SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 (ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 (ld., ta jedem meiec 1 gld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 (ld., sa pol leta 6 (ld., za četrt leta 3 (ld., ta j eden meiec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravnlStvo in ekspedieljaj v „Katol. Tiskarni", Todnlkove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. Štev. 27. V Ljubljani, y ponedeljek 3. februvarija 1896. Letnilt XXIV. Deželna zavarovalnica. (Govor poalanca dr. Žitnika v deželnem zboru Kranjskem dne 24. januvarija t. 1.) (Konec.) Vprašanja gledó cenilcev in kdo naj bi pobiral premije, ali davkarije ali županstva, tega v tem tre-notku nočem razraotrivati, to je predmet poznejših obravnav. Mimogredé pa že danes omenim, da jaz imam pred očmi kot konečni namen vedno le deželne zavarovalnice na podlagi vzajemnega in prisilnega zavarovanja z monopolom in z raznimi razredi glede rizik. Odločno pa bi bil proti podržavljenju zavarovanja in celó po načrtu, kakor ga nekda vlada pripravlja. Vlada namreč hoče vpeljati, kakor Poljaki žele, le prisilno zavarovanje, to je, vsakdo naj se zavaruje, a zavarovanec naj si sam izbere zavarovalnico. Ta nafrt bi le vodo napeljal na kolesa zasebnih zavarovalnic vsaj pri manj razsodnih ljudeh. Pomnožili bi se agentje, in konečno bi zasebne zavarovalnice sklepale kartele. Deželne zavarovalnice bi kot konkurenčni zavodi morali pobirati najslabše rizike in vspeh bi bil jako dvomljiv. V tem slučaji bi morala vlada prevzeti garancijo za vse zasebne zavarovalnice ali pa naravnost izreči: ta in ta zavarovalnica je solidna. To načelo bi torej ne ustrezalo potrebam in tudi ne vsem zasebnim društvom. Dalje pa so tudi razmere v avstrijskih kronovinah glede poslopij tako različne, da bi morale jedne dežele v normalnih razmerah plačevati za druge, n. pr. za Gilicijo. Znani Dumba sam je rekel v niže - avstrijskem dež. zboru, da se morajo dežele odločno protiviti podržavljenju zavarovanja. Mnogi imajo pomisleke proti prisilnemu zavarovanju, češ, vsakdo sme s svojim imetjem razpo- lagati prostovoljno ter poslopja zavarovati ali ne. Tudi jaz nisem za državno upravo, kakor si jo slikajo 8oc. demokratje, kajti taka bi bila mogoča, ko bi bili ljudje vsi kot angelji brez zavisti, hudobnosti, sebičnosti itd. Toda Švicarji d. pr. so gotovo svobodoljubni državljani, in vendar imajo skoraj v vseh kantonih prisilno zavarovanje 1 In kaj je konečno država z urejeno upravo druzega, ko velika zavarovalnica? In zavarovanje proti elementarnim nezgodam bilo bi le mali faktor v veliki zavarovalnici. Vsak zakon je več ali manj moralna sila proti človeškim slabostim. Sicer pa je že sedanji način zavarovanja moralna sila z ozirom na mnoge požare in zahteve hranilnic, da se mora vsak dolžnik zavarovati in celo z določbo gotove zavarovalnice. Torej pomisleki proti prisilnemu zavarovanju so jalovi ter izvirajo iz pretiranih načel liberalizma. Predlog naš meri tudi na zavarovanje proti toči in živine proti živinskim boleznim. Jaz ne menim, da bi mogoča dež. zavarovalnica morala takoj pričeti zavarovanje proti toči. To vprašanje je težavneje rešiti, ker imamo premalo izkušenj. Morda bi kazalo vpeljati zavarovanje sploh proti uimam, kakor so: mraz, povodenj, toča itd. Da je treba pomoči, o tem ni dvoma, saj vemo, da je dežela od 1884 do konca 1894. leta samo po toči poškodovanim razdelila podpor 24.040, torej na leto povprek 2100 gld. Sedaj zavarujejo proti toči le delniške zavarovalnice in te imajo mej sabo kartel. V tem oziru bi se morda združile dve, tri sosedne kronovine. O zavarovanju proti živinskim boleznim je g. predgov. Hribar govoril obširno in stvarno, meni ni tieba ničesa dostavljati. Le v tem se ne strinjam ž njim, da bi se to zavarovanje izročilo zasebni upravi. Na Predarelskem imajo že zavarovalnico za živino, in, kakor kažejo poročila, dobro vspeva. To je jedina živinska zavarovalnica v Avstriji. Bilo jih je že več, a so ponehale, toda ne vsled odškodnin, temveč rsled prevelikih provizij in slabega gospodarstva, n. pr. „Orion", „Apis". Smartinska je propadla vsled drugih strok, ne pa vsled risque simple. Hitim h koncu ! O. posl. Hribar je utemeljujoč svoj predlog glede oprostitve od dež. naklad po potresu poškodovanih poslopij navajal dež. podpore v zadnjih letih ter rekel mej drugim : „Podpore po-gorelcem ne izpričujejo samozavesti prebivalstva". Častiti gospodje, jaz g. Hribarju v tem oziru popolnem pritrdim. Samozavesti, zaupanja v svoje moči najdete pri našem prebivalstvu malo. Temu pa ni toliko vzrok indolenca ali unemarnost, tudi ne „okoščeneli konservatizem", kakor se večkrat trdi, temveč v prvi vrsti grozna beda mej prebivalstvom po deželi in, recimo naravnost, tudi prevelika brezbrižnost omikanejših krogov. Dasi smo morda v teoriji napredovali, dasi prodira Bicer počasi, a sigurno v višje in nižje slojeve ideja socijalnih reform v krščanskem duhu vzajemnosti, vendar imenujejo hujskača vsacega, ki priporoča pri nas nove, četudi zdrave in drugod z večletnimi izkušnjami utemeljene in potrjene nauke o narodnem gospodarstvu. Mnogo jih je, ki svoje težko prislužene novce znesô v hranilnice, ali, kar je stokrat slabše in naravnost ne-krščansko, posojujejo sosedom uprav za krvave obresti, namesto da bi umno porabljali denar za zboljšanje zemljišč, vinoreje, govedoreje itd. ali za primerne obresti pomagali bližnjiku iz denarnih stisk. Cas je, da resno pričnemo delo, kajti — peri-culum est in mora ! Revščina se širi in vse podpore so kaplje v morje. Država bi morala v prvi vrsti storiti svojo dolžnost, ker ima tudi razne pravice. Ona sicer ne more vsacemu zagotoviti „ekzistenčnega minimuma", toda pomagati more, da se revščina LISTEK Dozdevna ljubezen. Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij. (Dalje.) VI. Pred odhodom v Favorit je videl Bahtemin še nekolikokrat Tašo in govoril ž njo. Videl jo je od daleč za table-d'hote om, videl potem pri večernej godbi v Conservation-n, videl za čajem pri Ljvovej — in vsakokrat je počutil nekak čuden, čaroben pokoj pri pogledu na-njo in čuvstvo blagodejnega mira . . . „Kaj je to," mislil si je, ostavši sam, — „kaj je to . . . ona je čudna . . . popolnoma čudna ... ni tukajšnja, mila," in prijel se je pri besedi mila, čudč se svojej drznosti, da si upa nazivati jo v mislih tako. — „In koj bode dan, bode trenutek in jaz . . jaz koj . . ," a ni hotel dokončati svoje misli, boječ se, da mu razpoči srce že, ko si predstavi srečo, more zadeti i njega . . . Zakaj pa ne? je-li morda slab človek, napreduje morda slabo v službi in ni li morda megovo življenje gotovo? ... A pri čem je tu Ilija Dmitrijevič? ali možno kaj resnega? ... ne more biti . . . Tod», lakor se vidi, ona dva sta znana že davno, a on, Bnhfemiu, še le nekoliko dnij; ali je tn morda čas t< ? . . ." Med tem se je zanimal Ilija Dmitrijevič delavno in strastno z naročenim mu delom : naročeval vozove, obečeval veliko „pitninc" kočijažem, ako bodo vozili dobro, ogledoval konje, ukazoval, da naj jim denejo prevleke za ušesa, ker je dejala nekdaj Taša, da jej jako ugaja običaj, devati konjem prevleke, da jih branijo obadov in se jim ne blišči; trudil in potil se je. Stara Ljvova se je radovala svojega sina in samo srčno želela, da bi ostal njen Ilija nekoliko časa v Badenu. „Vsaj še jeden ali dva tedna," mislila si je, „a tedaj! . .." Nehote in presrčno se je nasmehnila svojim sanjarijam. Prišla je nedelja. Rano zjutraj, ko niso bili še vsi vstali, tekal je Ilija Dmitrijevič v rudečem ovratniku in lepej novej suknjiči, napolnjen z dišavo, s svetlim licem in blestefimi očmi, po hodniku hotela, priganjal postreščke, da naj dade kavo, spraševal jih, so li pripravljeni ti ali drugi, ki se udeleže skupnih gostij, in jezil se, da gre vse strašno počasi in ne kakor je treba. Ze nekolikokrat je pohitel na vrt, po cesti v mesto, v konjušnico k najetim konjem, in prišedši nazaj k materi, se je odkril, vrgel klobuk na mizo ter težko dišoč in brisoč si vroče čelo z robcem dejal: „Uh, kako sem truden I In današnja vročina!" Ob desetih bili so pripravljeni naposled vsi udeleženci in, držd v rokah ta suknjo, drugi plet, pogovarjajo se ter svetuj^ Iliji Dmitrijeviču in mlademu, bledemu pruskemu polkovniku, kam naj kaj položita in kako razmestita, stali na predstopnjicah glavnega vhoda, pričakuje grofico in Tašo. Ilija Dmitrijevič je vzdigoval, s papiročko v ustih, vrhe koleseljev in skušal priložiti reči, ki niso spadale tje. Kar so se zaslišali po hodniku, ki vede k predstop-njicam, lahki, nagli koraki, in zapoznjena Taša v sivej opravi s širokim vezilom, v visokem klobuku s prevezo iz rudečih trakov iu v rudečej, baržunastej pelerinki, zmešana in vesela, da jej pristaje oprava in da se je bodo veselili vsi, stopila je na pred-stopnjice, smehljaje se in stegujiroko po vrsti vsem, ki so se zbrali pri dverih. Grofica je prišla za njo. „Zdravstvujte, Natalija AleksSjevna," kriknil je Ilija Dmitrijevič s sijajnim smehljajem, ko se je obrnil in zagledal Tašo, vzel papiročko iz ust in potisnil jo proč. „Sedaj pojdemo takoj. Vaše reči sem že naložil. Tam so. Štefan Alekšejevič, bodite tako dobri ..." „Kaj, kaj?" vprašal je nemški nedokončavši ko-čijaža, ki mu je nekaj govoril. — „Ah, da dobro." Pri tem je skočil iz koleselja in začel ukazovati nekaj drugim kočijažem. (Dalje sledi.) ne širi v toliki meri in da ne raste število fatalistov in drugih državi nevarnih ljudij. Država jako veliko tirja tudi od najmanjšega posestnika, a pomaga mu malo ! Vzemite kočarja, če pogori! Kako naj si pomaga, da si postavi novo domovje! Preje so ljudje imeli razne servitute in sosedje so pomagali v nesreči? Sedaj, no sedaj ne morejo v toliki meri, ker so sami večinoma reveži. Vsak najmanjši kočar pa ljubi svoj dom, koder se je rodil, kjer je živel, četudi v revščini. Da pa si more zavarovati streho, potrebna je deželna zavarovalnica. To vprašanje, vis. zbornica, ni politično, ni strankarsko, vse stranke morejo glasovati za to, da se izroči upravnemu odseku. Le če smo jedini v tem vprašanju, bode se vis. vlada ozirala na željo ter konečno dovolila deželne zavarovalnice z obligatornim zavarovanjem in monopolom, kar bode gotovo v korist našemu prebivalstvu. (Živahno odobranje na levici.) Politični pregled. V Ljubljani, 8. tebruvarija. Štajerski deželni zbor je imel v petek 16. sejo. Občinski odsek je predložil načrt novega ubožnega zakona. Zbor nadaljuje razpravo o zakonu gledé povzdige živinoreje, in sicer o plemenskih bikih, licencovanju, premovanju itd. Pri § 31., ki določa, da politična okrajna oblastva izvršujejo kazenske določbe proti prestopkom, nasvetuje poslanec Posch, naj se kazensko pravo izroči občinam in ne oddaljenim političnim oblastvom. Ako občina izvršuje eksekutivno pravo, naj se jej dovoli tudi