JOHN POLLOCK. l-«-4y 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OH 10 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENA

OPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL, XXXI. _ LETO XXXI.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 19, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 204
Domače vesti
^2 bolnišnice
Mrs. Mary Slejko, mati po-^Jianih godbenikov, se nahaja sedaj doma na 16203 Arcade po nekaj tednih bivanja v olnišnici. Zahvaljuje se prijateljicam in znancem za obiske, arila, kartice in cvetlice. Se-se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji-jo lahko obiščejo na domu. delilno ji skorajšnjega okrevanja!
direkiorija
V sredo zvečer ob 7.30 uri se
Vrši
seja direktorija Slovenske-
Sa društvenega doma na Recher Vabi se vse direktorje, da gotovo navzoči ob času.
strica in teto
Mr. Jack Jesenko iz 3567 W.
, 8t., Cleveland 2, Ohio, je pre-
pismo iz stare domovine od
rane Jesenko, ki bi rad zvedel
Naslov svojega strica Blaža
jesenko in teto Frančiška Gro-
^r. Ne ve, če se nahajata v Chi-
Waukeganu ali Clevelan-
Če sama to citata ali pa če
^ ° Ve za njiju naslov, je pro-
da sporoči na zgornji naslov.
^nica zakonodajne ^kornice ubita
Včeraj zjutraj je bila v avto-^ooilski nesreči ubita Mrs. ^rgaret Barkley, republikan-^ članica ohijske zakonodaj-zbornice.
Nesreča se je pripetila, ko je 3en soprog, clevelandski odvet-John W. Barkley, zgubil °^trolo nad avtom in zavozil neki jarek eno miljo zapadno ° Colebrooka.
Mrs. Barkley je umrla za po-® odbami v bolnišnici v War-njen soprog pa je dobil le ®^aj prask.
^^"letnik nevedoma pomagal samomorilcu
da
Poli
icija je včeraj sporočila.
neki 10-letnik pomagal pri ^^omoru 16 let starega Hugh v ®'lona, ki je s poneverjenimi svoje tete odpotoval z na-dekletom preteklega petka
Ann Harbor in se vrnil v so-ooto zvečer.
Mellon je pokazal dečku novo nagovarjal, naj ga ustreli. Deček se je časa obotavljal, končno Je v prepričanju, da puška
V^abita, ustrelil Mellona v gla-Vo,
gerilci "pre-
ameriško pomoč
^ New YORK, 18. okt.—Clan ^ Griške misije za Grčijo Ha-iz p T' Holtz, ki je danes dospel ^ Grčije, je izjavil, da nenehani Q p^di grških partizanov zelo ^^ajo obnovo Grčije.
je med ostalim rekel, So v nedavnem napadu za-(10 od mesta Larisa partiza-Zaplenili za okrog $100,000 Vo	materiala za obno-
^sec prijateljstva
RUSIJO v italiji
^ IM, 17. okt.—Italijanska Ko-V ^'Stična stranka je danes za-J. ^ proslavljati "mesec prija-J®tva" s Sovjetsko zvezo. Šti-' tedne bodo komunisti in levi ^^lalisti obiskovali italijanska m vasi in imeli govore z£ of'^^^®^jstvo s Sovjetsko zvezo, pa todo obsojali sedanjo ° ^tiko italijanske vlade, ki '^ujno vodi v vojno.
da
Japonska dobila konservativno vlado
V Franciji so imeli volitve
Truman pojasnil svoj načrt o "mirovni misiji" Vinsona
MIAMI, Fla., 18. okt.—Predsednik Truman je danes izjavil, da je nameraval poslati vrhovnega sodnika Fred M. Vinsona v Moskvo, da bi vprašal sovjetskega premier j a Stalina "naj ponc^aga razgnati strupeno ozračje nezaupanja v zvezi s pogajanji med zapadnimi silami in Sovjetsko zvezo."
Truman je govoril na letni^
konvenciji Ameriške legije. Okrcal je neodgovorne govorice,
češ, da "Zedinjene države namenoma sledijo poti, ki vodi v vojno."
V Miami je predsednik prišel iz Washing tona in v tako zvani ne-politični vlogi.
Truman priznal, da je opustil načrt
Truman je izjavil, da je opustil načrt z Vinsonom po svojem pogovoru z državnim tajnikom Marshallom. Rekel je, da je Marshallovo mnenje bilo, da bi enostranska akcija Zedinjenih držav "mogla ustvariti nesporazum na Generalni skupščini Združenih narodov v Parizu.
"Žehm pojasniti, da nisem odstopil niti za korak od moje odločnosti, da izkoristim vsako priliko za dosego miru. Vedno,
ko se bo nudila priložna prilika,
bom deloval za pospešitev interesov miru v okviru naših odnosov z zavezniki in v okviru dela Združenih narodov."
Truman je dalje igjavil, da "politika Zedinjenih držav ni in ni nikoli bila naperjena proti Sovjetski zvezi."
Mir je od\1sen od boljših odnošajev z Sovjetsko zvezo
"Nasprotno", je pristavil predsednik, "mi priznamo, da je od zvišanega razumevanja in Doljših delavnih odnošajih med Sovjetsko zvezo in demokratičnimi državami odvisen mir na svetu."
Truman je dejal, da se ne bi smelo čvrsto stališče dežele tolmačiti kot "bojaželjen duh", ker da "čvrsto stališče" na razumni osnovi nudi "največ upov za mir."
Predsednik je dalje rekel, da Zedinjene države ne bodo nikoli sodelovale pri takšnih kompromisih kot je bil Monakovski.
Kar pa se tiče izgledov za poravnavo mednarodnih težav, j e predsednik dejal, da jih verjetno še ne bo.
"V mednarodni politiki se pojavljajo nove in resne težave.
Vzelo bo precej časa, predno bodo velike sile ustanovile prijateljsko družino držav, ki jo često imenujejo kot 'en svet',"
je rekel Truman.
PARIZ, 18. okt. — Včeraj so se v Franciji vršile volitve za delegate tako zvanega elekto-ralnega zbora, ki bo imel nalogo, da izvoli člane Sveta republike.
Nepopolni rezultati so kot sledi:
Na prvem mestu je radikalna Neodvisna stranka z 21,178 izvoljenih delegatov, na drugem Socialistična s 17,590 delegatov, na tretjem De Gaulle o v Zbor francoskega ljudstva z 12,998, na četrtem pa Komunistična z 10,249 delegatov. Krščanski republikanci so skupaj s komunisti zgubili na moči. Toda ker se je volilo 100,011 delegatov, lahko nadaljna poročila spremenijo doslej objavljene rezultate.
Radikalna neodvisna stranka bo verjetno podprla De Gaullea, ki je doslej od te stranke užival največ podpore v francoskem parlamentu.
Nujnostna seja Varnostnega sveta radi Palestine
Marshall prišel v Italijo; danes bo videl papeža
PARIZ, 18. okt.—Za jutri je bila sklicana nujnostna seja Varnostnega sveta Združenih narodov, na kateri se bo govorilo o novem izbruhu sovražnosti v Palestini.
Sejo je zahteval začasni posredovalec Združenih narodov Dr. Ralph Bunche, ko je židovska država Izrael zavrgla njegovo zahtevo, za upostavitev tridnevnega premirja: v puščavskem predelu Negeva v južni Palestini, kjer divjajo hude borbe med Židi in egiptskimi četami.	I
V svojem nujnostnem sporočilu je dr. Bunche med ostalim dejal, da je z izbruhom sovražnosti v Negevu prišlo "do resne kršitve primirja," in zahteval takojšnjo akcijo Varnostnega sveta.
"Izgleda jasno, da" je vojaška akcija zadnjih dni bila pripravljena v takem obsegu, da bi se jo lahko podvzelo le po precejšnjih pripravah," je sporočil dr. Bunche, ki je tudi svetoval za upostavitev miru in sicer med otalim umik tako Zidov kot Arabcev na položaje, ki so jih imeli pred novimi borbami, sprejetje pogojev Združenih narodov za zaščito konvojev na področju, kjer se vodijo borbe, sporazum glede vrnitve arabskih beguncev in žetvi, ureditev vprašanja židovskih naselbin, ki se nahajajo pod okupaiajo. Egipta itd.
Dr. Bunche je dalje izjavil, da se je Egipt pritožil, da so izraelska letala napadla egiptske postojanke v Negevu 15. oktobra.
Amerika ne bo izročila atomske bombe, zapadni svet pa se bo še
vnaprej oboroževal, pravi Austin
--^ _
študentje vrženi iz	PARIZ, 18. okt.—Ameriški delegat Warren 1
študentje vrženi iz beograjske univerze
BEOGRAD, 16. okt. — Jugoslovanske prosvetne oblasti so iz belgrajske univerze izključile skupino 233 študentov, ki so "buržujskega porekla," ker da so sovražno razpoloženi proti sedanji vladi, poleg tega pa so nemoralni in se ukvarjajo z vohunstvom.
Ukrepe jugoslovanskih oblasti se tolmači kot dokaz, da ju« goslovansko vodstvo Komunistične stranke ni zavrglo razredne borbe, kakor to trdi Komin-fbrma.
columbovi vitezi proti "comics"
SANDUSKY, O., 18. okt.— Svet organizacije Columbovih vitezov je danes priporočil zakon, s katerim bi bila prepovedana prodaja magazinov o kriminalu in spolni razuzdanosti.
TOKIO, 18. okt. — Japonski ministrski predsednik šigeru Jošida je danes sestavil svojo zelo konservativno vlado. Pričakuje se, da jo bo zavezniški svet odobril.
Nekateri krogi tolmačijo vlado, ki sta jo sčstavila Jošida in njegova Demokratska-liberalna stranka in ki je že šesta po predaji Japonska, za vlado, katere namen je, da zamaši vrzel pred razpustom parlamenta in razpisom novih volitev.
