190. številka. Ljubljana, nedeljo 20. avgusta. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja \hh.k dan, izvzeuiši poneueljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejemali zh »vstro-oserske dežele za celo leto 16 tfld., za pol leta M gld., ■a četrt leta 4 pld. — Za Ljubljano Lrez pošiljanja ni dom za celo leto 13 ghl, »» četrt leta 3 gKL 30 kr., za en mesec 1 gl kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirali. — Rokopisi se ne vračajo. — UiedtiiStvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. 86—poteg gledališča v „zve/.di". Opravuištvo, na katero naj se bhif.'ovolfjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskanu" v Kolnianovej hiši. Kako dolgo bode vojska Že trajala, tega ne ve nihče denes, to pa jo gotovo, da so se oni sovražniki Slovanstva jako prevarili, ki so menili, da z vrnitvijo kneza Milana v Belgrad jo tudi vojno konec. Sedaj so prisiljeni sami priznati, da so Srbi jednoglasno zato, da se vojna z vso odločnostjo nadaljuje, liberalci in celo konservativci. Vsak pošten Srb ve, da je zdaj čast srbskega naroda na vagi. Tudi, ko bi iz tega boja ne ižišel kot popolen zmagalec, on mora iziti vsaj moraličen pobeditelj, s častjo ; zato se pa ne sine in ne more uže po prvih nezgo-dicah udati in se hvala bogu tudi ne misli, na veselje vseh, ki vedo, da se Srb bori zdaj ne le za Srbstvo, nego za vse Slovanstvo. Čitati je bilo v slovanskih in tujih listih, da je zastopnik črnogorskega kneza v Srbiji, senator Vrbica, rekel novinarjem, da bosta te dni oba kneza izdala na ves srbski naro d nov proglas, v katerem obetata tako dolgo vojevati, ne prej orožja položiti z rok, dokler ne bode Turčin s srbskih zemelj prognan, ter da se zanašata na pomoč vsega slovanskega sveta. Zdaj se sicer čuje, da iz obzira na evropsko diplomacijo tega manifesta ne bode v javnost, ali misel njegova bode ostala. In naravno gotovo je, da imata kneza Milan in Nikolaj gotove dogovore v tem smislu. Vojne torej ne bode. tako brž konec. Če vojna traje do zime, in Srbi ter Črnogorci morejo, po našej misli, tako dolgo vstrajati, posebno ker zdaj iz Rusije vedno denarjev dobivajo in so tudi lepo posojilo sklenili, — tačas bode Srbom zima vrlo pomagala in turski azijatski vojniki bodo tako padali, kakor so lansko zimo v Hercegovini, Pomladanski valovi. (Roman, spisal Ivan T u r g|u n j o v; poslovenil dr. Maks Samec.) (Daljo.) XV. Mej tem, ko jo Klilber računal z natakarjem, kateremu za kazen nij dal ne jednega krajcarja za napitek, je šel Sanin brzim korakom k mizi, pri kateri so sedeli oficirji — in obrnivši se k razžaljivcu Eme (kateri je ta trenotek daval svojim tovarišem Einino rožico poduhavati) reče francoski: „To, kar ste vi zdaj, milostivi gospod, storili, jo nedostojno za poštenega človeka, nedostojno za Uniformo, katero nosite, in jaz sem vam prišel povedat, da ste sirov nesraiunež!u Mladi Človek skoči na noge, drugi starši oficir pa ga zadrži z roko, ga posadi nazaj na stol — in kjer je polovica turške vojske na bolezni umrla. Oe prej ne, po zimi mogo Srbi Turke uničiti. Do zime je pa še dolgo in menda naše slovansko zaupanje ne povsem neopravičeno, da so Črnjajevu uže prej večji dobitek posreči. Grška in Turška. Srbski knez se je zanašal v svojem proglasu na narod, da bodo tudi Rumuni in Grki za orožje prijeli proti Turkom. In res bi bilo vsem tem zjedinjenim malim državam prav leliko od vseh strani prijetega turškega barbara zadaviti. Vendar hrabri Srbi so sami ostali v boji, da si se bere za ves iztok in ne le za sebe. Rumuni, vlaška vera, bi pač radi imeli donavsko ustje v svojih rokah, ali ne da bi si ga sami iz-vojščili, Slovan naj bi ga jim priboril. Za Srbijo imajo baje zdaj baš mej vojsko „ simpatije,M to je vse, pa jako malo. In Grška? O njej je še malo upanja ostalo, če prav tudi ne mnogo, ker zdanji Heleni nijso dosti boljši kot zdanji Romani. Vendar Grki imajo mnogo živejši interes na razpadu Turčije nego