kazensko. Ta predlog podpirajo poslanci Hagenhofer, Wagner, Probošt in Biirnfeind; pri glasovanju je bil ta predlog odklonjen z 22 proti 13 glasovom. Vsled tega konservativni poslanci zapusté dvorano, zbor ni sklepčen. Deželni glavar obžaluje, da se razprava ne more nadaljevati. Južnotirolsko vprašanje. Razna uradna poročila izražajo mnenja, da velja abstinenca italijanskih poslancev samo za sedanje zasedanje in da se prihodnjega zasedanja udeležč polnoštevilno. Trdi se tudi, da je južnotirolsko prebivalstvo že uvidelo slabe posledice abstinenčne politike. Jednako upanje goji tudi že koalicijska vlada; le vprašanje navstaja, je li res tirolsko namestništvo sedaj bolj poučeno o ljudskem mnenju, kakor je bilo poprej ? V gališkem deželnem zboru se je te dni dogodilo nekaj podobnega, kakor nedavno v češkem deželnem zboru. V zadnji seji se je zbornica posvetovala o lovskem zakonu. Poslanci ljudske stranke so stavili več dostavkov, katere je pa zbornična večina kratkomalo odklonila. Po daljšem prepiru so imenovani poslanci zapustili zborovalno dvorano ter se vkljab prigovarjanju nekaterih poslancev niso hoteli vrniti. Zborovanje se je na to nadaljevalo, ako-ravno zbor ni bil sklepčen. Nekateri listi se zelo hudujejo nad tem činom in pravijo, da so ravnali zelo nespametno. Iz tega je razvidno, da vladajo v Galiciji še vedno take razmere, v katerih tlačenemu ljudstvu ni mogoče doseči ugodnih vspehov. V ogerski zbornici se je vnela v petek ži vahna debata gledé matričnega vodstva. Več poslancev je zahtevalo, naj občine same prevzemô stroške za matrično vodstvo, ker bi sicer bila vlada preveč obtežena z novimi, ogromnimi stroški. Dalje so se nekateri pritoževali nad mnogimi nerednostmi, katere provzročujejo dotični uradniki. Minister Perczel je skušal pojasniti, da sedaj posamne občine še ne morejo prevzeti omenjenih stroškov, ker imajo nastavljeni uradniki premalo opravila in bi se lahko reklo, da zastonj uživajo odmerjene dohodke. Gledé nerednostij je omenil, da je ta naprava še zelô mlada, in bodo še-le mnogotere izkušnje pokazale potrebne preosnove. — Vidi se, da liberalnim ma-žarom že sedaj preseda civilno matrištvo, za katero so bili poprej tako vneti in od katerega so pričakovali vse najboljše. Srbski radikalci so sklenili, da bodo znova napeli vse moči na političnem polju, in je dotični osrednji odbor izdal izjavo, v kateri se v štirih točkah natančno označujejo spremembe njihove taktike. V izjavi se najpreje povdarja, da mora biti Srbija vedno pripravljena na zunanje vedno resneje dogodke, in da mora vediti, kje ima iskati prijateljev. Radikalna stranka si je konečno v svesti, da je kralj prepričan o nezmožnosti nevtralne vlade in da je njegova moč le v ljudstvu, in je vsled tega odklonil vsa vabljenja nasprotnih strank ter s tem preprečil vse intrige, ki bi pospeševale razpor mej njim in ljudstvom. Črnogorski knez Nikolaj že dalje časa nevarno boleha za vnetjem in se nahaja v oskrbi nekega zdravnika iz Kotora. Trdi se, da se poda, ko bi bolezen še nadalje trajala, na Dunaj, koder se bode posvetoval z ondotnimi zdravniki. Francija. Ministerski svet se je posvetoval dn4 30. jan. o državnem proračunu za leto 1897, ki se ima predložiti poslaniški zbornici. Mej posam-nimi točkami proračuna je najznameniteji dohodninski davek. Kot eksistenčni minimum se je določila svota 2500 trankov, ki se toraj še ne obdači. Stop-njevalni davek je odmerjen naslednje: do 5000 frankov čistega dohodka je plačati jeden, do 10.000 frankov dva, do 20.000 frankov tri, do 50.000 frankov štiri in od 50.000 frankov nadalje pet odstotkov. Novi dohodninski davek bode donašal državi približno 150 milijonov frankov na leto. Kar je dobrega v tej predlogi, je to, da je eksistenčna, neobdačena svota čistih dohodkov odmerjena tako, da je z njo vsaj deloma mogoče izhajati. Razmerje mej Francijo in Vatikanom, kakoršno vlada sedaj, je sv. Očetu jako neljubo. Vsled tega je sklenil v posebni okrožnici na francosko vlado pojasniti želje katoliške cerkve. Poleg tega je pa pozval k sebi nadškofa bordoškega kardinala Lecot, s katerim se bode posvetoval o francoskih verskih razmerah ter ga nato odposlal k francoski vladi. Izvolitev imenovanega kardinala pozdravljajo mnogi krogi zelo simpatično in upajo, da se mu bode posrečilo, doseči ugodne vspehe za katoliško cerkev na Francoskem. Militarizem v Nemčiji zahteva vedno bolj ogromne stroške, vendar pa skuša vlada to prikrivati, kolikor največ mogoče. Pred štirimi leti je dovolila zbornica za nakup vojaškega vežbovališča 14'/, milijonov mark, toda treba je bilo šteti celih deset milijonov več. S tem denarjem pa se je šele poskrbelo za 4., 8. in 9. oddelek, kje so pa še ostali ? Očividno je, da je vlada navlašč zahtevala skoro polovico manjšo svoto od državnega zbora, ker je dobro vedela, da bi se ji ne dovolila cela ogromna svota. Sedaj je prostor že kupljen in storjeni korak se ne da več popraviti. Na ta način, ki se sme imenovati po vsej pravici očividna prekana, si vlada nikakor ne more ohraniti priljubljenosti prebivalstva. Iz Kube dohaja sedaj zelo malo poročil in zdi se na prvi pogled, da vlada na tem otoku najlepši mir. Glavni governer Weyler zbira svoje vojne moči, ki štejejo skupno nekako 135.000 mož. Nasprotno se pa tudi vstaši na tihem prav dobro or-ganizujejo in se pripravljajo na odločilen boj. Po nekaterih poročilih dobivajo vstaši vedno več močij od svojih