Parlament je bil sklican na izredno zasedanje, da odobri "delavski zakon" gen. Douglasa MacArthurja, po katerem vladni delavci ne bodo smeli stavkati.
RIM, 18. okt.—Ameriški državni tajnik se je danes ustavil v Rimu in bo jutri s svojo soprogo posetil v Castel Gandolfu papeža Pij a XII.
Marshalla, ki se vrača iz Aten na Generalno skupščino Združenih narodov v Parizu, so na rimskem letališču čakali ameriški ambasador James C. Dunn, predsednik italijanske republike Luigi Einaudi, ministrski predsednik Alcide de Gasperi in zunanji minister grof Carlo Sforza.
Marshall je imel pogovore z visokimi italijanskimi uradniki, toda o čem so govorili, ni bilo uradno naznanjeno. Veruje se, da je predmet pogovorov bila vloga Italije v Evropskem obnovitvenem programu, de Gasperi jeva sposobnost, da se tudi vnaprej zoperstavlja komunistom, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah dobili eno tretjino glasov, kakor tudi nedavni predlog italijanskega zunanjega ministra Sforza, da se postopoma razširi ekonomsko sodelovanje zapadno-evropskih držav v politično.
Komunistični časopisi pa poročajo, da se je Marshall pogajal z italijanskimi voditelji glede sklenitve vojaškega sporazuma.
Ameriški državni tajnik je pohvalil napore italijanskega ljudstva "pri obnovi v vojni razdejane domovine.
cela zmeda radi ene krave
INDEPENDENCE, Mo., 18. okt.—Danes je bil postavljen na zatožno klop neki obtoženec, ki je prodal kravo nekemu kmetu, mu jo ukradel in jo prodal neki mesnici.
franz lehar na smrtni postelji
DUNAJ, 18. okt.—Avstrijski skladatelj operet Franz Lehar, ki je star 79 let, se nahaja na smrtni postelji. Lehar je kompo-niral več znanih operet, med njimi "Veselo vdovo."
gen. clay bo zopet prišel domov
WASHINGTON, 18. okt.— Ameriški vojaški poveljnik v Evropi gen. Lucius D. Clay bo v sredo dospel z letalom v Washington.
Grški monarhisti dolžijo komuniste za umor Geo. Polka
SOLUN. 18. okt. — Grška monarhistična vlada je izjavila, da je neki komunistični voditelj ubil ameriškega časnikarja George Polka preteklega maja.
Grška monarhistična vlada je imenovala četvorico komunistov, ki da so baje odgovorni za smrt ameriškega časnikarja, katerega truplo so našli v solunskem zalivu. Dva "komunista" sta baje že aretirana.
Soglasno z monarhističnim poročilom je Polka "ustrelil član Centralnega odbora grške Komunistične stranke Adam Mouzenides."
Trije ostali, ki jih grški monarhisti imenujejo kot sokrivce so: Evangelos Vasvanas, ki jf še vedno na begu, Gregory Staktopoulos, komunistični časnikar, ter njegova mati Anna (George Polk je pisal zelc ugodna poročila za grške geril ce in je tik pred svojim umo rom nameraval obiskati parti zane pod vodstvom gen. Vafia desa.)
komunisti izven zakona na filipinih
MANILA, 17. okL-^ Filipinski justični oddelek je danes prepovedal vse aktivnosti filipinski Komunistični stranki, češ da je njen namen, da neti razredno borbo in strmoglavi sedanji režim.
Pisatelj Mann podpira Wallacea
LOS ANGELES, 17. okt.— Svetovno znani nemško-ameri-ški pisatelj Thomas Mann, ki je dobil Nobelovo nagrado za književnost, je preteklega tedna pozval ameriško ljudstvo, naj voli za predsedniškega kandidata Progresivne stranke Henry A. Wallace-a.
V svoji izjavi, s katero je podprl Wallace-a, je Mann med Dstalim rekel:
"Ob priliki njegovega obiska na zapadu iskreno in z visokim spoštovanjem pozdravljam naj-zvestejšega sina Amerike—Henry A. Wallace-a.
"Naš gost dela veliko čast naši deželi, ko govori resnico. Ne ozira se na preziranja in n^ipa-de, s katerimi ga obmetavajo bedaki.
"V očeh vsega sveta milijoni. Iti bodo zanj volili, predstavljajo moralno in intelektualno elito Amerike. Ker brez ozira, kako /elike zgledajo težave za častno razumevanje z današnjo Rusijo, noramo priznati, da je rusko-ameriški konflikt resno svarilo za napredno človeštvo. Bodoč-lost človečanstva je odvisna od rešitve tega vprašanja in Wal-ace lahko pomaga, da se to vprašanje reši.
"Tisti, ki se nahajajo na drugi strani in kateri lahko kmalu pridejo na oblast, imajo zelo Tialo zaupanja, ko se predstav-
Evrope nameravajo ustanoviti zvezo?
PARIZ, 18. okt.—Ameriški delegat Warren Austin je danes opozoril Sovjetsko zvezo, da Zedinjene države ne bodo izročile atomske bombe in da se bo "zapadni svet" še vnaprej oboroževal in sicer tako dolgo "dokler komunistične države živijo v svojem tajnem svetu za železno zaveso."
Austin je govoril na seji Poli-"®'----—
Učnega odbora Z N v	^VZhodnC
aebatami o kontroli atomske energije. Napadel je sovjetski predlog za istočasno uničenje ameriške zaloge atomskih bomb in ustvarjanje mednarodnega kontrolnega sistema, kateri predlog je označil za "manever."
Ameriški delegat je dejal, da je namen sovjetskega načrta,
da se uniči ameriške bombe in to "predno bi ostali svet mogel vedeti, če ima tudi Rusija takšno orožje."
"Zedinjene države ne nameravajo izročiti svojega atomskega orožja, z izjemo pod sistemom kontrole, ki bi bila dovolj učinkovita, da jamči, da ostale države nimajo in ne morejo preskrbeti tega orožja," je rekel Austin.
Sovjetski delegat odgovoril na napade "
Sovjetski delegat Jakob Malik je takoj odgovoril ameriškemu delegatu. V svojem daljšem govoru je okrcal ameriško atomsko politiko in izjavil, da "nobene Austinove bajke o zaprtih vratih in železnih zavesah, ne morejo dokazati, da je sovjetski načrt nesprejemljiv."
"Skušnje so nam pokazale,
da imajo ameriški delegati običaj, da pričarajo strahove propagande, zaprtih vrat in železnih zaves, vedno ko nimajo nobenih pravih dejstev, da bi podprli svoje stališče,", je rekel Malik, ki je posebno poudaril,
da je Sovjetska zveza storila v zvezi s kontrolo atomske energije velik odstopek, da pa sta Zedinjene države in Anglija v "molčeči zaroti" glede sovjet-i skega predloga.
Malik je med ostalim dejal,
da ameriški načrt glede atomske energije ne pomeni mednarodne kontrole, pač pa "nekontrolirano lastnino, upravo svetovne produkcije in izkoriščanje atomske energije s strani ameriških monopolov."
francoski časopis o obravnavi proti komunistom v z. d.
PARIZ, 18. okt. —Glasilo francoske Komunistične stranke "L'Humanite" je danes objavilo članek v zvezi z obravnavo proti dvanajstorici vodilnih ameriških komunistov, ki se bo začela v New Yorku 1. novembra.
Časopis piše, da je ta obravnava dejansko obravnava "proti svobodnemu mišljenju."
"Če bodo obtoženi obsojani, bo to pomenilo, da bo vnaprej veljavna državna doktrina ameri-
,. . , ^	. . A v, J	skega imperializma, po kateri
hajo kot varuhi miru. Če bodo " ^	„
....	. v. J J • 1	bo prepovedana vsaka kritika,
prisil na oblast, bodo dejansko ^ ^
morali čutiti, da so prisiljeni,
da ohranijo mir
PRAGA, 18. okt.—Češki politični krogi so danes dali vedeti, da je na nedavnem sestanku med sovjetskim premierjem Stalinom in voditelji vzhodnoevropskih držav bilo govora o ustanovitvi nekakšne Zveze vzhodno evropskih držav in sicer kot protipoteza proti ustanovitvi Zveze zapadno evropskih držav.
Ti krogi pravijo, da so politične stranke že dobile navodila, naj pripravijo posamezne dežele za tako zvano federacijo, v katero bi bile vključene Poljska, Madžarska, Bolgarija, Romunija in Češkoslovaška.
Baje bo Zveza vzhodno-evrop-pkih držav kmalu ustanovljena, verjetno še pred zimo.
Soglasno s temi poročili bi Češkoslovaška posvetila največjo pozornost industriji, ostale države pa se ukvarjale z razvojem svojih posebnih naravnih virov.
Ekonomija federacije pa bi bila povezana z ekonomijo Sovjetske zveze, pravijo poročila.
Sforza je siguren, da bo Trst vrnjen
RIM, 16. okt.—Italijanski zunanji minister grof Carlo Sforza je včeraj v senatu izjavil, da je povsem siguren, da bo Trst zopet postal del ^italijanskega ozemlja.
Sforza je pristavil, da bodo jugoslovanski interesi v Trstu "popolnoma zajamčeni," ko bo mesto zopet postalo italijansko.
"Mi smo tako sigurni, da bo Trst vrnjen Italiji, da ob tej priliki formalno izjavljamo, da ko bo Trst prišel pod italijansko sovereniteto, bomo gledali, da bo postal svobodno in gostoljubno središče za vse ekonomske, industrijske in pomorske potrebe svojih ožjih sosedov, kot je na primer Jugoslavija, kakor tudi vsake druge države, ki želi ekonomsko izkoriščati tržaško pristanišče," je rekel Sforza.