Rumuni, oni imajo več pridobiti, oni imajo svoje sonarodnjake osvoboditi in k svojej domovini priklopiti. Za to je tudi agitacija po Grškej zadnji čas silno narasla. Zlasti stranka bivšega ministra Deligiorgisa hudo agitira za vojsko. Včeraj se jo sešla v Atenah grška zbornica. V njej se bode kmalu odločilo, ali Grška stori svojo dolžnost. Vlada bode baje predlagala naj se vzame državno posojilo za vojsko, naj se davek v ta namen zviša, narodna garda od 20 do 26 leta skliče in 30.000 mož postavi v orožje. To mora vendar kakov pomen imeti, sodil bi človek. Grška vidi, da Turčija z vso svojo vojsko niti same male Srbije ne more zvladati, obrnivši se k Suninu ga vpraša tudi francoski: „Je li on sorodnik, brat ali ženin te gospodične V" — „Jaz sem za vsem ptuj človek, „vsklikne Sanin," jaz sem Rus — ali ne morem nemarno gledati take predrznosti; sicer pa, to je moja karta, moja adresa: gospod oficir me moro poiskati." Izrekši te besede vrže Sanin na mizo svojo vizitkarto in zgrabi ob jednem Kmhio rožico, katero je jeden izmej za mizo sedečih oficirjev bil položil na svoj krožnik. Mladi človek je zopet hotel ostati s svojega stola, ali tovariš ga zopet vstavi in reče, „Dbnliof, bodi miren!" Potem vstane sam in objavi z nekako natančnostjo v glasu in ma-nerah Suninu, da bode jutri zjutraj j« den od oficirjev tega polka Imel čast prijavit se k njemu v njegovem, stanovanji. Sanin odgovori s kratkim poklonom iti se brzo vrne nazaj k svojim prijateljem. kako menj bi mogla obe. Zato je važno od-ločenje grško zbornice odvisno od tega, kako, se bode držala na dalje Srbija. Da pa se bode hrabro branila in naposled sestradanega Turka iz svojih zemelj vrgla, o tem nočemo dvomiti še Jugoslovansko bojišče. O pripravah v Srbiji piše „Pol. Corr." iz Belgrada: Mej Banjo in Aleksincem pride najbrž do večjega boja. Černjajev je svojo armado z 140 kanoini mej Toplo, Deligradom in Pa-račinom zbral. Počasno turško vojevanje je pustilo Srbom ča«a nič menj nego pet krajev močno utrditi. Nij res, da bi bili Srbi svoje ranjence v Zajčaru pustili, kakor so nemške novine pisale, Črnogorski knez, ki je bil baje v bitvi na Volčjem dolu na nogi lehko ranjen, je prepustil poveljništvo severne vojske, ki pazi na Muktar-pašo, ki je v Trebinji in ravno tako na druge Turke, da mu ne bi v pomoč prišli, vojvodi Petru Vukutieu, on sam pa je z 10 bataljoni prišel 17. t. m. v Deljopavliče, da pomnoži svojo vojsko nasproti Albaniji, kjer se večja sila zbira. Srbske skupščine odbor seduje ravnokar v Belemgradu. O čem se posvetuje, se danes še ne ve. Govori se, da o novem posojilu, katero hoče vlada v ptujini napraviti. Bankirji iz Odese so se jej k temu ponudili, ter so voljni potrebne svote proti 6 7» % posoditi ji. Knez Milan biva še vedno v Belemgradu, in zopet je preložil svoj odhod za nekaj dnij. Morda zato, ker je k neg inja v otročnici baje precej nevarno zbolela. Knez gre potem v Čuprijo. V Rusiji raste navdušenje za Srbijo ve- KlUber se je pritvori!, kakor da bi ne zapazil nenav/.očnosti Saninove, ali ne vedel za njegovo objasnenje z oficirji; priganjal je kočijaži, ki je zaprezal konje, in se je jezil nad njegovo počasnostjo. Tudi Krna nij nič rekla Saninu, še celo pogledala nij nanj. Ali po vzdignenih obrvih, po ustnah, obledivših in stisnenih, še iz njene same nepremičnosti je bilo soditi, da joj nij dobro pri srci. Jedino Emil je želel čutno govoriti s Saninom in povprašati ga: on je videl, da je Sanin šel k oficirjem, videl, da jim je podal nekaj belega — košček papirja, listič, karto . . . Srce je močno utripalo v ubogem mladenču, lice je žarelo, on je bil pripravljen vreči se Saninu okoli vratu, zaplakati ali iti precej / njim, potolči v prah in pepel vse te zoprne oficirje! Vendar so je zdržal in bil zadovoljen s tem, da je pazljivo sledil za vsakim d\iženjem svojega velikodušnega ruskega prijatelja! Kočijaž je končno upregel konje in celo dno bolj. Vsak dan dohajajo