zaveznikov in bodo toraj razpolagali nad precejšnim številom dobro oboroženih bojevnikov. Italijani v Afriki. O dogodkih v Abesiniji dohajajo iz Massave tako nejasna poročila, da nihče ne more posneti iz njih natančnih podatkov. Posebno „oproščenje" iz Makalle se slika tako nejasno, da še sedaj ni dognano, pod kakimi pogoji se je to izvršilo. Po pravici opominja „Esercito Italiano" prebivalstvo, naj nikar preveč ne izraža simpatij za italijansko armado, ker je to do sedaj popolno neumestno. Omenjeni list pravi nadalje, da mora biti poprej jasno, pod kakimi pogoji je Galliano ostavil Makallo in kje so se stavili dotični pogoji, v Rimu, Adigrati ali v Makalli. Konečno mora Galliano natančno poročati, v kakem položaju se je on takrat nahajal in iz kakega vzroka je moral izročiti devet častnikov Meneliku za poroke. Menelikov načrt je toraj popolnoma nejasen; le toliko je gotovo, da ima dobro organizovano armado, ki se lahko meri z nasprotnikom. Razgled po slovanskem svetu. Hrvati i mažarska kultura. Iz Zagreba, 20. jan. V poslednjem svojem govoru je omenil hrvatski posl. Tomašič na ogerskem saboru tudi moč mažar-ske kulture, katerej bi se imeli pokloniti tudi Hrvati. Do zdaj smo čuli omenjati moč mažarske kulture le od mažarskih govornikov, ki že dlje časa širijo po časopisih mnenje, da so Mažari s svojo kulturo poklicani, da preporode iztok. Celo v svečanej sed-niei mažarske akademije se je tako izrazil poznati Kallaj. Hrvati do najnovejšega časa niso bili sporazumni s to razlogo o moči mažarske kulture iz tehtnih razlogov, ali zdaj se je pa našel junak, ki je priznal v imenu Hrvatov prvenstvo mažarski kul- turi, katere naj bi se tudi oni dragovoljno oklenili. Čudnega to seveda ni nič po njegovih nazorih, kajti če so Hrvati in Mažari jeden političen narod, kakor on trdi, potem morejo imeti tudi splošno seveda mažarsko kulturo. Da so Mažari in Hrvati po narodnosti dva različna naroda, to po mnenju dr. To-mašča ni nobena zapreka, da sprejmo zajedniško kulturo; Mažari naj samo skrbe, da se iz hrvatske odstrani nemški upliv. Ciin se to zgodi, pridobljeni so Hrvati za mažarsko kulturo ter se bodo tudi mažarski učili. Hrvati so sicer Slovani, ali imajo za-padno kulturo, a po veri so katoličani ter tako bolj blizu Mažarom nego ostalim jugoslovanskim sosedom, s katerimi se ne bodo mogli nikdar zjediniti. Tudi zgodovina to uči, pravi dr. Tomašič, da so bili Hrvati vedno odcepljeni od svojih bratov Slovanov, a čvrsto zvezani z Mažari ne samo po državi, nego tudi po kulturi. Tako trdi dr. Tomašič ob jednem dve neresnici. Hrvati so se večkrat zjedinjevali s se-sednimi Slovani s Srbi in Slovenci v obrambo svojih dežel tudi še potem, ko so se bili zjedinili z Mažari, a da ne govorimo o dogodkih za časa sa-mostalne hrvatske kraljevine. Dr. Tomašiču je gotovo poznata bitka na Kosovem polju. Tam so se borili Hrvati s Srbi proti Turkom in kolikokrat še kasneje s Slovenci. Tukaj ni prostora dovolj, da bi naveli vse zveze, katere so sklepali Hrvati s Srbi in Slovenci od najstarejših časov do današnjosti. Samo to trdimo, da jih v tem podjetju ni prečila niti različna vera, niti različna kultura, ker je jedna in druga krščanska, četudi jedna z obiležjem zapadnim druga pa z iztočnim. To pa ne more nas deliti v oni meri, kakor misli omenjeni govornik, ki more biti prepričan o tem, da se moremo vkljub našim domačim prepirom vender zjediniti za obrambo našega bitja, pa naj spletkarijo proti nam naši sosedje, in sicer v prvem redu Mažari, kakor jih je volja. Dr. Tomašič trdi, da je naša kultura zapadna; temu ne oporekamo, pač, pa da bi Hrvati bili dobili to kulturo iz Mažarske. Kultura hrvatska je mnogo stareja nego mažarska, pa tudi mnogo večja, tako da daleč prekosi mažarsko. Ta kultura je izrasla na domačih tleh ter se deloma pomnožila po vplivu iz sosednje Italije početkom 15. stoletja. Mažarska kultura pa je tuja, posebno novejša večjidel zmes različnih kultur. Hrvatska kultura je pristopa že po jeziku vsem tako mnogobrojnim našim sosedom na severu do julskih alp, na iztok pa do Carigrada. — Kaj ni potem takem hrvatska kultura v prvem redu pozvana, da se širi na iztok mej svoje sorodnike, ne pa mažarska, katera je nerazumljiva že po jeziku svojem. Sodite trezno vsi, ki nam vsiljujete mažarski jezik in mažarsko kulturo, pa se morate prepričati, da imate krivo. Stara je pesem vseh Mažaro-nov in Mažarjev, da treba Hrvate odcepiti od Slovanov ter jih tem čvrsteje zjediniti z Mažari. Znajo vsi dobro, zakaj to delajo, namreč da oslabe kulturno moč hrvatskega naroda in njegov vpliv na sosede ter sebe postavijo na njihovo mesto. To se jim pa ne bode posrečilo, četudi imajo zdaj vso politično moč v svojih rokah. Hrvatski opozicijonalni listi so vsi strogo obsodili ta najnovejši napad na hrvatski narod od hrvatskega poslanca, kar se seveda ne moremo čuditi. Vladni listi seveda za zdaj še ne tolmačijo tega govora, pač pa so ga priobčili po stenografičnem zapisniku. Demonstracijam se ne čudijo, češ, da so jih zakrivili opozicijonalni časopisi, ker so tako ostro pisali proti temu poslancu in sjegov govor obsodili, ki je vender (seveda po mnenju Mažaronov) tako ugodno deloval na Hrvate. To je, rekel bi, druga zaušnica za vse poštene Hrvate, ki še nekaj drže do narodnega dostojanstva in se niso še pogreznili v kalužo breznačajnega mameluštva. In takemu ravnanju da se ne protivi hrvatski narod ? Cerkveni letopis. Shod