270. fleirtlko.
• UiWmL i sototo. 24. novembra 1906.
mu leto.
lakaja vaak dao airecer, iiimil osrtaij« * $>raa\i:«k*    *   «uo po posti m avstro ogrsaa   toiaie oa «n ata M) I, a paj  *ta   4 iL, n 9«Crt tata 6 K «u h   u mi mm t K tO h.   £a Ljubljano i #a4Ujaajaia na 4aa m #m tate
& K, n m lata 18 K, sa Satrt lata 6 K, sa aa mm— 8 K Kdar hsdi ub peaj, plafia aa rta tata K, aa peJ lata 11 K, aa Šatrt lata 6 K 50 k, aa aa neie« 1 K »0 h. - Za tuja delala talika vad, kalikar saafia poStnina. — Na aarsčka £ras tatedabca raaiiljatva oarečafoa sa ca astra. - Za oznanila aa plaftsja ad petereatepaa aatit-mt« pa 18 h, da m aanaaila tlaka onkrat, pa 10 h, it aa dvakrat m pa 8 h, Sa aa tiska trikrat ali vaSkrat. — Dapiai naj isrole raakovati. —« Šekaeia) ia oa vra£a}a       Uradnlatvo te upravnlstvo     ■ Kaaflsvfb aitaab it b. Id liaat aradciitvo * t. oadatr., apravniitva pa v pntličja.       Upravoiltva naj ta blagovolijo  ^«šiljati uaračnioa,   ^*!am*oijo, oananila, t ). adminiotra tirno ■trat
9reteUhra teletom it 14.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Poiaaeine etevllke po 10 k.
Opravalitva telefon it. 80.
Kraljevsko darilo ljubljan-skemu škofu Jeslito.
Pred davnimi leti je Bismarck izrekel naravnost uničujočo sodbo o avstrijski visoki birokraciji. ^Avstrijska birokracija je protistrup avstrijskim zakonom," je tedaj rekel Bismarck in prizadeta birokracija je to trpko sodbo dobro razumela, kajti prote-stovala je glasno in hrupno in mnogo tednov so v vladni službi stoječi listi polnili svoja predala z obrambo visoke birokracije. Dan na dan je bilo citati bombastična zatrjevanja, da je ta visoka birokracija pravična in poštena in da vrši nepristransko svoje dolžnosti, dan na dan je bilo Čuti, da so v naši državi pred zakonom vsi enaki, ne le v teoriji, nego tudi v praksi, in da se visoka birokracija ne ozira ne na stan, ne na narodnost, ne na vero. kadar reže državljanom kruh pravice.
Gostobesedna in jezikava je bila ta obramba, a kdor je količkaj poznal razmere, se je tiho smejal.
In potekla so desetletja in vse je ostalo pri starem in o visoki avstrijski birokraciji veljajo še danes besede Bismarokove v polnem obsegu. Evo dokaza.
Pred nekaj me<eci smo razkrili senzaČni slučaj 1 j ubij anskega škofa glede davka za verski zaklad.
Kakor znano se iz verskega zaklada plačujejo duhovniki, a kar primanjkuje, to pokrije država iz davkov. Verski zaklad ima vsako leto več milijonov primanjkljaja in ta primanjkljaj plačujejo davkoplačevalci.
Škofje morajo po postavi plačevati poseben davek za ta verski zaklad, in sicer vsak škof po svojih dohodkih. Ta davek se odmeri škofom vedno za deset let.
Tudi ljubljanskega škofa Jegliča je zadela dolžnost, da mora plačevati za verski zaklad primeren odstotek od svojih resničnih dohodkov.
Prvotno se je Škofu za dobo 1901. do 1910. predpisalo davka za ver-
ski zaklad okroglo 3000 K na leto, torej za deset let okroglo 3 0 tisoč kron. Ta predpis je bil pro-vizoričen in si je vlada pridržala pravico, dr na podlagi poizvedb o resničnih škofovih dohodkih napravi nov predpis in da škofu naloži toliko tega davka, kolikor mu ga mora naložiti po postavi.
Poizvedbe o škofovih dohodkih so trajale več let. Vsakdo ve, da se v Avstriji škofom ne delajo krivice in da se jim gotovo nikdar ne nalagajo previsoki, nego rajše prenizki davki. Lahko si je torej misliti, da je vlada škofove dohodke cenila kar mogoče nizko. Od teh dohodkov mu je meseca julija tekočega leta definitivno predpisala davek za verski zaklad za desetletno dobo 1901. do 1910. Po tem predpisu bi moral škof v tej dobi plačevati na leto okroglo 18.000 K tega davka, torej v desetih letih okroglo 180.000 K.
Škof Jeglič se je proti temu predpisu pritožil na vse strani. Povsod je propadel s svojo pritožbo. Vse oblastni] e so po vestnem preudarku prišle do spoznanja, da je predpis pravičen in predpisani davek primeren škofovim dohodkom.
„Dajte cesarju, kar je cesarjevega in bogu, kar je božjega,a uči katoliška cerkev, ali ljubljanski škof ne pripoznava tega nauka in se neče po njem ravnati. To je pokazal, ko je bil s svojimi rekurzi propadel in je bilo končno odločeno, da je naloženi davek popolnoma primeren njegovim dohodkom. Škof tudi sedaj še ni dal „ cesarju, kar je cesarjevega," marveč je poskusil, da to, česar pravnim potom ni mogel doseči, izposluje potom milosti. Vložil je prošnjo, naj se mu naloženi davek odpiše in daruje in podprl je svojo prošnjo s „strahovito" grožnjo, da odstopi, Če se njegovi prošnji ne ugodi.
Človek bi mislil, da bo vlada na to prošnjo odgovorila: postava je postava in pred postavo so vsi ljudje enaki, knezi in škofje, kakor črev-ljarčki in kajžarji; naloženi davek je po postavi predpisan, je pravičen in primeren dohodkom in kakor se davki
nikomur ne darujejo, tako tudi ne ljubljanskemu škofu.
A prišlo je drugače. Primeril se je ta naravnost nečuveni slučaj, da je naučno ministrstvo ugodilo škofovi prošnji in mu odpisalo ves zvisek davka za verski zaklad.
Naučno ministrstvo je z ukazom z dne 7. avgusta 190<> štev. 30.607 razveljavilo svoj lastni ukaz, s katerim je škofu za čas od leta 1901. do 1910. predpisalo davka letnih 18.000 kron in odredilo, da naj škof za to dobo plačuje le toliko tega davka, kolikor mu gaje bilo prvotno naloženo, namreč okroglo 3000 kron na leto.
Vlada je a tem ukazom na stroške davkoplačevalcev napravila ljubljanskemu škofu res kraljevsko darilo. Vluda je čisto samostojno po svojih zapriseženih organih dognala, da mora škof v dobi od 1*K)1 do 1910 plačati Lega davka okroglo 180.000 K. Sedaj pa je to preklicala in   odredila,   da   naj   plača   škof le
30.000 K. Vlada je torej škofa darovala celih 150.000 K.
Živimo v časih, ko so eksistenčni pogoji silno težki. Revščina žene ljudi kar trumoma iz domovine v Ameriko. Trgovec, obrtnik in kmet se bori za vsak grižljaj, uslužbenci zdihujejo, da jim ni izhajati. Vlada je gluha in slepa za vse to. Nikdar se ne zmeni za pomoč. Niti za najpotrebnejše stvari nima denarja — in v teh časih ima vlada pogum darovati za nič in zopet nič ljubljanskemu škofu 150.000 kron.
Kruta je država in brezobzirna pri iztirjavanju davkov. Nikdar ne prizanese in Če vzame ubožni vdovi zadnjo kravico in Če strga revnemu obrtniku nedeljsko suknjo s telesa — nič ji ni zato. Na tisoče eksistenc je spravila država že na beraško palico s tem, da je neusmiljeno izterjala predpisane davke. Pri produktivnih stanovih, pri ljudeh, ki trpe  in  se mučijo  noč in dan,
ne pozna država nobenega pardona — bogatemu ljubljanskemu škofuje pa vrgla v nenasitno bisago celih 150.000 kron.
Taka je pravica in taka je pravičnost, ki vlada v naši državi. In spričo takih slučajev naj bi se človek ne spominjal Bismarckove sodbe o avstrijski visoki birokraciji ?
Upamo, da bodo napredni poslanci s primerno eneržrjo stopili pred vlado in jo zaradi tega kraljevskega daru na stroške davkoplačevalcev poklicali na odgovor.
Pismo Iz HruatsUe.
(Delovanje hrvatskega sabora.) V Zagrebu, 22. novembra.
Delovanje našega sabora je vendarle kolikortoliko uspešno vkljnb burnim prizorom, ki ne izostajajo pri nobeni seji.
V novi sabor je došlo veliko število ne samo novih, nego tud« mladih mož in to sposobnih mož. V vseh teh pa živi ambicija, da se čim preje odlikujejo; kadar govori nasprotnik, ne morejo mirovati, zato so tudi burni prizori na dnevnem redu. Sicer pa ni čudno, da se je v tem dolgem času nabralo toliko gradiva, .toliko nerešenih vprašanj, toliko ne obravnavanih dogodkov! Vse to je pa sedaj izbruhnilo na dan, da najde odziva v najvišjem ustavnem telesu.
Zato bi se ti spopadi, ti burni prizori lahko smatrali za povsem brezpomembne, ako bi ne bilo med frankovci nekaj navadnih kričačev, ki često pozabljajo, kje se nahajajo, in se poslužujejo docela navadnih pouličnih psovk. V tem kolu ima glavno besedo Bošnjak dr. Elegović, ki ni samo docela navaden kričac, nego je imel že tudi več nečastnih afer in je bil pri zadnji volitvi izvoljen za poslanca z enim glasom veČine le vsled necuvenega pritiska. Zahvaliti se ima edino momentani situaciji po volitvah 3. maja, ker je koalicija sklenila s frankovci pakt v svrho, da se ma-djaroni popolnoma uničijo, da je bila
njegova škandalozna volitev verihci rana.
Treznejšim elementom v stranki drja. Franka se je vendarle posrečilo, da se vsi spopadi reducirajo na minimum, da se ne kaže več, kakor se je zgodilo v prvih sejah, kakor da bi stranka obstruirala resno in važno delovanje sabora. Često se je že zdelo, da se bodo spopadi spremenili v pogubne ulične boje. Prišlo je tudi do demonstracij proti naprednemu glasilu „Pokretu", ker so napredujaki avantgarda koalicije proti frankovcem. Čl ani uredništva so z revolverji pregnali poulično sodrgo. V soboto so pa priredili naprednjaki protidemon-stracije. No, s tem so se na srečo polagoma pomirile strasti in sedaj ne pride več niti pred zbornico do ni-kakih škandalov, kakor je bilo to prvih osem dni.
V ponedeljek je bila končana debata o predlogu za spošno volilno pravico. Koalicija je namreč vložila, da izvije frankovcem iz rok agi-tacijsko sredstvo, po predsedniku napredne stranke drju. Lorkoviču predlog, naj se izvoli odbor, ki bi stal vladi ob strani ter zbiral potrebni material, da se čim preje predloži zakonski načrt o splošni in enaki volilni pravici. Ko so frankovci uvideli, da jih je prehitela koalicija, so v soboto vložili nujni predlog z že gotovim zakonskim načrtom o splošni in enaki volilni pravici.
Toda s tem so se silno blamirali.
Ker so načrt sestavili na vrat na nos v dveh dneh, se ni čuditi, da je silno zmašilo. V |bistvu so razdelili okraje tako, kakor so bili pred 1. 1883. Tako se jim je prigodilo, da so izpustili celili osem novih občin.
Razen tega so pokazali, kaka volilna geometrija bi jim bila najbolj po godu, ko so dali dvema zagorskima vasema, kjer so StarČevičanei najmočnejši, eden mandat, dočim bi morali ogromni srbski okraji voliti samo enega poslanca.
Ta svoj namen so še bolj pokazali pri utemeljevanju dotičnega predloga. Dr. Lorković je naglasa!, da se bode z volilno   reformo   na temelju
LISTEK.
Odprto pismo
ali adventna pridiga vsem brum-nim dušam v pohujšanje iu preudarek.
Vladimir Levstik dičnemu avgurju pozdrav! „Slovenčevega" podlistka, v katerem si je Vaše blagorodjiče postreglo z mojo osebo in dokazalo na podlagi moje študije „Jens Peter Ja-eobsen", da še ne znate pisati in brati, nisem čital, ker se v Parizu takozvani „torche-cul" prideluje doma in ga ne naročajo iz Ljubljane. Iskreno čestitko, ki jo izražam s tem vsem pobožnim Slovencem, rabečim papir, dezinficiran s tako non plus ultra smrdečim lizoJom, je zakrivil edino le g. dr. Zbašnik z vrsticami: „Slove-nec" Vas je obdolžil plagiatstva. Priobčil je cel feljton, kjer primerja odlomke Vašega spisa o Jacobsenu z nemškim „originalom". Ali nameravate kai odgovoriti ?u
Odgovarjati, dični avgur, se da le obdolžitvi, katere besedilo je znano, in nasprotniku, ki ga upoštevam, torej v Vašem slučaju iz dvojnega razloga ne. Kako, prosim Vas, naj položim aritmetično izračunljivo psihično in fizično delo pred objekt, ki zbudi mojo nameravano pozornost pod pogoji, vsled katerih ga vidim a priori le čez plot preziranja in zaničevanja?
Vrhutega sem smrten sovražnik vsakršnega simptomatičnega početja, potemtakem v prvi vrsti slaboglasnih slovenskih literarnih pravd. Vi me smatrate za idealnega, požrtvovalnega in na vse slične načine prismojenega literata, za literata po vzoru dobe, ko je kokodajsknila majka Slava od Urala do Triglava, kadar je kak Pindar v surki zasviral rodoljuben kakanček, ko so kokodakali vsi Pindarji v sur-kah, kadar je ultra montes pljuskmlo prince na beli dan in ko so se od Urala do Triglava lasali vsi „dični možje" za črke in besedice in tako uspešno sugerirali narodu, da živi. To, magister illustrissime, je nazi-ranie.   vredno   naivnosti zaliubliene
goske! Navzlic vsi mržnji, ki jo kažemo do pozitivnega dela, in vsi rafiniranosti, s katero se izgovarjamo na zatiralce, na notranje nasprotnike in na to, da je mili narod ubog in ne more žrtvovati, smo dobili generacijo, ki — ako že ne stori vsega, kar je potreba, — vsaj opušča to, Česar treba ni. Jaz, o modri puščavnik, nisem idealen literat, temveč praktičen človek in zelo velik citat. Kadar se postavi Krez moje vrste na stališče „1' art pour 1* artas" — v gmotnem pomenu besede, — takrat bo lepoto raje živel in ji bo prihranil stuprum, ki ga trpi na papirju. Oglejte si, prosim, Smrekarjeve risbe h „Krpanovi kobili" Ivana < ankarja, ki so zelo simbolične in kakor nalašč za Vas & Co.!
V mojih očeh je torej slovstvo napram vsem strogim definicijam poklic, ki se plačuje, oziroma izkorišča, — da se izrazim dvoumneje. Dovolite < 'ankarju, da sme svoja dela brezplačno milemu darovati narodu, in radoveden sem, koliko jih Še bo. Nehonorarna slovstvena vprašanja pa so več ali mani zadeve umetniške  vesti ali
gonetke usode stvarjenja in ne spadajo pred noben tribunal na svetu.
Ako sedem torej k papirju in napišem slovstvenozgodovinski spis, ga pišem za honorar; in po umevni analogiji s svojim lastnim egoizmom nudim tudi javnosti le to, kar je na mestu in Času primerno. S tem bodi rečeno, da se strogo izogibljem Po-hlinovih epigramov, satur in problemov Koseškega. Zato sem napisal par strani o Jacobsenu.
Nisem pisal v Ljubljano po „Slovenca", da Vam odgovorim, kajti svoje stališče napram temu listu sem opredelil v „Slovenskom Narodu" že davno in ponavljam tudi danes, da imajo vse moje potrebe prednost pred debatami z Vami: V veliki podlosti in zavratnosti svojih misli pa sem prepričan, da bi bilo Vaše olagorodjiČe neizrečeno hvaležno tistemu, kdor bi se kompromitiral s prizuanjem, da je abortus Vaših možganov precital, predno ga je vporabil, kakor se Lessingom Vaše kvalitete spodobi. Jaz ga nisem čital, niti rabil; toda naj Vas potolaži to, da vseeno s par
Vaš nemogoči poizkus, kompromitirati list, čigar ime je samo na sebi tako a priori Čast njegovih sotrudnikov, da med nama dvema sploh ni mogoča razprava, kakršno ste se osmelili izzivati!
Tisti čas je vzkliknil prorok v Izraelu z velikim glasom: „ Plagiator! Plonkal je!" Obesil bi se od žalosti, avgure jasni, da Vam ne morem pritrditi ; zakaj brezstiden cinik sem in užival bi trenotek božanskega studa, ko bi vsaj v duhu gledal, kako seje Vaše blagorodjiče velemoralno razjokalo nad mojim priznanjem, češ: „Homo, cui nulla tides neque religio!"
Smatrajte za dokaz moje posebne ljubeznjivosti, da si mislim: moj strogi avgur je bistroumnejši od hipnega vtisa in me ni naskočil v bojaželj-nosti otročjega donkihotstva, temveč z globokoumnim načrtom, vrednim Richelieuja. Hotel je pokazati, da ima Reklamov snopič, na katerege se sklicuje, in da ga je nemara tudi pre-slovkoval. Vsa čast Vam in blagor narodu, ki ima take može! Sicer pa,
splošne volilne pravice ojacil naš avtonomni položaj in da se bodemo politično okrepili napram vsakemu zunanjemu sovragu. Ta popolnoma pravilni nazor je tolmačil frankovski govornik katehet Bošnjak tako, da to znači utrjevati naše podrejeno stanje napram Ogrski. Frankovci pa hočejo takšno splošno volilno pravico, ki bi nas popolnoma ločila od Ogrske.
Ta debata, kakor tudi prvi spopad med koalicijo in frankovci, seje porabila v to, da se je razpravljalo o splošnih političnih vprašanjih. S strani^ koalicije se je uspešno nagla-šala nova smer narodne naše politike. Župnik Zagorac, eden izmed vodij hrv. stranke prava, ki je nekoč s Starčevičem tvorila eno stranko, je razložil evolucijo svoje stranke. Štirideset let, je rekel, je izgubila stranka s povsem neplodnimi državnopravd-nimi reklamacijami.
Njeni prvaki so tudi mnogo osebno žrtvovali, a vse to je ostalo brezuspešno radi pogrešne smeri in metode, ki so jo zastopali. Narod je propadel, a tudi politične pravice narodove so se teptale, vedno bolj in bolj. Tega se ni moglo več prenašati, ker je narod hrepenel po uspehu, po pozitivnem realnem delovanju. Zato je stranka opustila državnopravno pasivnost in sprejela neko regulacijo kot temelj realnega svojega velevanja. In tak< j seje pokazal uspeh. Madjaronski sistem je bil uničen in sedaj lahko svobodno gradimo daljne temelje boljši bodočnosti.
V torek je bila sprejeta zakonska osnova, s katero se zopet uvaja porota za tiskovne delikte. Pri tej priliki je razvil oddelni predstojnik za pravo-sodstvo dr. A. Badaj svoje vseskozi moderne insvobodoumne nazore o poroti pravosodju vobče. Njegove globoke misli, njegovo napredno in demokratsko naziranje je izzvalo v vsi zbornici frenetično odobravanje. Frankovci sami so strmeli in ploskali drju. Badaj u.
Tudi tu je uspeh koalicije, da je aa vladi tako moderno inisleč'raož.
Danes je bila seja docela mirna, dokler se ni razpravljalo o vprašanju verifikacije mandata grofa Jankovima.
Koalicija je zastopala mnenje, da se Janko viceva izvolitev ima verificirati, ker je že verihkacijski odsek enkrat soglasno proglasil to izvolitev za nesporno. Ker je pa Jankovićev protikandidat župnik Jemeršie med tem stopil v „Starčevičansko stranko," so frankovci naknadno vložili protest proti volitvi in zahtevali, da se volitev mora razveljaviti.
Koalicija je pa to zahtevo odbila, ker se mora držati dotičnih predpisov v poslovniku. Radi tega je bila dolgotrajna seja in je bil frankovski predlog odbit z ogromno večino.
V kratkem se prične v saboru tudi adresna debata. Koalicija bo predložila svojo adreso, ki se bo omejila na aktuvalno delovanje sabora, dočim bodo frankovci brez dvoma paradirali z velikimi državnopravnimi frazami. A-
in „Marie Grubbe" v izvirniku in marsikako knjigo nekega gotovega Jurija Brandesa, ki je bil, kakor utegnete znati, rimski konzul in je padel pri 'vVagramu v boju proti hunskomu kralju Artakserksu.
Toda jaz, dični prerok, sem silno otročji in špekuliram tako-le: Duševnih otrok, ki ste jih krpucali, zajtr-kujoči svinčnike in radirke, pameten človek itak ne bere, ako bi bili torej svoje mnenje zaupali le prijateljem in znancem, v „Slovencu" pa bi bili priobčili kak aktualen sestavek, ki bi le nekoliko dišal po praktičnem pomenu, bi bila to vsaj koristna domaČa naloga, služeča v pomnjenje Vase brumne vesti, četudi ne literaren čin. Vi pa ste egoist, mili avgur, Vi nočete živeti, kakor se spodobi poštenemu^Solzislavu Hejslovanu;_Vi ste^torej jlažnjivec, in to ni^lep^^ni
krščanska! 8818B8___
, "2Vi "navajate par oddaljeno uje-majočih se odlomkov ; rad verjamem, da se Vam je zdelo umestno zamol-čati vse, kar se ne ujema in je moj lastni, subjektivni komentar. Vsak slovstvenozgo do vinski spis se opira na vire; Čim več naj pove na čim
Pismo iz MQe.
Pred sestankom  skupštine.   —   Glasovi o prestolonasledniku Jurju. — Protestni shod radi nasilj bosanske vlade. — Novi glasovi z Dunaja.
B e 1 g r a d, 22. novembra.
— lit. Jutri se zopet sestane narodna skupština, ki je pavzirala 15 dni, da more finančni odsek pregledati vladni proračun. Finančni odsek je teh petnajst dni marljivo delal in njegovo izvestje je sedaj končano, pa se predloži narodni skupštini takoj jutri. Potem se začne proračunska debata, ki bo trajala zelo dolgo in bo tudi burna, kakor moremo sklepati že danes iz pisanja organov opozicijskih strank. Ker redno zasedanje narodne skupštine ni bilo otvor-jeno v oktobru s prestolno besedo, kakor je bila dosedaj navada in je bila vsled tega nemogoča kritika vladnega programa od strani opozicije, ker ni bilo adresne debate, hoče opozicija izrabiti priložnost proračunske debate in napasti na vlado z vso silo.
Vladna veČina je stavila v proračun za prihodnje leto nekaj čez 300.000 dinarjev, ki se naj uporabijo kot apanaža prestolonasledniku, ki do sedaj ni imel nobene apanaže, nego samo svojo lajtnantsko plačo, a v kolikor mu ta ne zadostuje — in mu zadostovati niti ne more — mu daje kralj, oče, od svoje civilne liste.
Celokupua opozicija je odločno nasprotna vladnem poskusu, da se da prestolonasledniku apanaža in pravi, da je to popolnoma nepotrebno, ker da prestolonaslednik ni kralj in ne potrebuje velikih dohodkov. Da se izogne neprijetni debati o tem predmetu v narodni skupštini, je predlagala opozicija vladi, naj odstopi od svojega predloga, ali do sedaj vlada tega še ni storila — in najbrže sploh ne odstopi od svoje zahteve — ker smatra, da prestolonaslednik srbske kraljevine ne more živeti od lajtnant-ske plače, a nepravično bi bilo, ko bi se zahtevalo od kralja, da on iz svojih sredstev vzdržuje svojega polnoletnega sina, ki je službeno proglašen polnoletnim naslednikom prestola. Tudi meni se zdi, da nima zmisla tolikih vsot denarja vporab-ljati za dvor, ali ako narodu že tako ugaja monarhična državna forma, potem mora biti pripravljen tudi na posledice, ki prihajajo iz tega. Smešno je zahtevati, da kralj in njegova rodbina živi „skromno". Kralj je glavar države, njegov socialen položaj je enak socialnemu položaju drugih vladarjev, pa mora imeti tudi dohodke vs,aj približno dohodkom svojih kolegov na drugih  evropskih prestolih.
Ako pride pri proračunski razpravi radi prestolonaslednikove apanaže do nemilili prizorov, zakrivila jih bo opozicija s svojim demagoštvom, ker opravičiti svojega stališča ne bo mogla.
