Poštnina plačana ▼ gotovini
Leto I. štev. 8.
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Krško, dne 6. oktobra 1948.
Mladina na okrajni predvolivni konferenci
Mladina, ki je najvažnejši del vsakega naroda, je tudi v naši državi opora delovnega poleta ljudskih množic. Poleg pripravljenosti za delo, pa je mladina tudi naj do j eml j ive j ša za učenje prave resnične znrnosti, ki temelji na osnovi teorije marksizma-leninizma. Mi ne moremo in ne smemo dovoliti, da bi ljudje, ki se strinjajo s podlo politiko svetovne reakcije, s politiko Vatikana, ki z vsemi sredstvi podpira in blagoslavlja njihova zločinska dejanja še nadalje imeli kakršen koli vpliv na vzgojo naše mladine. Predobro jih poznamo, da so volkovi v ovčjih kožah, ki so bili organizatorji bratomornega klanja v času naše NOB in ki so še danes organizatorji sabotaž pri izvajanju našega gospodarskega plana. Ena od osnovnih nalog je ta, da povečamo budnost proti tem in njim podobnim elementom, ki hočejo prav v sedanjem trenutku razbijati politično enotnost naše mladine.
Okrajna volivna SKOJevška konferenca, ki se je vršila 26. septembra, je poleg volitev delegata za 4. kongres SKO Ja, izvoljen je bil tov. sekretar Medle Franc, obravnavala posebno važnost zlitje obeh organizacij, SKO Ja in LMS, v eno, nakazala važnost, pomen in zaslugo SKOJa, ki jo ima v tem, da si bodo široke mladinske vrste v enotni organizaciji prisvojile vse vrline delavnosti in borbenosti članov SKOJa.
Sekretar okrajnega komiteta SKOJa je v svojem referatu nakazal razvoj mladinskih organizacij in SKO Jevških grup za časa stroge ilegalnosti v bivši Jugoslaviji in NOB. Nato je nakazal delo SKOJa po vojni, ki ga je vršil v našem okraju za razširitev mladinskih vrst, seznanjal mladino z NOB in ustvarjal delovni elan ter tako izšel kot zmagovalec na področju aktivizacije in vzgoje mladine, ^katera je s svojim delom dokazala, da hoče skupno z ostalim delovnim ljudstvom čim prej zgraditi socializem.
Konference se je udeležil tudi član PK SKOJa za Slovenijo tov. Selinger Drago, ki je orisal splošno zgodovino in naloge SKOJa in LMJ. Tov. sekretar OkK KPS Kovačič Slavko pa je posebno poudaril politične in gospodarske momente v zvezi z resolucijo informbiroja, katero hočejo naši nasprotniki in razni vaški mogotci kot n. pr. na Zdolah in Vel. Kamnu škodovati pri gospodarskih nalogah in konkretno zavirajo gradnjo zadružnega doma. Prav tako se n. pr. strinja z resolucijo informbiroja duhovnik v Rajhenburgu. Nato je podčrtal vlogo mladine, ki jo mora odigrati na političnem in gospodarskem polju, posebno pa še v kmetijskem zadružništvu in ideološkem dvigu slehernega mladinca. Nato se je razvila živahna diskusija, v kateri so si napovedali aktivi medsebojno tekmovanje.
Konferenca je nato sprejela naslednje sklepe:
1.	Mladi komunisti krškega okraja pozdravljamo sklepe V. kongresa KPJ o spojitvi SKO Jevške in mladinske organizacije v eno mladinsko organizacijo. Da bo ta naloga pravilno izvedena, bomo člani SKOJa izpolnili naslednje naloge:
a)	s pomočjo celic KP bomo nenehno tolmačili SKOJu in mladini politični pomen spojitve, predvsem vzroke, ki so privedli do spojitve.
b)	Skupno z mladinci bomo preštudirali zgodovino SKOJa in razvoj mladinskega gibanja v Jugoslaviji.
c)	Vse grupe SKOJa skupno z mladin-
skimi aktivi bodo preštudirale članek tov. Staneta Kavčiča:	»Pred spojitvijo
SKOJa in LMJ« (Mladina štev. 39).
d)	Člani SKOJa bomo poleg organiziranja predavanj in študija o spojitvi SKOJa in LMJ individualno prikazovali mladini pomen spojitve in z lastnim vzgledom pri delu prenašali na mladino vse vrline člana SKOJa, katere nam je prevzgojila naša Partija.
e)	800 mladine, ki stoji danes izven organizacije, bomo vključili v organizacijo in jim pri politični izgradnji posvečali še posebno pozornost. Prav tako bomo zakti-vizirali ono mladino, ki je sicer član organizacije, toda pasiven.
f)	Da bi bili člani SKOJa, katerim je Partija dala največje priznanje za njihovo delo s tem, da jih bo sprejela v svoje vrste čim bolj pripravljene, bomo vsi člani SKOJa preštudirali »Program in statut KPJ« ter članek tov. Vlahoviča »O liku komunista« (Komunist 1).
II.	Konferenca je ugotovila, da je prav v zvezi s spojitvijo pojačano delo naših sovražnikov, predvsem reakcionarne duhovščine. Zato bo SKOJevska organizacija v našem okraju pokrenila naslednje:
a)	Proti tem elementom bomo pojačali budnost in jih na licu mesta razkrinkali kot ljudstvu sovražne elemente. V mladinskih aktivih Kostanjevica, Orehovec, Vodenice in ostalih, bomo iztrgali mladino izpod rok vpliva duhovnikov, kateri jo hočejo pasivizirati pri delu v organizaciji s tem, da jo izkoriščajo s podlimi verskimi čustvi.
b)	Mladini bomo objasnjevali podlo politiko Vatikana, ki predstavlja naj višjo oblast katoliške cerkve.
c)	Še posebno bomo pazili na sovražno delo duhovščine med našimi pionirji, ki se kaže v tem, da hočejo prikazati papeža za našega voditelja in Rim za naše glavno mesto, kot je bil to primer župnika v Rajhenburgu.
III.	Za dvig ideološke izgradnje nas samih, kakor vse mladine bomo pokrenili naslednje:
a)	Resneje in z mnogo večjim čutom odgovornosti bomo predelovali program študija, ki ga je predpisal CS LMJ.
b)	Aktivi, ki še niso preštudirali prve teme študija, bodo isto predelali do 20. oktobra, tega dne bo izvedena konzultacija. Za aktive, ki so že predelali prvo in drugo temo, se bo izvedla konzultacija do 15. oktobra.
c)	Okrajni komitet je dolžan zajamčiti preko aktiva predavateljev redna mesečna predavanja in konzultacije z vodji krožkov.
IV.	V zvezi z izvajanjem predvojaške vzgoje bo mladinska organizacija posvečala politično delo med mladino, ki zapade zakonu o predvojaški vzgoji, da bodo vsi mladinci polnoštevilno posečali in se je udeleževali. Še posebno velja to za grupo SKOJa Vel. Kamen in Sromlje, da bo posvetila dovolj pažnje pri agitaciji za popolno udeležbo.
V.	Da bi se mladina našega okraja čim aktivnejše udeleževala raznih del pri izgradnji socializma, bomo storili naslednje:
a)	Vseh 52 grup SKOJa bo za mladinsko brigado, ki bo odšla na gradnjo novega Beograda in za Okrajno brigado za opekarno poslala najmanj po enega mladinca.
b)	Na vseh 22 gradiliščih zadružnih domov bomo osigurali dnevno delo s tem, da bomo še bolj utrdili in pojačali 12 že obstoječih mladinskih delovnih čet in formirali še deset novih.
c)	Do^IV. kongresa SKOJa bomo napravili 300.000 komadov opeke za zadružne domove.
d)	Na gradnji zadružnih domov bomo izvršili 50 tisoč delovnih ur. Na tej akciji se bomo borili za čim boljšo organizacijo dela in za vključitev čim večjega števila kmetov.
e)	S polnoštevilno udeležbo se bomo odzvali ostalim akcijam, ki jih organizira OF tako v tednu cest in ostalem.
VI.	Razvijanje kmetijskega zadružništva je osnovna in največja naloga kmečke mladine. Da bi tudi na tem področju mladina izvršila svoje naloge, se bomo posvetili:
a)	Vsi člani SKOJa bomo postali aktivni člani kmečkih zadrug. Prav tako bomo pritegnili čim širši krog mladine v članstvo zadrug. Vsaka zadruga mora imeti zastopano mladino v svojem upravnem odboru, zato bomo poskrbeli, da bodo to najboljši mladinci.
b)	Z ustanavljanjem odsekov pri zadrugi bo mladina poskrbela, da se isti čim prej ustanovijo.
c)	Sporazumno s KLO se bomo borili za dosledno izvedbo jesenskega plana, predvsem v gojenju industrijskih rastlin. Spo-
Iz seie Okrajnega odbora OF
V četrtek dne 1. oktobra je bila v Krškem seja Okrajnega odbora OF. Uvodoma so nekateri tovariši podali poročila o polo-žaju na terenu, ki so izvenela vsa približno enako in kažejo, da naše frontovske organizacije po vaseh še vedno niso tisto, kar bi morale biti, namreč motor, gonilna sila vsega našega političnega, gospodarskega in kulturnega izživljanja. Frontna organizacija je tista, ki mora skrbeti, da bo delo kmetijske zadruge pravilno in uspešno; fronta se mora brigati za pravočasno sklepanje pogodb, za strojno oranje in pravočasno izvedbo setvenega plana. Agilni odbor OF j skrbi za pravočasno kontrahažo, za pravilno ! odmero obvezne oddaje in za pravilno odmero davkov; kjer je fronta zavedna, tam se morajo razni špekulantski elementi poskriti in ne morajo razvijati svojega sebičnega, , vsem škodljivega udejstvovanja, ker jih znajo pravočasno pred množico razkrinkati in onemogočiti; zadružni domovi bodo pravočasno pod streho kljub vsem težavam, kjer ) se bodo odbori fronte zavedali svojih dolž- j nosti; delo ljudskih odborov je veliko uspešnejše tam, kjer jim frontne organizacije nudijo primerno pomoč.
