—-———---—-_ Največji slovenski dnevnik < v Zcdinjenih državah > Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00 TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y. under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON PISA&NE: 4687 CORTLANDT. NO. 48. — ŠTEV. 48. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 27, 1917. — TOREK, 27. FEBRUARJA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Wilson pred kongresom. Washington, D. C\, februarja. — Danes popoldne j<- stopil pred kongres predsednik Wilson in je imel sledeči govor: O o s p o d a :— Zopet sem prosil za dovoljenje, da se smem obrnili na vas, k«*r se nahajamo v kritičnem |M>ložaju, v katerem smatram za svojo dolžnost, biti v ožjem stiku z obema zbornicama, da se med nami izmenjajo naši nasveti in naše delovanje. Tretjega februarja sem vam ofieielno naznanit da je cesarska nemška vlada storila nenaden in nepričakovan korak in je naznanila svojo namero, da misli preklicati v aprilu preteklega leta dane obljube in da misli ovirati s podmorskimi čolni trgovske ladje bojujočili se držav, kakor tudi nevtralnih, ako se bližajo Angleški, Irski, atlantski obali ali pristaniščem v Sredozemskem morju. Te operacija misli vršiti ne oziraje se na meje, katere so postavljene po mednarodnem pravu in celo brez ozira na postave človečanstva, ki bi jo ovirale v njenih ciljih. Ta politika se j<* začela takoj uresniči vat i. To )iolitiko so zdaj že skoro štiri tedne dejansko zasledovali, resnični uspehi še niso }x>pohioma jasni. Trgovina drugih nevtralnih držav trpi veliko škodo, toda morebiti ne več, kakor j«' že trpela pred prvini februarjem, ko j«' nova politika cesarske vlade prešla v dejanje/' Nadalje pravi, da s«* druge nevtralne države niso o l-zvulc vabilu Združenih držav, da bi na isti način nastopile proti Nemčiji. Pomorska trgovina mnogo trpi, ker so pamiki v pristaniščih. Potopljena sta bila dva ameriška parnika. — Eden je vozil živila v L#ondon in je bil potop opravičen. Drugi pa je vozil deske za izdelovanje pomarančnih zabojev. Potop tega parnika zasluži vse zaničevanje. Položaj je v celoti isti, kot tedaj, ko je Wilson prekinil diplomat ične zveze z Nemčijo, razloček je le v tem, da se nabavi mnogo parni kov v pristaniških, ker se ne upajo brez zadostnega varstva iti na morje. Zaradi tega so se. različni pridelki in izdelki nakopičili |m> skladiščili in je položaj vedno resnejši. Kar se tiče Amerike, je politika nemških peni mors k i h « olnov dosegla svoj namen. Odkrito dejanje, ki bi povzročilo vojno pa se do sedaj še ni zgodilo. To je sicer res. toda, kadar je potopljen kak ameriški parnik, da se iim-jo potniki zahvaliti samo srečnemu naključju, ako si šijo življenje. Dobesedno je govoril dalje: Nespametno bi bilo zanikati, da je položaj najiol-njen z naj resnejšo možnostjo in nevarnostjo. Noben premišljen človek ne more spregledati, da more vsak čas priti potreba, ko bo treba odločno delati, ako bomo morali i c samo z l»esedaiiii, ampak dejansko braniti svoje elementarne pravice kot nevtralen narod. Bilo bi zelo nespametno, ako ne bi bili pripravljeni. Pod temi okološčinami ne morem prezreti dejstva, da s« daj poteče rok zasedanja sedanjega kongresa in bi sko-raj gotovo vzelo nenavadno dolgo časa, predno bi se zbral in organiziral prihodnji kongres. Čutim, da moram z ozmom na t adejstva olnomoč kongresa na svoji strani. Vsi skupaj smo službeniki ljudstva in moramo rudi skupno delati v njegovem duhu, v kolikor ga moremo razumeti in uresničiti. Nikdo ne dvomi, da smo priiuorani tako delati. Zasledovati moramo v tem težkem položaju našo trgovino in živl jen je z bistri uijiogledoin in s ciljem pred očmi Dolo-j čiti se mora še ob priliki način in obseg, ako ta prilika kdaj pride. —— Diploma tirnim {»otoiii se ni moglo priti do nevtralnih pravic, zato je sedaj potrebna oborožena nevtralnost. Ne eli ne on ne narod, da bi se moralo dejansko uporabiti! « rožje in upa, da tudi druge države zastopijo delovanje ameriškega naroda. — MUlim, da ni potreba navesti nadaljnih dokazov resnega potrpljenja, kar sem se v zadnjih treh letih pokazal, da sem namreč prijatelj miru in ga hočem Ameriki ohraniti, dokler mi je mogoče. Ne stavim predloga in tudi ne nameravam iti v boj, ali pa storiti korake, ki bi nas mogli dovesti do tega. Zahtevam samo, da mi z Vašim glasovanjem in dovoljenjem podelite sredstva in avtoriteto, da branim z dejanjem pravice velikega naroda, ki je v miru in ne mara Moriti ničesar drugega kot pravice miru, da bi mogel zasledovati svoje mirovne smotre v mira in sreči, pravice, f katere priznavajo že iz davnih časov vzd civiliziram narodi sveta. Ka | h«, bo storilo. Se ne more še vedeti. Upa, da iuu I uupal m mu podelil dovoljenje, da oboroži ir- raznih bojisc. Z&padno bojišče: London, Anglija, 27. februarja. Napredovali smo na fronti 11 milj in li milji trloltoko pri Gueudecourt, južno od Gomme eourt. Dodatno k zavzetju Serre smo zavzeli tudi Butte de AVarleneoirrt in vasi Warleneourt-Eaueourt. Pys in Mi-ramauiit. Prišli smo do predmestij Le Barque, Irles in Puisieux-au-Ifont. Odbili smo sovražni naskok na neko našo postojanko južno od Somine. Izvršili smo uspešen naskok severno od Anere in smo ugrrabili 24 jetnikov. Ponoči smo tudi vdrli v nemške zakope pri Moncliy-Aux-Bois in zapadno od Lens. Sovražna artilerija je bila bolj Živahna kot zadnje dni južno od Somme in južno od V pres. Z uspehom smo bombardirali nemške pozieije na ! več mestih, kjer smo povzročili | več razstrelb. j V zračnem boju smo uničili en sovražni zrakoplov, eden pa se je leorai poškodovan spustiti na zemljo. Pariz, Frane i ja, 26. februarja. Pozno ponoči so Francozi vdrli v nemške zakope pri Ville-vSur-Tour-be. 2."» miij zapadno od Verduna; poiušili so muosro sovražnih za-kopov in so se vrnili z jetniki in vojnim inaterijalom. Odbili snu. nemške naskoke pri Beanlne in Anocourt. Zajeli smo nekaj mož Demonstracije v New Yorku. V New Yorku je zaprlo nad 5000 grocerjev ivpje trgovine. — Cene živilom so začele padati in enetra častnika. Na vsej fronti se vrše artilerijski boji. Naši zrakoplovei so včeraj izstrelili tri nemške zrakoplove. Eno letalo je padlo za našo bojno črto Nad 5 tisoč erocfcrjev bojkotira nekatere življenjske potrebščine in zaprtih je tudi 26 klavnie. Navzlic temu je prišlo včeraj do resnih nemirov. Ljudstvo je naskočilo nekatere trgovce s kame-njtin in s posodami za razne kuhinjske odpadke. Ko je nek rabi-ner v judovski sinajrojri pridigal proti bojkotu, jra je ljudstvo s kričanjem prisililo, da je moral prenehati. Nek trgovec pa je ljudi z revolverjem v roki zadržaval toliko časa. da je prišla policija. Po cestah so priredili več parad proti drajrinji in na več mestih so se vršili shodi. Do sedaj je bilo 26 aretiranih, ponajveč žensk, dve med njimi sta bili oksojeni po 10 dni v prisilno delavnico. Otrok ne pošiljajo v šolo in za dane« nameravajo prirediti parado šolskih trok. t>ole so na pol prazne. — Gospodinje ne kupujejo različnih stvari. Tako trgovci s kokoš*i ne morejo prav ničesar prodat*. 73 železniških voz je ostalo neraz-loženih, ker nikdo ni hotel kupiti ; sto voz je še na potu. Tudi krom pirja nikdo ne kupi. Čebula pa je padla pri funtu od 17 na 6 centov. Veletrgovci so poskušali sporazumeti se z dravinjsko Iitro, pa niso ničesar dosegli. Major Mitchel priznava, da je draginja, toda misli, da še ni ta- blizu Mercy, ne daleč od Rheirn- ka da hi moralo priti do nemirov. sa; drug! nuno od Pinoji m tretji | (Seveda, kdor ima pohl fclodce, ju^vzhoono od Altkirch. i ui ,a-en Qp und ) Pravi da ako Nasi letale, so vrgli mnogo bomb ho^e mesto kaj po^^ti, da mora na taborišče in municijska skladišča blizu Spincourt; nastalo je mfiogo razstrelb. Belgijsko pročilo: Pari*, Francija. 26. februarja. Ob celi belgijski fronti se nadaljujejo artilerijski boji na obeh straneh, prav posebno pa pri Nord-Schoote in Stec-nstraete. kjer so se najbolj izkazali zakopni možnarjL Bo.-iin, Nemčija, 26. februarja. Na več krajih med Armentieres in Ancre so Angleži poskusili več naskokov, toda nobeden t»c jim ni posrečil. Južno od Cernay v Champagne so Francozi izvršili en napad, pa se jim ni obnesel. Med Meuse in Mozelo so imeli boji naših poizvedovalnih oddelkov lepe uspehe. V različnih zračnih bojih so naši nasprotniki včeraj izgubili 8 letal. Nočno poročilo: Angleški napad vzhodno od Ar ras se je ponesrečil. Enako bojišče: Peti ujgiad, Rusija, 26. febr. — P« artilerijskem streljanju so naši poizvedovalni oddelki vdrli v sovražne zakope pri Jablonici, se-vero-vzhodno od Korosmezo. iH so vjeli 26 nemških vojakov. V Rumuniji se vrše boji med stražami in infanterijo. V Kavkazu so naše čete naskočile turške straže pri Vanskem jezeru in smo sovražnika popolno, ma razpršili. Vjeli smo štiri častnike in 38 mož. šele zbornica dati mestni oblasti pravico, da sme nakupiti živil in jih prodajati za kupno ceno. Splošno mnenje je, da so trgovci krivi take draginje. Farmerji so prodajali krompir po $1.43, trgovci pa so prodajali sod (3 bu-šle) po $10; še večje dobičke so delali s čebulo. Od farmerja je kupil trgovec bušel čebule za $1.76, prodajal jo je pa po $7. Državni pravdnik pripravlja ves dokazilni materjal za porotno sodišče. Uradniki, ki poznajo sedanji položaj. pravijo, da bodo cene živil pričele padati, kar se je pri nekaterih že zgodilo. Strašen požar v Louisville. Louisville, Ky., 26. februarja. V poslopju Kentucky Public Elevator Co. je nastal danes požar, ki je povzročil nad $14000,000 škode. Berlin, Nemčija. 26. februarja. Zapadno od reke Aa smo pregnali nekatere sovražne oddelke. Na železniški prosi med Kove-loin in Lutskoin smo izvršili uspešen napad na sovražne postojanke. Južno od Brzezenv .se je ruski napad ponesrečil. Kakor prejšnji dan. tako so tudi danes izvršili Rusi več naskokov v Tartarskern prelazu, pa se jim ni obneslo. V Rumuniji in Macedoniji vlada mir. Od vsepovsod. Angleška zmaga pri Kut-el-Amara London, Anglija, 26. februarja Turki se umikajo proti 'Baghai lah. Turška skladišča so na ve« mestih v plamenih. Močen odde lek naše kavalerije je prekorači reko Tigris, da bi pi itrigel po bežeč i m Turkom. Skozi ves dan ji bila naša artilerija in infanterija * neprestanem boju in sovražnik j imel izgube, katerih še ni bilo mo goče preceniti. Pri Sunnavetu smo zopet napre dovali in smo iirišli do pete vrst< turških utrdb; prišli smo do črt« Ataba-Marshmagasis. Ves čas teh bojeA* so nam poma gali zrakoplovi, ki so metali bom be, pa tudi strojne puške so sode lovale. V dvodnevnih bojih smo vjel 1730 mož in enega polkovnika, šti ri Nemce, štiri poljske topove, de set- strojnih pušk. tri metalce mil in veliko število pušk in mnog« municije. Vse ozemlje od Saimaya do Kut-el-Amara je v naših ro kali. Tu«li Kut smo zavzeli. Carigrad, Turčija. 26. febr. -Z nameoin, da se združijo s četa \ mi, ki nam prihajajo na pomoč, s-se naše čete umaknile iz Kut-el Amara, ki smo ga držali več ko eno leto. Tudi čete. ki so se nahg jale vzhodno in zahodno od me sta, so se umaknile. Angleži nis« niti najmanje opazili tega umikj, ii ja. Požar na paa-niku. Na angleškem parniku "Bay sura ", ki je vkrcan v Brooklvnu je izbruhnil včeraj zjutraj ipožai Parnik je bil naložen s sladkoi jem, kateri je bil namenjen zi Anglijo. Povzročena škoda znaš. $100,000. Po dolgotrajnem priza devanju se je posrečilo moštvu n; gasilnih čolnih, ki so bili takoj n; licu mesta, požar omejiti. — Pra vijo. da je voda povzročila skora več škode kakor pa ogenj. Ameriški parnik v Franciji Para, Francija, 26. februarja Ameriški parnik "Orleans" j. srečno prišel skozi nemško vojn zono in se nahaja ob izlivu rek Giroude. — Jutri bo pristal v Bor deauxu. Španska vlada zaplenila moko. ^ Madrid, Španija, 26. februarje Španska vlada je zaplenila pšenic no moko v Madridu in okolici. — Vsega skupaj je baje zaplenjenil ! kakih 4500 ton moke. iz Italije. Kim, Italija, 26. februarja. — Običajni artilerijski boji so se vršili v dolini Sujrana, pri Plaveb ill vzhodno od Gorice. Odbili smo vse sovražne napade na vzuožju Col Brieon, v dolini Travignola. pri Naviagust. Degano in na vznožju Monte Nero. Sovražnik je : imel težke izgube. Južnovzhodno od Onriee je av-l strijski oddelek po artilerijskih j bojih naskočil naše postojanke pri Vrtojbi. Sovražnika smo pre-j gnali, ga razpršili in vjeli več vo-j jakov. Vršili so se tudi zračni boji. Naši topovi so izstrelili nek sovražni zrakoplov, ki je padel na zemljo pri Devinu. Dva naša zrakoplovca sta včeraj bombardirala železniško postajo v Rifenbergu in zra-koplovno letališče na Proseku pri Trstu. Naša letala so se navzlic hudemu obstreljevanju in močne-mu vetru vrnila nepoškodovana. Podmorski čolni. NEMŠKI PODMORSKI ČOLN JE TORPEDIH AL PAR SOK CUNARD ČRTE "LACONIA". — DVE AMERIČANKI STA BAJE VTONILI. — PARNIK JE IMEL SAD 18,000 TON IN JE VOZIL SKORAJ 300 OSEB. — VČERAJ SO POTOPILI NEMŠKI PODMORSKI ČOL-tfl ŠEST PARNIKOV. — GOSPA HOY IN NJENA HČI STA VTONILI, KER SE JE PREVRNIL REŠILNI ČOLN. — PARIŠKO POROČILO. London, Anglija, 26. februarja. — Nek nemški port-inorski čoln je potopil ''Laeoiiio", parnik Cunard črte. Parnik je bil odplnl 18, februarja iz New Yorka in je >il namenjen v Liverpool. Iz prvih poročil je bilo razvidno ,da je vtonila saiao ?na oseba, ki se je nahajala na krovu, pozneje je pa liver-' x>olska pisarna Cunard črte naznanila, da so vsi potniki L-ešeni. London, Anglija, 27. februarja. — "Central News" >rzojavna agentura naznanja, da sta utonili gospa Hoy in ijena hčerka. Obe sta bili ameriški državljanki. Doma sta iz Chiea-ja in sta potovali v prvem razredu. London, Anglija, 26. februarja. — Neka brzojavka z Queenstowna naznanja, da sta se gospa Hov in njena ičerka rešili s potopljenega parnika, pozneje sta vtonili, ;er se je prevrnil rešilni čoln, v katerem sta se nahajali. London, Anglija, 26. februarja. — Ameriški konzul v ^ueeiistownu, Wesley Frost, je poslal tukajšnjemu ameriškemu poslaništvu sledeče poročilo: — Paniik "Laeonia" je bil torpediran v nedeljo zve-''er ob polenajstih. 