolem letu vadili so se sami v slovenščini, za kar gre posebna zasluga gosp. Levičniku. Le tako naprej! Slovenski rodoljub.
Domače stvari.
— (Promocija.) Predvčerajnjim je bil na Duuajskem vseučilišči naš rojak gosp. Fran Kro-pivnik, cand. prof., promoviran doktorjem mo-droslovja.
— (Darilo.) Gosp. Viktor W i es c h n it zk y, družabnik firme „Gebrtider Brtiner" na Dunaji, je povodom smrti svojega očeta gospoda umirovljenoga c. kr. inženirja Emanuvela Wieschnitzkega določil po rajnikovi želji 50 gld. za razdelitev mej uboge mesta Ljubljanskega in ta znesek izročiti dal gospodu mestnemu županu, ki ga je obrnil v določeni blagotvorni namen
— (Izpiti zrelosti na tukajšnji višji gimnaziji) so se dovršili sinoči. Trajali so 8 dnij. K izpitu je prišlo 54 abiturijentov. Vspeb naslednji: V a-oddelku sta naredila 2 z odliko, 24 je zrelih, 3 ponavljajo izpit čez dva meseca in 1 je padel na jedno leto; v b-oddelku jih ima 5 odliko, 17 je zrelih iu 4 morajo ponavljati izpit iz jednega predmeta Čez dva meseca. Uspeh teh izpitov, katerih se je jedenkrat udeležil tudi deželni predsednik gosp. baron W i n k ler, sme se torej imenovati zelo ugoden.
— (Prvo Ljubljansko bolniško podporno društvo) imelo je v nedeljo v magistratni dvorani svoj občni zbor, kateremu je prisostvovalo 40 od 107 članov. Predsednik društva, c. kr. vladni svetnik dr. Keesbacher, pozdravil je zborovalce in naglašal, da je društvo letos dovršilo 251etno dobo svojega delovanja. V tem času pomagalo je društvo mnogim bolnim in hirajočim meščanom in plačevalo za pogrebe. Zadnje leto so podpore po-trebui udje društvo muogo stali, pritiskala je posebno iuliuenca. Vzlic temu ne izgubi društveno vodstvo ujianja v bodočnost, in deluje vrlo na polji človekoljubuosti, ne boječ se, da bi i nadalje ne moglo zadoščati upravičenim zahtevam svojih podpore vrednih članov. Glavni blagajnik, mestni odbornik gosp. Klein poroča v računskem zaključku za I. 1891. Dohodkov je 1305 gld. 63 kr., troškov pa 149 gld. 92 kr. meuj. Prebitek je ostal v blagajnici. Izdalo se je za podporo članom 697 gld.; za pogrebe 40 goldinarjev in povrnil se je na račun napravljenega dolga 500 gbi. že znesek 200 gld. Društveno imetje iznaša v raznih obligacijah in srečkah 5237 goldinarjev 17 kr. Računski sklep se odobri. Zapisnikar dr. Sehaffer poroča potem o prenaredbi pravil, da je preveliko število odbornikov, 22, zmanjšati na 10, kar je itevllu članov primerno in čemur pri -trdi zbor jednoglasno. Predsednikom društva izvoli se zopet dr. Keesbacher, namestnikom njegovim g. Ivan Kovač, glavomi blagajnikom g. Ant. Klein, preglednikom g. Alojzij Eberl in zapisnikarjem g. dr. Schalfer. Vsi farni zaupni možje in blagajniki ostanejo stari, le za kapucinsko predmestje izvoli se na novo g. Ivan France I j in za Trnovsko župnijo gosp. Josip Za I e r. Gosp. Maček, katerega sta dr. Keesbacher in dr. Sehaffer krepko podpirala, predlaga, naj se izvoli društveni podpredsednik go.sp. Ivan Kovač zaradi njegovih izrednih zaslug za društvo, častnim članom, kateremu predlogu zborovalci soglasno pritrde na kar se zborovanje sklene.
— (Dolenjska železnica.) Za progo Grosuplje-Novome8to-Straža razpisana so vsa dela in je ponudbe oddati najkasneje do 16. avgusta pri generalni direkciji avstrijskih državnih železnic, katera bode gradila železnico na račun delniške družbe „Dolenjskih železnic". Vsa proga dolga je tir' k. kilometra in so stroški za vsa dela prora-čunjeni na 2,279.318 gld. Natančneje poizvedeti je pri gori imenovani direkciji ali pa pri železniškem zgradbenem uradu v Ljubljani.
