Štev. 31.
Folfalna plaha« t gotovini.
Ljubljana, dne 29. julija 1936.
telo XVIII,-
KMETSKI LIST
jA™actlJS.»^„SrReAdn Nar?Čnin « letn? 3.°„Di2: P°Ue.tno 15 Din, za ino- II Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in stZffi« T" Pls™enim vPrašanjem naj uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 1. Telefon tater. št 32-59 se priloži znamka za odgovor. Nef vnkirana pisma se ne sprejemajo. ||_Račnn pri poštni hranilnici št 14.194
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 7. Telefon tater. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194.
Hmehka demokracija
Doba močnih gospodarskih depresij in pretresov je vselej tudi čas novih idej, ki nujno morajo biti z dotlej veljavnimi v neizprosnem boju. Tega ne opažamo samo danes, ampak se to ponavlja v zgodovini, odkar obstoja človeška civilizacija.
Boj med starim in novim
Kolikor hujša in obsežnejša pa je gospodarska stiska, toliko ostrejša in širša je borba, ki se vname med starim in novim. Ta borba, zlasti danes, ko se v gospodarskih krčih vije ves svet, ni več krajevnega značaja, ampak svetovnega. Tudi ne gre v tem orjaškem boju za osebe — čeprav so seveda osebnosti po naravi stvari same nujno nosilci idej, "vmpak gre za ideje, za načela, ki jih je treba uveljaviti.
Vprav radi tega, ker gre za nove ideje, za nova načela, opažamo v teh borbah, da nosilci idej in voditelji gibanj često spreminjajo taktiko, torej način borbe. Površnemu opazovalcu bi se to zdelo lahko breznačelno komedijanstvo ali hlastanje po osebnem uveljavljanju. Kdor pa gleda na to neizprosno trenje, bo kmalu brez razlage spoznal, da gre tu za
dve različni poti
Ce se malo ozremo po svetu, vidimo povsod, da zatirani in prikrajšani iščejo na tak ali tak način pravice. Hočejo se otresti suženjskega jarma, ko so jih vanj upregli so-cijalno močnejši sloji. Kjer je socijalno šibkejši kmet, občuti nadmoč drugih slojev še kot posebno žgočo krivico, ker se zaveda, da v končnem bistvu korenini moč vsega življenja in tudi vsakega družabnega sestava v kmetovem delu in njegovi požrtvovalnosti.
Kakor hitro se vzbudi v kmetu ta zavest, se v njem pojavi tudi želja po odpravi krivice, ki jo občuti. In v tem trenutku je od modrosti in uvidevnosti voditeljev kmetskih gibanj odvisno, kakšno pot pojdejo nanovo predramljene sile.
Marsikje na svetu smo videU, da so si nove ideje iskale pravice v nasilju, v revolucijah in prelivanju krvi. Pri nas ni na to nikdar nihče mislil in ne misli v naših kmetskih vrstah niti danes. Naš slovenski kmetski narod je že preveč prestal v zgodovini, naš narod je telesno, gospodarsko in duševno trpel in krvavel dolga stoletja, zato želi samo miru in mirnega dela, da bi mogel v okviru Jugoslavije in v edinstvu s Srbi in Hrvati mirno razvijati svoje sile in sposobnosti v korist jugoslovanske skupnosti. Zato si je naše kmetsko gibanje za dosego kmetskih pravic izbralo za naše razmere edino pravo pot, ,namreč pot evolucije, pot zakonitosti in v
zakonu priznanega razvoja. Voditelji slovenskega kmetskega gibanja so s tem dokazali, da pravilno razumejo narodovo dušo. žal ne moremo reči, da bi na nasprotni strani odgovorni krogi pokazali dovolj razumevanja za to požrtvovalnost.
Vendar nas to ne moti, ker vemo, da delamo za pravično stvar.
Ideje
so večne
Oblasti in režimi se menjajo, osebe legajo v grob, ideje pa so večne. Ko ni bilo še niti sledu o nas, je odmeval po slovenski zemlji klic o stari pravdi — in ko bo morda naše grobove že zdavnaj prerasla trava, bo ta klic še živ in močan. Vemo namreč, da je življenje večno gibanje, večno snovanje in ustvarjanje. Prepričani smo, da bomo s složnim delom izvojevali kmetske pravice, kar pa še ne bo pomenilo, da lahko s prekrižanimi rokami vživamo sadove stoletnih borb. Treba je ostati trajno na straži. Kajti človeška nrav je taka, da je nagnjena k zlu. Nikoli ne bo manjkalo v človeški družbi slojev, ki bi hoteli na račun drugih živeti brez dela in truda.
Naša naloga
Radi teh okolnosti je zato naloga vsega kmetstva, da se živo in aktivno udeležuje političnega življenja. Ni dovolj, da človek pride tu ali tam na kak shod, da tu ali tam prečita kak članek, češ: »Ostalo že opravijo brez mene, saj jih je dovolj«. Vsakdo mora biti delaven član žive skupnosti. Zavedati se mora, da je tudi zanj določen prostor, ki ostane prazen, ako njega ni. Poleg tega pa se mora tudi zavedati, da z brezbrižnostjo posnema sloje, proti katerim se njegovi tovariši bore. Treba je v vseh nas poživeti in obuditi zavest, da je sramotno vživati plodove — tujega dela.
Naše kmetsko gibanje se namreč bistveno razlikuje od marsikakih podobnih pojavov.
Ne gre nam za to, da s puhlimi frazami in hujskanjem razgibljemo množice, ki potem v slepi zagrizenosti žro tako rekoč same sebe in odklanjajo v lastno škodo in v škodo skupnosti tudi marsikaj, kar je v današnji družbi dobrega.
Trojna smer našega
dela
Nasprotno, naše gibanje je gibanje dela in ustvarjanja pozitivnih vrednot. Ce grajamo slabo, grajamo zato, ker hočemo boljše in tudi vemo, da je boljše lahko dosegljivo. Naše delo gre v kulturnem, gospodarskem in socijalnem oziru v ustvarjanje, ne v raz-diranje. .
Kulturno hočemo pomagati vasi, da spo-
zna in izoblikuje svoj lastni obraz. Odstraniti je treba z njega vso spako in navlako, ki jo je kulturni podobi naše vasi dala tuja gospoda in naši lastni ljudje v njeni službL Kajti vse, kar se vdaja tujstvu, je za nas mrtvo in ni naše, pa naj z besedo še tako — hejslovenkuje!
Gospodarsko hočemo priboriti kmetstvu enakost med enakimi. Proč s ponižnim očan-cem, ki ga veliki in mali in najmanjši gospodje gonijo kakor cigani medveda. Hočemo, da imej kmet po svojih svobodno izvoljenih pooblaščencih odločilno besedo na vseh poljih našega gospodarstva, tudi tam, kamor mu je sedaj odprta pot samo v žalostnih primerih, ko pride kakor berač prosit odloga plačila ali moledovat podpore. Hočemo in zahtevamo, da imej kmet enak vpliv pri javnih delih, dobavah in sploh vseh javnih gospodarskih zadevah, vsaj enak vpliv, pravimo, kakor ga imajo oni, ki si z javnim gospodarstvom pol« nijo svoje umazane žepe.
Dokler kmet po svojih pooblaščencih ne bo imel odločilne besede v javnem gospodarstvu, dotlej ne bo konca umazanih afer, ki zastrupljajo vse naše javno življenje, črpajo, naše gospodarske sile in nam brezvestno ru« šijo ugled v kulturnem svetu.
Socijalno hočemo kmetstvu priboriti tiste pravice, ki jih imajo drugi sloji. In ker si kmetski sloj sam ne more trenutno pomagati radi svoje obubožanosti, morajo drugi sloji žrtvovati od svoje preobilioe. Kajti oni so grabili na kup in bogateli, ko je kmet krvavel na bojnih poljanah. Čigava je torej pravica, čigava domovina?!
Izplačilo kuponov obveznic vojne škode
S 1. avgustom bodo začele poštna hranilnica, njene podružnice in vse pošte v državi izplačevati 15. kupon obveznic 2Yi% vojne škode.
Pošte bodo izplačevale eni osebi dnevno največ 50 kuponov, večje število kuponov bodo izplačevale poštne hranilnice in njene podružnice«
Da ne bo nepotrebnega čakanja pri blagajnah poštne hranilnice in njenih podružnic radt izplačila kupona št. 15 obveznic vojne škode, in' da bi se olajšalo in pospešilo delo, naj vsi, ki imajo nad 200 komadov, te pošljejo po pošti r. vrednostnem pismu poštni hranilnici ali njeni najbližji podružnici Poštna hranilnica in njen« podružnce bodo kupone po vrstnem redu, kakor bodo prišli, pregledale in protivrednost nakazale po pošti na naslov pošiljatelja, odnosno bo* do odobrili njegovemu čekovnemu ali vložnemu računu. Kupone je treba predložiti z izkazom serije in številk, ki ga podpiše predložitelj s točno naznačenim naslovom,
Doma
Teden domače politike
Jugoslovanska nacijonalna stranka
Dne 31. julija se bo vršila v prostorih glavnega sekretarijata v Beogradu seja izvršnega odbora Jugoslovanske nacionalne stranke. Sejo bo vodil novi predsednik g. Peter Zivkovič. Udeležil pa se je bo tudi častni predsednik g. Nikola Uzunovič. S to sejo bo prevzel novi predsednik strankine posle. Prvo strankino delo bodo priprave za jesenske občinske volitve.
Seja banovinskega odbora
V	petek 24. julija se je vršila v Ljubljani seja banovinskega odbora JNS, ki ji je predsedoval g. dr. Janko Rajar. Posle vodeči podpredsednik g. dr. Otmar Pirkmajer je poročal o poteku strankinega kongresa ter o organizacijskem delu v Sloveniji, g. dr. Kramer pa o političnem položaju.