prostovoljci črez Romunijo v Belgrad. In ravno sedaj se piše, da so se kozaki ob spodnjem Donu vzdignili, ter se izrekli, da hočejo kot prostovoljci na Srbsko. Če se to obistini, potem bode dobila srbska armada izvrstno konjištvo. In ravno tega ji je posebno potreba. Iz Carigrada sta se odposlala Hlovnnča Effendi in Blacque bej v Bolgarijo, da preiskujeta ondošnje razmere. Ta dva sta kristjana in pervi še celo Bulgar. Upati je, da vestno preiskujeta storjene hudobije, in da vestno o njih poročata! Turki ne morejo naprej ! Uže štirinajst dnij je, kar so prodrli na Srbsko zemljo in še sedaj stoje v svojih pozicijah pri Knjaže-vacu in Zajčaru Ilorvatovič stoji pri Topli, pet ur pred Banjo, kjer je postavil svojo vojsko v jako ugodna stališča. Včeraj se je hotelo vedeti, da je Banja padla v roke Ejub paši. Ali to se nij obistinilo, Turki še celo do sedaj posebno srditega naskoka na Hrvato-viča naredili nijso. Turška armada je v slabih razmerah. Sedaj ko so pokradli po Srbiji kolikor se je videlo vse, kar se je le dalo sneti ali izdreti, primanjkuje jim najpotrebnejših reči, posebno živeža. In ker se pota srbska slaba, turški dovozni pomočki pa še slabši, dovažuje se jim potrebno le počasi. Tu je gotovo tudi iskati uzroka, da ne poskuša Ejub-paša prodreti proti Banji. Z lačno in sestradano armado je težavno napadati. Potem pa je tudi Horvatović v tako tvrdnih pozicijah, da se Turek sedaj še čuti preslabega k napadu. Vsakako stoje sedaj srbske reči bolje in kaže se, da umikanje nazaj v Moravsko dolino ni naredilo niti moralične, niti fizične demoralizacije mej Srbi! Politični razgled. Utotranje dežele. V Ljubljani 19. avgusta. Ker se državni zbor bliža, množe se iz ustavovernega taborja glasovi proti w«#/orfft» z Ogersko, in se izjavlja nevolja proti dualizmu, kar je pač nekoliko čudno, če se pomisli, da 80 baš ustavoverci stvarniki te sisteme. Temeljite in jasne obravnave teh zadev pa zastonj iščemo. Stvar je pa res teško razumljiva. Ot/erski ministri so imeli zopet 17. avgusta sejo zarad nagodbenih zadev, o colnej in trgovinskej ter bankinej zadevi. Resultata še nij nobenega. Miletičev zapor je od magjarske višje so dnije potrjen. Dolže ga, da je hotel na južnem društvo je sedlo v kočijo. Emil s Tartaglijo se spravi na kozla, njemu je bilo tam ljubše in KlUberja, katerega nij mogel ravnodušno videti, nij imel vedno pred očmi. Klliber je celo pot besedoval — in bese-doval sam; nikdo mu nij odgovarjal in tudi nihče pritrjal. Posebno je povdarjal to, da ga nijso poslušali, ko je predlagal, da bi bili obedovali v zaprtej sobi; nobene neprijetnosti bi se ne bile prigodile! Potem je povedal nekaj ostrih in liberalnih graj zarad tega, da ministerstvo neodpustljivo prizanaša oficirjem, ne pazi dovolj na disciplino in premalo uvaža meščanski element v društvo — in kako do tega raste nezadovoljnost, od katere nij več daleč do revolucije, za kar nam je žalosten primer Francoska! Ravno tako, je še pristavil, priseže na svobodo, da pa nikdar ... in nikoli ... ne bode odobraval in da se izgovoriti ne da ne odobravanja pri pogledu na takšno Ogerskem 30.000 prostovoljcev za Srbijo nabrati. -JrV#f# iV«vpf©M piše o ministerskih konferencijah v Pešti, da je posvetovanje končano. Izdelan je statut za novo ogersko banko in v septembru bodo stopili v posvet z naci-jonalno dunajsko banko. Da bi akcijonarji le dobrovoljno pustili razsekati dunajski inštitut, nij upati. Naj težavnejši še le pride! V Mil II)«* 41 ■•>.»» V «». ijnntttfftski komite v podporo ranjencem po bojiščih je na srbsko in turško bojišče odposlal 200.000 šterlingov. V rifH(>r»'.ogledovala nanj prosečim pogledom ... Od svoje strani je Sanin čutil z njo tem bolj, kolikor je rasla v njeni nezadovoljnost proti KlUberju, celo ra-doval se je na skrivnem o vsem, kar se je v teku tega dne prigodilo, akoravno je imel pričakovati prihodnji dan pozor na boj. Mučiteljne partije je bilo vendar jedenkrat konec. Ko je