Italijanski zunanji minister je med ostalim ponovno apeliral na ustanovitev močne Evropske federacije in pohvalil Marshallov načrt.
francoska policija napada stavkarje
PARIZ, 18. okt.—Danes je v Franciji zopet prišlo do nasilja, ko je policija v premogovnikih pri St. Etiennu napadla skupino "L'Huhanite" napada ameri-i 1,000 stavkujočih premogarjev. ško vlado, da se zateka h klafiič-1 Policija je na delavce vrgla
"Vsled tega, naj resnična ni prevari, po kateri "zarotniki i solzavične bombe. Poročilo pra-Amerika voli za Henry A. Wal-^ obtožujejo ves svet, da se naha-jvi, da je z obeh straneh bilo več lacea."	ja v zaroti."	, ' ranjenih.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
19. oktobra, 1W&
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING fc PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187».
104
GEORGE SELDES 0 JUGOSLAVIJI
Stroge kazni za podkupi j evalce, tatove in črnoborzijance
Vzhodno od železne zavese, posebno v Italiji, so.me večkrat prevarili in okradli; našel sem primere splošne korupcije, o kateri sem že poročal. Na primer, zelo težko je dobiti rezervacije za vlak, toda v Milanu in Rimu, kakor tudi na vsaki večji postaji, so ljudje, ki lahko gredo za okno, na katerem se nahaja napis "zaprto" in se vrnejo z voznim listkom od 50 lir, katerega vam prodajo za 500.
Zapadno od železne zavese, soglasno s tistimi, ki pišejo svarila za potnike, morate čuvati svoj potni list, denar, posebno pa kovčege, ker kos mila ali pa zavoj cigaret je že celo bogastvo. Nikoli nisem spustil z vida moje stvari, toda na belgrajski postaji sem zgubil vse, kar sem imel. Ne samo obleke in pisalni stroj, ampak tudi listnico z beležkami o mojem potovanju po Evropi od junija meseca. Vse sem zgubil, z izjemo klobuka in dežnega plašča.
Četrt ure sva s polkovnikovim pomočnikom tekala okrog in se obračala na vsakega človeka v uniformi, ki bi mogel biti policaj, ne pa vojak. Toda vse je bilo zastonj. V obupu sva se vrnila k velikem ameriškem avtu, ki mi ga je polkovnik, katerega so pričakali z dvema avtoma, dal na razpolago. Kar naenkrat nas je neki razkačeni nosilec obsul s ploho besed v jugoslovanskem jeziku. Zgleda, da je prvi prišel s postaje in uspel, da je najel enega od sedmih taksijev, ki še niso bili podržavljeni in ki so bili edino prevozno sredstvo za stotine ljudi, da se odpeljejo v hotele, jaz pa se nisem pojavil na ulico pred postajo, da vidim svoje stvari.
"No," sem rekel polkovniku, "koncem konca so to le pošteni ljudje."
"Morajo biti, ali pa bi jih ustrelili," je odgovoril polkovnik, ki je bil še posebno slabe volje, ker je prerokoval, da ne bom nikoli več našel svojih stvari.
Pozneje, ko sem pustil v hotelski sobi moj kos mila, steklenčice z pencilinom in sulfo, ki v Jugoslaviji veljajo več od zlata, mi ni bila ukradena niti najmanjša stvar, kot se je to na primer dogajalo v italijanskih mestih. Našel sem dokaze, da je starodavni ugled, ki ga uživajo Jugoslovani kot najpoštenejši narod v Evropi, ohranjen, kljub vsemu trpljenju in siromaštvu. Nikoli ne bom pozabil na nosilga št. 104.
Ljudje so slabo oblečeni, toda zgledajo zdravi in srečni
Zgodaj prihodnjega jutra sem se zopet zbudil radi množičnega petja. Toda tokrat je bil oddelek vojakov, ki je nekam marširal brez orožja.
Ulice %o bile polne ljudstva, čeprav še ni bila sedma ura. Pozneje sem zvedel, da mnogi uradi začnejo delati neprenehoma od 7. zjutraj do 2. popoldne, kar je delovni dan. Na ta "način ima vsak "siesto" (počitek popoldne), ki je v Beogradu prav tako potreben kot v Bagdadu, ker vročina je tropska in neznosna, da lahko samo trdni in močni ljudje v njej delajo.
Prvi vtis je bila: množica. Na tisoče ljudi, ljudi, ki so naglo nekam hodili, na vsaki ulici, slabo oblečeni, siromašno oblečeni, toda ponosni in nasmejani, polni velike energije, možje in žene močnih potez.
Tega jutra sem videl na stotine žen, toda nobena ni imela z rdeči lom obarvane ustne ali pa lica, nobena ni rabila kakršne koli šminke. Moški in žene so bili ožgani od sonca in zgledali zdravi, bolj zdravi kot pa kateri koli ljudje v petih državah, ki sem jih obiskal. Za svoj izgled pa so se dobro brigali, čeprav je malo neprijetno, vsaj prvih par dni, preden se človek ne privadi na življenje v svetu brez rdečila.
Življenje je težko, udobnosti malo,
bodočnost pa svetla
Živahnost v Beogradu je nekaj, kar se ne more najti nikjer drugje v Evropi, naj bo s te ali pa one strani tako zvane železne zavese. To je nekaj kot gneča v new-yorskem podzemnem prometu, ko je naval ljudstva ob zgodnjih ali pa popoldanskih urah posebno velik; toda tu to i traje od zore pa do mraka. Ljudje vedno hitijo. Na ploč-' nikih je taka gneča, da morajo mnogi korakati po ulici, I če ne drugje pa vsaj v središču mesta. Na vsaki ulici se| obnavljajo bombardirana poslopja, ali pa gradi nova, ali I pa zopet ruši stara poslopja, da cs dobi prostor za nove, I
UREDNIKOVA POŠTA
KOPRSKI DIJAKI SE ZAHVALJUJEJO
(Sledečo zahvalo nam je poslal v priobčitev Mr. Joseph Zadnik, ki stanuje na 3839 E. 93rd St. Poslal mu jo je nečak Cvetko Zadnik v imenu koprskih dijakov).
Očetovo pismo z dije 20. aprila t. L, v katerem poroča, da je prejel "Enakopravnost" z Amerike, kjer je priobčen poseben članek — od Marije Vogrin, — ki govori o pomoči slovenskim dijakom v Kopru, mi je bilo prav posebno dobrodošlo. Ko sem pismo prečital, sem si želel dneva, ko se bom vrnil domov, da ta članek sam prečitam, kajti zdelo se mi je skoro neverjetno, da bi. naši slovenski človekoljubni rojaki, ki žive v Ameriki, utegnili misliti in tudi dejansko storiti kaj takega. Prišel je dan, do sem se o resnici vse te zadeve prepričal. Zato predragi rojaki, ne morem mimo in prezreti vse, ne da bi se temu odzval ter se, čeprav samo s par prijaznimi vrsticami, vljudno zahvalil vsem, ki so pri tem sodelovali ter nudili svoj delež, pa naj si bo to materijal-no, kakor tudi moralno.
Brez dvoma gre zasluga predvsem iniciatorjem, in to so, kot mi je razvidno iz članka, direktorji dvorane na Prince Ave. ter zavednemu gostilničarju Joe Zadniku in njegovima hčerkama, ki sta prispevali s prikazovanjem slik, posnetih tu v vaši stari domovini ob priliki njiju obiska.
Vem, predragi rojaki, da ste imeli globoke občutke, ko ste zaskrbljeno gledali, skoro neverjetno, toda resnično okupatorjevo delo. Če bi vas vprašal: "Kdo od vas temu ne verjame?" — Povsem verjetno bi ne bil eden, ki bi odgovoril: "Ne morem verjeti, kajti kaj takega še nisem videl delati." K temu pa imam pripomniti, da slike vam ne morejo dati občutka, kakršnega bi imeli, ko bi v stvari videli in še posebno, ako bi to sami doživeli.
Da smo to ropotanje, požiganje in klanje za vedno pregnali iz naše zemlje, je bilo treba preliti veliko krvi naših najboljših slovenskih sinov ter solz naših mater.
Ni moj namen, da bi se spuščal globlje v analizo o tem, zato pojdimo dalje ter se ozrimo po današnji domovini Jugoslaviji, da bomo pravilno ocenjevali pridobitve narodno-osvobo-dilne borbe in razumeli kaj se pravi ljudska oblast.
O aretaciji zavednih ljudi, klanju otrok, ropanju, požiganju ter o drugih grozovitostih se danes v FLRJ ne sliši več govoriti, ne vidi več pisati. Vse se vrši v drugačnem tonu.
Vsak pošten Slovenec čita napreden tisk, kateremu temelji so bili postavljeni že v času hudih bojev, ko smo se z ramo ob rami borili ter prelili potoke krvi, da smo odpravili suženjstvo in pobesnelemu sovražnemu tujcu zadali odločen udarec ter preprečili njegove nam ire.
Ljudska mladina se danes bori y prvi vrsti proti temnemu ra-zumarstvu in neznanju, stremi torej za tem, da doseže in preseže ideološki nivo ostalih narodov sveta. Poleg tega smo v Jugoslaviji dosegli, da je delo postalo ponos vsakega človeka, ki pošteno misli in ki gleda naprej v boljše življenje. Glavno nalogo nosi pri tem mlajša generacija. Rad bi vas spremljal po Jugoslaviji, da bi videli nove ceste, železnice, hidrocen-trale in razne druge objekte. Vse to je zgradila mladina s prostovoljnim delom. Lahko torej rečemo, da uživamo v borbi pridobljene sadove.
