1. številka. Ljubljana, v soboto 2. januvarja 1897. VX 0«- 2901 3 XXX. leto Izhaja vsak dan iT««er, iiimši nedelje in praznike ter velja po poŠt i prejeman za a v Bt r o-og e tb k e dežele za vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za Jeden aatsec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brei pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., aa četi t leta 3 gld. .'JO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa ne po 10 kr. na mesec, po 30 kr. z« četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznani la plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeder.krat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole- frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu 6t. 12, Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Mluvno p. n. «w«lni»Uo uljudno vabimo um Mfo aarotbo, a tare goapode naročnike psa, katerim Je potekla koseem meteea naroenlnn, prosimo, da Jo o pravem eaan ponov«, da poAl-ljMn|e ao preaeha In da dobe v ste Številke. „SLOVENSKI NAROD" volja aa l>| ub IJ ana ke naroeiiilte brea poillja- n|a na dom t Vs*i leto . . . gld. 18«— I Četrt leta . . gld.S-ttO Pol leta ... » 6*501 Jeden snese«. „ l'lO Sa poalljaafe ma dona ae raeana 10 kr. na sneoen, «0 kr. aa eetrt lota. ■ poilljamjem po poatl veljai Vae loto . . . gld. i«—Uviri lota . . . gld. 4 — Fol lota • • . ,, 8*— I Jeden meso« . 1*40 BJflF" Narocnje ae lanko a vanklm dnevomi a h krutu se mora poalatl tadl narocalna, d rogače se ao oalrnmo na dotieno naroćllo. Upravnlitvo „Slovenskoga Naroda". Leto 1896. i. Minulo leto ostane znamenito v zgodovini nade države. V njem ao se dovršile nekatere jako važne preosnove, katere so se bile že poprej pripravile. Lansko leto se je dovršilo marsikaj, s čimer eo si obijale glave razne vlade in kar je tudi delalo preglavico vnem parlamentarnim strankam. V prvi vrsti se more imenovati minnlo leto leto volilne reforme. Novi državnozborski volilni red nikakor ni vzoren. Šs vedno naša država a ostaje daleč za večino evropskih držav, četudi ne ta petdeset let, kakor se običajno govori. Storil se je pa vender prvi korak od zastopstva interesov do pravega ljudskega zastopa izvirajočega iz občne volilne pravice. Niti stranke, niti vlada se niso rade odločile za ta korak, prisilile so jih razmere. Na jedni strani je prebivalstvo vedno odločneje zahtevalo občno volilno pravico, na dragi strani se je pa vedno bolje videlo, da sedanji sistem to je preživel in ne ngajal več velikim nalogam in zahtevam novejšega časa. Posebno proti konca državnozborskega zasedanja se že vidi, da je sedanji parlamentarni sistem že obrabljeD, parlament daje te voditi od vlade, kakor ravno hoče. Vsa večja delt so dela vlado. Kjer ni vlada več vlekla ah porivala, je pa stvar obtičala. To se je pokazalo pri kazenskem zakona, ki že skoro popolnoma do gotovljen leži v arhivih drž. zbora. Z volilno r formo pridejo v državni zbor zastopniki novih slojev prebivalstva, in ž njimi nekaj svežega daha. Ta duh pa ne b;de le naudajal 'ov h državnozborskih zastopnikov, temveč tudi ZKstop nike starih tkupin. "Volilno refirmo je Že 189?. l*t» bil predloži! državnemu zboru grof Ta». fF^. Z idej je pa b;l ob hud upor. Mraz je bil pretresal zastopnike vseh privilegovanih stanov, ko ho slišali govoriti o obče i volilni pravici. Nekaterim kar v glavo ni šlo, da bi volili tudi tisti, ki nobenega davka ne plačujejo. Združile so razne stranke in prisilile, da je cd stopil grof Tatrf>. Oa jo Sel, a idej;* njegova je ostala, in minulo leto se je uresničila, če tudi (e bolje v omejeni meri. Preslabi si biii upori vs- h tistih, ki se boje mnenja prebivalstva. Seveda volilna reforma pa s tem ni dovršena. Kmalu se pokaže, da to skupljenje zastopstva in teresov in ljudskega zatopstva se ne bodo da'o ohraniti. Zastopniki dosedanjih voliln h sknp;n bodo igrali žalostno ulogo nasproti novi kuriji, k;.i r-člani se bodo mogli ponašati, da zastopajo prate narodne koriati. Položaj oos'«»f'v,w kmetskih občin in ire«t bode precej podoben stališču sedanjih poslancev veleposestva in trgovin Rkih zbornic. Skoro noben večji politik se v (-h dveh Bkupinah ni maral dati voliti. Celo graščaki. ki so hoteli igrati kako ulogo v politiki, no se d li voliti v kmetskih občinah. Tako je gref Hchenwart vedno zastopal gorenjske kasete, dasi bi se zanj že bil našel prostor kje v skupini veleposestva. Pa tndi upliv-nejši Češki in poljski plemenitaai niso kandidovali v kuriji veleposestva. Sedaj se že govori o raznih sedanjih veljav-nejših parlamentarcih, da bodo kandidovali v peti kuriji, ker hočejo biti pravi narodni zastopniki, ne pa h.uno zastopniki nekaterih privilegovanih stanov. Poslanci pete kurije bodo torej imeli neko večjo veljavo, in to bode sililo k daljšim volilnim pre-oanovam. Druga važna stvar, ki se je dovršila v mi nolem letu je davčna preosnova. Če tudi je finančni minister Pleuer s pomočjo svoje stranke Steinbachov n;ičrt močno spridil, vendar more Avstrija na to svoje delo biti ponosna. Uveljavilo se je socijalno važno načelo progresivnosti pri dohodninskem davka. V tem oziru prehiteli smo celo republičansko Francijo, kjer jo Bourgeoisovo ministerstvo palo ob podoban načrt. Novi d ivčni zakon pi daje divhopla-i če.valcem vel'k upliv na določitev davki. Z njim se naredi konec samovolji davčnih organov in njenih zaupnikov, zaradi katere je marsikdo že škodo trpel. Tretja, nič manje važna reforma je novi ci-vilnopravdni red. 7. njim se uvede v Avstriji popolnoma novodobnim razmeram ugajnjoče pravosodje. Sedanje pismeno postopanje ni več ugajalo za sedanji Čas, ko se je industrija tako razvila in se vse tako hitro vrši. Pravosodni red, kakeršen je ugajal za začetek sedanjega stoletja, ni bil več primeren za konec stoletja, če pomislimo na napredek, ki smo ga storili na vseh drugih poljih. Poleg tega se je letos v državnem zboru rešilo še več manjših stvarij. Glede narodne jedna-kopravnosti v minolem letu nismo v Avstriji dosti napredovali. Slišali smo pač dosti lepih obljub od vlade, a malo dejanj. Napolnjuje pa nas nekaj druzega z nado. Nemška liberalna stranka, ki je bila najhujša in najnevarnejša nasprotnica Slovanov in nižjih stanov, je rninolo leto rapidno razpadala. Njen vpliv je pal skoro pod ničlo. Zlasti na Dunaju, kjer je bila vsemogočna, je popolnoma ob vso veljavo. Življi, ki nastopajo za njo, nam Slovanom niso prjazni, a tako škodljivi niso nam, kot so bili židovski liberalci, ker se ne morejo opirati na moč velikega kapitala. Poleg tega so pa nekatere nove stranke zastavile take naloge, da jih brez Slovanov ne morejo izvršiti. Zato napolnjeni najboljših nad prestopamo v novo leto. V I jnhljiiiii« 2. janvaurja. V dolenjeavatrijskem deželnem zboru je precej hud protisemitski duh. Tako je večina sklenila, da ne voli nobenega žida v odseke. Ta sklep nima dosti pomena, ker je zidov tako le malo v deželnem zboru. Večina je to le zaradi tega sklenila, da Žide zopet malo podraži. Vergani je pa predlagal, da naj se gleda, da bodo tudi vsi stenografi ktistjanje. Protisemitje menda s takimi predlogi hočejo slepiti prebivalstvo, da ne bi videlo, da LISTEK. „K s e n i j a'-. (K premijeri dne 5. junuvarja t. 1.) Z največjim zanimanjem pričakuje občinstvo premijere Parmove jednodejanske opere .Ksenija", trdno prepričano, da mu poda dični skladatelj „Urha celjskega" delo, katero poslavi npvič skladateljevo ime in katero dobi tudi odlično mesto v aaši sicer se skromni, a jako lepo razvijajoči se operni literaturi. Kakor pred vsako premijero, naj tndi o Par-movi „ Kseniji" prodno stopi na oder, iz pregovorimo nekaj besed. Kritiko vati dela seveda Še no moremo, dasi nas je opera pri prvi orkestralni skušnji kaj prijetno iznenadila, ali za laj še razumevanje dejanja in valed tega tndi skladbe same, hočemo na kratko povedati vodilno idejo libreta. Dejanje se vrši v srednjem veku, v dobi romantične ljubezni in silovitosti, v deželi, kjer je prebivalstvo pravoslavne vere. V tisti dobi, ko je bila pravica precej iluzorna, ko je vladala sila, imele 00 cerkve in samostani predragoceno pred- pravico. Kdor je prestopil prag cerkve ali samostana, je bil varen, nihče se ga ni smel dotakniti, dokler se je mudil v zidovjn tega zavetišča. Gorje tistemu, ktlcr bi se bil drznil, pa bodi kdorkoli, šiloma vstopiti v zavetišče, da bi prijel tistega, kdor je tam iskal in našel zavetja, Ta starodavna pravica cerkva in samostanov je velevažna za razumevanje Parmove opere, kajti pcdlaga je nastalemu konflikta. Ksenija, hči imovitega boj ar j a, je živela na grada svojega očeta. Sreča jej je cvetela, kajti ljubila je sina sosednega bojarja, Aleksija in