Storjeni so bili sklepi glede občinskih volitev. Sklepi bedo sporočeni organizacijam v najkrajšem času.
Srez škof j a Loka
V	notranjem ministrstvu je bila na osnovi pooblastila o finančnem zakonu izdelana uredba, s katero se ustanavlja v dravski banovini nov srez s sedežem t škofji Loki, kjer je bila do 6edaj ekspozitura sreskega načelstva iz Kranja. Istočasno se ukinja z razdelitvijo dotakratnega črnomeljskega sreza na novo ustanovljeni sreaj Metlika in se področje metliškega sreza zopet priključi Črnomlju.
Pozornost vsega sveta je obrnila nase velikanska in za usodo Evrope silno važna borba, ki se še vedno bije
v Španiji.
Dalje ko boji trajajo, bolj postaja jasno, da v Španiji ne gre za navadno državljansko revolucijo, ampak se bije tu boj na življenje in smrt med dvema temeljno različnima svetovoma, med katerima je nemogoč sporazum ali sprava. Na strani upornikov je združena vsa reakcija: fašizem, plemstvo in cerkveno politične sile. V vladnem taboru pa se zgrinja vsa demokracija: delavstvo, brezpravni koloni (kmetski delavci) in sploh vsi sloji, ki delajo in žive res od svojega dela.
Razumljivo je, da tu nobena stranka ne more odnehati niti ponuditi roke v spravo. Kdor bo podlegel, se bo moral zmagovalcu brezpogojno podrediti.
Boji še trajajo in po izjavi samega predsednika vlade ni mogoče povedati, kdaj bodo končani. Bojna sreča se zelo menja in se nagiblje zdaj na to, zdaj na ono stran. Tudi poročila, ki prihajajo iz Španije, si navadno močno nasprotujejo. Vendar je po najnovejših poročilih, ki (povsod soglašajo, gospodar položaja vlada s svojimi četami. V Madridu že poteka življenje normalno.
Glavni štab delavske milice je ustanovil tudi posebne ženske bataljone, ki se bodo borili proti upornikom.
Katalonska vlada je zaplenila sloviti zgodovinski samostan Mont Serrat in ga bo preuredila y. zdravilišče za jetične.
Uporniška poročila
slikajo položaj bolj ugodno za upornike in vedo mnogo povedati o svojih zmagah. General Franco, vodja in poveljnik upornikov, napoveduje, da bo sestavil uporniško vojsko 100 tisoč mož. Z druge strani uporniki tudi napovedujejo četniško vojsko.
drugod
Obsodba pri državnem sodišču — Arnautovič 15 let
Na državnem sodišču za zaščito države je bila prejšnji petek pop. ob 18. razglašena sodba o procesu proti narodnim poslancem Damjanu Arnautoviču in tovarišem, ki so bili obtoženi poskušenega atentata na predsednika vlade v narodni skupščini in nagovarjanju k temu dejanju. V razpravno dvorano so orožniki pripeljali le Damjana Arnautoviča, dr. Srpka Vukanoviča in Jovana Ncnadoviča. Ostalim bo sodba sporočena v zaporu, kakor to dopušča zakon.
Predsednik sodišča dr. Ucovic je prečital sodbo, po kateri so bili proglašeni za krive in obsojeni:
Damjan Arnautovič na 15 let robije in trajno
izgubo častnih državljanskih pravic;
Dragiša Stojadinovič na 5 let robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let;
Vasilije Trbič na 4 leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 4 let;
Dragiša Milovanovic na eno leto in 8 mesecev robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let.
Obtoženi narodni poslanci Mirko Uroševič, dr. Srpko Vukanovič in Jovan Nenadovič so bili oproščeni.
Obsodba na robijo in izgubo častnih državljanskih pravic ima za posledico izgubo poslanskega mandata, izgubo položaja v državni službi, izgubo čina r vojski, izgubo pokojnine in izgubo vseh odlikovanj.
Kakor že omenjeno, si torej poročila v marsičem nasprotujejo in je težko reči, katere vesti so bolj točne.
Francija
je bila s strani španske vlade naprošena za pomoč. Poslala naj bi vladi večje količine orožja in municije raznih vrst. Po burni seji je francoska vlada špansko prošnjo odklonila.
Še med pogajanji s špansko vlado pa so se po svetovnem tisku raznesle vesti, ki so jih objavili tudi nekateri naši listi, češ, da francoska vlada z orožjem in denarjem podpira špansko in se tako vmešava v španske notranje zadeve.
Druge vesti vedo sicer povedati, da je Francija res poslala v Španijo nekaj letal, francoski vladni tisk pa očita
Italiji
da je španska revolucija njeno delo. S tem v zvezo spravlja Nemčijo, češ, da je hotel združeni fašizem okrepiti verigo (Nemčija—Italija—Španija), s katero bi popolnoma zatrl evropsko demokracijo.
Te precej ostre in odločne izjave francoskih listov dovolj osvetljujejo evropski položaj, ki bo po vsej priliki do neke mere razčiščen šele po zaključku španske revolucije.
V Avstriji
je po zadnjem sporazumu z Nemčijo nastal precej zamotan položaj. Vlada je sicer izdala amnestijo za veliko število političnih obsojencev, nacionalnih socialistov in socialnih demokratov, vendar s tem še ni rešeno glavno vprašanje. Nacionalni socialisti so se začeli pridno organizirati in obnavljati svoje postojanke, klerikalni vladni krogi pa še vedno zatrjujejo, da v Avstriji narodni socializem — ni dovoljen. Nekateri listi celo groze.
Po drugi strani pa je avstrijska vlada začela vračati premoženje — Habsburžanom.
Ta dva različna momenta povesta o avstrijski politiki več kot bi to mogla storiti naša pojasnila.
V Palestini
imajo angleške oblasti z arabskimi uporniki še vedno dovolj dela. Arabski upori trajajo že več kot četrt leta in so zahtevali mnogo človeških in gmotnih žrtev. Končnega izida še ni in tudi ni pričakovati, da bi se v to pokrajino v doglednem času vrnile redne razmere.
Kamor tedaj pogledamo, vidimo le nezadovoljnost, gorje in kri. Morda bo prihodnji teden mogoče poročati kaj bolj ugodnega.
Krščanska načela v katoliški državi
V Avstriji vlada klerofašizem. Cerkvena hierarhija (duhovništvo) je prevzela nasilnim potom vso oblast, potem ko je z ognjem in mečem razbila delavske vrste in hitlerjevce. Po nedavnem sporazumu z Nemčijo je morala avstrijska vlada pomilostiti delavce, ki jih je zaprla in obsodila za časa nasilne borbe pred tremi leti. Te dni je bilo amnestiranih preko 10.000 ljudi, družinskih očetov, mož in delavcev.
Opozorilo in priporočilo izvoznikom sadja
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja izvoznike sadja, da so zadnje pošiljke zgodnjih češpelj, ki so bile poslane iz naše države na dunajski in praški trg prišle na trg v zelo slabem stanju. Nekatere češplje so bile celo v tako slabem stanja, da ni bilo mogoče za nje doseči niti toliko, da bi bili kriti prevozni streški. Glavni vzrok te, lahko rečemo težke napake, je, ker je bilo blago preslabo in nezadostno zbrano, kar je vplivalo, da se je blago slabo prodajalo. Drug razlog pa je baje v tem, ker so zadrževali pošiljke, da bi popolnoma napolnili vagone na nakladalnih postajah po 2 in 3 dni, da se je že tu začelo blago kvariti in da je prišlo na namembno postajo že pokvarjeno. Sveže češplje, ki so prišle na dunajski trg v dobrem stanju, so se prodajale p«) 35—40 šilingov za 100 kg; dočim je šlo slabo blago za naravnost slepo ceno 20 in celo samo 10 šilingov za 100 kg.
Izkazalo se je, da vzdrže naše zgodnje češplje zelo slabo transport in zato priporoča Zavod za pospeševanje zunanje trgovine izvoznikom, da teh češpelj ne pošiljajo na tuje trge. Ce bi nekateri izvozniki vseeno hoteli pošiljati zgodnje češplje v tujino, potem jim zavod priporoča, da jih pošiljajo le v majhnih lesenih zabojčkih ter v malih vagonskih pošiljkah, da bodo na ta način bolje vzdržale transport in dosegle vsaj primerne cene.
t Dr. Uroš Stajic
Pretekli teden je umrl v Beogradu zemljo-radniški poslanec dr. Uroš Stajic. Bil je ustanovitelj bivše Zveze srbskih zemljoradnikov m član glavne zveze srbskih zemljoradniških zadrug. Kot poslanec je bil svoj čas tudi večkrat v Sloveniji, kjer se je udeležil sestankov bivše SKS. Dr. Stajič je bil vnet pristaš vsedržavnega kmetskega pokreta in požrtvovalen delavec za kmetski stan.
Zato je imel tudi mnogo prijateljev po vsej državi, zlasti pa med srbskim kmetskim narodom. Pokopali so ga v petek 24. t. m. ob izredno veliki udeležbi prijateljev In znancev.
Strahote v Španiji
V borbi proti upornikom je španska vlada oborožila delavce in kmete, ki se z izrednim junaštvom borijo. V Madridu so napadli upornike v vojašnici ter jih do zadnjega poklali Iz vojašnice so odnesli 116 mrtvih oficirjev in 200 vojakov. Z enako odločnostjo se bore kmetsko-delavske čete tudi drugod. Povsod so zmagovit'
Zunanje - politični pregled
Pod zelenimi prapori:
Orači nove bodočnosti
Vzpodbudni prizori s tekme oračev, ki se je vršila vpričo več tisoč navdušenih kmetov v Sv. Pavlu pri Preboldu.