Tudi naša siromaška Istra ne zaostaja pri delu in niti pri kulturnem dvigu, kateri je, zaradi prejšnjega italijanskega upliva, posebno dobrodošel.
Ozrimo se na istrsko prosve-to, kjer bomo videli največ napredka. V času fašističnega jarma je bila Istra osamijega, popolnoma prepuščena sama sebi in svoji inicijativi. Mar ni opravičeno, če si je to ljudstvo iskalo rešitve, stremelo po prostosti in svobodi?
Kdor išče najde, kdor trga se mu odpre — reče cerkveni pridigar med svojo pridigo. Prav tako je našlo istrsko ljudstvo, kar je iskalo. Oblast je prevzelo ljudstvo, ustanovilo si je več slovenskih šol in drugih kulturnih ustanov, kjer ima danes možnost Slovenec učiti Slovenca brata — lep slovenski, materinski jezik.
V imenu koprskih dijakov — dijak Cvetko Zadnik.
Progresivne aktivnosti v Euclidu, Ohio
Euclid, Ohio—Henry A. Wallace ne more biti izvoljen, če samo želimo, da bi bil izvoljen. Nekaj moramo storiti, da se naše želje izpolnijo, moramo iti na delo od danes naprej do volilnega dneva1
Euclidski odbor bo poslal vzorec glasovnice v vsako hišo v Euclidu in Collinwoodu, pojasnili vam bodo, kako glasovati za kandidate Progresivne stranke, in zakaj moramo voliti 25 elek-torjev, da volimo za Henry A. Wallace in Glen Taylorja.
V sredo 20. oktobra 1948 ob 8. uri zvečer bo seja v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Na tej seji se bo organiziralo različne odbore, da se organizira seje po privatnih stanovanjih, odbore za raznašanje letakov, odbore za delo na zvočnem traku in delavce za volilni dan.
Henry A. Wallace in Glen Taylor nas nista pozabila, zato jih tudi mi ne smemo pozabiti.
Henry A. Wallace govori vsak ponedeljek zvečer ob 10.30 uri na postaji WTAM in vsak četrtek zvečer ob 8.0 uri na WJW.
Povabite sosede in prijatelje in poslušajte Wallace-a skupno.
Wallace-Taylor shod, ki se je
vršil v nedeljo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., je bil sijajen. Ljudstvo je potrpežljivo čakalo Taylorja tri ure. Kaj takega se še ni videlo, ko je Taylor stopil v dvorano^ je dobil veliko ploskanje. Govoril je le kratek čas, človek bi ga pa poslušal ure in ure. Ko bi ga bili slišali vsi Slovenci v Collinwoodu, bi se marsikateri premislil in bi oddal svoj glas za Wallace-a in Taylorja.
"Wallace-for-President" klub 32. varde ima sejo v četrtek v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pridite na to sejo in pripeljite prijatelje, ker tu je treba mnogo pomoči.
"Navihani študentje" v Slovenskem narodnem domu
Prihodnjo nedeljo 24. oktobra ste vabljeni vsi v Slov. nar. dom na St. Clair Ave.
Pevska društva in posamezniki bodo nastopili, katerih nismo slišali v poletnih mesecih.
Podana bo tudi igra enode-
VELEPOSESTVA VATIKANSKIH PRINCEV
Na polovici poti med Rimom in Peskaro se razprostira 16,-000 ha veliko veleposestvo "Fu-cinos". To veleposestvo je država za sebe. Njegov lastnik pa je vatikanski princ Torlonija. Razdeljeno je na 15^000 parcel, na katerih dela okrog 11,000 zakupnikov in polovinarjev.
Za vsak ha zemlje mora plačati zakupnik po 50,000 lir na leto, ne glede na to, kakšen bo pridelek. Poleg tega pa Torlonija ne čisti odvodne kanale, tako da zemljo skoraj vsako leto preplavi voda.
Naselja so mnogokrat oddaljena od parcel tudi več kot 10 kilometrov. Na dvokolesnih vo-zeh ali pa peš morajo kmetje s svojimi družinami prehoditi dolgo pot do svojih polj. Nekatere kmete pa, ki so si na tej zemlji postavili kolibe, je princ Torlonija kaznoval in zahteval, da mu morajo plačati stanarino, čeprav so te kolibe zgradili kmetje z lastnimi rokami.
Torlonija je tipični predstavnik fevdalne kaste, ki je ozko povezana z bogato buržoazijo v neusmiljenem izkoriščanju delovnih množic. Poleg velepose-stva je princ zgradil v Avecanu tudi tovarno sladkorja. Da bi tej tovarni zagotovil sirovine, je princ kot lastnik velepose-
milijone ha zemlje. Panfili, Ode-scalchi, Ricasoli, Trogone, Torlonija in drugi so bogatili za-hvaljajoč se svojim položaje® na papeškem dvoru, predvsem še, kadar je sedel na papeški stol kakšen njihov sorodnik' Oni so predstavljali oporišča fašizma na vasi, a danes predstavljajo oporišča demokrščan-ske stranke. V Mussolinijevi bi so zavzemali najuglednejši položaje in imeli svoje stavnike na ministrskih mestih. Torlonija je bil n. pr. minister in senator, član korporativneg^ sveta ter je imel poleg tega s® celo vrsto drugih častnih naslovov v dobi fašizma.
Velepo s e s t v a vatikanskega plemstva se razprostirajo pi'^ težno v Srednji in Južni ItaW in na otokih. To plemstvo je n®' silec strašne zaostalosti v P®' Ijedelstvu. Pri vsem pa se p"" služujejo na veleposestvih nekdanjega fevdalnega sistem^' srednjeveškega nasilja. Od veleposestnikov organizirane band® po Južni Italiji neusmiljeno na padajo demokratične kmete. ljudstvo na Siciliji še dandanes drži pregovor: "Kadar greš skozi Petralijo ne da bi bil oropal potem ali spi baron Scadari a'' pa je bolan markiz Petino". Z namenom, da ohranijo b®" jo imajo v zakupu bogati ov- neficije vatikanskega plemstv®'
janka, "Navihani študentje", pri kateri nastopijo res pravi navi-hanci v vlogah, ki so kot nalašč za študente jako posrečeno razdeljene.
Znano je, da so si študentje v domovini marsikatero izmislili, radi so ga pili in peli in zmerom kako pogruntali ter nazadnje se znali zviti iz zagate.
Ce se tem študentom ne boste smejali, pa bo gotovo nekje nekaj narobe, z vami ali pa s študenti. Ti bi radi poznali po igri tiste obraze, ki so se zdržali smeha.
Prebitek predstave bo šel za Slovensko- ameriški narodni svet, ki moralno in gmotno pomaga našim v domovini, kateri Anna Urbas. gg odtrgani od marsikaj, kar ta narod rabi, da živi.
Mnogo je hromih, gluhih in slepih, mnogo jih je po bohiišni-cah, mnogi so doma tuberkulozni, ali pa drugače nezmožni za delo. Mnogo tisočev jih je, ki rabijo naše pomoči.
Prošeni ste vsi, da pridete v nedeljo na predstavo. Zabavajte se in pomagajte dobri stvari!
Članica publicijskega odbora.
carji, ki še pomagajo fevdalnemu gospodu tlačiti in izmozga-vati uboge kmete in kmetske delavce, ki imajo v zakupu dru-
demokrščanski "ideologi"
Ijajo po vzgledu fašistični^ predhodnikov "teorijo življ^^' skega prostora" in pozivaj®
gi del zemlje. Na veleposestvu! kmete, naj se izselijo v 'Velik"' princa Odescali-ja morajo za- dušno" Ameriko, češ da jih
lija ne more prehraniti.
Dolgo in uporno borbo vdi'
kupniki plačati 50 odstotkov od svojega zaslužka. Predstavnik
princa Vacoro-ja je vsako novo jo kmetje, ki ječijo pod jariR))^ družino, ki je hotela vzeti zem- j Torlonija, Odescalchija in dni' Ijo v zakup, najprej vprašal, če ^ gih fevdalcev. Leta in leta ž«
imajo fašistične legitimacije, ter jim zapretil, da jih bo v nasprotnem primeru poslal v konfinacijo. Vacaro je danes vnet pristaš demokrščanske
sanjajo kmetje "Fucina", da b' si kupili njegovo zemljo. To f bila njihove težnja, da bi osvobodili izkoriščevalcev. Borbo kmečkih množic na v®'
stranke ter je prisilil kmete, da i leposestvih proti fevdalne®" so volili demokrščanske stran-1 despotizmu pa podpira dva i"/
• pol milijona organiziranih P°'
"Črna" vatikanska aristokracija poseduje v Italiji več kot 3
Ijedelskih delavcev in milij""' delovnih ljudi v Italiji.
VESTI IZ SLOVENIJE
Postojna. V Postojni je razmeroma zelo veliko delavnih ljudi, ki so navezani na prehrano v menzah. Glavna je tako zvana "Okrajna menza", kjer se hrani par sto ljudi, če bi bila organizacija te menze v redu in če bi zlasti imela dovolj izvežba-nih in vestnih kuharskih moči, bi menza lahko nudila mnogo boljšo in tečnejšo hrano, kakor jo v resnici nudi. Sicer so v po-
Dol. Toplice. — Delavs godba iz Hrastnika, ki je že osvobodilno borbo igrala brim borcem, je priredila te d*"
dajo sladkorne pese, katera ce-j odpraviti marsikateri nedostat-znamenite kr^je iz osV na je nižja kot kjer koli drugje j ki, če bi vodstvo pazilo na to,
v Italiji.
stva odredil, koliko zemlje mo- gledu menz po vseh krajih več rajo kmetje posejati s sladkor-j ali man j'utemeljene pritožbe, no peso. On tudi nadzira pro-, vendar bi se dali z dobro voljo [
v katerem so zmagali. Sedaj hajajo na 14 dnevni dopust, p"' tem se pa vrnejo v delavnic"' kjer bodo z novim elanom daljevali učenje v svoji strok'' Dobro se zavedajo, da bodo vestnim učenjem v delavnica postali naš najboljši kader lificiranih delavcev.
ei
Torlonija pa ni samo veleposestnik in tovarnar, temveč tudi bankir. Osnoval je fučinsko
bodilne borbe na Dolenjske^'
.uuaLvu	iia ti', IJ	■ . , .. . , 10 t'
da se z razpoložljivimi	^raji je dne 18.
doseže, kar se da doseči. Da bo-!"^'.°
Ki
do ljudje sposobni za delo in da j bodo z veseljem delali, za to je
bivšim borcem in invalidom,
vmes predvsem sindikati.