Salezijanskih sotrudnikov vršil se je dne 29. januvarija v mali dvorani „Ton-halle" po napovedanem vsporedu. Po slovesni sv. maši v št. Jakobski cerkvi, katero je opravil mil. g. prelat dr. A. Cebašek, in cerkvenem govoru načelnika shodu, gosp. kat. J. Smrekarja, pričelo se je zborovanje ob 10. uri. Predsedoval je shodu dopo-ludne in popoludne mil. g. prošt dr. L. Klofutar, kateri je s tem dokazal, kako zelo se zanima za Sa-lezijansko delovanje. Pozdravil je zborovalce najpreje mil. g. prelat dr. Cebašek, povdarjajoč, kako je katoliška Cerkev vedno skrbela za svoje otroke, vedno pomagala tam, kjer se je pokazala največja potreba, in tako je ustanovila razna društva za zapuščeno mladino, kakor so Boskovi zavodi. Želel je k sklepu sboda blagoslova božjega. Nato je poročal o Don Bosku v dobre pel ure trajajoči razpravi dr. J. Debevec. G. kanonik Flis je razkladal namen shoda, kateri je: da se združimo v obrambo sv. vere, v obrambo mladine, kakor se združujejo sovražniki zoper cerkev. G. prof. dr. Ja-nežič je razpravljal o dvojni vzgojevalni poti ter kazal prednosti oviralne, katero je rabil Don Bosko. Dopoludne se je s tem zaključil shod. Bilo je precej odličnih udeležencev, deželni poslanci: preč. gg. dekan Kajdiž, župnika Ažman in Schweiger, g. vodja Povše, g. Zelen, mnogo čč. gg. duhovnikov z dežele ; zapazili smo mej poslušalci tudi nekaj odličnih svetnih odgojiteljev mladine. Popoludansko še večje število udeležencev shoda je pokazalo, da se je zjutraj vzbudilo zanimanje. — Poročal je najpreje načelnik sam o dosedanjem delovanju v prospeh družbe Salezijancev, kaj se je namreč storilo za zgradbo zavetišča, kar je govoril v imenu predsednika onega društva, preblag. gosp. Jos. Merka, c. kr. vladnega svetnika, kateremu je v imenu zborovalcev izrekel zahvalo za trud in požrtvovalnost ; priporočal je potem družbo salezijanskih sotrudnikov: ud postane lahko vsak, in kdor ne more ničesa dati, da pomaga vsaj z molitvijo. Nastopil je nato velč. g. dr. Janez Krek. Pet globokih in visokih mislij je povzel iz Don Boskovega delovanja : 1. Človeštvo je jedna sama velika družina, ne pa Italijan za-se, Nemec za-se, Francoz za-se itd.; Salezijanci obsezajo vse narode s svojimi zavodi ; 2. socijalni pomen molitve, katero zahteva naša narava sama, ker vsaka stvar teži po svoji popolnosti, človek po svetu doseza popolnost le v Bogu, in odtod njegovo hrepenenje po Bogu ; pri tej točki je slovesno protestoval gosp. govornik proti besedam dež. poslanca Globočnika v torkovi seji, ki je božjo pot jednačil s potjo do notarja; 3. etiški pomen dela: vzemi delavcu vero, vzel si mu veselje do dela ; 4. socijalni pomen duhovnikov ; 5. modri način vzgojevanja Boskovega: najpreje mora biti za telo toliko preskrbljeno, da more živeti, potem se lepo razvija višje, dušno, krščansko življenje. Zato se peča duhovnik tudi s podrobnostmi soc. vprašanja. Slednjič nam je razvil g. stolni vikar M. Mrak svoje nazore, in nasvete glede na organizacijo Salez. sotrudnikov, kateri so bili res praktični. Prav bi bilo, da bi se bil vnel podrobnejši razgovor o tej stvari. G. načelnik je sklenil shod s primernim nagovorom. Dal Bog, da bi obrodil obilo sadu 1 Lahko se reče o salezijanskih sotrudnikov družbi; Bog hoče! Dnevne novice. V Ljubljani, 3. februvarija. (Et meminisse juvat!) Z Gorenjskega se nam piše: V deseti seji kranjskega deželnega zbora je gospod poslanec Zelen pri razpravi o prisilni legalizaciji omenil, da ljudje mnogokrat nimajo toliko časa, da bi vsak čas hodili k oddaljenim sodiščem, kjer bivajo notarji, na kar je posl. Globočnik vzkliknil: „Za božja pota imajo čas!" — Iz teh besedij prav živo odseva versko prepričanje imenovanega poslanca posebe in liberalne stranke v obče. Ni je stvari, ki bi bila našim liberalcem tako neljuba, kot je jedinozveličavna katoliška vera. Kar je količkaj s to vero v zvezi, to je njim trn v peti. Brez vsaka-terega programa životari ta stranka med nami in žalibog, da je še vedno nekaj zaslepljencev, ki korakajo za njo. Da ta stranka verskega programa nima, je umevno. V vsem njenem javnem delovanju se kaže liberalno načelo, ki vršiči v izreku: Proč s cerkvijo 1 Da stranka nima gospodarskega programa, mora priznati vsakdo, kdor le količkaj pozna razmere. Kar je v prospeh nižjih slojev naroda, temu liberalna stranka gotovo nasprotuje. Sklicuje se rada na svoj narodni program. A če nam bo ta stranka varovala narodnost, izgubimo jo gotovo kmalu. Najboljši dokaz za to trditev je njeno koketovanje z ljubljanskimi Nemci in socijalnimi demokrati. Liberalci trdijo, da je narodnost na prvem mestu, da je absolutna, in se bratijo s socijalisti, ki trdijo, da ne poznajo nikake narodnosti, da je vsaka narodnost od njih prokleta! Ljudje, ki se naudušujejo za ab- solutno narodnost, in ljudje, ki preklinjajo vsakatero narodnost, podajajo si roke v bratsko zveza! Umej to, kdor more! Lažje pa je uineti, da poslancu Glo-bočniku tudi obiskovanje božjih potij ni ljubo. Naše preprosto ljudstvo ima globoko vkoreninjeno ljubezen do Matere Božje. Na mestih, kjer se je Njena materinska ljubezen več kot jedenkrat čudovito v raznih potrebah in stiskah življenja pojavila, na teh mestih išče preprosto vemo ljudstvo tako rado utehe in pomoči. In ne išče je zastonj! — Cemu razmotrivati zadevo dalje, ko je jasna ko beli dan. Kdor ima še količkaj vere, ni mu treba vcep-ljevati v političnem listu ljubezni do vzornice človeštva; brezvercev pa tudi te vrste ne bodo spametovale. Tudi o naših božjih potih velja, kar mora priznati celo docent pornografije, zloglasni Zolla, o Lourdu, rekoč: „Vzemite francoskemu naroduLourd in vzeli ste mu najlepše ideale!" — Prav tako kličemo mi našim liberalcem: „Ce vzamete slovenskemu narodu ljubezen do Marije — ker naša božja pota so skoraj vsa mesta izkazanih čudovitih Marijinih dobrot — potem ste mu vzeli ne samo naj-blažje ideale, vzeli ste mu to, kar mu nameravate vzeti, namreč vero!"