Sanin pred konditorijo reči vedno za oskrbljevati in treba večkrat posvetovati se s celim odborom, pusti se pri nas vse v nemar; prave seje nij celega pol teta nobene. Pisar je prej pri vsakej drugej reči, nego na sVojem mestu pri delu, — kaj čnda, če gremo rakovo pot nazaj. Pač ima prav narodna pesen, da je „Kamnik zaspan". t*ovsod ne energično odpravljajo nemškutarski župani in občinski odbori, le pri nas ne; samo pri nas se nobeden uplivnejih mož ntče žrtvovati, da bi se vendar postavil na čelo agitacije, marveč le gre po svojem opravku in dobičku, občni blagor v nemar puščaje in prepuščajo nesposobnim. Glejte Kranj, Vrhniko, Krško, celo nekoliko Ljubljano in zdaj Idrijo! kaj stori živahna agitacija, odločnost. Hočemo li mi zaostati! Na nogo torej, iu pripravljajmo se na volitvenl boj, da vendar jedenkrat uže premagamo nem-škutarsko koterijo, in prave domačine Slovence spravimo v občinski odbor. Ako le jedenkrat zmagamo, nobena sila nam ne iztrga več iz rok pridobljenega. In ta zmaga bo tudi važna za prihodnje volitve v deželni zbor. Vnovič vaa poživljam vas neodločence, na noge za dom in našo narodnost! In vi zavestni narodnjaki podučite nevedne in pridobite neodločne na našo stran, in zmaga bode naša. Boj bo v prvič sicer trd, a preverjen sem, da ako se dobro organiziramo in pridejo vsi narodni volilet volit, da zmagamo, potem smemo zopet reči: Kamnik je pravo Kranjsko t. j. slovensko mesto! Dokler pa nam gospodari nemškutar, sramujmo se pred vsem slovanskim svetom! Iz Iflrlf«' 18. avgustu. [Izv. dopis.] (Fantovska veselica.) Preteklo nedeljo 13. avg. napravili so domači fantje veselico na pristavi gosp. Leskovca. Vršila se je veselica pn najlepšem vremenu nekoliko pod milim nebom, nekoliko na večer v zgornjih prostorih. Vse godbene, pevske in deklamatorične reči so se vršile v najlepšem redu, v občno zadovoljnost mnogoštevilno zbranega občinstva. Proti večeru in v pozno noč radovali so se pa mladi pari s plesom in kakor je sploh navada le s težkim srcem so zapustili njim priljubljeno plesišče* ko je petelin uže davno zaspance na delo klical. Naj tu omenjam pohvalno osno vatel j a, aranžerja in voditelja vse veselice g. Fr. Šta-jerja in celega komiteja, ki so se trudili po mogočnsti veselico spodobno in krasno napraviti. Vsaj je tudi bila jako lepa misel napraviti v našem mesticu fantovsko veselico, katero šteje nad 40 fantov iz omikanih krogov in katera vzdignil Emo iz kočije, nij spregovoril besede, samo položil jej v roko nazaj dobljeno rožico. Ona vsa razjarjena mu stisne roko in vzame rožico. On nij hotel iti v hišo, ker se je bilo uže precej storilo večer. Ema ga tudi nij povabila. Na pragu pokazavši se Pantaleone objavi, da gospa Lenora počiva. Emil se je boječe poslovil od Sani na, kakor da bi se ga bil bal. Kltlber je spremil Sanina do njegovega stanovanja in se mu je prisiljeno priklanjal. Pravilno ustrojenemu Nemcu je bilo pri vsem njegovem zaupanji v samega sebe dosadno. Da, tudi vsem drugim je bilo dosadno. V Saninu se je to čuvstvo — čustvo mr/kosti kmalu izgubilo. Spremenilo se je v nedoločno, pa prijetno radostno razpoloženje. On se je spreha al po sobi, nij o ničemur mislil, požvižgaval si — in bil jako samozadovoljen. XVI. „Počakal bom gospoda oficirja do 10 ure ■veselica je najsijajni kontrast proti grobu po-dobnej tihoti uradniško-nemškutarskega društvo, kazina. Zahvalo je tudi izreči vedno delajo-čemu kapelniku idrijske čitalnice g. Serjunu, kakor tudi vsim g. pevcom e. gospodični Tušar-jevej. ('ul sem, da nameravajo tudi narodni možje napraviti veselico, bo li kaj iz tega projekta ne vem? Na vsak način bi se s tein naše društveno življenje še bolj oživelo. V istini bila je ta veselica najboljše slavljenje narodne zmage. Vsem čestiteljem Anton Janežiča, ki so s svojo navzočnostjo pri svečanosti v Lešah, 13. avgusta t. 1. pripomagali, da se je dostojno in častno slavil spomin vrlega budi-telja slovenskoj belotristiki, neutrudljivega