— (Brdska podružnica sv. Cirila in Metoda) zborovala je dne 14. t. m. pri g. Slaparju v Lukovici. Vzlic slabemu vremenu prišlo je vender le 32 družbenikov, kateri so volili g. mestnega župnika J. Vrhovnika zopet za prvo-mestnika, g. graščaka, poslanca Krsnika za zapisnikarja in g. nadučitelja J. Janežiča za blagajnika- Razuu ietnine 50 gld. nabralo se je povrh še 25 gld. Ciril Metodovega dani, mej temi 5 gld.,
darovanih po gospodičini Apoloniji Vilar-jevi iz Doba. — Brdska podružnica se šteje med najmar-Ijivejše, kar jih imamo, ter je poslala dosedaj glavni družbi že 650 gld. prispevkov.
— (Pevsko društvo „Struna- na Vačah") priredi v nedeljo dne 24. t. m. veselico. Vspored : 1. A. Nedved: .Popotna pesem". 2. Dr. B. Ipavec: „ Slovanska pesem". 3. Kamilo Mašek : „Prihod v gostilno". 4. En. Vašak: „Moj dom". (Poleg češkega.) 5. Gjuro Kisenhut: „V naravi". (Šaljiva polka) 6. D. Fajgelj: „Molitev za slovanski rod". 7. Dr. B. Ipavec: „Mi vstajamo". 8. A. Nedved: „Pornlad in ljubezen". 9. Gr. Rihar: „Zvo-novi". (Čveterospev.) 10. M. Vilhar: „Slavjanska". Začetek ob l/t8. uri popoludne. Pri neugodnem vremenu vršila se bode veselica prihodnjo nedeljo. K tej veselici vabi vsa narodna društva ter prijatelje petja in zabave najuljudneje odbor.
— (Strela) udarila je pretekli petek na Nanosu v čredo ovac, ki je bila na paši, iu ubila 29 ovac.
— (Razpisane službe.) Na štirirazredni ljudski šoli v Cerknici razpisano je mesto drugega učitelja z dohodki tretjega plačilnega razreda iu prostim stanovanjem. Prošnje oddati je do 10. avgusta pri okrajnem šolskem svetu v Logatci. — V Koperskem šolskem okraji sta razpisani službi uči-telja-voditelja III. vrste pri sv. Antonu iu učiteljice III. vrste v Š mar j i. Prošnje pri okrajnem šolskem svetu v Kopru.
— (Lokalna železnica iz P o 1 j č a n v Konjice.) Politični ogled vršil se je na tej progi pretekli teden. Ugovora dveh interesentov gg. Caudoliuija in Mahorčiča, ki sta zahtevala, da se spremeni načrt, sta se odklonila. Na progi Celje-Velenje, katero je tudi ogledala komisija po naročilu ministerstva, se je mej kilometrom 21 Vi m ^3 ugodilo izraženim željam nekaterih bližnjih posestnikov glede klančnin.
— (Spomin vrednemu m o ž u.) Vsi uradniki c. kr. okrajnega civilnega sodišča v Trstu izročili so bivšemu svojemu voditelju deželnega sodišča Hvetniku g. Bogdanu Trnove u te dni prekrasen album s slikami. Gosp. c. kr. pristav Rismondo izročil je ta spomin v imenu vseh uradnikov, mej katerimi bo Slovani, Nemci in Italijani — poslednjih je večina — dragemu bivšemu šefu To je uajlejiši dokaz, kako priljubljen je bil uzorni mož pri vseh, kakor je priljubljen tudi zunaj urada zaradi pravičnega postopanja proti vsem narodnostim.
— (Pogumen finančni stražnik.) V Milji pri Trstu rešil je v nedeljo finančni stražnik Aleksander Predonzan petim osebam življenje. Prva dva, katera je rešil iz velike nevarnosti, sta bila neki uradmk ladjedelnice in njegov sin, nekoliko ur pozueje pa je vrli stražnik rešil zopet tri druge oBobe, katerim je vihar prevrnil čoln sredi Miljskega zaliva. Tudi pri drugih prilikah pokazal se je pogumni rešitelj kot vrlega moža.