—Ad vocem : Lourd! Kranjski notar Globočnik zabavlja zoper božja pota. To je zanimivo! Gospod notar, ali Vas ne spominja ime Lourd na neko zadevo, ki je tudi v zvezi z božjim potom? Ne maramo stvari razpravljati v javnosti, a razumeli bodete, kaj hoče reči pisalec teh vrst, ki Vas pozna. Spomnite se za nekaj let nazaj, spomnite se na božjo pot Lourd in na njo, ki je „zdravje bolnikov", spomnite se pa tudi na to, da ste po prejetih dobrotah javno smešili božja pota! To ni lepo! (Promocija.) Gospod Iran Geiger iz Košane pri Postojni, bivši sekundarij v ljubljanski deželni bolnišnici, promoviran bil je dne 31. jan. t. 1. na c. kr. dunajski univerzi doktorjem vsega zdravilstva. (Predavanje prof. Franketa o ribarstvu.) V petek, 7. t. m., ob 8. uri zvečer predaval bo prof. Franke v salonu gostilne pri Maliču (Stad Wien) o nekaterih točkah ribarskega gospodarstva. K udele-žitvi vabijo se uljudno posestniki ribjih voda, najemniki ribarskih okrajev in v obče prijatelji ribarstva in ribolovnega športa. (DeželHa komisija za agrarne operacije.) Pravosodno ministerstvo je imenovalo svetnika deželnega sodišča, g. viteza Strahla namestnikom imenovane komisije. (Dnevni red XII. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani) dne 4. februvarija 1896. 1. ob 10. uri dopoldne. 1. Branje deželno-zborskega zapisnika XI. seje dne 31. januvarija 1896. 2. Naznanila deželno - zborskega predsedstva. 3. Priloga 46. Poročilo deželnega odbora glede prenaredbe mej selske občine Moste in mesta Ljubljane. 4. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah, in sicer : a) županstva v Trebnjem glede brezobrestnega posojila 3000 gld. za nakup hiše za stanovanje učitelja; b) učiteljeve vdove Pirnat Jožefe za zvikšanje pokojnine oziroma za miloščino ; c) Mihaela Hladnika, posestnika v Vadičah pri Kovorji glede podpore za nakup živine ; d) šolskega vodstva in krajnega šolskega sveta v Sturiji glede podpore za napravo vodnjaka na šolskem vrtu ; e) kmetijske podružnice v Logatcu za podaljšanje podpore 500 gld. za razstavo. 5. Ustno poročilo upravnega odseka o med okrajne ceste uvrščenem občinskem potu, ki se začenja na severnem koncu Kostanjevice pri Zagrebški državni cesti in drži na okrajno cesto Novomesto-Mersečavas Krško poleg Zameškega. 6. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Ra-folčah za rešitev prošnje glede naprave vodovoda v Verhovljah. 7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Praprečah, okraj Lilija, za uvrstitev občinske ceste od sv. Lorenca do vasi Stranje med okrajne ceste. 8 Ustno poročilo upravnega odseka gledö ugovora več posestnikov iz Gorij z&rad odklonitve zgradbe ceste iz Rečice v Spodnje Gorje. 9. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Velike Lipljene in Videm za boljšo cestno zvezo z okrajno cesto pri Ponikvah, oziroma s kolodvorom v Dobrepoljah. (Slovensko gledališče.) Pisati posebno obširno o sobotni predstavi, dejalo bi se vodo nositi v Ljubljanico. Trobilo se je že od raznih stranij o nalogi našega gledališča, in nikdar bi ne pričakovali sobotnega njegovega vzleta. Slovensko gledališče se je s predstavo operete „Deset deklet, a za nobeno moža" postavilo na stališče nemških provinci-j a ln i h gledališč. Slov. gledališče pa ni tako pro-vincijalno gledališče, ono je zavod slovenskega n ¡I r o d a, ki ima vse drugačen namen. Ze ko smo čuli dobre operete „Mesečnica", „Vzbujeni lev" i dr., smo si želeli vedno dalje in dalje in konečno napredek res dosegli — včeraj pa tako globok padec. Vsaka predstava mora po kakovosti kazati na napredek ; s katero prejšnjih predstav naj pa primerjamo slovesno ekserciranje mnogobrojne rodo-vine PetelinČkove ? Primerja naj intendanca sama, ki ima na vesti napredek slov. gledališča. Ako se je hotelo z odra občinstvu pokazati, da je predpust tu, naj bi se to ne bilo storilo z opereto, ki s svojo pretiranostjo more izvabiti le prisiljen smeh. Ne verujemo, da bi veščaki godbo te operete „šteli mej najboljše Suppejeve skladbe". Razun „maršev" se v tej nauzikalni igrači ne dobi kaj posebnega za uhó, kaj še le za srcé, in da bi opereta ne bila za-mašena s hišno „akademijo" rodovine PetelinČkove, pri kateri nas je navdušila gospica Sevčikova s Smetanovo „Pesmijo škrjančkovo", bi dobila prav malo odkritosrčne pohvale. Predstavljanje take „cir-kusmiissig" operete je nevredno sedanjega slov. gledališča ! Laskavo je omenjati očeta Petelinčka g. Inemana. — V torek je bentfična predstava priljubljenega tenorista g. Purkrabeka. Poje se: „Trubadur". — V četrtek je bilo gledališče dobro obiskano, v soboto so pa prazni prostori kazali, kako nesrečna je bila ideja predstavljati pri nas tako opereto. = (Ogenj.) Z Breznice. V nedeljo dne 2. februvarija zvečer okrog 9. ure je pričelo goreti na podu „Piževe" hiše v Žirovnici. Zgorele so tri hiše s hlevi vred. Pri prvi hiši jim je zgorelo prav vse, rešili so si le življenje. — Tudi pri drugih dveh hišah, namreč pri Mežnarju in pri „Krevlju" je zgorelo mnogo obleke, žita in druzega blaga. Zavarovan ni bil nihče. Zelo hudo se je opekla 26-letna dekle Marija Legat, in ni veliko upanja da bi okrevala. — Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Begunj, Radoljice in Grada, ki so se mnogo trudile, a manjkalo je vode. — Kako je nastal ogenj, ali po hudobiji ali po neprevidnosti, se ne ve. — Po-gorelci so pomoči zelo potrebni in jih priporočamo zlasti na ptujem živečim Brezničanom. (Efektno tombolo) je za 1. 