Za invalide, ki so na
oddih*
Seveda pogreša Postojna	in za ostale kopa^]
' ske goste je bil ta obisk pnj®
velike javne stavbe ali pa stanovanjske hiše, ki jih bodo gradili.
Brezposelnosti ni, pa: pa pomanjkanje delovne moči. Nadvsem manjka veščih ljudi in tehnikov. Obstoja velika zahteva za vsem. Gnečo, razburjenost in delo se opazi na vseh straneh, množica ljudi in gibanje pa je tako, da se tega ne vidi skoro nikjer drugje na svetu.
Hrup je enostavno strašen.
Ljudstvo se je združilo, da obnovi domovino, uničeno v vojni.
Velik val rodoljubja, ki se je začel z partizanskim in osvobodilnim gibanjem proti nacistom, ustašem in ostalim izdajalcem, kakor proti Mihajloviču, se ni nikoli polegel. Veliki del tega rodoljubja se je vsmerilo v pravcu težkega skupnega dela, v graditvo cest, čiščenje razvalin, zidanje tovarn in hiš.
Bodočnost zgleda svetla, toda sedanjost je trda. Manjka hrane, obleke, hiš in na stotine drugih udobnosti, katere večina Američanov smatra za znak civilizacije.
(Konec prihodnjič)
banko, v kateri si kmetje izpo- predpogoj — zadostna in zdra- j	^ ravljenju v
sojajo, da lahko plačajo zakup- va hrana. Tu bi morali poseči' ' °^cert.
nino in si nabavijo potrebne industrijske proizvode. Kmefje pa morajo plačati za posojilo 17—
18-odstotne obresti.
Krajevne oblasti dosledno čuvajo Torlonijeve interese. V občinskih uptavah so ljudje, ki so obenem prinčevi zaupniki. Kot direktorja tovarne sladkorja je Torlonija namestil pristaša Sa-ragotove skupine Frigeri-ja, ki naj bi osnoval tako imenovane "kmečke zveze" z namenom, da i bi razbil gibanje kmetov na "Fucini", ki se iz dneva v dan širi in krepi in ki ogroža Torlonijeve posebne pravice. Tudi Vatikan je poskrbel za to in poslal princu kader duhovnikov.
Dol. Top"'
di primernega javnega kopali šča. Toda, ko je še toliko drugih potreb, je. težko govoriti o kopališču,, ki ga nekateri smatrajo za — luksus, dasi je tudi to tako potrebno, kakor vsakdanji kruh.
Tudi letov se v Postojni mudi naš znani profesor Brodar, ki nadaljuje svo^'-: izkopavanja živalskih in drugih ostankov iz prazgodovinskih dob.
liaJhenburK-
Dne 15. av-
no presenečenje.
#
Dolenjske Toplice. — Otvo'-' tev zadružnega doma v skih Toplicah bo zaradi spoi^^'^ ske slovesnosti boičev Cank:^^ jeve brigade dne 12. septem^r^'
Stara stavba bivšega sok"' skega doma, ki je sedaj znat^ povečana v zadružni dom, J med vojno služila raznim ki* turnim prireditvam hrabrih bo"'
gusta so se vrnili s prostovolj- cev. V njej so imeli borci miti'^
ag'
nega dela na cesti Zagreb—Beograd vajenci elektrarne Rej-ki so polni mržnje proti demo- j henburg, vključeni v II. Krški j kratičnim pokretom in izkušeni brigadi, ki je bila proglašena I v borbi proti ljudstvu. Tako je i trikrat za udarno, ter dvakrat I župnik v Gelanu don Nikola, ki pohvaljena. Izmed 10 vajencev,
je zaradi težke vesti pobegnil iz ki so delali dva meseca v bri-; gade. Surovo stanje zgradbe d"' 'Jugoslavije. Prefekt pokrajine j gadi, sta se vrnila dva vajen-1 ma bo v teh dneh z marlji^'"^^ I Acquilla pa je znani fašist Stel-' la.
I Fevdalizem živi tudi na vra-] tih Rima. Zemlja v rimski po-kiajini je last nekaj vatikan-
ge, predavanja, proslave zborovanja itd. Zato je gradb" ni odbor ugodil nasvetu boi'C®^' da se slovesnost otvor itve ^ družnega doma združi s spom'"^^ sko slovesnostjo Cankarjeve
ca kot udarnika in sicer Jože j delom dobilo izpopolnjeno Mešiček i n Ladislav šinkavec. ^velike stavbe.
Ob vrnitvi so vsi' zadovoljni in imajo lepo spomine na delo v
brigadi. Za peti kongres KPJ so Naročajte, širite in bkih priucev iu knezov. Eu del imeli desetdnevno tekmovanje, .""Bfia/co/jraunosf/"
J
r
19. oktobra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
BTRAN3
Rajon Center je odprl otroške jasli
Včerajšnji dan v Kresnikovi ulici ni bil na prvi pogled prav nič drugačen, kakor so bili dnevi pred njim. Ljudje so hiteli križem kražem, se lovili z dragocenim časom in tudi avtomobili so "hupali" po svoji navadi. Zgodilo pa se je le nekaj velikega in pomembnega v tej ulici, ki je marsikateremu Ljubljančanu neznana, čeprav je skoraj v srcu Ljubljane.
Naš minister Kržišnik je iz te ulice zavil v dvorišče lepe in ve-like vile. V njej je bil pred leti Toennies. Rajen Center jo je ob-novil in odprl na široko vrata štiridesetim otrokom, katerih niatere delajo v tovarnah in pisarnah.
Ministra so sprejeli predstavniki mestnega ljudskega odbo-
in rajona Center. Po lepi in z belim peskom posuti široki ste-
je minister Kržišnik stopil v otroški raj. Skupaj z njim smo . sli mimo Titove slike na steni ^ hodnišču, ki je bila objeta z ^agelji, v čakalnico. Lepa, čista in udobna, vsake matere vredna čakalnica je zbudila veselje gostom. Sprejemnica je pripravljena. Zraven nje je garderoba, ^i nič ne zaostaja v čistoči in urejenosti. Naprej pd stopnicah ^as je peljala pot v otroško igralnico.
Obstal sem in se zamislil v svojo mladost: "Kje neki ši vi-•^el tako prijazno mravljo."
Stene igralnih sob so vse pre-. slikane. Slike bodo najmlajšim po domače in preprosto kazale življenje človeka, živali in nabave, da bo otrok, ki bo zvečer v naročju matere pripovedoval ^ dnevu in s "čivkajočim" razodetjem presenetil delavko-ma-^er, ki v njegovih letih niti sa-
njala ni o lepoti in bogastvu sveta. Mravlje, konjički, tovarne, pa pionirski vlak, rudniki, klas pšenice, voda in z njo ladje, ladje...
Ta svet je bil včasih zaprt otrokom delovnih ljudi. V tej igralnici, v otroških jaslih rajona Center, ki je zanje poskrbel, pa se bo odkrivalo našim najmlajšim že v samem začetku življenja to, kar smo starejši začeli gledati šele s petim ali šestim letom.
Nedaleč od sob za igranje so jedilnice. Mizice in stolčki se odraslemu človeku zde, kakor da bi bile postavljene za lutke. Tako majhno je vse in vendar tako bogato, čisto in z vsemi rokami pripravljeno, da sprejme naše male. V jaslih so pripravljeni prostori tudi za počitek. Nič koliko "ležišč za počitek" čaka dobrodošle malčke. 'Ležišča za počitek" so tako ugodna, da bodo naši mali kar 3e da hitro zadremali in zaspali ter zraven vsega tega še kaj lepega sanjali. Za otroke, ki še niso shodili, je pripravljena soba s posteljicami, kjer bodo počivali.
Tudi za bolniško sobo je poskrbljeno.
Poleg teh sob pa nekako skrito čakajo malčke moderne kopalnice, umivalnice, previjalnice in podobno.
Rajon Center mesta Ljubljane je z otvoritvijo teh jasli dosegel veliko zmago. Besede tovariša Kristana, predsednika rajona Center: "Vse za otroka, vse za vzgojo naših najmlajših, odpiramo danes te jasli . . ." veljajo.	,
Lastovka, Ki je naslikana v sobi, kjer je tovariš Kristan te
besede izpregovoril, se mi je zdela, kakor da bi oživela in vsa nestrpna pričakovala, da v otroških jaslih v Kersnikovi ulici čimprej zaživi "živ-žav."
Rajon Center je vzel pravo pot. Te jasli niso zadnje jasli rajona Center. Ni daleč dan, ko bodo odprli nove. Ne pozabimo pa, da ni to dolžnost samo rajonov, ampak da morajo na otroške jasli misliti vse naše ustanove ,vsa naša podjetja. Tako bomo rešili vprašanje naših otrok, ki se zaradi zaposlitve njihovih mater včasih ne počutijo tako, kakor bi se morali.
