LETO lil. LJUBLJANA, ». FEBRUARJA 1925. ftAgOČNBl*&-ZA-JVCiOSLA-VDO ČETRTLETNO DIN IS- CELOLETNO* OlN*D©/Z A' INOZEMSTVO )E DODAT! POŠTNINO/OCLAJI PO CENiKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA- PO - DiN • i'5® POŠT. ČEK. RAČ. S3.I88 STE¥a S. uEsaraiiasaisoEI VREDNliTVO-lN*VPRAVA' V* VČITEL^SKI‘TISKARNI/ 'ROKOPlSl-SE-NE-VRA-vCA70/AN0NSMNl-D0-’PI$ME'NE-PQEOBČV~ lE10/P0|TNiNA* PLAČAN A-V-GOTOVIH? TELEFON ŠTEV. 906. Govor prote Pere Milivojeviča. V nekem drugem članku današnje številke našega lista omenjamo škandalozno postopanje rimsko-ka-toliških duhovnikov napram nam, ki je v bistvu in po dejanju vse kaj drugega, kakor pa katoliško. V tem članku pa hočemo dobesedno priobčiti govor prote Pere Milojeviča, ki je na svečan način blagoslovil prapor Orjune Sava Mala. Govor se je glasil: »V imenu Očeta in Sina in Sv. Duha posvečujem z blagoslovljeno vodo to zastavo, katera predstavlja one velike namene, ki so poznani kot cilj Organizacije Jugosloven-skih Nacionalistov. Posvečujem in blagoslavljam ta prapor, da bodo vsi ti, ki bodo stali pod njim, gledali vedno na njega kot na simbol, iz katerega bodo črpali moč za dovršenje velikega dela radi katerega so se zbrali pod njim in da ne bodo nikdar opešali v svo-J©m plemenitem delu za ouuvanje VSeh pridobitev, ki si jih je stekel naš edinstveni narod s svojim Uje-dinjenjem. Posvečujem in blagoslavljam to znamenje, da se bodo zbirali pod njim vsi pošteni sinovi našega naroda, ki bodo stali nad vsemi osebnimi strankarskimi, razrednimi in verskimi interesi, ki bi razedinje-vali našo veliko državno zajednico, ki je bila plačana s predragoceno krvjo naših očetov, naših sinov in bratov. Posvečujem in blagoslavljam ta prapor, da bodo vsi oni. ki bodo stali pod njim, mirili medsebojne strasti, utrjevali v naši zemlji mir in da bodo podali pravo bratsko ljubezen vsem. Dalje, da bod)o širili med narodom zavest o dolžnostih napram Domovini, ki bo na ta način napredovala in postala slavna, pol na veselja in zadovoljstva za slehernega njenega sina. Posvečujem in blagoslavljam to zastavo, da bo strah in trepet vsem onim. ki bi hoteli od makar koje strani in na makar koji način ogrože-vati bitne interese narodne bodočnosti edinstva naroda in države. Posvečujem in blagoslavljam jo pa tudi radi onega velikega cilja, k je vtisnjen na njej z dvema beseda' ma: »Za Nacijo!« kar znači. da bo očuvala vse ono. kar je cilj vsake mu članu, sinu našega naroda, naše države in velike Domovine. To je, da se bo v njej čutil vsakdo neodvisnim in svobodnim ter da se bo zavedal, da je na svoj1! zemlji in v svoji hiši, v kateri .ie vse oouvano po enem in skupnem zakonu, ki se )o spoštoval in vršil. Posvečujem in blagoslavljam ta prapor, da bo samo vse združeval n nikdar delil. Posvečujem ga, da jodo prežeti vsi oni. ki so že in ki še bodo pod njim stali, s plemenitimi mislimi, s plemenitimi željami in z voljo delati v dobro države in našega naroda. Posvečena je velim, da se boste pod njo i vi posvetili in očistili vsega onega, kar bi zamoglo kaliti vaše duše in jih odvračati od plemenitega cilja vaše organizacije, ki bo lahko samo z nesebičnim delom svojih članov zamogla doseči to, kar si je postavila za nalogo in na praporu z besedami »Za Nacijo« najlepše in najjasnejše povedala. Ni slučaj, da sprejemate vi to blagoslovljeno zastavo iz rok cerkve, kajti bila je to vaša želja in ker cerkev blagoslavlja' vsako dobro željo, vsako dobro podjetje In delo. Blagoslovila je tudi to znamenje, ki vam ga sedaj predajam z željo, da vam bo največja svetinja, ki jo čuvajte vselej in proti vsakomur čvrsto in odločno, kot borci, ki so pripravljeni žrtvovati vse za splošno dobro. Izročam vam to blagoslovljeno znamenje in vas prosim, da nikdar ne pozabite, da ie ta prapor simbol ljubezni in miru. Cerkev, ki prepoveduje mir. ljubezen in slogo, vam proži to znamenje, da poidete pod njim med narod. Za brezumne pa, ki pozabljajo, da so bile naše narodne pridobitve stečene s predragocenimi žrtvami, nai bo ta prapor znamenje strahu. V tem imenu vas pozdravljam kot rod, ki bo hodil po novih, ravnih potih v slavo kralja. veličino države In srečo ter blagostanje vsega našega naroda. Živali in Bože naj vam pomore pri vašem plemenitem delu!« lako besede prote Milojeviča. Primerjajte pa sedaj z njimi z besnim sovraštvom prežete članke škofovega lista in govore njegovih posvečenih zelotov. Sodbo si potem lahko ustvarite sami! Univerza. Zadnje dni je naš domači tisk mnogo pisal o ljubljanski univerzi; &re za vprašanje, je li ljubljanska univerza klerikalna ali ne. je li slovenska ali ne. Kakor izgleda nameravajo politične stranke uvesti na ljubljanski univerzi iste metode, kakor so na zagrebški univerzi v rabi, kjer se slušatelji, mesto da bi se bavili s svojimi posli, medsebojno pretepajo In prepirajo, kjer si profesorji, S„da bi, ^ bavili z znanostjo, najvisjini ciljem univerze, medsebojno razbijajo glave, mečejo glasovalne zare v glavo itd. Ne glede na to. so li take metode okusne in dostojne, pribijamo le to. da take stvari niti najmanj ne pospešujejo napredka univerze kot nositeljice znanosti in da nikakor ne dvigajo Srt\naših vse«čiHšč, za katerih USrled Se §ele borimo. stveniki1OslforiStV0,]e- cia niso znan' st ve111 ki SKoro mkdar politiki. Ce pa poskušajo delovati tako na znan stvenem kakor tudi na političnem polju, postanejo površni znanstveniki in površni politiki ter škodijo i znanosti i politiki. A pri nas se skuša vsako stvar Politično pobarvati, Naši strankarji so zadnje čase pričeli vsako stvar motriti iz strankarskih vidikov, ter se n. pr. prepirajo, je li največji slo- venski^ literat klerikalec ali naprednjak. Tako si prisvajajo avtoritativno sodbo o vprašanjih, na katera bi mogla odgovoriti le znanost, ne pa politika. Ljubljanska univerza doslej še ni stopila v stopinje zagrebške univerze. Radi tega more tudi že po kratkih petih letih obstoja s ponosom gledati na svoje znanstvene j publikacije, na svoje znanstvene časopise in na lepo množino razpravic, katere so raztresene po raznih evropskih znanstvenih revi-dah. In to v času, ko so gmotne prilike za znanost izredno težke. Mimogrede omenjeno, gleda Orjuna na to znanstveno delovanje ljubljanske univerze z drugačnimi očmi kakor kak zavidni pamfletist. Mi gledamo s ponosom na našo najmlajšo univerzo in vemo. da je vse, kar iz nje vzraste. plod naše zemlje in vsled tega jugoslovansko. Mi, jugoslovenski nacionalisti se ne obdajamo s kitajskim zidom, ker smo mnenja, da je jugoslovansko kulturno edinstvo neizbežno in da je le vprašanje časa. Koliko bo Slovenija doprinesla v jugoslovansko kulturno zajednico, odvisi le od širo-kogrudnosti njenih sinov in pa od ega v koliko se bodo mogli slovenski kulturni krogi odtegniti škodljivemu vplivu politike. : ; v - Politiki priznavamo tudi dobra