Vsega tega pa se mnogi naši frontni odbori ne zavedajo in — spijo! Od 192 vaških odborov dobivamo le od 80 kolikor toliko redna poročila in iz 19 krajev še do danes nismo prejeli poročila o izvolitvi krajevnih odborov OF. Kaj delate tam. tovariši? Tuto vsi tovariši iz okrajnega odbora se ne za vedajo svojih dolžnosti, saj je bila na zadnji seji skoraj polovica odsotna in le trije so se opravičili.	_
Na zadnjem plenumu je bil podrobno pre-delan in sprejet okrajni polletni plan OF. (V prejšnji številki »Našega dela« se je vrinila neljuba tiskovna pomota, ki je. iz pol-letnega naredila petletni plan in ki jo s tem ; popravljamo). Sprejet je bil tudi sklep, da naj vsi krajevni odbori v okviru tega plana izdelajo svoje mesečne delovne plane, ki se morajo potem seveda brezpogojno izvajati.
Te plane je predložiti okrajnemu odboru OF. Člani okrajnega odbora so dolžni krajevnim odborom pri sestavljanju njihovih planov pomagati.
Vsak kraj bo seveda sestavil tak plan, ki odgovarja krajevnim razmeram, so pa nekatere osnovne točke, ki naj bi bile predvidene v vsakem kraju:
Redni študijski sestanki pod vodstvom okrajnega propagandnega akhva bodo ^krneli za ideološko dviganje našega članstva. Istemu namenu služi tudi časopisje in knjiga, zato bomo skrbeli za širjenje tiska in knjižnice.
Ustanavljanje frontnih delovnih brigad bo pospešilo delo pri gradnji zadružnih domov, obnovi šol, popravilu krajevnih cest itd. Na Bizeljskem so na primer takšne brigade pokazale prav lepe uspehe in delo p-i zadružnem domu sedaj prav lepo napreduje.
V vsakem KLO-ju naj se osnuje skuoina borcev za večji hektarski donos; njihovi uspehi bodo zajamčili izboljšanje prehrane vsega našega prebivalstva.
Posebno pažnjo moramo posvetiti dviganju števila članstva OF. Zavedajmo se, da se moramo zahvaliti za vse, kar imamo, le prizadevanju OF, ki dela pod vodstvom naše slavne Komunistične partije. Pri nas pa je še mnogo ljudi, ki stoje ob strani, dasiravno po svojem socialnem položaju in po vsem svojem delu spadajo v vrste članov OF. Skrbeti moramo tudi za redno plačevanje članarine. OF je organizacija, ki se vzdržuje iz lastnih sredstev in nima razen članarine ! nikakih drugih dohodkov. Plenum je sprejel svoj letni proračun in ta proračun moramo vsekakor doseči.
Do 10. oktobra naj bodo ti krajevni me-i sečni plani izdelani in predloženi okrajnemu I odboru. Kdo bo prvi in kje bodo sestavili i najboljši plan? Tiste odbore, ki pa svojih ■ nalog tudi v bodoče še ne bodo izvrševali, j bomo objavili v našem časopisu, objavili i bomo pa tudi imena tistih članov okrajnega odbora OF, ki svojih sprejetih obvez ne bodo izpolnjevali.
redno s tem bomo pridobivali borce za višji hektarski donos s podvzemanjem naslednjih agrotehničnih mer: boljša obdelava zemlje, peskanje, prašenje in globoko ora-
n^d) Energično bomo zaostrili borbo proti j vaškim mogotcem in špekulantom, ki ho- j ' če j o sabotirati ukrepe ljudske oblasti. Na- j še delo bo usmerjeno v to, da se odkupi : poljedelskih pridelkov ne bodo reševali na j , birokratski ih prakticistični način, temveč j 1 na politični osnovi, pri čemer morajo ka- j j pitalistični elementi pokazati svoj pravi j \ obraz.	* 1
| e) Z ozirom na to, da so se v lanskem j letu dogajale napake pri odmeri davčne ’ obveznosti, bomo pregledali socialni sestav davčnih komisij, vključili vanje dobre mladince in na zborih volivcev sodelovali pri odmeri davkov na posamezne i kmetovalce. Prav tako se bomo borili, da ! bodo kmetje izpolnili obveznosti do skup-; nosti.
! vil. Pred delavsko mladino našega okra-
1 ja se postavljajo poleg že navedenih nalog vse mladine, še posebej te naloge:
a)	Za doseganje plana proizvodnje bomo , izvršili vsakodnevno kontrolo, j b) Posvetili bomo vso skrb strokovnim kadrom, da se izvedejo plani, ki jih imajo posamezne tovarne in podjetja.
c) Učvrstili delovno disciplino in tekmovanje med mladino, kakor tudi med ostalim delavstvom.
:	VIII. Šolska mladina ima pred seboj
; odgovorne naloge, za katere izvedbo mora biti porok mladinska organizacija. Takoj je treba pristopiti k izvedbi.
a)	Vsa šolska mladina mora na svojih sestankih preštudirati sklepe VIII. plenu-nega sestanka GO LMS.
b)	Vodstvo srednjih in strokovnih šol morajo na osnovi sklepov VIII. plenuma GO LMS napraviti plan in skrbeti za konkretizacijo istega.
c)	Še posebno se mora poživeti politično delo v šolah in zaostriti se mora borba proti idealizmu in mistiki ter drugim škodljivim elementom.
č) Mladinska vodstva po šolah morajo še posebej skrbeti za učence v gospodarstvu, tako v pogledu učenja kot v njihovih materialnih pogojih, v katerih žive.
Teden Rdečega križa v Krškem
Od 1. do 8. oktobra je teden RKJ, ki se začne z dnevom podmladka RK, ki je 2. oktobra. Oba podmladka RKS na gimnaziji in osnovni šoli sta svoj dan prav lepo praznovala skupaj z MRK Krško, tako, da so pripravili majhen spored s pevskimi, dramatskimi in deklamacijskimi točkami ter predavanjem. Proslava je prav lepo uspela, le žal, da ni bilo v dvorani drugega kot šole z učiteljstvom in voditeljica OPŠ.
Sploh je opažati v Krškem, da se gotovi faktorji prav malo zanimajo za to važno ljudsko organizacijo. Ko je n. pr. predsednik MRK po trikratnem iskanju le našel tov. upravnika mestnih podjetij ter ga prosil, naj razdeli značke RK med mestna podjetja za prodajo slednjih, je tov. upravnik to odklonil, češ naj gre predsednik RK sam do vsakega podjetja posebej. Pripomniti je treba, da je predsednik MRK star že preko 70 let. Ko je hodil predsednik MRK od podjetja do podjetja je marsikaj doživel, naj lepše pač v mesnici nasproti MLO, kjer so mu nehamo odklonili prodajo značk RK, temveč so mu natrobili prav različne stvari. Prav isti mesar se je prav surovo obnašal proti tovarišem iz gimnazije in osnovne šole, ki so si po dolgem času izposlovali, da smejo skupno dvigniti meso.
Pripomniti moramo, da j,e mestni kino odklonil prodajanje značk, enako trafika.
Mestni Rdeči križ si je postavil še eno prav lepo nalogo, to je, da priredi v najkrajšem času samaritanski tečaj, kar je vsekakor zelo lepo in priporočljivo. Želeti pa bi bilo, da bi se ga mladina udele-i žila v čim večjem številu.
Stran 2.
Priprave za volitve odborov AFŽ v Krškem okraju
Smo v času važnih dogodkov, v času ko je v polnem teku ustvarjalno delo za izgradnjo naše države, delo za ustvaritev lepše bodočnosti naših narodov in socializma v naši državi.
V. kongres KPJ je nam ženam zadal važne naloge:
1.	Važnost politične vzgoje in kulturno-prosvetnega dviga žena posebno med zaostalimi ženami. Vse te žene moramo dvigniti iz zaostalosti, kar bomo dosegli z raznimi predavanji, študijskimi krožki, dobrim čtivom in raznimi tečaji. Naj ne bo kmečke žene, ki ne bi bila naročena na list »Kmečko ženo«. Žene v Senovem so to stvar dobro razumele ter so organizirale gospodinjski in krojni tečaj, katerega obiskuje 40 žena in deklet. Na tem tečaju imajo dvakrat tedensko politična in vzgojna predavanja. Dobro bi bilo, da bi tudi v drugih krajih dale žene iniciativo za take tečaje, kjer bi poleg praktičnega dela lahko nudili ženam nekaj za politični in kulturni dvig.
2.	Naša nadaljnja naloga je pomoč pri zaščiti matere in otroka ter pomoč pri zaposleni ženi. Me žene smo tudi odgovorne kako bodo naši otroci vzgajani. Tito je rekel na II. kongresu AFŽ: »Ni dovolj, da so otroci oblečeni in nahranjeni, za nas je važno, da so vsi otroci vzgojeni v duhu nove Jugoslavije!«
3.	Z AFŽ moramo mobilizirati žene za izpolnjevanje nalog petletnega plana, to je splošna naloga petletnega plana, to je splošna naloga vseh množičnih organizacij pa tudi naša. Stremeti moramo za tem, kako bomo dvignile hektarski donos, dvignile živinorejo in svinjerejo. Do danes nimamo v našem kmetijstvu nobene žene-udarnice, za čemer pa moramo stremeti, da to dosežemo.
