75. številka. Ljubljana, v soboto 2. aprila. XXV. leto, 1892. lahaja vsak dan ive*er, iaimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman ra av s t r o - o g c r h k e dežele sa V8e leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. —Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje de Cele toliko vec, kolikoV^qUyjja< znasn. Zstoinanila plačuje se od cetirjetopne potit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uradniitvo in up ravni stvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. Upravniltvu naj se blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Klavno p. o. občinstvo uljudno vabimo ss novo nKrooho, stare gospode naročnike p«, kn-lerlm Je poteki« koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem časa ponove, «1« pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. II SLOVENSKI NAROD" . elja sa Ljubljanske naročnike brea pošilja* u)a na dom: Vse leto . . . gld. 18*— I četrt leta . . gld. »-»o Pol leta ... „ d*5o| Jeden snese«. 1*10 Ka poNllJan|e na dom se računa lO kr. na mesec« SO kr. sa četrt leta. S pošiljanjem po poŠti veljat Vse leto . . . KI d. 1«-— I Četrt leta . . . *ld. 4 — Pol leta ... S*— I Jeden mesce . ,, 1*4© Naročaje se lahko s vsakim dnevom, a b k ratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oslramo ma dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". 0 „kranjskom" rodoljubji. Žal i bog, da 86 hoče ukoreniniti nekako na-sprotstvo mej kronovino Kranjsko in mej dragimi pokrajinami slovenskimi. Prišlo je tako rekoč v na* v ado, da se izven Kranjske piše o našem .lokalnem patrijotizmu" z zbadljivostjo, ki tembolj bolf, ker je dotična pisava povse neutemeljena in do cela nepremišljena. Kar se tiče našega slovenskega in slovanskega mišljenja, hočemo biti zavarovani pred vsakim sumom in nikdo ni opravičen, nam v tem oziru dajati poukov, kakor jih daje učitelj svojemu učencu! Tukaj se nam ne vidi potrebno, da bi se obširneje branili. Nespametno pa je, če 86 nam pri vsaki priliki očita, da smo tesnosrčni „lokalni pa-trijotje*. Istina je, da oe radujemo nad vsakim napredkom slovenstva v kranjski kronovini, ker se ne da tajiti, da je naša vojvodina veuder le glava našega slovenstva in da bi se tudi Slovencem ,ob meji" prav pikro godila, kakor hitro bi opešali kranjski „lokalni patrijotje", in kakor hitro bi se Nemci polastili te kronovine, ter uničili v nji slovensko uplive! Isto tako se nam očita, da v središči Slovenije ne kažemo nikake požrtvovalnosti iu da stiskamo pod palcem svoje groše. To očitanje je žaljivo in še bolj neutemeljeno od prejšnjega. Koliko mi v beli Ljubljani plačujemo tako imeno- vanega „narodnoga davka", o tem se tistim, ki mej nami ne žive, niti sanja ne. Pa mi nočemo raz-obešati svoje hvale, samo to smemo zahtevati, da naj se vsak, ki nam od kake „meje' sem očita nepožrtvovatnost, poprej pouči, da ne bo krivice delal posebno požrtvovalnim rodoljubom, kakeršnih šteje Ljubljana več, nego vsako drugo slovensko mesto. „Kranjsko" rodoljubje sme se brez strahu pokazati na božje solnce, in dokaze imamo s tem, da se je razvilo do visoke stopinje in do prave požrtvovalnosti. V ta dokaz nam služi pred vsem bli-ščeče ime našega sotrudnika in somišljenika Antona Kneza. Zagrebli smo ga v zemljo, a za sabo je pustil spomin, ki mu bode ostal toliko časa, kolikor časa bode živel narod slovenski. Zdatno svoje imetje položil je domovini na oltar, ter imenoval pravnim Bvojim naslednikom društvo, (ki ni samo lokalnega kranjskega pomena. V svoji oporoki pravi blagi zapustnik, da je celih šest let mislil in premišljeval, kako bi svoje imetje posvetil svojemu narodu in kako bi v prvi vrsti preprostemu narodu ogladil in pripravil pot do višje olike. Bil je pokojnik mladenič v cvetočih letih, v kojih drugi še z obema rokama segajo po razkošjih labk mišljenega življenja. In bil bi si lahko privoščil to ali ono, kar bo rodi na drevesu življenja, ali po tem ni hrepenela njegova čista duša! Bolj kot se mu je pod roko množilo posvetno imetje, bolj je napenjal moči svojega duha, da bi prišel do prave steze, do pravega ukrepa. In ta ukrep obsežen je sedaj v njegovi oporoki, ne kakor misel, ki se je utrnila v jednem kratkem trenutku, pač pa kakor sad, ki je zorel celih šest let. Blagor narodu, če šteje v svoji sredi take mladeniče, kakor sta bila Fran Kotnik in Anton Knez! Nikdo nam ne sme očitati, da je pri nas narodna zavest samo igrača, kojo jemljejo v roko nezreli dijaki in koji v drugem ni pripisati nikake veljave. Kako globoko morala je že narodna zavest pognati svoje korenine, če pri nas mladeniči, ki so drugod udani radostim življenja, dolgo vrsto let premišljujejo in premišljujejo, kako bi s svojim imetjem koristili narodu, iu če se tedaj, ko jim je zapustiti svet, v tako grozepolnem trenutku s polno dušo oklenejo ravno naroda, iz kojega so se — ne k sreči — porodili. Malo takih vzgledov dobite pri I drugih bogatejših in številnejših narodih in tem bolj nam služi v tolažilo, da ima uprav naš mali narod take može, 8 kojimi bi se drugod vse — drugače ponašali, nego se to godi mej nami! Čemu še dalje pisati! Ostanimo hvaležni spominu Antona Kneza, kojega smo prerano zgubili, mi in domovina. Njegov spomin naj služi v vzor in pounemo drugim 1 Komur je dan posvetni imetek, pripravi naj se pravočasno, da ga vsaj nekaj oddeli svoji domovini, ki je podpore vredna in potrebna! Ni se nam bali po tem, da nas bo germanizacija pogoltnila ker rodoljubje je tedaj najvstrajnejse, če je združeno 8 požrtovalnostjo. In v srcu našega Antona Kneza cvetelo je tako rodoljubje, in sedaj cvete iz njegove gomile, in cvet leta vžival bo v pozni dobi več slave, nego bi jo vžival spomenik od brona ali kamenja ! Onim pa, ki neprestano naglaiajo naše „lokalno domoljublje", pokladni t bi na srce, da naj že vender jedenkrat obmolče, ker s tako nepremišljenim pisanjem druzega ne dosežejo, nego da nas žalijo in dražijo. Če bi rodoljubje povsod kazalo tako lice, ka-koršno kaže „kranjskou rodoljubje v oporokah Frana Kotnika in Antona Kneza, pa je lahko mirna Slovenija! — Deželni zbor kranjski. (X. seja, dne 3 1. marca 1892. leta.) (Konec.) Posl. Langer poroča v imenu tinan. odseka o projektu vani gradbi mostu čez Savo pri Smledniku. Ta most bi bil velika dobrota za tamošnje prebivalstvo, ker je dosedanje jedino občilo, to je brod, ob času povodnij neporabno. Stroški za ta most proračunjeni so na 13.000 ali skupaj s stroški za obestranski dovozni cesti na 18.000 gld. Fin. odsek predlaga, naj sa za rečeno zgradbo dovoli iz deželnega zaklada 5000 gld. podpore. Vsprejme se. Posl. baron Sch\vegel poroča o prošnji mestnega magistrata Ljubljanskega, da bi se zgradila v Ljubljani deželna hiralnica. Poudarja, da so opravičene tožbe mesta. Ljubljana ima mogo stroškov za oskrbovanje hiralcev, katerih pristojnost ju časih težko določiti. Na Kranjskem je samo 11 zasobnih zavodov, v katerih je 321 hiralcev. Samo Bukovina ima bolj neugodue razmere vse druge kro-nonovine so dokaj ua boljem. Delavnosti dež. zbora LISTEK. Na galeriji. Ura še ni deseta pred poludnem. Sedim na galeriji v redutni naši dvoraui, katere nisem videl, odkar so v njej nastopali nekateri prav majhni govorniki. Da me kedo krivo oe bi umel, pojasniti hočem takoj, da so bili to le „liliputancia, ne pa kdo izmej naših deželnih poslancev, ki ta čas zborujejo na istem mestu. Danes me je pa vender zopet le radovednost privedla na galerijo. Toliko je bilo včeraj po Ljubljani govorice o predvčerajšnji seji, da sem res zaželel zopet jedenkrat videti tiste zelene mize, za katerimi se je prav prudvčeranjim odločevala usoda bikov-plemenjakov. In tako, bodi mi lepo pomladansko solnce zunaj — jaz pa se stisnem v kot, iz katerega imam najlepši razgled po zelenih deželnozborskih mizah. Okolo njih je še vse prazno in dpvolj prostora, Če bi prišla deputacija bikov-plemenjakov poklonit se tistim poslancem, ki •o jih po hudi borbi v zadnji seji izročili v mehki roki gospoda glavarja in tako rešili trdih kmetskih rok nuše kmetijske družbe. Borba je menda res bila, saj je še vedno nekaj duha po smodniku, pa tudi po p.edivu, s katerim se je streljalo na branitelja kmetijske družbe. Ker je vsaka borba tudi Šola, morala je seveda tudi debata zaradi bikov biti poučna, Iu poučni del je zastopal baron Šve-gel, ki je govoril nekak uvod k svoji bodoči knjigi: „ Nazorni nauk takta s pomočjo bikov-plemenjakov". To je še bolj čudno, nego to, da se vračamo po časi v staro dobo, ko so ljudje barantali z volmi in biki. Če imajo biti biki-plemenjaki res „dispo-cijski fond" uašega gospoda glavarja, česar pa ne verjamem, potem smo z jedno nogo že v omenjeni stari dobi. Pa kaj se motim s temi mislimi! Poslanci so že prišli drug za drugim v dvorano in jaz sem morebiti prezrl marsikaj. Sedaj že ne vem povedati, kako bo gospodje Drugoš, Pakiž, Lavrenčič in Ogo-relec pozdravili svojega mojstra, gospoda K luna, ko je vstopil, in kake migljaje bo dobili, tudi za potrebno molčanje. In tudi drugod sem zamudil vse jutranje pozdrave, v katerih tiči dober kos politike. Vender vsega nisem še zamudil. V tem hipu se je pri levih vratih prikazat gospod š u kije. Nekako hitro gre mimo gospodov „kmetov", namigne pozdrav gospodu Višnikarju, in zdaj-le je pri baronu &vegl-ji. Tu se sklonim inalo naprej, poslušam in slišim: Š u ki je: Imam čast ekscelenca! Ali Že vesto najnovejše, da hoče „Dramatično društvo14 imeti v novem gledališči dvoje predstav na teden? Švegel: To se mi] vidi i čisto naravno in prečudno bi bilo, ako bi Slovenci kaj manj zahtevali. Šuklje: Ali, oprostite, ekscelenca, da se čudim Vašim besedam. Kaj bode potem z nemškimi predstavami, kako naj izhaja nemški „Tbeaterdi-rektor", če bode Bvoje ljudi plačevati moral Bedem dnij v tednu za pet predstav? Švegel: Gospod profesor, jaz menim, da je to samo naša skrb, ker vidimo, da drugače ne ide, če imamo opraviti z boljšimi Slovenci, nego..... Cin—cin! Glavar je pozvonil, javna seja pričela. V Ljubljani, dne 3. aprila. Mef. J/L Ar V ostaje torej še široko poije. Tudi bo oskrbovalni stroški povsod nižji nego pri nas, kar dokazuje govornik z raznimi statističnimi podatki. Fin. odsek predlaga : Prošnja mestne občine Ljubljanske izroča se dež. odboru z aalogom, da pretresuje uprašanje, kako osnovati hiralnico v Ljubljani, poraz u m u o z mestno občino Ljubljansko, ako mogoče v bližini bodoče bolnice. O tem, kakor sploh o napravi bolnic in hiralnic po deželi, naj poroča dež. odbor v prihodnjem zasedanji dež. zboru, oziroma naj stavi svoje predloge. Posl. Hribar priznava, da je žalibog za dobrodelne namene dozdaj na Kranjskem bilo moči storiti le malo. Trebalo bi okrožnih bolnic iu hiralnic, katere bi olajšale bremena bolnicam, a nastane uprašanje, kdo bo imel skrb za take zavode L. 1881. ustanovila se je hiralnica v Ljubljani, v njo prihajajo osobe, ki neso popolnoma ozdravele, tudi take, ki uiti v Ljubljani niso zbolele. Male občine ne bodo storile nič iz lastne inicijative, ker se jih mnogo niti ne briga za hiralce, za katere jim potem naraščajo taki ogromni troški v Ljubljanski hiralnici. Treba bode zakon predrugačiti če ne, naraščali bodo stroški vedno bolj. V interesu občin na deželi stavi nastopno resolucijo: Visoku c. kr. deželna vlada se naprosi, delovati pri visokem c. kr. ministerstvu notranjih zadev na to, da pri predstojećih posvetovanjih o spremembi domovinskega zakona z due 3. decembra 1803 (drž. zak. št. 105) predloži državnemu zboru tako spremembo §§. 