ta je ljubil njo z vso strastjo mladega svojega srca Toda Ksenijo je ljubil tndi Aleksijev starejši brat in ker je Ksenija odbila njegove ponudbe, je siloviti mož sklenil, da ugrabi Ksenijo in jo odpelje na graščino, na kateri je gospodaril kot prvorojenec. Nadejal se je, da se ga Ksenija privadi, da pozabi njegovega brata in mu naposled pokloni svejo srce in ga osrsči s svojo ljubeznijo. Silo vitezu se je rop posrečil. Odpeljal je Ksenijo na svrj grad, ali zaman se je trudil, pridobiti 8i njeno ljubezen. Ksenija je bila Aleksiju obljubila zvestobo do smrti in se svoji obljubi ni izneverila, dasi jo je tolovajski bojar prosil, jo rotil in jej grozil. Končno se posreči Kseniji, da zbeži z bo-jarjevega gradu. Spremlja jo jedino nje tolažnica v dnevih žalosti, postrežnica Tatjana. Ali kum naj beži? Kamor bi se obrnila, povsod bi jo Aleksijev brat dobil. Znanca in prijatelja nima daleč nackoli, jedino zavetišče bi bil v bližini bojarjevega gradu fctoječi pravoslavni samostan, jedino tam bi bila varna. V tem, ko je bila Ksenija na bojarjsvem grada, umrl jej je oče žalosti, ker ni vedel, kdo mu je agrabil hčerko in svoje Ksenije ni mogel oprostiti. Alekhij ni vedel, ali je bila Ksenija šiloma ugrabljena ali je morda ušla s katerim njegovih tekmecev. Da jo je odvedel njegov lastai brat, na to niti mislil ni, a uvarjen je bil, da je Ksenija zanj izgubljena in vsled tega se je odpovedal sveta ter vstopil kot menih v rečeni samostan. Dejanje opere se začne, ko prihitita ubegla Ksenija in njena spremljevalka Tatjana v samostan prosit zavetja. V tem Bamo'jtanu živi menih Aleksij. Ksenije še ni pozabil, nego jo ljubi tako iskreno, kakor kdaj. Ko naleti Ksenija na Aleksija, katerega ne spozna, mn po*e, kaj se jej je primerilo in sedanji protisemitski vodje ss vendar na dragi strani pajdašjo z Židi. Tako dobivajo javna dela in zalaganja na Dunaju židje, kakor ao jih, ko je v mestnem zastopu bila liberalna večina. Seveda protisemitski mestni očetje se na to izgovarjajo, da morajo varčno gospodariti in oddajati dela iz zalaganja tistemu, ki jih najceneje prevzame. — V tem, ko se je zborovanje drugih deželnih zborov odložilo, đ >U njeavstrijski samo sej no bode imel mej zborovanjem državnega zbora. Odseki bodo pa dalje delovali. Sklenilo se je, da se pravila deželne zavarovalnice predlože vladi v potrjenje in dovolilo se je 2.r>000 gU. za organizacijo te z i varovalnice. Novo srbsko ministerstvo je zmerno radikalno. Kralj ni mogel pridobiti nobenega liberalca ali naprednjaka, da bi vstopil v novo ministerstvo. Politično neutralnih mož v Srbiji ni, z ito pa je kralj moral poseči po rađikalcih Novi ministerski predsednik in minister vnanjih stvarij Simič je dovolj znan. Tudi on je bil nekdaj radikale, a Vendar že dolgo ni več in menja politično prepričanje po razmerah. Vojni min'ster general Mtškovič je bil odgojitelj kraljem in je posebno čislan pri dvom, Po političnem prepričanju je baje zmeren liti» r;i 1 - c Njegovo politično prepričanje pa vendar ?ii lako, da bi kaj oviralo njegovo sodelovauje z ministri druzega političnega mišljenja. Finančni minister Vojtd je imel ta portfdj ž* v več radikalnih mintsterstvifa in je izveden v ti laučnih vprašanjih. Minister javnih del Velimirovic je imel ta port-felj v več radikalnih ministerstvili in je po poklicu in že m r in dober strokovnjak. Novi minister no-tranj h stvarij Miko Cijorgjevič je bil v prednjih radikalnih ministerstvih pravosodni ali pa minister vnanjih stvarij Ko je bil 1893 1. poslauik v Pariza, ga je anarhist Lmtier bil napal z nož^m v neki gostilni. Novi pravosodni minister dr. M lovan Milovaaovič in minister narodnega gospodarstva Klerk' sta zmerna radikalca in prof-sorja na bel-grajski visoki Soli Novi učni minister Andrej Nikolič je bil v prejšnjem radikalnem ininisterstvu minister vnanjih stvarij. Nalojza novega ininister-Btva bode pred vsem dovršiti revizijo ustave, potem se bode pa umaknilo Tri novih volitvah za akup-Ščino gotovo dobi zadostno večino. Boj bode imelo I liberalci in s skrajnimi radikalni, Napredna »'ranka bi novi vladi ne delala nobenih težav, da tudi ni razp la. Pri narodu je tako ob zaupanje, d i brez vlade ne spravi nobenega poslanca v zb)r. To stranko je bil osnoval kralj Milan sam iz raznih vzrokov in držala se je tako dolgo, dokler je našla (;..r<> pri dvoru. Kralj Aleksander je pa sedaj menda spoznal, da bi bilo nevarno za njegov prest!, da se vzdržuje ta stranka in jo je zatorej odslovil. Ukaz proti učiteljem na Turškem Turško učno lninisterstvo je i/dalo strog ukaz vsem vodjam javnih in zasebnih učilnic, raj takoj dajo zapreti neitelje, ki bi se razgovarali 0 političnih vprašanjih fcli pa kritiki »vali naredbe oblastev. ILmo ministerstvo fce je s tem ponižalo v nekak oddelek poli-(te. (' st i Turčiji ta naredba ne dela in obsojajo jo cvlo omikanejši Turki. Evropa pa zaradi tega Ukaza Tu 5ij i Se nima pravice prezirati, kajti tudi v n^k. ter h evropskih državah bi najrajši učiteljem zamašili nsta. V Belgiji učiteljev ne zapirajo, temveč pa samo iz službe poŽeno, Ce j" toliko predrzen, da bi k ij kritikoval delovanje klerikalne vltde in drugih Aleksij jej obljubi, di jo bode ščitil ter jej razkrilo, oa je njen bivši ženin. V tem naznani Tatjana, da B€ bliža Aleksijev brat, tolovajski b-jar, in vsi se umaknejo v samostan. Po orkestralnem inttrrEezzu nastopijo Aleksijev brat in ijrgnvi spremlj'Vhlc, Aleksij spozna takoj brata, ta pa rj°ga ue- Boj ar zahteva, naj ss mu izroči Ksenija Aleksij run to odbije in mu tuli pOVe, kdo di je. U tame se prepir. B nar pozove ineniba, naj brani ubeglo Ksenijo, ne z besedami, nego z dejanji, in ko mu naposled grozi, da ga nbi^e, kakor psa, če fe neče boiit:, i grabi Aleksij m č, Ksm'ji huče preprečiti, da bt b at brata nmoril in ker je Alr ko j ket r enih zanjo itak izgubljen in jej ni nič, če bama živi ali umrje, plane mej b; i'a se brata, da ju ra/druž', a zadene in prehode jo b ia; ev meč, da se zgrudi mrtva na tla, Ti podatki naj zadostujejo- Libreto je vele-dramatič n in jako if kten ter kaj primeren za epero. O Paroiovi skladoi nečemo govoriti, proro kujemo pa Premijtia .Ksenije" bo znamenit vtčer. oblastev. Namen je isti, samo sredstev se v vsakem kraju poslužujejo, kakeršna so primarna za dotično deželo. Tudi v Avstriji bi nekateri najrajši učiteljem zabranili vsako svobodno politično mišljenje. Marsikak učitelj je že moral mnogo trp iti zaradi svojega političnega prepričanja. Protisemitski listi že napovedujejo, da bode novi dolenjeavstrijski deželni odbornik dr. Gessrnan že izbil učiteljem libe-berale muhe in glave. Grške razmere. Neki grški državnik sa je izrekel proti dopisniku ,M. Allg. Zntung", da bi bilo za Grško jako nevarno segati po Kreti; če tudi bi to bila jedina prava rešitev kreSanskega vprašanja. Grško je v silnib finančnih zadregah, katere sta jednako zakrivila Trikup;s in Djljanis. Največja napaka je, da ima na Grškem vsak poslanec okrog sebe neko klijentelo, ki hoče biti preskrbljena na državne stroške. Poslanci tekajo okrog mnistrov in za vsako podporo zahtevajo kako zasebno ugodnost. To pa držtvo stane milijone. Njegov oče je bil dolgo let minister. Hotel je to razvado odpraviti. Zidel je pa na tik odpor, ih ga je kralj sim prosil, naj vso stvar pusti. Samo železna volja in neuklonljiva disciplina bi mogla preprečiti take zlorabe. Tako od'očne volje pa sedanja vlada nima. Po m slih tega državnika Grško še pet let od državnih dolgov ne more obresti plačevati, potem pa po 4°/^. Kar se tiče orijentskega vprašanja, se spomladi spuatajo kristi-jani na Kreti in na vsem liilkauu., če diplomacija ne najde kake povoljne cenitve. Pride do tacih zmešnjav, da si evropski diplouoatje tega misliti ne morejo. Slovansko Sokolslvo. Javna telovadba ljubljanskega „S )kola:. Će je predo'ga. začnemo se dolgočasiti tudi pri najlepši zibavi. U rudi i i dolgočasi ms pri tem prej stvar, ki ji zabava ni prvi n - m m Č o veki je, kakor bi mu težki breme snel raz rami, kadar se venjer že nad* kaka neskončno d Ipri preistava s pavzaini brez konoa in kraja. M-j te vrste p tehtava 80 soadale dosiej tuli n...-y jnuo tel.vidbs. S^omi-namo se ta ».h, k\ 83 trajde md 2. ari. Občiast o je bilo proti konca ma'oie trndnejše, kakor telovadci, in si nestrpno želelo z^ršotk*. V tem ee zadnjič ni groš.lj. Oisi je bil raz peri d ob d en, kafcor msloiteda], vendar se je telovadba i/.