278 potnikov se je rešilo. Nekatere pogrešajo. Eden je mrtev. New York, N. Y., 26. februarja. — Na krovu potop-jenega parnika "Laconia" se je nahajalo šestindvajset uneriškili državljanov. Pet jih je bilo v prvem razredu, >den v drugem, dvajset je bilo pa mornarjev oziroma dru-dh uslužbencev. Parnik je vozil seboj sledeče stvari: 3,000 patron, 40.000 bušljev pšenice, 2,800 bal bombaža, 900 ton živil. 1,400 zabojev sadja, 200 jeklenih plošč in 200 ton drugega blaga. Potopljeni parnik "Laconia" je bil eden največjih parnikov, ki so vozili med Evropo in Ameriko. 14Laconia" je imela 18,099 ton deplacementa, zgra-iena je bila pred petimi leti ter je vozila s hitrostjo 16 vozlov na uro. DELOVANJE NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. Izza prvega februarja so potopili nemški pod morski čolni 177 parnikov. Vsega skupaj je bilo potopljenih 444,169 ton. Včeraj so bili potopljeni sledeči: parniki: ton: <4Lacollia,^ angleški. 18,099 44Algiers", angleški. 2,361 "Vigda". norveški. 1.851 "Enos". angleški. 1.843 "Kleber", francoski, 277 44 M. Adriana", nizozemski. 88 Včeraj je bilo potopljenih 24,519 I*1*0.! je bilo potopljenih 419,650 Skupaj izza 1. febi*uaija 444,169 lx>dmorskih čolnov. Parnik in ljudstvo ima pravico do mirne in postavne trgovine na morju. Toda ne gre se samo za trgovino: — Ne mislimo samo na materialne interese. To so fiindanientalne človeške pravice in pred vsem pravica do življenja. Ne mislim samo na pravico Ainerikaneev, d;; smejo opravljati postavno trgovino po morju, kjerkoli ho če jo, temveč mislim na nedotakljive pravice človečanstva, brez katerih ni mogoče misliti na kako civilizacijo. Moj cilj strmi po velikih principih usmiljenja in zaščite; mislim na življenje nebojevnikov, na življenje mirnih delavcev, ki delajo za napredek industrijskega sveta, na življenje žen in otrok, in na one, ki delajo, da prelira-nijo svojo družino. Ne govorimo o nikakih sebičnih materialnih pravic, temveč o pravicah, katere podpiramo s svojimi srci in katerih podlaga je nagon do one pravičnosti, na kateri morajo sloneti vse postave, da celo družine, država in člove-j štvo, kar je podlaga naše eksistence in naše prostosti. Ne morem si predstavljati nikogar, kateremu so pri srcu ameriški juusfplki-H odlašal, braniti te stvari. Pojasnilo. Po pismih, ki nam prihajajo ifrn za dnem od rojakov, posnemamo, da vlada med njimi splošno sani* nanje, na kak način bi bilo mogoča si preskrbeti in zagotoviti avstrijske krone, namreč sedaj, dokler jim je cena še m predno as povgpejo zopet do stare veljav* Lahko rečemo, da jo ni slovso* ske naselbina v Ameriki, kjer bi se začasno no razpravljalo o tsai važnem vpraianjn. Več pojasnil v tej sadevi daja> mo na zahtevo. mnuniniim noMMft.MvMuT«; Pošiljateljem denarja. Denar se še vedno lahko pošilja v staro domovino, dokler ne bo rojna napovedana, toda sprejemajo ga le pod pogojem, da se vsled vojna v Evropi mogoče izplača z zamudo, ali pa povrne. Priporočamo pa pošiljata po brezžičnem brzojavn, kar taka po* liljatve ne morejo vstaviti. Parniki namreč le poredko vzamejo avstrijsko in nemško pošto, lahko se pa tudi zgodi, da bodo ves promet popolnoma vstavili. Pe bnriUHi brzojavn as aamore poslati le okrogle nssks po sto, na (KftMer 100, 200, 800, 400, 000, 000 In tako dalje do deaet tiso« kron. Za br> aojavne stroške je najboljSe. da se nam pofflje $4 aa mk nuior; ako bodi kaj prereOall premalo, bomo poslali nazaj, oziroma plasli as primanjkljaj, * ssirsm na sedanje razmere, ke ss veljava denarja Trikrat Izpremenl, hsaaaad aedaj napnj da preklica, ak. ae bode ceaa krmam svttala, medtem ka Jj*»er aa pota d» aas. Istega sadrfaH. ter s paHljstrtjgi slspOi pfameae v ^SS^^tmTmš^i ZSZmfcfadl? m m Kdar Ui, da as laplaOlo lanfl po ki»nflTiam bnajam, aaj sa denarni nakemlrt IMja naj sa braojarno". K: .......... 1.40 | K: 100.00..........18.75 K: »00.......... 2.05 | K: 200.00....................2&00 »00.......... 3.90 | K: 300.00....................87JJ0 4000.......... 5.1« I K: 400.00....................00.00 K: 80.00.......... «.40 I K: 600.00....................«2.50 K: «0.00.......... 7.05 I K: 600.00..........76.00 K: TO-00.......... 8-90 I K: 700.00....................87.50 K: "80-00.......... 10J6 I K: 800.00....................10000 00.00.......... 11-40 | K: 900.00....................112J0 Ks 10000.......... 12JS0 } K: 1000.00....................J28J» __ TVBIIKA FRANK 8AK8EK, CENE: GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Dally j! |]| in the United States (fj w —-1 VJ ifl Issued every day except Saadays A ljP aad Legal Ho) idays. 1 m < 50,000 Readers > ff * ......^ - —^ T GLAS NARODA. 27. FEB. 1917. "GLAS NARODA" (Slovenian Daily.) Owned mod published by tbe ILOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AK8ER, President._LOUIS BRNEPIK, Treasure.-. Place of BusImm ot the corporatloo and addresses of above officer«: 82 Cortland t street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 2a eeio teto velja list ca Ameriko In Canado.................. $3 50 Za pol leta .................... 2.00 la č*»trt leta .................. l.lHJ Za oeio leto za mesto New York 6.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za Četrt leta za mesto New York 1.50 Za inozemstvo za celo leto......6.00 "GLAS NAKOPA" Izhaja vsak dan Izvzema nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. __Subscription yearly $3.50. _ Advertisement on agreement_ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja uaručnlkov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ Dopisom in po-iljatvsm naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Gortlandt St New York City. Telefon: 4687 Cortlandt Slaba tolažba. Cfaas. Belknap, cenzor Zdr. držav Iz Galicije. H. P. Fletcher, ameriški poslanik za Mehiko. Dopis. Kapitalisti iu razne oblasti se prav nič ne zmenijo za proteste proti draginji. Pred kratkim je bilo uvedenih nekaj preiskav, ki so pa vse za bogatine ugodno izpadle. Department of Public Charities je bil uvedel pre- ei^ Minn. — Gotovo bo zani iskavo in o tem poročal newyorskem županu. Uradniki so malo rojake širom Amerike zve-' preiskali dva okraja našega miljonskega mesta in niso za-:deti novice iz kraja, kjer je šest pisali, kar SO videli ill slišali. mescev zime-in sest mcscev mra- Ivakšen je bil izid preiskave 1 Da ne boste mislili, da tukaj ,, i t* , . . . ;-pimo kakor medved v brlogu. Izboren za sito gospodo. To se je skoraj ze vnaprej(4r;un povedati da zraei^ !mo ler se še prav živahno giblje- Izboren uspeh za gospode, ki stoje za gardinami in iuo. Imeli smo kaj vesel pred nasmehom na ustnicah gledajo procesije lačnih in izstra- {predpust; veselico za veselieo. .17. t. m. jc naša 4'Čitalnica'' priredila veselico s plesom, k: je pri- danih. Preiskava j»» dognala, tla v Xew Yorku še ni lakote ter erta Ur so nas iz-nenadila z igro 'Prisegam''. Igrale so jo zelo dobro, za kar jim izrekamo* priznanje. T'pamo da bedo -dmg-ie priredile kaj lepšega. Tudi čitalničarji se prib lje:no. akoravno nas je inaio. Seveda bi lahko napravili več. ako bi bilo več članov. Tako smo se- i daj s*prožiii lepo idejo glede Sin venskega Doma. ld< ju se je že en krat sprožila preje, pa je zaspala Upamo, da se topot ne zgodi ta ko. Zato vabimo vse rojake, ki se zanimajo za našo idejo, da pride jo k seji. ki ^e bo vršila dne 4 marca ob pol osmi uri zvečer. Se. ne bodeano imeli več dopoldan kakor dos<-daj. ampak vsako prve nedeljo v. mescu ob pol osmih zve čer. — Kar se tiče glede Kurenta praznika vseh norcev (hočem reč pametnih"), mislim, da ga ne b nazaj z.i eno leto. Smo ga namre" zakopali v zatiralo zemljo, na vri smo pa zavalili težek kamen, d ga tudi hudič ne odvali. Tolike na znanje vsem. ki žele vsako le to 52 pustov. Z žalostnim pozdra vorn do vseh sorodnikov nmrleg-pusta, I am sorrowfully — J. Z. Podmorski čoln interniran, London, Anglija. 25. februarja Iz Flushingra se poroča, da bod< podmorski čoln. ki je nasedel m nizozemskem otoku Walcherneu razorožili in era potem internirali. Vojna kriza. Earl Derby, angleški vojni mi nister, je tekom nekega govora a, Bolton Ilall izjavil, da nastop kritični čas vojne med bližnjim meseci. "Bil bi hinavski prijatelj", j* rekel med drugim, "če hi hote ljudstvu prikrivati, da bo vojn; trajala še doljro časa in se vodih s se večjo ljutostjo nego doslej Trojnih stvari potrebujemo naj bolj: ljudi, denarja in streliva. — Predvsem potrebujemo ljudi. De žela mora doprinesti večjih žrtev Za boj sposobna mladina se mor? v večjih množicah zglasiti; kajt brez nje ne moremo dobiti nobe nih bitk. in Nemčija razpolaga ; ogromnimi rezervami, katere hoč< sklicati, da pridobi zmago. "Mislim, da nas čaka bližnjt mesece resna kriaa. Poguma ne smemo izgubiti. Čeprav upam, d» ostanemo zmasralci. moram pa ob: enem zatrditi, da ne bo lahka stvar, in da ne gre za izprehod. "Slabe vesti morate sprejemat, z isto mirnostjo, kakor dobre. Nc smete postati malosrčni. "Za vse je le eno geslo: 'Ne iz begati, nego vse tvegati'. Naja bodo fetve ie to^Mie ahto- Ujeti Mehikanci. Columbus, N. M., 26. februarja. N>k deputy-Serif je privedel v Itachito tri Mehikance, ki so ob-doiženi. da so napadli neko renčo mi oobili tri pastirje. I Šerif je že poslal natančno poročilo v tukajšnji glavni vojaški sta n. -- Listnica uredništva. ! — i S. z.t Chicago, ni. — Francoski predsednik je voljen za 7 let. Sedanji predsednik Raymond Poin-cart> je nastopil -vlado IS. febru- Dva vlaka moke proti vshodu. Minneapolis, Minn.. 23. febr. j Danes sta zapustila tukajšnjo po- j stajo dva vlaka z moko, namenje-; no xa, Pittsburgh in New York; j imata prednost pred vsakim drugim tovorom. To je prva pošilja- i tev na zahtevo trgovske komisije, i Dva vlaka bodeta odpeljala jutri in dva v nedeljo. Današnja moka tehta nad 7 in pol miljona funtov, i Vsak vlak ima 53 vozov in ga vlečejo po dve lokomotivi. Demonstracij« t PhiladeHphiji Philadelphia, Pa., 23. febr. — Danes m> gospodinje zopet nasko-j Visoka «rora. Vrh debr\\ je stala pred nami. in pričeli smo pohod navzffor. Moštvo je vodilo svoje konje za uzde. Ritmojster grof A. je bil vodnik in je sam vodil svojega konja. 'Z njim so bili spredaj tudi o-stali častniki. imeli so najtežavnejši trud: delali. so n^m tir po debelem snegu. Izpočetka smo gazili pol do triče trt metra jjloboko po snejru, strmo navkreber, po gozdu. Konji so iz-prva tako hitro tiščali a nami, da so nam bila njih kopita vedno za petami, vsled Česar je marsikdo padel. Pohod se je vršil zelo počasi; mnogokrat je vojak s konjem vred itrujen obstal. Dostikrat smo morali čez globoke žamete, kjer je ležalo na meter visoko snejra, konji so se vdirali do trebuha in le s trudom smo j ill spravljali ven. Mnogo krvavih madežev po snežit je pričalo, da so si konji odrgnili venec i, s vitke) kopit. Neštetokrat smo morali čez velika podrta drevesa in drujje ovire. Vojake u konje je polil znoj. Dve uri je trajalo, da smo prilezli na višino Vrha debrega (1238 netrov). Ko jo pričelo iti zopet v lolino. je moštvo zavriskalo radosti. da smo svoj cilj že dosegli. Pu-itil sem jim to veselje, čeprav sem lobro ve lel, da še dolgo ne bomo tam. Splezati smo imeli še im višjo roro. Moštvo m konji so bili že tako trudni, da bi se bil vsak. kljub ledenemu mrazu, najrajši kar na mestu vlegel. Toda grozni pohod se je moral nadaljevati. Prekiniti moram njega nadaljnje opisovanje in povedati, da za ake srorske ture nismo bili niti »premljeni, niti treniram. Preje smo celili deset dni kantonirali v ».orBsmezoju in od novega leta ololi nismo bili na bojišču, ker je trebalo našim konjičem s prizana-»niem in dobro nego zopet pomagati na noge. Saj so bili že prestali velikansko rpljenje petmesečne vojne. Z Vr-ia debrega smo šli kvišku, potem lavzdol in zopet po grebenu na->rej. Včasih smo prišli do takih strmin, da se je konjem, čeprav o bili na ostro podkovani, spodr alo. Nam se ni godilo dosti boljše; šli smo pravzaprav mnogokrat — rakovo pot. Nh golem slemenu je pihal lede-»omrzel vihar in nosil žamete. — "'nega je bilo na mestih nakopiče-tega do dveh ali treh metrov. Od od smo se pričeli popenjati na vukul. Predčn smo. skoro dwcla onemo-rli, dospeli do vrha, smo srečali iiše in odnesli s seboj živež in dra-roeenosi. Ruski general se je nastanil s svojim štabom v uradni hi-ii komitata. V mestu samem je bilo le malo makih vojakov nastanjenih. Sta-iovali so večjidel v okolici mesta u v bližnjih vaseh. Potem so bili Rusi nekega ve ?era alarmirani. Ker jim ni bilo aogoče vzdržati napad avstrijskih '•et, so ob 11. uri ponoči zapustili mesto. Dasi so se ruski vojaki korekt-io obnašali, vendar si je mesto od-'ahnilo. ko so odšli. Prebivalstvu ni oilo dovoljeno, lajati ruskim vojakom pijače, sa-no eigarete in jedila so jim smeli >rodajati. Pri odhodu se jim je ze-o mudilo, celo topove so morali oustiti v mestu. Prvi izmed avstrijskih vojakov •o prišli v mesto poljski le*ionar-iL Tudi uradne osebe so ae takoj DOM SLADEK DOM FATHER MOLLINGER JE NAPRAVIL NA TISOČE DOMOV SREČNIH, KI JE IZGNAL IZ NJIH BOLEZEN IN NADLOGE. NJEGOVA DELA SO GA PREŽIVELA. HARRIS * EWING. WASH. Senator W. E. Borah. Ruski vpad na Ogrsko je bil manj vojaško kot politično važen. Brez dvoma je bil prvi namen Rusov ta, da vznemirijo ogrsko prebivalstvo. To se