— (Cesarjev milodar.) V Kopru bila je obsojene neka ženska M. B. zaradi tatvine na 9mesečno težko ječo. Kmalu pa se je dokazalo pri novi obravnavi, da je bila po nedolžnem obsojena in prestala tako že tri mesece prisojene kazni. Obrnila se je do cesarja proseč, da se ji da kaka odškodnina za nedolžno prebito kazen. Te dui došla je vsota '200 gld., katere je podaril cesar iz svoje zasebne blagajnice nedolžno obsojeni ženi.
— (Toča) pobila je pretekli teden tudi na Goriškem in okolu Gradiške ter najiravila veliko škode, posebno v vinogradih. Tudi proti laški meji naredila je v nekaterih  občinah toča veliko škodo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'4:
Sofija ID. julija. Sodišče obsodilo za-toŽene Milarova, Popova, Gjorgjeva, Lajenadra in Karagiilova na smrt; Vasiljeva, Djudova iu Bobekova na 9 let ječe, Stojkova na 16 mesecev ječe, Lepartrova in Petka Karavelova ua pet let, Kitančeva na 3 leta, Velikova na 15 mesecev ječe. Vsi drugi obtoženci bili oproščeni.
Rim 19. julija. Finančni minister El-lena danes umrl.
Dunaj 20. julija. Vest, katero je zabeležil ueki Dunajski list, da se je T aafteu zdravje na slabše obrnilo, je popolnoma neresnična.
Budimpešta 20. julija. Uradni list javlja imenovanje Lukacsa trgovinskim ministrom. Magnatska zbornica vzprejela brez debate valutue predloge.
Razne vesti,
* (I/, važan i e italijanskih vin. ) I)a se bode kolikor moč omogočilo izvajanje italijanskih vin iz južno-italijanskih pristaniič, uvedla bode družba „Navigazione generale** poseben, jako nizek tarif za vinske pošiljatve iz italijanskih pristanišč v inozemstvo.
*(Kolera v  Rnsiji) se razširja vedno bolj  V MoHkvi zbolelo je zadnje dni več osob. Tudi v Odesi zbolelo je nekoliko oBob na koleri. V Astra hanu je število mrtvih vsak dan precej veliko.
* (Zoper kolero.) Kadar se je bati kolere, tedaj ni moči biti dovolj opreznim glede pitne vode. Na vsak način pa je priporočati čisto, pristno slatino, kakor n. pr. Mattonijevo „Giesshiibler", ki 86 je že večkrat o raznih nalezljivih boleznih izkazala kot izborno sredstvo in katero zdravniki zlasti zato priporočajo, ker izvira iz skale in ima v Bebi jako mnogo ogljenika, a je popolnoma prosta škodljivih mikroorganizem Priporočati je to vodo zlasti sedaj in posebno tam, kjer pitna voda ni povse čista.
■MMMttfl
„LJUBLJANSKI ZVflH"
■tojl
■a vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
srni 11 • * 11 v* ****************
Javna zahvala.
V nkademičnem letu 1891/92. blagovolili so Še darovati  . I' <• il p i r a l ii i  zalogi  slovenskih vseučilišč-
n i k o v v Gradci":
Visoki deželni zbor kranjski........ 200 gld.
Visoki deželni zbor štajerski........lf>0 „
Gosp. A. Kli"K- viii-z Sabladoski, deželni Šolski
nadzornik v Trstu  ....       ....     10 „
„     Fr. MhIIv, zasebnik v LJubljani   ....     10 „
„    dr. Ant. Brumen, odvetniški koncipijent v
Celji.............. 5 „
„     ilr. (1 resori j Krek, c. kr. vseučiliscni profesor v Giadci ......... 5 „
„ dr. P. Dbfranceschi, zdravnik v Gradci . 3 „ „     Anton Kupljen, c. kr. notar v Ornoinlji   .       3 „
„     dr. Bogomil Krek v Gradci...... 1 „
Za vse te velikodušnu darove izreka opravilni odbor „Podpiralii- ■ zaloge slovenskih vseučiliMnikov v Gradci" plemenitim tbiriteljeni v imenu revnih in podpore vrednih vse-učili&cnikov slovenskih najtoplejšo svojo zahvalo.
V G rade I, dno IS. malega srpana 1892.
Or. Gregorij Krek,
e. kr. vseučilišt'ni profesor, dekan in zastopnik akad. senata, p r u d s e d n i k in blagajnik.
Dr. Bogomil Krek,
taj n i k.
Opomba upravnistva:
V fit. 1*1" z dne 2. julija 1892. 1. uvrščenem oznanilo g. A. Korsike, umetnemu in trgovskega vrtnarja v Ljubljani, pripetila se je tiskarska pomota, in sicer naj se glasi: tfCjrCMI r«**olntH*% a ne „Cieas revoluta
i ujel: ——
19. julija.