4.	Ne smemo pozabiti, da smo žene Jugoslavije članice Mednarodne demokratične federacije žena, v kateri organizaciji so vključene napredne žene vsega sveta, ki imajo glavni cilj borbo za mir. Zena ima bolj kakor kdor koli drugi pravico odločno nastopati proti vsem vojnim hujskačem in sovražnikom miru. Pri sedanjih volitvah v AFŽ odbore bodo žene s procentom udeležbe pokazale strnjenost in enotnost žena Jugoslavije v borbi za mir.
Dne 19. septembra smo v Dobovi svečano proslavili prvo etapo dela pri zadružnem domu. Odkrita je prva polovica doma v surovem stanju, to je dvorana za prireditve.
Kakor je bila velika potreba v Dobovi po zadružnem domu in po dvorani za prireditve, tako veliko je bilo tudi zanimanje ljudstva za proslavo prvega uspeha dela pri zadružnem domu. Proslave se je udeležilo, ne samo domače ljudstvo, temveč so bili mnogoštevilni obiskovalci in udeleženci iz vseh okoliških krajev, ki so s priznanjem gmotno podprli to našo delovno zmago.
S proslavo smo združili premovanje živine, ki se je vršilo v dopoldanskih urah. Kmetje so privedli 125 glav živine sivo-rjave in sivopšenične barve, ki je prišla izključno v poštev samo za premovanje, kajti »šeke« se ne priznavajo v čisto pasmo. Nagrajeni so bili vsi živinorejci, lastniki enobarvne plemenske pasme in je bilo v ta namen razdeljeno 24,500 din kot nagrada. Od ministrstva za Kmetijstvo je bil navzoč tov. inž. Cizej, od Okrajnega kmetijskega odseka pa tov. Doberšek, študent agronomije. Oba sta z vabljivimi besedami bodrila kmetovalce k še večjemu dvigu čiste plemenske živinoreje. Pohvalila sta pri tem za zasluge in pomoč tovarišico Vebletovo in tov. Polovičaka, ki sta se toliko prizadevala pri začetnem delu za selekcijo živine, obenem pa čestitala vsem nagrajencem in umnim živinorejcem Dobove in Kapel.
Popoldne istega dne je bila pri zadružnem domu proslava dela. Proslavo je objavil predsednik KLO in pokazal na visoko stavbo, ki je v tako kratkem času zrastla iz tal in rekel: »To je uspeh našega dela, to je zmaga naše volje, to je naš dom, to je začetek in temelj bodočega kmečkega blagostanja!«
Od Izvršnega OLO je govoril tovariš Dolinar, ki nam je poveličeval pomen borbe kmetskega ljudstva od Matije Gubca dalje. Krajevnemu odboru za gradnjo zadružnega doma je v priznanje in požrtvovalnost predal prehodno zastavo.
Za njim je govoril sekretar Okrajnega OOF tov. Kovačič in orisal pomen in uspehe zadružnega dela.
V priznanje takega uspeha je Okrajni odbor za gradnjo zadružnih domov prebivalcem Dobove čestital in poklonil čistilni stroj za pšenico in radio aparat.
! Žene, ki pa se volitev ne bodo udeležile, prav gotovo niso zadovoljne s sedanjim mirnim življenjem, ampak bi rade, da se ponovi to, kar so doživele v vojni, j Na osnovi statuta, sprejetega na II. kongresu AFŽ Jugoslavije se vršijo od 15. oktobra do 15. novembra volitve v vaške j odbore AFŽ. Pravico voliti in biti voljena ima vsaka žena v kraju, kjer se vrše volitve, če izpolnjuje pogoje člana OF. Ravno sedaj, v predvolivni kampanji je treba posvetiti od strani vaških odborov OF in AFŽ posebno pozornost agitaciji za vpis žena v OF. Žene se lahko vpišejo v OF tudi na dan volitev. Vaški odbor AFŽ bomo volili povsod tam, kjer že sedaj obstoja odbor OF. V te odbore bo voljenih od 7 do 18 odbornic.
Kandidatne liste mora povsod potrditi VOOF. Predvsem je treba paziti, kakšne žene bodo prišle v te odbore, da bodo predlagane take, ki niso še preveč obremenjene z drugimi funkcijami, ampak žene, za katere je gotovo, da se bodo pri delu potrudile. Pri izbiri moramo paziti na social-
Nekaj o gradnji
Z napovedjo tekmovanja gradilišč zadružnih domov v okraju Krško vsem dolenjskim okrajem in okraju Trbovlje, je delo precej oživelo. Predpogoj za uspešno napredovanje del je bila izpopolnitev frontnih brigad, oziroma formiranje novih tam, kjer to še ni bilo storjeno, bodisi iz malomarnosti domačih aktivov ali zaradi nerazumevanja posameznikov, "da je tak način edino pravilen, če hočemo, da bo vsak delazmožen človek na vasi dal svoj delež h gradnji doma, ki bo edino sredstvo za kulturni in ideološki dvig našega človeka na vasi.
Dober primer frontnih brigad je na gra-dilišču Bizeljsko, kjer delata dnevno po dve brigadi od 30 do 40 ljudi. Tudi na Bizeljskem imajo še druga poljska dela, sedaj pa tudi v vinogradih. S takim načinom se pravilno razdeli delo tako, da posameznik pride na gradilišče le enkrat,
Pri kontrahaži krompirja smo dosegli 95 odstotkov. Da pa nismo imeli popolnega uspeha, je vzrok temu, da je bilo ljudstvo premalo poučeno o ugodnostih letošnje kontrahaže. Precejšnja krivda pa je tudi na krajevnih odborih samih, ko se posamezni odborniki ali celotni todbori ne zavedajo v dovoljni meri svojih dolžnosti.
Imeli smo nekaj primerov, ko posamezni tajniki ali uslužbenci KLO našim akti- ' vistom niso šli na roko. Taki primeri so bili v Čatežu in Podvrhu. Prav gotovo se taki in podobni uslužbenci ne zavedajo svojih dolžnosti do ljudstva in do oblasti.
Kako so nekateri krajevni odbori neresno in oportunistično vzeli odkup krompirja v pretres, naj nam bo primer v Velikem Kamnu, ki je orientacijski plan obveznega odkupa 21,800 kg in kontrahaže 10,800 kg razbil na celih 700 kg. Najbrž ti ljudje sploh niso pomislili na preživljanje vseh ljudi v bližnji okolici.
I Zgodili pa so se tudi primeri, da so kmetje več kontrahirali, kot pa je bilo za njih predvideno. Več takih primerov je bilo v Kostanjevici, Zabukovju itd.
Nedoseženemu uspehu je predpisovati krivdo na slabo ali pomanjkljivo sodelovanje med kmetijskimi zadrugami in Krajevnimi ljudskimi odbori. Kaj radi odložijo to delo drug na drugega, namesto, da bi pristopili h kmetu in mu razjasnili pojme. Zaradi tega vlada med kmetovalci še velika nepoučenost, kakršen primer imamo v tov. Martinu Zobariču, ki o kontrahaži ni hotel ničesar slišati, rekel je, da bo oddal po obveznem odkupu vse, kolikor se bo od njega zahtevalo.
ni sestav, da bo čim več žena delavk in malih kmetic prišlo v odbore. Poleg najboljših odbornic vaških odborov se bo volila na vsakih 40 žena ena delegatka za okrajno konferenco, katera bo volila okrajni forum AFŽ, kakor tudi delegatke za III. kongres AFŽ Slovenije. Vse priprave za volitve vodi krajevni odbor AFŽ, kjer pa isti ne obstoja, je dolžnost krajevnega odbora OF, da pomaga pri pripravah.
Podrobna navodila za pripravo in izvedbo volitev so prejeli vsi odbori AFŽ, kjer pa ne obstoja AFŽ odbor pa OF odbori.
Izvesti moramo široko agitacijo za čim boljšo udeležbo pri volitvah in sicer s parolo: »Žene, ki imate željo same sebe dvigniti, ki imate željo vzgojiti dobre otroke, ki imate željo, da se utrdi mir — vse na volitve odborov AFŽ«.
Glavni odbor AFŽ Slovenije poziva vse svoje organizacije na tekmovanje na čast II. kongresa KPS in III. kongresu AFŽ (kar je objavljeno v »Pravici« in »Slovenskem poročevalcu« 12. septembra). V zvezi s tem okrajni odbor AFŽ poziva vse krajevne odbore AFŽ v našem okraju, da ta poziv glavnega odbora AFŽ dobro preštudirajo in napovedo tekmovanje posameznim krajevnim odborom AFŽ v okraju.
zadružnih domov
a največ dvakrat tedensko po 5 ur. Dočim na gradilišču Kostanjevica vidiš po večini vedno ene in iste ljudi. Dobro se je izkazala samo vas Orehovec.
Če pogledamo še naprej po gradiliščih se ustavimo na gradilišču Šmarje pri Sevnici, kjer delo z ozirom na veliko število ljudi zelo slabo napreduje. »Veliko števi- i lo«? — Tu se nehote vprašaš, kakšni so ti j ljudje? Ali niso vprav taki kakor ostali? j Ne! Ne morejo biti, ker nimajo pravega j vodstva. Ni namreč dovolj, da ob navodilih, ki jih dobivajo, velikodušno prikimavajo, ne sprovedejo pa to v življenje, ker se zanašajo le eden na drugega.