Sv. Pavel pri Preboldu.
Kmetsko-delavskemu mladinskemu gibanju niso časi naklonjeni, ni mu postlano z rožcami, teža razmer visi nad njim kot Da-moklejev meč. Marsikdo bi ob tako silnem pritisku opešal in se malodušno umaknil iz pozornice našega kulturnega življenja, kajti, kdor pozna razmere, ki sedaj vladajo na našem slovenskem podeželju, ta ve, kako pogumen mora dandanes biti človek, da si upa hoditi ob belem dnevu s svojim jasnim prepričanjem in pokončno glavo, ponosen in odločen. Vprav zato je spričo vseh nevšečnih okolnosti in strahovitega pritiska in gonje
ličeval veljavo kmetskega dela in pomen kmetsko-mladinske organizacije.
Zanimanje številne množice se je pO zborovanju obrnilo na samo tekmo, saj je bila novost za vso Savinjsko dolino. Na dano znamenje je šest pogumnih oračev zasadilo plug in v plemeniti tekmi zarezalo prve braz« de. Tekma je postajala čedalje bolj zanimiva in napeta in ji je množica sledila z neprikrit tim odobravanjem. Prvo mesto v tekmi si je priboril tov. Adolf Zagožen iz Latkovevasi, drugo tov. Josip Potočnik iz Kaplje vasi in tretjo tov. Anton Golavšek iz šešč. Vsi tek-« movalci so prejeli lepe nagrade. Po tekmi je
kmetsko mladinsko gibanje vredno vsega občudovanja in priznanja, koraka mlado kulturno gibanje pogumno pod svojimi zelenimi prapori. In kamor pride, povsod sijajno in prepričevalno zmaga.
Vse to je potrdil tudi Tabor kmetske mladine v Dolenji vasi pri Sv. Pavlu pri Preboldu v nedeljo, 26. t. m., ki ga je priredilo tamošnje Društvo kmetskih fantov in deklet. Tabor je bil združen s kulturnim mladinskim zborovanjem in tekmo oračev, ki je kot tamošnja novost privabila številne gledavce in pristaše kmetskega gibanja. Agilni člani in članice so skrbno in res vzorno organizirali svojo letošnjo javno prireditev, da že na ta način javnosti dokažejo, kako disciplinirane in trdno organizirane so vrste kmetske in delavske mladine. To jim je v polni meri tudi uspelo.
V zgodnjih popoldanskih urah se je pričelo zbirati pred Sadnikom na Groblji, kjer se je uredila kasneje povorka, številno občinstvo. V lepem številu so prihiteli na prireditev tudi tovariši in tovarišice iz sosednjih Društev kmetskih fantov in deklet, tako Sv. Jurija ob Taboru, Orle vasi, Sv. Jurija ob j. ž., Družmirja itd., da s tem pokažejo našo trdno kmetsko-mladinsko solidarnost. Prišli pa so na prireditev tudi odrasli kmetski možje in mnogi drugi kmetski pokretaši, med njimi tudi tov. Jernej Stante iz Celja. Po drugi uri se je na zbirališču uredila vzorna in pestra povorka, ki je s konjenikom na čelu, ki je nosil velik zelen prapor, krenila iz Groblje skozi Latkovoves v Dolenjo vas na tekmovališče. V povorki so vzbujali posebno pozornost zlasti mladi mlatiči in ža-njice, ki so ljubko korakali v povorki.
Po prihodu povorke se je številno ljudstvo, ki ga lahko cenimo na več nego 1.500 duš, deloma zgrnilo okoli govorniške tribune,deloma pa okoli tekmovališča. Pred tekmo je bilo kulturno zborovanje, ki ga je otvoril s prisrčnim pozdravnim nagovorom društveni predsednik tov. Aleksander Turnšek. Nato pa je v kratkem in borbenem govoru
orisal zastopnik Zveze kmetskih fantov in deklet tov. France Gerželj pota kmetsko-de-lavskega mladinskega gibanja, zlasti njegovo odločnost, pogum in pripravljenost na največje žrtve in preganjanja. Za celjski Pododbor pa je nato govoril tov. Ivan Košan iz Družmirja, ki je v jedrnatih besedah pove-
Ze pred štirinajstimi dnevi je zvedela vsa konjiška okolica, da pripravlja Društvo kmetskih fantov in deklet v Tepanju tekmo žanjic. Ljudem je bila ta vest razglašena v cerkvi pri pridigi. Nenavadna pridiga je to bila. Kajti se je reklo, da ne bo imel dotični, ki bi dal za tekmo žanjic na razpolago njivo, cerkvenega pogreba in tudi zvonilo mu ne bo, kadar bo umrl.
To je huda reč. In naši revni ljudje so se spogledali, skomizgnili z rameni in niso mogli verjeti ali je res, ali ne, kar slišijo.
Ni še dolgo, kar je g. župnik v Skokah pri Mariboru blagoslovil društveni prapor kmetske mladine, navduševal mlade fante in dekleta za prelepe cilje društvenega dela.
Tam so želi fantje za svoje delo in prireditve hvalo in priznanje. Kako lepo je to od duhovnika, ki ne loči vernike po političnih strankah. In kakšno spoštovanje uživa tak duhovnik od vsakogar.
Tepanje so doživele slavno dobo. Imenitni gospodje so hodili od hiše do hiše in svarili ljudi pred »nezaslišano« prireditvijo kmetske mladine.
Ako dekleta ne dobe njive, se tudi tekma ne bo mogla vršiti.
Pa se ije. In še kako imenitna. Nič ni pomagalo, da so gospodje odvračali ljudi od tekme in jih nagovarjali, naj ne dajo njive za tekmo. Trije so se res prestrašili, a četrti se ni. Zato se je poskusilo še pri županstvu, ki naj bi tekme ne dovolilo. Po temeljitem premišljevanju ije tudi g. župan sprevidel, da ima mladina prav, da
bila na vrtu tov. Tajnška kmetska veselica, ki je potekala v pravem domačem razpoloženju in prisrčnostL
Tabor kmetske mladine v Sv. Pavlu je bil v nizu zmag nova zmaga kmetske ideje. Pogumni mladi orači so tudi tu zasadili plug za svetle brazde nove slovenske bodočnosti.
ima poštene namene in da je njeno delo plemenito.
Ni se vdal močnemu pritisku od zgoraj, temveč je sledil svoji vesti, svoji pameti in svojemu razumu.
Tekmo je dovolil in fantje so zavriskali. Zmaga je tu. Prva zmaga ije dobljena.
In šli so na delo z izredno požrtvovalnostjo. Vsi, fantje in dekleta. V kratkem času je bila pripravljena njiva, kjer se bodo vrle žanjice poklonile kmetskemu delu, kmetski ženi trpLnki in kmetskemu rodu.
V nedeljo, 26. julija je bila tekma. Pri gasilskem domu v Tepanjah se ije zbrala povorka. Iz Konjic so prišli okrašeni vozovi, z vseh strani so se zbrali kolesarji. Zapela je naša harmonika in domača godba.
Tepanje še niso videle tako lepe prireditve. Ponosen konjenik je držal visoko državno zastavo z zelenim trakom ovito, z barvo naših travnikov in naših poljan.
Okrog tekmovalnega prostora se je zbrala vsa vas. Naše dobre in verne mamice, naši go-, spodarji, trde grče naše kmetske grude. Nihče ni pričakoval tolike udeležbe.
Predsednik Društva kmetskih fantov in deklet v Tepanjah je otvoril zborovanje, lepo pozdravil kmetski narod, ki se ni dal od nikogar, preplašiti in se je zahvalil za udeležbo. Nato j® spregovoril narodni poslanec Milan Mravlje T1 imenu Zveze. Ostro je obsod« gonjo nekih gospodov proti kmetski mladini in rekel, da se srednjeveški časi nikdar več ne povrnejo. Kmetska
Preko vseh ovir
maršira kmeiska mladina
mladina ve kaj hoče. Ona tudi ve kaj dela. Vse to, kar prirejajo društva kmetskih fantov in deklet, je pošteno in samoniklo kulturno delo slovenske vasi in je ni sile na svetu, ki bi jo od tega poštenegr. in koristnega kulturnega dela odvrnila.
Kdor hoče, naj pomaga, kdor se pa postavlja nasproti, ta bo ostal pod kolesi.
Govor poslanca Mravljeta je bil navdušeno pozdravljen. Ljudem je odleglo od srca, ko je postavil vsako reč na svoje mesto in tudi onemoglo gonjo proti kmetski mladini.
Po njegovem govoru so se zabliskali srpi.
Društvo kmetskih fantov in deklet agil-no deluje ter je priredilo v nedeljo dne 26. julija t. 1. kmetski praznik, združen s tekmo koscev.
Lepo nedeljsko vreme je privabilo v Haj-dino dosti ljudi iz raznih krajev, kajti že nekaj dni pred nedeljo so zeleni plakati naznanjali po vseh bližnjih in daljnih vaseh, da bo 26. julija na Hajdini kmetski praznik •— praznik dela.
V	soboto popoldne in v nedeljo zjutraj so fantje in dekleta pripravljali vse potrebno, da se dostojno in častno proslavi praznik težkega dela, katerega nekateri, kljub temu, da ga sami opravljajo podcenjujejo, kakor tudi nekateri zaničujejo kljub temu, da uživajo brez velikega truda vse dobrine, ki jih to delo ustvarja.
Naša kmetska mladina organizirana v Društvu kmetskih fantov in deklet, pa je mogočno in zmagoslavno povdarila, da se zaveda velike važnosti težkega kmetskega dela in da se bo borila za to, da pribori temu delu tisto spoštovanje, ki mu po vseh pravicah pripada.