Pri iiiiiiti : (Jaertner, Schulz, Sevdelmaver, llič, Herkovic, Stich, Kukolj z Dunaja. — Iluber, Marenzi iz Trsta. — Biergotsch iz Gorice. — Bartolma, Jonke iz Kočevja. — Danecker, Stanek iz Pulja. — Glftck iz Budimpešte.   —  Pl, Schnster   iz   Londona.   —   Pl. VVachten
iz Celja
Prt Mloiiu: Rernliard, Osers z Dunaja. — Novelli, Albrecht, Brstma i/. Trsta. — Tomasini iz Gorice. — Wod-manskv iz Ljubljana. — Mally is Tržiča. — Dolenc iz Maribora. — Weiss z Boke. — Leder iz Gradca.
* uir ! so v fijiiltljaiil:
19. julija: Ignacij Sever, posestnikov sin, 18 let, Hrenove ulice Rt, 1"). hrigbtova holozen. — Edvard Bizjak, krojačev sin, 1»> mesecev, Gospodske ulice At. .'J, rbacbitis. V  <l o Io Ini bolnici :
17. julija: Mibaji  Gerlj, delavec, 59 let, pyothorax.
Meteorologično poročilo.
S 1	Caa opazovanj a	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi |	Nebo	Mo-krina v mm.
* 1 j&j 7, zjutraj ! .S,1 2 popol. ao" j 9. zv«6er		728-7 mm. 727 3 m«. 732 0 aa.	18-8" C 20-3° C 14 6« C	si. svz.! obl. si. zah. jasno si. zah. obl.		15'5 aa. dežja.
a i?	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	784*6 am. 73;* "3 ma. 731-9 ma.	12-6" C 21 6° C 16-40 C	si. sev. si. svz. si. zah. 1        ' i	megla obl. obl. ' i	005 na. dežja.
Srednja temperatura 1790 In 16-9°, »a 1-4' in 2-5°
pOd   tU)   i h'OIU
borza
dne 20. julija
včeraj —
Papirna renta ....       gld.    95-20     — gld Srebrna renta .   . . Pilata renta.... 5°/0 marčna renta Akcije narodne banke Kreditne akcije   . .
London .....
Srebro.....
Napol......
C. kr. cekini . . . Nemfike marke    . ,
4 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 142 Državne srečke iz 1. 1864    .   .    100   „ 182
Ogerska zlata renta 4U/,.......109
Ogerska papirna renta !>' ,......100
Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 122 Zemlj. ob6. avstr. 4' ,° „ alati zast. listi .   . 117
Kreditne srečke......100 gld. 189
Rndolfove srečke...... 10   „ 23
Akcije anglo-avstr. banke .   .   .     120   . 150
Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....236
---_- 11
MAG GI
JEVA
t. i.
gld. 9520
«, 94 95
, 11380
, 10080
, >B5 —
„ 308*20 11960
951
5-67 58 57 •/, 250 gld. 100 „
danes
, 9535 95-06 113 30 100-65 995 — 31p— 11960
950'/, ft-67 58 57 gld. — ki. ■   »O „ a  «0 -
n M . .   50 ,
o ^
. 75 .
. 50 ,
, 75 .
. 25 .
Zahvala.
Podpisana izrekam v lastnem in v imenu svojega uedoletnega sinka najtoplejšo zalivalo za vse izraze in dokaze sožalja prilikom bridke izgube l.ajinegs nepozabnega soproga, oziroma očeta
Antona Gabra.
Posebno zahvalo izrekam gg. uradnikom, slav. domačemu in Radovljiškemu ognjegasnemu društvu, gg. pevcem slav. bralnega društva in darovateljem vencev.
Skofja loka, due 18. julija 1892.
(832) Marija Gaber.
I 1 I I
i
i
i A
Viktor Bolaffio
vinski trgovec
naznanja, da bori« od  dne   IU. avgu-nti% t. I. imel flvoje
vinske kleti
v lastnem poslopji po«*)
poleg Ljubljanskega drž. (Rudol-fovega) kolodvora v Spodnji Šiški.
I I
P P
P
4 i
I P
dobiva se v izvrstni izberi pri Ivi
zabela za Juhe
I.n«biuanii.a.