svojstva. toda to le tedaj, če ostane .v svojem področju, če je poštena In če se ne izpremeni v strastno zagrizenost. če pa prestopi politika svoje meje, pa naj bo to n. pr. demokratska ali klerikalna, postane strup, kateri umori vse. česar se dotakne. Vsi pišejo in trdijo, da jim leži na srcu procvit ljubljanske univerze. Ako je našim politikom resno do tega. naj jo ne vlačijo v politiko in naj jo puste pri miru. Osnovanje Saveza Akadem. Orjun. Namen Akademskih Orjun je, da iz vrst akademske omladine ustvarja zdravo, pošteno in zavedno nacionalistično inteligenco, ki bo samostojno. brez grehov in predsodkov stare generacije, s svojo voljo in znanjem, stopila v javno življenje in delovala v duhu nacionalistične jugoslovenske kulture. Da se pa doseže ta cilj, je treba čim ožjega sodelovanja med. našimi klubi, ki naj nastopajo edinstveno in disciplinarno ter razvijejo živahno delo v kulturni, publicistični in propagandistični smeri, a to ne samo med akademsko ©mladino, temveč tudi med širokimi sloji naroda. Doslej naše delo ni bilo edinstveno. Na eni strani je manjkalo vezi med poedinimi našimi klubi, na drugi strani pa pri naših članih ni bilo pravilnega razumevanja nalog, položaja in važnosti naše organizacije. Dogajalo se jc celo v konkretnih slučajih, da so bili naši člani v kritičnih momentih na univerzi opredeljeni po strankarskem mišljenju, tako, da so'si sami Orjunaši medsebojno nasprotovali. Z ozirom na to jc mogoče predpostavljati, da bi eventualno naši klubi kot taki mogli zavzemati v splošnih akademikov se tičočih vprašanjih različna stališča, razumljivo pa je dalje, da bi taki pojavi škodovali, ne samo ugledu naše organizacije, temveč tudi njenim ciljem. Da pa dosežemo čim večji in čim sigurnejši uspeh pri delu naše organizacije in pri delu celokupne akademske organizacije Orjuna in da se izognemo nesporazumljenjem, so predstavniki naših klubov na beograjski, zagrebški in ljubljanski univerzi sklenili, da se osnuje Savcz Akademskih Orjun. V to svrho naj bi se ob priliki razvitja prapora ljubljanske Orjune. dne 19. marca t 1. prvič sestali zastopniki teh ‘ Akademskih klubov, da stvarno pretresajo to vprašanje. V predhodnem dogovoru, ki se je vršil 1. februarja t. 1. v Beogradu ob priliki razvitja prapora savamalske Orjune. je biio poverjene) pripravljalno delo za ta Sa-vez ljubljanskemu Akademskemu klubu Orjuna, ki bo v najkrajšem času sestavil načrt za delovanje Saveza. Doslej se nimamo točno izvršenega načrta, ker ta se bo sestavil po poedinih referatih in po zaslišanju mnenj ^ posameznih klubov, po mišljenju pripravljalnega odbora so uiic naloge Saveza — v glavnih konturah tele: Nujno je Potrebno medsebojno sodelovanje vseh Akademskih klubov in vez s srednješolci Orjunaši. da sc tako doseže cilj organizirane jugoslovenske omladine. da se namreč s Preračunanim in sistematskim delom, v duhu programa Orjune, stvon nova nacionalistična generacija, ki naj ponese v politično življenje novih idej in nove, zdrave, pozitivne energije. Moramo vzgajati ljudi, ki bodo v prvi vrsti samo jugoslovenski nacionalisti in ki jim bo najvišji postulat dobro države in naroda. 'j'ej koncepciji naj bodo podrejeni vsi drugi interesi, ker Jugoslavija potrebuje ljudi širokih vidikov in poštenih src, ki jo bodo osvobodili od more partizanstva, sebičnih interesov in bolestnih ambicij. Da sc pa v vsem doseže uspeh, je nujno potrebno, da vsi naši akademiki zastavijo vse svoje sile za dosego tega cilja, da pri vstopu v Orjuno puste na strani vse strankarske in osebne interese. Zato pa je treba, da je vsak naš član organiziran edino v Orjuni in ne sme aktivno sodelovati v strankarskih klubih. Mi se zavedamo, da ima naša organizacija toliko važnosti in toliko življenske moči, da more nuditi vsakemu mlademu intelektualcu široko delavno polje v politični in kulturni smeri. Predvsem se mora uvesti stroga disciplina, ker brez nje, v organizaciji kot je naša. ne more biti sinotrenega dela. Naš član ne sine nikdar biti v dilemi, kaj naj dela, ker zanj obstoji le dolžnost, da se brez pogoj n6 drži onega, kar je v soglasju s programom Orjune. V vseh naših klubih se morajo ustanoviti (v kolikor se to šc ni zgodilo) kulturne, literarne, propagandne in četniške sekcije, ki naj bodo stalno med seboj v zvezi. Razen tega bi se osnovale v klubih sa* mili ferjjalne sekcije, katerih člani naj bi bili vpisani v »Fcrijalni Sa-vez«. V počitnicah naj bi člani ali potovali, da spoznajo državo, ali pa bi. če ostanejo doma. morali posvetiti vso svoje sile domači mestni organizaciji, a Če te ni. poskrbeti, da se čimpreje osnuje. Člani Saveza Akademskih Or-iun bodo naši klubi na univerzah; tam kjer teli klubov še ni. se mora začasno osnovati poverjeništvo. V tesni zvezi z Akademskim Savezom bo tudi srednješolski Savcz Orjun. Na čelu Saveza bi bil Centralni odbor, sestoječ iz dveh delegatov vsakega poedinega kluba in še en član. ki bo izvoljen iz onega mesta, kjer bo sedež Centralnega tajništva. Centralno tajništvo bi sestojalo iz predsednika, tajnika in blagajnika, ki bi bili voljeni med delegati onega mesta, kjer se nahaja sedež Saveza. Centralno tajništvo bi bilo izvršni organ Centralnega odbora, ki naj bi se perij-odično in v. važnih momentih sestajal po dogovoru. Od dveh delegatov v Savezu mora eden biti predsednik dotičnega kluba. Po dva delegata (člana Centralnega odbora) na vsaki univerzi bi bila ekspozitura Centralnega tajništva. Vsako leto bi se vršil kongres Saveza. Finančna sredstva bi bili prispevki poedinih klubov in eventualni drugi dohodki. Delalo naj bi se na to, da ustanovi Savez svoje literarno politično glasilo, po priliki pa naj izdaja tudi brošure. To naj bi bila samo začasna skica Saveza. sestavljena samo kot prva direktiva, a do konca februarja se bo to vse do podrobnosti uredilo. Treba je. da se končno vzbudi naša zavedna in nacionalna univerzitetna omladina in da kot en mož v strnjenih vrstah pojde najprej za dobro in veličino domovine. Kulturna sekcija Akademskega kluba Orjuna. A Kupujmo in podpirajmo izvrstno g S Kolinsko cikorijo | V domači izdelek. ¥ „1T0 in zdravo. 8 ® pasta za čiščenje zob ohrani zobovje lepo OB L E K Li OB PSA ROKE OB (ViCSTKJ TMG 3 R N A T O V I C Usnjem papir „Korcskin“. THE REX CO,, Liljana. Qaid prodest? Brezmejno je sovraštvo nekaterih klerikalnih farizejev — duhovnic kov, ki ne morejo odpustki človeku niti preko groba tega. da je bil pošten nacionalist in odločen Orjunaš. Dne 14. februarja jc umrl v Slov. Bistrici eden naših najvrlejših članov. brat Lojze Pintar, kojega pogreb se je vršil dne 11. t. m. Pogreba so se udeležili tudi naši člani v kroju. Ko bi se imel pričeti pogreb. je znani politični hujskač de-> kan Cerjak naznanil, da duhovščina ne pojde s pogrebom, ako se ne odstranijo Orjunaši. Na intervencijo br. dr. Žnuderla jc kaplan Stipler, izjavil, da sta s kaplanom Solin cem v tem solidarna. da# bo pogreb ali cerkven z duhovščino ali pa z Or-juno brez duhovščine. Na ugovor, da so v smrti vsi enaki in da je pred smrtjo vse odpuščeno, je rekel kaplan Stipcr: »Ali mi ne spadamo skupaj!