1896 dovolilo fin. ministerstvo prostovoljnemu gasilnemu društvu v Mokronogu. Izdalo se bode 500 kart in se bode čisti dobiček vporabil za napravo gasilnega orodja. (Tat.) Iz Mengša, 2. febr. Tatvine so zadnji čas že kar na dnevnem redu. Tudi v Megšu počastil je s svojim pohodom g. kapelana L. Z. in vzel si v spomin na mizi ležečo zlato uro z verižico, katero je pa g. kapelan po prestanku štirih ur zopet nazaj dobil. Zandarmerijski vodja Kolb ima zares dober nos, ker je uzmoviča blizu Črnuč vjel. Tat je še mlad čevljarski pomočnik z imenom „Amandus Morocutti", doma iz Beljaka. Sedaj bo imel čas premišljevati, kje si bo dobil v prihodnje zlato uro, ako se bo hotel z njo postavljati. — Je že smola! (Srečni igralci!) V neki krčmi igrali so trije možaki, dva gospodarja in jeden popotnik, igro „domino". Konec je bil tak, da so vsi trije — dobili. Ker je zagonetka nenavadno redka, zato rešitev takoj. Da ne bo nihče obdeloval um in tratil zlati čas, povem : Popotnik dobil je od gospodarjev denar, a gospodarja od popotnika — uši! (Rešilno talijo) v znesku 15 gld. je priznala deželna vlada Antonu Brodniku iz Predstrug, ker je 21. oktobra 1. 1. rešil iz vode otroka Josipa in Antona Zgajnarja s Ceste. (Samomor.) Včeraj zvečer je stal neki revno oblečen človek na peronu južnega kolodvora pred prihodom mešanega vlaka. Ob prihodu vlaka se je podal naglo na železniško progo, koder ga je vlak povozil in takoj usmrtil. — Ustrelil se je včeraj popoludne tukajšni trgovski pomočnik Karol Pisačič iz dosedaj neznanega vzroka. — Dva samomora v jednem dnevu je jako žalostno znamenje za Ljubljana ! Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih Menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera »ä1 Wien, Bezirk, (Nemški prenapetneži), s katerimi se je koroškim Slovencem boriti za vsako trohico narodne rav-nopravnosti, kažejo vso svojo surovost večkrat po raznih pojavih v nemškonacijonalnih listih. Tako so se zadnjič pokazale .Kärntner Nachrichten" pišoč: „Die Grossmaulichkeit (kako olikano I) der slavischen Presse wird durch das „Agramer Tagblatt", einen der ärgsten panslavistischen Blätter vom 4. d. M. glänzend illustriert. Das Blatt, das selbst Venedig als eine Gründung der Slovenen bezeichnete, hat nun in der obengenannten Nummer von der „slo-venischen Stadt Villach" gesprochen. Der Redacteur dieses Blattes scheint noch nie einen Ochsenziemer (tako 111) zu Gesicht bekommen zu haben, sonst würde er doch ein wenig vor solchen gewagten Behauptungen zurückschrecken". — Komentara ni treba h takemu izbruhu „kulture", ki se Slovencem dan na dan ponuja od nasprotne strani 1 Fej 1 (Iz Celovca) dnö 31. jan. Nevarno boleha vč. g. župnik Janez Einspieler v Ukvab. Že dolgo bo-lehajočemu č. g. župniku A. Brežan-u na Djekšah se je bolezen shujšala, da ni več upanja, da bi zopet okreval. („Stidmark" in kor. dež. zbor.) Nebodijetreba „Südmark" beračila je tudi letos za podporo pri kor. dež. zboru. Finančni odsek je prošnjo odklonil. V zboru samem je dr. Steinwender zagovarjal „Südmarko" in besedoval za podporo. Odgovoril mu je takoj slov. posl. Muri, ki je pokazal na krivične težnje nasprotnega društva. Njemu je zbor pritrdil s tem, da prošnje n i dovolil! Sedaj nastalo bode zopet glavno javkanje po nemško - nacijonalnem taboru, kako „nazadnjašk" je kor. deželni zbor. Slo-bodno jim I Društva. (Društvo „Pravnik" vLjubljan i) priredi pondeljek 3 februvarija t. 1. ob V«8. uri v Narodnem domu tretji društveni shod v letošnji sezoni. Na dnevnem redu je pogovor o vladaem načrtu novega stavbinskega reda za Ljubljano. Z otirora na velezanimivo točko dnevnega reda pričakuje odbor udeležbe vseh Ljubljanskih pravnikov. Telegrami. Dunaj, 2. februvarija. Ogerski ministerski predsednik baron Banffy je dospel včeraj zvečer iz Budimpešte in bil pri cesarju v avdijenci. Dunaj, 2. februvarija. Ministerski predsednik prof Badeni je odpotoval danes zvečer, finančni minister pa že popoludne v Bu- dimpešto. Poljedelski minister grof Ledebur odpotuje v torek. Dunaj, 3. februvarija. V današnji seji deželnega zbora je naznanil ces. namestnik v ime vlade, da bode ta takoj v prvi seji državnega zbora predložila načrt zakona o kmečkih zadrugah s posebnim ozirom na kulturne razmere posamnih kronovin. V načrtu se bode posebno povdarjalo avtonomi-stično načelo. Zader, 2. februvarija. V včerajšni večerni seji deželnega zbora so se po daljši, zelo burni debati odobrile izvolitve vseh de-želnozborskih poslancev. Levov, 2. februvarija. Vsled snežnih žametov je priletel osobni vlak št. 16 na progi Hluboček in Jezierna na prazni železniški stroj. Stroja sta nekoliko poškodovana, izmej potnikov se pa nikomur ni zgodilo nič zalega. Levov, 3. februvarija. Vsi tukajšnji tiskarji so pričeli danes štrajkati. Dnevniki so izšli v manjših oblikah. Budimpešta, 3. februvarija. Zunanji minister