pa ni posrečilo. Že prej se je vedelo, da niso Karpati nepremagljiva meja za sovražnika, ki je operiral v Galiciji. Pravtako pa je bilo vsem znano, da so bile izvršene odredbe, da se prodirajoči sovražnik zadržuje. — Nikjer ni bilo opaziti strahu, da se bo morda Rusom posrečilo prenesti svojo vojno moč še dalje v notranjost ogrskega ozemlja. Jasno je tudi, da ruska armada ne bi mogla pogrešati večjega števila čet pri svoji glavni moči v Galiciji, posebno ne v tem času, ko sta se avstrijska in nemška armada pripravljali k novemu ofenzivnemu sunku. Če bi se To zgodilo, potem bi ruska rmada sama izboljšala položaj zveznih čet na onem me-stu, kjer so se pripravljali odločilni boji. Da so prebivalci severovzhodnih komitatov zapustili svoja bivališča. to je psihološko razumljivo. Večina beguncev je pa sama pripo-znala, da ni videla sovražnih čet in tla ni zaslišala niti grmenja to Ipov. Dokaz, da se ie položaj mirno presojal, je tudi to. da je večina uradov ostala na svojih mestih. IBrezdvomno so Rusi računali tudi na to. da bo njih sunek napravil vtis na rusinsko prebivalstvo, ki se nahaja v onih krajih. Toda rusinski vojaki, ki se nahajajo pri šestem armadnem zboru, so se pokazali v bojih kot zanesljivi in hrabri vojaki. Tudi rusinsko prebivalstvo Ogrske je skoz-inskoz lojalno in domoljubno. Rusini niso sprejeli Rusov kakor so si ti domišljali — z odpr timi rokami, zato so bili Rusi razočarani. Njih ekskurzija na ogrsko ozemlje jim je pripravila ne-voljo. V znamenju suše. Topeka, Kans.. 26. februarja. — Na meji države Kansas so bile zavrnjene vse pošiljatve piva, vina in žganja. Generalni odvetnik vseh kansaških železnic je sporočil: Alkoholienih pijač se ne sn»e razpošiljati. Železuiške družbe niso hotele izpostavljati svojih agentov raznim neprilikam in nevarnostim in so vslcd teira izdale tozadevna povelje. Vino iz Caiiforaije ter žganje iz New Yorka in kanadskih distilerij je bilo zavrnjeno. Proti blokadi Grške. Predvčerajšnjem zvečer je zborovalo v newyorskem Terrace Garden nad 3000 Grkov, ki so sklenili poslati predsedniku Wilsonu reso lueljo in ga naprositi, naj zastavi ves svoj upliv proti blokadi grške obali. V resoluciji bodo predsedniku dokazali, da je blokada čisto neopravičena. da grško ljudstvo umira vsled lakote in pomanjkanja. Resolucija bo končala z besedami, da so tukajšnji Grki vedno pripravljeni braniti svojo slavno '4novo domovino". i Villa in Carranza. Presidio, Texas, 26. februarja. Amerikanei, ki so dospeli danes sem, so izjavili, da se vrši v bližini Ojinaga vroča bitk* med Villi-ni m i in Ca^ranzinimi pristati. — Na obeh strineh je ie precej mr- a štev. 6. Pazite so sladkorne bolezni in drugih nevarnih neredno-sti. — Cena $100. Štev. 7. — ŽIVČNI NEBEDZ IN BOLEZNI. — Veliko ljudi >e bolnih, ker so nervozni. Ne morejo pati. Za nje nima življenje tate vrednosti kot za druge ljudi. Najmanjša stvariea jih vznemiri. Občutljivi so in ni jih mogoče prenašati. Ti ljudje bi morali vedeti, da so živei žive žice telesa. Imejte ' svoje živce v redu. počutili se b. in stane vas nekaj centov več za zavarovalnino in pošto. Vse zavitke zavarujemo, ako nam pošljete š»* posebej 12 centov. Naročite še danes. Označite številko zdravila, ki ga želite. Štev. 1. — REVMATIZEM Father Mollingcr je ozdravil če* 10.000 oseb. ki so trpele od te n. iznosne in težke bolezni. Njegovo zdravlenje se je obneslo pri bol« činali v bokih in sploh pri vsak vrsti revmatizma. Računal je ved ,no, da zdravi na tri vrste, izčistit' ; in osvežiti kri, odstraniti voden« kislino, obnoviti trioč in žilnvosl I ter odstraniti bolečine in muke Vsakdo, ki trpi od te bolezni, b moral naročiti to zdravilo. Sestavljeno je iz treh raznih zdravil • treh raznih steklenicah in z navo dili v vašem maternem eziku. Po polna cena .$3.00. Štev. 2- — TONIKA IN KREP ČILO ZA TELO. — Zdravilo Fa ther Mollinger-ja za slabe, utru jene, upale možke. ženske in otro ke moralo bi biti v vsaki hiši. T; je prava tonika, ki okrepi in na pravi, da se počutite močnim, pri dobite na teži, povrne zdravje in moč. Osebe, ki so oslabele od kte rekoli bolezni ali ki trpe od pre ro zdravilo za popolno ozdravlje nje. Cena je $1.00. Štev. 3. — GLASOVITI TRAV NI ČAJ FATHER MOLLINGER JA. — Dobri zdravnik je vedn« priporočal onim. ki so rabili nje gova zdravila, da se varujejo za prtja in da pazijo, da imajo vedno čreva v red«. Nikakor ne moret* biti zdrav ako so vaše čreva zapr ta. To provzroči prehlad, vročim in druge nevarne bolezni. Glase viti čaj od trav vas bo varoval pred takimi boleznimi. Ako vza mete katerokoli zdravilo, morete 'Posebno naznanilo. Štev. 25. — Zdaj je čas, da se rešite smrti, katero povzroča gTi pa in pljučnica. Na prvo znamenje prehlada v glavi, prsih ali ?riu, pošljite po Father Mollin ger-ja zdravilo zoper kašelj in prehlad. To zdravilo vam bo hitro pomagalo in Vas osvobodilo hude bolezni. Zanesljivo je za možke. ženske in otroke, in ako Vam to ne pomaga, Vam nič ne more po magati. Vsaka družina bi imela call, ne odlašajte, ampak takoj pišite po zdravilo očeta Mollinger- Iz Peru. Washington, D. C., 2ti. febr. — Republika Peru se strinja s t'ar-ranzo. ki ie nasvetoval vsem ameriškim državam, da naj ne pošiljalo potrebščin v Evropo. To je zazdaj prvi tozadevni od-govor na Carranzin predlog. 15 milliiard vojnega posojila. London, Ansrlija, 23. februarja. Neko porčilo iz Berlina pravi, da je nemški državni zbor dovolil 15 milijard vojnega posojila. • i Parnik "Orleans". i London, Anglija. 23. februarja. Parobrodne družbe čakajo. j*'Lokal Anzeiger" piše: "Ameri-Ako bo v Beli hiši sklenjeno, da »k aparnika "Rochester" in "Or-bodo smeli biti ameriški parniki leans" se bosta morebiti ognila na poti v Evropo oboroženi, bo ta-!Podmorskih čolnov, toda Amerika koj, kakorhitro bodo dobili orož-!nil-i misli, da sta to dosetrla sa- je. odplulo nekaj ameriških parni-kov preko oceana. Tozadevno izjavo so dan^s podali uradniki tukajšnjih parpbrod aik družb. m a. Politični kroci v Berlinu so mne nja. da so dobiti poveljniki podmorskih čolnov povelje, da ne smejo potopiti t4i parnikoy. GLAS X AR OD A. 27. FEB. 1917. j 2 Slovenija v vojnem času. i ^ Za "GLAS NAHODA" napisal FRANK DRAŠLEB. J 11--------------*-1 v K o n e c). Pn tem pa je bilo dvoj«; stvari, ki jih nihče razveu vlade ni ve- 1 del. Natnreč, da si Italija m mogla kopičiti lesa in drugič, da ga bo j A v h.,m uma toliko rabila, kar se je kasneje uresničilo. Danes na-eno. ue dobi nikakih zalog lesa po Notranjskem. Vse sproti po- } kupi vojaštvo. Današnja vena It^a (tramov) je od K 1.60 do K 2 in čez za ku- D. >K.*'i»a Htanejo krog 100 kron kubičen meter. Drva (meter j k0 kron klaftra. Smrekovo lubje je bito po 30 kron 100 ■ kilogramov, pred vojno pa S do 4 krone. Žele/o se je podražilo 20 vinarjev pri kilogramu in tudi več. ' Naštel sem te cene raznih »tvari tako, kakor so bile meseca no- j \eint>ra preteklega leta. j Seveda se vsaka stvar neprestano draži, ker pomanjkanje jt, ved.i'i ve«'-1". IV tii hotel vse tc bolj natančno popisovati, bi moral ( n« r>r< tnno pisati, kar pa mi razmere ne dopuščajo, ker moram še prece j drugih stvar: omenit; v svojem popisu. M'ldnn pa da je dovolj, da si morejo rojaki ustvariti sliko o't i a/merah, ki vladajo v domovini in kako morejo revni ljudje iz-* ha je t i. h Pri ••) tej dr.»gin ji pa je najbolj žalostno to. da sc morajo po'j i. -»ili i !..e drenjati v vrstah, da sploh kaj dobe. kakor v Ameriki; po tovarnah na pay-day. L V Ljubljani s* m jih videl, kako so se ljudje drenjali pred po >. i mami. I'oiitija jih pa nadzoruje, da se za vrste ne tepejo, kdo! bo prej. j Pravili m) mi, Ja včas»ih čakajo po več ur in ko pridejo na vr 1 j pr .ti zadnjemu, včasih že prej. pa naznani pekar. da ni kruha* v* ter nabih* na prodajalno lepak s to vsebino: kruh razprodan. , In i.inm. ki so čakali že krušne karte, katerih se pa nihče ne naje. K l-r «rr«- z dežele v mesto. mora kruh seboj prinesti, če noče bi-t i.,, u Dan--, ko prideš v mestno gostiluieo. boš videl včasih pra\ j imenitnega go»poda, ki izvleče zavojček kruha iz žepa in ga slast-' no <>tc;»a. To bi bil |>ač čuden prizor pred vojno, a dandanes nekaj! čisto navadnega. VIT»i ljudj«- pa imajo krušne karte in brez teh nihče ne dobi j. t" ./ j;t.ia kruha v gostilni, t ud i ne, če je karta zastarela, is temi kai j lami se mnogokdaj tudi šalijo. t kdo ne dobi v kavarni kruha zanjo, pa si kar karto nadro-, bi \ kavo ter misli na kruh. ko jo pije. Tak slučaj sem tudi sam videl v kavarni ''Prešeren*' v Ljubljani. — In ljit l>t\.i pravi: Kart je že. kart. da bi Je tudi drugega bi-j jo t________; pred nekaj dnevi s»m ejtal v nekem newyorakem listu dopis; n k. m Ainerikanea iz Evrope, ki opisuje gospodarske razmere v! Nemčiji. Pisal je saino resnico. i »men jeni Amerikanee. ki je bil ves čas vojne v Nemčiji, pravi, da mdstvo po mestih trpi velikansko pomanjkanje, dočim po de- j /< !i Ijudj«- ie* trpe toliko. Primanjkuje le stvari, ki sem jih že orne- itd. v mirnih časih uvažajo. Tudi moke in usnja je dosti f ■ i vr'-mn\u. ..... Najbolj p« M pnadctl iM, bolniki in stari ljudje, ki nika-! k mi* dobe dovolj hrane in v mestih je to mnogo bolj občutljivo kakor na deželi . K r angleški iu drugi listi pišejo o lakoti v Avstriji in Nem- \ t'lji. s,- ne sme vzeti dobesedno. L. kota se ne pojavi v enem dnevu in ne v par tednih in mese-i < IV p;; j«.manjkanje močnih jedi in zabele slabo upliva na ne-; 'dr . ljudi in tudi sedanja generacija mora oslabeti radi pomanjkanja, četudi ne bo izmrla. Pr«-priean sem. da lahko vladajo sedanje razmere še leta in le- ' t. tu ne bo s»' moglo reči, da so ljudje lakote pomrli. Mnogo ljudi je v mirnih časih preveč jedlo, a sedaj so postali' Ixii.j zdravi, četudi ne tako dobro rejeni. T. r- i radi pomanjkanja hrane lahko vojna še dolgo traja, ker i \ ojaki na fronti so vedno prvi m z vsem preskrbljeni. Seveda nel vem. kako je z munieijo. Vojaki na fronti dobivajo nove obleke vsakih par mesecev, tudi večkrat, ker so silno dosti raztrga. V ozadju je seveda drugače. Tam je vse dobro. Pri trenu n. pr. I ♦ v->e»*no, če ima vojak samo«kapo vojaško, ali samo hlače, itd. Iz-' gleda res smešno. Maksimalne cene. postavljene od vlade, so lahko minimalne, če n iie, ne na/nani krivca. Vendar m s tem ni šaliti, ker kazen je velika. — (V n. pr. kmetica proda liter mleka ali jajce krajcar dražje, je; kazen za to do M) kron in več, ali zapor, ali oboje. < astniški purš n. pr. pride po vaseh h kmetici po jajca, mleko; m dr. Kmetica noče prodati in je nihče ne more prisiliti, če reče. da' nima. j Purš obljubi več za jajca ali podobno. Dostikrat potem častnik kiuetieo naznani in iz tega izvira veliko sekiranje in trpi pa le revne ljudstvo. V s«- drugače jc pri večjih kupčijah, kjer gre za tisoče in večje s vote. Tam pa j. kakor pregovor pravi Vrana vrani oči ne izklju- je---- Milje »na rje v novopečendi jc postalo tekom voice a spravijo čim več dela rz ljudi in da se prihrani kurjave, ozi-lomu petroleja, je bil postavno prenarejen čas. Ure so pomaknili za i i i uro naprej in to od 1. maja do zadnjega septembra. Kdor s** tega ne drži, je kaznovan, posebno tovarnarji, itd. Tudi ni bilo dovoljeno žgati svečk po grobovih o Vseh svetih.! 'l<»ijeuja. Ko mu začne častnik groziti a kaznijo, 6e zadere vojak nazaj: "Na. tukaj sem, ustreli me, pa mi tja (namreč ob Sočo) ne bo treba iti!" — In stvar 3© bila končana. Tudi Se je slišalo vojake na kolodvoru, na poti v fronto: "Zdaj rremo nad Italjane, potem pa ie na Nemce." To je pač znamenje, da so si naši vojaki svesti, da je Nemčija, zakrivila vojno. Nihče ne sme misliti, da jaz sovražim nemški ali kak drugi na- j rod. Gre le za vlade, ki se igrajo z ljudsko krvjo. Res je nemški narod dosegel velikanski napredek v mirnih časih. A zakaj so šli tako z veseljem v vojno proti drugim narodom, ki jim niso delali krivice * Nemci so n. pr. prodajali več blaga v Avstriji, kakor Avstrijci sami, dasi je tudi v Avstriji industrija precej razvita in vsega dovolj. A delavec je moral v Nemčijo in v Ameriko, da je mogel skrbeti za svoje. Kdo se je kdaj zanimal za take stvari, bo kmalu našel krivca v avstrijski vladi, ki je bila suženj nemške. Zakaj pa tu ne dela vlada razlike med narodi, ki žive v miru med sabo. Tako bi bilo lahko v Evropi in tedaj bi nihče nc pisal ne proti nemški vladi in ne proti narodu.. Nekaj nevrjutno grdega je, kako sovražne armade delajo škodo in uničujejo bogate zaloge živeža. Pravil mi je vojak, ki je bil v Tirolah: Ko so prodrli v Italijo, so se nastanili v neki palači. Svinje so poloviii po okolici za j meso in jih nagnali v lepo sobo za preprogo. Smejali so se in šalili, ko so uničevali lepo posteljno opravo in i druge dragocenosti brez potrebe. To pa !e radi tega, ker so imeli namen se zopet liitro umakniti. Taki dogodki pač ne pospešujejo zmage. Vojaki, ki so se bojevali proti Srbom, so pripovedovali o Madžarih in njihovih svinjarijah, ki so jih počenjali tam. Pripovedovalec je .sam videl v Šabacu, ko so se Madžari napili jslivovke in drugih pijač, potem pa sode odprli in,tako vse uničili, da ne bi domačinom, ki so ostali, kaj preostalo. A ko so se morali umakniti pred Srbi. so se spominjali one sli-vovke. ki bi jim prav prišla, če jc ne bi uničili. Takrat na umikanju po več dni niso ničesar dobili. V moji hiši sta se lani UKTavila dva vojaka, eden. Madžar, ki je j napol divjak in govoril hrvaško: drugi pa je bil Hrvat, zelo prija-1 zen in dostojen. Pravila sta svojo doživljaje iz Orne Gore. Madžar se je hvalil b samimi grozodejstvi. Pravil je da so nagnali (Ynogorkc v neko hi-' šo ter jo potem zapalili. Pri tem se mu je kar samo smejalo in ko ga jc tovariš