« se obrnil in šel. Dekan Cerjak pa je zopet dejal, da gre za pogrebom le pod pogojem, da dr. Punčnik ne bo govoril ob grobu. Kaplanov pa da baje ne bo silil. Vse Jo so izjavili ti namestniki božji z največjim cinizmom in še pri tem skomizali z rameni. Deputacija pa je bila odločena, da raje pusti pogreb brez takih duhovnikov, kot pa' da bi se vršil brez Orjune. Ko se jo dr. Punčnik odrekel besedi, je šele šel dekan za pogrebom, a s tako očitno pasivno rezistenco, da se je vse navzoče občinstvo zgražalo. V( svojem sovraštvu je šel celo tako daleč, da je takoj po končanem opravilu odšel, ne da bi počakal konca. Po njegovem odhodu so sledili še govori in med njimi tudi govor br. Reje, ki se je poslovil od prerano umrlega v imenu Orjune. Prejeli pa smo poročilo, da je bilo enako tudi pri pogrebu brata Humra, kjer pa ta bes sfanatizira-nih in nam čisto nerazumljivih hlapcev božjih ni'prišel tako do izraza. Navedli pa smo s tem samo dva drastična slučaja te nebrzdane upornosti, nestrpnosti in besnega sovraštva katoliške duhovščine proti Orjuni. Kajti danes ie že prišlo tako postopanje med duhovni v, Sloveniji v navado. Tako. da ni danes nič posebnega, če katoliški duhovnik, ki zagleda pri pogrebu pogrebce druzega političnega prepričanja, odreče blagoslov in cerkven pokop mrliča. Posledice vsega tega pa so. da se vedno bolj odvračalo ljudje od cerkve, ki jih s takim početjem peha v odpad in ateizem. Radi njih pa se tudi dan za dnevom poglablja prepad med duhovščino in inteligenco. ki naj bi bila bolj religiozna in manj politična, kakor je dosedaj. Potlej pa velja o tej duhovščini, ki očita nam grehe in celo nevero, izrek: »Ciere, primo cura te ipstim!« Duhovniče, ozdravi naiprejc sebe, nato pa prični z drugimi! Teror. Ni je biio menda pri teh vplivali besede, ki se nc bi bolj izrabljala, kakor teror. Vsi opozicionalni časopisi so bili polni napovedi o terorju, ki se bo izvrševal nad blagi« mi opozicionalnimi vcliici 8. februarja, Napovedovali so strahovlado in krvoprelitje. ki nai bi z ognjem in potoki krvi zadušila »svobodni izraz volje ljudstva«. Dolžili so vse, ki niso bili v njih taboru, da pripravljajo ta strašna dejanja, ki naj bi pahnilo Jugoslavijo na nivo najbolj zanarhiziranih držav Južne Amerike. Posebno in v prvi vrsti pa so naprtili te pavšalne obdolžitve Or-juni. o kateri so raznesli po deželi glas, da bo »z bombami in ognjem ubijala ljudstvu v glavo strah in trepet pred režimom P. P. in ga s svojimi zločinskimi čini pridržala doma.« Prišel je groze polni in tako krvavo naslikani 8. februar. Z napetostjo in silno radovednostjo je pričakoval narod prvih poročil o poteku teh volitev, a še z večjim in še z nestrpljivejšim pričakovanjem pa prvih glasov o terorju in akcijah Orjune na deželi. Širile so se še vedno krvave vesti in klerikalni agitatorji so begali med narodom in ga rotili' da se dvigne kakor en mož proti bližajočim se orjunaškim avtomobilom. Volitve so se nagibale h koncu in pričeli so se razširjati že prvi volilni rezultati. Od nikjer Da ni prišlo niti najmanjšega glasu in poroči lea o s tako gotovostjo napovedanih orjunaških grozodejstvih in terorju. Volitve so bile končane. Or-juna pa je molčala in ni ga bilo v Sloveniji moža. ki bi zamogel trditi, da mu je radi Orjune na dan volitev padel le las z glave. Molčali smo pred volitvami, najsi smo bili dobro poučeni o teh zločestih napovedih klerikalcev, ker smo hoteli narodu dokazati brezprimerna lopovstva blagoslovljenih obrekovalcev, baš z našim mirnim in nevtralnim nastopom pri volitvah. Ožigosati pa moramo danes to podlo postopanje, s katerim ustvarjajo klerikalni agitatorji' med narodom neraizpoloženje proti Orju-ni. Gospodje okoli »Slovenca« in »pacifistično napredne SLS« so bili prav dobro poučeni o našem stališču napram volitvam, ki smo ga tudi javno objavili v našem listu. In vendar so trosili med narodom te gorostasne laži. ki bi lahko povzročile nedogledne posledice. Opozarjamo pa jih, da so bili na ta način samo enkrat blatili Orjuna, ker jim je ta to mimo dopustila. Uverjeni pa naj- bodo. da je bil to prvi in zadnji slučaj! Kajti Orjuna ima že tudi navzlic vsei svoji naravnost nepopisni potrpežljivosti in neizmernemu samozatajevanju že tudi dovolj vseh teh »kulturnih bojnih sredstev SLS«, ki bodo naletele prav kmalu na tako energično pno-tiorožje. da bo to zaprlo glas i najbolj zgovornemu »Slovenčevcu«. NACIJONALIST1, INSERIRAJ* TE V »ORJUNM Uber Sinralation von Geistesstoning. Von Dr. phil. und med. Alfred Serko, Oberarzt. Dobili smo v roko knjigo z gornjim naslovom, da jo primerno ocenimo. Delo, ki po naših informacijah na žalost ni našlo pravega razumevanja v svetovni javnosti, nam obširno razlaga, kako se na najpri-mitivnejši način ozdravi vojaka, ako simulira duševno bolezen. Re-sume cele razprave je ta: Vzameš vojaka, ki ga kot urn obojnega pri-vedo v bolnišnico in mu vbrizgaš apomoržina. ki povzročuje močno bljuvanje. Če pacijent po tej injekciji bljuva naprej, kakor smo v Avstriji rekli »ubt«, ne da bi se pritožil ali pa šel »vase«, potem je res bolan, če mu pa bljuvanje sčasoma postane preneumno, potem je pa sl-ttHlant Stvarno, strokovno kritiko o tej novi metodi na polju »universao medicinae« prepuščamo strokovnjakom. Pripominjamo le. da nas ta metoda zelo spominja na »šraufa-nje«t prstov, ki so ga baje zagrešili Orjunaši nad mučenikom slovenskega komunizma sodrugom Juvanom. Usojamo si le še iz znane orju-naške človekoljubnosti priporočiti umobolnira poleg apomorfina še prvovrstne »šraubstoke«. Mogoče bi se pa tudi v starih zbirkah inkvizicijskega mučilnega orodja našla še temu enaka sredstva kakor so španski čevelj, železna devica itd. Tudi bi bilo dobro, da bi se na aiKMiioiiin opozorilo fašiste, ki bi ga lahko namesto ricinovega olja upotrebljavali. Prvenstvo pri tej izdajdbi prepuščamo vsekakor g. dekanu slovenske medicinske fakultete dr. Alfredu Šerku. Ta stran te važne razprave nas torej ne zanima več. Važno pa ie hočemo to tudi danes ugotoviti, da je g. dr. Šerko v času, ko so vsi pravi slovanski zdravniki, od katerih moramo tudi med Slovenci kon-siatirati lepo število, delali z vsemi silami na razbitju Avstrije na ta način, da so ravno simulantom še celo izdajali spričevala in tako slovanski stvari mnogo koristili v tistem času torej, ko se je rušila Avstrija in gradila Jugoslavija tudi s simu-lantstvom. si ie g. dr. Serko ubijat glavo, kako tej avstrijski bolezni uriti v ©kom. Kakor raz vidimo Iz raraprave. ki je precej obširna, je v potu svojega obraza Študiral yedrao bolj