Ljubljana ni do danes pokazala kdovekaj prida skrbi za
otročje jasli. Maribor prednjači in lahko služi z rajonom Centrom Ljubljane za zgled vsem ostalim krajem, mestom, vasem in podjetjem, posebno pa krajem, kjer je industrija doma. Skrb za zdravje in pošten razvoj naših najmlajših naj bo naša največja skrb. V tej skrbi je velika rešitev naše bodočnosti, v kateri bomo potrebovali velike in sposobne ljudi.
Rajonu Center čestitamo k uspehil in želimo, da bo tudi igrališče kmalu urejeno. Veseli bomo hodili mimo teh otroških jasli, kjer bodo žvrgolili naši malčki našo lepa bodočnost.
J. B.
Ljudsko kopališče na Ljubljanici
every gift
Community C
C Copyrlfthl. t049- Th. Cler^Und Commanlty Fund
Mestni ljudski odbor si je v petletnem planu zadal med drugim tudi nalogo, da bo povečal število parkov v mestu, da bo uredil otroška igrišča in zgradil ali preuredil odprto kopališče. Po tem planu je bilo urejenih že več parkov in nasadov.
Dne 18. avgusta je bilo otvor-jeno na Ljubljanici prvo ljudsko kopališče, kjer se bo razvedrilo delovno ljudstvo, ki s svojijn neprestanim in neumornim delom pospešuje graditev socializma v naši državi.	»
Z grg,dnjo in urejanjem novih kopališč kaže naša ljudska oblast skrb in razumevanje za potrebe delovnega človeka in s tem tudi za dvig njegovega življenjskega standarda.
Novo kopališče na Ljubljanici se razteza od razvodja Ljubljanice in Grubarjevega prekopa do Prulskega mostu. Ljubljanica je na tem odseku zajezena y dolžini 300 metrov. Globoka je približno en meter. Novo kopališče bo lahko sprejelo preko 2,000 kopalcev.
Ljubljanski prostovoljci so ponovno dokazali, kaj lahko dosežejo s prostovoljnim delom v razmeroma kratkem času. Ni še dolgo od tega, ko so bili bregovi Ljubljanice, kjer je sedaj kopališče, zanemarjeni' in zaraščeni, sedaj pa stoje tam kabine, bregovi so urejeni in obloženi z rušami, pota so posuta z drobnim peskom, pripravljeno je igrišče za odbojko in prostor za balinanje.
Za vsa ta dela je bilo potrebnih ogromno prostovoljnih delovnih ur. Za ureditev bregov je bilo treba dvigniti $60 kvadratnih metrov ruše in jo zopet na novo položiti. Novih potov je bilo napravljenih 1,950 kvadratnih metrov, gredic pa 300 kvadratnih metrov. Na njih so posadili 3,048 raznih cvetlic.
Prav tako so izdelali tudi 94 okrasnih zabojčkov, v katerih so zasadili 350 cvetlic. Pripeljali so 1,000 do 2,000 kubikov raznega materiala, peska, zemlje, komposta itd. Pri tem materialu je bilo prihranjenih preko 100,-000 dinarjev, ker so ga vozili naravnost iz gradišča.
Pri tem delu so se posebno izkazali delavci mestne vrtnarije, ki so se redno udeleževali prostovoljnega dela in pri tem opravili 466 prostovoljnih ur. Posebej je treba tu omeniti tovariša Oblaka, ki je vodil vsa vrtnarska in terenska dela ter napravil 180 prostovoljnih ur; nadalje tovariša Stancarja z 80 urami prostovoljnega dela in tovariša Vrinskoleta s 60 prostovoljnimi urami.
Tudi sindikalna podružnica podjetja za vzdrževanje snage se je v veliki meri udeleževala prostovoljnega dela na Ljubljanici, saj je opravila skupno 1,937 prostovoljnih ur. Najbolj so se odlikovali naslednji tovariši in tovarišice: Nežka Bohedj, Ludvik Stajnko, Jože Pokovec, Janez Grubar, Franc Žlebir, Ivana Zupan, Jernej Verginella, Karel Kovač, Anton Širok, Ivan Leskovec, Vinko Kotar, Štefan Hobot itd., ki so si priborili zlate oziroma srebrne značke.
Teren Trnovo je prispeval okoli 200 prostovoljcev, od katerih so bili najbolj marljivi: Vinko Mavric, Ljubica Jurman, Jereb in Ivanka KaVek, ki so si priborili srebrne značke.
Pri gradnji kopališča so delovali tudi drugi tereni rojona Rakovnik-Vič, sindikalne podružnice mestnega vodovoda ter podjetja za nizke gradnje.
S skupnimi močmi, z neumor-
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dft. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 6 2nd St.: vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
nim in zavednim delom so si delovni ljudje zgradili lepo in pro-1 storno kopališče, kjer bodo lahko iskali razvedrila v zavesti, da je to njihovo kopališče, saj so ga sami zgradili in uredili.
G.
WATCHES o« PARADEW.-.'
naznanilo
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se I glasi:
Yugoslav Embassy, 1520—16th St., N. W., Washington 9, D. C.
Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General, 745—5th Ave., New York 22, N. Y.
Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku.
I8th CENTURY WATCHES" WERE SO INACCURATE 'I
that it was customary"
to wear two of them AND approximate THE! time By striking an | \ AVERAGE Between , - the two. 1
.


and 17th CENTURy " watches were thick and
HEAVy ANO had onlv one, i hand - the hour hand. ^ v
__......V^
Railroad
watches, which should not <5ain or lose more than 3o3ec0nds a week, /are the most accurate
(QJmepieces in the_o.S.
THANKS TO 'j£^tv£ZAy if^ousr/^y cocNctL
m
Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years; the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now; P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
pick out your own reward
here!
M
SAVI EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE		
	in 1 Yaar	In 5 Yaort	In 10 Yaor*
$ 550	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
3.75	195.00	1,004.20	2,163.45
7.50	390.00	2,009.02	4,329.02
12.50	650.00	3,348.95	7,217 JO
18.75	975.00	5,024.24	10,828.74
IS /^et/ca's S&ujrify is YOUR SecOrity
ENAKOPRAVNOST
This /« »a oScIal U. S. Treasury tdrerthement—pr*ptred under tuspleea of Trftnvr D^put.ntnt mt Airttdsbg Couaett,
Tone seliškar;
tRžASKA CESTA
ROMAN
C N adaljevanje )
'"filoj!" je zakričal mojster, ^ Je ravno stopil iz kuhinje na ^^('pnicc. "Kaj se je zgodilo? Kri teče!"
"Ubiti me je hotel!" je za-ja-vkal Tonač ves ■ besen. "Ali Sfem jaz, ali pa on!"
'Le počasi, huda kri ti taka!"
zagrmel mojster, pograbil Ti-za ušesa in ga peljal v de-'^^nico.
"Govori, poba!"
"Nasekaval sem železno pali-kakor ste mi naročili, po iiosreči jo odletel kos železa v Poniočnika. Meni je zelo žal. Ne-se je zgodila." Tine je bil ^ mojstrovih rokah ves plah, Vendar se je čutil zaščitenega.
"Fant je namenoma tako nastavljal železo, da je v mene odletelo!" se je od jeze napenjal pomočnik; zdaj, ko si je razmajal kri po vsem obrazu, je bil strašen, da ga je bilo kar hudo pogledati. "Potem pa me je še pahnil na tla. Za nogo,me je pograbil, da me je izpodnesel!"
Mojster je namrščil obrvi, v očeh se mu je vžgalo, Tine pa niti besedice ni mogel spregovoriti sebi v prid, ker ga je pomoč-nikova laž tako grenko presenetila.
"Ali si ga res pahnil na tla, potem ko si ga po svoji nerodnosti že ranil?"
I "Brcal me je, pa sem se bra-!nil!" je jecal Tine.
"Pokaži mi rano!" je ukazal mojster Tonaču. Rana je bila k sreči le potegnjena, ker je železo zdrsnilo ob čelu, le kri je močno curela. Mojster mu je rano i z,pral z arniko in mu jo s platneno krpo trdno prevezah
"Zaradi te praske ne boš ve--kal. K zdravniku te zaradi teh kapljic krvi ne bom pošiljal. Na rano si priveži zvečer pajčevino, pa boš jutri zdrav. Ampak rekel si: ali grem jaz, ali on! Fant je bil neroden in zoperstavil se ti je. Ker ni bilo mene v delavnici, si ti zastopal mojstra, torej so je zoperstavil tudi meni. Zato bomo takole razsodili: Tine, ti lahko takoj povežeš culo in greš! Ce pa sprejmeš kazen, ker si se bil v pokorščini pregrešil, ostaneš! Pet in dvajset s palico na golo rit. Tonač ti jih bo pa naložil. Si zadovoljen s tem, Tonač?"
"Sem!" je odgovoril pomočnik.
"Si zadovoljen s tem, Tine?"
Tine je molčal. V njem se je
vse premetavalo, gnetlo od žalosti, jeze in razočaranja. Mojster je pravičen, le to je strašno, da ga ne prepričaš o pomoč-nikovi laži. Prav za prav je sam priznal vse, le da je bilo čisto drugače kot je povedal pomočnik. Toda mojster ni trpel prerekanja in ugovarjanja. Vajenec je manj kot človek, človek postaneš šele kot pomočnik. Človek postaneš, ko dobiš prvi konec oblasti nad drugim. Dotlej pa te ima vsak za neumno, topo žival, ki jo je treba z vsemi sredstvi prignati k pameti, pokorščini in znanju. Vzgojna sredstva so poceni in takoj pri roki.