tajnika družbe sv. Mohora, marljivega slovenskega pisatelja in jezikoslovca, zlasti vsem narodnim društvom, pevskemu zboru ljub ■lj unske čitalnice in vsem drugim č. gg. pevcem, Sokolom in v zdatno pripomoć in sodelovanje č. gg. dr. .Janez Bleiweisu, profes. J. Stritarju, odseku ljubljanskemu, družbi sv. Mohora, glasbeni matici in slovenski matici, končno odbornikom št. jakobskim in vsem p. n. rodoljubom najtoplejšo zalivalo izreka s posebnim visokoštovanjem: Glavni odbor Janežičeve slovesnosti. V Celovcu 18. avgusta 1876. Domače stvari. — (Kranjski deželni šolski svet) !Sedanji deželni Šolski.svet v Ljubljani obstoji od 2. septembra 1870. leta, torej preteče njegova postavna 6letna doba 2. septembra letošnjega leta. Poslati ima vanj kranjski deželni odbor iz svoje sredine dva zastopnika in ima izmej učiteljstva predložiti vladi v potrjenje tudi dva uda. Ravno tako ima škof 2 zastopnika izmej duhovščine vladi v potrjenje predložiti. — Včeraj 19. t. m. je deželni odbor volil izmej sebe v šolski svet g. Murni k a in dr. V. Z ar ni k a. Izinej učiteljstva je pa vladi v potrjenje predložil dosedanjega uda šolskega sveta g. A. Praprotnika in g. profesorja Fr. Šuklje-ja. G. Š u kije ima priti mesto zoper voljo deželnega odbora v deželni šol. svet vrinjenega dr. Mrhala, zaradi česa so bile večkrat znane viharne debate v kranjskem deželnem zboru, kjer se je na glasalo, da je to prelomljenje ustave in nepostav-nost. Zaradi tega „nepostavnega" — kakor je deželnega zbora večina dokazovala — imeno- vanja je tudi dosedanji dež. šolski svet v očeh narodne večine deželnega zbora nelegalen proglašen bil. Ako bode torej vlada zdaj to popravila, postane zopet deželni šolski svet legalen in potem se ga bosta izvoljenca de letnega odbora gg. Murnik in dr. Zamik udeleževati morala, kar tudi želimo in upamo. Koga je g. škof predložil, nam nij znano. — (Seja ljubljanskega mestnega zbora) 17. t. m.: Župan naznanja, da je skleneno novo numeriranje hiš po Ljubljani od vlade dovoljeno, kakor tudi da nosi tivolska cesta ime Franc-Jožefove ceste. Potem odgovarja na več interpelacij, stavljenih v zadnjem zboru. Obč. svetovalec Dre o opozoruje župana na ognjevo nevarnost v ('vajerjevej hiši v Gradišči. Jurčič interpelira župana, zakaj se od strani predsedništva in magistrata dnevni red in vse kar so občinskim odbornikom na dom dostavlja, dnje samo v nemškem, ne pa vsaj onim, ki tukaj v slovenskem jeziku razpravljajo, v slovenskem, ali prvem in pravem deželnem jeziku. Te interpelacije ne stavljamo iz stališča kakove oportunitete ali koristnosti, ne, kakor da bi nemščine ne razumeli ; slučajno razumemo mi narodni udje tega zbora nemško tako dobro, kakor slovensko; za to pa, če terjamo slovenščino, terjamo jo tu iz principa, ker je ona prvi deželni jezik, govor 95 procentov prebivalstva, in ker hočemo, da ima v javnem življenji s tem veljavo, da se rabi. In ker vsak narod, ako ne vladajo renegati ali tuji priseljenci ž njim, s-poštuje in rabi v javnem življenji svoj jezik, naj bode narod majhen ali velik, tudi mi Slovenci celo ne kot Slova nje nečemo pripuščati, da se na stroške nam tujega nemškega odriva. Župan pravi, da bode, ker to zahtevan je meri proti dozdanjim normam tega zbora, v prihodnjič odgovoril. G. Regali se pritožuje, da se po krivem od hišnih posestnikov terjajo doneski za vkvar-tiranje vojakov, katerih pa še tukaj nij, in vpraša, če hoče magistrat varovati hišne posestnike in jih ne še bolj tlačiti. G. župan obljubi, pregledati dotična pisma in na vprašanje odgovoriti prihodnjič. Dr. B1 e i w e i s bi rad izvedel, kakšen odgovor se je dal na pritožbo mestnega odbora, da je vsled prevaževanja železničnih vozov dunajska cesta večkrat zaprta. G. župan odgovarja, da na pritožbo mestnega odbora zjutraj," je premišljeval drugo jutro Sanin, ko je skončal svojo toaleto, „potem pa me naj on išče i" Pa Nemci vstajajo rano: ura še nij bila devet, ko pride