V	prvih popoldanskih urah je postalo prav živahno na tekmovališču, kjer so nekateri pričakovali koscev — posebno živo pa je bilo na zbirališču, kjer so se zbirali za po-vorko konjeniki, kolesarji, kosci, grabljice in druge skupine. Posebnost v povorki so vzbujali številni in živahni mali kosci in grabljice. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo zmagoslavno korakajočo povorko skozi vas na tekmovališče, kjer je tisoč ljudi broječa množica obkolila tribuno, raz katere je vse navzoče v imenu društva pozdravil predsednik tovariš Naubauer Alojz ter v kratkih pozdravnih besedah podal besedo zastopniku Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani tov. Tomažiču Jožku, ki je temeljito obrazlo-Sil program kmetsko mladinskega gibanja. Za njim je v krepkih in lepih besedah govoril o pomenu organiziranja kmetske mladine v društvih kmetskih fantov in deklet - c r-r--- - r-*"—-1" - in tretji govornik je bil zastopnik ptujskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Holc Franc, ki je povdarjal veliki pomen kmetskih praznikov.
Vse govornike je občinstvo prekinjalo z raznimi pritrjevalnimi in živijo klici ter s tem pokazalo, da čuti in simpatizira s programom, ki ga imajo društva kmetskih fantov in deklet.
Nato se je vršila tekma koscev, katero Je vodil tov. Tomažič Jožko. S petjem in vriskanjem so se kosci tekmovalci postavili pred mlado otavo, dobro se zavedajoč, da ta košnja ne bo opravljanje hlapčevskega dela, ampak, da bodo s tem pokazali, da je mlada kmetska generacija ponosna na to delo. Rezultati tekmovalcev so bili prav zadovoljivi in odlični ter so se vsem koscem razdelile lepe praktične nagrade.
Ta prireditev je bila za naše društvo spet velika preizkušnja in je kljub tako veliki
Naša brhka dekleta in nasmejane žanjice so pristopile in «« dano znamenje je pričela plemenita tekma kmetskega dela. Po nekaj minutah so že zaploskali gledalci. Prva žanjica je dvignila srp. Za njo druga, tretja itd. Tekma je končana in druga zmaga dobljena.
Tepanje so stopile v krog zavedne kmetske družine, ki nosi v slovensko vas luč svobode in napredka, ki koplje iz kmetske ledine pravo in pristno slovensko kulturo, na katero so nanesli toliko tuje navlake.
Žarek kmetske zavesti je presekal temo v Tepanjih.
protiagitaciji uspela nadvse lepo ter je ta prireditev bila za našo vas pravi kmetski praznik, na katerem se je počastilo delo, ki preživlja ves svet.
Prijetno je pa bilo pogledati tako veliko množico občinstva in še bolj nas je veselilo, ko smo opazili, da so med navzočimi bili tudi tisti, ki smatrajo razne tekme v kmetskem delu za velik greh ter so se tokrat na lastna ušesa in oči prepričali in na tihem sami sebi priznali, da so te tekme, ki jih prirejajo Društva kmetskih fantov in deklet plemenito delo.
S to prireditvijo je društvo doseglo spet velik moralni uspeh ter smo zadovoljni mi, kakor tudi drugi.
Ne smemo pa pozabiti izreči zahvale dnevniku »Slovencu« za reklamo, ki jo je napravil za našo prireditev v sobotni številki z dne 25. julija. Samo škoda, da je dopisnik »Slovenca« bil slabo (informiran, da se je zmotil v datumu za en teden, kajti naša prireditev je bila 26. julija in je torej ne bo 2. avgusta, kot je pisal »Slovenec«.
Našemu domačemu gospodu župniku pa povemo samo toliko, da naj prihodnje pri nedeljskih pridigah opusti žaljive napade na Društvo kmetskih fantov in deklet, ker bomo sicer primorani podvzeti druge zakonite korake v obrambo časti kmetske mladine in njene organizacije.
Zahvaljujemo pa se tudi vsem tovariš-kim društvom, ki so s svojo udeležbo pripomogla k tako lepemu uspehu naše prireditve.
Tabor kmetske mladine v Pušencih pri Ormožu
Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za ptujsko okrožje priredi v nedeljo, dne 9. avgusta 1936 popoldne tabor kmetske mladine, združen z veliko tekmo koscev in kolesarsko dirko v Pušencih pri Ormožu.
Spored:
1.	Ob 2. uri zbirališče koscev, grabljic, kolesarjev, jahačev, okrašenih voz in drugih skupin pred gostilno Skorčič v Ormožu.
2.	Ob pol 3. uri odhod povorke čez mesto na tekmovalni prostor v Pušince, na travnik tov. Jakoba Verhovčaka.
3.	Ob 3. uri mladinsko zborovanje.
4.	Ob pol 4. uri tekma koscev za prvenstvo Pododbora.
5.	Ob pol 5. uri kolesarska dirka na progi Ormož—Središče.
6.	Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad koscem, kolesarjem in najlepše prirejenim vozom, nato na bližnjem vrtu gostilne Verhovčak kmetska veselica s. plesom, šaljivo pošto in bogatim srečolovom.
Na veselici igra Sokolska godba. Vstopnina Din 2'—. Za dobro postrežbo in pristnega >Jeru-zalemčana« je poskrbljeno!
Donačka gora
Preteklo nedeljo, dne 19. julija je priredilo tukajšnje Društvo kmečkih fantov in deklet »Tabor kmetske mladine« združen s tekmo žanjic pri g. Jelovšeku v Gaberju. Lep je bil pogled na povorko, ki je krenila z godbo, žanji-cami, mlatiči ter ostalim občinstvom na njivo, kjer se je zbrala pod državno zastavo velika množica ljudstva. Predsednik domačega društva tov. Gobec Štefan je izrekel topel pozdrav in dobrodošlico, poslevodeči podpredsednik celjskega pododbora tov. Merslavič Tone pa je v daljšem govoru obrazložil pomen in namen naših tekem v kmetskem udejstvovaniju ter odločno zavračal očitke o hlapčevskem delu. Ko jo počil strel so se dekleta-tekmovalke zagnale s srpi v pšenico ter se prav častno odrezale. Ocenjevalna komisija je prisodila nagrade: I. Stojn-šek Tiliki, II. Šmitovi Pepci in III. Bele Jerici.
Po končani tekmi je bila prijetna domača zabava pod gabri s petjem in godbo, za katero so vneto skrbeli tamburaši od Sv. Roka,
Mladič
To je boj proti naravi
Nekje izhaja list, ki hoče biti glasilo slovenskega podeželija. In v ta list piše med drugimi človek, ki bi po proizvodih svojih možganov menda spadal prej v umobolnico kakor v uredništvo resnega lista.
Zagajmo krepko! vpije ta bolnik in ne čuti, da sam že zdavnaj več ne stoji, ampak niha in se maje kakor spodžagano drevo. O centralizmu in samoupravi modruje, pa o nobenem nič ne pove, ampak v zvezi s tem psuje — kmetijce. Pucelj mu je obtičal v želodcu in kmetije, ki kmetsko mislijo in čutijo, so zanj bedaki in kalini.
Kar je ta človek nanizal v svojih nekaj vrstah, je tako nasilno podlo, da se čudimo uredniku, kje je pustil svoj človeški in poklicni ponos, ko je ta gnoj sprejel v predale svojega lista.
Mi bi lahko vrnili milo za drago. Toda čut človeškega dostojanstva in novinarske časti nam branita, da bi se v jezuitskem zavijanju resnice, v neotesanosti in nasilni sirovosti kosali s tem čudakom.
Tako bolnemu duševnemu proizvodu se nam sploh ne zdi vredno resno odgovarjati. Samo kot njegov žaltavi ocvirek naj našim čitateljem povemo krilatico tega modrijana. On namreč čisto resno trdi, da mi kmetje napenjamo vse sile za to, da bi nas — drugi vladali!
Marsikako neumnost smo že brali v nam sovražnem tisku, take skisane bedarije pa le še ni doslej nihče zagrešil. Ali mar hoče doseči gospod rekord v hudobni bedastoči? Naj ga ima, ker se bo sam zadušil v njem, v kolikor se že ni! Mi kmetje gremo mirno mimo tega, ker vemo, kje gospoda čevelj žuli.
Spor med frančiškani in sarajevskim nadškofom
V znanem sporu med frančiškani in sarajevskim nadškofom, je položaj, kakor je videti, vedno bolj oster. Nadškofijski ordinarijat namreč sporoča, da je sveta kongregacija pri Vatikanu odstavila od duhovniške službe frančiškana doktorja Avgusta čičiča, načelnika v ministrstvu pravde, in Vladislava Fišiča, gvardijana (predstojnika) frančiškanskega samostan v Guči gori. Imenovana sta namreč vložila znano tožbo proti nadškofu Šariču.
Kje je sovražnik?
Na prvi pogled se mi je zdel ta naslov v nedeljskem »Slovencu«, ko sem ga žvečil na vrtu pod hruško, kakor oni v »Domoljubovih« skrivalnicah. Pa sem si mislil: aha, spet bo nekaj, pri čemur bom sladko zadremal. Pa vam
Kmefcld praznik na Hajdini
res varovano po vsakem, pranju'
tomuji
Zopet fepo ■»
Vedno z
Pere res belo!
TERPENTINOVIM MILOM)
rečem, da sem se prevaril. Ko začnem žvečit tole: »Edini, ki se poleg katolicizma bije za bo-Idočnost, je komunizem. In njegova borba je zelo strupena in zelo neprizanesljiva. To je edini 'sovražnik katolicizma, ki hodi po svetu kakor
rjoveč lev in je na teh svojih pohodih zašel tudi med slovenski narod. Samo dvoje je danes: ali bo naša bodočnost katoliška ali pa bo komunistična, JNS-arska gotovo ne bo.c, — me je kar v lult vrglo. '
voljna gasilska četa v Krškem, ki je ena najstarejših čet v Posavju in bo dne 2. avgusta t. 1. praznovala 651etnico svojega obstoja združeno z župnim in delnim izletom gasilske zajednice dravske banovine ter razvitjem in blagoslovitvijo četnega prapora pod visokim kumstvom in pokroviteljstvom bana dravske banovine.