* *
V pomanjkanju drugega materijala proti Srbiji, je začelo dunajsko
tesnejšem prostoru, tem odvisnejši je od virov in tem več pravice ima pisatelj, da se jih poslužuje. Ako pa prihajam v spisu do sorodnih zaključkov, kakor nemški esejist, je to znak sorodnega stališča in v drugi vrsti relativno pravilnega izsledovanja, ki briga edino le mene in mi služi v za-dovoljnost. Opozarjam Vas končno na določbe avtorskega prava, ki dovoljuje dobesedno uporabo, ne pa samo ujemanja posameznih misli in pridržanja Časoslovne razvrstitve življenjepisa. Tako dvorljiv nisem niti napram Vašemu blagorodjiču, da bi rodil Jacobsena po njegovi smrti, ali narobe!
Ni Vam zameriti, božanstveni avgur, da so Vas varala proroška piščeta, kajti ta, kdor hodi z maslom pod kučmo na solnce et in inexpressi-bili parte vestimentorum cal am i tate facta v salon, pač ni odgovoren za svoje početje . . . Prvo možnost glede Vaših nagibov in namenov sem že razložil; druga, tudi zelo verjetna, je ogorčenost Apelovega čevljarja; bistveno v obeh pa je to, da sta navidezni in napačni; zakaj tretja in prava pravcata se sploh ne tiče Vas,
časopisje prinašati senzacionalne laži o srbskem prestolonasledniku Jurju, kateremu pripisuje silne ekscese in končno je prišla — kot krona na vse to — vest, da je prestolonaslednik Juri duševno bolan in da se namerava, poslati ga v kak senatorij v inozemstvu.
Vse te laži so bile skovane v avstro-ogrskem poslaništvu v Bel-gradu, ki hoče na ta način škoditi ugledu Srbije in srbskega vladarskega doma. Da so se porajale vse te laži ravno v avstro-ogrsk em poslaništvu, vidi se najbolje iz tega, da je tudi dunajski „Fremdenblatt", organ ministra zunanjih zadev, objavil prve laži. Sedaj se hoče „Fremdenblatlu oprati, pa je objavil beležko, da je žalostno, da so te laži prinašali posamezni avstrijski listi in da je to vse obsodbe vredno ... a sam je začel!
Iz Sarajeva prihajajo čudne vesti. Bosanska vlada je vedno z vsemi sredstvi zatirala vsako svobodno gibanje v Bosni in Hercegovini, ali to, kar ona dela v poslednjem Času, presega že vse meje. Časopisje se zatirava v Bosui, — turške hišne preiskave so na dnevnem redu — tudi kakor na Turškem. Sedaj je vlada izgnala iz Sarajeva znanega srbskega književnika Petra Kočića in urednika „Srbske Riječi", Stijepa Kobasico, a urednika mohamedan-skega lista „Bosansko-hercegovački Glasnik", Sul e j m a n p a Šić a, je pozvala k sebi in mu je strogo prepovedala propagiranje sloge moha-medancev in pravoslavnih in ako se tega ne bo držal, mu kratkomalo prepove nadaljno izdajanje lista.
To so v istini lepe reči! Vlada prepoveduje časnikarjem propagiranje sloge v narodu, kar je najjasnejši dokaz, da sloui vsa njena moč na medsebojnih prepirih med pripadniki različnih ver, ki so pa vsi sinovi enega naroda! Pač, žalostna vlada!
Radi poslednjih dogodkov v Sarajevu sklicuje društvo srbskih časnikarjev v Belgradu v nedeljo velik protestni shod, a ti protestni shodi se bodo nadaljevali po celi Srbiji. Ko je bosanska vlada zvedela za to burjo ogorčenja, ji je postalo neprijetno in nepristransko je „ izgnala" iz Sarajeva tudi svoja dva zvesta služabnika Šegvića in Barbi ca, davši jima predhodno lepo vsoto denarja.
O toku protestnega shoda v Belgradu pošljem brzojavno poročilo.
Na Dunaju so končno sprevideli, da so doživeli s svojo agresivno politiko v Srbiji fijasko. Priznati noče Dunaj tega odkrito, ali v „Neue Fr. Presse** čitamo besede, ki močno dišijo po retiradi. Sedaj, ko je topovsko vprašanje v Srbiji rešeno, ker se je vlada že odločila za francoske topove, trdi ta dunajski poluoficiozus, da Av-stro-Ogrska ni stavljala nikdar zahteve, da Srbija kupi Škodove topove kot  „conditio   sine   <|iia non" in da
božanstveni fakire, temveč cele Galileje z rednimi izjemami.
Petdeset odstotkov človeštva ljubim brezpogojno, petdeset v toliko, kolikor mi genus meum dopušča ; toda ljubezni, v kakršni se je postavil v zadnjem času „Slovenec" z neumorno privzdignjeno nogo ob mojo stran, ni zmožna moja duša in je ne razume. Ne spotikam se nad tem, da defecira name isti list, ki se včasih ni pritoževal, ako sem mu prinesel feljtonček, in še manj nad tem, da se loteva „Slovenec" imena, ki nemara ni najslabšega glasu med so-trudniki „Leposlovne knjižnice" ; zakaj „Slovenec" ni moj edini prijatelj in moja radovednost se omejuje zgolj na dilemo : Kaj je nemogoče v Galileji, — ogorčenje nad človekom, ki brezobzirno živi po svoji fasoni, ali napačna strategija napram predrz-nežu, ki se po isti svoji fasoni ne sramuje nesablonskega in odkritosrčnega dela? Ne gre se za to, kaj „Slovenec" govori, temveč za to, da sploh govori, in zdi se mi, da od njegove prve nesramne pozornosti do zadnjega feljtona ne kritikuje moje osebe niti moje v tem poglavju de-
se trgov, pogodba med obema državama lahko zaključi, samo da mora Srbija storiti prvi korak k temu.
To je že druga pomirljiva pesem, ali Srbija je ne mara poslušati — vsaj v polnem njenem obsegu ne. Kakor znano, avstro-ogrsko ministrstvo zunanjih zadev še ni odgovorilo na poslednjo noto srbske vlade o vprašanju carinskega konflikta in Srbija ne mara storiti nobenega koraka, dokler na svojo poslednjo noto ne dobi odgovora.
Besedo ima torej Dunaj in ne Bel-grad, ki je svoje že rekel ! Od besede, ki jo izreče Dunaj, je odvisno, kak bo odgovor. Pribiti pa se mora še enkrat, da Srbija ne trpi vsled carinske vojne nobene Škode in da se ji zato čisto nic nehitiz zaključenjem trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko!
Državni zbor.
Dunaj 23. novembra. Današnja seja je zopet pokazala, da deluje zbornica pod mogočnim pritiskom. Oognala je celo sedmo skupino volilne reforme, ki obsega 25 paragrafov, in ki je bilo prijavljenih 14 minoritetnih predlogov.
Posl. dr. TavČ ar je govoril obširno k sj 3(> (nadomestniki po proporcionalnem^ zistemu dokazovaje, da bo § v sedanji svoji obliki zelo škodoval slovanski skupini v drž. zboru, ker bodo celi slovanski volilni okraji leta in leta brez svojega zastopnika v parlamentu. Izmed 14 minoritetnih predlogov jih je 13 utemeljeval posl. dr. Tavčar, a nekatere je umaknil. Zahteval je med drugim, naj bo volilni dan prost šole in tudi praznik za vse državne urade. Delodajalci morajo delavcem dati za volitev potrebni prosti čas, sicer se lahko kaznujejo do 100 K.
Posl. dr. Vogler je utemeljeval svoj minoritetni predlog, naj se osnuje posebni sodni dvor za volilne stvari.
Posl. Seitz je zahteval, naj bo volilni akt javen.
Posl. Ba\a je že v naprej protestiral, da bi gosposka zbornica kaj spremenila na volilni reformi, posebno da bi sprejela pluralitetni zistem.
Glavni govornik pro posl. Ges-smann se je odpovedal besedi ter je govoril le contra govornik posl. S o b o t k a skoraj prazni dvorani. Potem se je glasovalo o celi skupini, t. j. o § 16 do 41, nakar se je vzela v pretres osma skupina, t. j. §42 (devetretjinsko varstvo? in Pergel-tov predlog o spremembi delegacij-skega zakona v prid Nemcem. O tem predlogu se bo debata dognala šele prihodnji torek.
Volilna reforma pred gosposko zbornico.
Dunaj, 23. novembra. V današnji seji gosposke zbornice se je že pojavil napovedani boj volilni reformi s tem, da je pri volitvi v to-
jansko popolnoma nevažne študije o Jacobsenu.
Dejstvo je, da se ima muzikaliČni maček za edinega trubadurja in da je v očeh kozla edino estetično bitje na svetu njegova oboževana kozica ; in bogme, ako se najdejo takšni kozli, obdarovani s Človeškim — bodisi pozitivnim ali negativnim — razumom in trčijo ob drugo estetiko, potem je naravna posledica boj.
Ne obotavljam se govoriti o tem, ker moje besede ne veljajo samo o meni.
Možje Galilejci! Dolgo časa je bila naša kultura podobna krtini z napisom „Himalaja". Ni še pozabljen vriŠč, ki je šel po Izraelu, ko se je prvi zločinec začel boriti proti lili— putski lenobi, ki je koketirala s svojim nip p e-kraljestvo m in štela naše Goetheje in Shakespeareje z obrazom Zuloagove „Kretinke". A ne le Aškerca, tuli Cankarja in Zupančiča ste drli na meh, ko ste videli pri njiju tisto bogokletno lastno fasono, ki se smeji tradicijam in zahteva za umetnost prave pravcate anarhistovske svobode, da more brez dogem in mej in mil on aro dne higijene iskati svet in
zadevno komisijo bivši minister grof Bvlandt-Rbeidt, ki ga smatrajo za očeta volilne reforme, klaverno propadel. Pozneje se je tudi pokazalo, da velika večina v gosposki zbornici noče ničesar vedeti o enaki volilni pravicit temuč se hoče zavzeti za pluralitetni zistem, in sicer za takega, ki določa le dva glasa, in sicer za rodbinske očete, ako so stari 35 let. Seveda bo tudi tu brezdvomno pritisnil najvišji faktor, kakor je na poslansko zbornico.
Najprej je sprejela gosposka zbornica lekarniški zakon nespremenjen, kakor ga je sestavila poslanska zbornica. — Potem se je na predlog kneza S c h 5 n b u r g a sklenilo, da se volilna reforma, ko pride iz poslanske zbornice, izroči brez prvega branja komisiji 21 članov. V to komisijo so bili izvoljeni skoraj sami nasprotniki enake volilne pravice. Za načelnika komisije je bil izvoljen grofThun, za namestnika pa baron Chlumeckv.
Delegacijsko zasedanje.
DunajT 23. novembra. V seji delegatov poslanske zbornice se je sklenilo, da se ne voli novo predsedstvo za delegacije, temuč bo predsedoval zopet princ Lobko vic.
Iz orgrsko-hrvatskega državnega zbora.
Budapešta, 23. novembra. Na razpravi je proračun. Včeraj je govoril posl. dr. Polit (Srb), in sicer proti proračunu. V svojem govoru se je dotaknil tndi konflikta med Avstrijo in Srbijo, ter napovedal, da bo v kratkem času nastalo v Budapešti in v Belgra lu veliko razočaranje. V Belgradu mislijo, da bodo Madžari prisilili Avstrijo, da vodi napram Srbiji pomirljivo politiko, in da so Madžari protivniki okupacjie Bosne. V Budepešti pa so mnenja, da bi mogli doseči simpatije balkanskih narodov, ako bi tudi bili za okupacijo. Ker pa se varajo na Dunaju in v Budapešti, nastane razočaranje na obeh straneh. Nadalje je dr. Polit zahteval, naj se uvede takoj splošna volilna pravica. — Odgovarjala sta mu minister Appon\ i in posl. Shagv. Zadnji je pozival nemadžarske narodnosti, naj si vzamejo za zgled Hrvate Zrinski in Franko-pani, ki so bili obenem tudi dobnjMadža-ri (?) Madžari bodo šli na roko narodno-stimle, ako bodo| narodnosti dokazale, da delujejo le na prosvetnem polju, a niso proti državi. — V današnji seji se je začela podrobna razprava o proračunu. Postavka „skupni izdatki* se je na predlog posl. Hoitsvja od-odložila, do'iler ne doženejo delegacije svoja posvetovanja. — Posl. Vlad (Rumun) je predlagal pri točki „pokojnu^, naj se odpravijo pokojnine za ministre, državne tajnike in velike župane. — Pri postojanki potrebščine za notranjo upravo Hr-vatskeu je izrazil posl. grof Bat-t h v a n v i veselje, da vsled sprememb^
WST' Dal|e v prilogi. ~3N?
idealov. Smradili ste in boste pred vsakomur, kdor je odkrit in odločen in se vas boji tem manj, čim bolj se penite. Literatura ni konkubina principov, literatura ni dekla vere in morale, niti resnice in lepote. Večji od resnice je dvom in večje od valjenja prazgodovinskih jajec je iskanje. Kdor pa je Čist, ta bo pošten v dvomu in pošten v tisti zmoti, ko meni, da je našel neizrazljivko resnico. Resnica ima tisoč Čel in mogoča je neomejena vera v njeno tisočernost z neomejenim dvomom vred. Kdor je pre-ozkosrčen, prelažnjiv ali prebedast, da bi to priznal, s tistim ne debatiram, tistemu ne bom reagiral nikdar več, v lice tistega obrišem kvečjemu svoje čevlje. So ljudje, katerih barva je slep biološki ekvivalent za nestalnost in kaprico življenja, in bodo vendar tajili to, kar je golo in nago, kakor mops na koncertu. Strižejo!
Z Vašim blagorodjičein, avguiv jasni, sem davno opravil, vam, <•> žv-6:e: 'Apdupfrat, pa moje zadnje besede: Ne boste nas učili manire in ne boste nam regij ali šablon, temveč tndi Vaše kure bodo pocrkale v morju. Amen!
V Parizu, 15. listopada 190(>
1. Prilooa ..Slovettftkpmn Narnrin" St 270, dne 24 novembra 1906.
zistema sporazumi j en je med Ogrsko in Hrvatsko čimdalje lepše napreduje. Izjavil je, da goji zaupanje v politiko hrvatskega ministra. Minister Josipovich se je zahvaljeval za zaupanje ter izjavil, da bo storil vse, da se bratska vzajemnost med Ogrsko in Hrvatsko čim bolj utrdi. — Vse postavke so se sprejele.
Spokorjeni dr. Stransky.
Brno, 23. novembra. Vsled poraza Mladočehov pri zadnjih deželno-zborskih volitvah na Moravskem je postal dr. Stransky spokornik. Na zadnjem shodu v Mezeriču je namreč govoril: „Jaz sem proti svobodni šoli in proti ločljivosti zakona, nasprotno sem za intezivnejšo versko vzgojo v šolah. Kar sem, imam se zahvaliti vzgoji pri pijaristih". — Žid ostane pač Žid.
Nemški navali na Bosno.
Dunaj, 23. novembra. „Oesterr. landwirthschaftliehes Wochenblatt", ki ga urejuje profesor politehnike Krarft, priporoča bosanski deželni vladi, naj naseljuje v Bosni Čimveč kmete v iz Nemčije, češ, da je edini ta mirni, inteligentni in delavni element sposoben, da deluje vzgojno na trdoglavo in leno domače prebivalstvo. Svoje nasvete zaključuje. „Načelno bi morala biti naloga bosanske komisije za kolonizacijo ista, kakršna je naloga pruske komisije na Poz-nanjskem."
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 23. novembra. V ministrskem svetu izdelani zakonski načrt o razširjanju pravic židovskemu prebivalstvu dovoljuje Židom prosto naseljevanje tudi v vaseh. V najem si smejo jemati mestna, cerkvena in občinska zemljišča. Ruske politične zveze so brzojavno protestirale pri carju zoper židovski zakon, roteč ga, naj ne izroči kmetov v židoske kremplje. Razni klubi groze s pogromi, ako bi ministrski svet odobril ta zakon.
Varšava, 23. novembra. V Pultkusku so oboroženi roparji med požarom na pošti odnesli 14.000 rabljev.
Zaradi lanskih nemirov v Krasnoj arsku so izročili vojnemu sodišču enega častnika, 116 vojakov in 104 civilne osebe.
Odesa, 23. novembra. V Rigi so ustrelili sedem izpod 16 let starih dečkov zaradi revolucijonarnih zločinov, dasi so vsi dečki še na morišču zatrjevali svojo nedolžnost.
Obrtni vestniU.
Akcija   v pospeševanje malega obrta. Vel eindus trija čim dalje huje grozi malemu obrtu. Prisvaja si vedno več polja,  ki ga je včasih izključno sam obvladoval mali obrtnik. Velika denarna sredstva omogočajo veliki industriji,   da si more svoje obrate urediti kar najpopolneje, da more hitro  slediti  hitremu dandanašnjemu tehničnemu napredku, ter ga izkoristiti za kar najnaglejše in ajcenejše  proizvajanje. Novodobna rometna sredstva, ki se jim okrožje omrežje od dne do  dne bolj širi, akovost vedno  b"lj   izboljšuje, pa sposobljajo    veleindustrijo,    da si ore odjemalcev  iskati tudi daleč roč  od  svojega  stališča,  da more 'tro razposlati  svoje izdelke v naj-alaljenejše  kraje, najoddaljenejšim onsumentom brzo narediti pristopne se novosti,   čim večji je tehnični apredek,  tem  hujše je  za malega brtnika, tem več predmetov njegova proizvajanj a mu jemlje veleobrat: govina se razvija,  mala  obrt peša, ne.
Kje iskati pomoči malemu obrt-stvu, temu važnemu stanu za državo? dprava veleindustrije je nemogoča, Jena omejitev, ovira njega razvoja Če sploh, le za kratek čas izvedba: pravo pot, po kateri naj vlada Mi malo obrtništvo do rešitve in *pitve, ji je 1. 1891. pokazal drž. or s pozivom, naj pomore malemu ttniku, da si tudi on more osvojiti uporabljati moderne tehnične na-*ve, da si tudi on more novodobni zahtevam primerno urediti in }diti svoj obrat. Poskrbeti ji je, da hitreje razširijo med mali obrt v eD& porabni stroji in novodobni tavni pripomočki. Kolikor mogoče orekoč industrializira naj se mali **i Če se hoče vzdržati. Kakor si *k veleobrat hitro mora prisvojiti, hoče obstati v konkurenčnem boju ^ugimi podjetji, vse, kar je novega dobrega,  tako  naj   se vspoBobi
mali obrt, hitro iti za napredkom. Vsposobi naj se duševno pa seveda tudi financijalno.
Tako   torej   je    bila   i/pro žen a takozvana   državna akcija za pospeševanje malega obrta. Izročena je bila trgovinskemu ministrstvu, ki je v ta namen osnovalo poseben urad z imenom „obrtni pospeševalni urad c. kr. trgovinskega ministrstva"  na o. kr. tehnologičnem  obrtnem  muzeju na Dunaju. Ta urad je v tem času razvil jako obsežno in plodonosno delovanje. V strokovni pojasnilnic«, kjer ima urad nastavljene posebne strokovnjake,  si  morejo  obrtn ki brezplačno iskati sveta v vseh tehničnih in trgovskih vprašanjih, zlasti ob nakupu  strojev  in  orodja,   ob uvedbi ugodnih   načinov   izdelovanja, radi poizvedbe dobavnih virov in razpe-čevališč, ob osnovi pridobitnih in gospodarskih zadrug Posebno te zadruge je uradu pospeševati kolikor le mogoče.   Saj   one  premnogokrat edino omogočujejo, da mali obrtniki stroje morejo ne le si nabaviti, temveč tudi uspešno in ekonomično izrabiti. Dočim bo posamezniku   nabava   strojne naprave dostikrat  nemogoča,  na drugi strani pa se tudi  njena  uporaba ob majhni  množini  blaga, provedenoga po posamezniku, ne bo  izplačala, je oboje   omogočeno   združbi večjega števila obrtnikov. V združbi pred vsem bo  mali  obrtnik  mogel vzdrževati konkurenco veleobratov, večja združba obrtnikov   še le   bo   prečesto mogla moderno urediti,  opremiti in voditi obrat. Da se morejo obrtniki poučiti o strojih,  orodju  in  motorjih, ki se morejo rabiti v malih,   srednjih in v zadružnih obratih, v  to služijo razstave takih pripomočkov. Na Dunaju je trajna taka razstava, izven Dunaja prireja urad začasne razstave. Trajna razstava služi tudi kot preizkus a-JišČe za delovne p ipomočke, ki jih pod gotovimi pogoji  prepusti ministrstvo obrtnim združbam. Da se seznanijo obrtniki z novodobno tehniko, z urejenim knjigovodstvom in proračunavanjem   stroškov   v    malih in srednjih  obratih,   prireja  urad takozvane mojstrske tečaje, ministrstvo pa financijalno podpira  tudi tečaje, ki jih  prirede   drugi Činitelji. Mojstrskih  tečajev  na Dunaju se je udeležilo doslej  okoli 3000 mojstrov in pomočnikov, tečajev izven Dunaja pa okoli 8000 Omenili smo že da minist. prepušča obrtnim zadrugam t-hnične delovne   pripomočke   pod gotovimi pogoji; preskrbi jih po svojem obrtnem pospeševalnem  uradu proti plačilu  nabavnih  izdatkov   v obrokih. 240 pridobitnim in gospodarskim zadrugam in drugim obrtnim združbam je tako država doslej  prepustila tehnične   pripomočke v vrednosti okoli 1,000.000 K; iz deželnih   sredstev se je v to pris »evalo 280 000 K. Minister pa daje tudi posojila obrtnim surovinskim,   skladiškim, produktivnim in sličnim zadrugam na podlagi poizvedb in predlogov   obrtnega pospeševalnega urada. Okoli 90 rokodelskih zadrug je doslej iz državnih sredstev dobilo   posojila v skupnem znesku 414 000 K, ki  jih je obrestovati s 3 odstotki. Naposled bi bilo še omeniti razstav   vajt-nških   del, katere naj   pospešujejo   izobrazbo vajencev. Ministrstvo   podpira  prirejanje takih razstav, ki naj bodo najprej krajevna in na to osrednje, na katerih je razstaviti  predmete,  ki so bili na prejšnjih krajevnih razstavah odlikovani s prvimi   darili.  To je torej v glavnem   delokrog  obrtnega pospeševalnega  urada na Dunaju.   Ponašati se more sicer z izvrstnimi uspehi, ki so vzbudili celo v inozemstvu pozornost, priznanje in posnemanje.  Vendar pa bi ta urad   imel za obrtništvo v posameznih kronovinah manjši pomen, če se ne bi tu osnovali nekaki posredovalni zavodi med centralnim zavodom    in  obrtništvom.   Po zgledu državne  akcije so se v večini dežel osnovale posebne deželne akcije, ki ojačujejejo uspehe državne akcije. Taki zavodi za pospeševanje obrta so se ustanovili doslej v Pragi, Libercah, Brnu,   Gradcu,   Celovcu, Inomostu, Bolzanu, Roveretu, Gorici, Trstu. Ti zavodi  so v ozki  zvezi z osrednjim uradom. Organizacija in delokrog sta posneta po velikosti dežele in sredstvih, ki so na razpolago, bolj ali manj posneta po osrednjem   uradu. Naravno pa je, da se ti zavodi ozirajo na specijalne  potrebe v deželi.   V pokritje stroškov, ki znašajo v večjih kronovinah   do   100.000   kron na leto, v manjših od okoli 20 do okoli 40.000 kron, prispevajo pred vsem dežele in država, potem  trgovske in obrtniške zbornice,   občine,   denarni zavodi in drugi javni in zasebni  činitelji! Pri nas na Kranjskem se posebno občutno kaže  nedostatek takega zavoda. Oddaljenost osrednjega urada in jezikovne težkoče so pred   vsem   vzrok,   da je naše obrtništvo  imelo doslej le prav majhno   korist od državnega pospeševalnega urada. Že 1. 1899, ko je še malo dežel   —   samo  Češka v Pragi in Libercah, Moravska v Brnu in Koroška v Celovcu — imelo obrtne pospeševalne  zavode,   je  sicer deželni zbor kranjski  ustanovil posebno de-
želno obrtno komisijo z nalogo, urediti na Kranjskem obrtno pospeševanje. Ta k misija pa radi razmer v deželnem zboru ni došla do nobenega pozitivnega dela. Naposled je z ozi-rom na premenjene sedanje razmere prepustila zadevo trgovski in obrtniški zbornici, ki je v več plenarnih sejah že poudarila nujno potrebo, da se stvar spravi v tir in izjavila tudi, da je pripravlj ena sama se lotiti dela. Vsled poziva deželne obrtne komisije je sedaj izdelala organizacijski statut in sestavila proračun stroškov za osnovo in prvo leto obstoja zavoda, ki se predložita odločilnim činiteljem. Naj bi kmalu napočil dan otvoritve obrtnega pospeševalnega zavoda za Kranjsko!