vprašal, 1 če je mogel to gledat, mu je odgovoril prav hladnokrvno: "Ha. ka ko so se pekle!" Seveda, to je mogočo le pri divjakih. Pri tem mi pride na misel tudi neki Turek, ki je bil tudi v mo-; ji hiši in sem osebno ž njim govoril. Tačas je bil pri avstrijskem tre nu. pri oddelku, ki se je mudil i>o naših krajih. Bil je stasit mož 35-tih let. velik kakor gora in lep fant. V balkanski vojni je bil kot turški vojak ujet od Srbov ter pozneje ostal v Belgradu. kjer se je precej dobro naučil srbski govorit. Bil je I sploh dostojen človek, drugačen, kakor si pri nas predstavljam^ Turke. Ko so Avstrijci zavzeli Belgrad. je pristopil prostovoljno k avstrijskemu trenu. Večkrat se je ustavil pri meni v hiši in pri neki priliki so se med seboj treiiarji pogovarjali in pritoževali proti obešanju. Vsak jc povedal, koliko časa jo visel in potem se oglasi Turek: "Tudi jaz sem visel, a ne samo dve uri. temveč šest ur. in to pri •polni zavesti." Pri tem so se mu jeze bliskale oči in klel je. da se je kar utri-' njalo in stiskal pesti: "Da jaz dobim v civilu onega poročnika, ki me je pustil obesiti, ga bom razreza 1 na kosce' Nisem jaz bil gladen v Srbiji in niso mt I tam obešali...." In tako je naprej preklinjal, da so mu obljubili po tri krone na i »lan, zdaj pa da mu plačajo po l«s krajcarjev ter še obešajo zraven Povedal je tudi malenkost, za kaUro je ponedolžnem. visel, i j sem pozabil. Pri tem nai nihče ne misli, da je kaj pretiranega. O političnih razmerah na Slovenskem se mora reči. da so teške Vse je pod vojaško strahovlado in potem jo lahko vedeti, kako je j Človek se boji, da bi kaj rekel, ker špijonov je povsod dovolj [Niti vojakov se ne sme pomilovati. Neka ženska je bila nekaj rekla ter bila kaznovana. Ko je sli |šala obsodbo, se je odrezala: "Do sedaj sem sedela na r. .i. odzda, i naprej bom pa na gofli." Ta dogodek je bil v starokrajskih listih, zato ga tu opišem. Sprva so jih mnogo pozaprli. posebno študente in uradnike. ; J jim niso mogli ničesar dokazati. Hribar je interniran nekje na Štajerskem in profesor llešič n< 'sme podučevati. Pravijo, da je bilo mnogo ustreljeaiih, a o tem ne vem ničesar . ker listi o takih rečeh ne poročajo. j Sokolska društva sicer niso bila raspuščena, temveč ustavljena ; Pri tajnikih so povsod izvršili hišne preiskavo, a dobili niso ničesar i ker ničesar bilo ni. Strankarstvo po listih jo zaspalo, ker je prepovedano, da bi si »osamezne stranke po listih prepirale medseboj. Volitev ni nobenih, ker župani so vsi os-tali isti, deželni in dr zavni poslanci tudi. čeravno nimajo kaj delat, ker ni ne državne^ in ne deželnega zbora. ; Toda v sem opazil, da je prišlo v ljudeh prepričanje da bi edino splošen soeijalizem odvrnil vojno. j V tem smislu sem slišal govorit mnogo takih možakov, ki so bi !i pred vojno ostri nasprotniki socijalizma in vsake napredno stran K6, — - Ljudje so čisto naravno spoznali, da sama molitev jih ne reš vojne in nesreče, temveč le skupno sporazumi jen je in bratstvo vsel ..ludi brez razlike narodnosti in brez hinavskih vlad. Iz tega tudi sledi, da naši ljudje ne sovražijo nobenih vojnil ujetnikov, temveč jih po moči ravno tako pomagajo, kakor svoj in vojakom. To pomaganje ujetnikom pa je nevarno, ker jc stro^ prepovedano ujetnikom kaj dajati. • Nekaj časa jc delalo pri meni deset ruskih vojnih jetnikov Bi n so dobri delavci ni zadovoljni, da so dobili jesti dovolj. Omenin naj, da Rus potrebuje več živeža kakor naši ljudje. Zelo so se zanimali in vedno vpraševali za vojne novice, poseb j no če bo konec vojne. j Razumeli smo jih za silo in pripovedovali so, kako so bili ujet ■ radi pomanjkanje munieije in še druge zanimive reči. ! Bili so vsi povečini mužiki ali kmetje, a v splošnem dosti man. j inteligentni kakor pa Srbi. Tudi pet srbskih vojnih jetnikov je delalo pri meni skozi atir i tedne. Da so ti ljudje, dasi kmetje in priprosti ljudje, tako zmožni inteligentni in jako čisti in snažni, pa si niti mislil nisem. Ti res zaslužijo malo lepšo bodočnost, kakor je bila preteklost Vseh pet je bilo skozi pet let skoraj neprestano v boju. Vsi so bili doma od Prizrenda. Ko so se umikali pred Avstrijci so zašli v Albanijo. Arnavti so jih tam do nagega slekli in okrali ii potem bose in nage v najhujši zimi nagnali. Napol mrtvi in vsi otrpli so se potem udali Avstrijcem, ki si jih potem le za nekaj časa pustili v enem kraju ter jih pošiljali o krog. Bržkone iz strahu, da sc ne bi preveč priljubili iu seznanili ; ljudmi. Proti stražnikom se pa niso pritoževali in delali so pri kmetil brez nadzorstva stražnikov. Meni znana oseba je slišala reči visokega častnika: "Vor ei Res zaslužijo Srbi ime najboljših, najvztrajnejših in uajdostoj-nejših vojakov v Evropi. Ko sem jih spraševal so mi pritrdili, da se res ujetnikom slabo j godi, če pridejo v roke komitašem, za katere oni sami ne marajo, redni vojski pa je vsako zlorabljenje strogo prepovedano. Res jih je bilo ganljivo poslušati, kadar so se spminjali svojih žena in otrok, kje da so in kaj delajo. Eden je pravil, da je bežalo njegovo dete od njega, ko se je vrnil domov iz prve vojne na Balkanu. Silno ga je skrbelo, kako bo, potem, ko se vrne oo sedanji vojni. Itd. Vojaštvu je mnogo na tem, da omeji potovanje iz kraja v kraj' in dela ljudem velike zapreke. Brez legitimacije, ki se jo dobi pri orožiuštvu ali županstvu, se sploh liikakom ne sme. Če pa človek hoče iz Ljubljane v Novomestoj in podobne razdalje, pa treba že osem dni prej prositi skoz glavarstvo na Etappenkommando. Za potovanje preko deželne meje pa treba že poseben vzrok navesti in treba legitimacije s fotografijo. Tudi voziti se civilno prebivalstvo ne sme z Vojaštvom. Vse je razdeljeno v posebne vagone. Tudi telegrafirati se nc more. Treba že posebne protekeije. t'as mi ne pripušča, da bi pisal še več in o stvareh, ki sem si jih prvotno namenil opisavati. Zato naj s tem končam. Opzorim pa naj rojake, naj nikar nc pozabijo svojih v stari domovini, naj že ima kdo sorodnike ali ne. Pomagati pa bo teško pred koncem vojne. Zato, Slovenci, spo-1 minjajte se svojih pri vsaki priliki. Po vojni bo vsak dar dvakrat dobro došel. Najbolj pa tukaj uakupljena živila, obutalo in obleka, milo in podobne reči. Tam nc bo ničesar, posebno, če bo vojna še nekaj časa trajala. S pozdravom ___________Frank Drašler ZA PREHLAD IN GRIPO. TU JE LE ENO NAJBOLJŠE ZDRAVILO NA SVETU. ENO ČASO VROČEGA H. H. Von Schlick-ovega Bolgarskega Krvnega čaja se vzame zvečer pred no greste spat in uničen bo prehlad. Kot sistematični činitelj. ki drži celo družino v pravem redu je H. H. VON SCHLICKOV BOLGARSKI KRVNI ČAJ da ga nima para Na tisoče prostovoljnih zahvalnih pisem lahko vidite v našem uradu. Velika družinska škatlja H. H. VON SCHLICKOVEGA BOL-GARSKEGA KRVNEGA ČAJA, ki traa cel mesec, stane le en do-'lar, 6 škatelj pet dolarjev in jo pošljemo kamorkoli ako dobimo denar ali pa tudi C- O. D. Marvel Products Co. 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Opomba: Ako hočete pošiljatev zavarovati, pošljite lOe. več. Oaoe. 111.: Dmn *«dovlnae. Ura: M. C. ' Likov Ich. - CUakolaa. Mlaa.: WL Z«on% J.ioS - Petrtck. Dnlutk, Mlaa.: Joseph Sharahon. Ely. Minn. In okolica: Ivan Goota. los. J. Pesbel ln IatoIs M. Feroiek. Krele tb. Minn.: J arij Kotie. >1 Gilbert. .Minn, in okolica: U. VeooL ) Hibbins, Minn.. Ivan Poofie. Kil k vili«, Minn, in okolica: Joe Udarni eh. Na' i«rauk. Mina.: Geo. Maori«. New Dnlath. Minn.: John Jertna. Virginia. Minn.: Frank Hrovatieh. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Urlefc. Roundup, Mont.: Tomaž PauUn. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. ' Gowanda. N. Y.: Karl Sternlia. < Little Falla, N. ¥.: Frank Gregorka. Barbcrton, O. in okolica: Math. . Kramar in Loots Balant. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood. O.: Math. Slapnlk. "j Cleveland. Ohio: Frank Sakser. I. i i Marinčif, Chas. Karlinger, Jakob i lie sni k, John Prostor in Frank Meh. Lorain, O. la okoUca: J. Knxale ta Nile«, Ohio: Frank Kogovlek. ¥oangstown, O.: Ant. KtkelJ. Oregon Otj, Oreg.: M. Joatla. j I Allegheny, Pa.: M. Klarlch. j Aaibridge. Pa.: Frank Jakfe. 1 Beasemer, Pa.: Looia Hribar. Bridge vine, Pa.: Bndolf PleterSok. -' Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bnrdinc, Pa. in okolica: John DeraSar. Canooabarg. Pa.: John Kokiicn. 1 Cecil, Pa. In okoUea: Mike KoCerat. Conemangh, Pa.: Ivan Pajk In Yld j | Bovandek. Claridge, Pa.: Anton Jerina. ' i Darragh, Pa.: Pragntfai 81aviA p Donlo. Pa. la afceliea: Jooeph Bohor« Kzyort, Pa.: Frank Trebeta. Forest City. Pa.: K. Zalar la Fraal ' j Leben In Math. Kam In. Fare 11, Pa.: Anton Valentin«« Greeaaborg, Pa. la okolica: FraaV - Sovak. Irrin, Pa. ta okollca: Fr Demiar. Johnstown, Pa.: Frank Sabranja ta ' John Polanc. Luzeroc, Pa. la okoUca: Anton - Oeolnlk. Mwlwr Lands, Pa.: Georg Bebnlta. Moon Baa, Pa.: Frank Maček. ' Pittsburgh. Pa. In okoUea: Z. Jakob«. ' I. Podrasnik, I. Magister in U. B. > i Jakoblch. South Bethlehem, Peuna.: Jernej KoprivSek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Jooepb dkorij. Verona, Pa. in okolica: J. Broslcb. West Newton, Pa.: Joalp Jovan. i WiUock, Pa.: Frank Seme In J« Peternel. > Tooele, Utah: Anton FalOa. Wintorqnartera, Utah: U Blafleh. Black Diamond. Wash.: G. J. ; Porenta. Thomas, W. Ta In okollca: A. i j Korenchar. KmiMis. Wis.: Aleksander Peadir, i[ Milwaakee, Wis.: JoMp Tratnik ta Anz- Collander. i Shebsjgan, Wis.: Heronim SntOa I« j Martin Kos In John BCampfeL i West A ills, Wis,: Frank 8kok la Anton Demiar. Obisk v Jaroslavu. i ' Dr. Ludovik i»l. Szadeeky, pro-| fesor otrrske zsrodovine na vseuei-, lišču v Kološu, je bil pr\ i civilist. ; ki je uiotrel obiskati zopet zavze-; ti .Jaroslav. O tein ie pripoveiloval: Prispel sem v .laroslav potem, i ko .so bile naš*4 čete zasedle pred-i most je. Začudil sem se. da sem pri-I šel v popolnoma neniško me^to ; ! saj ie bilo domače prebivalstvo ' večinoma pobesniiio. in ulice so o-življali vojaki Mackeuseuove armade. Od treh zjutraj ie so irriueii topovi na severu pri Sieniavi, na vzhodu pa na fronti napadalnega ; klina. Napeto pozornost je vzbu-; dil ruski letalec, ki se je prikazal , nad mestom, a so sra razpokajoči t se šrapneli preganjali. VaBi onstran Sana bile vse opustosene. uničene. Po cestah polno naprej korakajočih krdel in • trenskih kolon. Pravo preseljeva-] nje narotiov sem srečal — prebi-. valstvo celih maloruskili vasi, ki j so jih bili izpraznili, ker so se lii bajale v obsežju ognja. liil je nenavaden prizor: vozov j ,do vrha naloženi s pohištvom in deco. za njimi pa ženske in dekli ee, ki so crnale živino. Obenem sc že prihajali od Przemvsla nesKon eni sprevodi ujetih Rusov iu nem j ških polkov vsake vrste. Radyinno je bilo docela poru »eno. 1 Na obeh zvonikih velike eerkve so bili svoj čas nameščeni ruski ar tilerijski opazovalei — naše jrra ' j nate so zvonika obglavile. V neki vasi od Radynma p rot : jusru je štrlel le še en dimnik kvi šku; na dimjiiku pa štorklja. Zde » lo se mi je, da razmišlja o Člove i štvu____ ■; Pred Dunkovicki smo naletel • | na cestno zaporo, ki so jo bili na j pravili Rusi: močna vrata, na le i vi iu des-ni skrbno zgrajeni strel j ski jarki z dvanajst-, petnajst-! dvajsetkratnimi ovirami iz bode 1 ■ čega žičevlja. Polja so posuta s j ruskimi mrliči: ujetniki so ravno »i kar pokopavali svoje padle tova i riše. j Se mimo druge od Rusov zgra jene zatvore smo morali, potem pa smo mogli uživati pogled na mo i gočen vojni slop, ki se je pomika! mimo nas kakor ob smotri: Bavar ei. Avstrijci. Gkrri pehota, konjiča ! lahki in težki topovi, saperji na j zadnje en gardni polk. • Po velikem stalnem mastu čei San nismo smeli v notranje meste Przemysl; bil je zaprt, bržčas po škodovan. Železniški mostovi so le žali v strugi, kakor so jih bili saperji tjekaj položili; ruski želez uiški promet je bil izpeljan če2 pontonske mostove, ki še stoje. ; Mesto je popolnoma neipoškodo-! vano. Po nemirni noči je bilo v j njem najživahnejše gibanje: vsi cerkveni zvonovi so peli v prosta-j vo zopetne osvojitve in sv. Re& • njega Telesa, godba se je razle- • gala in petje, po cestah je mrgo | lelo meščanov in vojakov. Ko sc se z velikim šumom pripeljale av-tokolone 10-centimeterskih mož narskih bhterij. ni bilo slava-kli ceni ie konca ne kraja. v Se isti dan sem hitel z dovolje j njem najvišjega poveljstva iia severni pas k fortoma X in Xa pri Zurayiei. Utrdbo X je podmarsal Kusmanek dal pred predajo dc tal razstreliti, utrdba Xa je ostala deloma ohranjena. Podzemeljski svodi ao netUeeai ruskega Apeli- va in orožja. Predprsje je- bil zadnje dni zadel poln strel iz ^centimetrskega možiiarja iu je bilo razrušeno: kaloto nekega oklop-nega stolpa je vrglo dvajset ali trideset metrov daleč ne stransko zunanje pobočje. Drugi strel pa je nato Ru>e ik> polnoma pregnal. Očividno so še v zadnjem lnpu -skušali rt šiti svoje 21-een.Timetr-ske topove, petorieo jih tudi dvignili z ležišč, a s<» jih morali potem pustiti na cesti. Tudi tukaj v MreKkem jarku na obeh straneh celi kupi mrtvih Rusov, modro-ernih in zabuhlih. V enem samem staniščii je m»j spremljevalec, ki je šel noter. našt* l 35 mrtvih. MreKki jarek v prestanku med forti je našit artilerija razdrla. Na tem kraju groze sem videl na nekem obronku vi-s.