Kaj pomeni dolgoletno prostovoljno delo društva in predvsem posameznikov za javno varnost bodo vedeli ceniti le oni, ki so sami žrtvovali svoje moči in svoj prosti čas ter stali ob vsaki uri bližnjemu v pomoč. Ne smemo pozabiti, da je prav krška gasilska edinica živela in dolga leta delala s svojimi skromnimi sredstvi. Enako moramo priznati, da še danes živi v članstvu ona tradicionalna iniciativa, ki mu daje moč in največje jamstvo za bodoči razvoj čete. Že ob svoji 601etnici, leta 1931., je četa izkazala uspeh svoje volje s tem, da je nabavila z lastnimi sredstvi motorno brizgalno, ki je bila takrat blagoslovljena in je že v mnogih prilikah potrdila svojo potrebo. Letos pa, kakor omenjeno, razvije delavna četa svoj prapor, s katerim bo dovolj krepko podčrtala svoje 651etno delovanje.
V	soboto dne 1. avgusta bo ob pol 21. uri baklada in koncert pred sreskim načelstvom, v nedeljo dne 2. avgusta pa 6lede: ob 5. uri bud-nica po mestu, ob pol 9. uri sprejem gostov na kolodvoru, ob 10. uri slovesna sv. maša v farni cerkvi, ob 11. uri slavnostna seja v šolski telo-vadhici, ob 12. uri kosilo, ob 14. uri zbirališče gasilstva za farno cerkvijo, ob pol 15. uri sprejem gospoda bana pred farno cerkvijo, razvitje in blagoslovitev četnega prapora, govori ter de-fiie gasilskih čet in nato velika gasilska veselica. Ob 21. uri umetni ogenj.
Ker so železniške zveze na vse strani zelo ugodne in se posetniki lahko okoristijo tudi z znižanimi nedeljskimi železniškimi voznimi listki, pričakujemo številne udeležbe.
Lesce
V	smislu zakona o tisku Vas podpisana občinska uprava poziva, da v prvi tekoči redni številki vašega lista objavite z ozirom na članek pod naslavomo Lesce, ki je bil objavljen dne 15. julija t. 1., sledeči popravek:
»Podpisana občinska uprava občine Lesce, sreza Radovljica izjavlja z ozirom na članek, objavljen v Kmetijskem listu z dne 15. julija t. L pod naslovom Lesce naslednje;
Žužemberk
Vid Janša
Bridko je ob vsakem mladem človeku, ki nam ga iztrga smrt. Toliko bridkejše je ob grobu mladeničev, ki so s svojim razvojem obetali, da zrastč nad povprečnost in da bodo nekoč vsak na svojem polju tehtni možje.
Zato mislimo, da ne žalimo čuta pietete do pokojnih niti ne obzirnosti do njih žalujočih svojcev, ako pri tej žalostni priliki opozorimo vzgojitelje in tudi društva, v čijih okriljih se zbira naša mladina, naj nje drznost in zanos krote tako, da se bodo žrtve v bodoče vsaj zmanjšale. Vemo in razumemo, kakšen žar navdušenja polje v mladih srcih, kadar se ogrejejo za kako lepo misel. Pametna beseda in trezen nasvet vzgojiteljev naj tega ognja ne duši. Nikakor ne! Iz mladine mora plamteti žar. Saj to je naša
V sosednjih Hinjah je bil razrešen županskih poslov obče ugledni in spoštovani trgovec in posestnik Angel Pečjak. Razrešitveni odlok navaja kot razlog uradnega postopanja proti g. Pečjaku dejstvo, da je bil občinski dobavitelj. Navajajo se sledeči slučaji: Zupan je nabavil za občino železje za zamreženje oken. Vrednost že-lezja znaša 250 Din. V Hinjah se nikjer drugje železja ne dobi. Nakup istega drugod bi bil mnogo dražji.
Za občinskega reveža je dobavil celo obleko, dvakratno perilo in čevlje za 350 Din in mu poleg tega dal še nekaj perila zastonj.
Slavnost gasilske čete v Krškem
Zadnja leta so gasilske čete razvile prav živahno delovanje v smeri izpopolnitve, da bi tako dosegle stopnjo, ki je za bližnjo pomoč potrebna. Marsikatere od njih so slavile tekom leta znatne jubileje. Slednjim se sedaj pridružuje prosto-
Ob svežih grobeh
•	1 I	*	' ■ ' 1 »/ 1 .	n. i	... i.	a
Žrtve, pa naj izvirajo iz kateregakoli vzroka, so pri malem narodu, kot smo Slovenci, vselej udarec splošnosti, ne samo žalost za ožji krog sorodnikov in znancev.
Komaj se je dobro posušilo črnilo, ko smo morali poročati o žrtvah letalske nesreče, nam spet Veleva žalostna dolžnost, poročati o petih mladih
bodočnost. Toda vzgojitelj naj vadi in navaja mladino v tem smislu, da se temeljito url in na vse strani preskusi svoje sile, preden tvega nevaren korak.	X
Ko se v duhu sklanjamo ob grobeh teh petih mladeničev in jim želimo blag počitek v ljubljeni slovenski zemlji, hkratu želimo, da bi bila
Mladen Mikšič
žrtvah, od katerih je štirim vzel življenje planinski, eni pa avtomobilski šport. (Glej poročila med novicami!)
Srce nas boli ob misli, da se je zgrudilo v grob pet mladih, idealnih življenj, ki so šele zbirala zaklade za resno in odgovorno delo. Vsi so bili vzorni in nadarjeni dijaki oziroma akademiki, ki bi jim bile po njih sposobnostih in izobrazbi brez dvoma nekoč poverjene važne naloge v raznih panogah življenja.
Savo Domicelj
njih' prerana smrt vsaj dar sprave nevidni usodi, da ne bi v bodoče od nas več tako kruto zahtevala nedolžnih žrtev kakor se je to godilo vprav zadnje dni.
Ni res, da bi pošiljala občinska uprava Lesce kakršnekoli okrožnice radi cenikov v pogostin-ekih obratih in tudi ni res, da bi ona kakorkoli odločevala o cenah. Cenike za pogostinske obrate odobruje Sresko načelstvo, ki je v ukazu izdalo hkrati nalog, da se ga na krajevno običajen način razglasi. Čitatelji, posebno pa člankar naj iz tega razvidijo, da vmešavanje občinske uprave pogledno določevanja cen tu nikakor ni na mestu, kakor se to v članku omenja.
Uprava občine Lesce, 23. julija 1936.
Delovodja:	Predsednik občine:
Sitar Evald, s. r.	Pavel Olip, s. r.
Z dežele
Uvidel sem, da je v današnjih časih in težkih razmerah nemogoče gospodarsko napredovati na sedanji način v sedanji obliki. Zato sem si zamislil uvesti zadružno gospodarstvo na mojem posestvu. Kmetija je srednje velika, zemlja I. in II. razreda in rodovitna. Sestoji iz njiv, travnikov, velikega sadnega vrta ter nekaj mladega gozda. Hiša lesena s tremi sobami, vežo in kuhinjo. Tri zidane kleti. Gospodarsko poslopje, sestoječe iz zidanega hleva za 8 glav živine, skednja, shrambe za žito in gospodarsko orodje ter kozolca.
To svojo kmetijo želim na zadružni podlagi izboljšati in razširiti s tem, da osnujem splošno kmetijsko gospodarsko zadrugo. Kdor bi se zanimal za to zadružno kmetijstvo in hotel pristopiti v '/adrugo, naj se obrne na upravo »Kmetskega lisi a«, ki mu bo dala pojasnila.
V Bohinjski češnjici
je umrl v najlepših mladostnih letih eden najbolj delavnih članov našega Društva kmetskih fantov in deklet tovariš Janez Langus. Naj mu bo lahka ljubljena domača gruda. Njegovim preosta-tim naše iskreno so~alje!
Gil Stobles
znani voditelj španskih klerofašistov se je zatekel v Francijo in pobegnil čez mejo, potem ko je vrgel bakljo med španski narod in organiziral ustajo proti kmetsko-delavski vladi in proti demokraciji. Čez 30.000 žrtev je že padlo v kratkem času krvave in besne revolucije in klerikalni trinog še nima zadosti. Nastanil se je v bližini francosko-španske meje, od koder je huj-skal in podpiral klerikalce proti delavcu in kmetu.
Premestitev dr. Gradnika
»Slovenec« poroča sledečo vest:
»Podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Alojz Gradnik, znani preiskovalni sodnik ,šenčurskih dogodkov' in bivši sodnik pri sodišču za zaščito države v Beogradu, je premeščen v Split.«
Na izpraznjeno mesto je postavljen g. dr. La-voslav Mastnak.
Norice
X V Kamniških planinah sta se smrtno ponesrečila dva mlada akademika-pravnika, in sicer Vido Janša, edini sin apelacijskega sodnika Josipa Janše, in Mladen Marcel Mikšič, po rodu iz Zagreba. Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje!