29 iu 30., da bodo občine, v katerih se nahajajo dobrodelni zavodi, po mogočnosti obvarovane predplačil za bolniško in hiralnično oskrbljevanje tujih občinarjev. Po kratkem odgovoru poročevalca barona Schwegela vsprejme se predlog fin. odseka in resolucija rioil. Hribu rja. Prošnja bivšega učitelja in organista Jožefa Kravsa v Novem mestu se reši, ter se mu dosedanja miloščina 60 gld. zviša na 120 gld. Okrožnega zdravnika dr. Antona Arko-ta v Skotji Loki prošnji se ugodi in se mu spregleda prekoračena normalna sturost. Posl. baron Schvvegel poroča v imenu tin. odseka glede deželne podpore za morske toplice v Grudu. Fin. odsek predlaga: Dež. odboru se dovoli za 1. 1892 100 gld. kredita iz dež. zaklada, da pošlje revue bolne otroke v morske kopelj „uad-vojvojdinje Štefanije" v Gradu. • Posl. dr. Tavčar stavlja še nastopno resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, da bi — če mogoče — tudi za Ljubljano izposloval kako mesto ustanove, kojo je za škrofulozue otroke napravila Njega visokost cesančinja Štefanija. Fin. odseka predlog in resolucija dr. Tavčarja se vsprejmeta. Posl. Krsni k poroča v imenu fin. odseka o prošnji c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani za podporo v povdigo reje govedi. V svojem daljnem poročilu omenja podpori« 4000 gld., katero je dovolil pred dvema teti dež. zbor. Pri razdelitvi podpor pa so se pokazali nekateri nedostatki, kateri naj bi se skušali odpraviti. Finančni odsek predlaga : V prospeh kmetijstva dovoli se za 1. 1892. iz deželnega zaklada 4000 gld. zlasti za nakup bikov plemenjakov, katere je oddajati dogovorno z glavnim odborom c. kr. kmetijske družbe občinam po primerno zuižani ceni. PobI. Murni k poudarja, da je bilo težko izvršiti sklep dež. zbora tako, kakor je bilo sklenjeno pred dvemi leti, da se namreč biki plemenjaki oddajajo po dež. odboru v dogovoru s kmetijsko družbo. Govornik razlaga pogoje in čita določbe, katere veljajo pri oddaji tacih bikov plemenjakov. Natančni pregled je mogoč le tedaj, če ima le jeden obeh omenjenih faktorjev stvar v rokah. Zatorej stavi nastopni predlog: Dovoljuje se za nakup bikov plemenjakov c kr. kmetijski družbi kranjski 4000 gld. iz dežel-želnega zaklada, katere ima oddati dogovorno z deželnim odborom pod istimi pogoji, kateri bo od c. kr. poljedelskega ministerstva potrjeni za bike, nakupljene iz državne podpore. Će bi ne bil vsprejet ta predlog, nusvetuje spremembo, da se drugi odstavek predloga finančnega odseka glasi namestu kakor zgoraj (katere je oddajati dogovorno z glavnim odborom c. kr. kmetijske družbe itd.) tako-le: „katere je oddajati pod onimi pogoji, ki so od c. kr. poljedelskega ministerstva potrjeni za bike, nakupljene iz državne pod pore.w Dostavlja le toliko, da se kmetijska družba ne brani delati na korist dežele in da bode vedno rada ustregla, če bode potreba. Posl. baron S c h w e g e 1 razvija nekako čudne nazore ter pravi, da bi zastopnik kmetijske družbe ne bil smel udeleževati se posvetovanj in sklepov o tej reči. Dež. odboru ni smeti izreči nezaupnice, zatorej bode glasoval za predlog, kakeršnega je stavil finančni odsek. Oe je pa dež. odbor zakrivil kak nedostatek, bode ga odpravil. Deželni glavar Detela razjasnjuje postopanje dež. odbora, ki je dal podpisati potrebne reverze vsem, ki so sprejeli bike. Očitanja so torej neosnovana. Posl. Pak i ž pravi, da je glavni vir dohodkov pri kmetijstvu uprav živinoreja, zatorej je treba izdatno podpirati jo. Zakon je občekoristeo, a izvajati ga je težavno za občine, ki nimajo denarnih sredstev. Predlaga, da se dovoli višja podpora, namreč G000 gld. in želi, da bi se oziralo pri tem gospodarskem vprašanji na politične razloge, a da bi se vmes ne politikovalo. Posl. dr. Tavčar se čudi, da je predgovornik govoril o politiki ter ga tako napeljal na neko novo stezo. Morda je predgovornik govoril preveč izza kulis, ker mu niso dovolj zabičili, da mora molčati. Dež. glavar zanimal se je posebno za obravnave fin. odseka in se umešaval v obravnave. Bržkone si je hotel ustvariti neki „dispositionsfond", iz ka-terege bi lahko milosti delil. — (Dež. glavar pre-striže govorniku besedo.) Jako čudno govoril je tudi baron Schivegel o taktu, kakor učitelj proti učencu. Ta pouk je bil pač nepotreben in ne na mestu. Dotični poslanec bode sicer sam odgovoril, ker dobro ve, kako mu je ravnati. Kar se tiče stvari same, mora poudarjati, da pred dvema leti še nismo imeli uobenib izkušenj v tej reči, zatorej bi prav lahko smeli sklepati danes drugače nego takrat. Sklicuje se na posl. Povšeta, ki je v kmetijski družbi poudarjal povse drugo stališče, nego je ono, za katero bode glasoval danes. (Čujte!) Da se deželni odbor ravno ne prenagli pri svojem delovanji, j-> znauo. Navaja nekaj izgledov. Bik vozil se je iz Ljubljane v Radovljico, tam pa se je izgubil. (Smeh.) Drugi bik prišel je v roke graščaku. To pa vender ne gre, da bi graščakom bike kupovali. Dež. odbor ima že itak dovolj dela, a kmetijska družba ima dobro organizacijo in bode to reč sama prav lahko izvršila. Skupno postopanje dtž. odbora b kmetijsko družbo pa bi bilo težavno in preveč počasno. Da se je baron Schvvegel tako toplo potezal za deželni odbor, za to mu je bilo vodilo le mržuja proti kmetijski družbi. Da pa z nemško opozicijo zajema z jednega korita tudi druga stranka te zbornice, to je vender čudno. (Deželni glavar Detela seže v drugič govorniku v besedo, naj ostane pri stvari.) Govornik nadaljuje, da je pri stvari in konča, rekoč, da je mržnja, katera se kaže proti kmetijski družbi, neutemeljena, kajti družba dokazala je Že večkrat svojo sposobnost. Posl. Murni k odgovarja baronu Sch\veglu, ki ga je napak razumel. Dobro ve, pravi, kaj je takt, govoril je tako taktno, da bolj taktno ni mogel. Ker je sam član deželnega odbora, je sam udeležen. Če se pa sklep deželnega odbora ni mogel izvršiti popolnoma, ni temu kriv deželni odbor ali kaka posamična osoba, nego nanesle so to razmere. Razjasnjuje reč z reverzi in kdo jih podpisuje. On ni nikakor dolžil deželnega glavarja ali deželnega odbora in se tudi odločno zavaruje proti nazorom barona Scbvvegla. Kar se tiče navedenega slučaja, da bi se bil izgubil kak bik, pravi, da to vender le ni bilo tako in da se je dotični bik oddal pravočasno. Posl. baron Schvvegel skuša na novo vzdržati svoje mnenje, da bi ee poslanec, ki je v kaki zadevi zapleten, ne smel udeležiti obravuave. (Klici: Saj tu ne gre za kak zasobni interes.) Deželnega glavarja namestnik baron Apial-trern prevzame predseduištvo, kajti k besedi se je oglasil deželni glavar in poslanec Detela. Vidi se mu, da je razburjen, ko prične govoriti. Pravi, da se je udeležil sej upravnega odseka, isto tako finančnega odseka, ker ima kot deželni glavar to pravico. Čuduo se mu zdi, da se hoče zdaj grajati, kar se je malo prej vzelo odobrovalno na znanje pri poročilu deželnega odbora. Razjasnjuje omenjene Blučaje. Očitanje, da bi si hotel ustanoviti kak „ Dispositionsfond", je neosnovano, ker deželni glavar ima zadnjo besedo pri tacih glasovanjih in le derimira pri jednakem številu glasov deželnih odbornikov. Omenja besed posl. Pakiža, da bi se ne delala politika. Te besede se mu zde nedolžne. Deielni odbor nima nikakor volje, da bi si nakopal toliko dela na glavo, ali podpore, katere dovoli deželni zbor, spadajo pa vender v njegovo področje. Posl. Povše ae oglasi za faktičen popravek, omenja prošnje za podporo, češ, da je on bil za večjo podporo. Pri dobri volji se že najde lahko „modus vivendi*. Ugovarja proti očitanju, da bi se bil s kom dogovarjal on ali kdo izmej njegovih somišljenikov. Isto tako protestuje proti očitanju, da bi imela njegova stranka kako mržnjo proti kmetijski družbi. Posl. M u r n i k oglasi se za faktični popravek. Posl. Pakiž umakne svoj predlog za višjo podporo. Poročevalec K rs ni k omenja na kratko, da so se godile važue spremembe. Kar čez noč postali so biki politični. Baron Schvvegel včeraj v finančnem odseku še ni bil tacih mislij, kakor danes, kar čez noč se je tudi premislil. Če bi šlo po njegovih nazorih, morali bi bili tudi malo prej pri obravnavi o hiralnici zapustiti dvorano vsi mestni odborniki in mestni župan. On kot poročevalec vzdržuje predlog finančnega odseka. Posl. baron Schvvegel oglasi se za faktičen popravek. Pri glasovanji bila sta odklonjena oba predloga M ur ni kova in je bil vsprejet predlog, ka-koršnega je stavil finančni odsek. Zaradi pozue ure odstavijo se ostale točke na dnevni red prihodnje seje in se zaključi seja ob 23U. uri. Politični razgled. IV o l ran je tležcle. V Ljubljani, 2. aprila. Deželni mbar štajerski. V predvčerajšnji seji deželnega zbora je posl. Vogel poročal o zgradbi železuice iz Celja v Velenje. Za to železnico je imel dež. odbor na razpolaganje 2,700.000 gld., a te vsote ni vse porabil, ampak od uje prihranil kakih 30000 gld. Ker ko-lavdacija del Še ni gotovo, naročilo se je deželnemu odboru, da predloži v prihodnjem zasedanju deželnega zbora natančni račun. — O tem poročilu unela se je precej živahna debata. Posl. dr. Lipo I d izrekel je svojo obžalovanje, da se pri tej železnici prezira jednakopravnost in da so imena postaj naznanjena le v nemškem jeziku, ter tožil, da so tarifi za prevažanje blaga na tej, počasno kakor prazgodovinski poštni vozovi vozeči železnici primeroma jako visoki. Izrekel je željo, naj deželni odbor skrbi, da se tarifi znižajo kar najbolj mogoče. — Dež. odbornik dr. Schmiderer ;e odgovoril in trdil, da so razveu nemških mest prosile tudi mnoge slovenske občine nemških napisov. (Slovenski poslanci kličejo: katere?) Dvojezični napisi bi občinstvo le motili, sicer se pa ni zanje potegnil nobeden k obhodu povabljenih občinskih načelnikov. (Slovenski poslanci kličejo: ker je bilo samo po sebi umevno.) Konečno očital je govornik slovenskim poslancem, da jim za praktične koristi Spod-njege Štajerja ni toliko mari, kakor za narodnostna uprašanja. — Posl. dr. Dečko izreče nado, da bode nova železnica dobila pravi pomen dele tedaj, ko bodo izgotovljeue zveze s Kranjsko in Koroško. Kar se tiče napisov, je tistih nazorov kaaor dr. Li-pold Na Spodnjem Štajerskem žive Slovenci, s katerimi je na vsak način računati, kar ju deželni odbor deloma tudi storil, kajti svar.lni napisi so pač v obeh jezicih sestavljeni, napisi postaj pa so samo nemški, kar ie očitno zasmehovanje slovenskega stanovništva. (Živo odobravanje slovenskih poslancev.) Slovenci se dobro zavedajo svoje narodnosti in če se njihovi želji po tako skromnem izrazu jeduako-pravuosti ne ustreže, potem so razmere na Štajerskem nenaravne in nezdrave. Z nemškimi napisi se slovenski Štajer sicer še ne nemči, ali Slovenci ne