-. LŠla v treh četrt/.tkah ore. Sij pa s> si tudi točk-? pkoro br.i3 odmira dillo! To in p* iz vrstno it telovadbe, .katero bi gl d d ves din', kakor se je nekdo izrazil o njej, sta bila vzrok, da se je sološao refclo: .Prekratko je blo!" Nam se zde te b s^de najboljše priznanja tako za točaost prire-d L»e, k<*k>r za to, kar se je podalo. It izpored je obsegal proste vajs, vaje na orodjih v 3 vrstah na droga, bradlji, konja ;n kozi z jedea-kratno menjavo orol i, vaje s kiji in borbo s sabljami. Nastop t »k k pro-t m vajam, kakor k ostali telovadbi, moramo imenovati skoro vzoren 11 vzorno nastopati ni navada blovenskvh Sokolovi Korak je bil vseskozi pravilen, pri nek derih telovadcih le še preveč šolsko pravilen. Zdeli bi bli pri teh več elegantnosti. Pri prsatih vaj ih Kranjske javne telovadbe |e mej tem, ko so vad teljj kazali vaje, zavladalo občno popravljanje obleke, brk in drugih poprave potretnih in nepotrebnih stvari. Teg« predzadnjo ned ljo nismo opazili. Ttdovadci so mej ka-z^nj^m stali strumno, kar kaže o lerem napredku d scip'ine ljubljanskega .Sokol h naiizuri^nejfo telovadce. Veieli nas, da je že vendar prodrlo mnenj*, da za javne proste vaje ni vsakdo, os ;b to pa ne, kd ir misli, da si prostih vaj ni trnba uMi Tudi naj-bcljš mi telovadca he jih jo .al.ti. Tj je bil včasih lep pogled na te sVrivljene roa-dob:io (vsaka roka dragače). Vaje 80 se v obče lično izvajale. Pri nekaterih telovadcih bi bili želeli pravilnejših krogov in mirnejšega trapa. Borba s sabljami ja bila brez dvoma najlepša točka vsega vzpt^eda. Z o sirom na kratki čas, kar se vadi borba s sabljami, je bil up h naravnost presenetljiv. Ispadi in borilni ustopi. pri katerih sa navadno zagreši največ napak, so bili povs-am pravilni. S ski in obrane so bili začetkoma izvrstni, pozneje pa se je telovadcem poznala velika utrujenost. Tema se ni čaditi po prejšnji naporni telovadbi: jako težkih prostih vajah, telovadbi na orodjih in vajah s kiji, ki utrudijo ravno tiste mišice, kakor sabljanje. V*e priznanje grs vztrajnosti telovadcev, ki so po vs j telovadbi izvedli vsaki po 144 sekov in ravno toliko obran. Ljubljanskega „Sokola* predjelo vedski zbor je v preteklem letu izvršil dobršen kos dela in dosegal lepih nspehov. Dosedanji jedaaka vztrajnost, marljivost in IjabeEsn d) stvari navdajaj ga tudi v prihodnje, in se lepših aspeho? mu prinese novo letol Na zdarl Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 1. januvarja. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči izredno sejo, katere se je udeležilo 27 občinskih svetovalcev. Predsedoval j i župan Hribar. Prva točka dnevnega reda bila je obljuba novoimenovanih meščanov gg Alberta Drganca, Štefana Nagyia Aidreja Zaiarja. Novi meščani segli so pred zbranim občinskim svetem županu v roko ter, stori vši obljubo, bili tudi f irmdno vzprejeti maj meščane ljubljanske. Potem stavil je obč. svet. dr. Krisper nujni predlog, naj se c. kr. vlada naprosi, da ljubljanskim obrtnikom in trgovcem vsled potresa jim dovoljeno brezobrestno državno posojilo kot neizterljivo odpiše. Kakor zn-»n>, dobili so ljubljanski obrtniki m trgovci 100000 gld. državnega posojila, s katerega amortizovanj*m le treba pričed že sedaj, početkom leta 1897. Vsakdo, ki pozna razmere v Ljubljani, mora priznati, da se položaj obrtnikov in trgovcev ni še skoraj prav nič zboljšal; dosedaj reiif>nn u al * se je komaj četrtina porušenih hiš, prizaduU cbrtniki in trgovci n m -jo še svojih lokalov in tudi prejšnja obrtna delavnost in kupčija ni se So povrnila. Nasledke katastrofe občutita obrtni in trgovski stan še dandanes in ni jima vsled tega mog iče vrniti državno posojilo. G ivormk torej priporoča svoj predlog ter želi, naj bi se prošnji pridružila tudi obrtna in trgovska zbornica. Župan Hribar pravi, da se za to, kar hoče predlagati, že tuli dru ji krogi zanimajo, ter da bode to pojasnil v tajni s ji, ako je obTduski 8 7ut s tem zadovoljen. Ker ni bilo ugovora, se je razprava preložila v tajno sejo. Obč. svet. dr. Gre goric stavi nujni predlog, uaj občinski svet pooblasti gospoda Župana, da vse potrebno ukrene glede reahzovanja 3°/0 državnega posojila že tekom meseca januvarja. H šni go-spc.darji, ki potrebujejo denar, morajo vedeti, pri čem da so z zaprošen m posojilom. Žipin Hribar izjavi, da je o tem bil v občinskem svetu že večkrat razgovor in da vsled tega pojdata z deželnim glavarjem početkom januvarja na Danaj, izposljevat povoljno rešitev tega vprašanja, zlasti glede obresti, ki naj bi se jemale šele od let-i 1900 naprej. Obč. h vet. dr. Gregorič zadovoljil se je s tem poja smioni te rumaknil svoj predlog. Obč. svet dr. Maj ar on stavi nujni predlog, naj se gospodu županu naroči, d i kratkim potom izposluje pri o. kr. deželni fiaančni upravi, da se 25'etna davčna oprostitev podeli tudi tistim po p >-tresu provzročenim prezidavam, katera je okr mil ah ukrene mestni magis'rat; ako pas tem ne bod rci in Alojziju Vodniku, kamnoseška dela gosp. Alojzi u Vodniku, dobavo stavbenega in rezanega lesa pa gospe Ivani Tavčarjevi. Obč. svet. dr. M a j a r o n v imenu polic jskrga odseka poročal je o peticiji fi me G. Toenies in so dragov za odpravo prevažanja železniških vez na mesto, kjer se južna Železnica križa z Dunajsko cesto. To peticijo je podpisalo n&d 5O0 pttentov, maj njimi cela trstu cajodličnejših ljubljanskih tovarniških, trgovinskih in obrtniških firm, veliko število trgovcev, podjetnikov iu obrtnikov iz okolice, potem razni župni uradi, župani itd. Ona navaja vho nedostatke, ki nastajajo javnemn prometa po Dunajski ceeti iz prevažanja železniških voz, in iz ročila sa je magistratu s prošnjo, naj izpoduje, da 8d tudi mestna občina pridruži v peticiji oaaenjenim razlogom in prešnjura in nadalje ukrene, d t so petič >ja predloži na pristojnem mestu v nvsževanje. Policijski (dt k našel je seveda, da je peticija po po nem opravičena bodisi po svojih stvarnih raz logib kakor tndi po obliki, ki je izraz resnične nevolje radi permanentnih prometnih ovir. Govornik omenja, da je v resnici nečuveao, da se kurentna proga rabi kot kolodvor in obširno razlega, da proti temu se je že prid več kot 20 leti pritoževal cbč. svet, trgovska in obrtna aboraica ter letos tudi deželni zbor. Nadeja se, da bode ju/.na železnici, ki je prišla sedaj v ttduejAe razmer«, konečno vender zlasti glede na tako nenavadno močni ljudski glas (dpravila to neznosno prevažanje. Občinski svet vzprejel je soglasno predlog obč. svet. dr. Majarona ter ukinil, da se psticija, kateri se mestua občina povse prdraži, odpošljo ravnateljstvu južne železnice, prepis pa c. kr. železniškemu ministf rstvu s prošnjo, naj b'agjtuli delovati ua nje naglo iu pgi doo rešitev. Podžupan dr. vitez Bleivveis poročal je o E«valovanju n estnih redarjev proti nezgodam in ker tudi druge < bčice zavarujejo svoje rtdarje in etroški niso znatni (okolo IGO gld. ca Ict<), izrekel se je občinski svet za zavarovanje. Ooč. svet. Žagar je v imenu polic, odseka predlagal, naj bi se sadanja Tržaška cesta od Paj-beljeve hiše do njenega projektovanega izteka v Dunajsko cesto imenovah „Bleiweisov krog*. Obč. svet. dr. Krisper nasvetuje, naj ee omenjena cesta imenuje „Vel ka B!e.w-is3va cesta", obč. svetovalec Hraskv želi kako krbjše ime, občinski svet. dr. Tavčar pa predlaga, naj se ta zadeva še jeden krat vrne odseku. Ta predlog je bil vzprejet. Prečni poti, držeči ob levi strani Opekarske ceste do Malega g-, bca, imenovali sta se „Veliki stradon* in „Mali stradon". Predlog obč. svet. Tu rka. naj bi se aŽ"dovsko ulice" prekrstile v „E nspielerjeve ulice", „Ž dovska steza" pa v „Navratilovo stezo", oditopd se je prlicijskemu odseku v perečan-e. Pred zaključkom javne seje je župan Hribar slovesno izpregovoril. podal preg'ed v starem letu dovršenih del in naznanil za novo leto važnejša dela; zahvaljeval je občinski svet in magi.itratove nradnike za trndapclno in vestno sodelovanje ter ko nečno čestital k novemu letu občinskim svetnikom in vsemu prebivalstvu ljubljanskemu Podžapan dr vit. B 1 e i vv e i s zahvali se v imenu ob', sveta na čestitkah ter želeč županu ve selo in srečno novo leto, zagotovil ga ob jednem, da ga hoče občinski svet podpirati v njegovem vestnim in trudoljubivem delovanji vedno in z vsemi močmi. Potem je bila tajna seja do V',9 ure. Volitve v kupčijsko in obrtniško zbornico kranjsko. Volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani razpisala je volitve. Te se vrše z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih glasovnic 14. janavarija 1897. 