-ti Kii^i brez glave. z n<>irami navzgor; puh str*--la je strgal razen j vso obleko. -Zraven stoje štirje škornji; pokošene. polja krog in okroir pa razrita od krogel. Nadaljnc potovanje smo morali opustiti. Na cestah je vse polno divizij, ki gredo naprej, in vozil s potrebščinami zanje. Drug obiskovalec bojišč da-roslavu je popolnil ta opis takole:— Od forta Xa je le zidovje iz o-peke ušlo uničevanju. Drug fort je bil pusta podrtina. ko sem ga zopet videl. Jate krokarjev so letale ob mrtvih Rusih. Sredi opustošenja sta se svetila dva nedotaknjena ruska bojna topova. Rusi so bili krog trdnjave napravili mnogo vrst strelskih jarkov, ki so sedaj polni mrličev. Posadka je prvotno štela baje 50.000 mož: polovica jih je kmalo zatem odrinila. Ostanek so Rusi naskrivnem zmanjševali; pustili so namreč po pet do šest bataljonov odkorakati, kakor je bilo rečeno. k izpadu, a vrnila sta se le po dva ali trije. Tako bi se naj izpraznitev pred meščanstvom in vojaštvom zakrila. Škornje in moko su Rusi pred odhodom razmetali za slepe cene. Namestnik grškega škofa. Feder kiewicz. pravi, da se je rusko gospodarstvo spočetka še dalo prenašati. pozneje pa da so Rusi mno-20 tisoč oseb. zlasti Židov, brez u-temeljitve z mesta aretirali in poslali v pregnanstvo. Zlasti tik pred carjevim obiskom je bilo nud. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark, 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 1'JIU So. 14th St., Springfield. I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOSIP T. GRAHEK, 843 E. Oblo St., Pittsburgh, Pa. i J Uradno flakUo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt SL, New York, N. T. Oeajeua dru*t?a, oziroma njib uradniki so rmproSeni pošiljati rae do pler direktno na glarneica tajnika in nikakor dragega. Denar naj se pa po •UJa edino poU*a poštnik, ekspresnib aii ban^nib denarnib nakaznic, nika kor pa ne potmo privatnih čekov, na naslov: Frank Paviovčič and Farmer* < A Miners National Bank, Forest City. Pa. V aiu^aju. da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnik,. kake pomanjkiJlr<*ti, naj to nenudoma naznanijo uradu glar. tajnika, da •e sam ure napako popraviti. PO NAROČILU GLAVNEGA URADA BODO DO BIVALI VSI TAJNIKI POSTAJ DRUŠTVA "SVETE BARBARE1' DNEVNIK "GLAS NARODA" BREZ PLAČNO. « Uredništvo. Maramaros, Ta komitat spada med najbolj gorate komitate cele dežele. Santa na njega zahodnem delu se na-' liaja velika planjava, kjer se raz j teza dolina Tise v širokosti do pe-1 till kdiMneirov. Ta ravnina se vle-j «*e do Tee so na nji leži tudi IIos- i S7UUU.ZO. | Zahodno od Hossz um ezo, v kras- ; ni od visokih gora obkroženi do j lini, pri izlivu reke lza v Tiso, leži irlavno mesto komitata, 20,00) prebivalcev broječe mesto Mara-i maros-JSziget. Mesto je zidano na preeej velikem ozemlju, ki ni v no-; bem-nem razmerju a številom pre- j btvaleev. Temu je vzrok to. da j obstopi mesto iz samih pritličnih1 liis; samo na glavnem trgu. ki pa) ni {»osebno velik, je nekaj enanad stropmh hiš. \'elikih .stavb ni v mestu prav nič. M»'sto tvori živahno trgovsko križišče komitata. Posebno cvete I tamkaj le*na kupčija. Zelo pestro j sliko nudijo tedenski sejmi v mestu. Oni kažejo sliko življenja v nevero-vzhodni Ogrski. Malorusi s kozjimi kožami odeti,, z dolgim: lasmi, in v slikovite narodne noše oblečene Maloru»ke privažajo na trg na majhnih vozovih, v* ka tere so vpreženi žilavi konjiči, o glje m druge lesne izdelke. Kai prebiva v mestu Madžarov, spadajo k inteligenci. Oni igrajo glav ne vloge v mestu in v komitatu. Mad žar»ki plemiči so se naselili v tem mestu že začetkoma ogrskega kraljestva. Tvorili so posebno mest nu občino, ki je uživala do leta 1848 pose bite privilegije. Neki vojak, ki se je udeležil bojev v komitatu Maramaros, jih j popisal sledeče: Ko so se prikazale ruske pml-straže, smo hoteli o tem obvestit. Maramaros-Sziget, toda v naše veliko iznanadenje srno opazili, da lie deluje niti telefon, niti brzojav. Zveza za našim hrbtom je bila pretrgana. Poslali smo jezdeca \ Maramaros-Sziget. ki pa ni prišei tja. Ker nismo imeli o sovražni tnoči nobenega pojma, smo poizku Šali z našimi 1600 možmi ovirati sovražnika pri njegovem kohodu. Hele pozneje smo zvedeli, da smo stali nasproti veliki sovražni premoči. Naše postojanke so bile v toll ko ugodne, da smo stali v ozkem I prelazu, na mestih ob železnici in prevozni cesti. Nas je podpirala »rtiierija, Rusi pa niso mogli postaviti svojih topov. Neizmerno so si prizadevali, da bi spravili topove na srore, toda nasi topovi so vedno ugonobili ruske artileriste. ki niso imeli nobenih kritij. Ker konji niso mogli v srore, so morali M^vleči^topove. Z ognjem na- imeli mi samo ranjence, Rusi so dvakrat poiszkusili bajonetni na-f pad proti nam, toda mi smo jih» vedno pregnali. Tudi ponoči je divjal boj. Rusi. si niso mogli pridobiti niti pedi zemlje. Končuo pa smo izprevide-li, da se nam za del j časa ne bo mogoče zoperstavljati premoči. Med nami so se nahajali ljudje, ki so se z večkratnimi ranami, ob-; vezani, borili naprej. Rabili smo! vsakega moža. iz našega odpora je mogel sovražnik sklepati, da ■ mu stoji nasproti precejšnja moč. j Zato ni skušal prav nie ovirati našega umikanja, ki se je vršilo drugi dan. Nekateri med nami so bi-' ii prav nevoljni, ko so culi o umi-1 kanju., Skoraj polovica naših mož je bila ranjencev, toda to ni prav' nič vplivalo na bojno razpoloženje. Morali pa smo sc umakniti, da smo mogli obvestiti Marama-; ros-Szijjet. V Visovoigvju smo že mogli te-1, lefonirati. Dobili smo naročilo, da naj še kratek čas zadržujemo sovražnika. Med Visovolgvjem in Nagybocsko, kjer je bilo ugodno ozemlje, smo še šest ur zadrževali Ruse. Medtem so se mogle izprazniti j vasi, ki so ležale za nami. Zvečer! smo se umaknili v Maramaros-Szi- {I get. Med nami je bil komaj kdo, da ne bi bil ranjen. Ru so si vsled našega odpora upali le počasi prodirati. Njih predstraže so prišle šele v tretji dan pred Marainaros-Sziget. O prihodu in odhodu Rusov v Maramaors-Sziget se je poročalo. Rusi so bili iznenadeni, da jim bo tako lahko vzeti Maramaros-Sziget. Domišljali .so si, da bodo av stro-ogrske čete mesto trdovratno j branile, kar so sklepali iz tega.! da so se jim naše čete, postavlje-j ne ob obmejnem prelazu, trdo vrat-1 no upirale in se le počasi tunika le pred njimi. Pripravili so bili vse, da bi me- > sto obstreljevali. Ko je nadomestni župan mesta pi. Dobay šel nasproti poveljniku ruskih prednjih straž, ki je bil kozaški častnik, in ga prosil za varstvo mirnega mestnega prebivalstva, mu je sporoči« obenem tudi, da so avstro-ogrske Čete že zapustile mesto, in da se nahajajo v mestu samo miroljubni meščani. S tem je bilo mesto Rusom predano. Častnik je odgovoril : Jemljem predajo mesta na zna- • nje. Mi smo vojaki in hočemo va- j šo pripravljenost, s katero nameravate ohraniti inesto pred opu- i stošenjem. s tem povrniti, da izjavljam, da se mirnim meščanom j ne bo nič žalega zgodilo. Pravice iu dolžnosti mesta bom označil potom naredbe. Opozarjam vas pa, da bomo neusmiljeni, ako se bo J. E. Ferguson, go verne r države _Texas._ vetlali. da ni več avstrijskih vojakov v mestu. To bom nreiskal. Mi-j slili smo, da se nahajajo v mestu j še sovražne čete, zato smo dali po-! velje. da naj se mesto obstreljuje, j Sedaj bom pa to poročilo poslal i generalu potom jezdeca, in prepričan sem, da bo obstreljevanje vsled tega izostalo. V Maramaros-Szigetu so se- mudili Rusi tri dni. Pretaknili so vse ogrske obmejne straže, ki so bile tam razpostavljene, — Tu se nam ie dovolil daljši odmor. Vsi smo izpraznili svoje torbe, da se s kruham in slanino okrepi-! mo za pohod, ki nas je še čakal, kajti razen "črne"' ob šestih zjutraj še danes nihče ničesar ni za j užil. Vprašali smo ogrsko stražo, ka-j daleč je do prihodnje vasi. V slabi nemščini je vojak cenil daljavo le na S00 korakov, in sicer navkreber, potem da smo na cilju. Žali-bog je bila to pomota, kajti 800 j korakov je bilo do prihodnjega j vrha. kjer je bila nameščena tele-1 tonska postaja. Davno se je bilo; že zmračilo, ko smo prisopihali, i skoro uničeni, do postaje. Toda n«. vrhu smo bili, hvala Bogu! Dve --to korakov niže smo piršli do dru tre telefonske postaje, nastanjene v mali leseni baraki. V bližini sta stli še dve večji baraki, skoro za-meteni s snegom. Kroginkrog sam gozd, drugega ničesar. O domne-vanem selišču ne duha ne sluha. Ker je bilo mnogo kouj marodnih. le bil daljni marš izključen. Zato; ie ritmojster sporočil višjemu po-! veljstvu, da je z eskadronom pri- ! spel tu sem, da pa vsled globoke-! ga snega ne more naprej. Večina konjev si je ogulila ven j L'e na kopitih, moštvo in konji o-j aemogli, poleg tega pa rezervna porcija le za dva dni na razpolago. Prišlo je povelje, da se konji po vodih in skupinah razvrste in iiin narahljajo podproge. Nekoliko pozneje je prispelo povelje, da se utaborimo pod milim nebom. Razsedlali smo konje, jih dobro pokrili, ter pri vsaki skupini zanetili genj, da bi moštvo in konji ne zmrznili. Za vsakega vojaka se je skuuala no ena konzerva. Na taborišču seveda ni bilo niti betvice sena ali slame, niti vode, in suliljad smo morali vlačiti od daleč. Najstrašnejša je bila prva noč. Konje smo postavili za stene snega, da bi jin vsaj pred vetrom in prepihom zavarovali, moštvo^pa je čepelo, v odeje zavito, ob ognjih. Vkljub vsemu temu pa se je v groznem snežnem viharju vse treslo od mra za. Čeprav so bili konji dobro za-; kriti, so trepetali po celem živo-1 tu, in zjutraj so bile plahte zmrznjene, trde kakor kost. Ob poldevetih zvečer je prispel 6. eskadron z infanterijskim de-; tašinanom. Ker smo imeli za vsakega konja j rezervnih poreij ovsa le za dva! dni, smo morali zelo varčevati, namesto da bi živali po takem naporu dobile štirikratno porcijo krme ; a nismo imeli niti sena, niti ovsa. Ležal sem na smrekovih vejah v veliki, zelo "zračni" baraki. poleg plapolajočega ognja, za-i vit v svojo odejo. Ponoči nam je i grozni vihar nasipal na ležišče še snega skozi v^e španje. Rano zjutraj se je glasilo povelje: Zased-latiJ Ta ukaz pa se je razveljavil, ker je med tem došlo naročilo, da se imajo povrniti v ospredje samo jačje pehotne patrulje, ki naj bodo v zvezi po kavalerijskih postajah. Kakih 10 kilometrov dartre* m^m^J^JLS. D. W. Taylor, '-admiral ame-_riške mornarice. vili za moštvo in konje boljše zavetje, ker je bilo pričakovati, da ostanemo še eno noč na tem mestu. Naredili smo z lopatami v sneg globoke dupline, konjska stojišča izravnali, pobili visokih dreves ter okrog vsake konjske skupine zgradili nekako barako, ki smo jo docela pokrili s smrekovim vejevjem, da bi tako živali obvarovali pred viharjem in mrazom. Tudi moštvo si je napravilo koče iz snejra ter jih obložilo in pokrilo z vejevjem. Priskrbeli smo si kuriva za čez dan in za prihodnjo noč. Tako je minul dan iu noč, ki mu je sledila na že opisani strašni način. Opetovano sem obžaloval, da nisem imel s seboj fotografskega a-parata. Slike z našega taborišča bi bile divne. Zjutraj so vojaki po-užili svoj zadnji provijant. Konjem smo nasipali v torbe zadnji oves. Kaj bo zdaj! Ali moramo nazaj, ali pa mora biti moštva in konjev od mraza in gladu naj tej gori konec. Ko smo razmišaljali o takih in enakih rečeh, je prišlo povelje, da se pripravimo za odhod in osedlaino konje. Moštvo je zavriskalo veselja, da bo rešeno tega groznega položaja, celo konji so se nekoliko vznemirili, kakor da je tudi njim prav. Ivo smo se opremljali za odhod, je prispel na vrh eskadron huzar-jev, ki je bil prejšni dan prišel z juga. Huzarji so bili za ta pohod dovolj pripravlejni; sedla so bila obložena z rezervnim ovseni za tri dni, razen tega pa je še mnogo, in .sicer najmočnejših živali nosilo polne vreče ovsa na sedlih počez. Tudi s proviantom so bili preskrbljeni za več dni. Pred odhodom smo si segreli zadnjo konzervo ; kruha ni imel nihče. Nato smo zapustili Kukul. Izpočetka je šlo z največjo hi-troetsjo, ki pa se je začela kmalu sama od sebe manjšati. Proti domu je šlo boljše, ker navzdol. Na grebenu je bil tak snežni vihar, da -smo se bali, da nas ne žamete. Najbolj so se nam smilili ubogi konjiči, ki so vsled strašne burje stopali hitro ter tiščali glave k nam, da bi se obranili mraza in snega, ki ga je veter vanje sipal. Čez strme rebri so konji drčali že po vseh štirih. Mi smo zleteli navzdol kakor po drsaliei. Pa šesturnem maršu smo vriska-je dospeli zopet v dolino in na cesto. Tam smo konje presedlali, iu prišlo je ipovelje, da zajašemo. Tako smo bili utrujeni, da skoro ni-1 hče ni mogel sam na konja, nego "je moral drug drugemu pomagati. da se je skobacal na sedlo. Tudi v dolini je bil hud mraz, kajti zadnje dni je padlo obilo snega; tudi žamete smo videli. Ob sedmih zvečer smo bili zopet v svojih staniščih, kjer nas je prebivalstvo nad vse prijazno sprejelo. Še preden smo stopili v svoj-kvartire, nam je naš poveljnik, ritmojster grof A., izrazil svojo največjo pohvalo za našo odpornost ter vsem svojim vrlim dragon cem čestital na toliki vztrajnosti in tako lepih uspehih. Že na pohodu navzgor je ritmojster ponovno rekel, da mora pričakovati, in je prepričan, da ne more niti polovica njegovega eska-drona priti na to višino. Ta tridnevna, silno naporna, nepripravljena gorska tura je bil pač najhujši pohod, kar so jih dragon-ci 5. polka izvršili. i Ali čutite protin. I Bolje je trpeti na protrnu, toda nikar ne vdrgoite zdravil na bolne dele. 1 | t | Taka zdravila, ki jih je treba vdrgniti na bolne dele ne bodo nikdar ozdra- l | vila težav, ampak nasprotno, razženejo bolezen povsod še eelo v zdrave dele l i | PROTIN, BOLEČINE NA STRANEH, OHROMELOST KOSTI in drage bo- \ | lezni, ki nastanejo vsled prehlada ozdravi " § 1 J" R n f \ PROTIPROTINSKO I T* IVI I m ŽLIČNO ZDRAVILO g JL m ImJ If 1 V^ IN NOBENO DRUGO. I f Ena steklenica $1.00, tri steklenice $2.80. šest steklenic, popolno zdrav- -i | 3 jen je $5.00. i I J^g£££££ I GROWN PHARMACY OF CLEVELAND S jg jo, in zdravil vas bom I I popolnoma tajno._ 2812 E. 29th ST., CLEVELAND, OHIO. ] IG^iSLSUZ Cli£5 C4B QU2. ci*2. CA6f> OU-J CiW pin CM« OU5 -M« C-IlO oL>-> rs!