morejo in ne sinejo niti tega trpeti. Dr. Dečko omeni nadalje, da je deželni glavar pri otvoritvi te železnice na pozdrav nekega župana odgovoril, da naj prebivalstvo marljiveje dela in manj pije (Klici: Čujte! Čujte!). Tako bo časih govorili vladarji z ljubljenimi svojimi narodi, ali pa turške paše, deželui glavar štajerski pa še ni vojvoda te dežele in prebivalci uiso njegovi podložniki. Take besede so neopravičene in ae morajo zavrniti. (Živo odobravanje mej slovenskimi poslanci.) — Baron Hackelberg ugovarja, rekši, da žive na Spodnjem Štajerskem tudi Nemci, da pa Slovenci sami ne priznavajo jednakopravnosti, ker so v mnogih občinah odstranili nemške napise. Kadar so vojaške vaje, mora vojaška uprava skrbeti za primerne, vojakom umevne napise. — če se Slovenci tako postavljajo na zadnje noge — (klici: Oho! Kaj pa to?) — Prosim oprofičenja, to je „lapsus lingua", žaliti nisem hotel nikogar. — Če Slovenci tako od- ločno zahtevajo slovenskih napisov na železniških postajah, napravijo naj nemške napise v občinah. — Pos. M. V oŠ n jak podpiral je krepko slovenska svoja predgovornika in naglašal veliki praktični pomen slovenskih napisov na železnici, čemur Bta ugovarjala dr. Starkel in dr. K oko bc h ine g g. — Dež. zbor je naročil dež. odboru, naj brez odlašanja izdela načrte in sestavi proračun za zgradbo ozkotirne železnice iz Št. Jurija oziroma Grobelna cez Smanje iu Rogatca do deželne meje. V ta namen se izda glavniških delnic za 40.000 gld. — Ker je dež. zbor štajerski že večinoma rešil vse, kar ga je čakalo, končala se bode ta sesija bržkone že prihodnje sredo. Ualmatinski deželni zbor. V generalni razpravi o deželnem proračunu oglasil bo je poslanec Bianchini ter ostro kriti-koval vladno politiko, dokazujoč, da vlada nikakor ne zadošča najprimitivnejšim tirjatvam hrvatskega naroda, ter da skuša celo presvetlega cesarja o razmerah v deželi krivo poučiti. Dokaz tega je že to, da je cesar za časa zadnjega svojega bivanja v Dalmaciji govoril samo nemški in italijanski, tudi 8 tistimi, ki so mu izražali svojo udauost v hrvatskem jeziku. Predsednik poklical je zaradi teh izvajanj govorniku k redu. Ker je stranka Klaičeva — vladi prijazna — jela uasprotovati odločno narodni stranki, izstopil je Biauchini s petimi drugimi poslanci iz narodnega kluba. „Tout comue chez nouz!tt „V razhodnt/ den". Pod tem zaglavjem, vzkliknivši „Victezstvi na cele čari! Porazili jsme punktace na dobro!" pišejo , Narodov Listya, da vzlic odstranjenju p un k taci j ni smeti rok križem držati, dokler niso popolnoma in difinitivno pokopane, kajti dokler se to ne zgodi, izvajala bode vlada praktično punk-tacijske določbe in nastavljala v mešanih okrajih nanio nemške uradnike. Tudi komisija za razdelitev sodnih okrajev bode še nadalje poslovala. Dokler se češke stranke postavljajo, akopram samo teoretično, na stališče Danajskih punktacij, se ni nadejati, da bode vlada razveljavila zloglasne ordonance pravosodnega ministra iz leta 1890. Vnaiije tlržave. Spremembe v srbskem ministerstvu. Že zdavno napovedana sprememba v srbskem ministerstvu se je sedaj srečno izvršila. Miuisterski predsednik Pasie predložil je novo kombinacijo radikalnemu klubu v odobreuje. Važno je, da bo Pasič v novem ministerstvu ne samo predsednik ampak tudi minister vnanjih zadev; finančno mini-sterstvo bode prevzel dr. Paču, vojno ministerstvo polkovnik Velimirović, minsterstvo notranjih zadev MiloHiivljevie. Nadarjeni Gjaja moral se je umakniti, ker si kot „Švaba" — Gjaja je rodom iz Dalmacije — ni mogel pridobiti naklonjenosti radikalne večine. Dosedanji vojni minister Praporčetović je tudi odstopil, vzlic temu, da je regentstvo zastavilo vse svoje moči, da ga ohrani. Novo ministerstvo je torej sestavljeno iz samih čistokrvnih radikalcev. l*o fjaki na Nemškem. Državni zbor nemški vsprejel je v jedni zadnjih svojih sej vladni predlog glede zgraditve nove križarke vzlic rezkemu ugovarjanju opozicije, trdeče, da je nemška mornarica tudi brez te nove ladije povsem zadostna. Proti vladni zahtevi so glasovale vse stranke, razun konservativcev, narodnih, liberalcev in — Poljakov. Poljska delegacija postala je v pruskem deželnem kakor v nemškem državnem zboru najudanejša postrežnica vlade. Zlasti vodja Poljakov, Košcielski, postal je pravi fanatik v spolujevanji cesarjevih žel). Svoj govor v prilog vladni terjatvi, završit je s patetično frazo: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega". Navadno je v državnem zboru navzočnih le malo poljskih poslancev, pri zadnjem glasovanju pa je prignal Košcielski kar 12 mož. Ta servilizem nam je povsem neumeven, a oči vidno je na škodo slovanski zavesti mej pruskimi Poljaki. Italijanska zbornica, Avstrijsko-italijanska pogodba zaradi pravice ribariti ob dalmatinski obali, je skrajno nesrečna in za dalmatinske ribiče zelo Škodljiva. Zategadelj bila je tudi že večkrat povod hudim praskam mej dalmatinskimi in hrvatskimi ribiči. Pred kratkim pregnali bo dalmatinski ribiči svoje konkurente, kar je zadostovalo uekaterim laškim kričačem, da so interpelovali svojo vlado. Marki Rudini j« sicer odgovoril, da pridejo izgredniki pred pristojno sodišče, a laškim radikalcem ni bil ta odgovor dovolj rezek, in zato so Barzilai, Imbriani in Galli začeli budo debato, očitajoč avstrijski vladi, da — čujte in strmite! — podpira nalašč vse izgrednike iz mržnje do italijanskega naroda. Dopisi. Ise JSoveg« .Vlentta 30. marcija. [Izv. dop.] Na interpelacijo osemnajstih poslancev v dež. zboru našem: zakaj ne gre pripravljalno delo pri Dolenjskih železnicah iz pod rok, — odgovoril je vladni zastopnik, da se nahajajo delni operati proge Ljubijana-Kočevje pri ministerstvu iu je v kratkem pričakovati, da bodo potrjeni ti operati ter razpisana dela (to storilo se je že tudi); politični obhod proge Grosuplje-Novomeato-Straža, ki se je moral meseca januvarija t. I. zaradi obilnega snega prekiooti, vršil se bole pa takoj ko bovremeto pripuščalo. —No, ako imate pri Vas v „megleni" Ljubljani še toliko suega, da se ne bi mogel vršiti politični odhod, znebili smo se ga prebivalci „solnčoate" Dolenjske, hvala Bogu, že pred par tedni in ni tedaj nobenega uzroka, da obhoda ne bi razpisali in izvršili, Če se je to lahko zgodilo v visokogorati Koroški, kjer se vrši te dni (31. marca 1., 2. in 3. aprila) politični obhod proge Podklošter — Ziljska H.strica — Šeut Mohor, bilo bi to, mislimo, fin bolj možno pri nas. Tu imamo mnogo črnogledov, ki mislijo, da proga Grosuplje — Straža ne bo nikoli kri in meso postalo. Inteligencija ne spada sicer mej te bojazljiver, toda čudno se nam pa venderle vidi to nepotrebno zatlačevauje. Imeli smo lepo jeseu in ugoden začetek zime (do 12. junuvai iju i Zakaj se ni Že takrat obhod zvršil? In sedaj zopet ugodui čas, o razpisu niti duha — niti sluha! „Erkliiret mir Graf Oerindur" i. t. d. Wa JBledu due 1. aprila. [Izv. dop.] Spomlad se je začela. Sneg kopni in kmalu bode z našega jezera zginil led. Tudi zdraviški komite začel bode, kakor se čuje, v kratkem delovati, iu sicer zusajati primeren park. Popolnoma neumevuo nam je pa, da se glede naših občinskih rečij ni še ničesar ukrenilo in storilo, vzlic temu, da so bile volitve končane že dne 3. februvarija in vzlic temu, da so se interesovani krogi že večkrat obrnili s primernimi prošnjami do pristojnih oblastev. Stvar je vele-važna in končne rešitve nujno potrebnu. Dolgo od-kladauje te rešitve vznemirja vse prebivalstvo, kar je povse umevno. Pomlad je prišla v deželo, sezona začne v kratkem, a v naši občini še vedno nimamo urejene občinske uprave. Prvi gostje so se že oglasili, da pa takšne razmere, kakeršne so sedaj v nas, ne morejo nanje ugedno uplivnti, pač ui treba še posebe naslušati, kajti takšne razmere niso in ne morejo biti koristne prospehu mladega zdra-višča. Kar se stori na jedni strani, podira se zopet na drugi s tem, da se stvar definitivno ne dožene. Vsakdor se čudi, da se to Še ni zgodilo, zakaj VBttkdor sodi, da je pristojnim oblaBtvoin v prvi vrsti do tega, da ščitijo in pospešujejo blaginjo vse občine; odvračati je torej sum, kakor da bi se hotelo ozirati bolj na voljo posamnikov, nego na voljo večine prebivalstvu. Iskreno želimo, da se spravijo naše občinske reči v red, da bi pozneje, kadar pridejo k uain poletni gostje, želeč tihega življenja, ne bili vznemirjeni po burnih občinskih volitvah in drugih takih dogodbab. —r — lz Rožne doline 29. marcija. [Izv. dop.] (f Valentin AmbruŠ.) V početku tega tedna so pokopali v Novem Mestu na Dolenjskem blagega in odličnega uarodnjaka, Valentina Amrbruša (Ambruseha,) c. kr. profesorja na ondotni gimnaziji. Umrl je — zdravnik pravi, da na jetiki, če bi pa mogel rajnki sam govoriti, dejal bi, da za tisto boleznijo, ki se človeka prime, ako se mu vsaka, še tako prav pričeta '.tvar pokaži in izteče v njegovo škodo. V. AmbruŠ je bil rojen 11. februvarija 1. 1848 v Bistrici na Koroškem, v oni preblaženi Rožni dolini, ki je dala svoji domovini že toliko nadarjenih in plemenitih, zraven tega pa po usodi tudi hudo preganjanih mož. Priprosta in neimovita Atn-bruševa roditelja sta mu umrla, ko je bil še jako mlad. Že od 13. leta si je moral sirota, kakor je vedel iu znal, pomagati sam dalje. Zgodaj je jel okušat; britkosti življenja. A železna njegova volja in bistri njegov duh je zmogel vse težave. Če tudi od vsega sveta zapuščen iu boreč se z vsakdanjimi skrbmi za svoj obstanek, vspeval ie vender tako izvrstno, da je bil na gimnaziji v Celovci vsa leta odličnjak ter tudi maturo napravil leta 18G9. z odliko. Zatem je šel ua Dunujsko vseučilišče. Na Dunaju je odpravil tudi kot jedooletni prostovoljec pri 21. pešpolko svojo vojaško dolžnost. Po končanem tem letu pa je obupal, da mu bo brez podpore in brez znancev mogoče shajati v dragem tujem mestu. Zato ju 1. 1871. prišel v Gradec, kjer se mu je posrečilo dokončati z izvrstnim vspehom svoje vse-učiliške študije. Leta 1873. je šel za suplenta v Celje, leta 1874. v Stlzburg, leta 1875. pa v Maribor, kjer je bil leta 187G. stalno nameščen. A prav, ko je dosegel svoj smoter, pričela se je zanj vrsta britkostij, katerim je storila ta teden smrt konec! V Muriboru mu je napravila namreč njegova narodna značujnost in odločnost muogo nepri jateljev; v tem politično razburjenem in nestrpnem mestu se je zasukovala vsaka njegovih besedi in se njemu v škodo razlegalo vsako njegovih početij. Deželni šolski nadzornik mu je prepovedal celo občevati zdaj s tem, zdaj z onim kolego, čim bolj neustrašeno se je vedel rajnki, tem številuejši so postajali njegovi sovražniki ter ga neprestano črnili očitno, še rajše pa za hrbtom. Niso mirovali prej, dokler ga niso spravili s poti. Premestili so ga „iz službenih ozirov" I. 1883. v Kočevje na Kranjskem, ne da bi mu bili dali priliko zagovarjati se proti zahrbtnim denuncijacijam. To ruvnauje mu je zastrupilo vse njegovo življenje. Ker pa tudi v Kočevji ni zatajeval svoje narodnosti, prišel je z dežja pod kup. Zagnala bb je vanj, v že „začrnjenega", vsa klika Kočevskih nemčurjev. Da se umakne neprestanim surovim napadom, kakeršnim je kos le sodrga, ki ne spada „inferiorni rasi", prosil je premeščenja. L. 1888. so ga premestili v Novo Mesto, kjer so ga britke izkušnje iu prestaue bolesti kmalu položile na bolniško postelj. Ozdravel je sicer, a smrtna kal se je bilu v njem že preveč vkoreuila ter se razrasla. Lansko jesen je zopet legel ter več ne ostal. — Rajnik je bil plementa duša, zvest prijatelj in vzoren narodnjak. Bodi mu blag spomin ! Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) imel je danes svojo XI. sejo. Za bodočo deželno razstavo 1. 1894 dovolila se je iz deželnega zaklada podpora 15,000 gld., za katero so glasovali vsi narodni poslanci. Veliki posestniki podpirali so pa predlog barona Schvvegla, da se prej predloži natančni proračun, predno se glasuje za razstavo sploh. Na dnevnem redu je bila skoro izključno rešitev raznih peticij. Okrajnemu cestnemu odboru v Žužemperku dovolila se je za preložitev ceste podpora 3000 gld. Društvu „Pravniku" se je dovolilo, da se mu izplača takoj dovoljena podpora 500 gld. za izdajo juridične terminologije. Obširneje poročali bodemo v prihodnji številki. — (Deželni zbor štajerski) bode zaključil svoje zasedanje bodoči teden. Poslednja seja bode morda že. v sredo, ker so odseki do malega že dognali svoje delovanje. — (Deželni zbor koroški) končal bode svoje zasedanje okolu 9. t. m. — (Volilni shod.) Opozarjamo notranjske volilce na jutrajšuji volilni shod, katerega je sklical drž. poslanec g. dr. Ferjančič na Rukek, v gostilno g. Sebeuikarja. — (Slovensko gledjišče.) Opozarjamo še jedenkrat na jutrajšnjo gledališko predstavo na korist gospodični Slavčevi in g. Verovšeku. Ker oba beneficijanta spadata mej naj mar lj i vej še člane našega slovenskega gledališča in je igra „Čevljar baron" jako priljubljena burka s petjem, ni dvomiti, da bode navzlic lepemu spomladanskemu času gledišče jutri prav dobro obiskano. — (Ljubljanski Čehi p a J. K o m e n s k y.) Prošlo soboto priredili so tu živeči Čehi v d ružbi odličnjakov slovenskih slavnostno akademijo v dvorani Čitalnice, da se spominjajo veleuma češkega, učitelja narodov Jana Amosa Komenskega. — Slavnostni govornik bil je g. inženčr J. Vlad. H r a s k y. V okviru životopisa spletal je misli in težnje, koje so vodile idealno ljubezen veleuma Ceha pri njega neutrujenein in čudovitem delovanji za napredek, to je blagor narodov. Na velikem zemljevidu, ki je visel poleg podobe slavljenčevo in slik, predstavljajoči h znamenita mesta, koder je bival, kazal je gospod govornik pota, po katerih je osrečil Ko-meuskv s svojim blagonosnim delovanjem Kvropo v skoraj celi njeni širjavi od Sedmogrudskega p o-čenči do Holandije in d iljo do Londona. Na ugodnih mestih prečital je gosp. govornik odlomke iz spisov, tako n. pr. iz Komenskega „Labirinta sveta", ki je slovel preložen v vse evropske in mnoge azijske jezike kot knjiga, poleg svetega pisma najbolj razširjena. Kajti Koniensk^ bil je prorok, duh njega znal je navdahniti slednjega. Reformator je bil, za to toliki njega vpliv. Stal je na stališči šolstva, kukeršno se še denašnjidan ni povse in povso d doseglo. V materi videl je prvo in najboljšo učiteljico mladeži in hotel zato ženo v jednaki meri izobraziti kakor moža, zahteval torej ono, cesar še denašnjidan takozvana ženska emancipacija dostikrat zaman išče. In glejte, tudi Sokolsku ideja sedanjega stoletja ima prvoboritelja in zaščitnika svojega v Komenskem! Mož in žena bodita krepka, mladeži treba telovadbe, pravil je. V principu nje- govem, da se uspešen pouk dosege le z maternim jezikom, v tem principu, ki je šel v boj proti srednjeveški latinski šoli, našli so pa narodi vsi svoje spasenje, in tudi ono vez, ki jih polni s spoštovanjem do slavljenca, ki jih sili vse, da v slavo-spevu vseobčnera oslavljajo z nami našega Jana Amosa Komenskega kojemu bodi slava nesmrtna !" — Naudušeni slava-klici sledili so govoru, topili so se v zvoke veličastne narodne pesmi „Kje dom je moj", kojo je svirala vojaška godba in katero je poslušalo občinstvo stoje. Presrčna zabava razvnela se je sedaj mej udeleženci. Petje gospe Gerbičeve, gospocličine Daneševe in združeno predavanje gospodov Baudisa, Hoffmeisterja in Bučarja vrstilo se je z govori, mej kojimi bodi omenjen govor gospoda župana Grassellija, ki je v vrlinah češkega naroda našel vez bratovskega združenja mej Slovenci in Cehi, potem govor gospoda Ivana Hribar, ki je v podobnem zmislu in v duhu slavnosti simpatije svoje do češkega naroda, bil kazal. Gospod Trstenjak pa je napil velikemu vencu zbranih čeških in slovenskih gospa in gospodičin.* Pozno v jutro ostala je družba v tem radostipolnem združenji zbrana. —r. — (Posl. gosp. V j. Spinčić) odpuščen je, kakor smo že včeraj javili, iz državne službe. Odlok, kateri mu je bil vročen, slove: Na podlogi ukrepa disciplinarne komisije c. kr. naučnega ministerstva, pomnožene po smislu dvornega dekreta z dne 3. februvarija 1821 zb. prav. zak. št. 1736 z dvema dvornima svetnikoma najvišjega in kasacijskega sodišča, naznanja se Vam po Nj. ekscelence gospoda naučnega ministra ukazu z dne 7. marcija t. 1. št. 462 C. U. M., da se ni uslišal Vaš priziv proti disciplinarni odločbi c. kr. dež. šolskega sveta z dne 5. decembra 1M91 št. 1354, s katero je bilo izrečeno, da Vas je odpustiti iz službe zaradi dvojnega pregreška proti službi, doprinešenega s tem, da je vsebina Vašega pri obisku Zagrebške razstave meseca septembra 1891 kot vodja isterskih Hrvatov javno govorjenega govora naperjena bila proti sedanji državnopravni uredbi monarhije, in nadalje s tem, da ste se splošnih državnozborskih volitev 1. 18H1 oziroma dopolnilne državnozborske volitve meseca oktobra 1. 1891 jako agitatorno udeležili in zaradi tega se je spoznalo v zmislu predloga c. kr. dež. šolskega sveta. Omeniti je še, da se na sklicevano imuniteto državnega poslanca ni bilo ozirati, ker po § H>. zakona z dne 21. decembra 1 bi>7. drž. zak. št. 142. glede izjav, storjenih ne zvršujoč tega poklica, nikakor ni izključena preiskava. Zatega delj odpuščam Vas z današnjim dnem iz službe in zajedno se Vam ustavi koncem tega meseca plača, katero ste dobivali pri c. kr. glavnem davčnem uradu v Gorici. V Trstu, dne 12. marca 1892. C. kr. namestnik: Ri nald in i 1. r. — (Gosp. dr. Oblak pa „Pest. Lloyd".) Že nekatere krate imeli smo priliko govoriti o nezgodi, ki je zadela našega rojaka g. dr. Oblaka v Macedoniji, in omenili smo tedaj tudi, da je avstrijska vlada podpirala mladega učenjaka moralno iu gmotno. „Pester Lloyd", prernlevajoč to stvar, pa jo je iz nepoznanih uzrokov zasukal in poroča, da se je g. dr. Oblak sam komprotnitoval, ker je baje posredoval pri razpošiljanji veleizdajskib listov. To je nesramna laž, katero treba ožigosati kot tako, kajti naš rojak ni imel v Macedoniji drugih interesov nego zgolj in jedino znanstveno, in se ni v politične razmere kar nič utikal. Sicer Be pa članku v „P. Lloydu". pozna na prvi pogledi da je pisan z namenom, opravičiti barbarsko postopanje turških oblastev proti onim Bolgarom, kateri so občevali z dr. Oblakom. — (Drugo predavanje g. ravnatelja 1. Subiea) v Ljubljanski Čitalnici predvčerajšnjim imelo je nastopno vsebino: Gospod govornik je najprvo slikal stanovanje starih Grkov in Rimljanov, ter opisoval karakteristično zgradbo grsko-rimske hiše, njen vestibul, njeno vežo in obe dvorišči, a: riuin in cavaedium, ki pa nista imeli pomena naših dvorišč, temveč sta služili v pravo stanovanje gospodarju in družini. Čuli smo, da je Rimljan rabil skoraj izključno le pritlične sobe, prvo nadstropje prepuščal je rajše sužnjikom. Hišne oprave imel je po naših pojmih vrlo malo, najlepše pohištvo je postavljal v jedilne sobe, kjer so stale krasne mize, krog njih pa bogata ležišča, na katerih so gostje po pojedinah ležali. Mramornati stebri, bliščeče orijentske preproge, sohe iz kamenja in brona, lepi kandelabri in razkošno opravljeni vodnjaki so bili značilni za atrinm in cavaedium. . Vsa oprava bila je umetniško pogojena, vsak kot z jednako ljubeznijo olepšan, ves utis harmoničen in blagodejen. — Barbarski narodi so zatrli rimsko kulturo in umetnost in še le čez 1000 let opazujemo prve pojave nove umetnosti na severu Alp, posebno na Francoskem in v germanskih deželah. Govornik nam je načrtaval ubožno stanovanje srednjeveškega grajščaka in razvoj njegovega doma. Prvotno je imel jedno samo sobo — dvorano, brez okenj, brez peči in dimnikov. V tej dvorani so jeli in spali gospodar in gospodinja, otroci, posli in gostje, v njej se je sploh vršilo vse življenje tedanjega plemenitaša. A kmalu so se razmere zbolj-šale, križevniške vojske so seznanile ljudstvo z bogatimi orijentalskimi preprogami, steklo je postalo koncem 15. stoletja navadno in tedaj so bila stanovanja že dokaj lepa in umetniško dovršena. Ko je prišla renesanska doba, je ustvarila krasne dome in lepa bivališča, uzorna še danes za premnoge moderne slučaje. Moderno stanovanj e pa bode predmet prihodnjemu in zadnjemu predavanju. — (Predavanje v Rudolfinumu.) Gosp. kustosa M U11 n e r j a predavanje o ar heologičnih najdbah na barju privabilo je mnogo občinstva, zlasti dijaštva, ki je z velikim zanimanjem poslušalo g. kustosa. Obširnejše poročilo pr iobčimo v prihodnji številki. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca marcija uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 461 strank 155 636 gld. 15 kr., vzdignile pa 243 strank 115.431 gld. 75 kr. — ( Premem ha v posesti.) Hišo št. 47 na sv. Petra cesti, kjer je gostilnica „Bierhalle", kupil je sedanji restavrater pri „Slonu" g. Hafner od g. Viljema M o 1 i n i t a v Lon donu za 22.000 gld. Gosp. Hafner bode poslopje še to jesen nekoliko popravil in uredil salon tako, da bode zvezan z drugimi prostori in pripraven za plese in druge veselice. V spomladi pa bode popravil gosp. Hafner vse prostore in posebno lepo uredil prijazni vrt. — („Učiteljski Tovariš") ima v 7. štev. nastopno vsebino: Ravnikar — Litija: Jan Amos Komenski. — I. K. — Trb.: Na katerih berilih II. in III. čitanke bi se dalo iz zdravjeslovja (higijene) poučevati in v katerem obsegu: — Ž.: Statistika o ljudskem šolstvu na Kranjskem v šolskem letu 1890/91. — S. R.: Srednjeevropski čas. — Iz deželnega zbora. — J. Mam: Knjiga Slovenska. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. — („Vrte c"), časopis s podobami za slovensko mladino ima v 4. štev. nastopno vsebino: Štirinajst pomočnikov v sili (pesem Fr. Kreka); Mladi tat, dram. prizor v 1 dejanji (spisal Fr. S. F.); Iz naše vasice (J. Barle); Križ in petek; Velikonočna (pesem i; Iz spominov na babico (Mih. Podtrojiški); Vspomlad je spet (pesem Modesta); Lastavice (slika iz narave); Listje in cvetje. — (Narodna čitalnica v Kamniku) priredi v nedeljo dne 3. aprila dramatično predstavo. Igra se „Stari Ilija", izvirna narodna igra s petjem v 3 dejanjih ; spisal Ignacij Borštnik. Igralke in igralci nastopijo v starinskih narodnih nošah. — (Mestna hranilnica v Kranj i.) Ker je vlada potrdila predložena pravila, začela bode nova hranilnica v kratkem poslovati, Želimo ji obilo uspehov. — (Delniško društvo „1. Narodni dom" v Novem mestu) ima občni zbor dne 10. aprila ob 11. uri dopoludne v notarski pisarni v Novem mestu. Vspored: 1. Poročilo odbora; 2. Račun za 1. 