Goluhovski, ministerski predsednik grof Badeni ter ministra Bilinski in Glanz so dospeli iz Dunaja. Sredeo, 2. februvarija. Princ Ferdinand je dospel včeraj zvečer iz Dunaja. Govori se, da namerava v kratkem objaviti prebivalstvu pismo, v katerem bode pojasnil svoje namene. Pariz, 3. februvarija. V vasi Malenvrier se je udri včeraj del svoda ondotne cerkve mej božjo službo. Štiri osebe so ubite, 60 težko ranjenih. Madrid, 2. februvarija. „ Agence Fabra" poroča: Po zadnjih brzojavnih poročilih iz Kube so se sprijeli španjski vojaki pri Cau-nao z večjo četo vstašev ter jih po daljšem boju zapodili v beg. Vstaši, ki so izgubili 40 mož, so na to požigali nasade in bivališča. Madrid, 2. februvarija. Bazna poročila trdijo, da je osrednja vlada ameriških zveznih držav evropske velemoči prosila, naj pri-poznajo vstaše na Kubi kot samostojno vojno moč, ter zatrjevala, da nima ž njimi nikake zveze. Carigrad, 2. februvarija." Pogajanja glede izročitve Zeituna se nadaljujejo. Ako-ravno vlada mej obema strankama nekako nesporazumljenje, upajo vendar konzuli, da se kmalu zaključijo posvetovanja. Tujci. 31. januvarija. Pri Slonu; Gorup, Jokl, Weissberg z Dunaja. — Sche-lesniker, Oswald iz Kočevja. — Swoboda, Stampf iz Prage. — Ogoreutz iz Novega Mesta. — Kohn iz Budimpešte. — Fuchs iz Liesing-a. — Faidutti iz Trsta. — Turinetti iz Milana. — Hafner iz Zagorja. — Novak iz Železnikov. Pri Maliču: Mayer, Pekarek, Frimmel z Dunaja. — Braumann iz Monakovega. — Gorup iz Trsta. Pri Lloydu: Trevn z Jesenic. — Rožič iz Kamnika. — Keržan ii Klevevža. — Weber iz Šopronja. Meteorologiöno porodilo. S a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm l 9. izvečer TIS^ -0-4 brezv. jasno 2 7. zjutraj 2. popol. 74b-9 7467 —7-0 +4-5 si. vzh. n jasno M 00 2 9. zvečer 746-7 -20 brezv. Z jasno 3 7. zjutraj 2. popol. 747-4 749-5 -6-8 +1-4 si. jvzb.| si. ssvzh. megla oblačno 0-0 Srednja temperatura 1. in 2. febr. —1 '3° in —1'5* ozir. za 3-0° in 0 0° nad normalom. ■ÄH5H5HSH5HSE5^ f{] Uradne Kin trgovske ih S [1 "1 s firmo priporoča KAT. TISKAM! ( v Ljubljani. Št. 3279. Ustanova za vojaške sirote. 74 3—3 Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto ustanovo umrlega podpolkovnika Josipa Siihnl-a za vojaške sirote v znesku 37 gld. 80 kr. Prošnje za to ustanovo, do katere imajo pravico ubogi otroci vojaškega rodu, naj bodo zakonski ali pa nezakonski, vložiti je tukaj do konca meseca februvarija letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 27. dan januvarija 1896. ÄJjJ ^T^ gT^ ^Tj ^ ^ ET^ El^ ET^ frT^ >T< pT^ »T« »T« »T^ frT« »T« »T« ' m m m m s m m (Mni on Wolf S&irolilUl Wolf roj. Wolf poročena. JSjubijana, dne 3. cfebruvarija 1896. STledto t>»acc(ja b^urctja -iiazniavvifa. gg man rcox" «a:«'®; » p ft s® k ft Siti pa » m p m p ft t priznano neobhodno putrebno "vVU sredstvo za čiščenje zöb je mnogo mllijonkrat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše sredstvo za ohranitev zdravih in lepih zob. M Dobiva se povsodi. 710 30—9 t it 1 XI I IX x Dunajska borza. 101 gld. — kr. Dn6 3. februvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista ......... NeroSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. v ¿0 mark........... ViO frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini . 101 20 „ . 122 45 » . 101 45 „ . 122 45 . . 99 10 . . 1024 M . 379 75 . . 121 20 ,. j. 59 17 Vi. 11 83 , 9 n 60 . 44 15 „ n 69 „ Dn6 1. februvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 150 gld. — kr. 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . — „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192 . — „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 „ 45 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......141 „ 50 „ Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . 128 „ 25 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 105 „ 50 „ Posojilo goriškega mesta.......112 „ — „ 4,% kranjsko deželno posojilo.....98 „ 60 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% 99 „ 25 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 169 „ 50 „ „ južne železnice 5 % . 131 „ — „ dolenjskih železnic 4% 50 . 75 . 25 Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. — kr 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 136 Avstrijskega rudečega križa srtčke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........67 St. Gendis srečke, 40 gld.......— Waldsteinove srečke, 20 gld......52 Ljubljanske srečke..................23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 172 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3435 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 474 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 100 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 62 Montanska družba avstr. plan. . . ■ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 85 167 128 25 60 76 m Nakup ln prodaja »»tovrstnih dri&vnlh papirjev, srečk, denarjev itd. &» varovanje za zgube pri žrebanjih, pri «žrebanju najmanjšega dobitka, i ilan t na izvršitev naročil na boril. Menjarnična delniška družba „H E B C U H" Wollziila it. 10 Dunaj, «iriahilhrstraise 74 B. BJT Pojasnila TLtt v vseli gospodarskih in Inančnih stvarah, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoi|skih vrednostni* papirja« in veitni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ibrestovanja pri popoini varnosti naloženih glavnic, m