Glasovi z Jesenic.
— Zadnja občinska seja je bila polna napadov na župana in občinske uslužbence od klerikalno-nemškutarske strani. Najbolj se je širokoustil znani bojevnik tovarniškega vodstva, ki bi menda najraje podavil vse napredne odbornike in uslužbence. V prihodnji seji bo dobil primernega tobaka, da se ne bo več dolgo repenČil v svoji časti obč. svetovalca.
— Delo nemške tovarne. Kranjska industrijska družba je gospodarsko podjetje ter bi se kot taka nikdar ne smela vmešavati v politične zadeve deželnega prebivalstva. Pod vodstvom pokojnega ravnatelja L u c k-manna je šla tovarniška stranka v boj proti slovenski napredni stranki hoteč v zvezi s klerikalci dobiti popolno moč v jeseniški občini. Pri občinskih volitvah je namera sijajno spodletela. Mislili smo, da bo skušal novoimenovani ravnatelj No o t vplivati v pomirjevalnem smislu, da pride občina vendar enkrat do poštenega gospodarskega dela. Temu pa ni bilo tako. Miru nočejo. Nemšku-tarska tovarna pošilja v boj nekega duševno silno omejenega Človeka, ki sliši na ime: Tone Pongratz. Ta človek je slepo orodje tovarniškega vodstva in je sposoben za največje politične neumnost in pretkanosti. Ne bomo se ukvarjali z osebico pisarja Pongratza, povemo pa, da bomo za vsako hujska-rijo, ki jo bo izvršil, dolžili tovarniško vodstvo, v katerega moči je, da temu možakarju že vendar enkrat vrat z avij e.
— Klerikalno nemška zveza še obstoji. Pri vseh občinskih sejah glasujejo klerikalci in Nemci skupaj. To se je zlasti pokazalo pri zadnji seji. Dokler so bili na vrsti predlogi napredne stranke, sta sedela nemška kavalirja Bachmann in Vilfan kakor pribita pri seji ter junaško glasov al a v vseh točkah s klerikalci. Tudi dobro, da spoznamo take korenjake.
— Vilman Kristl — tudi eden tistih junakov, ki je hodil razgrajat proti staremu občinskemu odboru in je zaslovel radi svojih duhovitih besedi: zdej k' smo glih vkup, vas pa razpustim — hoče odsloviti vse občinske uslužbence naprednega mišljenja. No, temu poštenjakoviČu bomo že še ohladili prevročo kri in okrajšali predolgi jezik.
— Sam ne ve, kaj govori. Pri občinski seji je pobijal Pongratz predlog odbornika Pabinca radi ustanovitve obč. knjižnice, češ, da nima občina potrebnega denarja. Takoj potem pa je glasoval za predlog g. Rozmana, da se da farni knjižnici 100 K podpore. Občinska knjižnica bi bila last občine, farna pa je farovška last. Seveda Pongratz in njegovi Čedni tovariši že vedo, kako se dela za blagor občine. Davkoplačevalci naj si ogledajo take ljudi!
— Našeobčinske stražnike je začela napadati nemška sodrga v družbi nekaterih klerikalnih banditov po časnikih. Začel je najzakotnejši koroški nemskutarski listič „Kiirntner-Zeitung", na to je prišel vsled svoje neumnosti slavnoznani „Grazer Tag-blatt" in slednjič — kar se itak razume — tudi pobožni „Slovenec". Vsa stvar izvira od tistega dne, ko je bilo vsled pope vanj a vsenemških pesmi in razgrajanja aretiranih par nemškutarskih železničarjev in od onega časa, ko se je začelo paziti tudi na klerikalne gostilničarje, da se ni pri njih popivalo cele noči, kakor je bilo prej navada. Umevno je, da se stražnikoma ne bo niti las skrivil, pač pa se bo postopalo še natančneje in brezobzirneje. Nemšku-tarstvu in klerikalizmu je odklenkalo v naši občini enkrat za vselej in se bodo morali ljudje te baze ravnotako ravnati po zakonu, kakor drugi.
— Nekateri železničarji hočejo vsiljevati po Jesenicah svojo blaženo nemščino. Sedanjemu postaje-načelniku se je od ravnateljstva izrecno zaukazalo, da naj pazi, da ne pride osobje v narodnostni konflikt s prebivalstvom. Naj se nam naznani vsakocrar imenoma- ki Ki 1<* naimoni«
nastopal sovražno napram Slovencem, da se ga naznani naravnost železniškemu ravnateljstvu. Potem bomo pa videli, kdo se bo naveličal prepevati „Wacht am Rhein" in izzivati tukajšnje prebivalstvo.
— Nemskutarski „Schu-tzenklub" je obhajal v soboto 17. t. m. svoj začetni dan v gostilni g. K1 i n a r j a na Savi. Krokalo, zbijalo in pijancev al o se je do belega dne. Pongratz je še drugi dan hodil netrdnih korakov v enakovredni družbi po jeseniških gostilnah. Izvedeti moramo imena vseh strelcev, ker se Čuje, da se celo Slovenci mešajo med to Čedno družbo.
— Občinske naklade so vzbudil e veliko jeze in razburjenja med občani. „Slovenec" pravi, da je stari odbor naložil tako velike naklade, drugi pa mečejo krivdo na novi odbor. Kriv pa ni stari in ne novi odbor, ampak tista druhal, ki je hodila razgrajat pod vodstvom Pongratza in Zabukovca k staremu županu, da se niso mogle seje mirno vršiti in je vse občinsko gospodarstvo zaostalo. Tako je in nič drugače!
— „Naša moć" se zove neki umazan listič, ki prihaja tudi v našo občino v dveh ali treh iztisih. Drugega ne zna, kakor lagati in blatiti poštene ljudi. Neumno bi bilo še nadalje govoriti o tej Črni klerikalni cunji, ki ima namen poneumniti slovensko delavstvo. Vsakdo že itak ve, kje se najhitreje porabi tako blago!
— Koncem meseca se vrši pred porotnim sodiščem v Ljubljani razprava proti odgovornemu uredniku „Jeseniške Straže" radi žaljenja časti. Tožnik je Tone Pongratz, ker mu je „Straža" očitala vlaČugarstvo in zakonolomstvo pod člankom ^Oženjeni klerikalec Pongratz in svobodna ljubezen". Pongratza zastopa vsene-mec dr. Valentschagg, uredništvo pa dr. Triller.
— Odsek za ustanovitev društvenega doma se v kratkem ustanovi na Jesenicah. Podoben odsek se osnuje tudi v Ljubljani. Kadar dobimo svoj dom, bo mogoče razširiti delovanje tudi med svobodomiselnim delavstvom in drugimi sloji.
— Naše somišljenike opozarjamo, da naj po vseh gostilnah zahtevajo „Sl>v. Narod" in „Gorenjca". Ce tudi si že list čital, vedno vprašaj po njem in slednjič ga gostilničar gotovo naroČi. Le na ta način bo mogoče uspešno delovati proti našim nasprotnikom, da pride napredno časopisje med ljudstvo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. novembra.
— Škofu stotisoče — kmetovalcu pa figo pod nOS> Cesarska vlada je globoko posegla v žepe davkoplačevalcev, vzela iz njih 150.000 kron in jih darovala ljubljanskemu škofu. Ni ga človeka v kranjski deželi, ki bi imel vsako leto toliko dohodkov, kakor ljubljanski škof. 60.000 kron ima na leto rednih dohodkov in na 60.000 kron se cenijo njegovi postranski dohodki. A vzlic temu še d a v k a za verski zaklad neče plačati in ker ga ni hotel plačati, mu ga je vlada odpisala. Davek se navadno odpiše le v slučaju elementarnih nezgod in še v takih slučajih postopa vlada jako ozkosrČno. Da se spozna, kako postopa vlada s škofi in kako s kmetovalci, naj navedemo jako podučen izgled. Toča je v Spodnji Šiški napravila veliko škodo. Prišla je komisija in je cenila škodo. Spodnja Šiška je velika občina in ima mnogo sveta. A komisija je bila trda, kakor kamen in je vso škodo cenila tako nizko, kolikor je mogla. In po tej cenitvi se je potem posameznim posestnikom odpisal davek. In zdaj poslušajte, ljudje božji! Vsem, ki jim je toča pobila, se je skupaj od davkov odpisala ogromna sveta — 150 kron! Podžupanu Mau-rerju se je odpisalo — 90 vinarjev, posestniku Moharju — 10 vinarjev, posestnici Mariji Štrukelj pa — en vinar! Zaradi tega enega vinarja se je spisal odlok, je uradni sluga imel pot in je morala Marija Štrukelj pismeno potrditi, da je vzela v vednost, da ji je država v svoji brezmejni velikodušnosti vsled škode po toči odpisala od davkov en vinar. Z ljudmi, ki jim je toča naredila veliko škodo, se je postopalo tako, kakor bi se jih hotelo zasmehovati. Škofu pa, ki ga ni zadela nobena nesreča, je država darovala kar 150.000 kron. Škofu stotisoče — kmetovalcu pa figo pod nos!
— „NaŠ List11 grize v zadnjem
— 1— I---i------- 1 *       — —--------
bi bilo, ko bi se prekrstil. „Moj" ali „njegov", to je dr. Robidov list, bi bil primeren naslov, kajti druge gospode, ki stoje za tem lističem, je lahko na prste sešteti. Mi te gospode že danes pomilujemo zaradi velikega presenečenja, ki ga prej ali slej prav gotovo dožive. „Naš List" je opetovano poudarjal, da se mu gre le za stvar. Ali je to stvarno, Če se zaganja na nezaslišan način v znane zdravnike, na katerih delovanje smemo biti ponosni in ki z afero dr. Robide in z deželnim odborom niso v prav ni-kaki zvezi? To diši po prav umazani zavisti. Da spregovorimo zadnjo besedo v tej zadevi, naj povemo, da tudi najvišja zdravstvena oblast naKranjskem odobrava sklep deželnega odbora in da smatra odpust dr. Robide iz služba vsled njegovega naravnost brezpri-mernega postopanja kot popolnoma utemeljeno in zasluženo, dasi obžaluje, da je zavod izgubil nadarjenega zdravnika. V tem oziru je treba nekaj opomniti. Na Kranjskem in v Ljubljani imamo veliko število izvrstno kvalificiranih zdravnikov, ki imajo boljša izpričevala in daljšo klinično izobrazbo kakor dr. Robida, ki je bil komaj eno leto na kliniki in Še to le, ker ga je tjakaj poslal na deželne stroške sedaj toli zasramovani deželni odbor. A vendar nismo nikdar čuli, da bi se ti zdravniki v javnosti hvalili. Dr. Robida pa se v vdanih, oziroma njegovo afero izkoriščaj o čih listih h v a-lisa in proslavljana tako ostuden način, da kaj takega še nismo doživeli, in devlje v nič zdravnike, ki jih po njihovih uspehih čisla dežela. Skoraj da se ne imenuje dr. Robida sve-tovnoznanega zdravnika. V tem brezmejnem hvalisanju se razodeva naravnost psihopatiČna megalomanija, Čemur pa se ni mnogo čuditi, saj so kolegi dr. Robide in celo neki njegov učitelj v življenju in postopanju dr. Robide večkrat kaj takega opazili.
— Pri deželnem šolskem
svetu vladajo pač čudne razmere. O tem nas potrjuje razpisano mesto nadučitelja v Trnju pri Št. Petru na Notranjskem. To mesto je bilo prvič razpisano pred šestimi meseci. Prosila sta zanj naduČitelj g. Vuga v Nadanjemseluin učitelj g. Blaganje v Zamešku pri Raki. Vsled želje krajnega in okrajnega šolskega sveta se je pa mesto Še enkrat razpisalo ter se je preje imenovanima kompe-tentoma naznanilo, da sta njuni prošnji veljavni pri drugem razpisu. Zdaj se je oglasil tretji prosilec v osebi g. Antona Požar j a, upokojenega nadučitelja in kakor se čuje, bo zdaj ta imenovan za nadučitelja v Trnju. Ako človek le količkaj pozna Šolske zakone, bo takoj sprevidel, da pri okrajnem šolskem svetu v Postojni, kakor pri deželnem šolskem svetu v Ljubljani kaj slabo umevajo šolske postave. Ravnajo se v tem trnskem imenovanju po volji kaplana Želez-nyja, ki sovraži vsakega narodnega učitelja in misli zdaj spraviti v Trnje g. Požarja, o katerem upa, da bo delal tako, kot mu bo on ukazoval. Deželni šolski svet se ne briga za dobro kvalificirane mlade moči in mu je vseeno, če eden izmed prosilcev (g. Blaganje) živi 7 km oddaljen od ravno tako dobro kvalificirane učiteljice - soproge, ki bi lahko zasedla drugo učiteljsko mesto v Trnju, ki je tudi le provizorično zasedeno. Zahtevamo od deželnega šolskega sveta, da se ozira na šolske postave, ki veljajo pri učiteljskih nameščen jih in upošteva učne moči, ki so najbolje kvalificirane.
— Veronauk najmanj važen Šolski predmet. Za izobrazbo in šolo tako vneti „Slovenec" je v soboto prijavil vest, da je gosp. nadučitelj na Primskovem opustil ponvvljalno šolo in je prišel na zaupni shod v Ljubljano. K sklepu je vzdihnil, kako škodo imajo pri tem otroci. Da je bila ta notica zlobna laž, je dotični naduČitelj sam pojasnil. Pa kaj je katoliškemu „Slovencu" za eno laž več!? Ker pa tako skrbni „Slov." še nikdar ni vzdihoval, kaka škoda se godi,  ako  veiouČitelji tako pogosto
župnik ali kaplan verouk v šoli in je isti dan kak političen shod v bližini, mu niti na misel ne pride, da bi ne smel iti na shod ampak v šolo, — moramo pač iz tega sklepati, da „Slovenec" sam ne polaga nikake važnosti na pouk v verouku. Denuncijanti, pometajte pred svojim pragom, kjer imate sami toliko nesnage!
— Morala duhovskega stanu.
Na svetu ni stanu, v kojem bi smeli opravljati javne posle ljudje, kateri so bili sodnijsko obsojeni radi hudodelstva ali pa so radi hudodelstva v preiskavi. Samo duhovski stan je padel tako globoko, da smejo javne posle opravljati taki ljudje, kakor je na Igu in Borovnici. Duhovniki se sami smatrajo za nekaka višja(V) bitja, ali mi vidimo, da je duhovnik lahko celo tak človek, koji je v vsakem drugem stanu nemog c. Tudi znamenje časa.
— Srednje šole na Spodnjem Štajerskem in slovenski profesorji. nD o m o v i n a" piše : „Nemško in nemškutarsko Časopisje nase profesorje tako terorizuje, da žive v večnem strahu pred njim in se vedno boje, da bi jih. ti lističi „raztrgali" ter jim tako pokvarili napredovanje v službi. Stoječ pod tem surovim in brutalnim vplivom postopajo s slovenskim dijakom navadno mnogo strožje nego z nemškim in da sebe obvarujejo očitanja pristranstva, postanejo le prevečkrat pristranski nam na škodo. Nemški profesorji se v tem oziru ne boje podobnih očitanj z naše strani in posledice tega postopanja se jasno kažejo v številu slovenskih in nemških absolventov srednjih šol na Spodnjem Štajerskem. (Slovenskih dijakov tekom osmih gimnazijskih let odpade do SO1,,). Če bi že drugih razlogov ne bilo, zadostoval bi ta, da se na Spodnjem Štajerskem srednje šole popolnoma razdele v samostalne slovenske in nemške gimnazije in realke. Le tako nam bo mogoče obvarovati nase srednje šolstvo pred nemoralnim vplivom političnih bojev in brutalnim nemškim in nemskutar-skim terorizmom. Apeliramo na slovenske profesorje, da se v tem oziru postavijo na to stališče slovenskemu dijaku nasproti, na katerem stoji nemški profesor proti nemškemu. V njih rokah je največji zaklad slovenskega naroda — slovenska mladina. Od njih je odvisno, da se končno odpomore pomanjkanju slovenske inteligence na Spodnjem Štajerskem. Ali ni zelo nenaravno, da ima 40.000 Nemcev na Spodnjem Štajerskem skoro toliko dijakov kot blizu pol milijona Slovencev? Vsi moramo delati na to, da se temu kričečemu razmerju napravi konec; glavno delo v tem boju pa morajo prevzeti slovenski profesorji." — Kar se tiče klasifikacije, pripominjamo, da so tudi pri nas na Kranjskem nekateri slovenski profesorji taki, da pritiskajo slovenskega dijaka kolikor mogoče proti nezadostnemu redu. Kako pa nemški profesorji delajo s slovenskimi dijaki, da bi jih vrgli, pa ve najbolj vsak, kdor je imel to srečo, da ga je tlačila vsegamogočnost nemško nacijonalnega profesorja.
— O okrajnem glavarju v Brežicah se govore po vsem okraju gorostasne stvari, tako o poneverje-n ] u ljudskega denarja, o nepošteni manipulaciji s tujim denarjem itd. itd. Vlada je hotela s posebnim komunikejem vse dementirati, pa se je menda ustrašila dokazov. Ako se d O 28. t. m. ne napravi red, pride vsa stvar natančno obrazložena v javnost.
— Dr. Somrek, prej kaplan, sedaj faktor Cirilove tiskarne v Mariboru, pravi v svoji naivnosti, da krščansko socijalna stranka v Mariboru ima kakor na Dunaju in v drugih mestih (prosimo, kje?) najlepšo bodočnost. On ne ve, da je pri Lue-gerjevi stranki krščanstvo le bojni klic proti židovstvu, socijalizem pa vabljivo okrilje za ,,malega moža'* proti odirajočim plutokratom. Pozabil pa je popolnoma, da na Dunaju ni narodnostnih bojev, ker vsak Češki pokret ti kristijani neusmiljeno zatro. Sicer pa tudi dr. Somrek hoče pri svoji novi stranki radikalno zatreti
vsako slovensko s'ed. Le poslušajte, ljudje božji, in primite se za glavo, ki ste Še verjeli rodoljubu-duhovniku a la dr. Somrek! Pri sedanji volitvi za tretji razred v mariborski občinski zastop je nastopila prvič stranka dr. Somreka, dr. Hohnjeca in kdor je še v tej Črni družbi! Nemci, ki jih dobro poznajo, so rekli: Ta stranka je vendar ,,windisch". Dr. Somrek pa je zapisal v zadnji številki svojega lista, da je to eine blddsinnige Behaupt-ung! In takšni ljudje, njim na čelu dr. Korošec, ki izdajajo vsak hip svojo uarodnost, Češ, vera je povsod ena, pri Nemcu in Slovencu, hočejo imeti izključno pravico, da zastopajo našo narodnost! In potem nam Še ljudje pridigajo o slogi ! Kje ste mariborski Slovenci, vzdramite se! Proč s hinavci in njihovim glasilom !
— „Slovenski Gospodar" in ptujski  „Štajerc" — pobratima.
Oba sleparita. Oba sta slovensko pisana, a delata za Nemca, „Stajerc" dela reklamo za nemške trgovce, „Gospodar" pa za nemška društva, n. pr. „Kathol. Arbeiterverein itd. Oba rešujeta kmeta, se mu prilizujeta, hoteč ga pridno molzti. Oba napadata slovensko posvetno inteligenco, če ne trobi v njihov rog, oba mnogo govorita o veri, a ,,Štajerc44 vsaj odkrito prizna, da nič ne veruje, ,,Gospodar'* pa se še dela, kakor bi res kaj verjel!
— Klerikalni patriotje. Tržaški duhovski list „L' A in i c o" piše: „Prebivalstvo naše Furlauije je žal še jako nevedno in avstrijskega mišljenja. Povsod tudi v najmanjših vaseh se najdejo kipi cesarja, cesarski orli na cerkvah itd. Mesto Kor-min ima celo jako drag spomenik Tirolca Maksimilijana. Čemu je vse to, ko Avstrija pravzaprav ni niti toliko storila, kolikor stanejo vsi ti neumni lojalni dokazi." Tako pišejo duhovniki, katoliški duhovniki s privoljenjem svojega škofa. Vedno pravijo ti duhovniki, da so stebri države in prestola. (Je se bo prestol še dolgo naslanjal na take stebre, zna še kaj lepega doživeti, kaj takega, kakor 1. 1848., 1859. in 1866. ko so avstrijski duhovniki bili najhujši ščuvalci zoper Avstrijo in so avstrijske italijanske vojake učili, da ni treba držati avstrijskemu cesarju storjene prisege. No, zaradi nas lahko delajo italijanski duhovniki kar hočejo, mi smo to le zabeležili v informacijo svojih čitateljev.
— ,,0sa". Štev. 3. Vsebina: Izganjanje hudiča — Zgagasta poset-nica ali razgnan shod. Tragikomična enodejanka. — Gospod Otrobar govori. — Pravi hudič. — Kaj nam pa morejo? — Oglas. — S Krasa. — Kandidata Sladkousta javni in tajni govor itd.—Podobe: Izganjanje hudiča. — Kandidat Sladkoust.
— Iz gledališke pisarne. Jutri, v nedeljo, popoldne se igra tretjič in zadnjič veseloigra „Na višavah", zvečer se poje tretjič in zadnjič „Rigoletto". — V torek se ponovi Traversijevo „Svatbeno potovanje", ki spada med naj geni alnejša dela moderne dramske umetnosti.
— Slovensko gledišče je imelo
včeraj reprizo Verdijeve opere „Rigoletto". Kakor prvič, tako je bil tudi včeraj „Rigoletto" z velikim navdušenjem sprejet, za kar gre predvsem zahvala onim, ki so imeli prve vloge, če smo premjero imenovali dobro, smemo reprizo e mirno vestjo imenovati prav dobro. O gosp. Oufed-niku velja topla pohvala prve ocene, s pripombo, da je na nekaterih mestih Z več temperamentom pel nego prvič. Prav tako vzdržujemo tudi prvo pohvalo gosp. Skalove in tenorista g. Rezunova. Vsi trije omenjeni solisti SO kazali gotovo indispozicijo na glasu, ki pač pri ljubljanski megli izostati ne more, in zavoljo tega jim dolgujemo še toliko večje priznanje, da S'» pri vsem tem občinstvo v toliki meri ogreli za „Rigoletta", kakor se Fine soditi po burnih avplavzih za vsakim dejanjem in tudi med scenami. Zbor, katerega smo zadnjič samo mimogrede opomnili, ker je kazal nekatere nesigurnosti, moramo danes pohvaliti, da je pripovedovanje kako so Rigolettu odvedli hčerko prav čedno pel; sicer pa ima zbor pri tej operi prav majhno vlogo. — Ali ne bi bilo mogoče, da bi grofa Monte-rone pel g. Betetto? Jaz si mislim, da bi v tej vlogi prišel njegov mogočni bas prav lepo do veljave; si-oer je pa bil tudi v vlogi bandita Sparafuoile prav dober. Letošnja vpri-zoritev „Rigoletta" se je primerjala z ono  za  časa  Nollija,  in nekateri
obiskovalci slovenske opero so mnenja, da letošnji „Rigoletto" ne zasluži pohvale, če se ga primerja z „Rigolet-tom" iz dobe Nollija, in to zaradi tega ne ker se je, po mnenju nekaterih neki parlando izpustil, in ker se je kvartet v zadnjem dejanju ponesrečil. Po mojem mnenju primerjanje obeh vprizoritev nikakor ni na mestu, ker od prve vprizoritve ni nič drugega več nego spomin na vtisk, katerega je napravil „Rigoletto" pred desetimi (menda še več) leti. Vtisk pred toliko leti pa je nezanesljiv! Tedanji člani opere, izvzemši alti-stinje, se niti po tehniki niti po glasu ne morejo primerjati s sedanjimi solisti. Gdč. Sevčikova se Skalovi pač primerjati ne da, saj vsakdo ve kako, nas je neljubo iznenadila s svojim gostovanjem pred par leti. ŠevČikova je bila za svoj čas — dokler nismo slišali boljše primadone, prav dobra in zato je tudi spomin nanjo še ostal zelo lep. G. Raskoviča, ki ni imel skoraj nič glasu, pa menda tudi ne moremo primerjati g. Rezunovu ! In g Nolli ? Ta je prišel k nam že z izpetim glasom, med tem koje glas g. Ourednika še mlad, Čil in lep. — Razen tega se je pa pri letošnji vpri-zoritvi vse ono pelo in še celo eno tenorsko arijo več, kot pred leti, to je izjavil g. kapelnik, tedaj tudi parlando, kateri sploh ne eksistira, ni izostal. Kar se pa premilostne prve ocene tiče, sem jaz sledečega mnenja: Nekaterim s prvo letošnjo vprizorit-vijo „Rigoletta" nezadovoljnim obiskovalcem svetujem, da si naj ogledajo poljubno opero v ljubljanskem nemškem gledišču, katero ima vsak Čas zbor, soliste in orkester na razpolago in ki ima tudi dovolj denarne podpore, ter naj potem čitajo poročilo o operi v uradnem listu. Prepričali se bodo gospodje, da bi Ljubljančanka, ako bi se Nemcem enkrat posrečilo Rigoletta tako peti, kot so ga naši solisti peli, prinesla sledečo poročilo: Die Vorstellung mussen wir als brillant bezeichnen, . . . die Soli-sten erreichten die hochste Stufe der Kanst itd., itd. dve strani samih slavo-spevov. In da je letošnji Rigoletto zelo ugajal, nam kaže velikanski aplavz za vsako sceno in da je bilo gledališče tudi pri reprizi prodano. — Če pa hočejo imeti nekateri obiskovalci vzorno naštudirane opere, kakor smo navajeni pri „Glasbeni Matici", potem bi imeli vsako sezono pač samo eden ali dva krasna večera, pa še ta večera bi morda ne bilo gledišče razprodano. Toliko v pojasnilo o mojem stališču! P. K.