1. od devitih dopoladne do šestih popoladne v magistratni dvo rani v L utljani. Vrže se pa volitve tudi z dopešiljanjem od volilca* popisanih glasovn'c. V teh morajo biti tisti trgovci ali obrtniki vpisani, katere vohlec voli, in potom je glasovnico, podpisano od voblca, poslati z izkaznico vred na deželi c. kr. okrajnemu glavarstvu tistega kraj«, kjer je podjetje, v mes'u Ljub Ijaoi pa nrustnfiu:a magistratu vsaj do 12. januvarja 18(J7 I. Glasovnico s* smejo odprte ali zapečatene oddati ali dopoabt*. Ako je glasovnica zapečatena, je treh«, da je zunaj zapisano volilčevo ime. Opozsrja se š) na to le: Ako imajo ženske same v ovčjih rokah kako trgovino ali obrt, voli v njih imenu opravitelj njih trgovine ali njih obrta, in mora tedni on podpisati glasovnico in tudi še prepisati besedo „opravit-dj". Pošiljajo se pa glBsovnise na ces. kr. okrajno glavarstvo lahko po pošti ali po posebnih poslih. Oddcjo a~i pa tudi labko pri županstvu ali c. kr. davčnem urada da jih poSlje glavarstvu. Pcštnine ni nič plai'ati, ako je naslov na c kr. o V rajno glp. varstvo tak, kakor je na glasovnici natisnjen. Omenja se že, da ete glssovnica in izkaznica na jedni strani natieajfn«, in da je na drugi Btrani že tudi naslov na okrajno glavarstvo narejen, in da je le napisati ime kraja, kjer jo okrajno glavarstvo, in če se list zapečati, tudi volilčevo ime. Po dogovoru z mnogioiimi udeleženci se priporočajo 7a vol tve v trgovsko in obrtniško zbor nico častitim volilceae r.aelednji gospodje: 1 Trgovcem I in II volilnega razreda, kateri dobe rudeče glasovnice: Vaso Petričič, veletržec, prelaednik mest. hranilnice v Ljnhljam. Karol Pollak, t»-poveo in posest, v Ljubljani Avgust Skaberne, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. 2. Trgovcem III volilnega razreda, kateri dobo višnjeve glasovnice : Ivan Krajec, kujigotržec in posestnik v Novem menta. Franc Omersa, trprovecin posestnik v Kranji. 3 Obrtnikom II. volilnega razreda, kateri dobe bele glasovnice: Anton Klein, lastnik tiskarne in posestnik v Ljubim ni. Prane Kollmail, steklar in pos. v Ljubljani. Josip Kušar, laitnik mlina, drž. poslanec v Ljubliani. Josip Lenarčič, tovarnar in posestnik na Vrhniki. V Ljubljani, dne 31. decembra 1896. Narodni volilni odbor. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. januvarja. — (Ljubljana v 1 1896.) V seji obč. sveta zadnji vočer st> rega leta je gospod mestni župan razvil sliko delovanja mestnega zastopa ter magi strata v prešlem letu Danes, žal, ne moremo radi iu d f.itoega prostora podati obširnega govora, niti okrajšanega. Z vesoljem pa bodo vsi, ki se zanimajo za razvoj naš ga utolnega mesta, čitali prihodnjič, koliko ae je tarsko leto za Ljubljano koristnega zvrsilo, odnosno sklenilo, in koliko je upanja, da bode mesto tudi v novem letu napredo valo v lepiii in dobrih napravah. Narcdea stranka je tu pod vodstvom velezaslužnega gospoda župana Hribarja lahko ponosna na svoje delovanje v prošfem letu! — (Mestni magistrat.) Drugim namestnikom županovem določen je za tekoče It to policijski komisar g. Fran Po d gor ček. — V komisijo za disciplinarno postopanje proti mestnim uslužbencem izvolili so danes mestni a rudniki kot svoja zastopnika fg maglHir^tnega svetnika Ivena Vončino in računskega revidenta Frana Trdino. — (Repertoir slovenskega gledališča) Dane se bode preduravlpila burka s petjem „Ali je to dekle". Il^la bil je to burko znani skla datelj nekaterih najboljših in najpopularnejših nemških operet Millocker. O Parmovi operi „K se ni j a*, katera pride dne 5. t. m. na oder, govorimo v listku. — (Slovenske gledališke predstave v me • secu januvarju bodo nastopne dni : Danes soboto 2 , torek 5., sredo (sv. 3 kraljev dan) 6., petek 8, nedeljo 10 , torek 12, č et rtek 14., soboto 16., torek 20., petek 23., nedeljo 25., torek 27. in četrtek 30. januvarja. Želeti bi bilo, da se narodna društva pri prireditvah društvenih veselic in shodov ozirajo kolikor možno na te dneve, da se ne dela po nepotrebnem konkurenca tako eminentno kulturnovažnemu in najživejše podpore vseh zavednih rodoljubov ljubljanskih in tudi vnanjih potrebnemu zavodu, kakor je ravno slovensko gledališče. — (Vstop slovenskih poslancev v deželni zbor štajerski) Konec članka, kateri smo pod tem zaglavjem priobčili dne 30. decembra, se mora, kar so pač znubiti čitatelji že sami opazili, glasiti : „Prav iz srca želimo, da ne bi naši poslanci neprevidno postopali, ker s:c<>r bi naši nasprotniki po pravici trdili, da Brno res še nezreli za politično delovanje. * — (Občni zbor „Sokola" ljubljanskega) bode v sredo dne d. t. m. (sv. treh kraljev dan) zvečer ob 7. uri v telovadski dvorani v Narodnem domu z običajnim vsporedom. Ker je to prvi občni zbor v novi telovadnici in se bode razgovarjalo o važnih društvenih stvareh, se je nadejati posebno obilne udeležbe. Po zborovanju prosta zabava. — (Novi deželni dvorec) V zadnji številki smo poročali, da so bdi dež. poslancem v prvi seji dež. zbora predloženi načrti za novi deželni dvorec, a iz notice je pomotoma izostalo ime gospoda avtorja. Nacrte je naredil dež. inžener gospod I. V. Hr a s ky. — (Akad fer. društvo „Sava") ima svoj izredni občni zbor v petek dne 8. januvarja 1897 ob 6. uri popoludne v „Narodnem domu" (pritličje). Odbor vabi gg. starešine in člane k udeležbi. — (Silvestrov večer društva „Slavec") je v „Narodni dom" privabil toliko mnogobrojne ga, odličnega cb'instva, da je b la prostrana Sck lova dvorana do zadnjega prostora zaBedena. Vzpored je bil jako zanimiv in pevske točke izvajale bo se v splošno zadovoljnost. Sosebno g. Inerrann zabaval je občinstvo z drastičnim predstavljanjem različnih karakterjev, da ni bilo smehu ne konca ne kraja; on in pa g. Pt-rdun pela sta kot „Novičarja" nekaj rezkih lokalne razmere šibajočih kuplete t. Komični prizor: k< ncertna godba „ Mišji strah" je bil izvrsten. Petorica (gg. Rus, Urbasčič, Buh, Perdan, Malic) pogodila ga j« vrlo humoristično in z ia bnrno pohvalo ter ga na splošno željo občinstva morala ponoviti. Pevovodja društ a g Sachs je s spretno roko »odil pevske to'ke in težavni komični prizor. Ob polunoči pozdravil je zbrano občinstvo g. Dražd v lepem govoru, želeč obč nstvu, društvu ii sploh blovenskeran narodu veseleje novo leto, nego li je bilo preteklo. Ob pokanji šampanjk in burnimi klici: „V*selo novo h to" razgrnila bo je zavesa in uzrli smo slikovit prizor „Alegorijo", katero j« zares krasno slikal in uredil g. KramarŠič. Glavna točka vsega vzporeda je bia za mladi svet seveda ple?, kateri je ob marljivem h vi ran j-- vojaške godbe trajal do rano ur*. OoČiostvo se je jako dobro Babavalo in splešno se jn ('uio, da je „Slav©eu lahko povsem zadovoljen z uspehom teg i večtra in da se mu ni treba bati nikake — konkurenco ! r. — i Hujskanje 1 Iz Poljan nad Žkofjo Loko sr nam piše: Minuli so božični prazniki, ko se je glasila prelepa pesem angeljev: „Slava Bogu na višavi in mir ljudem, ki so dobie volje". Te besede se niso glasile v naši cerkvi te praznike, pač pa se je razlegalo z lece hujskanje in sovraštvo mesto miru. Naš kaplan izbral si je na sv. Štefana dan za predmet svojej prepovedi „Slovenski Narod" in „Rodoljuba". Uboga lista! Prokleta sta v dno pekla ! Gorje njemu, ki te liste čita, njemu ni več pomoči, ako se ne poboljša in teh listov ne opusti. Odveze se takemu ne more dati, ako ne obljubi, da tega ne opusti, kakor onemu ne, ki ima pregrešno zvezo z drugo osebo in da za trdno ne obljubi, to zvezo pretrgati! Jednak si „Narodu tedaj nečistnikom, v jeden in isti koš te zametajo. Omenjal je še zadnjih volitev. Trdil je, da se je njemu silna krivica godila in da je bilo golo obrekovanje, ker ni nobenemu rekel, da ga ne bi sprevidel, ako ž njim ne voli. Pozival je istega, da naj prvi kamen na njega vrže, ki je to slišal. Ne vemo, je li s tem hotel doseči neki mučeniški venec, saj je bilo sv. Štefana dan! — Dasi je Vaša propoved gospod kaplan, trpela več ko jedno uro, kar ni Vaša navada, kajti drugikrat ste komaj pol ure na leci, uspeha vendar niste dosegli, kakoršnega ste morda že naprej pričakovali. 0 tem ste se lahko že mej pripovedjo prepričali, ko so jeli ljudje cerkev zapuščati. In le jedno mnenje je: „To ne spada v cerkev." — Kje so časi, ko je vladal v naši občini mir, ko smo složno in v največjem miru živeli z gospodi duhovniki, posebno kaplani. Od kar je tu goapod Kromar, ga ni več miru. Tudi ga na more biti, kajti on si prilastuje neko državniško oblast, ter hoče, da mora le njegova prava ostati. No, liste smo brali in jih bomo brali, če se taki ljudje že tako rotijo in razgrajajo na leci! — (Znamenja pomladi) Gospa K'ementina "Vončina je nam poslala trobentic in metulja pogrebca, katerega so v L'tiji ujeli dne 31. decembra. — Iz Železnikov je pa nam poslala g. Milka Hafner tudi šopek trobentic. To je gotovo vebka redkost ob tem času. — („Narodni dom" v Novem mestu) Občni zbor delniškega diuštva „1. Narodni dom v Novem mestu* brde dne 25. januvarja t. I. Vzpored : Letno poročilo; Račun za 1. 