naraščajočo kugo avstrijske države in končno kakor Arliimedes pri obrambi Sirakuze triumfalno zaklical — heureka! Našel sem ga, odkril sem ga. apomorfin bo zopet napolnil razredčene vrste avstrijske vojske. To je delal tisti g. dr. Serko. ki je danes ena izmed špic opozicije »odkriti« zaveznik svobodomisleca dr. Korošca in mogočen steber »slovenske« univerze v Ljubljani. Res škoda, da je Avstrija prekmalu propala, sicer tri dala gotovo temu velezaslužnemu Oberarztu priimek »von Apamorfin«. PolitKen pregled. PRIPRAVLJAJTE SE ZA BEOGRAJSKI KONGRESU Jugoslavija. Po dolgih letih brezplodnega in skrajno škodljivega političnega prepiranja In gostobesednega razpravljanja prehajamo vendar počasi k prvim poizkusom pravega parlamentarnega dela. Vlada Je pričela z zbiranjem in pripravljanjem materiala za prvo skupščinsko zasedanje. ki bo imelo več kakor dovolj dela. Pripravljajo se zakoni, ki jih že sedmo leto kruto pogrešamo in ki bodo dali temelje bodočemu napredku jugoslovenskega gospodarstva in razvoju vse države. Najvažnejši zakoni, ki pridejo sedaj v pretres in sprejetje so: Zakon o izenačenju zakonov, ki bo napravil konec demagoški akciji naših separatistov, ki neprestano povdarjajo. da plačuje Slovenija procentualno da-leko večje davke kot ostali deli države. Dalje nujni in prepotreben stanovanjski in invalidski zakon. V načrtu je tudi tiskovni zakon, ki kriči spričo aipaških manir opozi-cionalnih novin po temeljiti reme-durl. Upamo, da bo po tem zakonu tudi onemogočeno odgovorno uredništvo po poslancu, ki je baš Orjuni prizadejalo toliko zla. Poleg tega Pa se pripravljajo še važni zakoni o ureditvi prejemkov državnih nameščencev in upokojencev, poljedelskih kreditih in dTuštvih. To redno delo parlamenta bi pa na vsak način rada onemogočila opozicija, ki se ni strašila v tem namenu nobenih sredstev. Znani so njeni izpadi po volitvah proti vladi, češ, da je zmagal opozicijski blok in da so uradni podatki lažnivi. Ti izpadi so bili seveda brez podlage. Danes molči opozicija o tem popolnoma in samo še naglaša vladni teror pri volitvah, o katerem so vedeli mnogo povedati zbrani šefi opozicionalnega bloka v Beogradu, ki so tudi izdali po tern sestanku, ko so »izmenjali misli o položaju fraz in besed bogato poslanico na narod, ki se mu še vedno hoče besed mesto pravega dela. Vendar pa je v opozicionalnem bloku navzlic tolikanj povdarjani solidarnosti veliko centrifugalno gibanje. To se posebno, odraža v poizkusih g. ar. Korošca priti slkoro pod vsakimi pogoji v vlado, ki pa menda ne bo še tako hitro uspelo. Rusija. Rusija živi te dni pod dojmom nova rusko-japousk« defenzivne la ofenzivne pogodbe, o kateri smo pisali že v zadnji števiMd. Pogodba je bila baje podpisana v Pekingu in bo baje k njej pristopila tudi Kitajska. Vsebina pogodbe. Po tej pogodbi se je Rusija obvezala, da bo v slučaju ameriškega. angleškega ali francoskega napada na Kitajsko priskočila Kitajski z 200.000 vojaki na pomoč ter odstopila po petih letih Japonski proti dobavi vojnih ladij otok Sahalin. Izvežbanje kitajske armade prevzamejo enakomerno Rusi in Japonci. Mirovno stanje kitajske armade se poviša na 800.000 mož in Kitajska postavi poseben indijski in tibetanski armadni zbor. Kitajska bo nabavljala vojni materijal le od Rusije in Japonske, in sicer od prve eno. od zadnje pa tri četrtine. Pogodba je sklenjena za 30 let in predstavlja vzhodno-azijski blok. ki je naperjen proti Ameriki, Angliji in Franciji, katere namerava polagoma čisto izriniti iz Azije. Italija. Skrajni fašizem zopet pričenja energično nastopati. Zagovarja in propoveduje ga posebno novo izvoljeni generalni tajnik Farrinacci, ki je naglašal v svojem govoru v Cre-moni, da se morajo pokoriti volji države, katero predstavljajo zaenkrat fašisti, vsi ostali sloji. Mussolini je lahko obolel in ima njegova bolezen izvor v sporu, ki je nastal med njim in senatom. Ta mu namreč nasprotuje pri njegovi zasnovi načrta o reformaciji vojske, ki bi po tej postala šibkejša od fa-šistovske milice. Senat podpirajo v njegovem nastopu proti Mussoliniju tudi vsi generali, ki so v senatu. Nemčija. Rudniška nesreča v Dortmundu je bila ena največjih te vrste in je izgubilo pri njej življenje dkoli 140 ljudi, ki so bili deloma zadušeni, deloma raztrgani. Napetost med Nemčijo in Rumu-nijo še vedno narašča. Obstoja v tem. da Nemčija ne priznava Rumu-niji svojih obveznosti, ki izhajajo vsled emisije nemških bankovcev ** 6asa okupacije RmnunUe. Nemška vlada se sklicuje na Dawisov načrt, ki ji prepoveduje vsako tozadevno aikcijo, ki ni predvidena v njeni. Rumunija pa ziopet grozi z represalijami in hoče ■zairtenl« vsa posestva Nemcev v svojem področju. pr CVETLICA RNA ,NIZZA‘ LJUBU ANA PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 30. Dnevno sveže cvetje na drobno in debelo. *Sprejema narc&ia na šopke, vence, aranSmaJe in dekoracije dvoran. FANI HVALA. Štev. 8. Dopisi. Puč na Mimi. Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec« v 35 številki dolg članek, v katereni onntm poročevalec iz Mirne govori o nekih napadih Orjune. Da. strah «ma velike oči, g. kaplan. Še čudno da niste videli kaj hujšega. Sicer so morale iti hlačke itak v perilo. Zahvalite Boga g. kaplan, da vas ni res roka pravičnosti zadela pri va-zločinskem in protidržavnem delu. Ako bi vas Orjuna napadla bi se vam malo slabše godilo, pa tudi da ste imeli s seboj mnogo vaših privržencev, kakor govorite v dopisu. V tem slučaju bi vam precej huda predla. — Pač pa je bilo obratno! O. kaplan ie s svojimi gardisti. oboroženimi s sekirami, motikami itd., napadel dva z opravkov se vračajoča fanta, ki bi ju pobili do smrti, da se nista pravočasno umaknila. Ali je to delo katoliškega duhovnika? Še pride dan plačila in takrat se bo malo drugače govorilo! Da., pi av sto tmpiscili i N^rocl rešila jejo. druge pobijajo, zgodovina oa bo pritisnila žig sramote in narod-nega^ izdajstva. Tako bo z vami so-, spod je. ^— Povemo vam pa nekaj. Za vaše hujskaško delo se bliža plačilo. Sodnija bo govorila. Konec mora biti vašega hujskanja in rova-renja. Konjice. Dne 17. januarja 1925 je priredila Mestna Orjuna v Konjicah svoj vsakoletni običajni ples. V lično opremljeni dvorani in strani slcih prostorih »Narodnega doma« se ie zbralo precejšnje število Ko-njičanov, pomnoženo z mnogobroj-niini gosti iz Maribora. Celja. Velenja in drugih bližnjih krajev. Zabava je bila živahna, ples animiran in gmoten uspeh precej dober. Pogrešali smo sicer nekati tržanov. ki so izostali bodisi radi pomanjkanja narodne zavesti ali iz osebnih razlogov. A šlo je tudi brez njih. kakor bo šlo tudi preko njih. Obžalovati pa moramo, da je bilo učiteljstvo tako maloštevilno zastopano, dasi-ravno je imelo ravno ta dan do 5. ure popoldne zborovanje v Konjicah in zatorej najlepšo priložnost udeležiti se