— Slovenski inženirji in geometri, čital sem že dvakrat pod tem naslovom željo, da bi se organizoval kakor so organizovani dandanes že skoro vsi stanovi, tudi tehnični stan. Razmere časa že, kakor tudi dejstvo, da je slovenska tehnika še zelo malo razvita, vse to in drugo nas sili k temu potrebnemu koraku. Ker pa se more pravi procvit slovenske tehniške znanosti in vede, kakor tudi povzdig ugleda našega stanu doseči ravno potom organizacije, zato sem prav z veseljem pozdravil to vest, ko sem jo bral v časniku. Želim in tudi upam, da ne bo vsa stvar samo prazno govorjenje in besede na papirju, temveč da se kakor kmalu mogoče tudi uresniči. Toda kdo naj prične? Vsekakor se mora pričeti v Ljubljani, kjer je večja množica tehnikov skupaj. Ti naj se posvetujejo, kako in kaj storiti, da se skliče že v kratkem času nekako zborovanje slovenskih inženirjev in geometrov, kjer naj bi se postavil temelj omenjeni organizaciji. Torej gospodje v centrali, pokličite nas kmalu!
Eden na periferiji.
— Kako mogočen je bil rajni dr. Toman. Bilo je v začetku 70. let min. stoletja, ko sem videl, da se po državni cesti pelje deputacija „Sokola" v veliki, lepi kočiji proti kolodvoru. Sokoli so imeli na lakteh črne, žalne ovitke in zastava je bila tudi V črno zavita. Jaz in naš sosed gledava nekaj časa za vozom, potem pa vprašam, neznajoč, kaj to pomeni: „Kani pa se leti peljejo, tako opravljeni?" „Kaj Še ne veste," mi odvrne sosed, „daje tam na cesarskem Dunaj u umrl največji Slovenec. Tam je bil naš poslanec. Danes sem slišal pred cerkvijo pri deseti maši, kako so se raz-govarjali možakarji, ki bero „Novice" o tem in so sploh trdili, da je imel naš cesar tega velikega Slovenca bajć neznansko rad; da ga je večkrat vabil na kosilo k sebi in da bi bil ta naš poslanec, ko bi bil le še samo eno leto dalje živel, oprostil nas kmete vseh zemljiških davkov!! Sploh se govori, da je bil rhud" Slovenec, eden naj-prvih, samo tega pa ne vem, kako se je pisal. Ali ni škoda za takega moža, ki bi nam bil toliko dobrega storil?" Videant consules! Da se pri prihodnjih državnozborskih volitvah ne bode agitiralo od klerikalne strani s takimi sredstvi pri „uevednih kmetih!" Kajti ako nezavednemu kmetu obljubiš, da mu ne bode treba plačevati „ davkov** (fronkov), potem blebeta tudi nemškij „očenaš" in po-
šilja svojo deco v nemške šole, ako zahtevaš!
— Izpodrivanje domačih trgovskih SOtrudnikO V. Že nekaj časa sem je opazovati, da se nekako sistematično izpodrivajo domači trgovski sotrudniki in da prihajajo na njihova mesta tujci, ki slovenskega jezika niso zmožni in ki očitno prezirajo slovensko narodnost. To je vredno vse obsodbe. V slovenski deželi smo in v tej mora brezpogojno obveljati načelo, da imajo v vseh službah domačini prednost. Posebno pri trgovskih sotrudnikih se mora strogo na to gledati, kajti produkcija je velika. Kje pa naj slovenski trgovski so trud -nik dobi službo Če ne doma? Povsod gledajo na to, da imajo trgovci domačine v službi in na tujem se branijo na vso moč slovenskih sotrud-nikov, doČim tem v lastni domovini odjedajo kruh. Zgode se včasih prav čudni slučaji. Tako sta v neki ljubljanski trgovini nastavljena dva Ogra, ki sta le za silo zmožna slovenščine in vedno psujeta Slovence. A kaj se je zgodilo? Zaradi teh O gro v je bila slovenskemu sotrudniku služba odpovedana, drugi sotrudnik pa jo hoče sam odpovedati, ker z Ogroma ne mere izhajati. Tako izgube domači ljudje službe in stopajo na njih mesta tujci. To je absolutno nedopustno in se bo moralo proti taki praksi energično nastopiti. Občinstvo ima dolžnost, da samo na to pazi in da upliva na trgovce, naj se drže načela, da morajo jemati v službo domačine.
— „0 gluhonemih11. Opozarjamo Še enkrat na predavanje gdč. Vite Zupančič „0 gluhonemih", ki se vrši jutri, v nedeljo, ob 5. pop. v prostorih „Splošnega slov. ženskega društva".
— Zabavni večer koncertnega zbora ,.Glasbene Matice". Si. ob
činstvu se vljudno nazu nja, da igra danes pri zabavnem večeru koncertnega zbora „Glasbene Matice" v „Narodnem domu" popolna Ljubljanska društvena godba, ki je bila za ta večer zasigurana že pred petimi tedni. Toliko resnici na ljubo, ker je ista godba po plakatih in notici v listih naznanjena za koncerto-vanje pri „Južnem kolodvoru".
— Pevsko društvo „Ljubljana" ima v sredo, dne 28. t. m. v restavracijskih prostorih „Narodnega doma" izvanredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1.) Pozdrav. 2) Volitev predsednika in podpredsednika. 3.) Prememba pravil. 4.) Raznoterosti. Z ozirom na važnost dnevnega reda je pričakovati obilne udeležbe.
— Deželne zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev izredni občni zbor bo v ponedeljek, 26. novembra ob 8. zvečer v mali dvorani hotela „Ilirija".
— V slovenske roke je pri šlo
društvo „Dobra gospodinja," v Šiški tako poroča včerajšni „Slovenec". Kakšne so te slovenske roke, kažejo nam osebe novoizvoljenih odbornikov, katerih imena so pač slovenska, po mišljenju pa so hujši od poštenih Nemcev. Kokalj, Sušnik, Hribernik so res Slovenci, a pošiljajo otroke v Šulfe-rajnsko Šolo. Da so taki možje pravi slovenski janiČarji, najhujši sovražniki Slovencev, nam ni treba omenjati. Orehek pa tudi ne more priobčiti notice v „Slovencu," da ne bi udaril po „Narodovcih". Da je ta Orehek zagrizen klerikalec, prijatelj župana Burgerja in pospeševalec šulferajnske šole v Šiški, to ve vsak Siškar. Zato mu tudi ne zamerimo, ako ne ve, na kateri strani je doma psovanje in laž, in na kateri delo.
— Iz ljubljanske okolice. Zadnji „Domoljub" št. 47. ima zopet na piki šentviškega naduč. g. Žirovnika. Vse mogoče čenča o njem, da je brezverec, framason in Bog ve kaj še vse. Očita mu še posebej, da je bil 15. t. m. na shodu narodnona-predne stranke in tam stavil predlog: Stranka se ne vtika v verske zadeve, a tudi zahteva, da se cerkev in vera ne zlorabljata v posvetne namene. — To je imel čisto prav. Ravno tacega mnenja je vsak razumen človek bodisi kmet, delavec, obrtnik itd. — Ob enem prijemlje pa „Domoljub" tudi šmartinskega naduč. g. L a v t i ž a r j a, da je bil na omenjenem shodu, kjer SO govorili za raz,joroko, za izbao-nenje verouka iz šol itd. Da boste videli, kako „Domoljubov" dopisnik laže, Vam sporočamo, da gosp. Lavtižar ni bil na shodu n a r o d n o n a p r e d n e stranke in da niti vabila ni dobil nanj. Tako torej pišejo o delavnih narodnih možeh „gospodje," ki so sicer posvečeni, toda vzlic temu pe-klensko zlobni. —G. Žirovnik je storil — poleg druzega — za kmetijski napredek šentviške fare že toliko, da ga ne bodo lehko dohiteli vsi tisti „prijatelji kmetov," ki vedno kmetu le pojejo: daj, daj!! — g. Lavtižar je pa ustanovil v šmartinski fari kar tri ognjegasna društva, ki vrlo delujejo, imajo na tisoče vredno orodje, a po njegovi zaslugi le prav malo dolga. Nasprotno so pa „prijatelji kmetov" na račun teh ponižnih kmetov metali stotake v nepotrebne in
nerabne farovške vodnjake in zidati cerkev tako „solidno",   da leti ž nje kamenje in opeka po zimi in po leti, da človek niti življenja varen ni. Za polirja pri  tem  zidanju je  bil tudi sedanji tacenski župan „Maček!" — Dolga   so   pa  pri  tem  naredili na tisoče. Zdaj bi ga pa radi na občino zvalili. Pa ne bo Šlo! — Gospodje pravijo: „mi smo za kmeta!"   Mi pa pravimo, da to ni delo   za kmeta, Če poštene može obrekujete. Mar bi poročali, kako veselo gibanje seje začelo med našimi Kmeti, da so ustanovili v šmartnem kar dve podružnici c. kr. kmetijske družbe in da bodo v Šentvidu imeli odslej vsak mesec kmetijske  poučne shode.   To  so vesele novice za kmeta ne pa bajke o fra-masonih!  Sicer pa naš kmet, hvala Bogu, nima več „dilce" na očeh. On že ve, kdo mu  dobro hoče in kdo zanj tudi  res dobro dela.  Zato pa vkljub vsemu nekršcanskokatoliškemu podlemu obrekovanju — spoštuje delavne može.
— Najmanjša učenka na Kranjskem je 71etna Al. Kralj, ki je vstopila letos v šolo v Šmarju pod Ljubljano. Velika je le 88 cm, sicer je povsem normalno razvita in zdrava.
— Iz Mošenj se nam piše: V nedeljo, dne 25. t. m. bode na Po-savcu pri Otočah veselica združena z igro „V Ljubljano jo dajmo". Pričetek ob V24. popoldne. K igri vabijo združeni mošenjski in ljuben-ski diletantje.
— Iz Bohinjske Bistrice se
nam piše: 19. t. m. je divjal po Bo hinjski dolini močan veter, kije podrl mnogo kozolcev in vrgel v Bitnjah pri Bohinju del cerkvenega stolpa na tla. Isti dan je padel Čez most v Bi-strico Martin Kavalar, star 28 let, doma iz Srednje vasi. Padel je, ko je nesel z Markom Stenilerjem p. d. Vandrovčkom iz Boh. Bistrice deske čez most,. Kavalar je utonil; njegov:, truplo so našli šele četrti dan v Savi pri Štengah.
— Iz Turjaške fare se nam piše: Volitve so minile. Kakor je bi'o že naprej videti, je zmagalo klerikalno nasi'je. „Domoljub" vpije, kakor bi bil že Turjak v njegovem taboru. 60 naših in 13 liberalnih glasov ; ,fana' je naša, so rjoveli po volitvah. Pa le počasi. Bodioe prepričani, da smo mi s tem izidom volitve popolnoma zadovoljni, kajti pre leti nismo imeli nobenega glasu. A zdaj 13! Zora puca, bit če dana! čuda pa tudi ni, da ste zmagal Kar je klerikalnega od župnika d zadnjega pastirja, bi se kmalu vse noge polomilo. Seveda so jih pri li beralcih pošteno skupili, Obljubovalo so jim je, da dobijo „Slovenca" za stonj ter da se jim bo tudi veliko — Čujte in strmite — čikov iz Ljub ljane prineslo, kajti nekateri katoli ški možakarji v Turjaku prav radi cikajo, ter so se seveda na Čikove limanice ujeli. Za Župana se je volilo tudi čisto pristnega klerikalca. Učitelj Jaklič hodi zdaj učit novoiz voljenega župana pisat in rajtat, kajti dosedaj je vedel samo, koliko je dva krat štiri. Zato se pa v fari norčujejo, da imajo šolskega dečka za žu pana ter mu pustijo, da se igra -fanco, katero si je priboril s takim težavami. Resnici na ljubo morama še nekaj konstatirati. „Domoljub" « je spravil tudi na Brajerjevo mamo, da je volila z liberalci. Res je bii to, pa zakaj ? Gospa Brajerjeva j bila preje klerikalka. Župnik H je izposojeval od nje voz in konj ko se je vozil v Ljubljano —men k ljubezni. — Ker je bila pa zmer Mica Kovačeva, mu je poslala nek račun za plačat, a on jo je napade Češ, naj pride sama v župnišče. 0 vzame potem dve priče ter gre župnišče. Ali je dobila ali ne, d vemo. Za zadnji „Narod", v katere; je bila popisana župnikova ljubeze so se farani kar trgali. Pošto so ob legali, da bi prišli do kakšne številk To je bilo smejanja in muzanja dan. Župnik je bil zdaj zopet dfl ali tri dni v Ljubljani — menda t graščaka ni bilo doma. Ali ga gA ščina zato plačuje, da je vedno 0 šoten od Turjaka. Ako ne bode nel s svojimi dopisi v „Domoljubu, zna primeriti, da povemo zgodbi kako je nekdo v neki gostilni ' košček papirja risal št. 88.
— Porotne obravnave v N vem mestu bodo naslednje: 26.t MalenšeJi  Anton (uboj),  P a V h Bohuslav (nečistost),   Kaplan J (tatvina); 27. t. m. Kaste lio iu drugi (uboj); 28. t. m. Kosma ton (nečistost) in Perko Ado.i' telesna poškodba).
— Strela je udarila v pon*
ljek popoldne v hišo kočarja zid' Joška na Martinjem  hribu pri gatcu.   Iz hiše je Švignila strela hlev,  kjer je  ubila najlepšo kf* Kako potrebno bi pač bila zav valnica za živino, o kateri se že liko let govori.
— Postojna ima prav do
pitno vodo,  to je dognala kei»*
Daljo v prilogi.
2. Prilog? „S«ove«skemu Naroda" St 270, dne 24 novembra '906
preiskava, ki jo je izvršil te dni inž. chem. g. T ur k na prošnjo postojnske občine. S tem so zavezani jeziki tistim ljudem, ki so tako hiteli zatrjevati, da je voda kriva legarja, ki je razsajal pred kratkim v Postojni.
— Javno klavnico misli napraviti postojnska občina. Predpriprave zanjo se že vrše.
— Utopljenca so našli v sredo na levem savskem bregu med Okroglim in Struževim. Mrtvec je star od 30 do 40 let in je bil boljši delavec. Na glavi je imel 10 cm dolgo rano. Pri njem so dobili uro in poročen prstan.
— Zopet dva zažiga. V ponedeljek ponoči je posestniku Ivanu Lapu v Topolah pri Mengšu pogorel pod, dve Šnpi in hlev z mnogo >cua in stelje. Škode je 4000 K, zavarovalnina znaša 3900 K. — Predvčerajšnjim je pa spet gorelo v Mengšu pri posestniku Francu Hribarju, kateremu je pogorelo gospodarsko poslopje, dve šupi, pod in drvarnica. Zavarovalnina znaša 1000 K, škoda je pa veliko večja. V obeh slučajih je zažgala hudobna roka. Ali bodo že kaj kmalu dobili tega požigalca, ki je požgal že pri 7 posestnikih?
— Nekoliko odgovora. Piše se nam: „Naš list" v Kamniku že v par številkah po nepotrebnem udriha po g. županu Antonu Tomšiču v Ilirski Bistrici. Po nepotrebnem bi dopisnik rad napravil razpor v tej napredni občini. Ni naša navada odgovarjati; ker se pa tu hoče javnost nalagati, moramo pač dopisnika javno vprašati, s čim se je gospod župan tako pregrešil, da se ga po „Našem listuu napada. Vsak nepristransko sodeč človek mora pripoznati, da se ravno g. Tomšič za bistriško občino žrtvuje, kolikor je v njegovi moči. V kratki dobi svojega službovanja napravil je mnogo v blagor občine. Dovršil je potrebno kanalizacijo, podaljšal vodovod itd. Da gospod župan skrbi za olepšavo Bistrice, je obče znano. Sam je uredil okoli „Iveta", tako lično, da mu je le čestitati. Ali se pa gospoda župana zato napada, ker je odločen narodnjak? Ali morda zato, ker je velikodušno daroval prostor za zidanje ..gasilnega doma"? Gospodu dopisniku „Našega lista", bi svetovali, naj raje pogleda okoli sebe, gradiva je več ko dovolj, pusti naj pa zasluženega moža in čeravno je liberalec pri miru!
— Babjeverstvo 20. stoletja. Na Budanju nad Vipavo je še nekaj omejenih ljudi, ki verjamejo v co-pernice in so tudi prepričani, da je pod zemeljsko rušo skritih in zakopanih še vse polno zakladov. Tako se je pred kratkim nekemu izmed ujih sanjalo, da je na bližnjem Colu v starinskem zidovju Gregorja Božiča št. 11 zakopan „šac". Možicu je bil to migljaj neke nevidne višje moči in s prebrisanimi svojimi tovariši je šel izkopavat zaklad. Neki hu-domušnež je pa zvedel za njihov namen, se je pa namenil, da jih pošteno oplasi, da jim bo enkrat za vselej prešlo veselje iskati zakladov v starem zidovju. To se mu je tudi popolnoma posrečilo. Budan j ci so tekli v takem divjem strahu proti domu in prosili Mater božjo za pomoč, da bi kmalu strahu pomrli. Vedeli so povedati, da so videli samega hudiča, ki jim je nahranil izkopati zaklad. „ Hudič" se pa zdaj smeje v pest, ko vidi, da imamo v 20. stoletju v resnici še tako neumne ljudi, da verujejo v -trahove in zaklade v starem zidovju. Seveda so taki ljudje najvernejši pripadniki klerikalne stranke in duhovščine, ki ne stori ničesar, da bi ljudi poučila, da ni ne zakladov ne strahov.
— Nekoliko šolske statistike.
Na Kranjskem je 36 gospic-učiteljic, ki opravljajo voditelj ske posle na eno in dvorazrednicah. Zupnikov-uči-teljev, organistov-učiteljev ter eksku-rendnih šol je 43. Dacarjev, orožnikov in drugih podobnih pedagogov je 1*2. Na Kranjskem manjka torej enoin-devetdeset učiteljev in to le na eno in dvorazrednicah ! Koliko je pa krajev, ki nimajo niti takih „učiteljev", kakršni so zadnje imenovani! Na ta Lačin se bodo vremena kranjskemu ljudskemu šolstvu kmalu zjasnila!
Nemškutarska šolska gosposka pod vodstvom c. kr. okraj-L^ga glavarja in c. kr. okrajnega nadzornika je mariborski okrajni šolski svet, ki je pritrdil nemšku-tarskemu krajnemu šolskemu svetu v Selnici ob Dravi, ko se je ta želel pri razpisu učiteljske službe dostavek in pogoj, da dovoljuje prosto stanovanje le prosilcem in prosilkam nemške narodnosti. V razpisu sicer res stoji — kar je menda dostavil pravični okrajni šolski nadzornik da morajo kompetntje imeti „slovensko usposobljenost", vendar vprašamo: Ali se taki pogoji strinjajo z osnovnimi državnimi zakoni? Menda ne! Zato pa tudi na tem tečaju ne čitamo pri podpisu ne predsednika, ne podpredsednika mariborskega okrajnega šolskega sveta.
— „Slovenski  Gospodar" v
Mariboru bo baje jel z novim letom
izhajati po trikrat na teden, tako poroča celjska „Domovina". Morda hočejo mariborski kanoniki s tem pa-ralelizovati ustanovit- v njim tako neljubega „Narodnega Lista"?!
— „Stajerc" — tednik. „Štajerc" naznanja v svoji najnovejši številki, da bo z novim letom izhajal kot tednik. To je dokaz, kako zelo napreduje nemškutarstvo na štajerskem.
— Utopil seje Ivan Končan, uslužbenec tvrdke Majdič v Celju. Potegnili  so ga mrtvega iz Savinje.
— Polom vinske trgovine. Ve-
letrgovec z vinom, Emanuel Maver v Mariboru je ustavil svoje plačevanje. Dolgovi znašajo baje Čez 250.000 K. Ako bi bil Maver Slovenec, bi ga nemški listi trgali, da bi cunje letele, tako se pa le s par besedami omenja ta velikanski polom.
— Konkurz tvrdke Kaiser v
Ptuju. Dolgovi propale tvrdke Kaiser v Ptuju znašajo, kakor se je dognalo, okoli poldrugi milijon kron. Kaiserja, ki je pobegnil v Ameriko, so prijeli v New Yorku, predno je stopil na suho, in ga izroče avstrijskim sodiščem. Kaiserjevi upniki so : Židovska tvrdka Seifritz v Pešti, ki ima terjati 286.000 K, ptujska nemška hranilnica s 320.000 K, nemški -Vor-schussverein" v Ptuju, slovenska „Posojilnica" v Ptuju, „Ljudska Posojilnica" (Šusteršičeva) v Ljubljani, neki vinotržec v Dalmaciji, ki ima terjati 40 000 K, razni židje v Pešti i. t. d. Tvrdka Seifritz v Pešti, nemška „Sparkasse" in nemški „Vorschussverein" v Ptuju s o pokriti, vsi drugi upniki pa izgube vse, med njimi je tudi tukajšnja klerikalna „Ljudska posojilnica!"
— Prijet ponarejalec menic.
Ptujskega Kaiserja, kije ponarejal menice in čigar pasiva znašajo 1,200.000 K, so prijeli v New-Yorku. Pripeljejo ga v Ptuj.
— Celovški brigadir generalni
major pl. Hortstein je imenovan za divizijonarja v Jožefovem. Za brigadirja v Celovec pride polkovnik baron Kirchbach iz Inomosta.
Čedne razmere v Celovcu.
Danes teden je neznan zločinec streljal 4krat na senijorja nemškega rokodelskega društva Hampla in ga enkrat zadel v lice. Oddal je nato še 3 strele, vendar policija še ni prijela lopova, dasi so ga ljudje natanko opisali. Policaj je pomirjal ranjenega Hampla, katerega so vlačili povsod, predno je mogel k zdravniku, naj se ne razburja, ker se mu ni veliko zgodilo. V Celovcu se seveda bolj brigajo za kako dvojezično nakaznico, kakor pa, za javno varnost.
— Uboj zaradi kosa kruha.
Franc Potokar in J. Plaznik, delavca na novi železnici v Borovljah, sta se 13. t. m. stepla zaradi kruha, ki ga je Plaznik odnesel iz barake. Med prepirajoča stopi Peter Stif-ter iz Crne in se smeje reče Plaz-niku, ki je ravnokar s kolom mahnil po Potokarju: Če je Kranjec, ga pa kar z nožem suni. Za to ljubeznji-vost ga je Potokar tako silno oplazil po glavi, da je siromak isto noč v celovški bolnici izdihnil dušo.
— Ogenj. V Žihpoljah na Koroškem je pogorela cerkev, ki je oila iz 12. stoletja. Notranjost cerkve so večinoma ohranili, zrušila pa sta se oba zvonika.
— Značilno \ V Otaležu na < soriškem so sprejeli na zborovanju resolucijo, ki je naperjena proti zidanju novega farovža tamkaj, ker je stari še dober. Pri nas na Kranjskem ni take odločnosti, ampak se ljudje kosajo, katerih farovž bo lepši, v največ slučajih pa duhovnik svojo graščino popravi kar na svojo roko, plačajo itak potem farani!
— Telefonska zveza Sv. Lu-cija-Tolmin se s 1. januarjem 1907 preda javnemu prometu. Triminutni pogovor med obema krajema bo stal 20 vin.