1696 ; Odloćba dividende ; Volitev treh računskih preglednikov. — (Velik požar ) Dne 29. dec. nastal je ponoči v Hrenovicah požar, kateri je burja raznesla po celi vasi. Ogenj je upepelil 18 hiš in gospodarskih poslopij, mnogo orodja in pridelkov. Gasilci so se na vso moč trudili, da uduše ogenj, ali storiti niso mogli drugega, kakor da so ogenj omejili ker je nedostajalo vode. Skoda je jako velika. — (Nesreča pri spravljanju hlodov iz Jelovce) Iz gozdov Jelovte vozijo ljudje hlode na malih Baneh do glavn h potov sainottž, brez živine. Pri tem doiu je dne 30 ihc^mbra 1. I. ponesrečil 15letni mladenič A'oj«»j Mohorič iz Podbelice pri Kropi. Njegov brat Fiauce ga je namreč našel omenjeni dan opoludne pod hlodi — mrtvega. Sani s lil« ili so ga s tako silo pognale ia pri t snile k neki skali, da se mu je leva roka zdro bila ter skoro popolncma odtrgala cd živeta, glavo mn je pa tako zmečkalo, da so možgani iz nje izstopili. Prenesli so ga na njegov dom v Pod-belico in dne 1. t. m. v Selcah pokopali. — (Štajerski dež. zbor in Slovenci) „Domovina" piše: Vedno boij se nam uriva misel, di so slovenski podanci slabo pogodili, ker so šli zopet v dež. zbor. Dve petini je nas Slovencev in le tri petine Nemcev Da Štajerskem, in kako se postopa z rami! Pri pozdravu in otvorjenji ni spregovoril niti c. kr. namestnik kot zastopnik vlade, ne grof \V~urmbrand kot dež. glavar ne jedne besedice slovensko. To je dokaz, da nas Slovencev ne priznajo v štajerskem deželnem zboru in več bi odločno na rodnim poslancem ne trebalo, da bi ne izogibali tega kraja, koder nimajo kaj iskati. Obljube in posamezna odlikovanja nimajo koristi za narod in če tudi prihajajo od prvega ministra v Avstriji. Ti gospodje so diplomati in kaj je diplomatska obljuba, smo se Slovenci že mnogokrat prepričali. Nam bi koristila le odločna politifta, a za to nam manjka odtočnih mož. — (Narodna čitalnica v Mozirji) priredila boJe dne 10. januvarja 1897. dvajseti letni občni zbor v zvezi z večjo veselico v proslavo dvajsetletnega cbntanka društva. Vspored občnemu zboru in veselici objavi se pravočasno. — (Shodi na Goriškem ) Dae 27. decembra 1. I. je bil v Kojsk^m volilni shod, katerega so se udeležili pcslanci dr. Gregorčič, grof Alfred Coro-nini, Berbnč, Klančič, dr. Rojio in dr. Turna. Poročala sta dr. Gregorčič in prof Berbuč Jutri, nedeljo, dne 3 t. m., bo shod v Ajdovščini, na katerem bode porečal dr. Turna. — (Imenovanje ) Računski praktikant gosp. Jos. Planinec je imenovan računskim asistentom pri računskem oddelku tržaškega namestništva. — (Dež. zbor isterski ) Rizni listi javljajo, da je ministerski predsednik grof Badeni pred kratkim rekel zastopniku istorsk>h veleposestnikov posl. Bartoliju, da se dež. zbor isteraki premesti 1. 1898. iz Pereča v Polj. Če je to resnično, se snide dež. zbor samo še jedenkrat v razupitem Porečn. — (Razpisana služba) V kaznilnici za moške v Gradcu mesto pristava v XI. čin. razredu, z norm. dohodki, prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo. Prošnje do dne 5 januvarja drž. nadpravd n št v u v Gradcu. * (Veliko presenečenje) so vojaki nekega polha doživeli pred božičnimi prazniki, uital se jim je običajni „Regimentsbefrhi", v katerem je bilo mej drugim povedano: Kar se tiče božičnih praznikov, Be pripominja, da ne dobi nihče dopusta čez praznike in sicer zategadelj ne, ker so letos božični prazniki le nekaj dnij pred novim letom. * (Kdo je kriv ?) Mestece Torre del Greco na Laškem je bilo v velikih finančnih kalamitetah. Prebivalci so se dali prepričati, da so tega alibe-raloi" krivi in bo pri prihodnjih volitvah volili v občinski svet same klerikalce, mej temi vse mestne duhovnike. Ti bo naložili jako visok užitninski da vek na meso, a mestnih financ niso zboljšali, kajti prebivalci uživajo mej letom same makarone. O bežičnih praznikih so šele izvedeli, kako se je podražilo meso. Uprizorili so hitro malo revolucijo, kat-re uspeh je bi), da so duhovniki koj odložili mandate za c bčinski svet, županstvo pa je odpravilo visok užitninski davek. • (Svet se pogreza) V mestecu Sant' Anna di Pelago v provinciji modenski se je svet udri, veled česar se je porušilo 118 hiš. Pod vasjo so jezera, katerih voda je p dplaviia tla, kjar je stalo mestece. Prebivalsto je zbežalo. Jednaka usoda zadene najbrž tudi mestece Cellene v provinciji Vi-terbo. Tndi tam podplavlja vola tla in se je jeden del mesteca s cerkvijo *red že pr.drl. * (Eksplozija na ladji) Na parnikn „Delta", stoječem v pristanu „P!ymout.hB, je nastala v četrtek silna eksplozij*, lini se je bi dinamit. Ladja ne je takoj potopila. Na ladji je bilo 40 oseb Koliko ee jih je rešilo, še ni znano. Darila, s Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani eo zadnji teden pcslaii: Mohorjani s Sel pri Kamniku 2 gld ; gosp. drd. med Janko vitez Bleiwt»iu-Trsteniški 5 gl. kot darilo Slovencev v Inomcistu; slovenski bogoa'ovci centralnega semenišča v Gorici 100 gl. za božičuico; g. dr. Ait. Mihalie, predsednik podružnice za Ljutomer 6 gl. 20 kr.; podružnica za Kotmaroves 18 gld. letnice; g. Marija Lipšava iz Slobtmec 4 gld, katera je sporočil umrli Anton; IUjhenburski Har*mbaša nabrauib 3 gl. 60 kr. za prvo zaklopnico družbinih vžigalc; al. okrajna po sojilnica v Ljutomeru 10 gl.; Harambaša s hajdučki 3 gl.; Šentpoterska meška pcdrožaicti v Ljubjiui 7G gld. 70 kr.; podružnica v S". Petru na Krasu 16 gl. letnine in s'avno upravništvo „Slovenskoga Lista" zbirko 19 gl. V oprostilo novoletnih voščil so darovali: G. Fr. Raktelj, mestni nadučitelj v Ljubljani 1 gl., g. Luka Svetee, c. kr. uotar v Litiji, z redbino 5 gl , veleč. g. Iv. Trpin, kapelan aa Studenca 1 gl, podružnica žeoske podružnice v Kranji po gosuej M .r ji Drukarjevi 33 gl. 20 kr , po veleč. g. Iv. Zupanu, kur. tu v S; Petru na Kr; s s pg : Aud. Lavrecčič 1 gl., Fr. Groznik 1 gl., Iv. Zapa? 2 gl , Fr. Štele 50 kr., Fr Gsržina 1 gl., lvauka Vele^ič 1 gl., Fr. Križaj 50 kr., Fr. Avčin 1 gl., Ferdo Karš 2 gld. 50 kr., Karol Sa-jovic 1 gld., Fr. R j evič 1 gld., Fr J daš 1 gld, M»tija Pavhč 1 gl., Fr. Torkar 50 kr., N. Studeny 1 gl., K. Lanasi 50 kr., Iv. Korošec 1 gl., M Medica 1 gl, Iv. Špiiar 1 gl. in M Kalan 50 kr. — G. dr. Vinko Gregorič, primanj v Ljubljani 5 gl.; g. državiu poslanec Ant Kob' .u 5 gl., c. kr. poštar v Trojanah g. Fr. Konšek 1 krono iu gospa Katarina Konšekova 1 krono Izjavljajoč iskreno zahvalo rodoljubnim darovateljem, našemu časopisju, delavnim podružnicam in slavnim braniln cun izrekamo danes nado, da se bo v prihodnjem letu navdušenje p. n. občinstva do naše družbe povekšalo, požrtvovalnost pa pomnožila. Dražbinim dobrotnikom veselo novo leto I Blagaj ništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Imenik p n. dam, ki so se pri ženski podružnici v Kranji na korist družbi sv. Cirili in Metoda odknpile dopošiljanja novoietmh voščil: Biodek Bela, Chrobath Murija, Drakar Marija, Fiorian Terezija, Gabrič Ivana, Globočnik Ama lija, Globočnik Julijana, Globočnik Marija, Giobočmk Marija, Golob M irija, H*vška Mena, Hiavaček Jo-sefiaa, Hiebš Antonija, Hubad Ivana, Jager Milka, Jugovic Ana, Jagovic F*ny, Jugo vic Far>y Keršič Marija, Killer Marija, Konc TVrezija, Koron Cecilija, K mi I -r Marija, Kreuzberger Eliza, Krisper J.-sipina, Lin..- Marija, Majd'ć Matilda, Majdič Ivana, M daje Elira, May •- Ana, Maver M.trija, Mayer Gabrijela, MikUvčič Janja, Mohor Ivana, Novak Antonija, Omerea Ana, Omeraa Josipina, Pavšlar II lena, Pe zdič Amalija, P>tc Katarina, Pire M »rj-., Pire Olga, Polak Marija, Preširen Terezija, Prevc Mar>ja, Prevc Antonija, Prevc Albina, Pučn k Josipina, Puppo Jo sipina, Rakove Marija, Rakove Marija, Rovss Marija, Sajovic Ivana, Sajovic Pavla, Sajovljntga odgovora K I d r priuaša popoln i mu n k vseh batov, izhajajočih v A vstro-ogerski, na Neoškem in v Švici ter nagaja vse važnejše, v drugih dežel - h izhajajoče liste, podaja pa tudi podatke glude razširjenja, cene in tendence tistih listov ter navaja cene za insercije in reklame. Sploh je pa knjiga jako poučna seveda samo za tiste, kateri Be hočejo itfjrmovati v iosercijskih zadevah. Brzojavke. Dunaj 2. januvarja. Ministerski predsednik grof Badeiri je vsem podrejenim oblast-vom naročil, naj takoj storć vse priprave za nove državnozborske volitve. Volitve v peti kuriji se bodo vršile v drugi polovici meseca marca, volive v kmetskih občinah pa pet dni pozneje. Dunaj 2. januvarja. Podžupan dr. Lueger je opustil advokaturo. Dunaj 2. januvarja. Listi prijavljajo oklic, naj se zbirajo milodari, za znanega meteorologa Falba, kateri živi v Berolinu v največjem siromaštvu. Dunaj 2. januvarja. Pri srečkanju kreditnih srečk je glavni dobitek 150.000 gld. dobila srečka serija 2145, št. 60, drugi dobitek 30.000 gld. srečka serija 393, št. 64, tretji dobitek 15.000 gld. srečka serija 2145, št. 6 2. Beligrad 2. januvarja. Listi javljajo, da se vrne razkralj Milan in da ostane stalno tu. Peterburg 2. januvarja. Car je ustanovil novo, nad ministerstvom stoječo instanco, najvišji svet, kateremu stoji na čelu veliki knez Konstantin Konstantinovič. Pariz 2. januvarja. Cirjeva novoletna čestitka Faureu je naredila najboljši utis in se splošno ziuat.ru za nov dokaz rusko francoske intimnosti. Zobobol olajdiaj«sj<> zobne kaplj ice lekarja Piccolij a v Ljubij anl (Dunajska cesta), katere so bile odlikovane r. Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Vis. prejasne gospu prestolonasledmco-vdove nadvojvodinje 0V~ Štefani] e. ~SJj| Steklenic« velja 20 kr. 6 (2302—8) Umrli m> r Ljubljani: Dne .'JO. decembra : Edvard Stibil, kleparjev sin, 4 leta Emonska cesta fit. 8, davica. V deželni bolnici: Dne28. decembra: Jožef SStiene, krošnjar, 40 let,jctika. V h i raln i ci: Dne 27. decembra: Liza Subadolec, gostija, 82 let, ostnreloBt. V otroški bolnici: Dne 25. decembra: Albina Vizjak, železniSkoga delavca ln' i, 5 leč, ' ki hit n .i. Meteorologično poročilo. December Čas opa-Kovanja Stanje barometra v mm. temperaturi v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 31. 1 jan. n 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 743 9 74A5 7453 — 1-7 —24 — 1-4 ; 1. jvzh. al. szab. si. SV/.ll . oblačno oblačno akoro jaa. o-o ■ a, D 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7456 7452 744-4. —34 —40 0-8 al. jug ar. jjzah. si. sszabod jasno oblačno jasno 00 Srednja temperatura četrtka in petka —21* in —2,4,f i za 0*5' in 0 3* nad nornalom. Dnć 2. januvarja 1897. Bkupni državni dolg v notah..... 101 gld. 80 ! Skupni državni dolg v srebrn .... 101 r 90 avstrijska zlata renta....... 122 . HO Avstrijska kronska renta 4*/, .... ICO , 95 Ogerska /.lata renta 4 ,....... 122 „ 20 Ogerska kronska renta 47,..... 99 . 60 Arstro-ogerake bančne delnice ... 958 „ — Kreditne delnice......... 376 „ 25 London viata.......... . 119 , 90 NemAki dri. bankovci sa 100 mark . , 68 a 77>/( 80 mark............ 11 , 18 SO frankov........... • , 52 Italijanaki bankovci........ 5 , 45 fj. kr. cekini........... b , 66 dne 31 decembra 1896 iu državne srečke iz i. 1854 po 250 gld. 143 gld. 75 kr Državne srečke iz 1.1864 po 100 gld., . 189 , — Donava rog. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 „ 25 Zemlj. obč. avstr. 4 1„ zlati zast. listi 99 a 40 Kreditne srečke po 100 gld...... 201 „ 50 Ljubljanske srečke......... 23 , — Budolfove srečke po 10 gld...... 23 „ — Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 157 n 60 Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v 476 m — Papirnati rnbeli .... 1 . 27»/4 Zahvala. Za jako mnogobrojne izjave sožalja, ki so nam doslo tako dobrodejno od prijateljev in znancev mej boleznijo in ob smrti naSega iskreno ljubljenega, predragega brata, oziroma svaka in strica, gospoda (4) Josipa Borghija c. kr. realčnega profesorja za lepe darovane vence, posebno gospodom kolegom in učencem VII. razreda, za ginljivo petje realskih učencev, kakor za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitka dragega r.t njega izrekajo najtoplejšo zahvalo žalujoči ostali. Frirediteljica slamnikov (apreterka) proti tedenski plači od 15—20 gld. Zahvala. Nižje podpisani vahvaljuje *e vsem svojim prijateljem, članom -Čitalnice" in dragim znancem, kateri so se udeležili sprevoda njegove ljubljene, nepozabne soproge 8) Marjete Bole roj. Kosir katera je dne 96. decembra po dolgi bolezni, spravljena s sv. zakramenti, sladko t Bogu zaspala. Pokojnica je bila izvrstna in skrbna gospodinja, dala je vsakemu dobri vzgled in svet. Zapustila je žalujočega soproga, dve hčeri in dve vnukinji. V P ulju, dne 29. decembra 1896. TviriJ Sole, posestnik. Veliko zalogo raznih pristnih dalmatinskih kakor tndi (7—1) clrMjigcila vin priporoča po primerno nizilclri cenah. Tomo Tollazzi ¥ Dolenjem Logatcn. "Postranski zaslužek 150—200 gld. meio&no za osobe vseb poklicnih vrst, ki se hotč pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo na ,,Hauptstadtlsoho Woohsolstubon-Gosollaohaft Adlor & Comp., Badapest". (8898-9) I^Nlikiiovlteu» I.1S74. Ponudbe naj se pošljejo tvrd ki (11-3; J. S. BENEDIKT v Ljubljani. Ogforsko-lirvatsko delniško pomorsko 2222 parobrodno društvo v Reki. ,39) Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komfortom opremljeni, električno Hitre razsvetljeni parniki) v vožnje; V noči od sobote na nedeljo ob 1. uri in vsako sredo dopoludne v Kotor preko Zadra - Spljeta in Orača. Vsak pondcljek v Spljot-Metko-vič. Vsak petek v Lošinj-Zadar-Spljet. Vsak četrtek postni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora-Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj v Opatijo in Lošinj, povratek isti dan ob 8. uri 45 minut. Vozni redi so nahajajo v Waldholm-o vom „Kondukterju" atov. 593-604. h i 1 i [> e usl c i njS & Jtđm n J- ti unrende ckcrrte illen katere so že več let preskušene in po odličnih zdravnikih kot lahko odvajalno, razstopljivo sredstvo priporočane, ne motijo pribavljanja, so popolnoma neškodljive. Ker so posladkorjene, jih otroci radi uživajo. Škatljn t 15 kroKlJi« imajoča, velja kr., zavoj z 8 škatljicarni, torej b 120 Urtijiliumi. velja le i m. v. (8172—9) 7ahtnuoi ,.Noaiteln-»ve od-£.411 ID Vaj vajalne kroglp. e". — Pristne so samo, ako imajo pridejann varstveno znamko „Sv. Leopolda* v rudečem tisku. Naše registrovane skat-1 j n e, navodi in zavitki morajo imeti podpis .. ■ Jii 11 f>p \. Aj»u. Uiekcr". Philipp Keustein-ova lekarna pri „sv. Leopoldu", Dunaj, I., Plankengasse 6, Znlogit v 1. juni juni pri gg lekarjih U. l*iucoli-)u in M. MurrieiHvblttege r-ju. ..Glasbena Matica" v Ljubljani. Pod vodstvom svojega društvenega koncertnega vodje gospoda Josipa Čeriua priredi zbor „Glasbene Matice" s sodelovanjem solistov in orkestra si. vojaško godbe c. ii kr. pešpalka kralj Belgijcev št. 27 tri redne koncerte in sicer dne 7. januvarija, 10. marca in 12. aprila 1897 v Sokolovi dvorani Narodnega doma" z nastopnim programom: Karel liendl: Molitev", mešan zbor. Dr. Anton in Dvorak: „Hvmnus", op. .'50, mešan zbor in orkester. Mihael lv. (ilinka: „Kamariliakaja', dve ruski narodni pesmi za orkester. Edvard Kremaer: „Balkanski glasovi", op. 111, za sopran- in bariton-solo, moški zbor in orkester. Zdenko Fibtoh: ..Zdani", mešan zbor. Feliks Mendelssohn-llartholdi; ,,Son poletne nofil", i -li, ionski zbor in orkester z /.voznim tekstom. Feliks Mendelssohn HarthoUli: ..Koncerf, za gosli z orkestrom. W, A Mozart: ,,Requlem", soli, mešan zbor, orkester. Stanko Pirnat.: „Vzpomladna", mešan zbor. Franc Bchubert: „Simfonija", orkester. Rihard NVagner: ..Nastop gostov" ii opere „Tanhauser", m- '• m zbor iu orkester. Pogoji za predplačo za vse tri koncerte: Sedež I. vrste: 4 gld. za posameznika, 8 gld, za rodbino: seduz II. vrste: 3 gld. za posameznika, <> gld. za rodbino; sedež III. vrste: 2 gld za posameznika, 4 gld. za rodbino. — Za rodbino štejejo trije člani; vsak član več plača l gld. za vse tri koncerte Pred plačuje se lahko v dveh obrokih: pred prvim in pred dru-im konc rtom. — Predplačila se sprejemajo v trafiki g. Hcšarka v Sch-nburgovi ulici. I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžeb Ljubljana Cr. FH-Ulš. Breg št. 6 pri p«*u i u ii»4!ii ■ .i (i) službe iskajoče vsake vrste (moške in genske) n» tui ji..•,(•■••/. t»n ne jiiini i. PHd?IIX - POMADA na razstavi za zdravje in vreda-vunje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana z nagrado, Je po zdravniškem izreku in mnogih zahval-n h pismih, katerih število gre v tisoče, priznana kot jedino, zares reelno in neškodljivo sredstvo, s katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospodih lepa in bujna rast las in se prepreči, da n"i izpadajo iu d.t se ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobe po nje rabi močno brke. Za uspeh iu za neškodljivost se garantuje. Lonček 80 kr., če se pošlje po pošti ali proti povzetju 90 kr K.HOPPE VVien, XV., Zinkgasse 14. 