natakar naznanit, da ga želi nadporočnik pl. Richter videti. Sanin ovije brzo ovratnik in ukaže natakarju, naj ga „prosi.M Gospod Richter je bil proti pričakovanji Saninovem jako mlad človek, skoraj še mladenič. Skušal je dajati svojemu brez-bradnemu obrazu izraz važnosti — ali nij se mu udalo: še svoje vznemirj enosti nij mogel prikrivati. Vteknivši roko v sablino držalo, se je vsedel na stol in malo da nij z njega padel. Jecljaj e in čakljnje objavi Saninu v p dur-nej francoščini, tla je prišel z naročilom od svojega prijatelja Donhofa, zahtevat od gospoda Sanina zadostenjo za sinoe upotreb-ljene, razžaljive izraze in ka terja pl. Donhof, ako bi g. Sanin tega ne hotel dati, satisfakcijo od njega. Sauiu odgovori, da nij namen- jen opravičevati se in da jo satisfakcijo dati pripravljen. Na to vpraša g. pl. Richter, ke-daj in kje bi mogla potrebno dogovoriti? Sanin odgovori, da zamore Richter priti k njemu črez dve uri in da hoče do tega časa poiskati si sekundanta. („Koga si hočem vzeti za sekundanta ?" je mislii sam pri sebi) Gospod pl. Ilichter vstane in se jame poklonjevati . . . na pragu pa se zopet vstavi, kakor da bi čutil grizenje vesti in vrnivši se k Saninu reče, da njegov prijatelj, baron Donhof nikakor ne prikriva nekolike krivnje pri tem, kar se je sinoč dogodilo in da je zavoljo tega z bolj majhnim zadostenjem zadovoljen. Na to odvrne Sanin, da ne da nikakoršnega, ne lehkega, ne težkega zadostenja, ker se tudi dolžnega ne čuti. — „V takem slučaji, reče pl. Richter in še bolj zarodi: bode treba izmenjati strel des goups de bisdoles a V anriaplc!" (Daljo prih.) je glavno ravnateljstvo južne železnice odgovorilo, da pritožbe mestnega odbora so pretirane. Vsled tega se je nova pritožba izročila deželnej vladi, toda župan ne ve, se je v tej zadevi kaj storilo in določilo, ali no. G. K lun stavi nujni predlog, da naj se iz mestne blagajnice pogorctcein v Logatcu podeli podpora, če jo mogočo vsaj 850 gld. in vtciniljuje svoj predlog kazaje na silno rev-čiiio in potrebo, ki je vsled požara zadela nad 100 družin. Cesar je podaril pogorelcein iz lastnega premoženja 3O0O gld.. deželni odbor jim je sklenil dati 5O0O gld., e. k. vlada je oklieali nabiranje inilodarov po vsoj deželi, tedaj naj tudi občina ljubljanska ne zaostane za posameznimi dobrotniki, ampak naj bo prebivalcem po deželi v lep izgled. Nujnosti noče ob-irnejo vtemljevati, opozoruje le na staro prislovieo, da dvakrat da, kdor hitro da. Nujnost predloga se z veliko večino sprejme. G. Terpin ugovarja, da imamo skrbeti za domače reveže in je zoper podporo Dr. Sehrev pravi, da za prvo silo zadostujejo velikodušna dozdaj nabrana darila in da naj se pledlog g. K 1 u u a izroči finančnem odseku in odloži za prihodnjo sejo. Jurčič se čudi gg. Terpinu in Sehrevu, kako je to, da se zdaj proti podpori naših rojakov in sodeželanov v Logatcu oglašata, tačas se pa nijsta oglasila, ko je ta zbor dovolil brez ugovora več sto goldinarjev za se-verno-polsko ekspedicijo, da si jo je sam ude-ležnik \Veiprecht kot „schwiiulel" zaznamoval in kot brezkoristno za znanost in humanitarnost; ravno tako je ta zbor votiral drago adreso in deputacije za Anastazija Grtlna, katerega zasluge pri nemških literarnih histori-kih nikakor nijso tako sijajne, kakor pri vas. (Burni oho-klici!) Ko bi šlo tu za kako nemško pogorelo mesto, brž bi vi votirali podporo. (Dežman vpije, da je to neznosno govorjenje; predsednik župan govornika zavrača, z odločnostjo odbijaje insinuacijo, da bi se nemški pogorelci bolj podpirali. — Pri glasovanji zmaga Schrcvev predlog z 12 proti 7 narodnim glasom. Prestopivši na dnevni red se je po predlogu šolskega odseka sklenilo: 1. Nekatere, od vodstva realkinega nasvetovane nove reči naj se narede; 2. vladi naj se dovoli, da učiteljske pripravnice smejo rabiti telovadnico II. mestne šole, gimnazijalci pa in učiteljski pripravniki telovadnico I. mestne šole, proti temu, da vlada v telovadnici I. mestne šole na svoje stroške napravi potrebna telovadna orodja in mestu povrne stroške za svečavo pometanje itd.; S. vzame se na znanje, da izmej 1372 dečkov, ki bi bili morali v šolo hoditi, je 14, i/mej 1232 deklic pa 17 nij obiskovalo; 4. šolskemu slugi II. mestne šole se dovoli od odseka nasvetovana plača; 5. stroški za mode-lirsko šolo so potrdijo. 