1891. in bilanca; 3. Določitev dividende. — (Nova tovarna na Dolenjskem.) G. dr. Schlesinger, ki je kupil pesestvo Ruperčvrh, namerava baje še nakupiti druga posestva okolu Novega mesta. Na Gorjancih napravil je velike tovarne za žaganje raznega lesa, zlasti bukovega. — (Umrl) je včeraj po dolgi bolezni gosp. Josip Mayr, graščak v Ložah nad Vipavo, šele 31 let star. Pogreb bode v nedeljo popoludue. Naj v m. p.! — (Nemški poštni pečati.) C. kr. pošta v Sevnici dobila je nov pečat, na katerem pa se čita jedino le nemško ime „Lichtemvald". Za slovensko „Sevnico" ni bilo prostora na njem. — (Most preko Drave) mej Muto in Vo-zenici) v slovenjegradskem okraji, za katerega zgradbo je dovolil dež. zbor štajerski 10.000 gld., bode ae izročil Že meseca avgusta prometu. Dne 5. aprila bode komisija določila mesto, na katerem se ima graditi in potem se bode takoj pričelo delo. — (Vinorejska šola v Mariboru) dobila bode, po nasvetu deželnega zbora štajerskega, neko poskuševalnico za vinarstvo in sadjarstvo in pa preskuševalnico za semena. Se ve da ne bodeta donašali dosti koristi slovenskim kmetom, dokler se bode poučevalo jedino le v nemščini. — (Posojilnica v G o r n j e mg r a d u, ) upisana zadruga z neomejeno zavezo, imela je v upravnem letu 18 91 denarnega prometa 127.085 gld. 48 kr. Gotovine je bilo koncem leta 33 72 gld. 66 kr., čisti dobiček znašal je 234 gld. 88 kr., od tega pride v rezervni fond 224 gld. 88 kr., katoliškemu podpornemu društvu v Celji 5. gld. in družbi sv. Cirila in Metoda 5 gld. Zadružni zaklad znaša 484 gld. 88 kr. Število dolžnikov 1. 1891 je bilo 122, kateri so prejeli 35.509 gld. 28 kr., vrnili 6520 gld., tako da je stanje posojil 28.989 gld. 28 kr. Število delničarjev leta 1891 je 141, ki so vloždi 38.830 gld. 96 kr., vzdignili pa 11.701 gld., tako da je stanje vlog s kapitalizovanimi obrestmi 27.652 gld. 88 kr. Hranilne uloge se sprejemajo od vsacega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 5% obresti. Posojila se dajejo proti 7% samo zadružnikom. Uradni dan je le ob četrtkih (od 9—12 ure zjutraj); ako je v tednu praznik, uraduje se v praznik. — (Razpisana služba.) Dež. šolski svet koroški razpisuje službo profesorja zgodovine in zemljepisja na gimnaziji v Beljaku. Termin do 15. aprila. — (Shod zastran železnice od Logatca po Vipavski dolini do Gorice) bil je dne 25. m. m. v Gorici v gostilni „pri Rebku". Udeležilo se je tega ljudskega shoda mnogo veljavnih mož iz krajev, ki se v prvi vrsti zanimajo, da se zgradi ta železniška proga. Vse občine na Vipavskem so bile zastopane po svojih županih, podžupanih in drugih veljavnih možeh. Tudi iz sosednih kranjskih krajev bilo je mnogo udeležencev. Shod je trajal skoro tri ure. Govorili bo g. Jož. Pavlica iz Rihemberga, ki je pozdravil navzoče, mej njimi državnega poslanca g. dr. Gregorčiča, dalje g. A. Časa g ran de, ki je bil voljen predsednikom in je poudarjal, da ta shod ima namen dali javen izraz upravičenim zahtevam glede Vipavske železnice. Dalje je govoril g. A. Bavčar iz Sela, poudarjajoč veliko važnost te železnice za vso Vipavsko dolino, g. F. Peroci iz Dornberga, ki je opisoval gospodarsko stanje na Vipavskem in koristi, katere bi douašala ta železnica ter je stavil nekatere predloge, katere je umaknil po daljni debati. Vsprejela pa se je nastopna resolucija predsednika Casagrandea: Shod naj izvoli odsek treh udov, ki oskrbi dobro utemeljene peticije do državnega zbora, do trgovskega, vojnega in notranjega ministerstva, katera naj bi poudarjale vsestransko potrebo Vipavske železnice s razlogi, ki so bili navedeni že v poprejšnjih peticijah. Zlasti pa treba poudarjati potrebo te železnice zdaj, ko je gotovo, da se bo gradila Furlanska železnica, ki bo škodovala Gorici in posredno pa vsi ostali deželi. Vsekakor pa treba v peticijah odločno zavrniti mnenje merodajnih krogov, da s Furlansko železnico osrečijo celo našo deželo. Te peticije naj podpišejo vsa županstva v Vipavski dolini, predložijo naj se po našem državuem poslancu veleč. gosp. dr. Antonu Gregorčiču, ostali gospodje poslanci pa nuj se uaprosijo, da bi ga tudi v prihodnje podpirali v tej nalogi, kakor doslej. Deželni poslanec dr. Gregorčič je v dalujem govoru pojasnjeval navzočim, kako je sedaj z uprašanjem o Vipavski železnici. Ko je končal, izražali so vsi navzočoiki glasuo pritrjujoč svojo zadovoljuost. V odsek za peticije so bili voljeni gg. Casagrande, župan Križki F. Ter p in, in J. Pavlica, ti naj tudi skrbe za prihodnji shod. — Po končanem shodu ostali so udeleženci skupaj še v veseli družbi in so se vrstile napitnice s petjem pevcev iz Šturij. — (An gel j varuh.) Tri letna deklica Marija S. padla je te dni z okna v drugem nadstropji neke hiše v Via del Boschetto v Trstu na ulico. Neka mimo gredoča žena vjela je otroka v roke. Otrok ni prav nič poškodovan, žena pa le labko na glavi. Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 75, dne 2. aprila 1892. Telegrami »Slovenskemu Narodu: Dunaj 1. aprila. Delegacije se baje snidejo 23. maja. Koj po Veliki noti bodo skupne ministerske konference, da se sestavi skupni budget. Vojni minister hoče letos zopet ustaviti vsote, ki so se lani izbrisale iz ekstraor-dinarija. Berolin 1. aprila. Poslanska zbornica vsprejela je we!fsko predlogo po sklepih dru-zega čitanja definitivno. Hamburg 1. aprila. llojstveni dan Bismarckov praznoval se je posebno slovesno. Baklade v Friedrichsruhe udeležilo se 4000 osob, ker za več ni prostora. Tudi v družili mestih praznoval se je ta dan slovesno. London 1. aprila. Na otoku Malta se bodo tamošnje utrdbe temeljito predelale, ker je francoska vlada dobila načrte vseh utrjenj na Malti. Praga 2. aprila. V deželnem zboru bil odklonjen predlog Mladočehov, da se postavi Komenskega kip v muzeju in ustanovi posebni Komenskega muzej. Zanj glasovali Mladočehi, Plener, nekaj Nemcev iu Staročehi, Glasovanje bilo la slučajno odklonujoee. Se v teku zasedanja rešil se bode predlog v zmislu predlagateljev. Današnje glasovanji' hodi« se popravilo. Berolin 2. aprila. Stražnika pred vojašnico gardskega polka napadel nekdo ob po-limoči z nožem. Vojak ustrelil za bežeči m napadalcem ter ga ranil težko. Slučajno ranjene še druge neudeležene osebe. Kazne vesti. * (Osvoboditev avstrijskih u j e t n i k o v.) Londonski listi poročajo obširno o nameri treh avstrijskih častnikov, gg. Aleksander Varges in Adolf Ascher, poročnikov v polku grof delačir, in F rane M o ž o k , husarski poročnik. Ti trije nameravajo posebno ekspedicijo v Sudan, du oproste avstrijska misijonarje, kateri so v rokah JMadhi-ja. Troški te ekspedicije so proračunjeni na iiOO.000 gld. * ( It u m u n s k m e c e n.) V Jassvu umrl je pred kratkim veliki posestnik Adamachi, ki je imenoval kot glavnega dediča svojega premoženja rumunsko akademijo znanosti. Zapuščina umrlega ceni se na dva milijona frankov. *(Novo po d ni o r h k o 1 a d i j o , ) katero je iznašel ženijski inšpektor italijanske mornarice, komendator Pulimo, spustili so te dni v Speziji v morje. Kolikor se je moglo poizvedeti o tajnostih konstrukcije, ima ladija pet vijakov, izmed katerih služijo trije v potapljanje. V kratkem bodo se pričele poskusnje z novo iadijo. * (Imovit prosjak.) V Budimpešti umrl je te dni neki Ivan Branka, ki je že več let živel ob miloščini, Hodil je ves raztrgan, obedoval v ljudski kuhinji in spal v borni podstrešji sobici. Po njegovi smrti našla je policija v njegovem stanovanju vrednostnih papirjev za več kakor stotisoč goldinarjev. Ker nima pokojnik nobenega sorodnika več, zapade njegovo imetje državi. V O N i« filFfjlrmilfl^ prinaša v 4. zvezku nastopno vsebino: l.$Kalaš-nikov: Našli so rokopise. — 2. Filodem: Slavina. — 3. Rastislav: Višja ukazuje moč. — 4. S. P.: Stari naslanjač. Bajka. (Dalje.) — 5. Dr. Simon Šubic: Nebeški in pozemeljski ogenj. |— 6. Z.: Zvečer. — 7. Viljem Bohrmann : Fizijološki pomen vode za rastlinstvo. (Konec.) — 8. y.: Jesenski spomini. 1—4. — 9. Fridolin Kavčič: Slavni vojaki slovenski. V. Frančišek Lavrenčič, vojaški kapelan. — 10. Filodem: Življenje — trpljenje. — 11. Zdeslav: Na grobu. — 12. A. Funtek: Sena- nus. (Dalje.) — 13. Ivan Bučar: Sence noči. — 14. Gr. Jereb: Dr. Vincencij Franul de VVeissen-thurn, slovenski pisatelj. (Konec.) —■ 15. Pavlina Pajkova: Aforizmi o ljubezni. — 16. Alenka: Razvila se je roža. — 17. V. Kermavner: V odgovor. — 18. V. Bežek: V obrambo. — li). Listek: Iz odborove seje „Matice Slovenske". — Nov dijaški list „Vesna". — „Črna Gora". — Slovenske šolske knjige. — „Gorske cvetlice". — Koncert, „Glasbeno Matice". — Iz muzejskega društva. — Slovensko gledališče. — Osebne novice. Tristoletnica Komenskega. — f Dr. Blaž Lorkovič. — Listnica. — Popravek. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leta 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., iu za četrt leta l gld. 15 kr. Opozarjamo na oglasilo Španske vinske veletrgovino Vinador", Dunaj, I., Am Hof 6 natisnjeno mej inserati. Naraynost importovuna tuja vina in francoski koguaki te firme znani so zaradi pristnosti in izbornosti svojo po Vse m svetu. Javna zahvala. (352) Ker je bila tlne 4. februvarja 1HD2 v Drasičab na ptujem pBU, kateri je oblotel veo vasij v okolici Metlike, in je ogrizol otroka Prane Marincelja iz Metlike, Frane IV-zdirca iz Slunincvasi in Marijo Stankovič iz Krašnigavrha, — uradno spoznana nalezljiva bolezen steklina, — nastala je potreba, da se tij otroki poslejo na Dunaj, da jih ondu ozdravijo na način ki ga je izumil sloveči fiarcoski zdravnik Paittttr. Ali kaj je storiti ker so stari&i teh otrok revni in drugih sredstev za ta znameniti strošek ni V Vsled tega obrnil se je zdravstveni zastop Metliški na slavno e. k. okrajno glavarstvo v ('rnondji s prošnjo za pomoč v tej zadevi, in ta slavna oblast se je nemudoma radodarno potrudila, da so so v to ime dobili sledeči darovi: od veleslavnega dežel, odbora Kranjskega . gld. 60'— „ Hlavne Kranjske hranilnice...... ,, 80' — „ ,, I. Dolenjske posojilnice v Metliki . . „ 30'— „ „ mestne občine Metliške..... „ 86' in od slavnoga županstva Kadovira......10' — Skupaj ~ gld.lHfr— To je omogočilo omeniene otroke na Dunaj poslati, in r.ato si zdravstveni zastop stoje v dolžnost vsem tistim, ki so k temu pripomogli, tem potoni v imenu ponosiečenih se javno in srčno zahvaliti; — ob jediom pa, ker za pokritje teh znamenitih stroškov to darilo Se vedno ne zadostuje, vse p. n. častite rodoljube naj ulj u d ne je prositi blagohotno daljne podpora. Vsak fii tako mali znesek so bode hvaležno sprejel. V to svrho kliče vsem lobrodelnikom „Bog vam plati 1 in Hog vam povrni stotero:' Zdravstveni zastop v Metliki dne marca 1892. Anton Prosenik, načelnik. št. 34. Slovensko gledališče v Ljubljani. Or. pr. 474. V nedeljo, dne 3. aprila 1892 V c-i«nl n i<.