12790—18) gld. 160 Mraza in mokrote branijo Jedino le mojo svoto v no-znati o (8899—8) častniško-konjske odeje katere priznavajo ekonomi, posestniki konj, grajski oskrbniki kot gorke trpt-ine, nepokonfiljive konjske odeje. Iste so jako velike, z živ.mi progami in bordnrami opremljeno in se tudi rabijo kot. gorke posteljne odeje. Cena je za vrsto A gld. 1 60 in na vrsto B gld. 2'—. Rn-men idlakaste fljakarske odeje s i> različnimi pr.igami in bordarami, kompletno dolge in široke, • metra dolge, l1 , metra široke, jako fine. gld. 3 60 komad. — Pošilja a jamstvom proti povzetju. Za nengajajoče se p >vrne denar. Jedini kraj za naročila: M- Rundbakin, VVien, II., Taborstrasse 35. Stev. 8. Razglas. (9—1) Pri podpsanem magistratu izpraznjena je služba blagajničnega kontrolorja s prejemki IV. činovnega razreda. Kdor hote dobiti to službo, dokazati mora, da se je izšolal na velikem gimnaziji ali na veliki realki ali pa na zavodu jima jednakein ter da je prebil izpit iz državnega računstva in blagajniški izpit. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, vložiti je do dne 15- januvarja letos pri magistratnem vložnem zapisnika. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne" 1. januvarja 1897. r i I s i MMočete ti dohiti Icmmo jtolt? Rabite le Jedino v sv6Ji vrsti patentirani, popolnoma neikedljivi „KI L E B O 3^T" avstrijski patent štev. 46/31 lil. (3120—10) Naredi blesteče belo, p^b mozolje, osepnične baržunasto mehko in ^>^L^ luknjice in vse kožne mladeniško svežo ^^^L,- necis*ODe kate-polt, odpravi pege in v.r.u. ,».mk». remkoli ličilu. 4 en ta Mtt- htt- iii4 i X navod i In m za ratta tat tir*, a. v. Dobiva se po vseh lekarnah drogevljah in parfumerljah, kakor tudi naravnoit za 35 kr. več, ako se vposlje naprej znesek. Izdelovanje patentovanega ,Kleronau pri Josip ini Šip v Taboru, Palackvjeva ulica. 0S|f~ 1'oimredbe ne Bwkoullliu potuui pro^suj'»J«»- Z2X i I S 1 0 I . ma noii-a eladni izdell za slabotne in bolnike posebno pri boleznih na praib, pljnčih in v golrancu, za kašelj, bripavost, influenco, malokrvnost, bledičnost, bol v želodca, hemoroide, kakor tudi za nervoanrst in splošno telesno slabost kot dijetetieno sredstvo že 50 let izborno izkušeno in od zdravnikov priporočeno. (3314—7) Dobivajo hh v lekarnah, v boljš ih drogerijah, delikatesab in specerijah in naravnost pri Ivanu Hoff-u, dvor. dobavitelju, Dunaj, I., Graben, Braunerstrasse 8. PrOMpehtl In coullulUl l»re/|»la^no tu frifciiUo. g" Pisarna g dvornega in sodnega odvetnika 4 Idr. A. Homann-af in t* J> u n fi j tx * nahaja se sedaj q s i. Graben, Braunerstr. št. 5. S Vabilo k občnemu ^Toonrui. delniškega društva I Narodnega doma v Rudolfovam ki ee bode vršil 15. januvarja 1837 ob 6. uri zvečer v Narodnem domu. Vspored: 1. Letno sporočilo. 2. Račan za leto 189G., ki kaže; dohodkov 4 70 gld. 83l/i k*., aktiv 10731 gld. 67 kr. stroškov 424 , t'.)1 .. - pasiv 10215 „ 38 . prebitek Iti gld. 84 kr. prebitek 486 gld. 2!i kr. reservni fond 1138 gld. 131 - kr. 3. Odločba dividende za I. 1895. 1. Vol. te v treh račansk h preglednikov. Dr. Albin Foznik (3) predsednik. |SS6r" Kemične barvanje ni treba! ""IgSSg Sleherni si lahko doma v 10 minutah obleko in perilo pobarva v vseh barvah. Epohalna iznajdba! 500°/o prištedenja! MAVPOLE SOAP etraugrleSUco Toaivilno milo barva vsako barvo in otenjavo. V 10 minutah lahko vsakdo z malo vrele vode in s tem angleškim liitrvilnlm milom barva in snazi obleke, bluar, |>re|tr<»t;robee. hvIIiic in cilrimic rokovlce, m.^ii \ !<■»•, ovratnik«*, Bvllno l>i«i;<>. t-»»!*«»*«•. oipkv. nt I »h, hnržun, NtriiMovn |ni« ni«. l)ultn*te Hlaiunlke itd. — Niti na ro ah, niti na posodah ne preostaja sled teg* ItartlliifKii mil«. Je (rpcluo v |»< nlu in ne z^ultl lwrie un Holucu. -- \m««li si.irii olileko novo !■* mo«ln<», — Je Mtrnpn |>r»»ti» in ne rnzjeili« niuleri|nl». — Vrlju IO kr. koiund (<'rii<> r>o kr,)« s katerim ne lahko barva rela toaleta. — Vsiik komad ImrVIiic^n UiilA ima navod za porabo. !!!Patentirano po vsem svetu!!! The American and Foreign Maypole Soap Syndicate (.•5123-2) I^Olldoil. .Tlu.vpole Soup agentura na Dunaju, Mariahilferstrasse 105. < "» AVNlro-Oiie-rnko: lekarna rpri sv. l)nbuu K. Toiuiiju ■•itNlettulk A. IViliKer, .'.«:•.» 1». Iliru št. 19, BalOgSl /.»» ld«bl|»no! l>c/.rln» leknrim ,,i>ri ji Pomagaj*«, M. I.ruKtek, IteHelJevn rruln t*t. 1, polej; mesarskega mostu. obozdravnik A. Paicliel Pod Trančo šl. 2, poleg čevljarskega mostu, I, nadstropje u«f;ivlj;i na najnovejši in najboljši način umetne zobe in zobovja brez vsakih bolečin ter Opravlja plombo vanj« in vse zobne opemclj«. <>«Im1 1*1111 j lijo /.oluio l ► > I « ><• t m « - r, umih r( on je m /Ivcil. * ♦ «> ♦♦♦♦o » • ** *» «m^» tvi **>*>**>*» ov F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o kr. unif. blagajnioe drž. železnic uradnikov rr Xjj-ut)13a.ra.I, ^oleiraTo-u.rg-OTT-o -ulice št. -i se priporoma slav. občinstva za izdelovanje olvilnih Oblek po najnovejši fuconi in Dajpovoljnejsih c«knah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Nepremočljive liaveloke izdeluje po najnižji, brozkonknron6nt oonl. — Gospodom uradnikom se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform tor preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, močo, klobuke za parado itd. (2191—40) 1 L. Luser-jev obliž za turiste. tlOtOV« in hitro upli ri*d»tvo proti K n j-jim oreMom, ■/.nIj«-n» na podplatih, petah drugim trdim praHKain kož o. Dobiva Be v lekar- nah. Vcdiko priznalnih pistm je na o^lod v elavni raz posilj.iltuci; L Schvvenk-a lekarna 850- 1 Mcldllnjr-DonaJ. ^»1 Pristen samo, će imata navod in obliž varstveno zhutnko in podpis, ki je tu iraven] toro j naj bc pazi in zavra« vbo manj vredno ponarectbs. PriHten v LJubijani t J. Mayr, Mardetscbhiger, U. pl.TrnktlcBy, G.Piceoli.L. Grooel; vKa«lolfi>vem S. pl. Sludovič, F. Ilaika; t Kamnika J Močnik; v <'elov«l A. Egffer, W. Thurmvvald, J. Birnba-cbor ; v lire »ali A. Aich-inger; v Trm« (na Komikom) C. Meunor; v Beljaka F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Gorlel G, 15. Pontoni; v U«lf«. beraa A. lluth ; v Krn-n j I K. Šavnik; v K»«l-Koal C. E. Andrien; v ldrl|l Josip Wrarto; v ltatl|*vs,*. iS Štev. 2287;'». Razglas. o Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemne požarne zavarovalnice v G-radcn se usoja Aasnanj ti p. u. d«-ležnikom društva, da M prične vplačevanje društvenih doneskov za 1897.1. z dnem 1. januvarja 1897 in more isto vrnili vedno iatotHko pri ravnateljski blagajnici v lastni nisi štev. 18 20 Gospodske ulice V Graclci, kakor tudi pri zastopstvih v Ce-lovci in v Izubijani*) in pri okrožnih komisarjih. Opozarja h*i tudi, da vni oni p n. društveni deležniki poslopnega Oddelka, ki bo bili prvih devet mesecev leta 1895. že zavarovani pri zavodu in ostanejo tudi Se v 1. 1897. društveni deležniki zavoda, glasom sklepa društvenega shoda z dne 4. maja 1890 dobe iz obratnepa preostanka poslopnega oddelka, ki se je dosegel v 1. 1 fj95. povratno odškodnino v znesku 8 , za 1. 1895. vplačanega đru&tv«-nega cloueska, za kateri ae zniža done.sek, dolžan zi 1 18U7. V Gradcu, dne 20. decembra 1806. ZE3 a,^7-xi a/t el j s t o c. kr. priv. vzajemne požarne zavarovalnice v Gradcu. m *) Pisarna zastopništva v Ljubljani se nahaja v lastni hiši zavoda na "Marije Terezije cesti št. 2, v pritličji, neposredno pri vhodišcu. (8418) (PonaliB se ne honorira.) OOOOOOOOOOOOO priporoča J.Soklič. i ► JDSIP REICH , 4 likanje sukna, barvarija £ < in kemična spiralnica > i Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 w i se priporoča za vsa v to stroko spada- W joča dela. 1 Postreiba točna. — Oene nitko. F A "V ▼v -fiL. KTJETST Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval (l742> lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno ua izboro. Vsakerftna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse more so shranjujejo in zaznainemijejo. Pri zunanjih na-roAilih blagovoli naj bu vzorec vposlati. /zor Alojzij Erjavec/zor (1728) Čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča se prečaat. duhovafiini in slav. občinstvu za obilno naročevanje Nzno-vrstnih ol>u vnl, katera izvršuje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejše do najpriprustejse oblike. Mere se shranjujejo. Vnanjira naročilom naj se blagovoljno pridene vzorec. }§■ Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov in čepic. Najnižje cene. ^ Pre kupov iil oom tovarniško oene. Ceniki se pošilja ,o brezplačno. ■■ -yt£\Wi- h--------- J. Z-m^Z^Z£»»ZZwZ 1 Stari trg St 16. Ljubljana Stari trg št. 16. 