— Na naslov ravnateljstva c. kr. državnih železnic v Trstu. Iz
Trsta smo znova dobili hude pritožbe o ondotnih razmerah železniških uslužbencev in docela v smislu dopisa, ki smo ga 15. t. m. priobčili pod gornjim naslovom. Opozarjamo ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, naj za svoje uslužbence skrbi tolik'* kot skrbi vsak gospodar za svojega posla: če mu da dosti dela, ga mora tudi primerno prehraniti. Naj bi se poslanci pobrigali za te kričeče razmere in jih primerno osvetlili na pristojnem mestu.
— Bazpečavanje ponarejenih
bankovcev. Sleparji, prijeti v Ljubljani, so v Trstu izdali po raznih go-s-.iinah ponarejene lOOlirske bankovce. Doslej se je dognalo, da so jih izdali v petih restavracijah. Hoteli so jih še več, a so ljudje spoznali, da so ponarejeni. Zato so se obrnili v Ljubljano , kjer so upali, da napravijo dobro srečo. A so se opekli.
— Kap je zadela 621etno delavko FranČiško Domančič v Trstu. Umrla je čez par ur.
— Detomor. V Barkovljah pri Trstu so potegnili otročje truplo iz morja. Otrok je živel le par ur.
—i topnik — poitalijanče valeč.
V Tinjanu pri Pulju imajo župnika, ki čuje na ime Amerigo Fragiacomo. Ta Amerigo je tip tistih italijanskih svečenikov, ki jih škof nastavlja v hrvatskih krajih in navdušeni zaveznik tistega ofenzivnega italijanskega na-cijonalizma, ki se ne zadovoljuje s tem, da brani italijanski interes, ampak mu je geslo: italijanizacija dru-gorodcev. Predkratkim je hotel v svoji fari upeljati namesto sedanjih hrvatskih nedeljskih popoldanskih večernic italijanske. Tinjanski Hrvatje pa niso hoteli molče prenesti tega ropa svojih narodnih pravic in so začeli reagirati. To je župnika tako razjezilo, da je izpred oltarja hudo razžalil zavednega tinjanskega Hrvata Mihaljeviea. Amerigo je bil pri sodišču primerno kaznovan. Stvar je prišla nato v puljski „Omnibus", ki je italijanaša po zaslugi prijel radi nameravanega atentata na pravice hrvatskega jezika v tinjanski cerkvi. Amerigo je bil razžaljen in šel tožit, a je sramotno pogorel s tožbo. No, Amerigo je pa resnicoljuben mož, ki je hotel natveziti z nekim pismom ljudem, da je bil „Omnibus" obsojen radi žaljenja njegove osebe ! Povsod so si enaki!
— Slov. akad. društvo „Ilirija"
V Pragi si je na svojem V. občnem zboru dne 14. listopada 1906 izvolilo za tekoči zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik jur. Lenart L o trič, podpredsednik jur. Adolf Lenart, tajnik jur. Rado Jerman, blagajnik tehn. Viljem Kukec, knjižničar tehn. Alfonz Hrovatin, gospodar tehn. Svetko Martelanc, arhivar tehn. Vekoslav Lušin , preglednika fiL Zvonimir Bern o t in tehn. Peter Brelih.
— „Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi" je
imelo 10. listopada t. L svoj občni zbor. Odbor je poročal o delovanju društva v preteklem društvenem letu 1905 06, kar je itak prijateljem društva znano iz letnega poročila, katero se je njim poslalo. Omenimo samo imenovanje prvega častnega člana našega društva g. profesorja češkega vseučilišča drja. Karla Chodounskega za izvanredno velike zasluge, katere ima za slovensko dijaštvo v Pragi in za naše društvo. Pri tej priliki je imel govor odbornik gosp. dr. Ivan Žmavc, iz katerega navedemo neko-| liko najvažnejših točk. Velikega pomena je. da študira slovenska mladina v Pragi na čeških učiliščih. Cehi so prvi narod v Avstriji, kar se tiče kulturnega in gospodarskega napredka, in Slovenec se more od njih mnogo naučiti, mnogo več nego od Nemcev, ker mu je pot v češko družbo odprta in ga povsod radi sprejmejo ter ga o vsem pouče. Posebno slovenski tehniki imajo na Češkem kot v naj-industrijalnejši deželi v državi ogromno polje za svoje študije ter morejo pozneje v svoji domovini v marsičem (Jehe posnemati, zlasti pa, ker so slovenske dežele kakor nalašč ustvarjene, da se jih tehnično izrablja. Dalje omenja g. govornik težko stališče revnega slovenskega dijaka, ki pride v Prago z nemŠKO maturo, ker si ne more ničesar postranski zaslužiti radi neznanja češčine. Toda tudi temu se je pomagalo, dokler ni še bilo podpornega društva. Gospod profesor dr. Chodounskv in po njegovem posredovanju tudi drugi gospodje so takega dijaka podpirali. Sedaj pa, ko se je društvo ustanovilo, je mogoče tudi manje premožnim dijakom v Pragi študirati. Vendar ne bi moglo društvo tolikim dijakom in v taki meri podpor delati, ako bi imelo samo k razpolagi doneske, ki pridejo iz domovine, in ga ne bi podpirala češka javnost. Posebno to se je zgodilo minulo leto, ko je dalo nepričakovano darilo 1000 K neimenovane gospe povod, da se je začela med češkim narodom v prilog našega društva akcija, na čelu katere je bil g. profesor dr. Chodounsky in katera je imela velik uspeh, o čemur najbolje govore številke. Od vseh prispevkov v preteklem letu je bilo namreč skoraj 40% čeških. Kakor se gospod profesor nesebično žrtvuje za razvoj slovenskega alpinizma, ravno tako in še v večji meri za naše revne, pa pridne dijake in za podporno društvo, s čemur dejanjski izvaja češko-slovensko vzajemnost. Radi tega je društvo enoglasno imenovalo g. profesorja drja. K. < 'hodounskega svojim prvim častnim udom v znamenje ljubezni, hvaležnosti in priznanja njegovega nesebičnega in plemenitega delovanja na polju češko - slovenske vzajemnosti ter iskreno želi, da bi nam Bog blagega gospoda še mnoga leta ohranil. — Potem so bile volitve. Izvoljen je bil zopet stari odbor, izvzemši enega Člana, ki je odšel v domovino, kjer je dobil mesto učitelja na realki v Idriji. Bil je to naš L tajnik g. Ivan Vavpotič, aka-demični slikar. Na mestu njega je bil izvoljen T. tajnikom gosp. dr. Egon Zeis, kr. deželni koncipist, ki je prevzel češko agendo našega društva. — Prispevki, za katere v obilnem številu se prosi, naj se blagovolijo pošiljati na naslov  društvenega bla-
gajnika : g. drja. Karel Šebesta, advokat, Praha II., Spalena ulica 24.
— Umrl je v Zagrebu veletržec in večletni predsednik trgovske in obrtne zbornice Janko Grahor, star 79 star.
— Samomor profesorice. Profesorica na ženskem liceju v Zagrebu Natalija W ickerhauser se je vrgla v Savo in utonila. Vzrok samomora neznan. Bila je stara 40 let.
— Prijeli ponarejalci denarja. V Maku na Hrvatskem so prijeli veliko družbo, ki se je bavila s ponarejanjem srebrnih goldinarjev ter jih razpečavala. Falzifikati so bili prav dobro narejeni.
— Otrok zgoreL V Vukovaru na Hrvatskem je oletna Marija Seidl našla vžigalice in prižgala zastore pri oknih. Ker ni bilo nikogar doma, je ogenj objel pohištvo in otroka, ki je vsled tega umrl v groznih bolestih.
Umor iz ljubosumnosti. V Zadru je sodni kancelist Pelegrini ustrelil svojo ženo, ki je živela ločena od njega z nekim obrtnikom. Sam se ie potem zaprl v sobo in ker ni hotel odpreti policajem in orožnikom, ter grozil s streljanjem, če bi s silo vlomili, poslali so po ognje-gasce in brizgalnico. Morilca je premagalo in odpeljalo v zapor osem orožnikov, šest redarjev in 4 ognje-gasci.
— Za zimo se je hotel preskrbeti včeraj 361etni mizarski pomočnik Alojzij Fischler, rodom iz Ve-leja na Primorskem. Ko je šel po Starem trgu, mu je pred prodajalnico g. Olupa viseči havelok tako ugajal, da se ni mogel od njega ločiti. Ker mu je primanjkovalo cvenka, je nekoliko pogledal okrog sebe, potem pa havelok snel in odšel. Ni pa preteklo niti četrt ure in že se je grel brez haveloka v celici. Oddali so ga so-discu.
— Delavsko gibanje. Včeraj
?e je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 20 Hrvatov. V Heb jih je šlo 45, v Inomost 19, v Beljak pa 25.
— Izgubljene in najdene reči.
Posestnica Marija Dovčeva je izgubila Črno denarnico, v kateri je imela okoli 40 K denarja. — GdČ. Ana Lesnikova je izgubila rdeče žensko krilo, vredno 10 K. — Ana Trontljeva je izgubila črno denarnico, v kateri je imela okoli 26 K denarja. — Dijak Valentin Kos je izgubil črno denarnico, v kateri je imel 10 K 20 vin. — Neki gospod je izgubil zlat prstan z dvema briljantoma in smaragdom, vreden 80 kron. — G. Karel Paulin je izgubil zlat Ščipalnik, vreden 18 K. — Poštni hlapec Lovro Košir je našel konjsko odejo.
— Ljubljanski sekstet na lok
koncertuje danes zvečer ob 9. uri v „Narodni kavarni". Vstopnina prosta. — Jutri, v nedeljo 25. t. m. koncert v restavraciji „Pri belem konjičku" (Auer), Wolfove ulice. Začetek ob polu 8. uri.
— Koncert „Ljubljanske društvene godbe11 v restavraciji Seidl (hotel „Južni kolodvor") se danes ne vrši.
— Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva  „Merkur1.  V službo se
sprejmejo: 2 poslovodja, 1 knjigovodja in korespodent,  2 kontorista,
2 potnika, 6 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke,
3 pomočniki železninske stroke, 4 prodajalke, 7 učencev. — Službe iščejo: 1 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondenta, 14 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 12 kontoristinj, 4 bla-gajničarke, 4 prodajalke.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 11. do 17. novembra 1906. Število novorojencev 12 (= 16-6 °/00), umrlih 12 (= 16 6 %o)t naed njimi so umrli za j etiko 3, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 7. Med njimi so bili tujci 3 (=250%), iz zavodov 8 (=66*6%) Za infek-cijoznimi bolezmi so oboleli, in sicer za ošpicami 18, za škarlatico 3, za tituzom 1, za vratico 3, za ušenom 1 oseba.
Jugoslovanske novice.
Hrvatski sabor. V včerajšnji seji je sabor sprejel v tretjem čitanju zakonski načrt, s katerim se za Zagreb veljavne razlastilne določbe raztezajo tudi na Osijek. Nato je poročal posl. B u dis a v lj e vić o delovanju peti-cijskega odseka. Poročevalec je na-svetoval, naj bi se prošnja gledališkega ravnatelja Ilira za podporo priporočala vladi v uvaževanje. Posl. dr. Magdi ć je priporočal, naj bi vlada dovolila podporo gledališkemu ravnatelju Čiri ću in naj bi se ustanovila potujoča gledališka družba iz deželnih sredstev. Nato je dr. J os. Frank interpeliral o razmerah v Gospiću. Podban dr. pl. Nikolić je takoj odgovoril na interpelacijo ter izjavil, da je že odredil v Gospiću volitev župana. Med govorom drja. Franka je prišlo do konflikta med
njim in dr. Lukimićem, ki je korigiral nekatere izraze v Frankovem govoru, Zato je dr. Frank zaklical drju. Lukimiću : „Vi, Homunkulus !4* Dr. Luk i ni i ć je na ta klic reagiral ter naglašal, da njega žali način, kako dr. Frank hrvatsko govori in da je treba zahtevati, daje tisti, ki govori vsaboru, tudi vešč hrvatskega jezika. — Posl. Knfrin je interpeliral radi zgradbe nove šole ^ v Kupčini, napredni poslanec dr. Šurmin paradi reciprocitete hrvatske univerze z avstrijskimi vseučilišči. V to je zahteval, naj se ustanove posebne stolice za materije, ki se terjajo v Avstriji, in uvedo posebne spraševalne komisije, ki bi omogočile pravnikom, ki so končali svoje nauke na zagrebškem vseučilišču, da bi lahko stopili v Avstriji v državno službo, ne da bi jim bilo treba polagati dodatnih izpitov. Od-delni predstojnik dr. M. Roje je naglašal. da je združitev Dalmacije s Hrvatsko programna točka koalicije. Kulturelna združitev Dalmacije se pa lahko že sedaj doseže in vlada bo vse storila, da se doseže ta cilj. Prof. dr. Ćup r o vić že predava o avstrijskem pravdnem redu. Treba pa bo ustanoviti še dve stolici: za avstrijsko državno pravo in za avstrijsko civilno pravo. Vlada bo to zadevo reši a v sporazumljenju a saborom.
— Obsojen časnikar. Urednik „Slobodne Riječi" v Zagrebu, Stjepan Batt, je bil začetkom tega leta še pod starim režimom obsojen na 8 mesecev težkejeČe, ker je kritiko val bivšega podbana Chavraka. Na ničnostno pritožbo obsojenca je sedaj stol sedmorice znižal kazen na 1 mesec strogega zapora.
— Nov hrvatski list prične izhajati 1. decembra t. 1. v Be-lovaru. Imenoval se bo „N e z a-v i s n o s t" in ga bo urejaval dr. Lavoslav Schick, bivši član uredništva „Agramer Taglatta".
— Nove poštne znamke v Srbiji. Srbija dobi v kratkem nove poštne znamke. Dotične nacrte je izdelal načelnik ksilograrije v „Državni tiskarni" Petar Aničić in jih že izročil poštni upravi. Načrti so izdelani izredno okusno in so se o njih strokovnjaki izrazili zelo pohvalno.
— O srbskem prestolonasledniku Gjorgju so v zadnjem Času mnogo pisali nemški, zlasti židovski listi, na Čelu teh listov je korakala dunajska „D i e Z e i t", ki je vedela povedati o prestolonasledniku vse mogoče slabe stvari in je pred nekaj dnevi celo pisala, da je kraljevič Gjorgje — zblaznel. Mi teh vesti niti nismo zabeležili, ker smo vedeli, iz katere kuhinje dohajajo. Vse dotične vesti je izkuhal dopisnik lista „Die Zeit", Izidor Steinhardt, ki je bil radi neprestanega rovarjenja proti Srbiji izgnan iz Belgrada. Sedaj preži v Belgradu, kako bi se mogel najbolj maščevati Srbiji. In raznesel je med svet bajke o kraljeviču Gjorgju. Da so vse dotične vesti lažnjive, je te dni v celem obsegu priznalo ofi-ciozno glasilo avstrijske vlade „Fremdenblatt". Srbski opozicionaini list „Mali Žurnal" je priobčil te dni o prestolonasledniku Gjorgju dolg članek, v katerem kategorično zanikuje senzacionalne vesti tujih listov o kraljeviču in naglasa, da je prestolonaslednik sicer jako živahnega temperamenta in veliki ljubitelj sporta, a je pri tem izredno pošten in bister mladenič, ki pozna zemljo in ki pozna tudi vse domače društvene in politične pojave.
Najnovejše novice. Vblaz-n osti. Mestni delaveo v Pragi Jan Froniek je hipno zblaznel ter zaklal svojo 771etno mater in ASletnega brata.
— Francoska zbornica in senat sta zvišala odškodnine za poslance na 15.000 frankov.
— Za izločitev bog oslovske fakultete od drugih fakultet na vseučilišču je izročilo 40 čeških akademiških društev v Pragi spomenico senatu.
— Uživanje opija je kitajski cesar prepovedal v svoji državi.
— 70.000 kron primanjkljaja se je pokazalo pri reviziji založne v Dobranu v Šleziji.
— 2,400.000kron za dobrodelne namene je podaril londonski milijonar Bischofsheim povodom svoje zlate poroke. Njegova žena je DunajČanka Biedermann.
Našli novo človeško pleme.
Profesor Klaatch, sloveči naravoslovec trdi, da je našel v severni A v straliji neko žensko, ki je imela noge in roke popolnoma take, kakor opica. On je trdnega prepričanja, da spada ta ženska k onemu plemenu, ki je na najnižji stopnji razvoja. ITČenjak je to žensko fotografiral in misli, da je to zelo važna iznajdba za biologe.
* Največja električna centrala na Svetu. V predmestju Chelse poleg Londona je bila ob reki Temzi ne-
davno odprta za promet električna centralna postaja. Ta centrala ima namen, da goni londonske podzemske železnice. To je največja centrala na svetu. Zgradba je višja nego stolnica sv. Pavla v Londonu, dolga je 130 m, široka 60 m in visoka 46 m. Dimniki so visoki po 90 m. V njej je 64 parnih kotlov, ki gonijo 10 ogromnih turbi-nov. Na dan se proizvaja 60.000 kilovatov elektrike.
* Nov podmorski kanal. Danci in Angleži prouČavajo način, kako bi se zgradil uov kanal za promet med Severnim in Baltiškim morjem na danskem zemljišču. Kajti dogoditi bi se zamoglo, da bi Nemčija v slučaju političnih zapljetljajev, naenkrat ukazala zapreti kielski kanal inozemski plovbi.
* Mleko v šolah. V Pragi so uvedli v ljudskih šolah okrepljenje šolskih otrok začasa odmora s sterili-zovanim mlekom. Otrok dobiva za H stotink dobro zaprto steklenico, ki drži osminko litra sterilizovanega mleka. Ta odredba se je obnesla na zadovoljnost otrok in roditeljev.
300.000 Hrvatov je zdaj v Ameriki, kar tvori skoraj osmi del vsega prebivalstva Hrvatske in Slavonije. Hrvatje se izseljujejo v Ameriko, v Hrvatsko in Slavonijo se pa naseljujejo Nemci, da pomagajo polagoma graditi most do vztočne Azije!
* V zadnjem trenotku. Sodnik (brivcu, ki je bil obsojen k smrti): „Ali imate še kakšno željo ?u — Obsojenec : „Visoko sodišče! Naj mi bode dovoljeno še pred smrtjo obriti gospoda državnega pravnika".
* Izkušena gospodinja. Mlada
gospa: „Oh, to so majhna jajca!" — Prodajalka: „Seveda so milostljiva, a jaz v resnici ne vem, odkod to pride." — Mlada gospa: „To bo bržkone od tega, ker jih jemljete prezgodaj iz gnezda!"
* Premoženje Zveznih držav.
Ravnokar je izšel zaznamek vsega premoženja prebivalcev Zveznih držav ameriških v letu 1905. To premoženje znaša 106 SSL415.000 dolarjev ali 527.459,783 025 K. Od leta 1900. se je to premoženje pomnožilo za S1 4 milijard dolarjev.
* NenasitneŽ. Zdravnik pri bolnem revežu: rTu sem Vam napisal zdravilo, katero dobite v lekarni zastonj : zdravila vzamete vsako uro eno kavino žlico." — „Gospod zdravnik", — reče bolnik — „prosim lepo zapišite mi tudi uro in žlico, da dobim oboje zastonj, ker obojega nimam."
* Tat — fotografiran, V mestu Adorf je bil na zelo origiualen način odkrit tat. Že nekoliko časa sem je bil iz miznega predala E. Schusterja večkrat ukraden denar, ne da bi se zamoglo zalotiti tatu. Palo je Schu-sterju na um in nekega dne je postavil dva metra daleč od mize foto-grafični aparat, ki ga je z električno žico spojil s predalom. Dne 11. t. m. je Schuster opazil, daje aparat funk-cijoniral in on je hitel, da je negativ stavil na papir. Slika je pokazala Šestnajstletnega vajenca Maksa.
* Ali je treba na vlaku pozdravljati? To važno vprašanje raz-motriva Emil Faguet v „Revue Heb-domadaire". Eni pravijo: „Seveda je treba pozdraviti, saj pridemo v zaključeno družbo." Drugi pa pravijo „Pozdrav pri vstopu v železniški ku-pej je nekaka napoved, da hoče prišlec občevati s prisotnimi; tak pozdrav je pravzaprav vsiljevanje." Pa še na druge načine se je reševalo to vprašanje, kakor: 1. V tretjem razredu pozdravi s prijaznim pozdravom „dober dan, gospoda"; v drugem razredu se je treba dostojanstveno prikloniti; v prvem razrepu pa — nič. 2. Pozdravlja se le, ako so dame v kupeju, ker je treba dame vedno pozdravljati; gospodov ni treba pozdravljati. 3. Pozdravlja se le pri izstopu, ker pri vstopu še nikogar ne poznamo, doČim smo pri izstopu s sopotniki že nekoliko znani, četudi nismo s-regovorili z njimi nobene besede. Faguet sam je za pozdrav, toda za poseben, površen, diskreten pozdrav, kakor bi hoteli reči: „Dober dan! Toda ne bojte se ničesar več; nimam namena vas nadlegovati!"
* Napačni Škof. &e predno je zavzel Čevljar Vogt z oboroženo nemško vojsko magistrat v Kopniku, je nastopil neki francoski vinski agent kot škof. Sleparija se je šele -edaj razkrinkala. Slepar je prišel v mestece Donai ter si najel skromno stanovanje. Nikamor ni šel in nikogar ni sprejel. Domačinom se je čudno zdelo, od česa mož živi, zaradi tega so opozorili nanj policijo, ki ga je povabila predse, da se izkaže, kdo je. Mož je tajinstveno izvlekel več pisem, naslovljenih na „Nj. prevz. monsignor de Rocquancourt, škof Sinaja, ter pristavil,!da zaradi ponižnosti ni hotel povedati nikomur pravega značaja. Policija mu seveda ni hotela verjeti, temuč je preiskala njegovo stanovanje, kjer je našla mnogo odrezkov poštnih nakaznic, na katerih so mu pošiljali razni premožni verniki pO 50 in vec frankov, za mi-
sijonske namene. Med darovalci so bili tudi klerikalni poslanci, senatorji in celo neki bivši minister, ki so vsi verjeli sleparju.
* Židovska gimnazija. Izraelu -ska cerkvena občina v Budimpešti je sklenila ustanoviti v Budimpešti židovsko gimnazijo. Stroški se pokrijejo iz Freistadtlerjeve ustanove. Preostane pa še vedno 500.000 K kapitala za zdrževanje gimnazije. Seveda je odvisno od nauČnega ministrstva, ako bo dovolilo ustanovitev takega zavoda.
* Cesarjeva nagrada. Kakor znano je želel pokojni nadvojvoda Oton, naj ga nesejo k pogrebu podčastniki huzarskega in dragonskega polka, ki nosita njegovo ime. Od vsakega teh polkov je prišlo šest stražmeštrov. Cesar je podaril vsakemu zlato uro.
* Ne da se ugnati. V nekem nemškem mestecu ob Ruhri se je pritožila neka žena, da se je njen mož vdal pijači ter zanemarja rodbino. Deželni svet je poslal možu pismen opomin, naj opusti popivanje, sicer pride v imenik tistih, ki jim gostilničarji ne smejo dajati alkoholnih pijač. Mož pa je bil hudo užaren ter je poslal sledeči odgovor : „Opomin vračam z opazko, ako res izvršite svojo grožnjo, bom primoran, si kupovati pijačo v sodih. Sicer pa vem sam, koliko smem piti."
* Protialkoholno gibanje na Danskem. Na Danskem se razmeroma popije največ alkoholnih pijač, zato pa je na drugi strani tudi največ abstinenčnih društev, ki skušajo rešiti rojake tega zla. Pri zadnjih volitvah v danski parlament so vsa abstinen-Čna društva vprašala kandidate v svojih okrajih, ali se hočejo zavzeti v zbornici za to, da v občinah odločujejo vse osebe nad 25 let stare, ali se naj in koliko alkoholne pijače se sme prodati. Izmed 114 kandidatov se je jih 45 brezpogojno izjavilo za tako delovan e.
* Slovaški jubilej. Dne 18. t. m. so obhajali ogrski Slovaki 100let-nico srojega pesnika dr. Karla Kuz-manya. ki je zložil znano pesem „Kdor bori se za pravico" in rNa Tatrah se bliska^. Slavnostni govor je imel časnikar in književnik Svetozar Hurban Vajanskv.