>-> fMIrt rs£V, _____n__n__r._________.. f Ob Dnjestru. Bežeči Rus se je v okopih ustavil za Dnjestrom. Utrujeni o a Teden dni trajajočega neprestanega zasledovanja so naši možje in fantje — Kranjci, Korošci in Bošnjaki pred vsemi — imeli že veliko potrebo po oddihu, ko jim ukaže povelje, vreči sovražnika še bolj nazaj. Pričelo se je grozno, prav mesarsko klanje, ki je .trajalo štiri dni in ni hotelo prenehati. Kar sem v teh dneh doživel, videl in čutil, to hočem preprosto in brez olepšave nekoliko popisati. V nočni tihoti in temi se je pomaknil naš polk čez hribovje, ki spremlja Dnjester. v dolino k vodi, kjer smo se vlegli proti enajsti uri k počitku. Toda že ob pol dveh zjutraj nas postavi nenadno povelje na noge. Gremo oprezno čez novonareje-ni most, vzpnemo se na nasprotni breg, ki ga reka na treh straneh obkroža, in se bližamo sovražniku, ki nas že pričakuje v okopih, pri katerih je prejšnji dan zadal velike izgube Jankom. Ob eesti med drevjem obstanemo; del polka gre v boj, drugi del pa se vleže ob cesti kot rezerva v travo. Toda ko i maj se dobro raztegnemo po tleh,: že pričuo pokati (ck, ek, ck) okoli nas ruske krogle in v par minutah se čutijo trije precej dobro zadete, na druge pa padajo odbite vejice z drevja. Med tem vpostavimo z zdravniki nekoliko nazaj polkovno obve-zovališče in začnemo svoje delo. Noe in dan nana donašajo pomoči notrebne ranjence na nosilih. — Grozne slike! Iz teme stopajo na rob gozdiča, kjer taborimo, k me-ili lučici upehani nosilci in pokla-lajo pred nas ranjene tovariše. Mnogi takorekoč plavajo v svoji krvi, ki se zbira iz ran na platnu uosilnice kakor voda v luži pod mokro skalo. In dvigajo se pred nami molče naši ljudje, podobni bičanemu Kristu. Različno Je njihovo obnašanje. Mnogi delajo miren, vsakdanji obraz in pripovedu-iejo o požaju na bojišču. Nekateri se jokajo potihem in tožijo o Dole-činah in o posledicah ran. Posamezni te pogledajo nemo, z ugašajočimi očmi. če jih vprašaš, kako jim je; so pa tudi, ki razkladajo edino željo, da bi njihova kri ne bila zastonj prelita, in bi bil sovražnik končno premagan. Cast mi je, ker morem poročati, da so Janezi, katerih mnogo pride k nam, ker naše obvezovališče laže najdejo, ponajveč med poslednjimi junaki. "Dobro sem jo dobil, pa da bi le mi .zmagali, še mar mi ni rana", mi je pripovedoval post aren Moravčan. Čudno, neverjetno je. Poredko-ma padajo med nas krogle tz pušk. tako da se tuintam kdo prekucne in zakrvavi; čez nas žvižgajo težke granate na most, na levo in desno, v bližini 20 do 50 korakov pa pokajo šrapneli na polje in na cesto, iskajoč naše topove. Med nami vse na okrog po errmovju leže težko ranjeni in vzdiha jo, ob robu gozda leže mrtvi, zaviti v šotorne plahte, čakajoč pokopa. Sli pa se pogovarjamo, sem in tja hodimo, iemo, spimo, pišemo'in sploh živimo kakor doma pri vsakdanjem delu, četudi se zavedamo, d* niti tivnoUkmr^rm nA^ejied nas Novi cenilci! Pišite po naš novi cenik za najnovejšega izdelka zelenozlate krasne rnožke Elgin ure. Je nekaj tako krasnega, da niste še nikdar kaj enacega videli. Cene so jako nizke, ure garantirane. Velika zaloga Columbia gramofonov, dalje prave Kranjske plošče ko igrajo na obe strani. Vojaške, Avstrijske in Nemške godbe, marše polke, valčke itd. General Hin-denburg marš, Huzarski marš itd. Vse te plošče so Columbia in igrajo na obe strani. IVAN PAJK, urar, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa ^^^ Frank Petkoviekl Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET ^^^H^^^H W4VKBQAM, PRODAJA fina vina, lsvrstne smotk*. patentirana sdravila. MMMMi PRODAJA vožne listke vseh prakomer- »f akihfirt. ■astapa* POŠILJA denar t stari kraj aansaljivo 1» 'GLAS HAI0DA' polteno. ■ Owflssil umt UPRAVLJA wm v natoki posel sped* ftnr Te*. !!. T. jote dele. ptički kakor takrat, ko so toil brenčali sami roji galiških muh in se pasli koštruni. Res. v grozno nasprotje je postavila vojna človeka z >žjo naravo, ki diha mir in o-znanja srečo veselja in bratske vzajemnosti. Palača v Karlsruhe zavarovana proti napadom. Pariz, Francija, 25. februarja. Poslanec Galli je danes sporočil vladi, da so vjeli neko nemško brezžično brzojavko, ki poroča, da so Nemci napravili okoli palače Karlsruhe veliko taborišče za francoske in angleške jetnike, da bi tako bila kraljeva palača varna pred napadi zavezniških zrakoplovov. Motorni čolni. Washington, D. C., 23. febr. — Vincent Astor, ki je častnik ameriške mornarice, je imel z namestnikom mornariškega tajnika, Iloo-seveltom. konferenco, pri kateri se je razpravljalo o organizaciji mo tornih čolnov, katere bi vlada potrebovala v času vojen. Mornariški department je pričel danes pošiljati na vse lastnike motornih čolnov v Združenih državah pismene pogodbe, pod ka-terimo bi vlada prevzela motorne čolne v vojnem času. ŽENITNA PONUDBA. Mladenič, star 27 let. so želi seznaniti s Slovi-nko v starosti <*l 20 di> ;i0 let. Resne ponudbe naj se pošljejo s sliko na: John Javorsek, G. D., Kansas City, Kansas. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14-, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4V*> gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovanjem S. JACKŠE, Box 161 St. Helena. Cal. I I pi El Jugoslovanska O^g Katol. Jednota b-_b Inkorponrara dne 24. januiiija 190 i v državi Minn sedež v ELY, /U!NN. GLAVNI URADNIKI: Prele«#fiojM je sluiil v odseku maršala Oudinota, kateremu je bila prideljt-na tretja hrvatska polkovnija. in tedaj jo imel dosti prilike, občudovati junaštvo in >"«trajrHM»: grauičan»kih sokolov.! N edno s*- je spominjal slavnih dni Napoleonove s-reče, m ko je občeval z Ivanom, kakor oče i ljub-j kim Kinom, je opazoval večkrat mo^ttega :n lepega mladeniča ter' si mislil: "Ajag, to bi bil vrl mla-| deuič za umko gardo!" Nekega večen je Ivan pripc.ve-i do\al. kako je re*il nadpor<»čnika Voji:<»vi< a da je vrgel medveda x enim udareem sekire. Ko je dovršil svoje pripovedo-! vanrje, »o J*' zablUiiale generalu skoči pokom*m in mu reče-' "Ciospod moj. vi bi pregrešili, proti slavi grajiičnrskoga jnua-! htv» in pvuti »anient« sebi, če bi. pri vaši junaški nravi, pri vriši j orjaški a\ i, pri vaš«'m rdra-i vein iu lepem telesu iu pri oči vid-j ni nadarjenosti še dolgo živeli v netila v m m in mirnem vsakdanjem iivljenja! Hudi tega ubo-j »ajti men**, pa vstopit«* v itaso vojsko, kjer najdete jwit k slavi ( in »reči. Jaz j»oskrbim za v;ia na predek, kolikor bom le mogel. * tli oje priporočilo (Ki^uvi vaši »re-. <"i prvi t»meij, kajti jtr tenwn1 mnogo inaiii*ev u* prijateljev v. najvišjih vojaških krogih, da. ct-, lo na sNncn dvoru!" "A ou je tnjee!" dostavi eden1 iz društva "Nie zato! se odreže general.I '*Najp»ptyj lahko sh«i v tujiiaiki 1 eigi j i — bo ie boljše zanj, ker boj imel hitro priliko, skuratt «te proti sovražniku. — pozneje dobi francosko državljanstvo in vstopi v redno vojsko, kjer mu bo odprta [van j<' bil \.vs prestrašen s to nenavi:duo ponudbo. Zdaj je opa-i -'-i!, da njegov napredek ima vso o'iiv<» pot nefio njegov namen.| radi katerega je prišel v Mrtrsilj.! Kaz/alosti so, malo pomisli in od-' vine: *"Uo>pod general, kakor mej |K)\ eličujt* vaša ponudba, toliko '►olj mi je žal, da je ne morem ta-; ko hitro sprerjeti! Moja usoda sel kmalu odloči; ako ostanem na1 Francoskem, bodetn jako sresčen, ako mi b•■* pomagala vaA,t milost, da v>ropim v slavno francosko' vojsko, ker je sicer vojaški stan /e od nekdaj glavni predmert mojim sanjarijam !*' "Kh. p i dobro!" reče general; n nm poda desnico. ' Kadar bo-| dete hoteli, samo re ite mi, za vsej drugo bora skrbel že jaz!" l ^to noč Ivan ni mogel tratiš- i niti oec«i. Z ene strani ljubezen,! z druge pa želja po bojni sreči in slavi so mu popolnoma vznemirile! bolno sivo. Premagala je zdaj šc ljubezen. Ostal je pri svojem pr-J vem sklepu, ker si je mislil, da ni j stvari na svefu. ki bi nadomestila1 Mar > t' r zacelila srčne rane. Radii te«ra je še bolj vzdihoval za lijo ter lazil okoli r.jene hiše. 1><» zdaj je wuno zvečer lu*iil po1 uliei Camebiere. da je videl htšo. i v k.deri bo ona kmalu gospodovala; od zdaj pa je pohajal po isti) uliei zjutraj, opoldan in izveeer j (Hedul je i h vzdihoval proti oknom prelepe hiše ter redno vsakih osem dni povpraševal pri Frimon-tu. ali goS]M>d Dubois pride kmalu domov. Enkrat ga vpraša Frimont, kaj j (hI DuboLsa in ali bi ne mogel' ž njim opraviti, kar hoče. "Ne. to morava razpravljati sa-, mo midva na štiri oči!" odvrne j Ivan resno. "A ne na šest.'" vpraša oskrb-l mk .s čudnim posmehom. "Kako to misliti?" » No. jaz mislim, da boste intelij morebiti opravka tudi z gospo Ivan j-e strese, za rdi, nekaj po-' mrmra in odide, a ne upa se več i k Frimontn, marveč le od daleč; opazuje «»kna in hodnik prvega; nadstropja Duboisove hiše. Žena švicarskega poslanika, ——---- od svojega gospodarja pismo i/J j Nizze. v katerem mu naznanja, da pride >.a nekoliko dni čez Toulon j ■ s svojo soprogo, njeno materjo in gozdarjem Iloričem v Marsilj. "V Toni on pridemo dne 20.; : maja. ostanemo tam dva -dneva-meni bi bilo ljubo, da nam pride ! te"naproti kn počakate v gostilnil "Victoria"." Tako se je giaiil :t\ena kot kraljica in zra-, ven tega tudi tako uglajen, olikana in dostojanstvenega obnašanja, <[a se mu jo nemogoče zde i o. la stoji pred njim iKkdanj;« <-v-! čariea._ Prikloni se pred njo kolikor je m mgr. I globoko, poljubi jej roko in t:\ j »o ljub je 1>iL tako sjioštljiv in pobožen, kakor da bi oro4.il. | naj mu ta li pa. nežna roka odpri-' s: i. k m- je mislil o njeni drajri lastn k* i jjretl nekaj časnim. Ko prične ona govoriti ]>rirojeuo bistroumnostjo in zgovornostjo v 1'raiicosčirii. ki je r : ii tujega na-; glaska iz njenih ust še bolj čar; la i rKJslušak-e, ni se Frimont mogel vzdržati, da j»-j ni rekel, da mu pri manj k nje besed, s katerimi bi: jej povedal, :-cako je iznenaden,! da se mu je gospodinja n iučiia v tako kratkem času ta.niti. pa -a kdo dmgi vstavi. K > videla, da ji j;- spodletel poskus v francoščini, reče hrvat-j j ski: Joj otroci, ne hodite v Afar-! |silj. dokler je ta divjak tam. ker j bi vam utegnil storiti kaj hn dega!" 1 Tudi li: rič pritrdi temu in r:če na tihem Dnboisu. »bt bi bilo naj-' j bolje, ako se naznani niarsiljske-j mu redarstvu. da bode pazilo, da, ne bi Ivan počel kakega nasii-! istva. 1:A kaj ti praviš, draga Marica? vpraša Dubois, gledaje svojo soprogo in smeje se mimo. Marica vzdihne, pogleda v Fri CO"»V«lSMT HARP«5 & EWIH6. WASM. COPYRICHT HARRIS EWINO, WASH. HARRIS M. CWIhG. WASH R. T. Baker, ravnatelj United _States Mint. "Jaz, jaz sem tako iznenadena s to novico, da sama ne ve:n, kaj naj bi se Morilo, samo to vem. da se bojim kukor sn rti on.-ga t rt -nutka, ko se srečamo. Duboiis ploskne z rokami iu se ;s krohotom nasmeje: •"ITo. ha. ha. aie bojazljive!, ker se bojite golo-" bradega deeaka, ki bi, videč, da se ga bojite, r-.1« mogel zap r. čet i kako neumnost! Da, res. gospod Frimont se čndi liašeimu razgovoru, ker ne ve, o čem se tu meša. 'Torej da vesti': Oni mladenič, o kojem ste prej ]>ov< bdi. ni nihč<; drugi, n«-go platomški oboževa-t< 1 j moje s< proge i/, njene rojstne vasi. Zaljubljen je vanjo kot maček. a ta ljubezen, kakor se vidi iii še zapustila, ker je prišel celo v Marsilj, najbrže v ro;u£ii t:^!vi misli, da jo vidi Še e'ikrat, a potem umre na kak tragični način. No. temu so krivi samo oni. ki so hcnteli zadušiti ljubezen v njem s silo. Zato mi ji zal s?e dan dano*, da ga je zaprl nad }>oiročnik Voj-novič, kakor tiivjo zver. mi sto da bi bil ju< pustil meni \f;o stvar, ker sem bil prepričan, da bi ga bil ozdravil ^e takrat popolnoma. Slušajte torej mojo osnovo. 1'rei' vsem 1> oče m 1<> ]»odpreli z ein. <.jo-god k cm mojega mladeniškega življenja. Ko sem *-. učil na trgovski akademiji v Parizu, og:itega tovarnarja. .Jaz sem imel takrat sedemnajst iet. ona pa devetnajst. No, na mojo veli-" ko srečo je bila ona ze poprej zaročena z nekim mladim trgovecfn. Do zadnjega časa sem se nadejal, da s." ona odreče svojemu zaročencu. če prav sent imel dosti pri- ] like spoznati, da se je tz menoj le šalila. Nazadnje pride dan poro- < ke. a jaz, ves pobit, sem zbežal domov. Bil s°m tak. kakor da sern izgubil pamet, tekal sem okoli ka- , 1-or muha brez glave; nisem maral za svet, ne za prošnja, ne ra žuganje mojega očeta, Icatevi je ?ia vse načine poskušal, pregovoriti me, da I i žel zopet nadaljevat svoje nauke v Pariz. Ker je bilo vse zaoiran. je prepotoval z menoj vso Italijo in dober d«i španske, da bi v tujem s-vetu pozabil svojo ljubezen. Tudi to sredstvo je bilo brezuspešno, ker. ko sem se vrnil domov, so se me lotile zopet tužne sanjarije, pohajal sem brez dela okoli ter koval pesmi o ženski ne z\estobi. Tako je minilo okoli de ' set mesecev, kar me iznenadi pi-scTiiee od moje nekdanje 'jubljen-' ke, v katerem mi očita, »sakaj sem' ube^al iz Pariza, da b; jej bilo jako drago, ko bi se zopet vrnil. K > sem prebral pismo, sem pozabil, da je ona že omožefia; stara ljubezen oži\i v meni še z večjim žarom. Poprosil sem očeta, naj me pošlje zopet v Pariz, ter ?era ga prepričal, da / veliko pridnostjo nadomestim, kar sem zdaj zamu-' dil. On stori, kakor da je to komaj pričakoval, a "na lien se mu ie pokazal čuden, lokav nasmeh. V Parizu sem podvizal, da hitr"> dobim svojo drago. No. ko sem prišel v njeno hišo, reče mi stre-' žaj s čudnim posmehom, da je milosti va gospa odpo*ovala v Rini. pa da se takoj vrne. "Kaj vraga ona ji$e v Bžora, ko me je poklicala. da nridem v Pariz' " sem so- ■ u^^.. .-.-.i .:.