Enake in podobne primere grobih napak krajevne uprave smo do nedavno beležili tudi na nekaterih drugih gradiliščih, vendar so se s pravilnim delom aktivnih ljudi hitro odpravile, kar pričakujemo, da bo tudi v Šmarju in to čimpreje.
V splošnem pa je bila letošnja krompirjeva letina mnogo boljša od lanske. Ponekod je sicer oviralo deževje in posledica je bila, da je na takšnih mestih krompir zgnil. Krompirjevi nasadi, ki niso na močvirnatih tleh, pa so zelo lepi.
Ob zaključku obnavljanja našega podeželja v letu 1947 se je ugotovilo, da je ostalo na terenu za obnoviti 311 stano-■ vanjskih poslopij, 289 gospodarskih poslopij in 271 manjših gospodarskih poslopij, i porušenih in požganih, in 652 stanovanj-i skih poslopij, 382 gospodarskih poslopij | ter 219 manjših gospodarskih poslopij del-! no poškodovanih. — Po pregledu upravi-! čencev, ki se jim je zgradilo v letu 1947 : se je ugotovilo, da so po nekaterih Ob-j novitvenih zadrugah ostali brez strehe in j gospodarskih poslopij ravno tisti, ki so bili j najbolj potrebni.
Zaradi tega se je v letu 1948 pristopilo k obnovi najpotrebnejšim upravičencem kategorije A in B, kakor tudi C — žrtvam okupatorjevega nasilja, ki jim je zaradi aktivne udeležbe v NOV in POJ na en ali na drug način porušil in požgal njih domačije. Te žrtve okupatorja niso prišle do strehe zaradi malomarnosti in brezbrižnosti odgovornih faktorjev po nekaterih Obnovitvenih zadrugah.
Tako je bilo obnovljeno, oziroma dograjeno iz ostanka lanskega leta 548 stanovanjskih poslopij, 280 gospodarskih, v gradnji pa imamo 68 stanovanjskih in 27
Teden cest
Zvezna uprava za ceste je odredila, da se letos vrši »Teden cest«. Teden cest se prične zjutraj v nedeljo dne 10. oktobra in konča v nedeljo dne 17. oktobra 1948.
Za časa »Tedna cest« se bo vršilo vsesplošno tekmovanje na obnovi in vzdrževanju cest s sodelovanjem masovnih organizacij OF, AFŽ, LMS, sindikatov in dr.
Da bo ta Teden cest kar najbolje uspel, je odvisno od vseh zgoraj navedenih, da v svojem delokrogu pojasnijo na sestankih pomen prostovoljnega dela na cestah in s tem pomagajo naši ljudski oblasti na zboljšanju preobremenjenih cestnih mrež.
Prvenstveno se bo prostovoljno delo izvršilo na najvažnejših cestah. Na manj važnih cestah samo v primeru, če bo na razpolago delovna sila in prevozna sredstva in orodja. Kot glavni program dela je masovno razgrinjanje gramoza pred prihajajočim jesenskim deževjem, čiščenje jarkov in bankin.
Pripraviti je treba delovno silo, ki naj pride na delo s potrebnim orodjem kakor so lopate,, krampi, rovnice, kosirji itd. Za one, ki nimajo orodja bo poskrbljeno od strani uprave za ceste.
Zbrati bo treba vse potrebne podatke o delovni sili in voznikih, ki naj se izrečejo, kateri dan v tednu bodo sodelovali. Naj ne bo družine, ki ne bi dala enega ali več članov na prostovoljno delo na naše ceste. Okrajni in republiški cestni delovodje bodo na terenu na podlagi zbranih podatkov razdelili delovno silo na posamezna dela, ki so že planirana. Naslov naprošamo, da gre v vseh ozirih cestnim delovodjem na roko. Delovno silo bodo prepeljali na določena mesta s tovornimi avtomobili, če bo to potrebno.
O poteku prostovoljnega dela se bo vodila dnevna evidenca, iz katere bo razvidna najboljša udarna grupa in najboljši udarnik. Ocenjena bo tudi vrednost izvršenega dela.
Sindikalna podružnica „VIN0“ BREŽICE je prekoračila obveze v pomoč gradiliščem zadružnih domov za 130 °/0
Sindikalna podružnica »Vino«, Brežice, se je na svojem masovnem sestanku dne 27. januarja 1.1. obvezala, da bodo člani sindikata prispevali skupno 200 udarniških ur pri gradnji zadružnih domov.
Dne 8. maja letos je 30 članov podružnice krenilo ob 6 zjutraj s tovornim avtomobilom podjetja na bližnje gradilišče v Dobovo. Takoj ob prihodu so se vsi člani naglo razvrstili po skupinah ter prijeli za delo, da je bilo to veselje in ponos. Tovorni avto podjetja je pa med delom prevažal opeke, cement in drugo. Po pet in polurnem delu so zopet krenili, prepevajoč, proti Brežicam, ter tako pustili za seboj 165 ur udarniškega dela.
Dne 3. • 6. letos so se drugič odpravili na gradilišče v Dobovo, zopet 29 članov sindikata, ter dali s tem dnem 145 ur u-darniškega dela.
Dne 17. 9. letos so pa naši člani sindikata priskočili na pomoč pri gradnji zadružnega doma našim vrlim Bizeljčanom. Ob lepem sončnem popoldanskem dnevu smo se pripeljali v lepo sotelsko dolino, ki je obdana s ponosnimi vinskimi goricami. Na levi strani KLO smo opazili, kako se- ponosno dviga velik zadružni dom, ponos tamkajšnje okolice.
Prevzeti in navdušeni nad zaletom in odločno voljo Bizeljčanov smo se živo lotili dela, ter tako potnih obrazov gradili zadružni dom do poznega mraka, s tem dnevom smo zopet oddali 150 udarniških ur. Skupno je podružnica »Vino« Brežice dala do sedaj 460 udarniških ur, ter s tem prekoračila svojo obvezo 260 ur.
j gospodarskih poslopij. Za- ta dela se je j porabilo 3,234.040 din, to se pravi, da je porabljenega komaj ena četrtina odobrenega kredita.
I Za obnovo podeželja v letu 1948 je bilo i Obnovitvenim zadrugam dosedaj dodeljeno 440 vreč cementa, 544.000 zidakov, 212.000 strešnikov, 1127 žičnikov, 7521 kg stavbnega okovja in 50 zvitkov strešne lepenke. V najkrajšem času prejmejo Obnovitvene zadruge 2.500 kubičnih metrov hlodovine iz Kočevskega Roga, tako, da bomo mogli spraviti pod streho vse one, ki so pretrpeli nasilje okupatorja in žrtvovali za NOV. Nasprotno pa bomo razkrinkavali vsakega^ onega, ki bi skušal namenoma zavlačevati ali onemogočiti od strani Obnovitvenih zadrug potek obnove. Predsedniki, tajniki in odborniki obnovitvenih zadrug naj se zavedajo, da so reveži v gorskih predelih in nižinah ravno tako potrebni strehe kot oni sami in da je prvenstveno polagati važnost na njih. Zastaviti je vse sile, da bomo izpolnili našo obvezo s polnim zadovoljstvom, t. j. spraviti pod streho vse po vojni porušene domove in gospodarska poslopja, kajti s požrtvovalnostjo in polno zavednostjo bomo izpolnili naše obveze in dolžnosti.
PROSLAVA DELA
pri zadružnem domu v Dobovi
Predsednik Okrajne lovske zveze tov. Medved je odboru za gradnjo doma poklonil 5000 din, ki so ga prostovoljno zbrali lovci med seboj za najboljši aktiv pri gradnji zadružnih domov.
Po zaključku slavnostnih govorov je sekretar vaškega OF odbora prečital po-•zdravne resolucije, ki so bile poslane na CK KPJ in CK KPS.
Temu so sledila odlikovanja, ki so jih dobili najboljši in najagilnejši delavci, ki so se pokazali pri gradnji zadružnega doma. Zlate značke so prejeli: Merslavič Jože, Novosel Ivanka, Fras Tomaž, Križanec Hubert in Tomc Jože. S srebrno zna-
čko je bilo odlikovanih šest in z bronaste deset najboljših delavcev.
Darila in odlikovanja so prisotni sprejeli z velikim zadoščenjem. Pri tem pa sc ne bodo ustavili, ker jih bo to vzpodbujalo le še k večjemu poletu dela.
Po proslavi dela je bila prosta zabava Med tisočglavo množico domačinov je bilo videti mnogo Hrvatov, ki si onkraj Sotle, nedaleč od nas gradijo enak zadružni dom.
Posebno se je veselila mladina, ki je videla v novozgrajenem domu mesto, kjei se bodo v bodoče vršile razne prireditve in sestanki. Oživelo bo kulturno življenje ne samo med mladino, ampak se bode tudi starejši ljudje z njimi zabavali.
Z otvoritvijo zadružnega doma je storjen precejšen korak naprej v delu izgradnje socializma.
Kako je potekal odkup krompirja v Krškem okraju
Obnova podeželja
l.eto I. Štev. 8.
NAŠE DELO
Stran 3.
Kmetijski kotiček
Da ga bo več, je treba seme izmenjati
Jesenska praha - večji hektarski donos
Komu? Semenskemu krompirju!
Ko ste, dragi kmetovalci v tem letu pregledovali krompirjeve nasade, ker ste iskali koloradskega hrošča, ste prav gotovo opazili, da večina krompirjeve cime ni bila normalna kot bi morala biti. Ponekod so se listi nekam čudno zvijali, drugje so listi bili nekam prižasti, premajhni in nerazviti. Sedaj ko ste krompir izkopali, ste pa v takih, poleti normalnih, grmih našli po večini droben krompir največ do debelosti kurjega jajca.