* Občutki pri umiranju. Zanimivo je, kako je profesor dr. Noth-nagel opisal Človeške občutke, kadar umira: Ako je Človek zadet od krogle, umira brez bolečin. — Utopljenci, katere so z umetnim dihanjem zopet zbudili, so pravili, da so čutili med tem nekaj prijetnega. Pač pa so oni, ki so se utapljali v morju, tožili, da so čutili pri potapljanju nekak težak čut v prsih, kateri izvira od slane vode. — Osebe, ki so pale iz višine v propast, so trdile, da niso Čutile nobene bolečine ob slučaju padca, niti kadar bi se ob čem treščile. — Najhujše muke provzroČa smrt pri trganju divje zverine. Ljudje, ki so zverem utekli, pravijo, da niso Čutili pri napadu nobenih bolesti, temveč jim je naskok živali napravil tako omotico, da niso čutili ničesar več. Po izkrvavenju so moči pošle, kakor pravijo, brez bolečin. — Po razlaganju dr. Nothnagelna je resnično telesno umiranje plašljivo ali strašno le v malih slučajih, to pa najbolje pri požaru ali drugačnem mučenju. Ta pogled naokoli, da baje napravi na umirajočega najhujši vtisk. kateri ga zaboli najbolj v srce.
* Prvi ženski fijakar v Parizu. Hči nekega posestnika, ki je imela v rani mladosti lepo in udobno življenje, je sedaj zaprosila pri pariški policiji za dovoljenje, da sme pričeti hjakarsko obrt. Ako ji policija to dovoli, vozila bo kmalu lepa mlada deklica po Parizu gospodo ter bo imela vsekakor dober zaslužek.
* Koliko plačujejo državljani
za Svoje vladarje? Najmanj plačuje Francoz za svojega predsednika, namreč devet centiniov. V Nemčiji pride na vsakega državljana na leto 34 centimov, v Rusiji ':5, v Italiji 44, v Avstro-Ogrski celo 45 centimov. Najdražje vladarje imajo Grki in Belgijci, ki moraj n prispevati za zdrževanje svojih kraljev po 50 centimov.
* Ženska enakopravnost v Ameriki. Amerika se ponaša, da je v tej državi ženska popolna enakopravna ter ima pristop k vsakemu poklicu. Da pa tudi ameriško družabno življenje ni brez predsodkov, dokazuje sledeči dogodek. V Pittsburgu je „odlično" društvo izključilo iz svojih vrst gospo Maitland Aleksander zato, ker je bila šla na konjsko dirko ter odnesla prvo nagrado. Že poprej so jo tovarišice v društvu prezirale, ker je nosda kot dek e vedno kratka krila, ker je najrajši jahala v divjem diru po gozdovih m poljanah ter se sploh ni brigala za družabna pravila. Potem se je poročila z duhovnikom Aleksandrom, a je ostala zvesta svojim športom. Dirkališki odbor ji je delal vsakojake neprilike, toda nič ni pomagalo, skoraj s silo si je priborila pristop k javni dirki ter na svojem belcu dosegla prva cilj. Odkar
pa je dobila prvo nagrado kot ja-halka, noče nobena ženska več ž njo občevati.
* Kakšnih ljudi bi bilo treba.
Svet potrebuje: ljudi, ki se ne dajo kupiti; ljudi, kojih beseda je kakor pismena zaveza; ljudi, ki značaj višje cenijo kakor bogastvo; ljudi, ki imajo stalno mišljenje in trdno voljo ; ljudi, ki so pošteni v malih kakor v velikih stvareh; ljudi, kojih často-ljubje ni omejeno samo na egoizem; ljudi, ki so vedno pripravljeni, žrtvovati svoje privatne koristi splošnemu blagru; ljudi, ki se ne dajo splaŠiti po neuspehih. Take ljudi potrebujejo po celem svetu, toda — ni jih.
* Prijeten gost. V London je prišel ter se naselil v hotelu Tavi-stork čudak ali pa norec, ki se je vpisal ^Villiani Yates iz Shefnelda Berači in reveži imajo z Vatesom veliko veselje, zakaj mož plačuje vse, kar kupi s stotaki ter ne vzame nikjer drobiža nazaj. Za časopise, ki jih kupuje od kolporterjev na ulici, plačuje stotake, ravno tako ne da manj kot stotak cvetličarki za šopek in sploh beraču, ki ga slučajno naleti na ulici. Ako pa gre kateri berač za njim ali ga naprosi za dar, potem mu Vates ničesar ne da.
* Največo zastavo sveta napravijo sedaj v združenih državah. Namenjena je za glavno poštno poslopje v Washingtonu, ki je bilo otvorjeno minolo nedeljo. Zastava bo dolga 20 metrov, široka pa 10 metrov, pobarvani pasi bodo široki 70 cm.
* Letina v Avstriji. Poljedelsko ministrstvo je ravnokar izdalo poročilo o pretekli letini. Ozimina je povsod posejana. Ponekod napravljajo poljske miši precej škode. Rž kaže dobro, ponekod prav dobro, n. pr. na Češkem, v Galiciji in Soluogra-škem. Pšenična setev je tudi ugodna Pridelek koruze je dober, ponekod celo prav dober, tako na Moravskem, v Zahodnji Galiciji in Nižji Avstriji. Na severnem Tirolskem in Koroškem je pa rana slana preprečila, da koruza ni popolnoma dozorela. Krompirja se je pridelalo manj, kakor ga je bilo pričakovati. Pridelek je le srednje kakovosti. Sladkorne pese se je pridelalo dosti, pese za živinsko klajo pa malo. Vinska trgatev ni v nobenem oziru zadovoljila. Mnogovrstni škodljivci, neugodno vreme za cvetne dobe in v jeseni, vse to je neugodno vplivalo na dobroto pridelka. Pridelek sadja je v splošnem tudi pomanjkljiv
Umori v Ameriki. Amerika
je dežela, kjer se izvrši največ hudodelstev, a pravni sistem najnezane-sljivejši in najbolj zastarel na svetu. Pred vsem izkazuje Amerika največ umorov. V zadnjih petih letih se je izvršilo v Zedinjenih državah 45.000 umorov. Vzroki tiče deloma v nezadostnih zakonih. Morilcu, ki ima dovolj denarja in dobrega odvetnika, je mogoče zavlačevati cela leta nastop prisoj ene mu kazni. Lani je bilo v Zedinjenih državah 8760 umorov, na Angleškem pa, ki ima le za polovico manj prebivalcev, pa le 317. Amerikanci zvraČajo seveda vso krivdo na priseljene Evropejce.
I Simon (Srsjorčsč t. |
Gorica, 24. novembra Pesnik Simon Gregorčič je danes ob 10. uri 10 min. dopoldne umrl. Pogreb bo v ponedeljek dopoldne ob 10. uri.
Neusmiljena usoda je ugrabila tudi to žrtev. Najnežnejši slovenski lirik, ljubljenec in ponos slovenskega naroda, je danes po dolgem bolehanju izdihnil svojo blago dušo.
Še letošnje poletje je bilo upati, da si opomore vsaj še za nekaj let. Mudil se je na počitnicah pri svojem prijatelju in ožjem rojaku notarju Gruntarju in se v tistih treh tednih telesno in duševno okrepčal. A le za malo časa. Prišedši domov v Gorico je kmalu začel bolehati, pred dobrim tednom ga je zadela kap in danes dopoldne je izdihnil.
Danes velikemu pesniku ne moremo več spisati dostojnega nekrologa, ali vsaj najvažnejše dogodke iz njegovega življenja naj zabeležimo, da s tem pokličemo v spomin svojim bralcem človeka Gregorčiča, saj pesnika Gregorčiča nosijo itak v svojem srcu.
Simon Gregorčič se je rodil dne 15. oktobra 1844 na Vršnem pod Krnom v občini LjubuŠna v sodnem okraju Kobarid. Rojstna vas njegova Šteje 47 hiš, prebivalstvo pa je revno. Gregorčičev oče, Jernej, ki se je iz
gospodarskih in družinskih ozirov že v starosti 18 let oženil, je umrl pred dvema letoma, star 82 let. Gregorčičeva mati Katra je umrla že pred več leti v starosti 75 let. Imela sta dvoje otrok, hčer Marijo in sina Simona.
V  revnih  razmerah   je vzrasel Simon Gregorčič.   Prvi pouk je dobival pri župniku Bevku, potem ga je poučeval župnik Gregorčič,  ki sta oba že davno mrtva. Ljudsko šolo je obiskoval  v Gorici in potem vstopil v  gimnazijo.   Ko je  prišel v tretji razred, je bil sprejet v malo semenišče, kjer pa se mu  ni dobro godilo. Hrana je   bila slaba in nezadostna. Gregorčič je,  ko je  bil  v četrtem razredu, močno zrasel in postal tako visok, kakor je ostal potem vse svoje življenje.   V-led  slabe hrane je celo obolel in kdo ve, bi li bil ostal v semenišču,  da mu   ni kuharica skrivaj dala   včasih   nekaj    kruha. Vodja Raspet mu je takrat rad očital, daje trmast, ker je bil samostalnega mišljenja. V 7. razredu je bil sprejet v veliko semenišče, kjer je   imel boljšo hrano in živel  v prijaznejših razmerah. Šolske počitnice je vedno preživel doma.   Ker  ni   imel nikdar denarja in mu doma niso mogli ničesar dati, ni imel nič tistega počitniškega veselja kakor drugi dijaki. Le včasih je prišel v Kobarid. To je bila tužna mladost.   Življenje med semeniškimi zidovi in v borni domači vasi je gotovo   močno   vplivalo   na pesnikov melanholični značaj.
Končno so bile študije dovršene in leta 1868. je prišel Gregorčič za kaplana v Kobarid, kjer je ostal 4 in pol leta. L. ls73. je prišel v Rifen-berg in je bil tam 8 in pol leta. Od 1. 1881. do 1902. je živel najprej kot vikar in potem kot zasebnik na <Gradišču, prijaznem hribu blizu Pivačine. Tam si je kupil malo posestvo in si na griču sezidal prijetno hišico.
Tu na Gradišču je Gregorčiča zadela hudobija fanatičnih duhovskih sobratov. Cim so izšle njegove prekrasne veČnolepe pesmi, so začeli duhovniki proti njemu besen in nad vse hudoben boj. Na čelu teh ljudi je stal Mahnič. sedanji krški škof in je vodil to gonjo toliko strastnejše, ker ga je ščuval in podpiral takratni ljubljanski škof nesrečnega spomina Missia. Ljut preganjalec Gregorčičev je bil tudi goriškega nadškofa Zorna kancelar Kravanja.
Hudobija in sovražnost teh fanatičnih ljudi je segala tako daleč, da je moral Gregorčič iti v pokoj leta 1886 Določilo se mu je pokojnine najprej 225 gld. na leto, potem 340 goldinarjev. A še tedaj niso nehali preganjalci. Novi vikar na Gradišču, Žnidaršič se je pridružil preganjalcem in zgodilo se je, da se je vzornemu in brezmadežnemu duhovniku in velikemu pesniku prepovedalo javno masevanje. Gregorčič je smel maše-vati samo pri zaklenjenih vratih in k njegovi maši se ni smelo zvoniti. Tedaj pa je ljudstvo svojemu ogorčenju dalo izraza s tem, da je tru-moma hitelo pred cerkev in tudi v najslabšem vremenu molilo pred cerkvijo, ko je Gregorčič za zaklenje-njenimi vratmi maševal.
Do 1. 1902. je ostal Gregorčič na Gradišču, potem se je preselil v Gorico, kjer je stanoval na Lanthie-rijevem trgu hišna št. 4.
Prvi zvezek Gregorčičevih poezij je založil notar Gruntar. V treh mesecih je prodal 2000 izvodov in pesnik je dobil ves čisti dobiček, to je 1000 gld. Za drugi in vse dalnje ponatise tega zvezka je, knjigar Bam-berg plačal 800 gld. Drugi zvezek je s posredovanjem župana Hribarja založil Jos. Gorup, ki je pesniku plačal 3000 gld. honorarja in za imetje zvezka 1500 gld. S tem denarjem si je Gregorčič kupil posestvo na Gradišču in si omogočil eksistenco. ko so ga z beraško penzijo zapodili v pokoj.
Lahko si je misliti, da se mu ni dobro godilo, ko je moral živeti od neznatne pokojnine in od malega dohodka svojega posestva. A prijatelji ga niso zapustili, čast bodi zlasti trnovskemu župniku v Ljubljani, Ivanu Vrhovniku, ki je redno pošiljal Gre-gorč'Ču za maše in mu s tem lajšal življenje.
Vzlic svojim preskromnim razmeram je bil vedno pripravljen na žrtve. Pri trgal si je od ust, da je mogel kaj storiti za izobrazbo slovenske mladine in od ust si je pri-trgal, da je trikrat postal pokrovitelj Šolskega doma v Gorici.
Gregorčič je bil lep mož: Visok, temne polti in kodrastih las. — A bil je vedno bolehen. Spal je malo. kajti imel je težko srčnp bolezen in bil je nervozen.
Izrekel je željo, da naj ga pokopljejo na domačem pokopališču ob divni Soči, ki jo je ljubil iz vsega srca.
Gregorčiču je v slovenskem pesništvu zagotovljeno mesto, a še le.ši spomenik si je postavil v srcu slovenskega naroda, kateremu je bil Gregorčič najljubši   slovenski pesnik.
Književnost.
— Novi akordi. Šestega letnika te zbirke sta izšla 2. in 3. zvezek, ki prinašata naslednje skladbe: Vjekoslav Rosenberg-Ružic: Sonata. 1., 2. in 3. stavek za klavir; Emil Adamič: Naša zastava, za moški zbor ; dr. <Tojmir Krek: Pred krčmo, za en glas in klavir; Stanko Premrl: Lilije, za mešan zbor; Emil Adamič: V snegu, za mešan zbor: Fran Ferjau-čič: Slovo mrtvim, za moški zbor: Anton Lajovic: Romanca, za en glas in klavir; Emil Adamič: Fantu, za mešan zbor: dr. Benjamin Ipavec: Ob studenci, za en glas in klavir.
— Slovenske narodne pesmi.
Hai moniziral in deloma za koncert priredil <>skar D e v. Založil Lav. S c h w e n t n e r. Cena 1 K -t< I v, po pošti 1 K 45 v. Ta knjižica je sicer drobna, a oevci jo bodo pozdravili z največjim veseljem. Oskar De v je harmoniziral 24 narodnih pesmi. Harmoniziral jih je z umetniškim okusom in s finim občutkom za posebnosti narodnih napevov. Značaj napevov je ostal nespremenjen — le umetniško pravilno in lepo so ti napevi izpolnjeni in zaokroženi. Ne dvomimo, da bo imela knjižica najlepši uspeh -n le želimo, da bi Oskar De v nadaljeval to zbirko.
— Stenski koledar za prihodnje leto, prav ličen, je izdal trgovec s papirjem Jernej Bahovec v Ljubljani.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnih sodiščem.
Z brzovlakom se je hotel odpeljati domu Ferdo Berzin, tovarniški kurjač v Trstu po dokončanih orožnih vajah. Ker je v veseli družbi po Ljubljani popival, je zamudil poštni vlak, s katerim se je imel na pol ceneje voziti. Prišel je due 7. kimovca oko i tričetrt na 6 popoldne na tukajšnji južni kolodvor, da bi se peljal v Trst ter zanteval pri blagajni vozni listek z euakimi olajšavami kot jih imajo rev.cr^isti pri poštnih vlakih Ko se mu je raztolmačiJo, da to ne gre pri brzovlakih, je rabil vpričo već ljudi razžaljive besede na cesarja Vse zaslišane priče so izpovedale, da je bil Berzin takrat tako pijan, da ni odgovoren za svoje dejanje. Obsojen je bil na 1 mesec zapora.
Mlada tatica. Helena Res-nik, delavka iz Šmartna pri Litiji, je tekom poletja Rezi Zupančič v Ljubljani izmaknila 14 K gotovine in več žeuske obleke. Obdolženka je znana vlačugarica, ki ima bivanje v Ljubljani prepovedano. Bila je 12kr*r zaradi vlačuganja kaznovana. Dokazalo se je, da je bil njen glavni pos^ lov na moške. Tatvine v celem obsegu ne priznava Obsojena je bila na 3 mesece težke ječe, po prestani kazni se bo oddala v prisilno delavnico.
Dečka ranil. Lipe Škraba r, 24 let stari premogar, je dne 28. vel. srpana t. 1. v Kotredežu dečka Martina Drnovšjka, zato ker je bil mnenja, da se je njemu in njegovemu tovarišu Antonu Lebuu posmeho-val, z nožem v hrbet sunil iu ga tezk poškodoval. Obsojen je bil na ><■-tednov ječe.
Gozdnemu čuvaju je grozil. Gozdni čuvaj Anton I van čio je zapazil dne 31. malega srpana Jožefa V a d n u , posestnikovega sina s Postojne , da je po prepovedani gozdni poti s svojim obloženim, z voli upreženim vozom vozil. Ker mu ol dolženec ni hotel povedati svojega imena, je stopil k vpregi, da bi bral iz tablice, ki je bila pritrjena na jarmu, njegovo ime. Temu se je Vadim s silo uprl. Grozil mu je, da bo vse sesekal, njega pa morajo na vozu na pokopališče peljati. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. »
Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv Cirile in Metode I
Telefonsko in urzojavno porofllu
Dunaj 24 novembra. Novi šef generalnega štiba, Conrad p K Hotzendor f, je šel v Pešto, da stopi v zvezo z r grško vlado Od pcurene strani se zatrjuje, da je bil C nrsd imenovan šefom gene ralnega štaba v.e toliko zaradi svojih zmožnosti, ne o ?ato, ker je bil   kandidat   presto Iona slednika Franca Ferdinanda, ki>kor ttt bila njegova kijndid^ta  tudi  min^strsci pred ednik Beck in minister zunanjih jel Aehrenthal.
Pr- ga 24. novembra. Tukajšnji listi potrjujejo, da sklene gosposka zbornica z veliko veČino pluralitetni volilni zistem. Vprašanje je le, bo-li poslanska zbornica to akceptirala ali ne. Grozi se. da bo konec jarlamenta nagel in krvav, Če se gosposka zbornica ne uda.
Prag3- 24 novembra. „Poli-:ik" poroča: Gosposka zbornica bo sklenila pluralitetni volilni sistem in numerus claii-sus za člane gosposke zbornice. Beek in Bienerth se radi tega nista s posebno vnemo uprla plu-raliteti, ker se tudi na Ogrskem izvede volilna reforma na podlagi plurali-tetuega sistema.
Praga 24. novembra Češki ieželni zbor se skliče na dan 27. decembra na tri dni.
Brno 24 iicvembra. Desn^ krilo mlbd >češke stranke, ki je vedi dr. Sileoy, se poga a s klerikalci zaradi volil ega kompromisa za rrtstno kurijo.
Btio 24 r.ovembra. C ški klerikalci so odklonili ponuđeni jim kt mpremis z Miadočc-hi za deželo- zborske voittve.
Petrograd 24 novembra \Vitte je padel v „ p polno nemilost" pri carju, ker se mu je iokazalo, da je imel tajne zveze z revolucijoDarci.
Pttro i a d 24. novembra. Po licija v hiši nekega čevljarji* naš!a 11   bomb,   več   pušk  in 1800 patron.
Seroi n 24 novembra „Voss Ztgu poroča: Avstrijski pcslanik v B-lgiacu, Czikan, se je vrnil na svoje mesto, a zopet oJprtuie, ae da bi stopil v kako zvezo s sr b s k *.    I a d o
Novi York 24 novembra Te norist Csruso je bi obsojen na globo 10 dolarjev V prvem tre lowu je hrtel v sodni dvemm vse razb t, p tem pa se je raz-'okal, zatrjujoč neprestano, da je edc Iž* n.
Poslano.*)
Čast mi je, prijavljati javuosti, ia sem plačal 1. 1905 3500 K pristojbine, ker sem prodal na debelo 5500 hI vina. Ker sem tega leta pro-lal samo okoli 2500 hI vina, sem moral plačati 2500 K, kar odgovarja pristojbini, določeni po 1 K za hI.
Vpraš m pa kompetentne osebe, ki poznajo vinsko trgovino, koliko naj zaslužim pri vsakem hektolitru, ia morem zdržati tolikšne pristojbine, živeti sam. vzdrževati obrt, in misliti na svojo starost, ko ne dobim opravila nikjer.
Pomisliti je potem na konkurenco, ki mi jo delajo agenti drugih nrm, ki tudi prihajajo v ta kraj (Zagorje), da prodajajo vina na imena tretjih oseb, in se ogibljejo gospoda davčnega nadzornika, kakor bi jih lovil v mrežo, in ker ničesar ne pla-enJejo, — so zadovoljni z i gld. pri hektolitru.
^e se pomisli in preudari, da moram plačevati tolike pristojbine °rez podlage, moram skončati kakor Kaiser ^ Ptuju in Bratje Majer v Čakovcu, moji konkurentje.
Ako ne bo slavno finančno ravnateljstvo izprevideio te krivice, ki so mi jo storili moji neprijatelji v ^ag°rju 'za katere se pa ne brigam), bom s 1. januarjem lt»07 opustil ^vojo obrt, — rajši nego da pro-padem.
* Zagorju ob Savi, 20. novembra 1!X)6.
iž±o Josip Rossi,
veletržec z vinom.
*) Za vsebino  tega  spisa je uredništvo
Razširjeno domače idrsvi.o. Vedno 7eć}& povpraševanja po .,Mo»l-«»veii» franco* Hkrtiu zimuju in s*oli" dokazujejo uspe&m vpliv tega zdravila, zlasti koristnega trot bolesti ute&ujode, dobro znano antirevma-tično mamilo. V steklenicah po K 1*00. Pč poatnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. Mi »Mi, c. in kr. dvomi založnik na 0UNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in nodpi 8om 4 31—IG
Regulacija telesnega odvajanja je
glavni pogoj v zdravljenju nerednosti prebave. Premočna sredstva za odvajanje so kakor znano škodljiva. Zato se uporablja jako lahko odvajajoče sredstvo, ki nima nobenih stranskih učinkov in ki ne škoduje prebavi, temveč jo vzbuja in krepi, to je balzam dr. Rose za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. a
Se dobi t obsodi
885 neobhodno potrnuna zobna tJržme 37
zdržuje zobe čiste, bele in zdrave
ZaMe jte
iln8trovan cenik
etja za žarnic „Ideal"
Hugo Pollak
M N Al. VI. Wa!l-asse ».
Cena, lepa svetloba brez inštalacije in nevainosti, P.-raba i1 t kr. na uro.   3^11—4
Vsako i oimrejaiij« iu i>o-uuliNh oiru e k»sntvo
Edino pristen je Tfiierryjev
le z zeleno znamko ,,redovnica"
Nfaromliivjio, ueprokoHno
proti »labpmu prebavljaujti, krt eru šoloden, koliki, kateru, prscim boleznini, influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih ateich>i;ic  tli 1   velika specialna ■tekle niča   s    patent, zamaškom K 6*— franko.
Thifcrryjevo centifolijsKo mazilo, povsoa znano Kct noti plus ultra
proti vsem se tako starim r;i:am vnetjem, r»nitvam, ab-icooum iu oteklinam vaeh vrst  Cena:  2 lončka 14 3 410 se pošlje le proti povzetja ali denar naprej.
Lekarnar A. Tnierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Broiura s rhsnri or:«inpituh zahvalnih pisem jrrutis iu franko V z-»(uw'i v škorci v*«h večjih lekarnah in mediei:mluiL irogenjab. 4, _5<4y
A ura v a luč
w -
1
Pristni in polnovredni so satnu naši izvirni žarilci, ki nosijo v varnost občinstva pred ponarejanjem nastopno na žanlcu razločno vidno znamko
AUERLiCHT
Zarilec 60 h, stedilni za-'A    rilec 5r> h, ciliuder 30 h in 20 h z dostavljanjem na dom. 3220—C
Dobivajo ae v plinarni v Ljubljani.
Aurova družba na Dunaju IV/1.
P.
Za občutljive noge so sve-tovnoznani gorki črevlji z volneno podlogo za odrastle in za otroke iz c. kr. pri Mnihovgraške črevljar-ske zaloge neprecenljivi.
Mnihovgraški črevlji so nepremočljivi, nedosežni v obliki ter jamči tovarna za vsak edini par. 35&1-5
Henrik Kecda
zaloga Mnihovgraške črev-ljarske tovarne.
'ruti zodoDoiu m gfttioi zoi
Izborno deluj« dobro znan«
antiseptična
Melnsine ustna in zobna voda
ki utrdi ifl«»«no lo od^tra^nj^ neprijetno aitpo \m. f Btvltleval«*«* t. navodom f 14.
31 gorodnemn gospodu JU. mil*«, lekarnarja v Ljubljani.
Vasa izborna Melusine ustna in sobna voda jo najboljšo sredstvo zoper z<jb««bo{, odstranjuje neprijetno sapo iz ast in je oeprekosljiv pnpomoCek prot. gnjilobi .sob. zato jo vsakemu najtopleie priporočam Obenem pa promtn, poSljite 5e ^ stefelenJce Meltis. ustne in z<«bne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvalo vredno.