(785—2)
Učenca
14 let starega, slovenskega in nemškega jezika zmožnega, poštenih starilev, vapr+Jmem tr*k»| ▼ trgovino a meianlm blagom.
Janko Puhek,
(833—1) trgovec v Ćruomlji.
Nadmlinar
zmožen slovenskega jezika, samec, dober delavec, ki more položiti kavči io, vaprejtne se takoj za vodstvo majhnega vAlenric« ua I In* na Kranja It eni. — Ponudbe je poslati anončni pisarni F. Miillerja v Ljubljani. (809—2)
Št. 15.046.
Razglas.
(834)
Na dan obletnice poruke Nje c. in kr. vIho-Čanatva gospe nadvojvodi nje Marije Valerije razdeliti je po sklepu občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane
dve sto goldinarjev mej petero ubogih vdov Ljubljanskih.
Prošnje za podelitev teh podpor uložiti je pri magistratu do dne 38. t. m.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
18. dne juhia 1892
Dobri
1 kamnoseki |
dobe takoj sluliio delo, po leti In po zinil trnfiijoee. pri (822—2)
kamnoseku F. Grein-u
Gradec. Annenstrasse.
Srajce za turiste.
tkane i/, iiujholjega materijala, gladko ali progasto barvano, s Širokim ovratnikom iu dvema žepoma na prsih, popolna ve-ILkost, izborno delo.
i Uoiuno nui. l.ao. Svileni pasi
1 meter dolgi, '"> om, široki, z dvi»jno iu posrebreno zapoin* v obliki kače. 1 komad .»o kr.
Klobuki za turiste
iz kosinine, prve vrste, h širokim svilenim trnkom in peresi.
_ Gld. a.—.
Kravate za turiste.
Trije   komuili   «l«l.   I.—
razpošilja (7f).r)-4) s povzet'em
I>llllllj,   I.,   Kili V5JUfllf*iM«l   At. «M*».
cas revo
cvetočo,   videti  je  sedaj  prvič v Lajufoljani,  Usojam se vabiti vso prijatelje vrtnarstva iu cvetlic, posebno pa vse strokovnjake naj si ogledajo' to krasno dišečo, redko cvetočo rastlino.
Z odličnim spoštovanjem
ALOJZIJ KORSIKA.
umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani
Tržaška cesta št. 14.
(«7-3«))
Zdravniški in kemisko presku- n-tillftliŠP  milil fi;i s; \'l»t II ^
šeno, odobreno in priporočeno ^<>f "gjjjTOgg   111110 11gFgJSJ
n  radi   štedljive  porabe najceneiže
Za rneijonelno varstvo kož« toiletuo milo ju
Doerinmovo milo s SOVO,
katera se je po skrbnih  preskušajab in vslod upliva znamenitih higijenikov npo-ljala v tigovstvo.   To je nedosežno, neutralno, kožo osvežnjoCe
toiletno milo prve vrste " '1 5)
jnko ugodne vonjavo in eminentnoga upliva na
prožnost lin lepoto kože
tpr ima, kakor nobeno drugo
vsa svojstva /m pridobitev in ohranitev tint* polti, umi vanjo I tlojeiicev in otrok, kakor za osobe zjželo obftutno kožo
V nasprotji z mnogimi inimi dragimi toiletnimi mili, katera, porabljena deljM Časa za umivanje, uplivnjo slabo na kožo, je j
Ooeringovo milo s sovo za vsakdanjo rabo
najpripravnojfie, in ker ni rezko, je zlasti za delavski stan in sploh za službujoče osebe, kateri dobo vslod dola grapavo kožo in rudeče roke, jako priporočljivo.^[
Kot znamenje pristnosti ntisniena je vsakemu komadu Doorlngovega mila naSa varnostna znamka, odtod imenovanje „J>oerlngovo milo s lovo'.
IDololva se po 30 kr. Icoma-acL pri: Av*. Auer, Kerd, Itilina 4 Kusrli. lekar (iriitscliel. Ant. Krisper, Kd. Malir, Mavr jeva lekarna ..pri llStem jelenu". 1'inoli-jeva lfknrna ,.pn aupeljit", Ubald pl. Trnkoczv lekar.   V Kranji: Martin  lVitun, Kud. StnrovaNiiik.   Generalno zastopstvo za Avstro-Ogersko  A MOTSCH & Co., Dunaj, I., Lugeck 3.
Izdatatel, i u uiJPloviii m urnonik: Ju m p No U i.
Lastnina in tis* .NArodne Tlakarne*4.
8.