Mojster je še ves tičal v starih, preizkušenih sredstvih, ki peljejo človeka k popolnosti, saj so ga tepli oče, mojster in pomočnik, ko je postal imeniten mojster, premožen in spoštovan, zato v bunkah ni videl sramote, ali kaj ponižujočega, oh, kaj še! Če se pes ponečedi v sobi, mu vtakneš gobec v njegovo blato in ga premikastiš s
korobačem. Le tako si bo zapomnil, da tega v sobi ne sme napraviti. Mlad človek je kakor neumna žival. Palico pozneje pozabiš, ko stojiš na svojih nogah, se s hvaležnostjo spominjaš zaušnic, in bore, ki so te spravile k pameti in k modremu, praveipu življenju.
Tudi Tine ni sprejel te mojstrove odločitve tako črno, le to ga je peklo, da bo Tonač vihtel palico nad njim. Prav ta, ki ti vedno le krivico dela, ta človek se bo zdaj naslajal ob njegovih bolečinah in bo užival s polnim hudobnim srcem njegovo strašno ponižanje. Toda naj je v naglici še tako sukal vso stvar, drugega mu ni ostajalo, kot privoliti v to razsodbo. Mar naj zdajle, ko se je vsemu že tako privadil, zares poveže culo in se vrne v Kožarje za pastirja? Da se mu bo vsa vas smejala? Da, da, nič drugega mu ni preostalo. Če je že tako namenjeno, da mora peljati pot do železnice skoz šibe, pa naj pelje!
"Si zadovoljen s tem, Tine?" ga je še enkrat vprašal mojster.
"Sem!" je dejal Tine odločno.
"Potem kar hlače spusti in se pripogni čez nakgvalo! Tonač, zapri delavnico, ni treba, da bi kdo gledal!"
Tine si je odpel pas, spustil hlače čez kolena in se s trebuhom nagnil čez nakovalo. Tonač pa je že stal pripravljen s palico.
"Ena!" je zapovedal mojster, "dve, tri . . ."
Pomočnik je tepel z vso silo. Palica je bila za prst debela, proti koncu ožja in prožna, da je kar zažvižgalo po zraku, ko je zamahoval. Tineta je zapeklo, kakor da ga je živ ogenj oplazil po telesu, koža mu je takoj klo-basasto nabreknila in pri desetem udarcu je brizgnila kri.
"Stoj zdaj!" je velel mojster. "Tine, prosi pomočnika, naj ti ostale udarce odpusti!"
"Naj tolče do konca!" je za-j hlipal Tine skoz zobe, saj se mu j je že vse telo treslo od bolečin.
i Mojster je zamahnil z roko in
■e hitro štel do pet in dvajset, la zaradi naglice udarci niso bili preostri, v očeh pa se mu Je videlo, da mu je Tinetova možatost kar ugajala, kajti ljubil je naglo odločnost in junaštvo. Cmerig ni trpel.
Ko je potegnil Tine hlače čez klobasasto zadnjico, se je opote-kel na dvorišče, nihče mu ni branil iz delavnice. Zavlekel se je. ia hišo v drvarnico kakor pretepen kuža, obraz si je pokril z dlanmi in prebridko zaihtel. Ih-tel je zaradi sramote in poniža-}a, ki se je danes poveznilo čezenj, ihtel zaradi onemoglosti in zaradi sle po maščevanju. Ne, tega Tonaču nikoli, nikoli ne bo odpustil. Toda zdaj je ta žalost tako silna, da še ne more obrniti misli v maščevanje.
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
19. oktobra, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje)	j
Zvečer je Bunčuk pobral svoje imetje, ga stlačil v prostorno vojaško torbo in odšel v predmestno ulico, kjer je živela Ana. Na pragu majhne opečne hiše, ga je sprejela starka. Njeni obraz je motno spominjal na, Ano: taisti sinjkastočrni lesk j oči, nekolikanj upognjeni nos, samo koža je bila zgubančena in prstena in upadla usta so strašila s starostjo.
—	Vi ste Bunčuk? — je vpra-1 šala.
—	Da.
—	Prosim, stopite dalje. Hči mi je pravila o vas.
Odvedla je Bunčuka v tesno sobico, pokazala, kam naj oc^lo-ži svoje stvari, in s protinasto skrivljenim prstom kazala naokoli.
—	Tu boste zdaj stanovali. Ta postelja je za vašo milost.
Govorila je z opaznim judovskim naglasom. Razen nje je bil v hiši nedorasel otrok, dekletce, mršavo in z ravno tako globoki, mi očmi kakor Ana.
Ana je prišla kmalu nato. Prinesla je s seboj življenje in hrup.
—	Ali ni bilo nikogar k nam? Bunčuk ni prišel?
Mati ji je nekaj odgovorila v rodnem jeziku in Ana je s trdim, spodrsujočim korakom prišla k vratom.
—	Ali smem k tebi?
—	Da, da.
Bunčuk je vstal s stola in ji stopil ijaproti.
—	No, kako? Si se uredil?
Z zadovoljnim, smejočim se pogledom ga je ogledovala in vprašala:
—	Ali si kaj jedel? Pojdiva sem.
Za rokav suknjiča ga je povlekla v prvo sobo in rekla:
AH That Sparkles
Fashion continnes to decree the ' short coWrnre making: well-adomed ears an important part of the ! winter enaemble. Eisenbergr Ice in , crjwUl-hrilliant imported stones • fashions earrings to flatter and sparkle beneath t&e sweep of a soft wave. A ring reflects light with each naceful movement and I a demi-bowknot -points attention to a lovely neck.,
^ J)	/
PRIVATE
—	To, mama, je moj tovariš, — in se nasmehnila. — Bodite dobri z njim.
—	No, kaj pa misliš, ali je mogoče kako drugače? . , . Saj je naš gost.
Ponoči so po Rostovu pokali streli kakor stroki dozorele akacije. Poredkoma je zarjula strojnica, potem je vse potihnilo. In noč, vzvišena, črna, februarska noč, je- spet s tišino zavila ulice. Bunčuk in Ana sta dolgo sedela v njegovi izbrano lični izbici.
—	Tu sva živeli s sestrico, — je pravila Ana. — Vidiš, kako je pri nas vse revno, kakor pri nunah. Ni ne poceni slik ne fotografij, nič takega, kar bi spominjalo na to, da sem gimnazijka.
—	Od česa ste živele? — je v pogovoru vprašal Bunčuk.
In Ana je odgovorila ne brez notranjega ponosa:
—	Delala sem v Asmolovlji tovarni in poučevala.
—	In zdaj?
—	Mama šiva. Njima dvema ni treba veliko.
Bunčuk je povedal podrobnosti o zavzetju Novočerkaska, o bitkah pri Zverjovu in Ramenski. Ana je pravila o vtisih pri delu v Lugansku in v Taganro-gu.
Ob enajstih, kakor hitro je mati ugasnila luč pri sebi, je Ana odšla.
20
V marcu so Bunčuka poslali na delo k revolucionarnemu sodišču p r i donskem revolucionarnem odboru. Visoki, temno-gledi, od dela in prečutih noči izčrpani predsednik ga je odve-del k oknu svoje sobe, pogledal na zapestno uro (mudilo se mu je na zasedanje) in rekel:
—	Od katerega leta ste v stranki? Aha, dobro. Tako torej, ti boš naš vodja. Prejšnjo noč smo poslali v "Duhoninovo poveljstvo" svojega vodjo . . . zaradi podkupljivosti. Bil je popoln sadist, nesramnež, lopov, takih ne potrebujemo. To delo je umazano, toda tudi p r i njem moramo ohraniti docela zavest svoje odgovornosti pred stranko in, samo razumi me, treba je... — poudaril je ta stavek: — ohraniti človečnost. Iz nujne potrebe telesno uniču-
jemo kontrarevoluclonarje, toda ne smemo napravljati iz tega cirkusa. Me razumeš? No, prav. Pojdi in prevzemi delo.
Še taisto noč je Bunčuk z edi-nico idečegardistov, šestnajstih mož, ustrelil opolnoči tri vrste izven mesta pet na streljanje obsojenih. Med njima sta bila dva kozaka iz gnilovskega okraja, drugi pa prebivalci Rosto-va.
Skoraj vsako noč so opolnoči vozili' iz mesta na tovornih av-to^nobilih obsojene, jim hitro kopali jame, pri čemer so pri delu pomagali tudi smrtnjaki in del rdečegardistov. Bunčuk je razvrščal rdečegardiste in izrekal kovinsko zamolkle besede:
—	V sovražnike revolucije . . — in zamahoval s samo kresom, — ogenj! . . .
V enem tednu je zmršavel in počrnel, kakor bi se namazal s prstjo. Oči so mu zevale iz globokih jam, živčno utripajoče trepalnice niso pokrivale njihovega lačnega in žalostnega leska. Ana ga je videla samo ponoči. Delala je v revolucionarnem odboru, prihajala domov pozno, a je vselej počakala, da je z znanim odsekanim trka njem na okno naznanil svoj prihod.
Nekoč se je .Bunčuk vrnil ka kor vselej po polnoči. Ana mu je odprla vrata in vprašala:
—	Ali boš kaj jedel ^
Bunčuk ni odgovoril: pijano
se opotekovaje odšel v svojo izbo in se, kakor je bil, v plašču, škornjih in kapi, zavalil na posteljo. Ana je prišla k njemu in se mu zazrla v obraz: oči so mu bile lepljivo zaprte, na odkritih stisnjenih zobeh se je svetila slina, redki, od legarja izpadajoči lasje so ležali na čelu v vlažnem pramenu.
Sedla je zraven njega. Sočutje in bolečina sta ji stiskali srce. Šepetaje je vprašala:
—	Ali ti je težko, IIja?
Stisnil ji je roko, zaškripal z
zobmi, se obrnil v steno. Tako je tudi zaspal, ne da bi kaj zinil, in v spanju je nekaj nerazumljivo in tožeče mrmral in poskušal planiti pokonci. Z grozo je opazila in vztrepetala od nedopovedljivega strahu: spal je s priprtimi, na kvišku obrnjenimi očmi, izpod vek mu je vneto sijala žoltost nabreklih beločnic.