6. ravnatelju I. mestno šole se po nasvetu g. Iloraka odškodnina za stanovanje začasno povikša od 120 gld. na 200 gld.; odsek je nasvetoval le 150 gld., g. Klun pa je priporočal 250 gld. Za nov kanal na šenpeterskem predmestji se po nasvetu odsekovem sklene, da se ima razpisati konkurenca, in zidanje izročiti tistemu ki bode stavil najugodnejše pogoje. G. Trpin je priporočal, da naj se delo izroči g. Falechi-niju, ki je storil jako ugodno ponudbo. G. Regali zahteva razpis ponudbe, rekši, da ve za moža, ki bode kanal delal še ceneje. Gospod Dežman podpira predlog Trpinov, g. Klun predlog odsekov. — (Nova slika J. S u bičeva,) predstavljajoča sv. Martina, je izpostavljena v re-dutnej dvorani. Več o njej bodemo govorili v priliodiijej številki svojega lista. Za zdaj vse, ki se za domačo umetnost zanimajo, opozoni-jemo, naj jo gredo gledat. — (Nesreča.) Včeraj po noči ob 1/a 1 uri je zašel na železnico mej celovško cesto in mej cesto, ki pelje skozi latermanov drevored k Ilradeckega gradu, konj z vozom, na katerem je ležal popolnem pijan in speč kmetovalec. Urez malo časa pridrdra od ljubljanskega kolodvora vlak, zaleti se v voz na progi stoječi, ter ga vrže polomljenega na stran, konja pa potegne pod kolesa in ga raztrganega vleče streljaj daleč ter se potem vstavi. Kmeta so potem nekaj ranjenega našli še popolnem nevednega ležati v svojej pijanosti poleg razdrtega voza. — (Na učiteljišči v Kopru) so letos vsi Slovenci dobro zrelostni izpit dostali, in tudi po druzih razredih je napredek slovenskih kandidatov bil ugoden, iz česar se da sklepati na dobre učiteljske moči ondašnjega učiteljišča. — (Obesil se.) Nedaleč gozda „llo-manje" pri Gorici se je pretečeno nedeljo t. j. dne 13. t. m. zvečer, nek mladenič obesil na marelično drevo. Našli so ga v ponedeljek visečega s črnim obrazom in iz ust molečim jezikom. V desnici je držal, bodalo, s katerim si je, baje sam, lica narezal, da bi hitreje umrl. V suknji je imel še precej denara: nekateri trdijo da 200, drugi zopet pa 450 ital. lir. Povod umora nij še znan. — V Barbani na Brdih se je tudi pred 14. dnevi nek mož, kolon, obesil. Star je bil 50 1. l.iHtiiit^M oprnvni&tvtt. GoBp. L. Baloh-u v Št. Jožefu, sev. Amerika. Poslanih 5 dolarjev prijeli ter jih i/.menili za 9 gld. a. v. Naročnina je zdaj plačana do 15. februarja 1877. TUJ«** 17. avgusta: "VVechsler iz Gradca. Sartorv i/. Trsta. — Kramar iz Karlovca. — Grčar iz Št. Vida. — Meda kovic iz Gospiča. Pri Klonu: Demetrije iz Mostara. — llausiii-r iz Moravskoga. — Vilašck iz Prago. — Fink iz Železnikov. — Sperl iz Boke. — Jelonec iz Kočevja. — Burger iz Litijo. — Cacagno iz Reke. — Heltor iz Dunaja. — ttubic iz Gradca. — Pelegrini iz Trsta. — Sponza iz Reke. Pri M«il*l: Stum iz Dunaja. — Daktor iz Nahoda. — Sondtner iz Dunaja. — Mlilor iz Osi-ka. — Keiel iz Dunaja. — Grandi iz Trsta. — Holauer iz Dunaja. — pl. Ehreureich iz PonoviČa. — Wanas iz Dunaja. Pri Zamorot s Reno iz Op'otnica. — Adrian iz Gradca. — Navratil iz Dunaja. Pri MeHlu I.)ubijanu: Stiegel iz Litijo. Tržne mmmm T Ljubljani 19. avgusta t. 1. Pšenica hektoliter 8 gld. U kr.; — rež 5 gld. 85 kr.; — ječmen 4 gid. — kr.; — oves 3 gld. — 20 kr.; ajda 5 gld. '20 kr.; — prosrt 4 gld. 44 kr.; — koruza 5 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 40 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — g!. 94 kr.; — mast — gld. 83 kr.; — speli irišen — gld. 66 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po "i kr.; — mleka liter 8 kr.; govednim kilogram 50 kr.; — teletnine 44 kr.; — svinjsko mesti 58 kr ; — sena 100 kilogramov 2 gld. 62 kr.; — slame 3 golU. 15 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr.: — mehka 5 gld. — kr._ Dunajska borza 19. avgusta. • virno tuMegraftOiti ;,-^i<»" . Enotni ari. dolg v bal ko atii 66 gid 50 Enotni dri. doip v t «btu . 