Leopold O&nglf mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil Lensteki
i Lluhljani, Rnljm cisti it 1
le« Dovozgra.jenegs Frač JoSetovegf.
»nhO tt»o«^*? 48- 46
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za  drulbo sv. Cirila  In Metoda:
Gg. Gustelj Del Linz stud. iur. in phil. Josip Habe K 3*—, nabrala v veseli družbi pri gospodu Del-Linzu v Hruševju. — Gospod dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani K 16—, darovali skupno gg.: dr. Senčar, sodni pristav v Brdu, dr. Sturm, odv. kandidat v Ljubljani in dr. Fran Novak odvetnik v Ljubljani. — Skupaj K 19*—. Srčna hvala! Živeli zavedni Slovenci!
Borzna poročila.
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljani".
v radni kurzl dim. borze 23. novembra 1U06.
Naložbeni papirji
i 2 0 majska renta ....
1*27, srebrna renta   . . avstr. kronska renta . .
zlata        ,    • • ogrska kronska renta .
„ zlata „ posojilo dež. Kranjske o posojilo mesta Spljct „ Zadar o bos.-herc. železniško posojilo H;02 . . . češka dež. banka le. c.
„    z. o. ^ zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 0 pest  kom.   k.  o. z
10* pr......
[- a\ zast. pisma Innerst.
hranilnice .... i* :\ za?t. O'/r. centr.
dež. lumnilnice . . . ; , , z. pis. ogr. hip. b.m i ob!, ogr. lokalnih železnic d. dr. ... ; obl. češke ind. banke V', prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
I     prior, dolenjskih žel. . prior. jnž. žel. kup.   ,' ,    avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
iečke od 1. 1860V5  .  . . „     od L 1864 ....
9 tizske......
zem. kred. I. emisije n
■ B » ,
_    ogrske hip. banke . „    srbske d frs. 1C0'-turške...••» srečke .  . .
r
Basilika
Kreditne „ . . .
Inomoške „ • • .
Krakovske » . . .
Ljubljanske 9 . • .
Avstr. rdeč. križa „ . . .
Ogr.     „      n 9 . . .
Rudolfove 9 . . .
Snlcburške 9 « • .
Uuuajske kom. 9 . . .
Delnice.
lužne železnice.....
1 >ržavne železnice .  . . Avstr.-ogrske bančne deln A   tr, kreditne banke    . . Ogrske     n ■        • •
Ziv;:osienske 9 . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . Praske žel. ind. dr.   .   . .
Rima-Mnranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valut«.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke......• .
Laški bankovci.....
Rublji ...«•••• Dolarji .  .  .  • •  t  • n
Denar
&9 30 10«*:-5j
99 101 117 60
9f> .">
98 60 100 hOj
99 m
99 90;
98 8o;
99 j
!0O-4fy
105-1
ti ;
i
1 »0 -100 —
100-100
I
9'J 9U| 99-50)
516-261 100 —
218 fO 273-hO 15V75 281 75 291 — "i1. >7 10350
71'2 90 4t6 -79 -89
hS-bO 47 75 28 90 66 71-5 5
174 90 675 20 777 — 6S1 818 75 242 50 712 604 25 *j?G72 666 40 281 -579 — 146 —
19 14 2348 24 02 H7-60 9p 60 2 53 484
Blago
99 &<'
100 55 99 3o
117 80 95 70
99 r0
101 50 ion 3Q
100 85 99 40 99 50
101 45
lt*6 — u»i -
iOu 3 i 100 4 >
100 20 mi-
mo-317 25 101 —
224 50 276 50 166 75 291 76 3 1- -263 50 110-165 05 °4 9-466 — 87-95 — «4 50 49 75 30 90 ^•0 78 BI b —
i75 90 676 20 791 -BŠ&-— 819 76 2453-0 718 -60526 675 — 567 40 285 -58« — U8- -
11-39 19-17
me
24-10
117-75 95 80 2-54
&•-
Sitne cone v SudimpeStL
Dne 24  novembra 1906. TffMlSi
JSenica za april   .   .   ,   za J 60 Sf K 745
3i , april    ...    »    60 ,  „ 6 63
koruza 9   maj 1907 .   .   „   6o „  „ 516
□ ^es april   . n    50      . 7 49
EfesVitlv.
Nespremenjeno.
Heteorolosično porodio.
S > o S5	Čas opaso-vaoja	Stanje barometra w mm	s° o. ► 8S	Vetrov |	Nebo
23	9. sv.	751-2	36	si. jvzh.	jasno
24		751-3	08	sr. jsah.	megla
	», pop.	;749'2	6.9;	si. svshod	oblačno
Sr«dn)a vfierajinja farapurahir*■ 46, »•«--- l-ijo   — PadATuiit v «»»• 0'0
„SLOVENSKI NAROD"
•e prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
LJubljana:
Bizjak I,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Biaznik L, Stari trg St. 12. Blaž M.f Dunajska cesta Št. 14 Dolenc Jer ca, Prešernove ul 52 Elsner M-! Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H.f Marije Terezije cesta
nasproti Kolizeja Guštin Lina, Šelecburgove ui. 6. Hinner Alojzija, hotel nUnionb. Kane A., sv. Petra cesta št 14. Klemstein J., Jurčičev trg Št 3. Kos I., Kolodvorske ulice št. 26 Košir Julija, Hilšerjeve ulice št 12. Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A.f Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler I., Kongresni trg št 3. Sever M.f Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18 Svatek J.y Mestni trg št 25. Šešark F.f Šelenburgove ulice št. l. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št 36 U še nični k Fr. Židovske ul št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. VVeinert H.# južni kolodvor.
Šiška:
Franzot M., Spodnja Šiška na
kt lodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški
Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažmsn Marija, trafika Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Fforian Kari, knjigotržec.
Tržić: Ahačič Jos , trgovec Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bate-.u na kolodvora): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec
Javornik (Gorenjsko):
Zorš Le pold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko): Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica:
Crobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J.,  posest, in gostilničar Schwarz Julija, na kolodvoru.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez
Boštanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
RaKa pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc)
Logatec: Rus Jos., trgovec
Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica:
Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Ka olina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici:
Stergulec Ivan, hišna št. 31.
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec.
št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Lucija od švara, trafika. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v „Na-rodnem domu".
Celovec. Sowa Josip, časopisni biro. Gorica:
Bajt J„ ulica Campo Sar to št 43. Gabrsek A., knjigotržnica Hovansk« Iva*?, Via Orno št 22. Kvebelj Pet«r, Kapucnska ul. 1. Leban Tereza, Corso G Verdi št 21.
Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Nabrežina:
Na kok dvoru
Divača:
Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, Pi-
azza Barneria vecchit (vogal
ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-
serma št 1.1 Može Karolina, ulica Miramare
št 1
Stanič Št., ulica Molin piecolo št 8
Opatija:
Tomašič Anton, trafikant. Pu»j:
Schutz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
Časopisni biro „Globus", via
Adamich št. 2 Sikič Gjura), trgovec, via An-
drassy št. 7 Trbojevič Gjur&j, Via del Molo. Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, VlH. Alserstrasse št. 9.
JJI Samo   f5^D vinarjev
stane 1 kilo
olja proti prahu
priznano najboljše vrste pri
Adolfu Hauptmonn
tovarno oljnatih baru, flrneže« In stekl. kleja
9D
14
5H§
—alkalicna kislin«
katera je kot zdravil ii vrelec že veC sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo 94—6
Najboljša dijetetićna m osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasni k -u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Gostilna
v Ljubljani se odda v najem. 4241 1 Izve se Pred igriščem št. 1.
Učenca
sprejme Alojzij Gatsch, trgovina z mešanim blagom v Kostanjevici. 4224—1
se sprejmo takoj pri 4230
R VVARBINEK
v Ljubljani, Hilšerjeve ul. 5,1 nadst.
Mesečna soba
s posebnim vbodom ter ena manjša
se oddaste takoj
v Kolizeju vrata št. 64, L nadstropje na ulico. 4237—1
Veliko množino samih izbranih namiznih
jabolk
m\W „«„™/1ai 4232—1
ima Daprodaj
J. Krasoulc o Žalcu pri Celju.
mjoiiiui a j i Dvorski trs it. 3
pod ..Narodno kavarno"
Od 25. novembra do 1. decembra 1906:
Velezanimivo
potovanje na: sever.
ki ima veselje postati samostojna, zmožna slovenskega in nemškega jezika, dobi jako ugodno nriliko pri velikem trgovcu na Gornjem Štajerskem. Postane lahko samostojna in jo bo tudi še trgovec podpiral. 4226—1 Samo resna, pridna in zanesljiva moč naj se oglasi pri g. RajkO Petzu Ljubno Leoben), Judendorf na Gornjem Štajerskem.
mm\ mm\ £iA £m      k^m      šmmS m£m\ m»\ m)am\ awA a^A
LOJ
sirov ali raztopljen kupuje po najvišjih cenah parna topilnica me-i
za loj in tuornica za margarino
P. Hatheyer v Celovcu.
Poskusite I
in priporočite = izdelke =
17ydn)Đe torarne hranil
v Pragi VIII.    Cenopnih*zaslon), j
4210 -1
Domača tiskarna.
Vsakdo svoj lastni tiskar I
Z moiim tiskalnim aparatom iz kavčukovih črk lahko vsakdo tako) tiska po-setnibe in na al >voe karte, obvest la, okrožnice uradna povabita td. Enkratna
sestavitev se lahko utlsne na tisočkrat. Cene z vsemi potrebščinami: 65 črk K.   1-, 90 črk K 14
20   ,   .   2-, 140  „   „    2 40
211   „   -   4-   , 256   „   „ 480
6.-, 4B8   „   „ 720
809  .   „ 12 —
354 650
9 Za2K
dobite avtomatno štamplijo „8amo-barvar spoljub napisom, plošča za besedilo 38 X lo mm. Velikost 43 (50 X \b mm)K 3, s (50 X 20 mm) E 4.
J. cEVVINSON
tvornica štampilij in livarnica gum. črk
Dunaj, I 22 Adlerg. 12 podružnica ¥ Odesi na Ruskem.
Onovnllt zastonj.
Za K 4.
okusno izvršena
gumasta Štampilij a, do 4 vrste besedila, neomejene Btanovitosti v vele« leg. javor-
jevi kaseti i vedno trajno barvno blazinico; kras za pisal o mizo; s kartoaasto kaseto in trajno barvno blazinico samo K 3'—.
emo naxa|.
Kttfitopnllst ae Iseejo.
Trgovski pomočnik
vešč špecerijske kakor tndi meSane stroke želi službo takoj spremeniti.
Naslov pove upravništvo „Slov. Narodu4*. 4231—1
Lepo stanovanje
v I. nadstropju obstoječe, iz 2 sob, kuhinje in pritiklin se za februar termin poceni odda na Dunajski cesti
Ste V. 69. 4227—1 Poizve se ravuotam v pritličju.
in nova steklena vrata so naprodaj po nizki cem na Vodovodni cesti št. 28 v Ljubljani. 43*4—1
Proda se popolnoma nov
pianino
po jako ugodni ceni    Po pogodbi tudi na obroke. Več pove: 4239 I. K« poste restante Voloska. Istra.
Proda se
a oarce
nasproti kopališča Kolizej, zelo pripravna za kakega gostilničarja.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 42<>3-l
Odda so
kovačnica
z lepim stanovanjem
poleg glavne ceste, kjer bo dosti dela.
Prednost ima oženjen iu v kovaškem obrtu dobro izurjen kovač.
Natančno se poizve pji Antonu Štruklju t»a Trati, poŠta Št. Vid nad Ljubljauo. 4211
Gostilno
na Brezjah pri Mariji pomagaj
na Goreninkem, 100 korakov od cerfeve, se proda zaradi družinskih razrner.
Več se izve pri lastniku Ivanu Kleindinstu v Predtrgu 'pri Radovljici.
Revmatiki in
astmatiki
dobe iz hvaležnosti radovoljno in brezplačno pojasnilo, kako je bito mojemu Š^očetu pomagano pri zgorajšnjih boleznih
]*      Herman Baumgartl
m Silberbach pri Grasslitzu na Češkem, štev. 397.
Išče se za takoj
kola
samostojen, dober delavec za izdelo vanje vozov vsake vrste ter v kolarskem obrtu    dobro   izurjen;     samci imajo prednost.  Stanovitno  delo.   Plača po dogovoru. 4228—1
Ponudbe na Josipa Bachmaver, Kočavje, tovarna cesta št. 95.
Kupim
HIŠO
z malim posestvom ali brez njega, blizu postaje, zraven tekoče vode ali studenca, pripravno za gostilniške obrt. Vzamem tudi za več let gostilno v najem. 4229—1
Naslov pod „Kupee" na upravn.
„Slo'. Naroda".
Gostilna
na račun ali pa v najem se odda
na Savi pri Jesenicah, nasproti tovarne.
Tudi se proda celo posestvo. Hiša
ima 20 sob, 4 pnM »rne kleti, salon, ledenico, prostorni hlev in poleg tega 2 joba polja, oziroma sadnega vrta, ki se lahko parcelira m drago proda za stavbene prostore. 4212 Več pove Jožef Markež, posestnik na Jesenicah, Gorenjsko.
Opr. št. A 117/6 31
4195 2
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
K c. kr. okrajnemu sodišču v Višnji gori, oddelek L, nai vsi tisti,
katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dae 4. Oktobra 1906. brez oporoke zamrlega gosp. župnika Jurija Sore iz Krke, pridejo zaradi
napovedi in dokaza svojih zahtev dne 7. grudna 1906 dopoldne ob 9. uri,
ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
C. kr. okrajno sodišče Višnja gora, oddelek L,
dne 21. novembra 1906.
73 1(1 QI ' ('°^' PaM°t' za dame a''
* 13 zimske površne jope za dame ali
3 zimske suknje za gospode ali
3 haveloki ali
3 pelerine s kapuco ali
3 narejene obleke 42341
za Miklavža!
Z3 lil £li 6 suknenih oblek za dečke.
Največja zaloga konfekcije za dame in gospode.
fMT*   3SrsLjrx:!Ž]e cene I
Angleško skladišče oblek
O. Bernatović . v Ljubljani na Glavnem trgu št. 5.
um
s« sprejme pri 3878—83
H. Suttnerju v Ljubljani.
Učenka
za trgovino z mešanim blagom iz dobre hiše v starosti 14—15 let spre»me takoj Luka Brus, trgovec v Spodnji Idriji. 4235 -1
ATENTE|Pn
iiiniiiai v ppid
inženir In pat. posrednik
J. Kndpfelmacher
Dunaj, II. Praterstrasse 37.
Te«efon 31583—7
Se 15 let obstoječa najstarejša ljiibljam»iua
Dosreflovaimca stanovsnj m služet
G. FLUX
Gosroske ulice št. 6 4206
nujno s
varhinjo enemu otroku črez dan, jako fina hiša: vzgojiteljico z glasbenim znanjem k trem otrokom na deželo, ljubeznivo ravnanje, stalno mesto; 2 — 3 hišne, 4—5 kuharic, deklice za VSe za Ljubljano in zunaj; ko-Čijaža k dvem konjem, 12 15 ti plače, konjskega hlapca na deželo itd.
Vre v pisnrni.
4118
Pogačarjev trg.
Razstavljeno od nedelje 25. novembra do  vštete sobote 1. decembra 1906:
potovanje po severnih krajih od Stavangerja do jfammerfesta in na Severni rtič.
Zatekel se Je „Karo"
lovski pes
C Voi*steliiind>
rjav, kratke dlake, z znamko It 165 Odda Daj 86 proti dobri nagradi na Dunajski cesti št 25. 4*15—2
i piči
dobi stalne službo na Bledu pri
Antona Kapusu
kovaču v '/ a «<* i- 1 c » h.
Plača po dogovoru. 421C- 1
VINO
dobro letošnje, rdeče in belo, okoli 20 hI, m dober jabolČevec,  še 15 hl;
se ceno proda.
Ponudbe  na  E.  pl.  Zoidy aa
Vidmu pri Krškem.
41<J3-
posojila, predujmi, krediti!
Veliki in majhni  zneski po najugodniji pogojih. Nič  predznainb.   Hitra. t>>ena rešitev oz r.  takojšen   predujem  na račun. Prikladn; večletna vračila.  Posebno ugodno za častnik* uradnike na vseh mestih> stanovske osebe, upo kojence itd  Na dediščine, užitke legate, zaloge najvišje zneske bre« uničevanja na b obresti. (Poštnino  za odgovor.)   Natančni   dopisi pot „Sekretar" na anončno ekspedicijo Edvard Braun na  Dunaju, L, Boteatormiti mw 9
4034—3
Sode
vinske od 100 do 700 litrov vsebina
proda po nizki ceni -M&> *
^"*^ffulice štev.
Oddaja se
služba občinskega sta
u L
v Cerknici z ietoo plačo v00 krun.
Lastnoročuo spi^aDe prošoje po šlje o se iiaj do 10. decembra 1906 m županstvo v Cerknici.
Nastop službe 1. januarja 1907.
Franjo Šerko,
4199-2 župan.
! Svetovno čudo!
Zastonj dobi vsakdo pristno šv,carsko Koskop patentno žepno uro s 3 letnim tvorničkim jamstvon: in pa pozlačeno oklopno verižico, svilnaro moški kravato, tln nik!jast pisalnik, prima angl. 5 drli nožek, prima csaretao cevko z Jantarjem ii painm popotno toaleto, kdor kupi od mene z;. 5 kron 100 dragocenih razglednic. Razpošilja p> povzetju  ali denar tudi naprej, tudi znamkt
R. Wolf, eksportna trgovina Bielic št. 183 (avstr. Šlezija.)
Kdor  vzame 2 zavitka.  mu zaston' priložili: ang;. britev ali G najt' žepnih r->bcev. 4^j.
—H3I
Naznanilo.
Podpisani si usojam  p. n.  občinstvu  vljudno  tiazuaujati,  da odprem današnjim dnevom
v Konjušnih ulicah št. 13 (Konjušnica)
popolnoma nanovo urejeno
O
m   posebinlnil   sobami di*i
Točil bom pristna vina in vedno sveže puntigamsko pivo, ter podtrezat z gorkimi in mrzlimi jedili. Priporočam se p. n. občinstvu k obilnemu obisku
Z odličnim spoštovanjem
4238
Mihael VVeiss,
gostilničar
Restauracija Auer
VVolfove ulice 12
se priporoča slavnemu občinstvu za obilen obisk in naznanja, da ima I vedno na razpolago sveže pivo v steklenicah in ga na zahtevo na
= dom pošilja. ======
S spoštovanjem
4'22;>
Jakob 7rontelj, restavrater.
zvečer KONCERT Ii. sekt i M
proti prosti vstopnin?.
836
C^6B
^670
*6$S
MGG
TMeleleu razdebelllni čal
znano nnpešna specialitrta proti debelosti, zajamčeno neš-odljiv. Zavitek K  2* —. —  Pro^aia ga lekarna „pri
Angelu" v Celovcu.        B32o 10
Iščem s 15. decembrom
meblovano mesečno s bo
2 posebnim ubodom 4 213—2
Ponudbe   nn   uiirav*niStv> „Slov. Naroda- pod „15. december".
Lodnasto športno moderno sukno, perilo za lovce kakor iu«n sukno in loden za dame nudi po nizkih ceoah m le v dobnh  kakovostih raz pošiljal ni ca
Josip Prunar, Trautenau i B.
Vzorci na   zahtevo   frank».  Blago je carine prosto.        3411 10
Dobra kavarna
na lepem prostoru v Ljubljani je
naprodaj.
Ponudbe po   Kavarna" na uprav
aiŠtvo »Slov. Naroda-. 3182 30
Seno in slama
vse v bal^h, se ceno prodaja na skla diščn. Metelkove ulice štev. 4.
Ondi «e kopntejo sveže goveje kože, teletine in svinjine po najvišjih cenah. 974-37
Napredaj HIŠA.
V Roini dolini bli/u Ljubljane na lep t m prostoru se proda iz proste roke
HISA
s 6 stanovanji in velikim vrtom.
Več pove lastnik hiše Št. 147.
4178—2
V najem se oddado
v hiši Sv. Petra nasip št. 67, spo
sobni tijoi za kak ilru^ ottrt ali skladišče s 1. majnikom 1907.
Več «e izve v hiši.
41M5-2
V najem *e daje ta novo sezidana
on nisa
i gostilno in prodajalno tik novega
m> stu pn B resic* h uu Gncu*. Poslopje stoji ob velikem smrekovem gozdu, kjer so lepa sprehajališča. Krasna stanovanja za Utoviščari«*. Nefinpi«n ■• lep razgled na Posavie. Dobra voda mrzle in termalue kopeli. 4173-3 Vsa  poja*oila  daie lastuica „Po-
sojilnica v Brežicah".
lile tolelarje
stari
in
novi
vefc vrat, se prodajo pii J. BUGUENIO sodarski mojster v Ljubljani
Cesta na Rudollovo železnico 5 Bleiweisova cesta 4. 4064—3
500 litrov mleka 15    „ smetane 20 kg čajnega masla 15 „   sknte 4217
za dnevno dobavo proti gotovini
išče solidna tvrdka. Ponudbe nasloviti do 30. novembra. Franc Sever, zastopnik Trst, Via Giulia 12.
Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi proti požaru In za življenje najdejo
laiiMiimiHMi.......111 ii
V nedeljo, dne 25. t. m.
Stenski koledar, 40 vin. Mali skladni koledar, 50 vin, Slovenski sokolski koledar, IK Trgovski koledar, I K. 4j21-1
=  Po pošti primeroma več. -
Jernej Bnhouec
u Ljubljani, poleg Prešernovega spomenika.
Vabilo
Florijanske ulice št 33. Zrčetek ob 4. uri.     Vstop prost,
i
na
vinski semenj
ki bode
v Dornftsrgu Z. decembra
od 9. zjutraj do 7. zvečer.
Razstavljena bodo izvrstna bela in Zrna vina, katera se po zmernih cenah prodajo. Na semnju bode na razpolago kupcem poseben strokovnjaški odbor, ki bode na zahtevo ocenjeval vina. Za pristnost razstavljenih vin jamči županstvo in vinorej*ko društvo v Dornbergu. Pridite kupci in prijatelji rujnega vipavca in napolnite si svoje zaloge. 4223
Vinorejsko d uštvo Županstvo Dornoerg. Dornberg.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski pnnt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan kratiti menihov v Bistri.
Cena 1 K, $ poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schwentnerjn, knjiKarjn
v Ljubljani, Prešernove ulice.
I
I
Reelno In dobro!
Prekrasna žepna ura in verižica za samo II. 1*50
50.000 komadov
nakupljenih zaradi opustitve neke švicarske tvornice za nre, zaradi tega razpošiljam prekr. Gloria Brebrno 36 urno precizijBko uro remontoarko z lepo pozlačeno verižico z oheskom, natančno idočo, za kar se tri leta pismeno jamči, za samo 1 M)
Po povz. razpošilja I. nemška zaloga blaga
S. Kohane Krakov št.
Za neugajijoče denar nazaj. Mnogo zahvalnih pisem.
I
oga blaga t. 37. I 4201 I
30
posredovalci
1650
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoč se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalni pa dobro trajno službo. — Ponudbe pod „15 305", Gradec, poste reatante.
specerijec, sedaj vmešani stroki, voja ščine prost, zmožen obeh dež. jezikov, žali sedanjo službo premeniti 8 15. decembrom t. 1. 4163—3 Pisma naj se pošiljajo pod „Z. 19" na upravništvo „Slov. Naroda".
Ustanovljeno leta 1842.
ar
^ CRK05LIKARJ4. slikarja
]NAPISOV IN SRBOV 1397 BRATA EBERLl — •----------Miklošičeva cesta št 6. -
rja *y
I      1397 #
f aroj žeool
Ji* »sako rodovins važn. /ifoatfovaao knjigo o premao jam blagoslova z otroki ra* L>oŠilja s propisi već tisoče , zahvalnih pisem tajno s* \90 n v avatr. znamka1 *ospa A. klllM Bdriin  S. W. 2f>
CD
Globus
Najboljše cisrilo
n a sveru
za ta tO T -O —
Je najboljše!
JfaJto je perilo čisto oprano, sosede vse gledajo ga neprestano! Mč ni zakrpano, nič preluknjano; Snivati treba ni ga očem, Jfupujte, perice, ie - to vam povem, Schtrhtoro pristno jelenje mito: trgalo nič 5<? ne bo vam perilo.
BO Sprejmejo v boljšo  rodbino pod
zmernimi pogoji na stanovanje in
hrano. 4068-3
Prodam
dober kluuir
za 75 kron in 2 stružnici za les.