■■• -j- Švicarski poslanik dr. Kitter. mislil sam pri sebi ter se nanjo jezil in premišljev;d, kaj bi jej naložil za pokoro, ker me je tako nalagala. V mojih osnovali me izne-nadi v nekoliko dueii lepo pisemce na krasnem papirju z rožicami. v katerem me ona vabi,-naj jo osrečim drugi dan točno ob sedmih svečer s svojim posetom. Bil sem ves srečem; a ko pridem drugi dan k njej, naletim na polno hišo gostov, mod njimi tudi tre-bušnatega nekega duho\ntika, ko-ji si je ravno oblačil rokot. Na prošnjo svojega očeta me je povabila h krstu svojega prvorojenega deteta, a jaz -— sem bil popolno-ozdravljen!" Atari uteče smeh, oblije jo rdečica in povesi glavo. Frimont in Bori:' pa se kroliotata, medtem ko je Alarina mati popra sevala : "Kaj je bilo. kaj se je zgodilo ."* Dubois pa nadaljuje: "Tako po priliki o/di avi.no tudi mladega medveda. Ne smemo z ničem pokazati. da nam ni prav, ker je pri-:rl sem, da smo prestrašeni, ampak nasprotno, dolati se .moramo, kakor tla nas jako veseli, ker je prišel. Posebno ti. Alarica se mora > icazati prav veselo, zbijati "/. njim vesele šae\ hvaliti ukus njegove obleke, čuditi se njegovi bistroumnosti ter se v obče delati, kakor da si ga komaj čakala, ii; videla boš, kako bo na prvi mah ves zmešan, sam ne bo vedel, kaj ti misliš o vsem tem, a pozneje že malo sprevidi, da. je največja "neumnost. tratiti brezuspešno ljui>"-zen za oinoženo ženo, ki je v z:i-komi popolnoma srečna. Da da. jaz imam dobro skušnjo v takih -ivareh ter vem, tla proti mladim zaljubljencem sc l?:c iu vzdihljaji niso nič drugega nego olje in ve-j t».-r v kipo.'i plamen njih strasti; medtem ko jili veseli posmeh, ])ri-siljtna šala km; lu strezni, kakor hladna voda pijanega človeka. Ali torej pojdeuio jutri lepo domov, a :o ga prvič zagledamo, poskoči-! mo od veselja. Povabimo ga večkrat na ohed ter se bomo obnašali; proti njemu, kakor da jo kak ve-! lik gospod, — in končno nam bo kmalu mogoče povabiti tudi n.iega h — krstu, pa bo tudi on do konca cl^dravijen!'? Pri zadnjih besedah se Dubois Alarici sladko pssmehne, sti^e ji oblo rame, a ona se mu umakne in go poči parkrat s pihalko po roki, kakor da se jezi radi njegove šale. '\Ste-li zadovoljni z mojim na-črtom?" vpraša s smehom Dubois.; ': Zadovoljil i smo!'' zakličejo v.^i, razen babice, ki je zamen nastavljala ušesa, da bi razumela je-' 'lro pogovora, kazoča očitno ne-voljo nad tem, da ji je usoda dala posebno prednost pred drugimi babicami na svetu, da se ne more po svoji vol]i vpletati v razgovo- : re svojega zeta. (Dalje prihodnjič.) Plaz porušil hišo. Boise, Idaho, 25. februarja. —i Danes je plaz pri Hailey porušil hišo. v kateri so stanovali delavci. 15 delavcev je bilo tauoj ubi-tnh, 15 jih je bilo ranjenih, tri pa še pogrešajo. Anglija kupuje v Ameriki ladje. Newport, R. I,. 25. februarja. —j Danes sta odplula v Halifax. X. S., dva ribiška parnika, katera bodo predelali za iskanje min in za bo-, jevanje proti podmorskim čolnom.' Grška in blokada. Pariz, Francija, 25. februarja. Danes je bilo definitivuo nazna-J njeno, da bodo zavezniki prene-j nehali z blokado Gifke, ako izpolni | •ii /C',-JS?? -.v. • OLAS NARODA. 27. FEB. 1917. Slov; pevsko podporno društvo "ZVON" SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBURG), OHIO. URADNIKI: Predsednik: JOŽlV DLATX1K. S5S2 E. St.. CU velund. Oblo Pndpredsednfk: GUST STRAJXER. f«: R C-i. St.. Cleveland. Ohio Tajnik: ANDREW ŽAGAH. 37W E. 78. St.. Clerelan«!, Ohio Podlajuik: ANTOX GORENC. 7728 O^aw Are.. Clreland. Ohio Blagajnik: 3IIKE VRČEK. E. 7SL St. Cleveland. Ohio Zapisnikariea : ROZI MAUER, E. 8i St., Cleveland, Ohio. NADZORNI ODBOR: MARY GLIHA. E. 7^ St. Cleveland. Ohio MARTIN MARTINŠEK. 3530 E. St. St.. Cleveland Ohio - FRANK VRČEK, 3GS4 E. 78. St., Cleveland. Ohio. BOLNIŠKI NADZORNIKI: JOHN FONDA. 7823 Burke Ave.. Cleveland. Ohio FRANCES ZABUKOVEC, 3Tk<4 E. 73. St.. Cleveland, Ohio. VRATAR: LUDVIK GRUDEN. E. 7S. St. Cleveland. Ohio. rani^iiVS? 57° v mcswu » «ri dopoldne r Mike I'lutevi dro- _____ Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare št. -14 v Franklinu. Kansas, se naznanja. da je bilo na zadnji seji «bie 4. februarja t. 1. sklenjeno., da so vriše zdaj zanaprej društvene seje vko trtij»» nedeljo v mesecu, in sieer v dvorani c. fi. Oblaka in ne več v prejšnji Jvo rani. S sobratskiiu pozdravom 7'-S~£:___tajnik. Kad bi izvedel za naslov JANEZA MOHORCiO in JOSIPA PERlir Prvi je doma iz Vbel-skega na Notranjskem, drug";! pa iz Cerovega na Primorskem. Cc kdo ve za katerega izmed teh dveh, naj mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Joe Sluga. Box 133, Norwich, Pa (24-27—2) _ STATE DEPARTMENT OK LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION Ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in po moe zastonj. V vseh jezikih. Po jasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Vewyoriki urad- 230 Fifth Ave Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. OGLAS. Kdor želi res dobro harmoniko, naj j^ naroči pri nas. Primerne cene. Mi tudi popravljamo harmonike po nizki eeni. RADOVICH & BAL DA ST I, 323 E. 54th St. New York, N V. (4x) ___ Življensko moč in rdeča lica se dobi edinole z u-porabo zdravega in naravnega vina, katerega čitatelji "Glas Na. roda lahko kupijo pri svojih rojakih. Sod 52 galon garantirane-ga in čistega ter naravnega vina se dobi za 23 dolarjev. Pišite na: Dalmatinsko - Kalifornijska Vinarska Zadruga. 140 Liberty St.. New York. N. Y. 1 Iv je se nahaja MATIJ. RAVII 1 Pred par leti je bival na Carson Lake, Minn., kjer je imel fante na stanu, zdaj pa ne vem, kje biva: sliva I sem, da nekje v Miehigauu. Poročati mu j imam nekaj važnega. Prosim ga, da se mi oglasi, ali pa ako kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Frank Bambie, 1107»« N. Hickory St., Jolict, 111. (26-28—2) Zakaj ? Zakaj sprejemam vsak dan več naročil od naših rojakov za razne ameriške in importirane pijače? — Zato, ker je moje blago pristno, cene nizke in postrežba točna! Ako si neverni Tomaž, prepričaj se pri meni ali pri mojih odjemalcih! V zalogi imam vsakovrstne pijače od navadne mineralne vode di najdražjega šampanjca. i Ignatz Podvasnik, 6325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA. < Phone Hiland 111. SVOJI K SVOJIM. | rirTTTTinni CENIK KNJIG | katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. j 82 CORTL«VNDT ST. NEW YORK, VI Y POUČNE KNJIGE: Alinov ueinškoangle^ki toluiur, vezan — Cerkvena zgodovina —.70 Poljedelstvo —.50 Poi>olni nank o čebelarstvu, vezan $1 00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.2,"» islor.-angleSkl In augl.-slov. slovar . —.50 •Slov.-angleški in anyl.-blov. slovar $1.50 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki sloven^ko-angleški * 1 tolmae J2.00 ZAB.WNE IX RAZNE DRUGE KNJIGE: Doli z on^žjem —.50 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Leban, 100 beril —20 Na različnih j>otih —.20 Trojka, povest —.50 Vojna na Balkanu. 13. zvez. ?1.S5 Zgodovina e. io k. peši>olka fit. 17 s slikami —.50 Zgodovina slov. naroda 5. zvez. —.-10 Življenja trnjeva pot —.50 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesar je vi ča Rudolfa (Tragedija v Mcyerlingu) —.75 Slovenske novele in povesti —.30 iFacra ta Uabercar —.35 OPOMBA: Naročilom je pritoCW g*")4"*"** « ? Sherlock Holmeb: V rakvi kraj bombe —15 Zaklad kupeevaka s sužnji —.15 Leiw bolničarka _tj Ena sama kaplja črnila —.15 Grob v svetilniku _.15 Gospa s kanarskim briljantom —.15 Ix»ndonski ponarejale! deiiarja —.15 Kako so vjeli ,Taeka razparava —.15 Skri vDost mlade vdove _15 Plemič _.15 RAZGLEDNICE: Neu.vor-ke s cvetlicami, hurno-ristične, božične, novoletne m velikonočne komad po _.03 du<-at jk) _25 Album mesta Neir Torka s krasnimi slikami, mali _.35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali —.10 veliki _ Avstro-Italijanska vojna mapa —.15 Balkanskih držav —.15 Evrope —J5 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Vojni atlas —.25 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio. Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in West Virginia in vsoh drugih drŽav po —.25 Avstro-Ogrskc mali _-a r, veliki vezan —.50 Celi svet —.«>4 Velik« stenska mape U. S. na drnsl atml pn oaU svet denarno vrednost, MU t trotovi. Dčtniua je ml 7*eh cenah le mi.' GLAS NARODA. 27. FEB. 1017. Sirom Amerike. i i Dulutb, Minn. — Kdaj bo ko n< e sibirske ziaie? — tako se vpra-iuje ljudstvo v Duluthu, kajti mraz nikakor noče od jen jat i. Dasi imaiih> krasne solnene dneve, ven-1 dar toplomer kaže dan na dati; najmanj 5 stopinj pod ničlo, po--noči pa od 15 do 20 stopinj pod' ničlo. Najbolj prizadelo je delavstvo, katero mora porabiti ves za-služek za pretilOC, da si vsaj nekoliko more ogreti svoja stanovanja. Kakoi poroča vremenski prerok, ni še nikakega upanja na trorkejs«* «1 tu.t — februarja se je vršil v novi vojašnici letni ples duluth^kihj stražnikov v korist blagajne za podporo udov iu sirot umrlih stra-; žnikov. 1'deležba je brla ogromna. Kakor 1 izjavljajo udeleženci, bilo je naj-1 matije 6000 oseb na veselici. Koli-i ko je čistega dobička, še ni zna-i no. — — Policijski kapitan Fisket jej izročil 9. t. m. vdovi Mr*. Minnie | Anderson svoto $.>00. kot dar du j lutliskih stražnikov. Viktor Aiulerj son je bil dolgo let policijski stražnik ter tudi ustanovitelj "Policij-j podporne zveze". Zadnje čase! bil je vposlen pri National Iron) Works tovarni, in kakor že poro -čano, i«' prišel pred tednom dni i med transmisijsko jermenje. kate-| ro mu je polomilo več reber, odtr-' iralo ritko od telesa, razbilo glavo,-in sploh ga skoro do nespozuanja i*azmo»arilo. Pred kratkim je nastal iz do-aedaj še neznanega vzroka požar v groe«'rijski trgovini Žida L. t'o-1 lien, 1127 K. Superior St. Ker je raz sajal hud vihar, morali so gasilci napeti vse moči, da so ogenj v tis liko omejili, da se ni razširil na, druge hiše. Vsled obilice vode, ki je takoj zmrznila, bil je promet pol ure stavljen. Koliko je škode j se še ui moglo dognati, ker se su-l mi. da ni hilo toliko zaloge, kakor navaja l obeu. - Tukajšnji poštni urad dobit je <»hvc*ti!o eanadsko poštne uprave, da v nadalje ne obstoja več mesto / imenom Berlin. On t., tem-j več Kitehene. Ont. Berlin. oziroma' Kitehene. ima pretežno večino iteaiaketra prebivalstva, kakor tudi v okolici veliko nemških far-! inarj»-v. kateri sn «»b času nase litve krstili naselbino lie r lin. Vzrok, da s so preminili ime. je artianja voj-; na med Nemčijo in Anglijo. "Nc bodite v skrbeh radi me-! ne, kt-r me nc bo domu. sem šel l o važnih opravkih *. Tako j.- napisal 13-Ietni Dole, Valentin na listek ter ga pustil ležati na mizi v jedilni sobi. Ko je prišel oče "nadebudnega" ., naznanilo, da se «Ieč-ko nahaja tamkaj, iu ako ga hoče imeti, naj pride ponj. Saiuoob-je ume\ no. da ga sedaj čakajo morda še bolj "važni opravki" Sodnik 11. \V. l^tnners ^sodil je na 7."» dni prisilnega dela na kazenski farmi 2:Metneea Johu Stroma, ker je prodal 13-letitemu r. liabeoeku oitojne pijače. T. I >.ibeo«'k j<» bil kot iNMtavIjae na kctHjiš« ti J. Stroma, ker ga pa le m bilo ikioiu. naznanila je mati zadevo policiji, iu stražnik našel je devka pijanega ležati v kh*ti po-b-g piši za parno kurjavo. Dečka ftO morali i>dnesti ua dom stari- — 18-lctni farmerski sin Harold Lov a v. iz Cnraberi«md. Wis. zaieiei si je veiikomestmnra življenja. katerega pa je imel kmalu dovolj ter bo odnesel 44 lepe spomine n seboj nazaj na farmo. Ko j« prišel 8. t. m. Lovas> v Dulutli, dobil je na Bowery takoj prijatelja, ki ga je odpeljal v nek salon, da se malo okrepča. Pijače! nevajeni Lovass je bil kmalu tako omamljen, da ni vedel več kaj dela iu kje *e nahaja, kar je njegov novi prijatelj porabil v svojo korist. Ko je stražnik našel I^ovasMi Jezafi na tlaku pred neko hišo. Hpoklieal je poileijako "reailno po »tajo", ki je Lnraaaa sicer rešila i* nefiri ietn^ca položaja, kasneje M> je pa tudi koiištatiraJo. da je že tudi "reien" v>eh avojih prihrankov. Sedaj eaka Lovass na poh-poataji pomoči od doma a ar. no željo vrniti se zop«< n* mir-{ Seattle, Wash. — Nemško-ame-1 1 riaka trgovinska banka, ko jo je j 'prevzel recover, je izjavila, da jc samo začasno insolvent na; morala je prenehati s poslovanjem, ker vsled vojne ne more prodati raznih vrednostnih papirjev. Vlagateljem. kolikor sc jih je oglasilo ' doseda j. so bile pa izplačane vse j vloge. Duluth, Minn. — 17 tukajšnjih j operatorjev brezžičnega brzojava se je izjavilo. da .so na razpolago državnemu vojnemu oddelku v Wash in gt on u. ako pride do kon. flikta med Združenimi državami in Nemčijo. I ■ ■ Chisholm, Minn. — Zupan Oh'rs-I holma je danes neoficijelno naznanil. da bode kandidiral pri prihodnjih volitvah za zopet no izvo-| lite v. Ker je pri ljudstvu priljubljen, upati j«>. da bo dobil zopi-t mesto [župana z veliko večino. Župan K. E. Weber se je toplo ; zavzemal za delavske koristi v zad-j njem štrajku. kar mu bode gotovo j veliko pripomoglo, za zopetno iz-j volitev. I Ely, Minn. — V prodajalni L. I M. Peruška je nastal požar, katc-rtga >o k sreči še pravočasno opazili iu zadušili, predno se je mo-gel razširiti in a pravit i večjo škodo. Rojak Perušek dobil je zadnje ■ dni precej nove zaloge, iu bi bli t zelo prizadet, če bi mu ogenj.u- ničil trgu vino. j Hibbing, Minn. — Saluuarja F. Perlioj in Frank Arko bila sta obsojena na *."»0 denarne globe, ker sta imela -alune <»d -nedeljah odprte. Sodnik jima je zapretil, ako se to zopet ponovi, da bosta izgubila svoje licence. ] — Ko so šli zadnjo soboto zjutraj delavci na delo v Edgar ru-dokop. našli so mrtvo truplo Paul Lapmanna. rodom iz Belgije, ležati kraj kupa, kamor "duuipajo" 1 rudo. Lapmann je bil na nočnem delu. in je padci z visočine kakih "»0 čevljev, i»ri čemer je zadobil težke teb sne poškodbe. Ker ni bilo no-, bene pomoči, ururl jc vsled zadob-, I jenih poškodb. Escanaba, Mich. — Indijanec Jonas House iz Oneida rezervacije v Wisconsinu t»rišei je na tukajšnjo policijsko postajo in izjavil, ■ da ii umori! svojo ženo. Izjavil je sledeče: Prišel sem domov in našel v koči pijano mojo ženo hi Indijanca (Jeo Petersa. Ker sem že dalj čas« slutil, da zahaja Peters v "vas' k moji ženi. in to v moji odsotnosti. nist-in se mogel vzdržati, pograbil sem sekiro in napadel Pe-tersa, katerega >eiu ranil, vendar i mi je v šel, nakar sem s sekiro pobil mojo ženo. Oblasti so ga zaprle, iu odposla le deputija v kempo, kateri Je pa našel ženo v resnici mrtvo ležati v koči. Sault Ste. Marie, Mich. — Ko je Mrs. Honehera iz Tone, Mich, vodilu kravo v hlev, vgriznil je kravo v nogo domač pes. kar jo je tako razljutiio, da se je obrnila iu napadla svojo gospodinjo. Mrs. Honehera zadobila je tako težke telesne poškodbe, da so jo morali prepeljati v bolnišnico, vendar je nekaj dni za tem podlegla poškodbam. Marquette, Mich. — Tukajšnji sodnik hI a tin in ga n obsodil je J. Sonberga iz Miehigamma. Mich., ker je okradel svojega slepega o-četa na pet let ječe. Njegov oče, John Sonberg. je blagajnik vasi Michigamme. in je imel v svoji blagajni $300 vaškega denarja, katerega je mladi John po basa I in odšel v Chicago, kjer je bil nekaj dni nato aretiran. Lake Linden, Mich. — Charles Salloti kupil je loO akrov obsegajoče zemljišče v gorenjem delu države. kjer namerava pričeti s živinorejo. Ze dalje časa je proučaval. jeli govedoreja, posebno pa še pridelovanje mleka dobičkanosno ali ne in ih> podatkih, ki jih je dobil ml največjih tukajšnjih živinorejcev. je uvidel, da je danes najbolj varno naložen denar v govedi, possum v kravah dobre pasme. Na-ba viti hoče samo krave Guernsey pasme, ki se najbolj obnesejo v tej okolici. Koliko bo pa imel uspeha je odvisno, ee bode razumel voditi živinorejo. Norway, Mich. — Volkovi v tukajšnjih gozdih postali so čedalje i bolj drzni, in ni nikdo varen vež Y;. 12 .t. m. vozil je nek uslužbenec lesne tvrkde Geldinayer hlode iz gozda do železniške postaje, kar se pripodi izstradan volk ter skoči konju na vrat. Upravljae konj je hitro skočil in hotel odgnati pre drzneža. toda la se ni dal takoj vplašiti in šele, ko sra je parkrat pogodil z železnim drogom, kakor-šne rabijo pri nakladanju lesa. se je odstranil in odbežal v gozd. —i Kmalo nato se je odpravilo več mož za volkom, in posfeČilo se jm,' je, tla so ga ustrelili. j Escanaba, Mich. — V tukajšnji bolnišnici umrl ie za opeklinami. < ki jih jc dobil, ko je nadel v kotel1 vrele vode. Charles Van Effen. —, Kanjki je bil uslužben pri Eseana-! ha Manufacturing Co.. in ko je šel j mimo kotal. v katerem sc je naha-j jala vroča voda, mu je spodrsnilo * in revež je padel v kotel, kjer s«1 malone skuhal, predno so ga rešili sodelavci. Fmrl je o groznih mukah. Washburn, Wis. — Podadmiral ameriške mornarice, V. A. Kim-bcrle. obiskal je tovarne. Dupond Power Co., v Barksdale, in kakor se zatrjuje, naročil večjo množino razstrelil za zvezno mornarieo. katera uaročial s«' morajo izvršiti v najkrajšem času. Tukajšnji zastopniki zanikajo, tla bi bil Kim-beriv obiskal tovarniško podjetje, f toda dobro poučeni krogi trdijo, ad družbinim uradnikom ni verjeti. Tovaren izdelujejo sedaj sa-"11 o naročila zvezne vlade. Milwaukee, Wis — Tukajšnje sodišče je obsodilo v dve polletno S ječo 21-letnega Stanley Bartko-vriaka, bivšega knjigovodjo South Side banke, radi poneverjenja denarja. Mladi Bai-tkowiak zašel je ined hazardne igralce, kjer je vedno izgubljal, in ker ni mogel izba jati s svojo plačo, pomaga Isi jt >am s tem. da je v manjših svotali jemal bančni denar. Poneverjena svota znaša $2000. Bartkowiak je pri siKlniji pove-lal imena igralcev, kateri so zakri-j vili največ da je poneveril denar. Med imeni igralcev se nahajajo 'elo uplivile osebe, ki bo sedaj m slišane. Ciovori se. da je več nie-i stnih in državnih uradnikov zapletenih v to afero. Ashland, Wis. — V odškodninski tožbi Louis Prosper ti roti Ashland Light let. * i Milwaukee. Wis. — pred kratkim je porota priznala Rari J. Ilommel $11,000 odškodnine za po škodbe, katere je zadobila :pri pad j eti do stopnjieah v M err i I poalop- m . ... - 1 lščt u ANTONA BASA iu MARIJO BASA, rojeno Mayerle, do-, ma iz Ilirske Bistrice na Notranjskem. Marija Mayerle je bivala preil dvema letoma v' Chicagu. III.. 11»20 W. 22. St. rear, ('c je komu znan naslo\.; naj mi ga blagovoli irajznaniti. -ill naj se pa sama ja\lta ker poročati jima imam važne novice iz stare domovine. — Jos. Prime, 1222 Alabama Avenue. SI i et >o vga n, \V K 27 2—1 -:{) --:- IS0EM DEKLETA čisslili hišo pri mali družini. PUi'-a od IS d<> 20 dolarjev na me :o.\ ObeiiMin pa naznanjam, d.i je •i; gostilni. Katero veseli, naj se oglasa. .Jo«' rsUSlKl. 44>2 N. s. St.. Sheboygan. Wis. (27-28—2) OPOMIN. Tempot'un opozarjam vse one. 'vi mi kaj dolgujejo, da mi v teku 11-5 dni j »o v rile jo. ker inače sein :i!i j>rinioran objaviti s polnim i imenom. O'»ene m l»a tudi iščem fi—S delavcev za delati drva. Plača $1.60 : >d klaftre. (jozd j.' lep. Katerega vt seli. naj pride, a>li pa piše na: Frank Gerztna. Ii. K 1) :{. Box 27. j (27-2S—2 Coudersport, Pa. I---- ZAHVALA. Tempotom sc zahvaljujem j>a-j tentiitimu odvedniku Mr. A. M. ' W ilsoniL 309 Victor Bldg. Wash-j ingtom, 1). C., ktn* in i je tako hitro Izposloval patent za novi stroj, ki ! se gti bo moglo prav dobro rabiti iv premogorovih. Rojakom ga za ; ta jn-.sel najtopieje priporočam. John tiri čar. 3761. Lowell. Ariz. Dr. KOLER 1 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa SLOVtN'SKiJZDRAVNlK ^^a^^^ Dr Kol« z j« a*i »tareJM ■lov«u*k / tArxyvnlk, »pecU^ ' f Ust v Pittfturzba ■ic—k! 1mm 131#tno prmfc /7 M'to^^^W * KdrarljenJt X MjJ^^B tajtdh motkia eirilla all BMtru PU^Qje Vrvl *dr%-»i ^■ffV'/ ', " alA»»vltlm irl jffiWf&Wy/A 3® Immri dr. 1 I mWrJ^r/ prof Kritch. c« t-tn«t» mozolj« mil i '-'MWJKr mehurik« pu tel»- ! •». • izpadanje las, bolečin« * KO«tah, pridite In iz£l«tll vam Uo ire! N« ftakajt«. ker ta bol«a«n tial«M. i Izgubo itinera nenaravnim potom zdravim v oar dneh, kapavec ali tr! per lo tudi ym druge posledice. KI ra •lauejo radi larabUi tranja a« Se. Kakor hitro opati t«, da ruzn i-o nebuje mo«k« imotnn*t. ne Vkfajt* temveč pridite In Jaz vam |c boar zopet potttU. I Bujenje cevi. ki vodi Iz oiehxrja ozdravim v ara tkem fazu. Hydrocele sil kilo ozdravim v 16 zrak In zlezr urez operacije. Wolwnl meburja. ki povzročijo t»4e «ne v kriku ln hrbtu tn vdaain tntii < vode. ozoravtcc • z< tovoztjo. « rr«C Reumatlzam. trganje, bolečine, ota Min«, srbečica, ikrofle In druge ka je nje rodbinsko im in sedanje iiue po svojem možu mi jc neznano. Doma je iz Štanjela na Krasu. V Združenih državah biva okrog 13 let. Takrat. ko se je poročila, mi je poslala sliko* iz Los Angeles, Cal.. katero še zdaj hranim. Prosim ceoijene rojake, če kdo ve za naslov, da mi ga naznani, toda najraje bi pa, če se sama javi svoji prijateljici: Ivana Gerželj. 1442 E. 47. St.. Cleve land. Ohio. (24-27—2) V Missouri so vinske gorice, nikjer lepših Naznanjam, da imamo še nekaj vina in rojaki, ki žele dobro naravno pijačo, zdaj se vam nudi zadnja priložnost za to leto. CLARET rdeče vino., galon 55c. ELVIRA rumeno vino galon 65c. Vse druge vrste so razprodane Sodi 50 galon prosti, manji po $1. Obenem pa ponudim Slovencem iz vrstno 21etno trto z koreninami Kdor ima prostor, uaj sadi trto da bo pil domače vino, ker Amerika bo suha. IG vrst, pri malih na ročilih 10e- kos, pri velikih naročilih eeneje, kamorkoli v Ameriki Povej koliko rabiš in kakova je zemlja in poslal bom trto, ki bc najbolje rodila. - FRANK GRAM, Naylor, Mo Opomba. Kaj so naše vina, pove ker kupila ga ena sama tvrdka is New Yorka 60 vagonov v Gasco nade Co., Mo. kjer se prodaja \ salonih za import vino. HARMONIKE todlsl kakršnekoli vrste izdelujem 1] popravljani i*> najnižjih cenah, a de lo trpežno tn zanesljivo. V poprav« zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem Ii oad 18 let tukaj v tem poslu In zeda: v svojem lastnem doma. V popra vel vzamem kranjske kakor vze drup harmoniko. KaMjene harmonike kupo jem in vzaineui tudi v zameno, toda V 3 in 4vrstne. JOHN WENZEK IS17 Eaat CZmI St. Cltftbtti OhU grBiaiaianiiaii^^ I Dr. LORENZ, | [ j Jaz zern edini hrvaško fototfr j i S d Specialist molkih bolezni v j j , | j Pittsbarghu, Pa. 11 i | Uradne ure: dnevno od d» | j j j poldne do 8. ure zvečer. V pat-1 j f j klb od ». doytoldne do U. popoldne, j j i j J Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL j S iperiklirt atfldh lull lal | , i \ DR. LORENZ, j a W Ptm Ave. H. muR aa bBm | POZOR ROJAKI ZaiMririk aazBi aa fe^i im. kakav tad iiZrtkV tftfTV^'fcawiSSiM ažrt ^i^gdMH^M^azita* komata m laoudaa mlata 1017 Mu akz HUh* 4 Maayiiaka lAKMWAMttq EDINI SLOVENSKI (Notary Public) ▼ GREATER NEW YORKU S ; ANTON BURGAR l 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. L IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne | nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gle- J ' de datnma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in aolidno C > postrežem. ŽGANJA | p« <611 Jam na vse kraje naravno iz tovarne po sledečin cenab: Rdeča žganja po $3.00 galon, 10 galonov za $1000. Bdeča žganja po $4.00 galon, 10 galonov za $27.50. Tropinjevec in Slivovica po ravno istih cenab. Kdor želi vino ali piva naj niše po cenik. Express all freight pla- K Cam jaz na vseh pijačah, razen plve. K Opozorjam posebno prebivalce v Coloradi, da si naročijo pijače za C naprej. Deželni odbor se pripravlja, d« priredi postave proti po&ljat- J vam pijač v Colorado. Časa je malo. JOHN LANICH ^O^IM^GATEWAY STATION, KANSAS CITY, MO. ' Velika zaloga vina in žganja. ^ tgp ___ Bdeče vino v sodib ................75c. galon | /ŠKB&i v salonab pa po........$1-00 „ r ^^BjiflBStf Bfclo vino v sodih................ $1.00 r v galoaah pa po..........$1.25 K Sod za 50 galon je zastonj; sod za 28 galon r r^pO^^HH^HT se mora plačati. ¥. MHBfl^H Drožnik 4 galone za....................$11.00 K Brinjevec 12 steklenic za..............$12.00 R Brinjevec 4 galone (sodček) za..........$16.00 £ JPr MARIJA GRILL, j 5308 St. Clair Ave, N. E, Cleveland, Ohio. J POPOTNIKI. \ Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako imate J družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočete a nastaniti v na£l naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike A prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni Imate vedno po- A Steno in zanesljivo blago. Ako dospete v Cleveland na postajo ln se ne veste kam obrniti, po- A I kličite na telefon Princeton 1381 ali pa Boeedale 1881 in Jaz bom poslal Zk en avtomobil po vzs. Ako pa vzamete pocestno karo »e peljite s 8t Clair A : karo do 02. ce*te ln na vogala SL Clair Ave. ie naslov : Zk \ A. GRDINA, j | 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. t Pr! meni se vedno dobi letni koledar ca 20c. poštnih znamk. ! NajstanjSa slovensko-hrvatska trgovina z likery v Ameriki | Ml vam nudimo na£o zalogo najboljših likerjev po sledečih cenah: 1 Brinjevec, zaboj (6 steklenic)...............................................$ 7.00 * I Brinjevec, zaboj (12 steklenic).................................13.00 ■ | Tropinjevec, ga Iona........................$2.25, $250, $2.75 in 3.00 ft I Tropinjevec, ?.aboj (G steklenic).............................. 5.50 Z Tropinjevec, zaboj (12 steklenic)............................................................10.00 ] I Siivovka, galon........................$2.75 in.............. 3.00 V | Brinevec, (posamezna steklenica) ...........................; 1.35 ■ | Nas slavni "6C" Pure Bye Whiskey, 7 let star A zaboj (C steklenic).................................... 6.00 j eaboj (12 steklenic)........... ..........................................11.00 i ■ | Concord vino, rdeče, berel........................................................................$32.00 ■ i Concord vino, rdeče, r»ol berela................................................................16.00 ■ Pri odjemu 5 in 10 galon, stane galona.......................... J00 , Prt odjemu ene same galone pa................................ 1.00 ' Belo vino, berel............................................................................................38.00 V Belo vino, pol berela.......................................................19.00 ft Prt odjemu 5 ali 10 galon. stane galona........................ 1.00 Z Pri odjemu ene same galone i>a................................ 1.25 ! Ka posudo računamo sledeče cene: za 3. 4 in 4% galone sodčke 00 ■ centov, za 5. 6 In 10 galon sodčke $1-00 iu za 25 galon (pol berela) $1.50. 2 Berel e pa damo zastonj. Z naročilom pošljite vedno tudi Money Order ali pa bančni ček. Za vse blago Jamči I THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY j «10-—4 ST. CLAIB AVE, CLEVELAND. OHO. I i Veliki vojni atlas || : $! ^ \ vojskujočih se evropskih držav in pa ko- ] \ t lonijskih posestev vseh velesil. \\ j Obsega 11 raznih zemljevidov. | STENSKO MAPO CELE EVROPE f 1,50 11 [ VELIKO STENSKO MAPO, NA EOT STBANI ZJE- j| | DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, j CENA $1.60. t S \ ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL- l \ \ MAGIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. » { l f GENA JE 15 CENTOV. § f [ CENA SAMO 25 CENTOV. \ Naročila in denar poCjit« na: 51 [ Siovenic Publishing Company i I a OortUndt ML, Itv ToriC N. T. ft Darujte par centov slovenskim trpinom v domovini!