X V Triglavskem pogorju sta se na severni steni Triglava smrtno ponesrečila dva mlada planinca iz Maribora. Bila sta to 241etni pravnik Savo Domicelj in 191etni slušatelj eksportne akademije Egon Letner. Oba sta z mariborskimi gozdovniki taborila v Martuljku pod Špikom. Kot navdušena in izvežbana planinca sta se odtod z dvema tovarišema podala na plezalno turo
v severno triglavsko steno, kjer ju je dohitela nepojmljiva usoda. Bila sta navezana na vrv. Domicelj je nenadoma omahnil in potegnil pri tem tovariša za seboj. Padla sta kakih 250 metrov globoko in sta vsa izobličena obležala mrtva. Trupli je reševalna ekspedicija pod vodstvom planinskega reševalca Jožeta Čopa s tveganjem lastnega življenja prenesla v Mojstrano, odkoder so ju prepeljali v Maribor. Letner je bil sin ravnatelja mariborske tovarne mila »Zlatorog«, Do-micljev oče pa ima v Mariboru parno žago in veliko lesno trgovino. Bodi mladima ljubiteljema planin lahka rodna slovenska zemlja, težko prizadetim svojcem obeh žrtev pa veljaj naše odkritosrčno sožalje!
X V Počeniku v Slov. goricah je posest-nica Ivana Kacjanova kruto nasedla nesramnemu sleparju. Zglasil se je namreč pri njej neki človek pod imenom Kraut iz Maribora. Pogodila sta se za odkup 3 hI vina. Po dogovoru je Kacjanova vino peljala v Maribor, a jo je že pri Košakih čakal dozdevni Kraut, nakar je bilo treba vino peljati v čisto drugo smer kakor je bilo prvotno dogovorjeno. V Jan Kolarjevi ulici so nato trije moški skota-lili sod z voza. Kraut je dal vino pretočiti v svojo posodo in odpeljati — kdo ve kam, sam pa je sedel na kolo in jo popihal, ne da bi plačal Kacjanovi niti pare. Nesramnega »trgovca« sedaj zasleduje policija.
X V čitluku pri Kninu se je v tamošnjem rudniku Adria bauksit pripetila nesreča, katere žrtev je postal rudar Svetina, oče štirih otrok. Padel je v 6 metrov globoko jamo, ki je ostala nezasuta v rovu. Ponesrečenec je tako poškodovan, da skoraj ni upanja v njegovo okrevanje. Pogoste žrtve so glasen klic po končni temeljiti ureditvi razmer v dalmatinskih rudnikih. Tega vendar ne moremo in ne smemo dovoljevati, da bi bili naši ljudje ob težkem delu samo — klavne žrtve tujega kapitala.
Ivan Albreht:
Njena roka
—	Da, roka (je pravil Evgen Lapuh), ne veste, kaj vse lahko človeku pomeni roka! Mene še danes strese mraz, kadar moram komu seči v roko, a dotaknem se nežne ženske roke nikdar ne.
—	Saj veste, kaj ne, da so v življenju dogodki, ki ne zapuste v duši niti najrahlejše raze. Nič; kakor da jih ni bilo. Naj so navidez še tako pomembni, izginejo brez sledu. Drugi so mogoče čisto neznatni, pa jih človek ne more nikoli pozabiti. In ne samo to: zgodi se celo, da do kraja spremene smer njegovega življenja in vzdramijo V njegovem značaju dotlej čisto neznane poteze.
—	Kljub onim čudnim časom je bilo tedaj naše življenje le dokaj veselo, če smemo za medlo životarenje tik za bojiščem rabiti Jak svetel pojem. Naša kompanija je bila namreč sestavljena iz samih političnih nezanesljivcev, razen seveda častnikov, ki so bili od pet do ušes avstro-ogrski pa čuda strahopetni. Prvo kot drugo je bilo menda vzrok, da nas polkovno poveljstvo ni Bog ve kaj rinilo v postojanke, ampak smo večinoma junačevali v rezervi. Sicer je res tu pogosto bolj bridko nego spredaj, vendar se človek rad vdaja mislim, da je na varnem, pa mu že ta sama varljiva okolnost omi-ljuje vojne grozote.
—	Kakor rečeno, smo živeli zadovoljno, kar-tali in pohajkovali, pisali dnevnike in pisma, ugibali o politiki in pritajeno prerokovali monarhiji skorajšnjo smrt. Častniki so bili bržčas veseli, da jim damo mir, in se niso dosti brigali za nas. Kakopak! Saj se je bilo že tu in tam pričenjalo šušljati o malih uporih v armadi, o pobegih, izdajstvih in mnogih takih pojavih, ki navadno pomenjajo začetek konca. Na vsake toliko in toliko časa smo v dnevnem povelju slišali, da je bil kdo tam in tam zaradi večjega
ali manjšega prestopka ustreljen ali obešen, novice, ki so nas izkraja presunjale, a smo se jih polagoma tako privadili, da niti notranjega odpora nismo več občutili spričo njih. Za spremembo so nam poročali tudi o zmagah, ki jih je bilo vedno dosti in so bile vse slavne, a bolj kot takih vesti smo se bali ruma; kajti rum je bil zanesljivo znamenje, da se bliža kaj neprijetnega. Kadarkoli so nam bili v navadnih množinah začeli deliti rum, je pomenilo v kratkem:
»Fantje, naprej!«
— Glede vojne slave moram reči, da smo si bili s častniki vred edini v mnenju, da jo je bolje prepuščati drugim in ohraniti rajši kolikor toliko zdravo kožo; zato smo preklinjali rum, najsi smo ga tudi željno pili. Seve, tedaj je človek z živalsko naslado pogoltnil vse, kar ga je količkaj omamilo, a čim se je iztreznil, je preklinjal sebe in mamilo. Vas, ki nam je tisto jesen nudila zavetje, je bila izpraznjena, precej razstreljena in požgana, vendar smo radi bivali tamkaj. Ostala sta bila namreč na vasi dva domačina, a bojevniku ni bilo nič prijetnejšega nego bližina človeka, ki ni nosil uniforme. Po cele tedne in mesece bivati po vlažnih strelnih jarkih, se klatiti po gorah in se kakor zver potikati med ruševinami požganih in razdejanih selišč, to je gorje, ki človeka peha malone v blaznost. Zbog tega smo res občutili bivanje dveh neuniformiranih ljudi na vasi kakor bolnik pomladansko sonce. Bila sta to starček, od teže let in vsega hudega že čisto prsten in zgrbljen, pa njegova pravnukinja, komaj šestnajstletno dekle, angelsko plaho, ljubko bitje. Čeprav vojni bes sprosti v človeku vse najdivjejše nagone in najbolj živalske strasti, smo brez vsakršnega ukaza ali medsebojnega domenka oba vaščana spoštovali in ju, bi skoraj dejal, ljubosumno ščitili. Starega smo tolažili in ga skušali razvedriti, kadar je bil le preveč potrt, a z Danico, njegovo pravnukinjo, smo ravnali res ka-kor z otrokom. Nihče ni smel vpričo nje blekniti
nobene nečedne besede, kaj šele, da bi si bil kdo dovolil nesramno kretnjo! Kakor en mož smo bili pripravljeni planiti nadenj!
— Oj da, bil sem mlad tedaj in ognjevit, vam pravim, isker liki orel, ki je komaj zapustil gnezdo! Kaj me je brigala vojna in brezglavo divjanje, ko sem vendar imel svoj svet, ki je bil lep in čist kakor je vedno jasen in lep svet klijoče mladosti. Naj je bilo kdaj še tako hudo, se mi oko vendar ni nikoli toliko skalilo, da ne bi znalo srkati lepote, ki jo siplje jutranja zarja, ali one nežne mehkobe, ki je je polna v mesečini speča pokrajina! Ljubil sem planine, kadar so soncu razkazovale kipeoo krasoto, v jesenskih mrakovih molčeče gozdove in rebri, kadar jih je razkošno posrebrila slana. Smrt, gorje in razdejanje, vse to mi je bilo tako tuje in daljno, da sem često docela pozabil na svoje vojakovanje in včasih sredi noči prešerno za-ukal. Kaj ne bi ukal, kdor je star dobrih dvajset let in dan za dnem gleda srnje krotke oči dekleta, kakršna je bila Danica?! Saj je ne bom opisoval in tudi ne trdil, da je bila lepa, vendar še danes vem, da je bila zame najlepše bitje na svetu. Tako toplo je bilo v njeni bližini! Kadarkoli sem bil prišel v hišico pod strmim robom, kjer je bivala dekle s pradedom, mi je bilo kakor v svetišču. Vse divje, nizko in polteno je padlo z mene, čim sem bil nameril korak čez tisti prag. Staremu sem ponudil tobaka, včasih kak grižljaj, včasih požirek pijače, da se je zadovoljno nakremžil in zlezel v svoj kot, od koder je potlej kakor sam zase modroval o čemurkoli. Medtem je Danica stopila k ognjišču, češ:
»Ali smem zakuriti?«
»Zastran mene, dete, neti magari do samega neba!«
»Brez šale: ali ni nevarnosti? Veste, kavo bi vam rada skuhala. Hočete?«
»Kaj ne bi hotel, Danica!«	«■
(Se nadaljuje.)
X Med Trzinom in Črnučami se je z avto-(mobilom smrtno ponesrečil 171etni gimnazijec Boris Tomažič iz Ljubljane, edini sin lastnika tvrdke Oleum. Odpeljal se je bil z avtom svojega očeta na kratek izlet po Gorenjski. Na zgoraj označenem delu ceste je bržkone radi prevelike brzine, s kakršno je vozil, zapeljal v kup kamenja ob cesti in se mu je voz zadel v obcestni kanton. Pri hudem sunku je mladeniča vrglo iz voza in je obležal s hudimi notranjimi poškodbami in nezavesten na cesti. Kljub najvestnejši zdravniški pomoči je nadarjeni mladenič kmalu po nesreči v ljubljanskem »Leonišču« izdihnil. Hudo prizadetim svojcem ob tem težkem udarcu naše iskreno sočutje!
Prvovrstne tržiške
in
brusilne kamne
v različnih kvalitetah ima v veliki izbiri v zalogi
»EKONOM", Kolodvorska 7
X Konjske dirke na Krškem polju se bodo vršile letos v nedeljo, dne 16. avgusta. Kakor vsako leto se obeta tudi letos od vseh strani velika udeležba.