prireditve. Priznavamo* da so imeli nekateri več ali mani utemeljen razlog, da so šli z zborovanja domov, čudimo pa se, da so Se nekateri, celo naši člani, izgovarjali S tem. da jih kliče domov; nujno narodno delo, ko jih je aru-gače že mnogokrat zaman klicalo, A pustimo one, ki se niso udeležili: de mortuis nil nisi bene« in spomnimo se onih, ki so raidovoljno pripomogli k uspehu prireditve. Predvsem zahvala gospe pokroviteljici Minattijevi, ki je žrtvovala več večerov za predpriprave in vso skrb posvetila tudi med veselico gmot-< nerou uspehu ter gospodični Lederer je vi in sestram Kuharjevi, Kva« sovi iti Davidovi, ki so žrtvovalo svoje proste ure za pletenje vencev in dekoracijo dvorane. Tudi njim gre enaka zahvala, kakor* sestri Kavčevi. kateri ni nobena žrtev; prevelika, ako gre za prospeh Orjune. Zahvaljujemo se tudi vsem cenjenim damam, ki so darovale za buffet, kakor tudi vsem posetnikom prireditve, zlasti naši vrli maribor- LISTEK. K. iz proštih dni. Mili, nepozabni moj pobratim! Kolikokrat mi spomin nariše Tvojo drago sliko! Kolikokrat se domislim srečnih dni svoje mladosti, ko sva skupaj junačevala v tujem, nam sovražnem svetu tako uboga, pa tako ponosna na našo jugoslovansko zavest, ki je tedaj skromno poganjala ravno v dijaških srcih. Kako zyest prijatelj si mi bil, kako lahko sem zaupal v Tebe, ki si mi stal tedaj vedno ob strani. Oj Cene! Sokole moj. nisi dočakal zlate svobode, padel si ravno tam. kjer je že vzhajalo naše solnce. ki so ga Tvoje umirajoče oči gotovo gledale. Tvoje telo je strohnelo. Tvoj duh pa živi v meni kakor tedaj. Po drugi balkanski vojni se je začel objestno širiti nemški pritisk proti vzhodu.^ Živeli smo tedaj v času »Princ Evgen marša«, ki se je ob vsaki slavnostni priliki in po vseh javnih lokalih zelo izzivalno razlegal. V Herzegbosni so po 10-mesečni mobilizaciji nastopile zopet normalne razmere, v kolikor se je tam sploh dalo govoriti o normalnih razmerah. Nemštvo pa. ki je dobilo z mobilizacijo novih sil se je začelo v teh deželah skrajno objestno širiti. Herzegbosna je bila tedaj v pravem pomenu besede av-stro-madžarska kolonija. Posebno pa je tekmovala Avstrija v tem, kako bi čim preje dala deželi vsaj na zunaj nemško lice. Instinktivno so Nemci slutili srbsko nevarnost in hiteli graditi nasip do Adrije. Toda srbsko ekspanzijo ni bilo mogoče več ustaviti. Koncem maja 14. leta je gostovala neka nemška gledališka družba v Mostaru in prirejala v prid germanizaciji gledališke predstave v »Urama« kinu. Povodom neke take predstave je prišlo med lamoš-njo omladnio in nemškimi oficirji v gledališču samem do velikih izgredov. Oficirji so demonstrirajočo mladino pretepali in tudi sicer z najprostejšimi izrazi žalili srbsko čustvovanje. Vsled tega neouveae-ga nastopa oficirskega zbora je v mestu nastopilo zelo sovražno razpoloženje proti njemu. Seveda so ti dogodki imeli tudi odmev v naši akademski mladini, ki se je tedaj ravno čvrsto začela v pravem jugoslovanskem duhu orientirati in organizirati. Lepega dne sem dobil tozadevno sledečo dopisnico: Dunaj. 5. VI. 14. Štovani g. kolega! Uslijed poznatih dogadaja u Mostaru izazvao je danas jugosl. akad. odbor sve oficirske učesnike na onim kravlhna na dvoboj. Kao je-dan od 10, kojl su izabrani za even-tuehu slučaj si i Ti, pa Ti to stav-ljatn do znanja. Pob liže če Ti to reči Lapajne. Uz bratski pozdrav Tvoj Trbojevič. Spraševati mi ni bilo treba dolgo. Na Dunaju sta tedai obstojala dva borbena kluba. Prvi je bil »Slava« s pretežno večino Cehoslova-kov. ki inu je predsedoval prijatelj Pleško, drugi pa je bil »Mahan« z izključno jugoslovanskim članstvom pod mojim predsedstvom. Po kratkem dopisovanju smo sklenili, da se odpeljeva s pobratimom Ceuetom na lice mesta v Mostar in določimo vse potrebno za končni dvoboj. In tako sva lepega dne odrinila iz Dunaja, seveda popolnoma tajno, ker smo se bali kakih mogočih policijskih protiukrepov. Bogme ni bila baš prijetna pot. Jaz sem se jedva vrnil po J-mesečni mobilizaciji in to ravno iz Mostara. kjer je todaj bila moja garnizija, oba sva bila neposredno pred izpitom in termin je bil že določen, vrhu tega pa tudi gmotno nisva bila bogve kako podložena. Pa kdo pomisli na take brige. ki mu po žilah razbija razbojniška mlada kri. Vozila sva se preko Sarajeva, kjer sva stopila takoj v zvezo z znanim nacionalnim borcem g. Vasi-ljem Gjorgjičem. ki ie bil takrat predsednik »Prosvete«. Od njega sva prejela nadaljne informacije in navodila za Mostar. On naju je tudi uputil na dr. Uroša Kralja, ki je bil takrat vodja nacionalistov v Mkt staru. Danes sem že davno pozabil imena vseh tistih, ki so bili zapleteni v to akcijo, njegovo pa mi je ostalo živo v spominu in pozneje sem sočustvoval s plemenitim možem. ko sem zvedel, da ie bil eden med prvimi, ki so bili po usodnih Principovih strelih v mostarskih trdnjavah. Mostarci so naju z velikim zanimanjem sprejeli, toda pravega poguma nisem opazil. Nad celo Her“ zegbosoo je tedaj ležala neka mora. Mogoče je to bila posledica U-me-sečne mobilizacije, vse pa ie “^zalo, da srbski del naroda pričakuje po slavnih srbskih zmagah nečesa velikega, odrešilnega, ki mera sko-ro, skoro priti nad izmučeno siro-tico tierzegbosno. Takoj drugi dan po prihodu v; Mostar sva poiskala zastopnika mostarskega oficirskega zbora. Bila sta to neki major 53. p. p. in kapetan mostarskega bos. p. p. Zadnjemu je bilo ime mislim Horak, na ime prvega pa sem pozabil. Moram tu povdariti. da sta naju sekundanta sprejela zelo kavalirsko. V glavnem se je kot voditelja nasprotne partijo obtoževalo nekega majorja Ko« tschelta. Mostarci so naju opozorili* da je ravno on bil tisti, ki je na surov način psoval srbsko mater in da je tudi udrihal s sabljo po omla-dincih. Drugih krivcev pa imenoma ttiSo mogli navesti in se nama je re-kto, 11213 posleuŠ&vži to izslediti pri zastopniški seji. Nasprotna sekundanta pa sta bila pri seji zelo previdna in oprezna. Dopoldua sploh nismo prišli do nobenega rezultata. Povdarjala sta. da krivda ni nikakor na strani oficirskega zbora, da s® pa i&ti vedno pripravljeni dati zadoščenje, toda samo tistemu, ki je bil resnično žaljen. Psovke majorja Kotschelta pa sta odločilo zanikala in končno prinesla pismeno častno izjavo imenovanega, kjer isti pod častilo besedo zanika, da bi bil psoval srbsko mater. Po dolgotrajnem razpravljanju nama ni preostalo dmzega, kakor spraviti izjavo in podpisati protokol, da ni povoda za ski in celjski akcioni, ki je vzbudila med Konjičani veliko zanimanje in prizadejala tukajšnjim nemškutarjem precej strahu. Iz Slovcnjgradca. Primararzt Dr. Hans Harpr, Windischgraz. —• Win-dischgraz, 28. I. 1925. — Wolge-boren Merrn I. I. hicr. — Ich habe Sie schon ersuchen lassen. im Ge-schaftsverkehre mit mir sich der deutschen Sprache zu bedienen. da ich das neue Slowenisch oder gar Kroatisch nicht verstehe. — Ich bit-te Sie daher. mir beiliegende Zu-schrift defaliigst zu iibcrsetzen und in hinkunft fiir deutschen Brief-wechsel sorgen zu wollen. — Hocli-achtungsvoll dr. Hans Harpf. — NB. ich bitte auch zu bemerken, dass ich rnich Hans liarpf schreibe D. o To pismo je pisal zavednemu slovenskemu trgovcu v Slovenj-gradcu človek, ki ima na svoji hiši v Slovenjgradcu tablico z naslovom: »Dr. Jan Harpf, zdravnik.