*o. Na korist igralki Mariji Slavčevi iu igralcu Antonu Verovšeku. Šaljiva igra s petjem in godbo v treh dejanjih. Poslovenil Jak. AleSovec. Dirigent petju gospod Fran Uerbie. Režiser gospod Ignacij Borštnik Mojster Podplat poje nove kuplete. O S O H ■ ; Baroninja Rožieka, udova — — — gospa Danilova. Dr. Kralj, nje hišni zdravnik — — Anion VcrutNok. Grof Rodiški — —----— — gospod SrSen. Arabela, njegova hči---— gospica Polukova. Mojster Podplat, čevljarski moster gospod Perdau. Gospa Podplatova. njegova žena — gospioa Kocjakova. Teta Zavrljeva, Podplatova sestra — g. BorStiuk-Zvonarjcvn. Nace, učenec pri Podplatu — — — Marija NIia\t*4»vH. Marička kuharica pri Podplatu — gospira Nigrinova. Rafael-----— — — gospod Danilo. Policijski uradnik —- — —« — — gospod Lovšin. Janez, strožaj pri horotiinji — — gospod Hrastnik. Gostje. Strožaj i Čevljarski pomočniki. Vrli so v nekem atesta Tujci i l. aprila. Pri Violi«'. : Kgli, Ruuipold, HuiiHcr, Klekner, Kop putein, Hofl'inau. I.un/er, llock i. iMmajii. -• Seohnf r iz (trudni. — NOlling i' Pulju. LukjinitHc.h iz ('olja. — VTesell i/. Brna. Sokič it Maribora. — Piin.-., Kovač iz Praga. Pri Momi : l'dvurnoky iz Tista. - Volt, Kiinig, Dollinger, Diem^ Waohtl /■ Dunaja. Globin nik \i Kranju. — Va|ila i/. Budimpešte — SarSon iz Keke. Pri \ «• m Itolo«! * o m : Be.mberger a Dunaju Pri n\Mi.ri|Ni44 m «'«'M»r|u : Tavćar iz Škofjcloke. Umrli no f IMiifrlJaiil: 81, marca: Antonija Toumžič, delavk«, 18 let, Tr-Iftika cesta St. 26, jotikii. — Jenez Černalogar, učenec, 17 let, Breg It 16. lerofalorif, l. april«: Anton Uisnik, delavec '26 let, Hitlerjeve ulice s-. 12, mer trna bvigthia. V d e i e l n i bolnici: 80. marcu: Marija Polajnar, delavčeva hči, 7 mesecev, atrotia universal. Meteorologično poročilo. —* ' i tO 'HI 11 g lofAtua Ve- peratura [ trovi Me-Nobo ' krina v I umi. — 7. zjutraj i 11 1 mm. eL 'J. popol. 711 t) mm. *. 9. zvečer 389*0 mm. 0-8° O brezv. megla i;t4°C si. jzdi. jasno 0 i o, 7 2° C si. vzh. jasuo i Srodnja ttunpi laturH 7-l", zh 0-'.i nad -mimalonj. TD viina^jslca, "borza. dno 2 apr.la t. I. včoraj — danes Papirna renta.....gld. 94 00 — gld. 9!«>r> Srebrna renta...... 98*B0 — „ U^i»«> 6lata renta.......110 85 — „ 110M0 6'70 marčna renta ... „ 102*10 — „ it)2'6.". Akcije narodne banke . . „ — — „ H8a*— Kreditne akcijo .... „ lili!-— — , 808*40 London......., 118-7f. — „ 11H-6:. Srebro.......n —t— — „ —1— Napol......... if4"l — n 9*41 C. kr. cekini.....„ 560 — m h-60 NeraSke marke..... 58'10 — „ 58-07'/, Karolina Mayr m Karol Mayi z rodbino naznaiijata vsem sorodnikom, prijateljem in znan-ceni tu^no vest. da je njihov din, oziroma brat in strijc, gospod JOSIP MAYR ; grasčak v Loiah nad Vipavo danes zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 81. letu dobe svoje, mirno v (iuspodu zaupal. Pogreb dražega pokojnika bode v nedeljo dnu .'I. aprila lMfci. I. popoludne ob uri. Svete maso zadušnico brale se bodo v mnogih cerkvah. Bodi mu zcmljim lahka! (876) V bozah nad Vipavo, dni- 'J. aprila 1892, Zahvala. Za mnogobrojno dokazo prijateljskega sočutja, za darovuue prekrasne vence in za brezštevilno spremstvo našega predragega rajnika k njega z; cin jem počitku, izreka vhciu prijateljem iu znancem pokojnika, osobito njegovim gg. uradnim kolegi m iu uradnim slugom, kakor posebno fte lin častiti duhovščini naj iskrenoj šo zahvalo žalujoča rodhiua j) Omejc-eva. V Kamniku išče se «•«■* polt-lj«- in Hieer km Ntiri iiicnii r lepega stanovanja obstoječega iz treh popolno uieblovanili sob in i/ kuhinje ■/. vsem potrebnim orodjem. — Ponudbe naj so Idagovole pošinali upritvni.štvu „Slovenskoga Naroda" pod naslovom : KlHUOVIlU j<> Mt. 941. CfiSl—8 Lepa, suha koruza I { I I i kateri priporoča tudi s ojo (982—8j zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode. iIi-oImio in «leheloxrualii. je zopet /.adobiti na debelo in drobno y Treo-tovem magacinu za žito v ILijuitoljazii, 0-reid.I^ae, Bimska cesta ^t. © pri fr • n-i Odlikovan na koroMi de2elni razstavi 1885. leta. ■jiUEaii Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije. i i I. kranjska izdelovalno žičastih žimiiic in žičastomrežnili postelj V Izubijani (v Alilil), v UoMler-fevi pivarni pripoioĆH liCiiN<4- /tm ni« r nu|bolJHe vrni** ih olnislic |>onI^I|<> po 5 glil. in več, v« »« »« •» weđ«kei r p «« „ „ ■T tudi nn obroke. *V1 (211—10) Zalngatelj za bolnicu, hotel«, zavodu, kopeli, ville, v.iiHebnike itd. — ('miiki /iistonj — Zunanja naročilu ho točno izvrflo. — Kdor kupi voč, dobi odpunt od cene. GLAVNO SKLADIŠTE nejfifstfje lužne kiseline kateri je kot zdravilni vrelec že već sto let na dobrem glasit v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu. želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(2-4) bolele in mej nosečnostjo. I. Najboljša dijetetici! in omžeralmi pijaca. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj. Španska vina španske veletrgovine z vinom Vinador kakor Malaga, Madeira, Sherry itd. dobiti je v Ljubljani pri gospodu H. L. Wenzel-u, trgovina z delikaresami. Na kozar«*«- točijo se vina „Vina«lorjevau v kavarni pri „Slonu". (97—4) Na beležko ,. Vinador" kakor na zakonito dcp. varnostno znamko treba je posebno paziti, kajti popolno jamstvo gled6 absolutna pristnosti in ukusa velja le za ta slučaj. Hišni oskrbnik se najame v hiši štev. 10 v Gradišči; povpraša se v odvetniški pisarni. (876 ■■__■—_____________Hn____m_1 >li ;t j i I n i li iiilv. itd., slav. občinstva pa svojo bogato zalogo najrazno-vistnejsih, po najnovejših obrisih prav lično iu iz različnih vrst marmorjev izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe iu pri njen zgotovljeno Hpomenike, kateri se vsled ne-dovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi Svetimi. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priponka za vsakovrstna stavbinska dela kater;; lino. trpežno iu ceno izvrši. (806 2; Oglas. Od .iiinti izvodov jako krasnih pesnij Frana Zakrajšek-a je le Si* malo i/.lisov v zalogi. Dobivajo se po anilanl ceni 50 kr. zvezek franko na dom pri Blndcr-ju v Trutu, Via Kalcanton h. št. 5. 1836—-8] ____________________________________________........._.....____________© Zobni zdravnik iz Berolina iK UNIV. MED _=e. Štev. 1191. (PC9 Stari trg št 4 Ljubljana I. nadstropje ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; [gj ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (l-.o—9) Srajce za gospode i_ najboljega "bia.g-a, zapestnike ovratnike, kravate Vsprejemam naročila na sveže vence in trakove z napisi po najnižji ceni. Telegram zadostuje: M. PODKRAJŠEK Spi t niske lllict'. (2f)9--2) *X**t*tttttt++tt+t**tttttttt + t1tttttttt±±±±±±±±±±±±±±±n Oklic. C. kr. okrajno sodišče v Trebnjem naznanja, da se bode v četrtek dne 7. aprila in po potrebi tudi v petek dne 8. aprila 1892 od 9. ure dopoludne naprej v turov/u v Trebnjem v konkurzno maso zamrlega dekana g. Matevža Fr6lih-a spadajoče premično blago: hišna oprava, živinska klaja, kmečko orodje, živina, vino, konji, goveja živina, i. t. d. potom javne dražbe proti gotovemu plačilo prodajalo. C. kr. okregno sodišče v Trebnjem dne 1. aprila 1892. Franc & Melhior Breme k I j u< *si i-jii in ixcl«^lovzi tt'ljzi. t«*litni<» v LJubljani, Čevljarske ulice 3 (na dvorišču). Priporočava slav, občinstvu in stavbenim podjetnikom svojo dobro mvjeno ■V* ključavničarsko delavnico ~4N («57-6) v kateri izdelujeva vsa v to stroko spadajoča dela točno, vestno, trpežno iu po najnižjih cenah. Priporočava so tudi za izdelovanje vsake vrste novih tehtnic, kakor tudi za popravljanje vseh v najino stroko spndajočih del. kakor železna vrata za cerkve ln pokopališča, omrežja, ograjo mnogovrstna lepa iu trajna itedllna ognjišča itd. — Zunanja naročila se hitro in točno izvršujejo. *********»*»<»4*4*»**.»*.»-» ****************************** <*»> FRAN CHRISTOPH-ov li svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnosti) jednostavnoga rabljeni« se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve1! in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah Dobiva se v LJubljani pri IVANU LUCKMANN-U. jH Zaradi odprave svobodne Inke nudi za tuaeniMtvo (187—0) pivovarna ANTONA DREHER-ja v Trstu kr. dobiva ho v trgovini b špecerijskim blagom pri gospć Mariji Kob v Kob dvorskih ulicah fit. 24. Priloga .»Slovenskem o Narode" St. 75, dne 2. aprila 1892 Št. 6976 Razglas. (374) Vsled odloka c. kr. za mesto delegovanega okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 24. marca 1892 št. 5976 vršila se bode prostovoljna dražba nekaterih v zapuščino po dne 10. febrnvarja 1892 v Ljubljani zamrlega c. kr. poštnega otieijala gospoda Petra Budnar-ja spadajočih premičnin, obstoječih iz pohištva, kuhinjske oprave in orodja, obleke in perila i. t. d. v torek dne 5. aprila 1892 dopoludne od 9.—12. ure in ako treba še popo-ludne od 3. — 6. ure v zapustnikovem stanovanju v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 32. Posamezni dražbeni predmeti izklicali se bodo za cenilno vrednost ter tistemu za gotovo plačilo oddali, ki bode največ ponudil, kupljeue reći pa se imajo takoj odvzeti in odpeljati. V Ljubljani, dne 2. aprila 1892. Ivan Plantan, c. kr. notar kot sodni komisar. 1. Schmelzer stolar v Ljubljani pred „Prulami" št. 3 priporoča se ČBStitomu p. n. občinstvu in gg. >?ostil- uičarjem zh izdelovanje ,? vsakovrstnih stolov g 1 za gostilne, vrte, salone, pisarne itd. 1 Usorel in ceniki (318—2j [g poNiljnjo hv mi aahtevanje sa*ton|. Zunanja naročila izvršujejo se t učno in vestno a ni već! = Ntnro in prelakuaeno «lo-inače zdravilo so pristni ki presenetljivo hitro uplivajo proti kANlJu, liripHvoaitl, aaall-aenjii i. t. d. Ze izborna sestava mojih bonbonov je porok za uspeh. Paziti je torej natančno na ime O/inf Vivtzv i u na ..cV Uutn o *mamk'*f, ker se prodajajo posnetki, ki so brez vrednosti ali celo škodljivi. — V sveanjlh k 2» in to kr. tilavna ekIo^k t l.cknr F. Križan, HromcrU. Zaloge pri vseh lekarjih in trgovcih s špecerijskim blagom. V LJubljani pri: U. pl. Trnlsoczy-ju, leknrjn in E>. (•irrvel-mi, lekarju. (918-28) S1 Za bolne in zdrave ^SS na)bol|ie hranilno aredatvo, »lino potrebno »n adrav|e, priznano od zdravnikov kot ..izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali naj topleje priporočeno, je (100—7) r-EVll lf 025^-J © V«, hmeljna sladna kava z dobrim ukusom in lepo dišavo. Zavitek a '/4 *»• SO kr. — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po postni adresi pri Ubaldu pl. Trn-koeajr.Ju, lekarju v Ljubljani; na Dnunji imajo zalogo lekarji: Viktor pl. Trubooir, V. okraj, Hunasthurmstrasso 113; dr. Oto pl. Trnkoear« m. okraj, Radetzkvplatz 17; Julij pl. TrnltAcar, Vin. okraj, Josefstiidtersirasse 30; v Gradci (Štajersko): Vendelin pl. Trnk6oij, lekar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicsh dišav, kupcih itd. itd. PrsSsfMi iimmjm »bitem rmhmt. Na prodaj imam po jako nizki ceni (po domače itokov) za deske, 11 ud 30 cm. debelih. Vsi so meseca susca posekani. Kdor jih želi kupiti, naj se oglasi pod naslovom: TomaA Krlali it. S v Radečah, Go-ren|nko. (348—2) Nizke oene, točna postrežba P. n. častitemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem pričel pod že preje znano in mnogo let obstoječo tvrdko sedaj izdelovati vsakovrstno obleko za gospode in dečke ter se najuljudneje priporočam za mnogobrojni obisek in naročila, z zagotovilom, da mi bode vedna skrb točna, cena in dobra postrežba. (290—3) Z vsem spoštovanjem se priporočam A. Reisner c kr. polkovni krojač Marije Terezije cesta št. 10 (Treotova bila) Oelaruiea oblačil za e. in kr. častnike in prostovoljce! Dva voza (omnibus) (839~3) dobro ohranjena, « Štirimi iu šestimi sedeži, pro-dasta se po nitki ceni na poŠti "V 2Ca.m.xillcuL. „pri Maliću", II. nadstropje, št 25-26. Ordiuuje vsak dan od 9.