—	Pojdi od tod! — ga je poprosila zjutraj. — Pojdi rajši n?. bojiiče! Ničemur nisi več podoben, IIja! To delo te bo spravilo pod zemljo.
—	Tiho! ... — je kriknil in zamežikal od besnosti s poble-delimi očmi.
—	Ne vpij. Ali sem te žalila?
Bunčuk je nekako mahoma
premolknil, kakor da mu je v kriku izpljusnila besnost, ki se mu je nakopičila v prsih. Utru-
CHICAGO — Only 20.2 per cent of all present players of magical instruments received all or part of their instrumental training in school, according to a recent n*-, tionwide survey of the public's in-' terest in music, which was con-1 •ducted for the American Music inference. This chart shows the field for expansion of instrumental school music instruction which the American public has Indicated It wants. According to the survey, 86 per cent of the people believe such training should be a part of every school system. Increasing achool music instruction will In-crease the need for private teachers, since half of all who take les-sons in school also seek Instruction from private teacher#. ^
POŠILJANJE MOKE m
PAKETOV Z Živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s lem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za
Prevoz de REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za ^|3
v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," jo prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 131/2%.
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR"
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOUNI ODBOR
245 WEST 181h ST.	NEW YORK 11. N. Y.
Telefon; WAtkins 4-9016
.dMERKK^ ŠECURlTTi;

jeno je ogledoval svoje roke in dejal:
—	Iztrebljati človeško nesnago je umazano delo. Streljati, veš, je škodljivo za zdravje in dušo . . . Eh, ti . . . — je prvikrat v Anini prisotnosti nesramno zaklel. — Na umazano delo gredo ali bedaki in zveri ali zagrizeiici. Vsi bi radi hodili po cvetočih vrtovih, no, pa, hudič jih vzemi, je treba najprej po-čediti smeti, preden posadimo cvetje in drevje! Pognojiti je treba! Treba si je umazati roke! — je zvišal glas, ne glede na to, da je Ana molčala in se obrnila vstran ... — Nesnago je treba uničiti, a to delo je zoprno! ... je že vpil Bunčuk, bunkal s pestjo po mizi in na gosto mežikal z okrvavljenimi očmi.
V sobo je pogledala Anina mati, zavedel se je in tiše nadaljeval :
—	Ne pojdem od tega dela! Tukaj vidim, otipljivo čutim, da sem koristen! Zakopavam gnoj in gnojim zemljo, da bo bolj mastna! Rodovitne jša! Nekoč bodo po njej hodili srečni ljudje . . . Nemara bo moj sin, ki ga še nimam, hodil po nji . . . — Zasmejal se je hripavo in neve-selo. — Koliko sem postrelil teh capinov . . . klopov . . . . Klop, to ti je tak' mrčes, zažre se ti v život ... Na desetine sem jih pobil s temile rokami . . Bunčuk je stegnil predse stisnjene, črnodlakave, po jastreb-je krempljaste roke; spustil jih
je naj kolena in šepetaje rekel: — Sicer pa vse skupaj vzemi vrag! Treba je goreti, da se iskri, in se nič čaditi . . . Samo utrujen sem, to je res ... še malo, pojdem na bojišče . . . prav imaš . . .
Ana ga je molče poslušala in tiho dejala:
—Odidi na bojišče ali na kako drugo delo . . . Pojdi, Ilja, če ne... boš znorel.
Bunčuk se je z hrbtom obrnil proti nji in pobobnal po oknu.
— Ne, močan sem ... Ne misli, da so ljudje iz železa. Vsi smo uliti iz iste snovi ... V življenju ni takih, ki bi se ne bali na vojsko, in takih, ki bi ne bili po ubijanju ljudi ... ki bi ne bili nravstveno prizadeti. Toda ne boli me srce zaradi tistih z naramniki . . . Tisti so ljudje z razumom kakor midva. Včeraj pa sem moral med devetimi ustreliti tri kozake . . . delavce . . . Enega sem začel razvezovati ... — Bunčuku je postal glas zamolklejši, nera-
V blag spomin
prve obletnice smrti predrage mame
ANGELA
ROSSA
Svoje mile oči je za vedno zatisnila dne 19. okt. 1947.
Eno leto v večnost je že
poteklo,
odkar Tebe, ljuba mama več
med nami ni.
zaman Te iščejo naše oči.
Tebe od nikoder ni.
Ne mile prošnje ne solze. Te s tega sna več ne zbude, počivaj v miru v hladni
žemljici,
v nebeških višavah se enkrat združimo skupaj na vekomaj!
Žalujoča hčerka in sinovi
Cleveland, O., dne 19. okt. 1948.
zumljivejši, kakor bi se bolj in bolj oddaljeval: — dotaknil sem se mu roke in bila je kakor podplat . . . trda . . . Pokrita čez in čez z žulji .... Črna roka, razmesarjena . . . vsa v maro-gah ... v oteklinah . . . Nu, pojdem, — je ostro presekal pripoved in ne da bi Ana opazila, podrgnil grlo, ki mu je bilo stisnjeno kakor z zanko las-nico v divjem krču.
Obul se je, izpil kozarec mle-
ka in odšel. V veži ga je dohitela Ana. Dolgo je držala njegovo kocinasto, težko roko v svojih rokah, potem si jo je pritisnila na vroče lice in stekla na dvorišče.
(Dalje prihodnjič)
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St. j
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah.
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje S5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko
NAPRODAJ
Lepa lota posejana z drevjem, obsegajoča skoro 2% akra, blizu mesta se proda. Dobra trdna cesta, elektrika in izvrstna zemlja za obdelovanje. Pokličite lastnika za podrobnosti—EN 1859.
NAPRODAJ VREČE
OD MOKE IN SLADKORJA
CENA $2.80 DUCAT z dostavo na dom.
Pokličite RAYMOND KLEMENCIC 15764 Friend Ave.,
Maple Heights, O. Montrose 1853 J
STREŽAJKA DOBI DELO
za polni ali delni čas. Išče se tudi pomočnico za delo v kuhinji ob jutrih.
Vpraša se v SORN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
Redna mesečna seja direktor! j a Slovenskega društ. doma
na Rechar Ave,
se vrši
VSAKO TRETJO SREDO V MESECU
Vabi se direktorje na polnošteviln® udeležbo.
J. ROTTAR, tajni.k
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
JOHN ZULICH insurance AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom z' naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
VAŠI Č E V L jT'
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddasle v popravilo sljivemu čevljarju, ki vedno izv*®' prvovrstno delo.
Frank Marzlikaf
16131 ST. CLAIR AVE.
KALIFORNIJSKO GROZJE ZA MOM
MARINKO'S MARKET
416 L 156 St, IV 3170
Marinkovi so vas zadovoljili v preteklosti, tako vas bodo tudi sedaj.
Njih postrežba v prodajanju prvovrstnega grozdja na debelo ali drobno je bila vedno zadovoljiva.
FINI SODI ZA MOŠT
DRŽIJO OD 5 GALONOV DO 50 GALONOV
Cene
zmerne.
POŠLJITE ZIMSKE PAKETE
svojcem v Jugoslavijo
A.)	Po naročilu pošljemo STANDARD GOTOVE PAKETE
št. 1, 2, 3, 4, 4A, 5, 5A, 6, 6A, 7 in 8—vsak v svojem lesenem zaboju in naslovljen na prejemnika. Št. 8 je edini paket, ki ni v zaboju, ali je takisto naslovljen na prejemnika.
PAKET št. 5 vsebuje: 100 funtov najboljše bele moke (Fancy XXXX Enriched Flour)—vreča je spakirana v trdnem lesenem zaboju, ker tako je edino sigurno, da bo naslovnik prejel moko v redu. Cena _____ _____________________________________________ $13.75
PAKET št. 6 vsebuje; 40 funtov špagetov, 30 funtov sladkorja, 30 funtov zelene kave in 25 funtov riža .................. $39.00
PAKET ši. 8 vsebuje: 100 funtov bele eksportne moke v dvojni vreči (fina in močna vreča). In vreča jim tam pride dobra za uporabo v mnoge svrhe ................................. $11.25
S temi vsotami plačamo mi vnaprej za prevoz do Reke in zasiguramo proti ^izgubi omenjenega zaboja ali vreče do prejemnika. Pakete št. 5 in 6 ali št. 6 in 8 se lahko pošlje skupaj, drugače pa samo po en paket na vsako osebo t eno ladjo. Denar se pošlje skupaj z naročilom.
B.)	če vam gornje ne bi odgovarjalo, lahko po volji naročite večje pošiljke iz našega Cenika, ali pa pošljite vašo hrano, obleko, obuvalo, strojno orodje, itd.
C.)	Potom nas si lahko naročite razne manjše pakete (44' funtov)-Cene so odvisne od pošiljke, a paketi so zasigurani.
Roba, kupljena od nas v New Yorku, takoj postane vaša last ravno tako kot I'oba, ki jo nam sami pošljete, a mi se za vso robo potem pobrigamo edinole kot agenti pošiljatelja. Na tej podlagi imamo mi dovoljenje za izvoz od vlade v Washingtonu, D. C.
,_Ladje odpotujejo V Reko vsaka dva tedna a pošiljke odpremi-mo čim preje mogoče. Vsak pošiljatelj more poslati največ petim osebam z eno in isto ladjo.
J. Fabris & Co.
468 West 23rd Slreel New York 11, N. Y. "

I ZAVAROVALNINO
^	proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdico«07l8
JOHN OfljAK
OlILiA.K
iRAVSFER
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.
HE 2730