Zgoraj opisano nenormalno stanje krompirja povzroča nevidna klica bolezni, ki jo strokovnjaki imenujejo virusna bolezen. Edina možnostna obramba proti tej zahrbtni bolezni naših krompirjevih nasadov je pa, da izmenjamo krompir, ki ga mislimo saditi.
V poštev za saditev pride le krompir iz višinskih alpskih predelov, kjer klica te bolezni nima tako ugodnih pogojev za razvoj kot pri nas in je zato krompir bolj zdrav.
Kmetovalci, ki so se tega zavedali, so se za izmenjavo semenskega krompirja pravočasno prijavili pri svoji Kmetijski zadrugi. Le ti bodo naročeni krompir prejeli v oktobru in to iz okrajev Tolmin, Kranj in Dravograd. Za prejeti semenski krompir bodo vrnili enako količino svojega, za stroške prevoza, razkladanja itd. pa bodo doplačali za vsak kg 1 dinar. Na ta način so si nekateri kmetovalci že sedaj zajamčili večji pridelek krompirja v letu 1949, drugi jih pa bodo gotovo posnemali prihodnje leto.
Začeli bomo borbo z ameriškim kaparjem
Podnebne prilike so za pridelovanje sadja vseh vrst v našem okraju tako ugodne, da lahko z malim trudom pridelamo najboljše sadje. Da istega ni, je krivda na nas samih, ker sadnemu drevju ne posvečamo dovolj pažnje. Vprav tukaj največ grešimo in to že takoj pri sajenju, ker sadimo površno, ker sadnemu drevju ne gnojimo, sadja ne znamo ne obirati, še manj pa sortirati in transportirati. Vinograde 4 do 5 krat škropimo, po dvakrat vežemo, okopavamo, privezujemo in gnojimo, vsega tega pa sadnemu drevju ne nudimo in je pravi čudež, če nam sadno drevo sploh kaj da, ko mu pa mi nismo ničesar dali. Prav ničesar pa doslej nismo storili za zaščito sadnega drevja proti škodljivcem in boleznim.
Temu stanju je sedaj napravil konec ame-
riški k,
apar
San Jose imenovan, Le-ta nas
je prisilil, da bomo morali sadno drevje gojiti po novodobnih kmetijskih izkušnjah, ali pa sadovnjake posekati, ker se bodo radi napada tega škodljivca posušili.
Borba z ameriškim kaparjem se začenja že v tem mesecu. Najprej bomo označili vsa napadena drevesa po tem škodljivcu tako, da bomo vedeli katera drevesa so napadena
| tako, da zanje ni več rešitve in so za izko- j pati in sežgati in katera so manj napadena, da jih je možno še s škropljenjem rešiti. To delo je treba izvršiti čimprej, dokler je na j drevesu še kakšen sad, na katerem najlaže spoznamo, dali je drevo napadeno po tem škodljivcu ali ne.
Proti koncu meseca, ko je večina listja ■ | odpadla z drevja, se pa začne s čiščenjem in škropljenjem označenega in napadenega drevja. Škropljenje v jeseni ima večji učinek proti temu škodljivcu, kot škropljenje spomladi. Zato moramo mobilizirati vse sile, da bomo čimveč napadenega drevja po ameriškem kaparju poškropili v jeseni. Če bo čas dopuščal bomo sedaj poškropljeno drevje spomladi še enkrat poškropili, tako da bomo gotovo uničili vso zalego tega škodljivca. Seveda če smo sedaj uporabljali za škropljenje drevesne karbolineje, bomo spomladi uporabljali raje žvepleno brozgo, kar dvakratno zaporedno škropljenje z drevesnimi karbolineji bi znalo slabo vplivati 'ia Stanič j e (drevesni lub) sadnega drevja, kar bi imelo za posledico, da bi se nam kljub škropljenju drevo posušilo.
Reja plemenske živine se izplača
Ljudska oblast je podprla rejce plemenske živine s tem, da je z uredbo določila za to živino višjo ceno in za celotno denarno vsoto prodanega plemenskega živinčeta tudi bone za nakup industrijskega blaga po vezani ceni.
Živinorejski odsek OZKZ je glasom te uredbe razpisal plemenske sejme in to: v Sevnici vsak drugi ponedeljek v mesecu, v Krškem vsako drugo sredo v mesecu, v Brežicah vsako drugo soboto v mesecu. Poleg tega so plemenski sejmi še v Podsredi (drugi četrtek v mesecu), Rajhenburgu (tretji ponedeljek v mesecu), Kostanjevici (tretji četrtek v mesecu).
Da se reja telet od rodovniških krav in rodovniških bikov izplača vam bo potrdil tov. Pacek Janez iz Vel. Podloga, kateri je za
j 3 meseca starega bikca, ki je tehtal 150 kg dobil 5.550 din in isto število bonov. Cena 1 mlade, do enega leta stare plemenske živine z rodovniškim poreklom se namreč giblje od 25 do 37 din za kg žive teže. Nad 1 leto stara plemenska živina se na plemenskih sejmih plačuje od 20 do 26 din za kg žive teže, odvisno je od tega kakšne kakovosti je in kakšno je njeno rodovniško poreklo Rodovniške izvlečke za naraščaj od rodovniške živine, ki se postavlja na plemenske sejme bo izdajala OZKZ živinorejski odsek, na katerega se naj posamezne KZ tozadevno obračajo. Rejec, ki bo imel na plemenskem sejmu za svojo žival na razpolago rodovniški izvleček bo svojo žival vedno za nekaj dinarjev dražje prodal, kot pa rejec, | ki izvlečka ne bo imel.
Če ste hodili minule dni po polju, ste videli kmete, kako hite pospravljati ostanke neizkopanega krompirja, lomijo koruzo, spravljajo koruznico,— nekateri so se lotili že žetve ajde.
Jesenski čas je gotovo naj lepši za kmeta, posebno še, če je jesen bogata. Tedaj kmečki človek z občudovanja vredno energijo dela od ranega jutra do poznega večera. Vsa družina hiti z delom, da bi čim prej izvršila jesensko setev. Od oblasti pa do poslednjega delovnega človeka gre skrb, da se setev čim bolje in hitreje izvrši, saj je od njene uspešne izvedbe odvisna naša prehrana.
Toda naš namen je, da se pomudimo ob drugem važnem jesenskem kmečkem delu, jesenski prahi ali jesenskem globokem oranju.
Jesensko globoko oranje je preoravanje zemlje globlje kakor običajno z namenom, da zemlja čez zimo premrzne, da se zrahlja, da se s tem o čuva vlaga, da se pospeši razvoj in delovanje bakterij, da se rastlini nepristopna hraniva razkroje v takšno obliko, da bodo rastlini lahko pristopna itd.
Skoraj redno nas obišče suša, ki zaradi pomanjkanja vlage v zemlji močno zniža naš hektarski donos. Skrbeti moramo torej, da zemlji očuvamo vlago, ki je rastlinam za njihov razvoj nujno potrebna. V razrahljano zemljo vlaga laže pronica in teže izhlapeva. Globoko oranje torej zemljo rahlja in regulira vlago v zemlji.
Z globokim oranjem postaja zemlja bolj živa. Bakterije, ki žive v zemlji zaradi delovanja zraka, vlage in drugih atmosferskih faktorjev prično močneje razkrajati hranive sestavine (gnoj, hraniva v zemlji) v takšne oblike, ki so rastlini najlaže pristopne, same pa se pri tem močno razmnožujejo in s svojim delom bogate zemljo. Z globoko brazdo torej povečamo rodovitnost zemlje in s tem tudi povečamo pridelek posevka. Zrak, ki v razrah-
ljani zemlji lažje in močneje cirkulira do korenin posevka, pospešuje rast.
No, pa poglejmo še nadaljnje prednosti jesenske prahe. Navadno, če sploh orje kmet praho, jo orje vedno enako. Ploskev na površini mrtvice je zglajen in zbit, da zrak in vlaga težko pronicata v globljo plast zemlje. Zemlja v tem primeru ne more zmrzovati v globino, s tem se tudi slabo ali nič ne rahlja in življenje bakterij je tako onemogočeno. Če pa brazdo poglobimo, smo vrgli na površino sicer nekaj neplodne zemlje, ki premrzne in z razkrajanjem in presnavljanjem postane plodna. Korenine posevkov pa se v razrahljani zemlji laže razvijejo, ojačajo in obogate nadzemski del rastline ter s tem tudi nudijo vso možnost povečanja pridelka.
Nihče ne bo oporekal, da je zemlja po jesenski prahi, ko je šla skozi vse faze zimskega razkrajanja, rahla in sipka ter za obdelovanje kaj primerna in lahka.
Tudi ostanki na požeti njivi, ki so tako zaorani, hitro trohnijo ter bogatijo zemljo s humusom. Jesenska brazda uničuje plevel, razne škodljivce itd.
Ob jesenskem oranju zemljo tudi gnojimo ter gnoj podorjemo tako, da bo rastlinam lahko pristopen.
Razmišljajmo o prednostih globoke jesenske prahe, zastavimo vse sile, da jo izvršimo, pomagajmo svojim sosedom, propagirajmo jo, kajti naše delo ne bo zastonj, saj bo obdelovanje zemlje laže, pridelek pa bo začudil vsakega posameznika, kajti mnogo njih bo vprav to delo uvrstilo med udarnike — med borce za večji hektarski donos!