—12. ure dopoludne in od 2-—5, ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih od 9.—1. ure popoludne. Najnovejše In na)boljae vrate uuietnlti aobovij ln sob. — Na|bol|tie In trpežne plombe v slatu In platinu zn sprednje sobe, poateklenj eue plombe povsem ln nerasloeno take, kakor ao aobje. Zn vaa dela ln operacije ae garantira. Stev. 467. (349) Za zagotovljenje drv za c. in kr. čete in zavode postaje Celovec s Št. Petrom vred za čas od 1. dne septembra 1892 do konca avgusta 1898 bode pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci dne 12. aprila 1892, dopoludne ob 10. uri javna obravnava s pismenimi ponudbami, izključivši brzojavne ponudbe. 1. Približna potrebščina je mesečno, in sicer: po letu 100 m9 mehkih ali 66 m3 trdili | ., „ zimi 400 m9 mehkih „ 266 ml trdih j ] 1V Torej je treba na leto 3000 tn9 mehkih ali 2000 m." trdili drv. 2. Drva imajo se zakupnim potom loco Celovec oddajati c. in kr. četam in zavodom in se bode erarično drvišče v magaeinskom otablissementu za 18 gld. letne na-jemščine za dobo zakupa v porabo prepustilo onemu, ki dobi zakup. 3. Ponudbe, ki morajo imeti kolek za 50 kr., napravljene po formularji. ki jo razpoložen pri C, in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci, zapečatene in s 5 odstotno varščino, katero mora oni, ki dobi zalaganje, pozneje povišati na 10 odstotno kavcijo, oddati se morajo vsaj do lO. lire (lopoliuluc gori omenjenega dne obravnavni komisiji. Na pozneje ali brzojavnim potom došle ponudbe in na ponudbe, ki niso napravljene po razglašenih pogojih, se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi nastavek cene v številkah ne ujemal z onim v pismenih, se bodo nastavek v pismenih zmatral za pravi. 4. Podjetniki, ki o. in kr. vojaškemu preskrbovalnem u magacinu v Celovcu neso osobno znani, morajo preskrbeti spričevalo trgovske in obrtne zbornice, oziroma taki obrto-valcij ki nemaj o tvrdko. spričevalo pristojnega, političnega, oblastva prve instance 0 njih solidnosti in zalagal ni zmožnosti v obsegu ponujanega podjetja. To spričevalo pa, mora biti najnovejšega, datuma, in doiti na prošnjo stranke potoni imenovano trgovsko zbornice (političnega oblastva) vsaj na, dan pred obravnavo pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci. Posledice kake morebitne zamude vsekako zadevajo le stranko. 5. Občine so ulaganja varščine in kavcije vsekako oproščene in so ravno tako kakor kmetijska društva opozarjajo na to zalaganje drv. Te imajo proti drugim podjetnikom pri jednakih ponudbah prednost. G. Ponudbe ki obsegajo krajšo zavezanost, nego 14 dnij, se zavrnejo. 7. Zastran prepeljaVanja, drv v konkurenčni kraj Št. Peter se po članu XVII. zvezka pogojev imajo staviti posebne ponudbe, ker se bode sicer zmatralo, da jo prevažanje že obseženo v zahtevanih cenah. Pri jednakih ponudbah za prepeljavo ima oni. ki je dobil zalaganje, prednost. 8. Drva se oddajajo četam začetkom in v sredi vsacega meseca. 9. Ponudniki odreko se glede izjave vojne uprave o vsprejetji ponudb spolnenju v & 862 obč. drž. zak. in v članih 318 in 319 avstrijskega trg. zak. določenih obrokov glede vsprejetja obljub in ponudeb. 10. Natančneji pogoji in ponudbeni uzorci se lahko pregledajo slednji dan 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. uro popoludne pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu. kjer je za to obravnavo v dveh jednakih listinah napravljeni zvezek pogojev ddo. v Celovci dne 27. marca 1892 iu od katerega se dobe tiskani izvodi proti plačilu štirih (4) krajcarjev za tiskano polo. oziroma pošljejo tudi po pošti. 11. V ponudbi se ima izrecno izjaviti, da se ponudnik podvrže pogojem poprej navedenega zvezka pogojev. 12. Za zgoraj navedeno množino drv se vsprejemajo tudi ponudbo na dopoši-ljatev v oskrbovalni magacin v Celovci. Dotične kolekovane prodajne ponudbe so morajo Opirati na zvezek pogojev za pogodbeni kup, ki se tudi v tukajšnjem uradu lahko slednji dan ogleda v zgoraj omenjenih uradnih urah in katerega posamični izvodi dobe se proti plačilu 16 kr. 13. Dobavni obroki so pridržani sporazumljenju pogajajočih se strank pri sklepanji pogodbe; vender se morata vsaj dve tretjini vse lesne potrebščine vsaj do konca januvarja, 1893. leta doposlati. 14. Tudi se morejo staviti ponudbe na prodajo delov razpisane celo množine drv (delne ponudbe) in sicer do najmanj 100 m*. Vojaška oprava si pridržuje, da, vsprejme po svojem preudarku od ponudnika vso ponujano količino ali pa le del ah pa ponudbo popolnoma odbije. 15. Skladanje došlih drv (brez navzkrižja) na eraričnem drvišči ima zalaga tel j sam preskrbeti in v ta, namen tudi sam poskrbeti za potrebne drogove. Od upravne komisijo c. in kr. vojaškega preskrbovalnega siagacina. V Celovci, dne 27. marca 1892. Velikansko peso večno deteljo (Luzerne), mnogovrstna semena za vrte in travnike, zanesljivo kaljiva proiaja po nafiilžjl ceni (152—I6i PETER LASSNIK v Ljubljani. Oljni ekstrakt za uho od c. in Ur. sekund, zdravnika dr. ftlpeka Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let autoriteta, ker odpravi vsako neprirojeno gluhost, uklanja takoj slab posluh, useini tok in vsako uiesno bolezen. dobiva se proti dopoSiljatvi gld. 170 v vsej Avstro-Ogerski franko-vano po pošti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Rde p 1. Tomaya, v lekarni g. Ant. Kogla in v mestni lekarni g. Mittlerja v Zagreba; nadalje pri Za-netti-ju v Trst«, Jožefu Cristofoletti-ju v tla rici; Antonu Mizzano na Reki, — na Uunajl pri c. in kr. v o j u i poljski lekarni, na Štefanovem Trgu št. H in pri lekarju Twerdy-ju, Mariahilferstrasso 196.— Pristno blago se dobiva samo v steklenicah s utisneniir. napisom c. kr, sekund, zdravnik dr. Sipek na Dunaji. <9$5 mu. Pravi ssafelad, za nesrečne žrtve samooskrumbe (onanije) in tajnih razpašuostij je izborno delo ^ Dra Retau-a hebeohrana Uefiko izdanje po M<), nemški izdaji. Z 27 podobami, ('ena 2 gld. a. v. Čits naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoč h bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni ,,V e r 1 a t? s - M a g a/. i n R. F. Blerey v L i p-skom (Saško), Neumarkt 34", kakor tudi v vsakej knjigarni. (1089—16) Podpisanec vljudno naznanja, da se bo prodajalnica z mešanim blagom pri Sv. Krili pri Liti JI potom javne dražba dne 7. aprila 1892 dala ▼ najem na lici mesta in sicer za pst let, proti prav ugodnimi pogoji. (369) Ta prodajalnica, tako zvana ..Peršinova", je bila vedno dobro obiskovana in je tudi najbližja farne cerkve. Več o tem se zve pri podpisanem varuha Peršinkine zapuščine. Sv. Križ pri Litiji, 30 marca 1892. Franjo Miklavčič. Otvoritev gostilne. »S Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem 1. aprila otvorll gostilno na Bregu štev. 18 preje „pri Francelnu". Skrbel bodem za pristna naravna vina, izvrstno Koslerjevo marčno pivo, kakor tudi za okusna gorka in mrzla jedila. (370—1) Naročila za hrano se spvojemajo. Priporočam se za ranogobrojui obisk z odličnim spoštovanjem Is/L. 2E2erio.ic. J. GIONTINI, 42 tt 1^-uLTolja.n.l. cestni trgr 6t. 17 priporoča nastopne novosti in posreduje točno in ceneno pri naročilih na spodaj imenovane časopise: D Je Kneippkur, h u mor is tiče n spis a ls B usekni) kr. po posti ......., ... . gld. 1 — Oofftne, katoliika hlina postila 4° vez. 740 stranij............ „ 220 Mayer'Jev mali konvorzaoljskl slovar v 68 zvezkih............a „ —18 Bazar, modni list, za četrt leta......,, 1 92 Frauenzeltung gld. loO po pošti .... ,, ?«o6 Modeurelt, sa četrt leta gld. — '76 po polti . „ —-81 „ vel. za četrt leta gld- —'60 po polti „ —-80 Moda elegante, za četrt leta gld. 1 — po pošti „ 118 Mode Wlsner, za četrt leta gld. 1*60 po polti ,, 1*66 Wagnerjev album, 7 lepih plesnih komadov za klavir, po polti gld. 1 fin......„1-56 ter preskrbuje vse v knjigotrštvu izšle slovenske in nemške novosti. Vsako naročilo o stvareh, katere imam v svoji trgovini s papirjem, izvršujem točno. Koroški Steklenice se polne naravnost z vrelca. WrW Najizbornejša slatina ~W Izvrstno zdravilo, ako ae uživa z mlekom ali sladkorjem, zlasti is kailjnjoče otroke, — zdravi S če sa bolnike ns želodci i u iiieliurfl trpeče, is katarallčue in aislskrvne ljudi. ©rlsv-vn.e, ssstlogra. v ILjj-u.Tolja.aa.i pri 91. K. HlIPAlV-ii. (849-26) Zdravišče s studeno vodo Si Radegund na Štajerskem, 2 uri od železniške postaje v Gradci. Krasna lega med visokimi gorami, sredi velikih smrekovih gozdov. Milo, toniznjoče z račje. Izborna pitna voda. Zdravilna gimnastika in masaža. Ugodna stanovanja v 28. zdraviških bilah in vilah. Zmerne cene. Zdraviška sezona od 1. aprila do sredi novembra. Natančnejše podatke o zdravilni metodi, indikacije in sploh podatke o razmerah in cenah dobiti je iz prospekta ki se razpošilja vsakomur, kdor se oglasi, brezplačno. (371) Dr. (»ustav Ruprich Dr. Gustav Novy uaUtentul z-lravnik. vodja zavod«. ■ ri - h: ■ . t;, ■h: ■'4 Železo izpodrinjeno! Stisnjeni alumin je trda kovina, katera se staja le v raz-belni vročini, raztopi v solni in kalijevi kislini, apneni vodi : ostane srnbrohela v zraku, ker nič ne oksidujH (znrujuvi); suko-pornost :JI>0°; specif. teža 25, od železa pa 7-9. Trije ključi trhlajo toliko, kakor en sam želoziii enaki ključ Izdelujem ključe po 70 kr. in naprej tudi po doposlanih železnih ključih, kolikor se jih hoče. Treba pravočasnega naročila zaradi preobilih naročb. V Ljubljani, 2. aprila 1892. Jožef Rebek^ (330) ključavničar, Frančevo nabrežje. tM I rt- - rr. -lr- - N ■ • i'- - K" - • 1> :' T t t t T t T t t T t t t T t T t t T T t t T T it".T*lkl?!SiS£; kot najboljše milo na svetu! Za rncijonelno varstvo kože in radi ItedJJlVfl porabe n-ajcors-ejše toiletuo milo jc Doeringovo milo s sovo, katera se ju po skrbnih preskušujah in vsled upliva znamenitih higijenikov upe-1 jala v trgovstvo. To je nedosežno, neutralno, kožo osvežujoče toiletno milo prve vrste (34I) jako ugodne vonjave in eminentnoga upliva na prožnost in lepoto kože tor ima, kakor nobeno drugo vsa svojstva za pridobitev in ohranitev line polti, umivanje dojencev in otrok, kakor za osebe z zelo občutno kožo. V nasprotji z mnogimi inimi dragimi toiletnimi mili, katera, porabljena delj časa za umivanje, uplivajo slabo na kožo, je Doeringovo milo s sovo za vsakdanjo rabo najpripravnejše, in ker ni rezko, je zlasti za delavski stan in sploh za službujoče oaebe, kateri dobe vsled dela grapavo kožo in rudeče roke, jako priporočljivo. Kot znamenje pristnosti ntisnjena je vsakemu komadu Doeringovega mila naša varnostna znamka, odtod imenovanje „Doerlngovo milo S sovo'. Dobiva ss po 30 kr. komad pri : Avg. Auer, lekur (iriitsehel, Ant. Krisper, Kd. Malir. Mavrjeva lekarna „pri zlatem jelenu4', Picruli-jeva lekarna ..pri angeljn". Generalno zastopstvo sa Avstro-Ogersko A. MOTSCH Jb Oo., Dunaj, Z., Lugeok 3. Sladčičarna Jos. Šumi v Ljubljani. P. n. Za bližajoči se velikonočni čas priporočam p. n. čast. trgovcem-veletržcem svojo veliko zalogo in najlepšo zbirko času primernih izdelkov. Novo! Jajčka iz čistega slad kora v raznih lepih neškodljivih barvah. „ (ptičja) majhna (500 komadov 1 kilo. „ ,, srednja 220 „ 1 (Drag**) , 180 „ 1 „ J 8amo rdeCe barve v ti *ečja 120 „ 1 „ / t'okoladun jnjćka 400 ,, 1 „ prevlečeni s čokolado Ijeftnikovl .