X Sv. Trojica nad Moravčami. Iz ugledne Kožičeve družine >pri Ostanku-« se je v nedeljo dne 19. t. m. poročil g. Jožef, nečak pokojnega senatorja g. dr. Rožiča z gdč. Rozi, hčerko spoštovanega posestnika Cerarja v Rači. Obilo sreče!
X V Bistrici pri Limbušu je v majhnem ribniku utonil posestnik in krojaški mojster Ivan Horner. Šel se je kopat, pa ga je v vodi menda zgrabil srčni krč.
X V Libojah se je v premogovniku smrtno ponesrečil 28Ietni rudar Anton Bučej. V globini 106 metrov je opazoval popravljanje dvigala. Nenadoma se je z obema rokama prijel za prsi in omahnil mrtev. Smrt je morda povzročil električni tok ali pa je rudarja zadela kap.
X V Celju je po nalogu banske uprave raz-puščena švabsko-nemška kulturna zveza.
X V Breznici na Gorenjskem je v svojem rojstnem domu umrl profesor v pokoju in častni kanonik dr. Ivan Svetina v visoki starosti 85 let. Pokojni je bil daljni sorodnik največjega slovenskega pesnika Prešerna. Svetinova stara mati je bila namreč sestra Prešernove matere. Pred kratkim je pokojnik še zdrav in čvrst hodil po Ljubljani. Potem se je podal na oddih v svoj rojstni kraj, kjer ga je zadela kap. Kot vzgojitelj in narodno-obrambni delavec si je pridobil mnogo zaslug. Bodi mu ohranjen časten spomin.
X Na Rakitni so zadnjo nedeljo slovesno otvorili Počitniški dom kraljeviča Andreja. Stroški za ta dom so znašali okrog 850 tisoč dinarjev. Dve tretjini je prispeval dijaški fond za zdravstveno zaščito, eno tretjino pa državni Higijenski zavod. Slavnosti se je udeležilo veliko število ljudi, ki eo s tem dokazali, da se zavedajo, kako velikega pomena je za narod zdravje njegove mladine.
X V Horjulu je v nedeljo domača gasilska četa, ki je pred 3 leti slavila 501etnico svojega obstoja, obhajala novo slavnost: svečano otvoritev novega gasilskega doma. Kljub gospodarski stiski sije ta skromna slovenska vas postavila dom, ki naj priča, da hočejo gasilci tudi v bodoče braniti po svojih močeh premoženje in življenje svojega bližnjega.
iX V Ledineku pri Sv. Ani v Slovenskih (goricah je 251etna viničarska hči Terezija Tribl po nesreči stopila na svoj srp in si pri tem ranila levo nogo. Nastopilo je zastrupljenje krvi, 'ki je gridno in gošteno dekle pahnilo v grob.
X Med Poljčanami in Slovensko Bistrico je
skočil skozi okno brzega vlaka 22Ietni medicinec Edvard Kudrinka iz Hrudima na Češkoslovaškem. Peljal se je s svojo sestro iz Dalmacije, kjer je živel nekaj tednov na počitnicah. Dobil je tamkaj sončarico in se ga je med vožnjo radi bolečin lotil obup, ki ga je pritiral do usodnega dejanja.
X V Moravčah je Vodna zadruga prejela od banske uprave 60 tisoč dinarjev za nadaljevanje regulacijskih del pri DrtijšCici.
X Blizu vasi Kroga so potegnili iz Mure truplo 591etnega pismonoše Jakoba Omana, ki je ondan skočil s cmureškega mostu v Muro. Izredno, skoraj bi rekli rekordno število letošnjih samomorov je pač bridko spričevalo razmer, v katerih živimo. Spričo tega spričevala pač nič ne pomaga modrovanje, češ, da se vse obrača na bolje.
X Pri Zgornji Vižingi blizu Marenberga je Drava naplavila truplo 121etnega dečka. Truplo je bilo že kakih 10 dni v vodi. Deček je okroglega obraza, rjavolas, oblečen v hlače dokolenke štajerskega kroja in zeleno srajco z dolgimi rokavi. Prepeljali so ga v mariborsko mrtvašnico.
X Nedeljska vozna olajšava po železnici. V zvezi z vozno olajšavo, ki velja ob nedeljah na podlagi povratnega voznega listka, opozarja generalna direkcija državnih železnic potujoče občinstvo, da velja ta vozna olajšava samo ob nedeljah in praznikih. Zato morajo potniki na od-hodni postaji zahtevati povratno karto, če hočejo biti deležni nedeljske vozne olajšave. Nobena druga legitimacija za to vozno olajšavo ni potrebna. Povratna karta velja samo od sobote opoldne do ponedeljka opoldne. Za druge vozne olajšave, ki jih dovoljuje generalna direkcija za kongrese in druge svečanosti, kakor tudi vozne olajšave za obiskovalce kopališč in zdravilišč, mora potnik kupiti na odhodni postaji posebno železniško lesritimacijo. ki stane 2 Din.
TISKOVINE
vseh »r»t: trgovske, uradne, reklamne. Časopise, knjige, večbarvni tisk hitro in pocenil
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 25
TELIFOl Sil* 25-52
X Blizu Dolnje Lendave je graničar ustrelil 411etnega Štefana Kosa, ki se na poziv straže ni ustavil pred prekoračenjem meje. Kos je bil znan tihotapec. Krogla ga je zadela tako, da se je med begom zgrudil mrtev na tla.
X V Splitu si je vzel življenje železniški nameščenec Ladislav Ukmar, doma iz Maribora. Pod Marjanskim parkom se je obesil na neko drevo. Kaj ga je gnalo v obupno dejanje, ni znano.
X Blizu postaje Mahično se je primerila te dni huda nesreča. Po železniškem tiru je sopihal vlak iz Karlovca proti Ljubljani, po cesti pa je pridrdral kmetski voz, na katerem se je pet kmetov vračalo s karlovškega sejma. Voznik je upal, da bo še pred vlakom lahko prevozil železniško progo, a se je uštel. Na tračnicah je voz dohitela lokomotiva in z vso silo treščila vanj. Vlak se je ustavil. Voz je bil ves razbit, konji so zdirjali sami dalje po cesti, na železniškem tiru pa je obležalo 5 strahovito razmesarjenih človeških trupel. En kmet je bil takoj mrtev, a tudi za ostale štiri je le malo upanja, da bi okrevali.
X Škofja Loka, kjer je bila doslej le ekspozitura sreskega načelstva v Kranju, je z uredbo notranjega ministra postala samostojen srez. Hkratu je z enako uredbo ukinjeno sresko na-čelstvo v Metliki in je to ozemlje spet priključeno črnomeljskemu srezu.
X Dirkalno in jahalno društvo v Krškem bo priredilo letos na Krškem polju 16. avgueta
veliko konjsko dirko. Prijave sprejema predsednik društva g. Anton Gliha v Krškem.
X V Ložnici pri Velenju je v apneni jami utonila 61etna hčerka posestnika Anclina. Domači so odšli na polje in pustili dekletce samo. Ko so se vrnili, so po dolgem iskanju našli — mrlička. Žalostni dogodek veljaj vsem staršem kot resen opomin, da naj nikar ne puščajo otrok brez nadzorstva.
X V Italiji bo letos pšenična letina slaba, zato bi bil možen izvoz iz Jugoslavije. Težave obstoje le v slabih in nesprejemljivih plačilnih pogojih, ki jih stavi Italija. Naši izvozniki bodo namreč morali čakati na plačilo skoraj leto dni, okolnost, ki bi seveda vzela izvozu znaten del vrednosti.
X V Zagorju je na tomboli rudar Karel Jaz-binšek iz Hrastnika zadel motorno kolo. Z lepim tombolskim dobitkom pa ni imel sreče. Ko se je na motornem kolesu vračal domov, je zadel s tako silo v brzojavni drog ob cesti, da sta morala oba k popravilu: rudar k zdravniku, motorno kolo pa k mehaniku.
X Pri Leobnu v Avstriji so orožniki iz Ober-zehringa aretirali oba morilca, ki sta v Mariboru umorila in oropala finančnega preglednika Ivana Stranjška. Sta to 231etni Karel Stern in 281etni tkalec Ivan Kolar. Kakor sta izpovedala, je Stern prosil Stranjška za stanovanje. Finančni preglednik ga je povabil v sobo, kjer je Stern takoj zahteval od njega denar. Stranjšek je stopil v sosednjo sobo po svojo staro službeno sabljo, ki mu jo je Stern izvil in moža nato zadavil. Med tem je Kolar poiskal denar in dragocenosti, nato sta pa s plenom pobegnila.
X Pri Trčevi kraj Sv. Petra pri Mariboru je Drava naplavila truplo neznanega moškega utopljenca.
X Nad Pančevim je ono noč divjala huda nevihta in je strela udarila v stražo na vojaškem vežbališču. Vojak Momčilo Bajač je bil takoj mrtev. Vojaki, ki so slišali tresk, so takoj prihiteli na vežbališče. V tem pa je vnovič treščilo in je 5 vojakov od strele dobilo tako hude opekline, da so jih morali takoj prepeljati v bolnico.
Jakob Sbrabar SOleinilt
Pretekle dni je praznoval naš tovariš Jakob Škrabar, blagajnik pri Zvezi slov. zadrug v Ljubljani, petdesetletnico svojega življenja, ki ga je večinoma vsega posvetil kmetski misli in zadružništvu. Saj je ni skoraj štajerske in prekmurske kmetske hiše in vasi, kjer ne bi bil on doma izza časa sedemletnega tajnikovanja v Mariboru pri naši bivši SKS. Prav tako je naš slav-ljenec >doma< skoro pri vseh naših štajerskih zadrugah in zadružnikih, s katerimi ga vežejo zelo uspešni sodelavski prijateljski stiki. Vedno neumoren, iskren in tovariški Jakob Škrabar tudi sedaj poleg svoje službe vrši kopo organizacijskih poslov in je slej ko prej njegova slednja misel in ves prosti čas na razpolago le kmet-skemu pokretu. Našemu delavnemu in zaslužnemu Škrabarju k petdesetletnici tudi mi prav iskreno čestitamo!