« S to tablico si je menda tudi ob prevratu kupil pravico, da sme tudi v Jugoslaviji pobirati denar od nezavednih Slovencev, zraven pa zasramovati njih jezik. Mestnemu odboru Orjune v Slo-venjgradcu. ki je dobil pismo na vpogled, se je zdelo neverjetno, da bi njega avtor še danes ne vedel, da uživa gostoljubnost države, katere zemljevid ne pozna imena »Windischgraz«. Hoteč se prepričati. če ni morda zapadel v pozabljivost, sta javila dr. Kraftu še tisto uro svoj obisk predsednik in tajnik mestnega odbora. V veži sta očistila obutev, saj to menda zahteva tablica ob vhodu v čakalnico z naslovom; »Punčke opucat«. Potr-pež.jivo sta čakala dobro uro, pred-no sta prišla na vrsto, kajti gospod »Primararzt«. ki ne razume slovenščine ali celo hrvaščine, sc je ljubeznivo in gladko razgovarjal s strankami v slov. jeziku in tudi račun je povedal vsakemu slovenski. Toda glej nesreče! Dasi prej vso uro ni izpregovoril nemške besede, vendar ie hipoma zopet pozabil slovenski in hrvatski. ko sta se mu predstavila funkcionarja Orjune s prošnjo, naj jima pokloni odtisk svoje štampiljke, ki sta jo tudi brez ugovora dobila. Štampiljka nosi napis: »Primararzt Dr. Hans Harpf, Windischgraz.« Da ta obisk od strani Orjune ni bil zadnji, o tem se bode g. Harpf kmalu prepričal. Opozarjamo pa tudi politično oblast, naj mu preskrbi potni list v avstrijski Win-dischgraz. to je Graz. kajti sicer bo Orjuna primorana vrniti gospodu zdravniku ljubeznivast v obliki iu-coslovenske štampiljke, katere od-bo nosil precej časa na svoji germanski koži. Slovenjgradec. V nedeljo, dne 22. t. m. ob 20. uri se vrši v hotelu Gol prva večja prireditev mlade slovenjgraške Orjune. Po dramski predstavi »Charlejeva teta« prosta zabava s plesom. Ker je od njene prve prireditve nemalo odvisen na-daljni razvoj naše organizacije, vabimo k obilni udeležbi. Litija. V soboto, dne 14. t. m. je priredila naša litijska organizacija svojo prvo zabavno prireditev, ki je kar najbolje uspela. Pri prireditvi so sodelovali domači člani in pa vrli tamburaši društva »Bratstvo«. ki so ves čas prav dobro in neumorno svirali. Vsa prireditev se je vršila v najlepšem redu. Pokazala pa je tudi vsem nasprotnikom. da so bili zaman vsi njihovi napori in naklepi, s katerimi so hoteli Litijsko Orjuno uničiti in da so dosegli baš nasprotno — njen razmah in porast. Moste. Zadnje čase so se razmere tudi v naši organizaciji izboljšale; posrečilo se nam je dobiti društveno sobo. kjer se bodo lahko vršili sestanki in seje in kamor bodo člani lahko hodili po informacije. Seje in sestanki so se v zadnji dobi redno vršili — in priprave za kongres v Beogradu So v teku. Enega delegata smo poslali tudi na razvitje prapora Savamalske Orjune! Tudi nekaj novih krojev si organizacija nabavi! Žal, da mora nekai mlajših bratov, vrlih in vestnih četnikov, k vojakom — želimo jim pri odhodu, da bodo vršili vojaško službo kot nacionalisti vestno in da se nam zopet zdravi in veseli po odsluženem roku vrnejo. Orjuna Moste. V ponedeljek. 23. t. m. točno ob V28. uri redna odbo-rova seja, ob 8. uri pa članski sestanek v društveni sobi! Ker se bodo obravnavale na seji in sestanku važne stvari, je udeležba za vse strogo obvezna! — Pozivamo tudi •tem potom članstvo, da poravna zaostalo članarino! Okrlto življenje na Marsu. Tik pred zaključkom lista je prispela iz Londona sledeča) brzojavka: Senzacijo dneva je tvoril včerajšnji napovedani sestanek tukajšnjih astrologov, na katerem je predavala Miss Athamarastha. hčerka znamenitega indijskega astrologa, o življenju na Marsu. Predavanje je bilo v zvezi z slikami, ki jih je na desedaj nepo-jasnen način priklicala v izbočeno zrcalo. O aparatu čuva zaenkrat še strogo tajnost. Miss Athanarasta poleti v eroplanu v petek v Evropo, kjer priredi še več predavanj. V torek. dne 24. t. m. nastopi tudi zvečer ob 20. uri v areni »Narodnega doma«, kjer priredi Mestna Orjuna Ljubljana veliko pustno maškarado »Orijentalska noč«. Pred kratkim smo čitali v listih o glasovitem apašu John Swaenku, ki ima navado že v naprej javiti, Kje da bo izvrševal svoje zločine. Ker mu je v Parizu zmanjkalo posla, je odpotoval v Orient. Ko pa je izvedel da se pripravlja v Ljubljani Orientalska noč. je sklenil ostati do pustnega večera v Ljubljani ter na-^ ~ei Prireditvi, to pot pa ne kot ziocinec. temveč ? Občni zbor Orjune Javornik. Preteklo nedeljo se je vršil dobro uspeli občni zbor te naše delavske Gnune. ki je pokazal, da naša mi- dom naš h _ oviram in napa- naših sovražnikov, stalno in Naš pokret. Ljubi?auska oblast. časten nastop, kar nama je bilo tedaj zelo neljubo tembolj, ker sva računala sigurno na megdan, junač-ki, sedaj pa napravila tako dolgo pot zaman. Pozneje pa nama jc ravno ta rešitev častne zadeve prihranila obilo gorja. časUr1^1 So končni zaključek te tne zadeve sprejeli z vplikim ogorčenjem. Dolžili so majoHa S tschelta laži, vendar pa se ni upal nihče nastopiti kot priča v tej aferi. D,ala sva jim spise na razpolago za eventuelne nadaljne ukrepe, kakor sem se pa pozneje informiral, je ce- takrS6^, ,ostala tako ,takor s>no jo PO prisil ’* DriIgi dan sva se ko SplitankwSl°VeSU odpeliala Poživela v veseli ,,?!50 jezo pre-Splitčanov 11 ekol i k0 UZ vUh 'h nazai na Dunaj, poprej sporočila tja brzojavno nenadno rešitev afere. *^no Dingi dan po moji vrnitvi pa sta počila v Sarajevu strela heroja rincipa. ž njima pa je nastopila nova doba borbe za edinstvo in svobodo jugoslovenskega naroda. Jedva je minul mesec, pa sem prispel znova v Mostar, takrat s povsem drugimi občutki. Prepotoval gotovo napreduje. Občni zbor je otvoril br. predsednik Bulovec. ki je pozdravil vse navzoče člane in delegata Oblastnega odbora brata oblastnega čelnika F. Kobentarja in br. Verbiča. Nato so podali posa- mezni funkcionarji poročila o delovanju organizacije, iz kojih se je videlo, da je Orjuna Javornik uspešno in dobro vršila svoje naloge. Pred volitvami sta govorila tudi delegata Oblastnega odbora, ki sta podala poročilo o vseh aktualnih vprašanjih, tičočih se sedanjih in bodočih nalog Orjune. Po njunih govorih se je vršila volitev novega odbora, ki nam je porok, da bo i v bodočnosti Orjuna Javornik na svojem mestu. Pri slučajnostih je govoril tudi imenom četnikov brat Viktor Hrovat, ki je s svojim govorom žel splošno priznanje. Odbor Orjune Logatec se je te dni konstituiral in izvolil predsednikom brata Janeza