151 aSEA3SrHhH13 c=SJ t=ii STE I oderci! izvrstne facone,n. najboljši izdelek [j 11 '*J«*«*i»<*|«"> pri [j ALOJZIJU PERSCHEj Pred 22, pol«sr muslne hiSe. rj Puškar in prodajalec i).ciklov. FRAN KAISER V Ljubljani Selenbu:goveuSic3 3. Najboljše urejena f$fr delavnloa it popravljanje blolklov ln ilvalnlh strojev TTrTrv -T?:,;----- -------- J. J. ITAGILAS i Ljubljana Turjaški trg štev. I I Solmi slikar Poljanska cesta 72 Sobni slikar Moste 33 Izvršuje vsa v to atroko spadajoča dela, kolikor mogoča po naj- /Jm nižjih oenab. (.G' 6) Za ukusno ln trpežno delo se Jamči. '" Naročila pismenim potom: itfoite št. 33. "IjBi Xyein.3teei Toni 173 1) V VOflllltltll **t. SI priporoča p, n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj in vozov, svojo kovaško ebffft izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, pobelmo priporočagg.hiSnim posestnikom vezi za stavbe ter jamči za dobro delo in točno potrežho. Velika zaloga suknenih ostanka? po znižani ceni pri Hugo Ihlu Ljubljana, Pred škofijo št. 2. ^ Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. i * Pleskarska mojstra c. kr. državne in * c kr. priv. južne železnice. \ F Slikarja napisov, T j atavbltisk* in pohištvena pleskarja. K * Tovarna za oljnato barve, lak J in pokost. (1744) ^ r Zaloga ori«»n»l"etfH l*Brl»ollneiJa. T 3j Mas oba n konjska kopita in usnje. (T I največja lil« u}iin]it| (svilnatega blaga} fruo in iit»iu»>i'>. g V za cel«* obleke in lilmf, priporoča t po uajiiiijlh eeiiMli Alojzij Persche J ] Prod Škofijo 22 poleg mestn ? Iršo. j Ht3HDIM"i ' ■"^'"MBBSJ*;"j"*"™™^"*'M'^ I Pijte domači liker ! I iz planinskih zelišč | „Triglav" | m aelodec vrel* *« lurepča I in dobro voljo Tabuja. ! HENRIK KENDA (1746) Ceneni lepi klobuki za d a m g. Vodno zadnjo novosti. i'oprav i j !i se urno in prav no con j. Modni žurnali frmuo in lActoij, LJUBLJANA. 131 jSE? Ljubljana, Ij>iiim j slu* c*ckUi sjI. • Vit Tovarniška zaloga ^« 9 šivalnih strojev in veiocipedov. ■'*-•*' Ceniki zastonj in franko. £3, Antoni I^jro^lcier Sv. Petra cesta št, 16 Ljubljana Sv, Petra cesta št. 13 priporoča svojo veliko salogo gotovih oblek sa g"ospode in dečke, jopic in plaččev za gospe, nepre-močljivili liavelokov iti. OI>l«lce incrl se po najnovejših ntoroih in po nnjnižiih cenah solidno in najhitreje isgotovljajo, (I7.'>;t) Fnd. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srolir.iih. i'a tule, jekla in nikla, kak >rtudi stenskih ur, budilk in saL nskihur vse le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih conah. Novosti v žopnlli, kakor tudi v aton- »klh urah vedno v zalogL Poprave se izvriojejo najtočneje. puškar ^- I ^ j it s> l j 21 u i Židovske ulice št. 3 priporoea svojo bopato /.alogo 4»i«»>Jik /,n lov in osrtnto vnr-iiomK «*lrrlji\n in polreb-ni*ln km lovec. Popravki se izvršujejo v moji ilehvnlci. Xj5*u.lol5aiisL, Stari txgr štev. i. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvr.stuH Mhanio-rCBulee in mlatilniee, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (l"'U) Conikl zastonj in poštnine prosto. I J, KlauGF v Lubljani. Ign. Pasching-a vdove ključavničarstvo 1748 Poljanski nasip št. 8 (R«ichfln hiJa) pripor, fta svojo hogato IftlogO štodilnih. ognjišč ii»|pr(pr»Hfekakor tudi iu»|»l-II. i««i i«• z Bolto medjo ali mesingom montiranih za ohkladu s peoaioami ali kalilau. • }>r:i; l; .m , •*■ liitro In po eeula Vnanja naroćila Ke hitro isvrie. ehanik (171,) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani IjMlcllljt* lil |M»I»E*ftlYljll sb i val ne ut.vo\o in vol odi« tir bo priporoča p, n. ohfinstvu za izvrševanje, v njegOVO .stroko spadajo* eih dol in popravkov po najnižjih eeuah. \nanja nanuila hp toino isvrsajeJOt >----.___---;-A -1___cai£3 Pekarija Slaščicama 7 1 vLjnlilj;iiii,iiaStareiiitrpšt 21 postr.za toJno z najraznovrataejilml dtlrllsrat na dan svetimi uknmlml, zdravimi in slastnimi v slaščičarski i„ pekovski obrt ■padajočimi Izdelki. Tu je dohiti vsak dan domačo potvico, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepe čriueo < Vanille-Zvv ebaokp. 55 Pavel Endlicher Gradaška ulica št. 8 v Ljubljani preiskuje, odobrava in zastopa rudokopu a podjetja in daje razjasnila v vseh rudarskih zadevah. (8451—2) Mehanični mlin se odda takoj v najem proti prav ugodnimi pogoji. Kavcfje rp zahteva od 200 do fiOO Rld. PipmFna poriidtv- «!«► 19. |HIIUV«r|a k\St>7 pod: rM haničui mlin" na upravniAtvo „Sloven-Hk^ga Ntro-la". (3428-2) « i i J € I I Deželna lekarna ,Pri Mariji Pomagaj' IVI. JLaeustek: Ljubljana, Reseljna m\-& št. 1, zraven mesarskega Bosta priporoča ob .ledanjem času /a jemanje najbolj pripravno prlNtno « inio iii Mveže Do i sovo Med. ribje olje ugodnega okusa, lahko prebavljivo; mala stoklenira »o kr, vtfija i kI«i. (8880—191 m Nadalje zaradi s\ ojc^a izbornega učinka znano L tannc-chinin tinkturo za lase $ katera okrepčaj« lasisče in prepret'ujo ispadaliJfl las. ^ Cena steklenici z rabilnini navodom .*SO l*r. h Zaloga vseh preakalenlh domačih zdravil, ¥ katara so priporočajo po raznih Časopisih in cenikih, p nađ. Cognac, niala^a, rum i. t. d. £ ItHSpOMlIJtft pO potiti tHHk ilit:i JI. t al 3V oooo«««0oa«««a«0o C3093 - 4) vse vrste tamburic priporoča tvrdka i J V S»ii-*1*U na Hrvatskem llustrovani ceniki se pošiljajo na 7,n htevanje v h h k < m n i- fiHiiko. o ooooooo o oooooooo Dr. Rose balzam za želedec iz lekarne B FBAGNE RJA v Pragi je že več. kakor 30 h t občno znano domača zdravilo slaat vzbujajočega, prebjtvljanje pospe-iojaeaga in milo odvajajočega učinka. Svarilo ! Vsi deli anbalaže imajo ■ravna troisfio postavno depo-novano varst.t-nu zuainkn. (I7(n Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja pri „črnem orlu' runu. na Mali Strani, ogelj Spornerjeve ulice. Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr.,po pošti 10 kr. več Fo posti razpošilja se vsak dan. Sidro '••»•••••iti«! LINIMENT. CAPSICI COMPOS. S Rlohtarjeve^lokarno v JPragl. Priznano Izborno, boločlno tolažečo mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. He dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo vedno na kratko kot Richterjev Llniment s „sidrom" in sprejme naj bo iz opreznosti le tako steklenico kot pristno, ki imajo znano varstveno znamko „Sidro". (3301 — 8) Richterjev« lekarna priklatim leru v Pragi. Izdelovanje perila Na debelo i za gospode, gospa in otroke. Na drobno: «! N od(> I i .»oToitiJ 1 kom. po gld. —'80 do i • ko«n- > ■ *'60 . 7iO ia ovrftfnlkov gld. 1 80 do gld. s 'jo. ia parov iiiani«| ,,d gld. 110 do 4 (j i 18 konndoT prpit.rnjiinikOT od gld.l 3» do 8' — E 3 »0* >-» «1 B £. o o -t B-I.fi o s: o ^ =» O £, B> a O <£ P 3 o Za brezhiben kroj in najsolldnejso postrežbo jamči tvrdka C. J. Hamann v Ljubljani zalagatelj perila več c. kr. častniških uniformovalifič in uni- formovanja v naSi c. in kr. vojni mornarici. X l ? Najnižje cene sr ^ Joqzi »foaAfeisj 100 do 300 goldinarjev na mesec bliko zaslužijo osobe vaacega stann v vnpIi U* jlti gotovo in poSteno brci kapitala in rizike a prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbo pod (Leichter Ve ni ion s ta itiKloltu Hoise na iMnmjn. (3236—8) 01 1 ITlfl *e v z'>«>'J6anJe svojih dohodkov vporabiti, naj posije svoj naslov pod gr.slom „Zeit i nt CJeld" na n AnnoncenExpedi-tion Sclialek, Wieu I", da se rddd napr.-j. ^3lOti-2' eJo^ip aLeuz9 (3416—3) tl^OVeC v Lj ubijani» Reseljnova cesta kupnje ter plačaje po mo2no najvlijl oenl, kakor ribniški, angležki in onejida-krompir, želod, hrastove jažice, bukov žir, vsakovrstne zdravilske rastline (korenine in perje) v vsaki množini. -•)§<• Plačuje t ah: o j ! Tozii lisic t Ser. Aieito (3077—13) pri nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. 'DUNAJ. I Kolow rat ring I"V Weyringerga88© 7 Vsak dan o*aa*.***** \(cck)f i° P'Jei ,c' se nG čutl prav zdravega c:—;- Posobno za tako, ki bolehajo na živcih ali v žolodcu, izkazala se je Kathrein erjeva kava, čista brez primasi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavTiva pijači.**•.»*****• ***-*,•»**•**$*****>**•.*******<►*******.*•*#■** C ^^if^. otro'< 'n Via':a ženska naj pije Kathreinerjevo kavo, ki je tečna p'i mđmmmmmmmmm in se prilega slabemu in rahlemu tolesu, naj bo že čista ali mešana z Lobovo kavo. S svojim piijfctnim, milim okusom se kmalu vsem prikupi. \/eorf k' no^Q Pr' gospodarstvu kaj prihraniti in vendar uživati okusno c • c i m 0g^'_'in zc'ravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo po okusu vsakomu,*ta«*fta»**a»*iift»a KatluEžiicr-Kneip nova sladna kava i;ru,ilrnVkn.,cl SX čist prirodan plod v culih zrnih, iz najboljšega slada Izdtlana In po Kath'oinerjovem, v v: oh dožolah priznanem In od najveljavnejšlh strokovnjakov proskusenem načinu z okusom prava bobova kave prekidana. Kathre>nerjova kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave In vsa od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada. *******♦*********.*•*******•**** lf«#m • i Prošnja: l Kdor noče biti goljufan In oškodovan, aj pazi pri nakupu na varnostno znamko na obliko na strani zvirnega zavoja z imunom tfathreiner. naslikanega Zavoji brez imena „Kathreiner" niso pristni. JicJnjs.!! Ij in ((^,\()in munik: J c sip^N olli. Lastnina in tiek „Narodne Tiskarne*.