J. OBLAK v Šelenburgovih ulicah št 1 v Ljubljani. 4131-2
Skladatelj
išče primeren tekst (libreto) za opero iincne ali epične vsebine, ali pa za opereto. Ponudbe v najkrajšem Času na nasinv: Libreria Hromatka, Fiume, Via del Governo. 4ino—3
Išče se zelo čedna, priletna
postrežnica
samska ali vdova, okrog 35 let stara v mirno in dobro plačauo službo.
Kje,   pove   upravništvo „Slov.
Naroda".
4181—3
Gostilna
g „tlorodnem domu" v Celju
se odda od 1. marca 1907 event. tudi poprej pod jako ugodnimi pogoji v najem. 4180—2
Ponudbe sprejema do 20« decembra 1906 Posojilnica v Celju.
Višnje lilije!
dobro in ceno, preglasovanje brezplačno —
G. F. Jurasek
prvi   kranjski   ubiralec   glasovirjev y
Ljubljani, Stari trg 17 II. nad str.
Prevzame tudi igranje na glasovir pri veselicah. 4 4 3
Donosno
Ljudevit Borovnik
putkar   ▼   Borovljah (Ferlafh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokreanice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrstne. Vse paske so na c. kr. preskuse valnici m od mene presknsene. — llustro 50 vsnl ceniki zastonj. 47
Globoko znižane cene
pri
,Veliki tovarni'
LJUBLJANA
Resljeva cesia 3 Sv. Petra cesia 31.
Priporoča
svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za gospode in =   dečke. =
Velikanska izbira konfekcije za dame in deklice.
Velika zaloga kožuhovine  za gospode.
A LUKIĆ,
4202—1 poslov.
postransko opravilo
za železniške upokojence. Posebnega znanja ni potreba. tm— 3
Ponudbe pod »postransko opravilo 100" na upravn. „Siov. Naroda".
Kontorist
išče za 3—4 ure ua dan v kakem kontorju ali pisarni proti majbni plači službo.
Cenjene ponudbe pod nA. G. 21"
na upravn. „Slov. Naroda". 4174—3
Soba
tudi s brano, se odda pod ugodnimi pogoji.
Natančnejša pojaHnila Gorupove ulice 411, vrata št. 9.; 4177—2
Ljudska zavarovalnica prve vrste išče po vseh krajih na Kranjskem
spretnih zastopnikov.
Si|a|nl pogoji.
Ponudbe pod „Ljudska zavarovalnica11 ua npr. „Slov. Nanula".
4176—2
tipisB piči
špecerijske stroke, s^ar 25 let, vešč slov. in nemft*. jezika, že i svojo sedanjo službo premeniti.
Vprašanja na upravništvo „Slov. Naroda-. 4161—3
Odda se s 1. prosincem 1907 ah tudi pozneje
strojama
opremljena z vm» opravo, prav po nizki ceni v najem.
Ponudbe pod „V" na upravništvo „Slov. Naroda". 3852-6
+ Proti suhosti +
je edino izvrstno k repi i no in jačilno sredstvo
redilna moka Kathe
zdravniško priporočena, z izvrstnim uspehi m porabljiva, za okroženje telesnih oblik izredno preizkaSena, v 6 tednih 6 funtov teže več, zajamčeno neškodljivo. Strogo pošteno, ci slepars:vo. mno <o zahvalnih pisem Karton stane ti 1 10 po povzetju ali v t'is znamkah Kdor naroči 4 kartone, jih dobi poštnine prosto. Glavno razprodaj ali BCe
16   gospa Kathe Menzel 1269
Dunaj XVIII.   Schulgasse 3, i  S točk, 1 1.
U DIH i Spodnji l\m i 219
se odda
■ -1
z dvema io tremi sobami poleg kuhinje, kleti, drvarnice, vrta, podstrešne shrambe periluice in kopalnice za februarski termin. — Eno stanovanje z dvema sobama in kuhinjo se odda takoj.
Vpraša nai se ravnotam v prodajalni ci Marije Večaj. 4179—2
Na prodaj
je popolnoma
nova hiša
z vso opravo, pripravna posebno za tujce.
V najem se da v stari hiši sredi
vasi 4166—
trgovina
z mešanim blagom. Več se izve pri I A. Klofutarju v Kranjski gori.
Najpreprostejša poraba!
ti
„PACIFIC"
IZDELEK IZ POSUŠENIH JAJEC
je preizkušen v uradnem preizkuševališČu   za ži vila in se sme prodajati in uporabljati  brez vsakega zadr>ka.
Pod stalnim nadzor stvom preizkuševalšča lekarnarskega gremija.
„PACIFIC
MOČNATI IZDELEK
POSUŠENIH JAJEG JE NEUTRPLJIV
za pripravljanje vseh jedil, za katera je sicer treba rumenjakov. Telefon it 1320     LUDVIK  VVILD 113  D U113 j U VI- Magdalenenstr. 14
Izredno ceno!
Dobivo se v vseh trgovinah za Živila v za vitkih po
10
4196-1
60
120
240
vinarjev.
„PACIFIC"
MOČNATI IZDELEK IZ POSUŠENIH JAJEG
Edina prodaja za Kranjsko: ENGLHOFER * Co. v GRADCU, Mosorhofgasse 45.
D7+B
5546
25
U8
Ci I
tO
O
Pristne le z znamko ZVEZDA. Tvornica Jamči za stanovitnost
Glavna zaloga pri
Vaso Petričiču v Ljubljani.
Pristne ruske golose
»zvezdna znamka"
„PROWODNIK" Riga
so najboljše.
Edini kontrahent za Avstro-Ogrsko Herman Hirach na Dunaju.
Julij
v Prešernovih ulioah ®t. 5
Največja zaloga moikih, danskih in otročkih čevljer, čovljOf za lavrn-tonnis In pristnih
\i\m\\\\ gorstih čevljev.
Elegantna
31 In 1565
jako skrbna Izvršitev po vseh oenah
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1,
Odhod iz Ljubljane jni. ieL:
7*IO zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7- 17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
11-30 preipoidne. Osebni vlak v smeri Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc.
i-os popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
4 00 popotd-ie. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7*08 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
IO-23 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v Ljubljano juž. ieL:
7*09 zjutraj   Osebni vlak iz Trbiža.
8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
oktobra 1906. leta.
n 15 predpoidne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor.
2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja.
4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. ž.
8*35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel.
n-34 ponoči. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž.
Odhod iz Ljubljane dr±. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. io 45 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano drž. kolodvor:
6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika.
10 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika.
6M0 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
Najkrajša in
najcenejša pot
o
z modernimi velikimi brzoparmki iz Ljubljane čez Antverpen v New Tork
je proga
deča %ve%da *
Na naših parnikih Finland, Kroonland, Vaderland, Zeeland m Samland ki eskrbu-jejo vsak teden ob sobot b redu o vožnjo med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažno«*, izborna brana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldne. 51—47
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanadu v Severno Ameriko in je ta voŽDja izdatne cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice ai
od južnega kolodvora na levo pred zr ano gostilno |.pri S tare m TiŠlerju".
gV" Največja izbira
najboljših in najcenejših
dvokoles In ©» šivalnih strojev
za rodbino In obrt.
Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. # Vezenje poučujemo brezplačno. # Lastna delavnica za poprave.
IVAN JAX .„ SIN
o Ljubljani Dunajska cesta il 11
ama
A. KUNST I
Ljubljana -*>■ ZŽjldLoTMBlse ulice -4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka ca dame, gospode In otroke Je vedno ns Izbero
Vsakršna naročila m iivršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamennjejo. — iJn zunanjih naročilih  naj   bo   blagovoli   vzorec vpo-
slati.
=uiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii iiiiiiiiiniHM.
op
P»tanoTi|eno let« 184».
joa REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna = na. par, =
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgo/e ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidne ceno.
= iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
QotjSjQsafjajQatysj^
Spredaj ravna oblika,
priporoma? y nnjveoji isb« r
JUojzij Perschć
v Ljubljani Pred *feof<Jo M. 21.
3Sf    ^fo M% /f^ ^ ^ ^Ft 5ft .^r* ffi ^
m *
m m
m
*
m *-•i *• *
m m
*. m m
Pekarija
m
kavarna
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= ?il.jaUce: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
M Jr* ES A iS
m
ps
m
m
-*
i*
s*
Važno!  mm Važno 1
gospodinja, trgom is staj...
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalija, zelišča, cvetja, korenine itd. lud po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poalpalna moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toeletno predmete, fotocrisflrnr »parate in petrebšjlnc, klrurglčns obve-zlle veeke vrete, sredstva za desln-fekcljo, voaak In paate za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaku. — Zaloga svežih ml-■eralnih vod In soli] za kopel.
Oblastv. Konces. oddaja strupov.
Za ilvluore|ee
posebnr  priporođjivo:   grenke aol, dvo|na aol, aollter, enojen, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila se irvBuiojci toCno in solidno.
-k Drogerija k- 47
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice štl.
Janko Jfebec
bivši trg. sotrudnitt tvrdne /f. 2anier & s/n v Št. Petru,
Savinjska dolina
Jrfici Jfebec roj.
trgovca «—poročena,
Litija, dne 25. novembra 1906.
J-uh
4192
Prostovoljna prodaja.
V Šiški pri Ljubljani se prostovoljno prodaja
enonadstropna hiša, gospodarsko poslopje pri cesti in nekaj stavbišč
pod ugodnnimi cenami.
V hiši se izvršuje gostilniška obrt. — Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt. 4207—1
Natančnejša pojasnila v pisarni gosp. dr. Albina Kapus, odvetnika v Ljubljani.
V* kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten F'oB'tlBindl mm i m i isas a iai<i f vedno
odnakomerni, vse od avstrijskega društva '.nženirjev in arhitektov določene pred-lpise giodu tiakovne in odporne trdote dale* oadkrlljujoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apnor
Priporočila In gpričevala
raznih uradov in n a j s * o v i t e j S i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 3449-10 Dunaj, IM Maximr tansffr sso 9.
St. 38 976.
Razglas.
4155-3
Vsled sklepa občinskega sveta  deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 23. oktobra 1906 se bode upravljalo
oo drsališče io ribi pri Po
nraščini
za sedaj v lastni režiji mestne občine.
Magistratni gremij je v svoji seji dne 2. novembra 1906 določil glede drsanja v drsalni sezoni in glede vožnje s čolni ua ribniku v poletnem času sledeče cene
a) za drsanje:
) Sezonska (letna) karta 9 kron za osebo.
) Sezonska karta za družino dveh ali več oseb po 6 kron za osebo. ) Sezonska karta za dijake 6 kron.
) Sezonska karta za gledalce in spremljevalke (gardoe dame) 2 kroni. ) Visok« šolet in Častniki,  ki so v Ljubljani začasno na dopustu, plačajo po
4 krone za sezono. ) Duplikat vsake sezonske karte stane 1 krono. ) Duevue karte stanejo 60 h, kadar svira godba 80 h.
) Dnevne karte za  dijake,  ki se izkažejo z  legitimacijo  šolskega vodstva, stanejo 20 h.
) Od  omaric za shranjevanje  drsalni c v gorderobnem  paviljonu  se plača 60 h za sezono.
) Letne vstopnice  se dobivajo pri mestni  blagajnici iu pri  hišniku na drsališču ; dnevne vstopnice pa pri blagajnici na drsališču. ) Otvoritev in zatvoritev drsališča se objavi na primernih krajih mesta in po ljubljanskih dnevnikih.
b) za vožnjo s čolni:
1. od velikega čolna za polurno uporabo za osebo 20 h, za 2 ali 3 osebe 40 h?
za več kot 3 osebe pa za vsako osebo po 10 h.
2. ) Od malega čolna za pol are 20 h, za dijake pa 10 h.
To ue naznanja z dostavkom, da daje tozadevna pojasnila in sprejema eventualne pritožbe gospodarski urad mestnega magistrata.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 9. novembra 1906.
i*]
2. 3 4
5.
6. 7
8.
9. 10 11.
jaj
!«£ knjigo tržeč
g v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
5Naznanjam,   da sem  prevzel   od  .Narodne Tiskarne*  v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise,  potem letnike
w in posamezne številke »ljubljanskega Zvona*  in vse one
K" " knjige, katere so Izšle v aložbi „Narodne Tiskarne". —
■ .. Tp knjige so:
Josipa Ju v 616 a zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne   Številke ^Ljubljanskega
Zvona'4 po 40 kr. Zbirka i&koaov.   I.  Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov II. Kaz. pravdni red}
Xvezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovi  zbrani   opisi.   I. zvezek, JBjj     broširan a 60 kr.
KDr. Nevesekdo: ,,4000". Povest ._m     brofi. a 50 kr.
A. Aškerc:  Izlet v Oarig-rad, broč. a So kr.
Turgenjev: Otol in sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — Štii 1 novele, broš. a 20 kr. Benefi-Tfebizskv:   Blodne doie.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan
& 50 kr.
Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in nail časniki, broširano a 40 kr
Jelinek: Ukrajinske dame, Povest,
bropirann a 15 kr. H a 1 e t y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— SLasne pripovedke,   broširane a
40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr,
Thenrlet:   Undina.  Povest,  broš. a
20 kr.
A. Trstenjak:  Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gld. Jur<Hč: Listki, broš. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. a
30 kr.
Avstrijski patrijot: ,,Farteiwe»on Oer Slaven44, broširano a 5o kr.
Blodne   joio. i
Roman, broširan a 70 kr. I
A Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
60 kr., sedaj siuuo »o kr.
Sprejemam tndi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
g
.©::o>:c<:<:o:e:x:*c :©: :©: :< :o::®:o::o::©::o>:
Mnihovgraška zaloga črevljev
- - _      • *m  • • 1149—18
Henrik Kenda v Ljubljani
Drodaja nedvomna najboljša, najbolj solidna In najbolj zanesljiva obuvala vseh vrst in oblik za gospode, dama in otroke po jako'skromnih cenah.
■
V «5*
P*
Cisoretnl papir In cigaretne stročnice
nedose^no  izvrstne kakovosti.
Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani.
1009 10
Krošnjarji-agenti
proti visoki proviziji ali stalni plači isčeio rjfcOj 7a prodajanje patent, predin- ta. Ponudba Kil ?tA. E. 104" odpošilja Rafael & Wlt±ek Juna j L Graben 28. 3615—8
^  Ceno češko
posteljno perje!
Pred ponare <*n e-m se hrani z vzorcem in znamno
«Jull1a kichaumanua
deželne*:« lrknrnar|a v N tor U era vi. 694 — 16
Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavijanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za u^avnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja.
::^9r^J:kar- Cena I škatljice K175,
fiazpoftilj* ■«* po pofttnem porzetjn ce se naročita najmanj 2 ekatljici
5 kg novega skubljenega K 9*60, boljšega K 12—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proii  povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel,  Lcbes 35. pn*?a Plzen na Češkem. 4W 3
lumpii-štedilna ognjišča
za gospocua;
stva, ekor.c miie i. t. dr. v vsakoršni iz peliav?   Zo 3T« iot bo najbolje V-nznaiia. Pri sn&ria tur?i ko* oaiboljai inuav r&e&teiai . ...eit^   N aj v o Ć j a prihranitev uriva.   Specijaliteta : Stedflnn ognjišč« .** hotele, go3t»?ne, restavracija, kavarne : dr. Cežiikf *n proračun? ns> raapolago. Slavni  tatRicg franko proti dov^š^-r. junfei. 1435 32
o?arna za štedilna ognjišča „Triuaipi:"
Is*, GrOldsclctu uit «St **i*s *^3r«-lsi   IS,    a-or«a«8    A v »tri t...
nrtin Lompert
gostilna „Pori flrtur"
Mana, Koloduorske ul. 31
6la»na zaloga: deželna lekarna JULIJA SCKAUMANNA v Stockaravi.
^^gjFf^j   za vsakogar so gotovo prikladni, stano
Pozor!
Pozor!
V občini Črni vrh (Verteoeglio) v Istri, železDisaa postaja Baje, je letos vido obrodilo izreduo dobro in ga je trikrat več nego lani. Gg. trgovci z vinom, gostilničarji m drugi kapci naj ne obračajo name podpisanega, ki bom vsakemu naznanil, kakšne cene ima tukajšnje vino, Črno ali belo. Tndi preskrbim vzorce od naAih vin. Sodi naj se pošiljajo name.
Josip S auro, Črni Trti (Verte-Iiefllio) V Istri, posestnik in fcupčiitiki posredovalec. 4138—3
vitni in elegantni
lji.
o   o   o   o   o   Take nudi nedvomno   o   o   o   o o
avstr.- AMERIKA
nska
naloga črevljev
LJUBLJANI
Prešernove ulice 50. Polno jamstvo za popolno stanovitnost.
>*voji   i* &%rojliu!
j Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba ; na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod p -kroviteljstvom kraljev, glavnega mesta ZAGREBA
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranj- I skem in Koroškem vse premičnine, živino   In   pridelke   proti  ogn)u po najnižjih o ena h.   20U9 26
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE" i Trstu.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih
dtajerske in Koroške. Za Kranjsko sprejema vsa za.trovanja in išče potnikov in posredovalcev pod   ago d nimi pogoji.
Zastopstvo „CR0ATIE" v L|ibijdnl
Cesta na Juž. železnico it 26.
i
^T-ijuLToljsur^sfea. kreditna TosLanJazaL"
Podružnica v SPLJETU. V Ljub Jani, Stritarjeve Ulice Štev. 2. Podružnica v CELOVCU.
Delniška Klavnica H 9,000 OOO-. Rezervni zaklad K 200.000.
sprejema od l. novembra t. 1. vloae na vložne knjiž oe io na tekočI račun po 41/i%> ter je obrestuje od dne vloge do dne vzdiga;
od I. novembra t. I. vloge na vložne knjiž oe in na tekoči račun po 41 obenem zvišuje obrestno mero starih vlog oa knjižice od sedanjih 4% -    _ SS«pntnl   davek   pla^a bas
□a 4%%, začenši s I. novembrom t. L
13?>
prodaja najboljši
m
I i i u li
111.
Obenem se priporoča slavnemu občinstvu za razne 4096—t
vožnje in selitve
po nixkih cen h
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon St 163.
mL, j ubijani
»rlporo^a avo|e =
Telefon AL 163.
izborno pivo v sodcih in v steklenicah
fjZST   Zaloga v Spodnji Šiški.
Telefon štev. 187. TS£Q
1606—52
Grand hotel „Union" v Ljubljani
naznanja, da toči
originalno  pl^enjslsio pivo
prazdroj (Urquell)
pivovarne tt
oooooooooooo      strogo po predpisih pivovarne vkleteno in točeno. oooooooooooo
m V vinski kleti
■   cviček, izborna štajerska, istnjanska in avstrijska vina direktno  iz soda.
4167—3
VheljU  yečer  posebne  jedilne  specijalitete«  tlu  zajtreU,  izborna ktiliiiijtt.
Prvo domača slovenska
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu občinstn in spoštovanim gostilničarjem svoje iJmtf^ izborno
iUOVarno G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
4012 8
Številka telefona 210,
marčno pivo v sodcih in steklenicah
Zdravnik - strokovnjak
uniu. med. dr. Bogdan Dere
usoja si javiti, da ordinira
za otroške in notranje bolezni
vsak dan od 10.—11. ure dop. in od 2.-4. ure pop.
o hiši štev. 1. u Sodnijskih ulicah 1. nad. o LJubljani.
_    Brezplačne  ordinacije  za  otroške bolezni v  mestnem jjSS^ i - ambulatoriju v   Mestnem domu".
* ^^^^^C^*0*^^^"'J*J^yt^^^^' ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
(9vf) v^4^ v^v^ v^ 4^ v^v^v^ v^ v^vj^ v^v^v^vj^v^v^v^v^v^ v^v^^^t^v^^
Prua kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
Rimska cesta št 2.
Hilderjeve ulice št. 5.
piani so
neprekoslivi   ******* "
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, elektriskL Prodala se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi naposodo. Poprave, uglaievanja se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene,
51etna garancija. 2159 48
Službo išče
i/vežban zalagatelj in zastopnik pive. kot zastopDik pri kaki pivarni, ali pa k t graščinski oskrbnik ali kai enakega. Poloti labko kavciio do 2000 kron.
Ponudbe pod „2000" na upravo. „Slov. Naroda". 4116-3
3999—G
Z^^Z, Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo ^^rz
pleskarsko in slikarsko obrt
iz kolodvorskih ulic preselil
na Sv. Petra nasip št. 45
ter se priporočam tudi nadalje za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršujem točno, solidno in po zmernib cenah. 00000
Jos. Makovec
pleskar in slikar
Ljubljana, So. Petra nasip 45.
> o
cd
g
Jd
M
Jd
5 o «
i
O
m
3 .H
.M
= 9
m o.
C u O O
I 1>
: h
c
i
v Z
'S
4 4 S
3
X
0
S
tj
e t
knjižno nQV6$t! ======
Ljudmila Poljanec Poezije.
V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti »Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. —  Priporočamo jo posebno
slov. naobraženemu ženstvu. 54   li a
Cena broš. E 2a—, po posti K 2*10, eleg. vez. S 3-—, po posti K 3-10.
Založništvo L. SCHVENTNER u Ljubljani.
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
*
tit-i največ » ohranitvi, pospeševanju in v nr*v-o»vi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega prtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajočo in prebavljenje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernoeti, slabe diete, prehla-jenja in zoprnega zaprtja, n. pr. porečico, napenjanje, nezmerne tvoriivo kislin ter krče je tir. Kose h,ilt,t m Z4i irlodec iz lekarne B. PRAONTiSJA ▼ PRAGI.
SVARILO!-« Vsi deli embalaže 1
imajo postavno de-ponovano varstveno znamko.
klavna žalost
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
e. in kr. dvornegs dobavitelja
= ernem  orlu" =
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice 203. Fo pošti razpošilja ie rsak dan.
Cela steklenica 2 K. pol stekleuice 1 K. Proti vpoSiljatvi K 160 se po&lje mala steklenica in za K 2 80 velika ste* klenica. za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8 — 4 velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na V86 postaje avstro-ogrske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Piccofi, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-a      detschlagor, J. Mayr.       3352 6
ričar&Mejač
* Ljubljana, Prešernove ulice šte». 9
priporočata
4147—-
= svojo največjo zalogo = oblek za gospode, dečke in y^otroke ter novosti kon-fekcije za dame.
4018-5
Z ozirom na inserat v .Slov. Narodu", da ae je tvrdka Jos. Makovec, preselila iz Kolodvorskih ulic, naznanjam, da sem to
pleskarsko in slikarsko firmo
knpil podpisani že pred enim letom, ter bodem izvrševal obrt tudi ooooooooo nadalje ooooooooo olodvorskih nlleali &tc%*. #3»
firmo Karel Makovec
Zahvaljujem se za dosedanjo naklon njenost in se priporočam tudi ze naprej za mnogobrojna naročila, o   o  o o
Izvrševal budem vse točno, solidno oo     in po zmernih cenah.    o o
Z odličnim spoštovanjem
Karel Jtfakovec
pleskarstvo in slikarstvo.
Nanovo založena trgovina! !Blago najnovejše vrste!
Božična in novoletna darila!
Ra2 pošiljanje blaga oa vse J. ; kraje svtta. kJj
Najcenejša, največja eksportna tvrdka.
H. SUTTNER
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
v Ljubljani
na Mestnem trsu naspr. rotuuža
Cene brez konkurence! Mali dobiček, velik promet!
i
I I
i
i
■
j
!
!
14 kar. zlata ura z" dvoj na Um pokrovom .  .   .  fl. 19-50 prav moćea .  .   .2-  B. 25*—
14 kar. zlata ura prav močna . . srebrna    . . .
fl. 12--fl. 16-— fl. 4-75
Srebrna cil rem. ura fl. 3-90 bol.ša v kamnih tek. fl. 5-75
prav fina.....fl. 8-50
14 kar. zlata . . . fl. 25-prav fina in močna fl. 45-
3/70-6
Velika izbira: vse najnovejše vrste prstanov, uhanov, verižic, zapestnic itd., tudi briljantni kamni po najnižjih cenah. Razno blago iz kina srebra.
Srebrna cil. rem. ura
dvoj. pokrovom enaka Anker.  . . iz tula sbrebra. 14 kar. zlata . . prav močna in fina in naprej.
fl. 6-50 fl. 7-50 fl. 9.75 fl. 39--fi. 55-
Izborna zaloga najfinejših preci zijskih   švicarskih   ur, sloveče znamke kakor Glashiitte, PchafF-hausen, Ornega, Intakt, Schild, Hilodes, Urania, Cenit, Roskopl.
Razpošiljanje ur, zlatnine in srebrnine na vske kraje 1  sveta! -
Cenik zastonj in pošt. prosto.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Ras t o Pust oelemSek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1*
D0^C
D8A
65