Nagodeta. te-sača iz Kalc. Ostala sestava odbora jamči, da se bo naš pokret v Logatcu še bolj razširil in poglobilo delo v organizaciji. Orjuna Sv. Jakob-Krakovo-Tr-novo ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne pri Kavčiču. Privoz 4. Poživljamo one člane in članice, ki še niso poravnali članarine, da io do občnega zbora sigurno poravnajo. Žužemberk. Tukajšnja mestna Orjuna priredi v nedeljo, dne 22. t. m. veselično prireditev na kegljišču gostilne br. Polajnarja. Vabljeni so vsi iskreni Jugosloveni in prijatelji našega i>okreta. Priprave za beograjski kongres v naši oblasti prav dobro napredujejo. Večina organizacij je osnovala potne blagajne, v katere se stekajo vsi prostovoljni prispevki in dobički naših prireditev od pričetka januarja sem. Opozarjamo ostale organizacije, ki dosedaj še niso pokazale prave energije in delavnosti v tem pogledu, da prično takoj s podvojenim delom. Kajti le še malo časa nas loči od te prve naše velike prireditve, na koji mora orjuna-ska Slovenija pokazati, da se Orjuna v Sloveniji zaveda svojih nalog m da so zaman napori vseh onih. ki jo hočejo pahniti zopet v nova robstva. BRATJE IN SESTRE MESTNE ORJUNE LJUBLJANA! Organizacija se nahaja v velikih finančnih težkočah. Dolžnost vsakega od Vas je. da plača čim preje članarino za leto 1925 in eventualno tudi zaostalo članarino. Tako boste organizaciji pomagali iz tega težkega položaja. Blagajnik Vam pošilja sedaj vsem položnice, tako da boste lahko brez zamude časa poravnali Vašo članarino. Vrh tega Vam je blagajnik vsak dan na razpolago v »Ekonomski Orjuni« (Gledališka ulica) od 18.—19V6. Bratje in sestre izpolnite Vašo dolžnost, Vaša or junaška zavednost zahteva to! Mestni odbor opozarja vse, da bo proti onim bratom in sestram, ki ne bodo do konca marca t. 1. poravnali svoje članarine, prisiljen postopati v smislu člena 7. statuta. Odbor pričakuje torej, da ne bo ta današnji apel ostal brez uspeha, in da bo vsak izmed Vas izpolnil svojo člansko dolžnost. Bratje in sestre, zavedajte se, da ste Orjunaši in da naša organizacija nima nobenih drugih dohodkov kakor članarino! Blagajnik. Oriuna Železniki ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 28. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani Sokolskega doma. Planina. Občni zbor organizacije jugoslovenskih nacionalistov Planina se vrši dne 1. marca 1924 z običajnim dnevnim redom ob 11.30 uri v gostilni Pelicon. — Odbor. Oriuna Celje. Redni občni zbor naše organizacije bo v četrtek, dne 26. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. Na občnem zboru bo razgovor o razvitju prapora, ki se vrši v nedeljo. 5. aprila t 1.. nadalje o kongresu v Beogradu in o sekcijah. Člani naj do tega časa tudi poravnajo članarino. Kronika, Dr. Korošec in Or una. Karakteristična črta delovanja tega prvaka slovenskega naroda je poleg drugih tudi ta. da v Beogradu govori in dela čisto drugače, kakor v Slove-■ niji. Dočim vara v Sloveniji narod ; z avtonomijo, samoupravo in tisoč drugimi slepili, plava v Beogradu j v najbolj čisto patriotičnih vodah in j se sklicuje na svoje zasluge, ki naj bi jih imel za ustanovitev Jugoslavije. To dvoživkarstvo mu je prešlo že tako v mozeg, da ga izvršuje celo v vprašanjih, v katerih bi si človek kaj takega niti ne drznil slutiti. Tako tudi napram Orjuni. Dočim vodijo listi in poslanci, kakor tudi on sam v Sloveniji proti Orjuni pravcato križarsko vojsko, izražajo v Beogradu o njej čisto druge nazore. Tako se je i g. dr. Korošec v Beogradu na vprašanje, kaj sodi o Orjuni. odgovoril: da, Orjuno smatra za potrebno organizacijo, ki bo edina res kos s terorjem zatreti korupcijo v zemlji. Ker pa je mož čutil, da leži v teti besedah le nekoliko preveč neskladnosti z njegovim resničnim postopanjem napram Orjuni. je pripomnil še, da pa'v Sloveniji lil poireba Orjune, ker v Slovenili ni korupcije. Pri tem sofizmu pa je g. dr. Korošec najbrže poza- OowJ?erze,Kbosno in vide* začetek rodi -1*63 *!ela naJ<®> roda. Kdo popiše, kdo pove vse grozote. ki so se takrat vršile v tej tuž-ni zemlji. Kje naj iščem besed, da bi izrazil svojo bol, ko sem na svo-.oči videl. da So vSe divjanje vršili bratje uad krvnimi brati! Ali je bilo tedaj mogoče samo pomisliti, da se bo ves ta bes ublažil in vse to trpljenje pozabilo! In vendar gre preko aack>mriizma Silna bojna vihra je zdiviala preko evropskih poljan in tudi Tebe dragi, nepozabni pobratim premetavala iz rova v rov. Še parkrat mi ie sreča dovolila, da sem Ti gledal v zveste oči. Ah srečni dnevi sredi bojnega trušča! Kaj kmalu pa sem prejel karto. ki jo čuvam kot zadnji spomin na Tebe. Zemun. 19. X. 1915. Ljubi Nande 1 V fiilnaji5;ga tega incseca ranjen 7 zdrobljenimi kostmi S« wn0 dosPel v Zemun. Dobil " , ctani,s- Kakor gotovo veš je v?ako ttpjme popolnoma izključeno. Moral bi sc goditi direktno Curfež. Posla vliam se toraj dragi Nande ud Tebe! (Do tukaj je narekoval služabniku, ki je to pisal.) Zdravniki tukaj v bolnici so vse, kar so le mogli storili, da bi ostal pri življenju — ali zaman. Prinesli so ga v bolnico v popolnem tetanusu 18. X. v jutro. Sprejel j® sv. zakramente in blago v Gospodu zaspal 19. X. ob V?.8. zvečer. Pogreb danes ob 3. popoldne 21. X. z vojaško častjo. Sestra Saksida, usmiljenka. Ni mi bilo mogoče podati ti roko v slovo in drugi ti je zatisnil ugasle oči. Legel si ravno tam od kjer je prihajalo vstajenje. Legel si ravno takrat, ko je črna žalost pokrila naš Piemont, legel si strt silne boli. videč, da je prestolica naše bodočnosti pala v prah. Zaman je tekla Tvoja draga kri. Minula so dolga leta suženjskega trpljenja in pohitel sem srečen na božjo pot v našo prestolico. In tudi Tebe sem našel, dragi Cene. Ponosno sem se ozrl s Tvojega groba na svobodno zemljo to in onstran Save. Dolgo Te je tiščala zasužnjena gruda, toda zdrobili smo okove, pobili sovraga in ustvarili Ti silno In svobodno državo, kjer stoji tudi Tvoj križ z napisom — VS-cenc Lapajjc. bil na to, da vedo baš njegova glasila povedati največ o nečuveni korupciji v državi in Sloveniji. Sicer pa nam po dr. Koroščevi tezi o upravičenosti Orjune. prihajajo kakor nalašč v dobro tudi korupcioni-stične afere brumnih tisrrov s šina-mi, voznimi listi Itd. Sploh opaža- 1 mo, da se zadnje čase g. dr. Korošec zopet počasi, a gotovo vrača k staremu dr. Korošcu jugoslovenske koncepcije, kar pa menda ni znamenje, da je vsegamogočna in kot jeklena pacta SLS zopet v razsulu kakor leta 1917., ko jo je rešilo edi-no-le jugcslovenstvo pred že davno zasluženim in potrebnim propadom. Dr. Korošec in položaj. Veliki tiger in voditelj slovenskega naroda je pričel svojo novo dobo poslanskega in voditeljskega udejstvovanja z »globokimi in velepomembnimi izjavami« o političnem položaju. Tako je tudi zadnjič podal ob priliki sestanka šefov opozicionalnega bloka sotrudniku »Jutarnjega lista« izjavo o politični situaciji v Jugoslaviji. Izjava, je ena sama velika samoobsodba dosedanjega dela vseh političnih strank z vključeno edino zveličavno SLS, ki ji to pot prav nič ne prizanaša. Ko pa je še končno vprašal tarnajočega g. dr. Korošca posebni poročevalec »Jutarnjega lista«; »Smatrate li. da bi se te prilike vendar-le mogle sanirati in koga smatrate sposobnim to sanacijo provesti.