Toda, delo je na kupu. Kar vrsti se, vse dokler ne bo zapadel sneg: setev, stelja, drva itd. in bati se je, da bi jesenska praha ne bila izvršena. Tu si pomagamo s traktorji, ki delo opravijo hitro in dobro ter v tisti globini, ki si jo kmet želi. Naročila naj kmetje izvrđijo jpri Kmetijski zadrugi svojega območja.
Za ušesi me vseka
je izjavil tov. iz Ceste MLO Krško, ko je pil iz podbiravca izprešan mošt v nedeljo dne 25, septembra. Seveda, ko je pa mošt zaradi zgodnje trgatve bil kisel, čeprav je šele izpod preše pritekel.
Da bi tudi drugi ne pridelali take kislice, je OLO Krško izdal nalog, da se bele sorte ne smejo začeti trgati pred 10. oktobrom, črne sorte pa ne pred 15. oktobrom.
Ker se bodo mošti plačevali po % sladkorja, vino pa po % alkohola, je v interesu vsakega vinogradnika, da pusti grozdje čimdalje na trti. Dokler listje vinske trte pri
belih sortah popolnoma ne porumeni, pri rdečih sortah pa popolnoma pordeči in dokler pecelj grozda popolnoma ne oleseni, grozdje vedno pridobiva na sladkorju. To pridobivanje na sladkorju je prav zadnje dni pred trgatvijo, to je konec septembra in v začetku oktobra tako obilno, da v enem samem lepem dnevu grozdje pridobi pol do tri četrt % sladkorja. Tudi če 10 % grozdja s e gnij e in gre v nič, se izplača čakati s trgatvijo, kajti boljša kakovost pridelanega vina krije izgubo na pridelku.
Delo vinogradnikov pred trgatvijo
Borci za višji hektarski donos
Med najvažnejše naloge za izboljšanje in dvig našega gospodarstva spada nedvomno borba za višji hektarski donos. Tega se tudi v krškem okraju dobro zavedajo, zaradi česar posvečajo temu vprašanju veliko pažnjo; Napredni kmetje, ki so se zavestno vključili v petletni plan in s tem v izboljšanju našega kmetijstva, so pričeli razmišljati o razliki v številčni zaposlenosti kmečkega prebivalstva na obdelovalni površini pri nas in v kmetijsko naprednih državah, kakor tudi o dejstvu, da dosežejo v mnogih državah, mnogo boljši in večji pridelek kakor pri nas, čeprav imajo na zemlji mnogo manj zaposlenega prebivalstva.
Prepričali so se, da posvečajo v kmetijsko naprednih državah že leta in leta mehanizaciji kmetijstva vso potrebno pozornost. Stroj zemljo boljše in prej obdela kot pa navadno poljedelsko orodje z vprežno živino. Semena skrbno zbirajo, očistijo in razkužijo, poslužujejo se izsledkov agronomov in ne zamudijo nobene prilike, da se ne poučijo o vseh problemih, ki so v zvezi z dvigom kmetijske produkcije. Ta dejstva so napotila napredne kmetovalce, da so se uvrstili v vrste borcev za dvig hektarskega donosa. Tako jih imamo do sedaj v gospodarski enoti Kostanjevica, Sv. Križ 8; Boštanj, Kompolje, Lipoglav in Log tudi 8; Jesenice in velika Dolina 12; Bizeljsko 3; a se bo njihovo število dvignilo na 18, prijavljajo pa se borci za večji hektarski donos tudi v drugih krajevnih ljudskih odborih kakor: Leskovec, Dolsko-Senovo, Dobova itd. Poleg tega so si pa kmetje, ki so se dosedaj prijavili za dvig hektarskega donosa, zadali nalogo, da bo vsak v svojem okolišu pridobil najmanj 5 naprednih kmetov, ki bodo vstopili med-
nje in s tem okrepili in razvijali naše kmečko gospodarstvo v novi napredni smeri.
Da je naše kmetijstvo na dobri poti razvoja, so nam v dokaz prvi udarniki in pohvaljene! iz slovensko-hrvatskega festivala, ki je bil 12. septembra 1948 v Brežicah. Borci za večji hektarski donos se na svojih konferencah posvetujejo o čimprejšnjem načinu za izvedbo zadane naloge. Tako so na zadnji seji okrajnega kmečkega sveta razpravljali o izvedbi okrajnega petletnega, plana v kmetijstvu, očiščenju, razkuževanju in selekciji semena, o pripravljanju zemlje za ozimino, o pripravi komposta in drugih gnojil itd. Sprejeli so sklep, da bodo semena redno in pravočasno menjavali, prav tako pa bodo pravočasno izdelali tudi setvene plane radi evidence in pomoči, kjer bo to potrebno.
S strojnim obdelovanjem zemlje pa se ne bo dvignila samo kakovost in količina pridelka, ampak se bo izboljšala tudi živinoreja, ki bo razbremenjena težkega poljskega dela, poleg tega bo pa ostal dragoceni hlevski gnoj doma in izboljšal kakovost naših njiv in s tem tudi povečal pridelek, j Pri okrajnem odboru OF je sestavljena 4 članska komisija za nadaljnje pridobivanje borcev za večji hektarski donos, ki je že pričela z intenzivnim delom. Na zadnjem sestanku je odločila, da bo 3, oktobra konferenca vseh borcev za večji hektarski donos v okraju, na kateri se bodo pogovorili o vseh tozadevnih problemih in prejeli navodila za nadaljnje uspešno delo na polju naprednega kmetijstva, da se naša dežela čimprej dvigne iz zaostale kmetijske produkcije in da vstopi v vrsto ostalih držav, ki že imajo razvito napredno kmečko gospodarstvo.
Vsakemu naprednemu vinogradniku je znano, da stoji naše vinarstvo pred splošno obnovo. Pri tem moramo upoštevati veliko gospodarsko važnost preudarne, smotrne izbire ali selekcije trsnega izbora. Vsa državna vinarska posestva se s selekcijo temeljito b a vi jo, kar pa nikakor ne more kriti celotnih potreb že sedaj, kaj šele v poznejših letih. Vsak napredni vinogradnik bi se moral za to velevažno nalogo, upoštevajoč i potrebo selekcije, živo zanimati. Na raznih ' vinarskih tečajih, konferencah vinogradnikov, kakor tudi v tozadevnih člankih, je bilo že večkrat razloženo, kako pristopimo k selekciji vinskih trf.
Vprav sedaj je čas, da si trte zaradi zdravega razvoja, odpornosti proti boleznim, posebno zaradi rodovitnosti itd. po bližje ogledamo ter izberemo za razmnožite v trs ja, odnosno za nabavo cepičev res najboljše rastline, Skoro ni vinograda, v katerem ne bi bilo več ali manj trt, ki so sicer zdrave in močne, a le malo, ali nič ne rodijo in so zato večje breme in zlo za vinogradnika, kot najhujši plevel.
Dosedanji poizkusi so pokazali, da bi mogli hektarski donos vinograda najmanj podvojiti, ako bi posvečali potrebno pažnjo pravilni izbiri trt in cepičev.
Tiste zasebne trsničarje, ki še danes trgujejo s trsnim materialom brez vsakršne selekcije, moramo označiti kot najbolj nevarne škodljivce našega vinarstva.
Druga zelo važna zadeva je, da se s trgatvijo ne prenaglimo. V nedeljskem Poročevalcu z dne 19. 9. 1948 je bilo obrazloženo, da je pričakovati letos lepo jesen. Že ▼ omenjenem članku je pisec opozarjal vinogradnike zaradi roka trgatve. Na raznih poizkusnih postajah, kot je to v Marib aru na Vinarski šoli, imamo točne zapiske o rezultatih rednih preiskav grozdnega soka na sladkor in kislino, Ti zapiski dokazujejo, kako ob ugodnem vremenu količina sladkorja redno narašča, kislina pa pada, na kratko rečeno: kako se kvaliteta vinskega pridelka stopoma izboljšuje. V mislih moramo imeti, da so prav zadnji tedni, dnevi, rečemo lahko tudi zadnje ure zoritve za ustvarjenje kakovosti vina najbolj odločilne.
Zakaj bi za izboljšanje mošta, oziroma vina uporabljali dragocen in za prehrano našega ljudstva, kakor tudi za splošno naše narodno gospodarstvo velevažni industrijski sladkor, ko nam pa narava nudi v pravi svoji piist-nosti najboljše, česar ne nadoknadimo z nobenim dodatkom.
Ker še nimamo zakonitih predpisov za začetek splošne glavne trgatve, naj Okrajni ljudski odbori sporazumno z nekaterimi naprednimi vinogradniki določijo rok trgatve za svoj vinarski okoliš.
Bodočnost in rentabilnost našega slovenskega vinarstva sta v precejšnji meri odvisna tudi od umne selekcije in izboljšanja na splošno kvaliteto z organizirano ter strokovno pravilno izvedeno pozno trgatvijo.
Ste že pregledali, popravili in osnažili orodje, stroje, posodo in druge pripomočke za trgatev? Ali ste očistili kletne in presne prostore? Ako tega še niste storili, potrudite se in ta dela po potrebi ponovite! Skrbeti moramo, da pride zdrava tekočina — pijača tudi v zdravo posodo, ki mora biti čista, ne pa morda plesniva, cikasta, zatohla, ker se v pokvarjeni posodi tudi mošt in vino pokvarita.