|edr<;l 350 ,, 1 „ „ ,, Dalje fino izdelana Jajčka, okrašena s cvetlicami po 4, 7, 12, 15, 20 kr. do 60 kr. Kristalna in «1 lanova Jajčku, ki se odpro od 20 kr. do 1 gld. komad. jMKUieta (zajčke) iz sladkora..... ,, 15 ,, ,, 1 „ „ Jajčka iz lesa, stekla, traganta, za napolniti s sladčicami. Vedno v zalogi sveže kun«11 te, čokolada, rose in evetlee za okrašenje povltnlc (tort), niallčen sok, homeonatlčne krogllee, midllnovs, uiarelčua, malliiova in a*roxdiČiia oinakis ^salse). Po najnižjih cenah proti vsaki tukajšni konkurenci. Prepriča se lahko vsakdo, ker tudi majhna naročila za poskušnjo izvršujem točno. Veletržcem dajem posebno ugodne cene. Z naročili prosim ne odlašati, ker ne bi mi bilo mogoče v zadnjem času vsem zahtevam ustreči 7j odličnim spoštovanjem (293—4) Josipina dumi v Ljubljani. Krasni uzorci za zasebne kupce zastonj In frankovano. Knjiga nzorcev za krojače nefrankovano. Blago za ololelse- Peruvije in dosking za 66, duhovščino, predpisano blago za o. kr. uradnikov uniforme, tudi ss veterane, ognjegasoe, telovadoe in za livreje, sukno sa billarde m Igralne mise, nevaljano sukno, tudi neprumooljiv«, za lovske auknje, pralno blago, potne ogrinjade od gld. 4 do gld. 14 itd. — Kdor kode imeti hvalevredno, pošteno, trdno, cisto volneno sukno, ne pa cenene cunje, kakor jih prodajajo kramarji od hlie do hlie in katere niso vredne, da se plača sanje krojaču za delo, obrne nsj se do Ivana Stikarofskega v Brno. Permanentna zaloga s nima za več kakor 1;a milijona gld. Halvečja razpoailjalnlca na kontinenta. \/ RUJ)rilo I Svnrlui p. n. publiko pred tvrdkaml, katere prlpo-" OVal MU . ročajo ..oNtanke*', ..eoupone" po S-JO sa dolge in takozvane „»dri>ike" «n sslouske obleke, fileparsivo ae vidi le Is tegu, da so ti odreakl fednako dolgi, kajti taki odreakl ae sestavljajo !■ nemodernih« pohabljenih lu neraaprodnvnih komadov. Ta ssnlkarus roba, katero kapljo te tvrdke is drage la tretje roke« Je vredna komaj tretiluo avoje eene. Rnapoill|am nanio po povaetjl* an več kakor lO gld. frankovano. — Dopisovanje V nemškem, ogerškem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem jeziku. (23S—7) 36 WE D88D 6022 Dobri kamnoseki za mramor in granit dobe dohrr latilniek in m talno drlo pri Ludo-viku IVt« 1 hm-n, kamnoseku v Beljnkn. (837—2) T7"elils:o iz"bixo izprehodnih palic po najnižji ceni (od 15 kr. naprej) priporoča k pričeti sezoni Kočevska domača obrtnija v Ljubljani, Šelenl>urKova ulica štev. 4. (319—4) p^^Prekupniki dobe primeren popust. Naznanilo. P. n. častitemu občinstvu kakor tudi dosedanjim mojim naročnikom uljudno naznanjam, da sem se preselil v Židovsko ulico št. 8 (poloj? kr/narjfi Knsoka) ter p. n. častito občinstvo uljudno prosim, da bi me blagovolili tudi v novem stanovanji počastiti z mnogobrojnimi naroČili Z odličnim spoštovanjem se priporočam Fran Kreč, krojač v Židovskih ulicah itev. 8 v LJubljani. Naznanilo in priporočilo. Naznanjam prečastitemn občinstvu in p. n. gostom' da bodem od dne 24. t. m. premestil svojo gostilno katero sem doslej imel na Starem trgu it. 7 v gosp. Sevnlka hlil v hišo g. Jesenka na Starem trgu št. 11. Priporočajoč se precastitemn občinstvu Se v nadalje obiskovanje in zaupanje, obećam, da bodem tudi v naprej kar najbolje mogoče skrbet za točno in dobro postrežbo. Z odličnim spoštovanjem _ Fran Pok, (828—3) gostilničar. Trgovskega pomočnika popolnoma veičegs trgovini s konfekcijskim, modnim in platnenim blagom ter Ženskimi ročnimi deli, 1 »«"•«* (338—3) F. Bendeković v Karlovcu na Hrvnutkei (289—3) 0388830803 za konje, govejo živino in ovce. Ta i>r:«Hi'W ribi bo ikoro So lt-1 m inij Ih» I} s i m UMpeliom v vhoIi vnojili Merili, kiiclar živimi ne ■•*«•. I.inlur sliil.o |»re-Imivii. v aUoIJtmnJe nihkit in .iiliii boleznini. Cena */, škatljica 70 kr., V/, skatljice 35 kr. r.i/.it; 11* mi Korenju vurnoBtno niitmko In zahtovuti je isrecuo KmIkIIii KoriiViilMirnkl til» llio-rrili i ni pt-usi-u. I'n -111. i l«l iu'ii bo dobi v Tsnli lektinmh in tribuni.«h h »jioce- l'lJHkllll tihlU'Hli GLAVNA ZALOGA: (242—3) ITr-aii Ivan Jtk wizclai c. kr. avstrijski In kr. rumunski dvorni založnik, okroinl lakar v Korneuburgu pri Dunaju. Fran Flander stavbinski in pohišni mizar Marije Terezije cesta (poleg Kozlerjeve pivarne) v Ljubljani priporoča se p. n. častitemn občinstvu za vsa v mizarsko obrt spadajoča dela z zagotovilom, da bode p. n. častitiin naročnikom vselej postregel z najboljšim blagom in nizko ceno. (292—8) V AMERIKO. I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 7a 3 i I t DTJNAJ. I vožnji listki (7—13) pri ii■ zuzemako - jiiim riši* i pa-rol»ro«liii d ru/1»i. Prospekti in pojasnila točno in zaatouj. Najkrajšo, naj o enoj o ln najhitreje potovanje. I I i Ne plačujte provizije, naročite direktno sveže in suhe s trakovi in napisi, šopke in druge cvetlice pri (G7—13) Alojziju Eorsiki umetnemu in kupčijskamu vrtnarji v Ljubljani. Ilustrovani cenilniki semen, vrtnic in drugih cvetlic za v lonce, Spargelnovih sadik i. t. d. zastonj in franko. 'JUHI i SlfllTTLZZIIIIIIIIIIIIIIZLIIIIIIIJIIIIIIZIIIH, Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke B. Jesenko v Ljubljani. Priporoča se p, n. častitemu občinstvu v izdelovanja vsakovrstnih oblek za gospode in dečke. Velika zaloga narejenih oblek za otroke, katere prodajani po najnižjih o nah ter so zelo trpežno narejeno. Kdor si želi kako obleko omisliti za-se ali za otroke, blagovoli naj se prepričati osobno, da imam dobro blago v zalogi po zelo nizki oeni. - Pismena naročila izvršujejo se istotako točno, ceno in iz dobrega blaga. Za mnogobrojna naročila priporočam so mtjuljndneje B. Jesenlco g (2<>8—3) trgovec in izdelovatelj oblek v Ljubljani, Stari trg. m rTrrjjrjrrrrrrrrjTJJirrrTrrrrrrTrrrrrrrrrrrrrrrrrr/ ^OzSz5cSocSc_:Oz\žzSzSz^zscrzžzszs zszs zszszs zszs Razprodaja modrobelo posteklene plošče-viaaste kuhinjske posode pri Andr. Druškovič-u trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. IO. Dobiva se tudi vsakovrstno hlšau ln kuhliijMUo orodje po najnlajl eenl. — S tem ponuja se vsem p. n. gospodarjem, KOMtllutf-arJein, predsto|nlstvom bolni« itd. naj bolida* prilika, svoje h leno in kuhinjsko orodje po cesl dopolniti ali ps al novo omisliti. NeveStaiTI Prip°r°eani >vojo ualase is novo gospodarstvo ■ ostavljenoklAno potrebdeino Is ielesn od Vid* 1»— do gld. 200>—. t manjm mmrmčUm srn tatmj in testno ivvrie. (54—24) Doniva v lekar nah. tioleio iu hitro upu- >*\.t_ vajoču aredst\o prod k ur) i in « iii. tul i«-m i a ) pbitib, |n-tHIi in drugim trdim ^^^j? 4^vX L. Schwenk-a lekarna pruskom k« i/1 Veliko pri/tialnili pisem i«* na na ogled v avni rtipoiiljalniei: 1634) [eldling-DunaJ. Pristen samo, če imata navod iu obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj se pazi iu zavrne vse manj vredne ponaredbe. Pristnega imajo v I,|ub-MhhI J. Swoboda, ll.pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Oretehv Kudolfoveisi S. pl. Sladovič, F. Haika; v Kamniku J. Močnik ; V 1'eluvel A. Egger, W. Thurinwahl, J. Himna-oher; v Brezah A. Aich-in^or; v Tr«u na Koroškimi) O. Menner ; v B«*l|aku F. Scholz, Dr. K. kumpt'; v Gorici G. H. Pontoni; v Wolfa-1ier|(u A. Ilntb; v Hrs-uji K. Savnlk; v Kad-goui C. £ Andrieu; v Idriji Josip Wsrto; v ItHdovlflel A Hoblok; v S'•» 1J1 J. Kupferschmid. Eneipp-ova slak kava «'isla ali z Oelz-ovo kavo pomešana, je zdrava, <(enena kava, fino duhteča, kateri je dajati prednost pred drago, trovilno bobovo kavo. — Kuelpp-ova Hladnu kavu je pristna, ako Be prodaja v rudečib, čveterooglatih zavojih z variaontuo znamko, kakor je tu natisnena. (1006—15) Oelz»ova kava le x iiumo firmo. bratje <$#1k v Bregenes od veleč. gosp. župnika Seb. ICneipp-a za Avstro-Ogersko Jedina pri vil. tovarna sladne kave. Dobiva s« v vseh boljših trgovinah s špecerijskim blagom. Zastopstvo za Kranjsko ima M. VVagner-jeva udova v Ljubljani. 492651 ^86630 ©I©l©l©l©l©l©i©l©l©l©i©i©.©i©i©l©i©l©l©l©l©l©l©l© Za pomladansko in poletno sezono N priporočam bogato svojo zalogo najmodernejših <1 a III II ili Cipeli in slamnikov, cvetk, trakov, peres, tančic, agraf itd. Solnčnikov najraznovrstnejše novosti, takisto palialke od najcenejše do najfinejše vrste. Rokovice za gospe in gospode najboljše vrste glace, sukančne, fildecose, pol in povsem svilnate. Kravate za gospode ovratniki in mailšete v nedosežno veliki izbiri, najmodernejše fazone. (966-28) Srajce za gospode gladke ali zložene fazone, za izbornost blaga in izvrstni kroj se jamči, ker je vse iz prve in najslovitejše Dunajske tovarne za izdelovanje perila za gospode. Z odličnim spoštovanjem ~m IKff i™ t v Ljubljani, na Starem trgu. ©|©|©|©|©|©l©l©l©i©l©i©l©i©i©i©i©l©l©l©l©l©l©l©l© ♦ ♦ Na najnovejši in najbolj Si način ■ 228—8) f eobe In zobovja : ♦ ustavlja brez vnakib bolečin ter opravlja plombo- • 4> Vanja in VM aobne o|M>rH«>i|f. — odstranuje $ ♦ sobue bolečine z ustnrteujeui živca -* 5 zobozdravnik A. Paichel, : J poleg čevljarskega mostu, v KOhler-jevI liifii, I. nadatr. t JMT Nepremočne vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—28) I*. KANZINOEU spetfillr e« kr. pri v. južne ieleanlee, v LJubljani, na DuuajMki centi mi. 15. Za vsakogar (333—2) povsem sigurna eksistenca. • tO fpold. 1111 teci «311 more zaslužiti vsakdo, kdor ima količkaj znanja na deželi, tudi polet? navadnega svojega opravka, brea rlslka, brea Klavnice in brea strokovnega isa> uja In sicer lahko, prevzemat zastopništvo znane tovarniške veletržnice. Samo pismene ponudbe je pošiljati Fr. Npaeek-u v Prsgl 12-11. Izvržkov, kupljenih na licitaciji, nimamo! razprodaja klobukov! Ker je po mnogih časopisih naznanjeno, po kako nizkih cenah se bodo klobuki od 1H. t. 111. prodajali, naznanjamo podpisanci slavnemu občinstvu, da se dobiva pri nas zniironi ho I j so h I ago po ravno lisi i ceni ali pa Se eeneje. samo da ml iako čudnih reklam no ilelamo. Cene so sledeče: (2«i7—1) Mehek klobuk od 90 kr. naprej. Trd klobuk od 1 gld. 50 kr. naprej. Klobuk z zidano podlogo od 2 gld. naprej. Blago dobivamo iz prvih tovarn v Avstriji. - - Tudi imamo pristno angleško blago na prodaj. ■— Zunanja naročila se točno izvršujejo. Tvrdka obstoji 18 let. Tvrdka obstoji 100 let. Tvrdka obstoji 10 let. Anton Krejči. Josip Pok. Ivan Soklič Blago iz prvih tovarn v Avstriji! Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.