« jc sprejel sledeči odgovor: »Mi ne poznamo niti ene instance, niti ene vlasti. niti enega človeka, ki bi danes mogel sanirati to stanje. Samo narod more ozdraviti te prilike. A da to izvrši, bi moral vzeti to sanacijo sam v svoje roke.« Na nadaljno vprašanje kako sl zamišlja način s katerim naj bi prevzel narod to sanacijo v svoje roke. je gospod dr. Korošec vstal in se pričel molče izprehajati po sobi, ker ni hotel dati na to vprašanje nobenega odgovora. Tako g. dr. Korošec, lcl je obupal nad rešitvijo našega političnega položaja, ki ga po njegovi lastni izjavi ne more rešiti niti nobena stranka, niti nikaka oseba, z eno besedo nikdo. Da celo niti sama SLS, v imenu koje je baš pred dobrim tednom zagotavljal g. dr. Korošec, da bo rešila zamotano politično stanje Jugoslavije. S to izjavo g. predsednika bodoče avtonomne slovenske državice soglašamo tudi mi v toliko, da je d nos res ni v naši državi politične sti vii 3 in osejjnosti. ki bi zam ,gl odločno rešiti za vedno naše politične prilike. Ne strinjamo se z njegovo izjavo, da je tudi ni organizacije, ki naj bi bila tei težki nalogi kos, ker taka organizacija že obstoja in je — Orjuna. Kajti samo in edino le Orjuna bo ona sila, ki bo rešila to zamotano vprašanje in v tej Orjuni so že tudi osebe, ki bodo zopet dvignilo interese države in Nacije nad vse druge in upeljale v naše politično življenje zopet moralo! Neumestni nastop dr. \Vilfana, ki je pisal ob priliki obračunanja z nemškim poslancem dr. Kraftoin istemu, da »najostreje obsoja one, ki so ta napad, bodisi direktno bodisi indirektno povzročili,« komentirajo in izrabljajo še danes nemški listi. Posebno pa med njimi tetka »Ciliierca«, ki kar gori navdušenja za ta »odločni in moški nastop« dr. VVilfana. K temu nam nerazumljivemu nastopu g. dr. Wilfana smo doslej. ko se ga ie komentiralo in izrabljalo samo v politični borbi, molčali. Ker pa so pričeli sedaj operirati s tem pismom tudi nemčurji in nemškutarji in z njim dokazovati, da se jim godi »velika krivica, ki jo prizna dr. V/ilfan«, smatramo potrebnim, da stopimo iz dosedanje rezerve in da primerno ožigosamo ta nepotrebni in neumestni korak dr. VVilfana. Kajti g. dr. \Vilfan je o vseh razmerah v naši državi prav dobro poučen in tako tudi verujemo o prepotentnem nastopu Nemcev. Saj so bili ti Švabi celo tako predrzni, da so se pričeli proglašati kot velevažen element pri rešitvi naših posebnih notranje političnih prilik in hoteli igrati neko vlcgo posredovalcev pri srbo - hrvatskem sporu. Kako upravičen je bil radi tega nastop našega naroda, ki je odločno in po jugoslovensko odklonil to nemško intervencijo pa si bo S. dr. Wiifan najlažje predstavil, če se vživi v- ulogo posredovalca med Mussolinijem in aventnisko opozicijo. Poleg tega bi pa moral gosp. doktor upoštevati tudi dejstvo, da so Švabi v naši državi ostali po duhu in po dejanju še vedno tisti, kakor so bili tedaj, ko so še zidali most do Adrije. ledaj pa je imel o njiji tudi g. dr. Wilfan mrtenje precej različno od današnjega. Izgovarjanje na kolegijainost zastopnikov narodnih manjšin pa v tem pogledu ne drži! Kajti upravičeno smemo trditi, da ne bodo niti za^ trohico olajšali bede in trpljenja našega zasužnjenega naroda vsi protesti združenih narodnih manjšin. dokler ne bodo ti protesti tudi podprtij po močni in edinstveni .Jugoslavija Poleg tega pa moramo še pripomniti, da smo mi zastonj pričakovali kakega protesta naših nemških narodnih manjšin in g. dr. Krafta tedaj, ko je bil gorel »Balkan«. ki se niti primerjati ne more z dr. Kraftovim slučajem. Končuo pa je g. doktor tudi lahko uverien, aa bo v slučaju potrebe prav gotovo v Italiji mnogo več zalegla ena sama bomba naših četnikov, kakor pa tisoč zelo dvomljivih protestov dr. Krafta in ostalih zastopnikov narodnih manjšin. »Srednjo linijo« je močno zabolela naša zadnja notica, v kateri smo podali ua^še mnenje o teh polo-vičarjih. Užaljeni nad odločnim tonom se pritožujejo, da z nami ni mogoče debatirati, ker da *on Orjune ni dovolj resen za debate. Obenem pa nas pozivlje. da naravnost citiramo besede, kdo je napadel »urjuno« na ta način, kot ga morejo oniavljati ljudje, ki so v ožjih stikih s »Slovencem« (mi smo napisali s »Slovencevci«!) Da ne bodo možie zastonj listali po svojem listu, iim nasvetujemo, da sf r*of?'••'?.> *f. .5 z dne 3. frbr. . stran 2. članek; »7a Lastna tvoruica šolskih JOSIP TIŠLER sodarski mojster v Spodnji Šiški, Celovška cesta štev. 65 izdeluje in popravlja sode vseh vrst in velikosti. Sprejema tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela po solidnih cenah in točni postrežbi. j? RazpošiljaMca \ *<- Josip Ivančič \ LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 4, Specijalna zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega sukna. Velika izbira vseh vrst podlog za moške obleke. Prodaja se na veliko in malo po najnižjih tovarn, cenah. Oglejte si zalogo! Naročite vzorce 1 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. V neizmerni žalosti naznanjamo vsein tordanlkom, prijateljem in znancem žalostno vest, da r«s je nas stttibi.uugem boj-og cč?, stari odo, brat in stric, gospod VIKTOR BOLAFFIO trgovec dne 18. februarja 1925 ob pol 7. uri zjutraj za vedno zapustil. Zemeljske ostanke blagofolcojuega prepeljemo v Gorico. Venci se hvaležno odklanjajo. V LJUBLJANI, dne 18. februarja 1925. ŽALUJOČI OSTALI y Strolkl pri vporabl bencina I Vozi brez bencina! Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. HAG - generatorjem! Vozi z ogljem! Prospekte in reference daje: JUGO-HAG V XI' ' j 'v’ '■ ■ K LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št, 24. Telefon štev. 560. y Stroški pri v porabi oQl]a I STROJI za obdelovanje lesa. ZVONOVI. TURBINE. Transmisije in železne konstrukcije. \ Um- in kMimlbaroa. Ognjegasae petrebstint. Seuljke. - Armature. Strojne tovarne in livarne d. d. LJUBLJANA, Dunajska cesta 35. je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od nnjpriprostcjSega do najmodernejšega. ika Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene jige. — Ilustrirano knjige v eno- ali večbarvnem tisku. Brošure in knjige v malih in tudi najveŽjih nakladali. — časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. zvezkov. Šolski zvezki za 6gnovne Sole in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. Pravi zaklad VSAKEGA gospodinjstva je dobro; K milo, zato zahtevajte pevso