Le tako, če bomo vse to upoštevali, in položili vso skrb temu vprašanju, bomo dosegli zaželjeni uspeh. Naš sedanji in bodoči izvoz vina zavisi tudi od tega, da naši vinogradniki in naše kmetijske zadruge oddajo odkupnim podjetjem, to je centralnim kletem zdrav vinski pridelek, s katerim pridelkom bomo potem izvedli vse nadaljnje negovanje ter tako pripravili visoko kvalitetno, zdravo in konkurenčno blago za inozemski trg.	Bj. St.
llllll!l!imi:|i:lllill!llllll!H;l'l!lllllllllll!i,lililllll!llllllilllllllllll||l:l|||,l ' I 1 l1****
NASE DELO
je organ Osvobodilne fronte in služi interesom širokih ljudskih množic. Čitajte in razširjajte ga, — dopisujte in oglašujte vanj!
111111111111:111111111111111111 i i i'ii
Kako poteka mobilizacija delovne sile
DAN PIONIRSKEGA TISKA
Okraj Krško predstavlja 60 odstotkov celotnega prebivalstva polproletarcev, kočarjev, kateri so tesno povezani na svojo zemljo. Vsi ti srednji kmetje in kočarji so odvisni v pretežni večini, da si iščejo zaslužek na raznih sezonskih delih in pri velikih kmetih, kateri izkoriščajo to tako imenovano vaško revščino. Dosedanji rezultati na terenu so pokazali dovolj jasno perspektivo dozdajšnjega dela. Vsi ti rezultati povedo, da čaka naše aktiviste še mnogo vztrajnega političnega in kulturno prosvetnega dela, ako hočemo razbiti staro miselnost našega delovnega človeka.
Vse naloge mobilizacije delovne sile so slonele na ramah okrajne uprave za delovno silo in Poverjeništva za delo. Množične organizacije pa niso jemale to važno nalogo za dovolj resno, misleč, da je to naloga le uprave in njenih uslužbencev.
Ko se je v borbi za izvedbo petletnega plana pokazala velika potreba v rudarstvu in gozdarstvu, so na pobudo svojih nadrejenih forumov priskočile na pomoč vse organizacije. V kampanji čim večje in čimprejšnje mobilizacije delovne sile v rudarstvo in gozdarstvo so pokazale gotove krajevne komisije tako malomaren odnos, da ni samo graje vreden, temveč bi bilo potrebno, da se jih postavi pred sodišče in se z njimi obračuna. V KLO Globoko je upravnik sklical predstavnike množičnih organizacij že dvakrat, kateri se pa niso odzvali. Predsednik KLO-ja, ki je obenem tudi predsednik OF, se je napram tov. administratorki izrazil, ko
mu je ona povedala, da mora priti na sestanek: »Povej mu, da me ne bo!« Tajnik KLO-j a pa je vprašal, koliko se mu bo plačalo, ako gre na teren.
Da delo pri mobilizaciji rezervne delovne sile ne poteka povoljno, so kriva podjetja, katera podpirajo fluhtoacijo delovne sile iz podjetja v podjetje. Takšen primer je tovarna »Jugotanin«, katera je v prejšnjem mesecu brez vednosti okrajne uprava zaposlila tri delavce. Delavko, ki je zapustila delo v steklarni Hrastnik, imajo že več kot mesec dni zaposleno, ne da bi jo prijavili na upravo za delovno silo v Krškem. Uprava okrajnega gradbenega podjetja Krško sprejema delavce od gradbenega podjetja »Pionir«, misleč, da je to v skladu z uredbo o pobijanju nepravilnosti pri sprejemanju delavcev v gospodarska podjetja. Uprava za delovno silo v Krškem je te primere že javila okrajnemu delovnemu inšpektorju s predlogom za kaznovanje.
Aktivisti, kateri so bili poslani na teren, so kratko malo zapustili svoje delo, namesto da bi vršili delo in poročali o uspehu in težkočah, na katere so naleteli.
V premogovniku Senovo zapuščajo rudarji delo množično in odhajajo drugam, kar potrjuje dejstva, da tam ni vse v redu. Dvakratni poizkus razbitja Mladinske brigade na Senovem je pokazal, da se tam nahajajo na vodilnih mestih ljudje, ki so sovražno razpoloženi napram ljudski oblasti.
Odpravimo repe
Ne mislim, da bi odpravili tako imeno- j vane živinske repe, kot se pravi po domače, če govorimo koliko živine imamo v hlevu, ampak repe, ki jih delajo ljudje, ko čakajo na meso, na blago itd.
Ko delijo meso imamo priliko videti ljudi, ki čakajo že od polnoči pred mesarijo, kar je graje vredno. Ali se ne bi dalo tu kako drugače ukreniti? Že sama beseda »zajamčena preskrba« bi nas morala odvrniti od teh nepotrebnih repov. Velika krivda leži seveda na mesarjih. Tu je treba postaviti takega uslužbenca, ki se bo znašel ob vsaki priliki, tudi tedaj, če slučajno prejme manjšo količino mesa na razpolago. Moral bi na primeren način to razglasiti in si napraviti pravičen ključ razdelitve. Ne oziraje se na prijatelja in podobno, bi moral deliti točno na odrezke in to prvenstveno onim, ki stanujejo v območju MLO ali KLO, kjer se mesarija nahaja. Šele če kaj mesa ostane, naj bi se
dalo strankam iz sosednih KLO. Saj se nahajajo večinoma po vseh KLO mesarije, in ni potrebno, da bi ljudje hodili v druge KLO delat repe. Tudi odstotek kosti se mora enkrat urediti, da ne bo nekdo prejel samo meso, a drugi same kosti, plačata pa oba enako. Priporočamo, da bi tovariši mesarji stopili v stik z upravami sindikalnih podružnic ter upoštevali njihove predloge. Delovno ljudstvo je prvo, kateremu se mora brezpogojno nuditi kar je na razpolago. Člani sindikalnih podružnic so dolžni vsako nepravilnost s konkretnimi dokazi javiti tja, kjer je mesto za to. Le na ta način bomo napravili red po naših mesarijah in odpravili upravičeno nerganje in repe. Poskusimo iti po tej nakazani poti, tovariši mesarji. O repih pri delitvi blaga, kjer je Še mnogo več grehov in nerednosti pa prihodnjič!
Pionirji odreda „Stane Rozman" se pripravljamo za proslavo „Pionirskega tiska"
Mrzlo in megleno jutro. Pionirji v zbo-ru čakajo odrednega načelnika. Prišel je. Povelje »Mirno!«. Pojemo himno. Načelnik odreda čita dnevno zapovest. Čita se okrožnica OPŠ, s katero omenja 10. oktober, dan pionirskega tiska.
Pionirji smo pristopili k delu. Pripravljamo tri stenčase, odredni časopis, vse pionirske liste, Pionirje, Cicibane, Pionirske rukovodilce. Pionirji smo razdeljeni. Eni delamo rizbe, drugi vadijo igre in
recitacije, pevski zbor vadi pesmi, vse delo je razdeljeno. V kotu pa čitajo pionirji mesečni plan. Z veseljem ugotavljajo, da je plan v ideološkem in vzgojnem delu stoodstotno dosežen. Na polici se svetijo na novo ovite knjige. Knjižničar tov. Gomilšek z veseljem razlaga, da je namesto 20 knjig zbranih 160.
Da, vsi delamo. V ušesih nam še zvene besede:	»Obljubljamo, da bo naš odred
prvi v okraju!«
Centralni svet ljudske mladine Jugoslavije je določil 10. oktober za »Dan pio- j nirskega tiska«. Po zaslugi naše slavne NOB, ki je zmagovala pod vodstvom KP > so prišli tudi naši najmlajši do svojega j časopisja. Danes izhaja že cela vrsta pio- j nirskih listov, kateri vzgajajo našega pionirja v novega človeka nove socialistične družbe. Preko pionirskih listov se oni vzgajajo na primerih iz NOB, iz zgodovine našega delavskega pokreta, pokretov v drugih državah demokracije in na živih primerih graditeljev socializma; preko listov vzgajamo mladino v duhu bratstva in edinstva naših narodov, v duhu novega jugoslovenskega patriotizma, razvija se jim ljubezen do Velike Sovjetske zveze in vseh naprednih dežel v svetu. Pionirski listi so poleg tega v veliko pomoč našemu novemu ljudskemu učitelju v šoli pri pouku. Prav tako najde vsak pionir v svojem časopisu navodila za svoje nadaljnje delo in so mu v pomoč pri učenju in organizaciji. Nudijo jim pomoč, da bi bilo delo grup, krožkov in sekcij čim bolj živo, bogato, raznovrstno in imelo čim več vzgojne vsebine. Pionirski listi imajo namen, da se razvijajo kulturno umetniške, kakor tudi fizkulturne in vse druge dejavnosti pionirjev.
Da bo zajel pionirski tisk čim večjo širino, da bo prišel do najbolj oddaljenega
FIZKULTURA
Kakšne dolžnosti ima fizkultura do domovine
Fizkultura kot napredna veja našega j kulturnega razvoja je danes ena od naj- j važnejših in naj večjih naših nalog za usposabljanje za obrambne namene ter ob- , enem ustvarja neomajna bratstva in enot- j nost naših narodov.	j
Ob spominu na preteklo zadnjo vojno se spomnimo, kaj nam je pripomogla fizkultura, v času velikih nalog na bojnem polju. Zato je dolžnost, da posvetimo vso pažnjo telesni vzgoji ter utrdimo to, kar nam stara Jugoslavija ni nudila, še manj pa, da bi nas pripravljala na obrambo. Da bomo to izpolnili, moramo znati ceniti našo borbo, vzljubiti svojo domovino ter tako pomagati sebi in ljudstvu.