Občinske volitve v Križevcih pri Ljutomeru
Banska uprava v Ljubljani je z odlokom od 22. t. m. razpisala za občino Križevci v ljutomerskem srezu volitve občinskega odbora za nedeljo dne 30. avgusta. Volitve so razpisane, ker je bil prejšnji občinski odbor z odlokom banske uprave od 15. januarja t. 1. razrešen.
Seja sreskega odbora |NS
za ljubljansko okolico se bo vršila v nedeljo, dne 2. avg. ob 10. uri dop. v restavracijskih prostorih Kazine v Ljubljani.
koi
Dobra letina za češplje
Vse kaže, da bo letos letina za češplje tako dobra kakor je že ni bilo izza leta 1928. in to glede kakovosti in količine.
Pričakujemo, da bomo letos pridelali v naši državi 650 tisoč do 750 tisoč ton svežih češpelj. Od tega pridelka je doslej zagotovljen izvoz 3000 vagonov svežih češpelj.
Večjo množino izvoza bo težko doseči in je niti ni pričakovati, češplja je namreč letos dobro obrodila tudi v Nemčiji in na Češkoslovaškem.
Suhih češpelj bomo po dosedanjih zagotovilih lahko izvozili 4 tisoč do 4 tisoč 500 vagonov. Kljub temu nam bo še vedno ostala velika množina češpelj, ki jo bo poleg drugega treba porabiti tudi za žganje slivovke. Zato bo ta žgana pijača verjetno popustila v ceni.
Izvozniki češpelj so zahtevali, da se v ta posel ne meša Prizad, ampak se prepusti ves izvoz zasebni pobudi. O uspehu ali neuspehu te zahteve bomo poročali, kakor hitro bo vprašanje končno rešeno.
Za obrambo proti zajcu
Na občnih zborih »Sadjarskega in vrtnarskega društva« se pritožujejo vsako leto sadjarji o škodi, ki jo napravlja zajec v sadovnjakih, sprejemajo sklepe in resolucije za zaščito proti temu najhujšemu škodljivcu sadjarstva. Z zasajanjem novih sadovnjakov se veča škoda iz leta v leto. Letos pa tožijo tudi kmetovalci, da jim dela zajec občutno škodo na polju, posebno na fižolu. Tudi vinogradnikom ni prizanašal. Iz mnogih krajev prihajajo obupna poročila, pritožbe in zahteve, da se zaščiti kmeta, sadjarja in vinogradnika pred to nadlogo.
Da bi se ugotovila vsaj približna škoda, ki jo je povzročil zajec v zadnjih treh letih v sadovnjakih, na polju in v vinogradih, je naprosilo »Sadjarsko in vrtnarsko društvo svoje podružnice, da zbero točne podatke o škodi, storjeni po zajcu. Mnoge podružnice so zbrale točne podatke in izvršile svojo nalogo kar najvestneje.
»Sadjarsko in vrtnarsko društvo« vabi vse podružnice, ki še niso predložile poročil, naj to 6tore čimprej. Prosi pa tudi vsa županstva, naj se za zadevo zanimajo in tudi s svoje strani poročajo o škodi, ki jo je napravil zajec v sadovnjakih, drevesnicah, na polju in v vinogradih.
Poročila in podatki kakor cenitev škode naj bodo kolikor le mogoče natančni in resnični, ker je le z resničnimi dokazi mogoč uspeh.
Po svetu
■	V italijansko - abesinski vojni je Italija uporabljala 500 bojnih letal. Ta letala so v 7500 poletih bila v zraku vsega skupaj 40 tisoč ur. Zmetala so na zemljo skupaj 1 milijon 500 tisoč kilogramov bomb in oddala 260 tisoč strelov iz strojnic. Laškim četam so z letali iz 4 letalskih središč donašali živila, ki so jih kar iz letal pometali četam, skupno kakih 1000 ton. Tak je torej obraz kulture, ki jo belo pleme nosi drugo-poltim človeškim rasam.
■	Kolektivno padalo preizkušujejo sedaj v Ameriki. To novo čudo moderne tehnike utegne znatno povečati varnost v letalskem prometu. Pri tem padalu kabina in del letalovega trupa tvorita eno celoto s padalom. V nevarnosti se pritisne samo na gumb, nakar se ves ta del loči od ostalega letala. Ogromno padalo se v tem trenutku odpre in potniki in posadka varno plovejo na zemljo, četudi se morda letalo samo razbije.
■	Dnevnikj se podraže v Franciji s 1. avgustom. Doslej je bila cena za izvod dnevnika 25 centimov, po 1. avguslu pa bo znašala 30 cen-timov.
■	Silovito neurje — takozvani tajfun — je divjalo na Japonskem. Pri tem se je smrtno ponesrečilo 42 ljudi, 24 jih pogrešajo, a 27 je nevarno ranjenih. Nad 900 hiš je pod vodo, 500 je porušenih, 300 pa močno poškodovanih. Med viharjem se je potopilo 6 ladij, 38 jih je vihra zanesla na odprto morje, 50 ladij pa se je poškodovalo. Vse telegrafske in telefonske zveze so porušene.
■	Braziljska mera za kavo je vreča kakor pri nas mernik za žito. Vreča kave tehta 6 kilogramov.
■	Železniških prog je na svetu skupno en milijon in 300 kilometrov, kar pomeni skoraj štirikratno razdaljo med zemljo in luno.
■	Devcturni govor. V irskem parlamentu je nedavno poslanec T. Henderson vzdržema in brez odmora govoril — 9 ur. Svoj govor je vztrajni poslanec dokončal ob 4 zjutraj. V dvorani je ostalo dotlej od vsega parlamenta samo še 5 poslancev, ki so vsi — sladko spali.
■	Sueški kanal je najdaljši prekop na svetu in meri v dolžino 166 km, širok pa je od 80 do 135 metrov. Globok je ta prekop 10-5 metra.
■	Jard je angleška dolžinska mera, ki je nekoliko manjša od našega metra in znaša 91*4 centimetra. V jardih je navadno označena mera na klopčičih sukanca (cvirna). — Za večje dolžine uporabljajo Angleži kot enoto miljo, ki ima 1760 jardov ali 1609 metrov.
■ Največjo bolnico na svetu so pred kraU
kim odprli v Los Angelesu v Ameriki. Samo kirurgični oddelek obsega 12 operacijskih dvoran. Vzdrževalni stroški znašajo letno 4 in pol milijonov dolarjev. Bolnikom je na razpolago knjižnica s 5 tisoč knjigami. Okrevajočim nudi razvedrilo bolnišnična koncertna dvorana in kino. Zdravila izdelujejo v posebnem laboratoriju, ki dela samo za to bolnico. Siromašni bolniki dobivajo zdravila zastonj, ostali pa za polovico nabavne cene.
Listnica uredništva
K. R. v T.: Vaš članek o nepristranosti je tako življenjsko resničen, da bi ga radi njegove aktualne sile iz srca radi objavili. Ker pa moramo molčati, naj vam zadostuje zavest, da tako kakor vi — misli ves slovenski narod in vsa poštena Jugoslavija.
T. V. na P.: O paševanju nekaterih ljudskih prijateljev bomo prej ali slej spregovorili. Čeprav ga ne moremo objavljati, nam tako gradivo vendar vestno pošiljajte sproti. Vsak prispevek za razščičenje nam je dragocen in pride polagoma v korist podeželju. Pomnite pa, da čudežev ni mogoče delati in da hrasti ne zra-sejo čez noč. Saj nas razumete. Oglašajte se kar najbolj pogosto!
D. R. v L.: Hvala za prispevek. Uvrstili bi ga, toda bi šel tja, odkoder ni vrnitve. Proti hujskanju s strani zaslepljencev je najboljše orožje mirna zavest in kmetski ponos. To so skale, ob katerih obnemore plehka strast plačanih agentov. — Vsi lepo pozdravljeni!
Se|
mi
2.	avgusta: v Dolu, Ribnici, Sv. Lenartu v Slov. gor.
3.	avgusta: v Novem mestu, Metliki, Zagorju ob Savi, Vidmu ob Savi.
4.	avgusta: v Št. Ilju pri Velenju, Sv. Petru pod Sv. goro, Sv. Gori, Dol. Lendavi.
5.	avgusta: v Krškem, Dolah pri Litiji, Loki pri Zidanem mostu, Krki, Ptuju, Trbovljah, Lem-bergu, Črni.
6.	avgusta: v Mokronogu, Črnomlju, Turnišču.
6. avgusta: v Št. Volberku, Studencu pri Krškem.
Vrednost denarja
ameriški dolar nemška marka švicarski frank angleški funt avstrijski šiling francoski frank češkoslovaška krona
Din Din Din
4370 17-54 14-27 Din 219 27 Din 9-70 2'89 1 81
Din Din
O EN AR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavl: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
Vloge na knjižice in tekofl ratun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. H Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog
denarnih zavodov.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—121/, in od 3—4V8, Ie ob sobotah in dnevih pred
prazniki od 8—12 V? ure.
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000 - Rezerve: Din 1,500.000'-
532302014823482323530053534802235348485323483153238948235353532348010253534853234853235323530248532302535348234853230223535348535323022323480223235302015348025348230201534848234853020148480201482302015348015348014853482353480200025302485323484853484823022348480223