70 , 05 1860 ,tri. pospi uf 111 . 25 Akcije oitudii i . - :■ 854 , — Kreditno j»koi> 143 61 London 123 , 40 Napol. , . 9 80 C. k. cekini 5 85 Srebrn 103 30 kr. Hiša na prodaj. V Kurji vami |mmI C«oloveeui) št. 24 je lepa hiša s6 štirimi Bobaini, hlevom in kletom na prodaj, tudi jo zraven lep vit. Natančneje so izve pri opraviuštvu „Slovenskoga Naroda." (,258 2; Pri banki „Slaviji" sprejme se mož sa- mec za uradnega slugo. Pogoji se izvedo pri glavnem zartopu na glavnem trgu šf. 10 v Ljubljani. (262—i) Začetkom dojduee školske godine 1870/77 imadu se nadomestiti službe učiteljah treće vrste na školah u Materiji i Brezovici sa slovenskim učnim jezikom. Dohodki ovih službah po pokrajnskom zakonu od 3. novembra 1874 br. 30 jesu: letna plača 400 fr., službena naklada 30 fr., stanovanje u naravi ili dotično odškodovanje s 50 fr. Oni, što žele težiti za omenjenimi službami, neka predlože svoje po gori rečenom zakonu osvjedočene molbenice, ako su jurve u kakovoj službi, tragom svoje predpostavljene oblasti, ako još nisu pako ravnim putem amo i to najdulje do 15. septembra t. g. <>. k. kotarsko školsko vjere. Voloska, dne 5. avgusta 187G. (261—D r T so I S V tiskarni družbe so ravnokar na svitlo ar. Mohora prišle: r Celovcu <2j8-4) Umetne zobe in žoH (Lnftdruckge"bisse), ustavlja hrt", bolečin, tur opravlja ploiilbacijo in vse druge operacije i zobmi zdravnik za zobe Paichel, stanujoč pri Ilr.-ulcvki'ga mostu v Malitovej hiši (prvo nadstropje.) (J52—3) Slomšekove pesni. Zbral, uredil in izdal 2^/L±±l. Lendovžek. Sloniš kovih zbranih spisov prva knjiga. Srednje oetoerke str. I.—XVI. in »M* PrOdaja Jurij Lvrrfur r I.jiiMjrnii, trdo vezan iztia po 1 g d., broširan'po fKI kr. — Dohlvnjft su DO is ej ceni tudi: r Ce/ji pri Di'vkshrjii, r Mariboru pri Fr. hftrerJH in pri ttm/iii.itrii „Sfor. (,'<>.< po naka/.ni'-i 1 gld., oziroma 90 kr., dobi knjigo takoj franko na dom poslano. Opozorujemo še posobej ČĆ gg. katehete in učitelje na to, da /daj ob konci šolskega K ta nij lebko dobiti leps-ga darila za šolsko lnladež, kakor b<» to Sluuiš kove pesni. \ « J r Rabi se uže več ko I Vi milijonov komadov. t'rvr. ISO čatNtnili pri/.iinnj. 1 - I SI C. Ha Kranjskem jedina zaloga pri (174—6) Franju Detterju, glavni trg, št. 108 v Ljubljani. pa Dorško olje iz sale k it ovih Jeter, iz Borgena na Norvegskem ; rumeno 1 steklenica 60 kr.; nepremuČljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; bć železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejevanju izogno vtisneno bode moje ime na vsakej steklenici. (3-20; Gabriel Piccoli, lekar, na dunajskej cesti v IJubljani. 1 I I I I I I I I I I I I 1II I 1 I I M T Cerknico in okolico! Vse svoje p. n. zavarovance in vse čestito občinstvo sploh opozorujemo, da je v Cerknici naš zastopnik gospod Davorin Pavlovčič, občinski tajnik. Prejšnji zastopnik, gospod Drago t iii UrmelJ nij z nami v nikakoršnjej zvezi več, tedaj tudi nema pravice, T denar na naš račun prejemati in v našem imenu potrjevati. tja Glavni zastop •£* (268) bajike „SLAVLJE" v Ljubljani. + Zaloga hišnega orodja Fr. Doberleta in H. Harischa v Ljubljani, v franČištcamhej ulici št. 8 in na dunajak-cj renti št. 7!K Največja zaloga hišnega orodja, izdelanega navadno lepo, kvkor tudi najbogatejši okinčanega domačih in inozemskih mio» i sa moli i! i |«-. zsi^iiu j u 1. rullcnu.v in oKna. pi-lov zu k«»ltrov /a i»OHteljv, iiw|»4'if, kuneell) itd itd. Ceniki in narisi poštijaju »u na Kantevaiije stts&onj, ravne tako oddaje se hišno orodju ali sploli poštjatev ih i»iu.^-ii« un obroke. ('J-iH—G. MfgffH Ceni- so h;,najmep»ee ui/.ke. E^3SS izd a tel i iu urednik Josip Juićic .JLastmna m usk „Narodne usu-arne-. GU 4RD