Da bomo dosegli to, kar nas uče izkuš- -nje, moramo posvečati več pažnje fizkul-turi ter znati pravilno tolmačiti sebi in drugim pomen njenega dela. Te naloge ne more izpolniti vsak posameznik, tem- j več se je treba vključiti v telovadna društva. S pristopom v športno-telovadna društva bomo izpolnili svoje dolžnosti do sebe ter dolžnosti do domovine. Obenem bomo pokazali, da smo zvesti in vredni državljani mlade Titove države.
NOGOMET
Nogometna sekcija TD Razlaga je v nedeljo 26 septembra odigrala peto prvenstveno nogometno tekmo, tokrat s Prole-terom iz Zagorja.
Igra, katero je predvedlo nogometno moštvo Razlaga na domačem igrišču je bila dobra in tehnično na zavidni stopnji. Na samih igralcih je opaziti večjo telesno kondicijo, kar je vsekakor pripisati rednemu treningu.
Moštvo Razlaga se je predstavilo gledalcem v naslednji postavi: Kerin I, Korent, Graul, Slatner, Krofi, Gregorič I, Čurin, Solner, Kerin II., Lebar, Balon.
Že v samem početku igre je domače
pionirja na vasi, je nujno, da se tudi starši seznanijo s pionirskim čtivom. Ravno na dan pionirskega tiska bodo pionirji naše celotne republike organizirali svečane zbore, kjer bodo obravnavali svoje časopisje. Na teh zborih bodo sledile recitacije, čitanje raznih odlomkov, kratkih igric in tudi pevski zbori bodo zapeli. Zato bi bila dolžnost tudi vas, staršev, da se zanimate za te zbore in jih obiščete. Videli boste, kako so koristni časopisi za vaše malčke in jim dovolili, da se tudi oni naroče na ta ali oni list.
V	Krškem, v Sevnici in Brežicah bodo organizirane razstave pionirskega tiska. Razstave bodo prikazale ves tisk od začetka do danes.
Pionirji bodo napravili na ta dan še več. Tekli bodo štafeto. V enem dopoldnevu bodo raznesli večje število pionirskih listov po območju našega okraja. Zato, starši, apeliramo na vas, da sodelujete tudi vi z vašimi najmlajšimi in si ogledate štafeto, ki bo šla 10. oktobra dopoldne skozi vašo vas.
V	vsako šolo, v vsak pionirski odred in vsakega posameznika mora prodreti pionirski tisk!
Pionirji tekmujte med seboj, katera četa, desetina ali kateri odred bo pridobil več novih naročnikov.
šport
vijal v premoči Razlaga. Z rezultatom 1 : 0 za Razlag je bil končan prvi del igre.
Drugi del igre je bil zanimiv, ker je dobri napad Razlaga predvedel koristno igro in realiziral svojo premoč s 5 goli.
Od igralcev Razlaga je omeniti dobro igro Krof la in Slatnerja v obrambi. Napadalna vrsta je v celoti predvedla igro, ki je zaželjena na naših igriščih.
OBJAVA
Okrajni odbor »Ljudske tehnike« Krško, priredi v okviru dneva Ljudske tehnike dne 18. oktobra ob 14. popoldne na stadionu Matije Gubca v Krškem, motorne in kolesarske dirke. Sodelovala bodo vsa avto-moto društva v okraju, kakor tudi avto-moto društva iz okrajev Trebnje, Črnomelj, Novo mesto, Celje. Izven konkurence pa nastopijo motoristi iz Ljubljane in Zagreba.
Na samem stadionu bodo tudi razstavljeni razni modeli strojev, jedrilic itd., ki so bili izdelani v delavnicah avto-moto društev, klubov tehnike našega okraja.
Vsi motoristi in kolesarji, ki se bodo , udeležili dirk, naj svoje prijave naslove j na Okrajni odbor LT v Krškem.
Zmagovalci prejmejo denarne nagrade in okusno izdelana darila.
RAZPORED KINO PREDSTAV KRŠKO
6. in 7. oktobra: Sedma tenčica angleški film
9. in 10. oktobra: Vrnitev, sovjetski film
13. in 14. oktobra: Skrivnost narave, sovjetski film
16.	in 17. oktobra: Timur in njegova četa sovjetski film
20. in 21. oktobra: Peter Veliki, sovjetski film
Ob delavnikih predvajamo od 1. oktobra dalje ob 19. uri in ob nedeljah ob
17.	in 19. uri.
Bssteži sil fcitjžsžjst
Nepozabni so dnevi, ko sem taborila s pionirji krškega okraja v Izlakah. V Izlake sem prišla neizkušena, pred menoj so vstajala vprašanja, kako in kaj? Toda premagala sem ovire! Vzljubila sem pionirje in se vživela z njimi. Da, marsičesa sem se naučila od njih. Rada se jih spominjam, saj so bili del mene same. Če si te spomine oživim, bom napisala nekaj odstavkov iz spominov na življenje v našem taborišču.
I.
Tisto jutro sem vstala zgodaj. Marsikaj je še bilo treba pripraviti, urediti. Med hribi se je vlekla megla, kot sivkasto gosto predivo. Vaščani so mi prijazno odzdravi j ali. V meni je bilo svetlo, po životu mi je gomazela nestrpnost. Na postaji sem čakala dve uri. Ko so pionirji prispeli, sem se razburila. V začetku nisem vedela, kaj naj jim povem. Med potjo sem jih že spoznala. Pogovarjala sem se z njimi, v meni pa je vse igralo. Čutila sem, kako veliko, odgovorno nalogo prevzamem. Ali jim bom kos?! me je zbodla mi-'
sel, kot igla, »Moram, moram, ne smem odnehati!« Plahost, ki se me je lotila ob prvem srečanju na postaji, je na pionirskem sestanku izginila. Sama sebi se čudim, od kod sem vzela toliko energije in moč, da sem govorila pionirjem o redu, disciplini in novem življenju v taborišču. Pred seboj sem videla otroške obraze, iz široko odprtih oči sem čitala, da je bil moj nastop dober, da sem dosegla, kar sem hotela.
Dan sem preživela med pionirji. Naredili smo načrte za študij, kulturno prosvetno delo, krožke in izlete. Pionirji so me klicali, zdaj ta zdaj oni, me izpraševali in me iskali povsod, jaz pa sem bila zadovoljna. Zvečer smo šli na sprehod. Skupina pionirjev je napravila drugi skupini zasedo. Navdušenje je bilo veliko, ko se je druga skupina izmuznila prvi in jo pričakala doma.
Legli smo k počitku. Daši smo bili tisti dan vsi utrujeni, pionirji in jaz, vendar nismo mogli zaspati. Pionirji so bili vzhičeni nad vsem novim, kar so doživeli in videli; jaz pa sem se veselila dela s temi vedrimi otroci. V meni se je vžgal čuden ogenj; ogenj, ki sem ga že poznala iz brigade.
II.
Sonce je že prodrlo skozi pusto, pre-divasto meglo in poljubilo streho naše šole. Zgoraj na hribčku je cerkvena ura udarila sedem. Pionirji so razvijali zastavo, zdi se mi, kot da so zvoki pionirske himne podili meglo in jo razpršili ter napravili prostor soncu. Obrazi pionirjev so vedri, umiti in čisti, oči žare, mišice so napete. Pionirji se zavedajo časti svojih zastav in rut. Stojim pred postroj enim odredom, čutim z njimi, v meni se vse smeje, a vendar se držim strogo.
Pri učni uri je rešil položaj Dušan. Stavila sem vprašanje o zadnjem poglavju, ki smo ga prejšnji dan predelali. Čitali smo knjigo: Priroda in ljudje. Govorili smo o preobraževanju pustinje. Ko sem vprašala nekaj zamotanih vprašanj o potrebi Kaspija, so pionirji utihnili. Verjetno so bila vprašanja pretežka, to sem čitala v njihovih očeh, ki so me obsojale. Pionirjem je bilo neprijetno, kajti obvezali so se, da bodo sledili študiju. Tedaj je položaj zopet rešil Dušan. Jasno in razločno je razložil vprašanje Kaspija in azijskih »suhovajev«. Dušan je sploh vedel vse. Ostalim pionirjem so oči zažarele, hva-
ležno so pogledali Dušana. Jaz pa sem bila vesela tega zdravega in pravilnega odnosa do študija v našem taborišču.
Ko sem govorila o Partiji in SKOJu, so pionirji z odprtimi očmi strmeli vame. Učne ure je bilo konec, a pionirji se niso dvignili, niso zdrveli v zbor za kopanje. Morala sem govoriti dalje. Pripovedovala sem jim o Titu, Ivu-Ribarju Loli, Lizi Čaj kini in herojih-pionirjih. Slutila sem, kako so mala srčeca vzdrhtevala in si želela biti taka, kot je bil Pavel Korčagin, Zoja Kosmodemjenska ali Čajka. Nato smo se pogovarjali o ciljih, ki jih ima vsak izmed nas pred seboj. Vsak pionir je po-vidal svoj cilj, poleg svojih poklicev so si postavili za cilje še »priti v SKOJ«, nekateri pa celo kar v Partijo. Kar se spomni Branko: »Tovariši, ko bomo mi mladinci, vendar ne bo več SKOJa«. Ta ugotovitev je pionirje potrla — saj tako ne bodo nikdar SKOJevci.
Končno so se le potolažili z zagotovitvijo, da dobri mladinci ravno toliko veljajo kot SKOJevci.
Pogovarjali smo se še dolgo. Čutila sem, da sem se še bolj zbližala s pionirji. Čutila sem, da so me vzljubili še bolj.
(Se nadaljuje).
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dolinar Minca — Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, tel. Krško 43. Tiska Mohorjeva tiskarna v Celju.