Poštnina plačana t gotovini
IZSELJENSKI
VESTNIK
RAFAELOVE DRUŽBE IN IZSELJENSKE ZBORNICE V LJUBLJANI
LETO VIII
*
ŠTEV. 7 *
LJUBLJANA JULIJ
1938
Slovenska izseljenska zbornica
Kakor bi kdo komu porinil nož v srce, je za nas naše slovensko izseljenstvo in ko smo izgubili stotisoče naših zamejnih Slovencev. Strašna zevajoča rana se je odprla na telesu našega slovenskega naroda in curek naše najbolj zdrave narodne krvi se je vlil na tuje. Celo polovico te naše narodne krvi smo izgubili. Izgubiti pa polovico življenjske krvi, kaj pomeni to za vsako telo? Gotovo smrt! Enako tudi za narod. Zato naš narod še nikdar ni bil v tako strašno kritičnem položaju kot v tej dobi. Ali bo to svojo kri rešil, to rano zacelil, ali — je padel! Tretjega ni. Za naš biti ali ne biti gre!
Ali se pa mi kot narod, kot celotno narodno telo zavedamo tega? Ali čutimo, kako ginemo? Ali čutimo strašno kritične dneve svojega narodnega življenja?
Skoraj neverjetno je, vendar žalostno resnično, da se do najnovejšega časa tega niti nismo zavedli. Stotisoči naše najbolj zdrave, najbolj krepke življenjske krvi, naša mladina, je skoraj petdeset let v trumah hitela čez meje v tujino, se porazgubila po vseh državah in delih sveta in plodila tuja polja, bogatila tuji kapital. Pa kakor bi to ne bili mi, kakor bi to ne bila naša kri, kakor bi to ne bili naši lastni sinovi in hčere. Še z mezincem nismo za nje mignili. Neverjetno in tudi neodpustno! Do zadnjih let nismo tozadevno ničesar storili ne za nje in ne zase.
In danes? Nad 10.000 sezonskih delavcev, pravih modernih sužnjev, zopet samo cvet naroda, gledamo odhajati v Nemčijo in v Francijo vsako leto. Vidimo jasno in čisto, da nam bo to našo kri tujina zastrupila versko, idejno, moralno, narodno in telesno. Vidimo, kako se nam vračajo fantje dostikrat okuženi z najhujšo moderno kugo, enako dekleta. Vidimo, kako jim pije tujina življenjsko kri kot vampir.
Pa zopet, kaj storimo? Sem in tja kak člančič v kakem lističu, jok in pa kletev na ustnih teh žrtev, kletev do naroda in domovine, ki je pustila to njihovo zastruplje-nje, uničene družine, uničena mladina, razbiti zakoni — in konec! Pa se še radi poba-hamo, kako smo socialni, kako skrbni za narod. Pustimo, da tujci s prenizkimi mezdami, s slabimi stanovanji, s slabo hrano
pijejo na tujem našo kri. V celi Nemčiji ni niti enega slovenskega izseljenskega duhovnika. Razmere so
že pet let neurejene. S potvaro dejanskega stanja razmer se slepi navzgor. Pa ga ni, ki bi pomagal.
Notranji minister dr. Anton Korošec, častni predsednik Rafaelove družbe.
In na Francoskem! 10.000 je tam samo iz Slovenske Krajine sužnjev. Pa za teh deset tisoč samo en duhovnik, pa še ta berač, brez sredstev.
Taki smo! lil to v tolikih kritičnih trenutkih, ko se odloča naš narodni biti ali ne biti. V pesek malenkosti skrivamo svojo glavo kot noj, da bi ne videli svoj strašni pogin, ki se nam bliža.
Za Boga, ali naj ostane tako za vedno? Ali ne bomo planili v svoje obrambne okope vsaj zadnje trenutke? Ali smo res že živ mrtvec, nezmožen in nevreden življenja? Da, če ne bomo, smo samo to in nič drugega in je prav, da poginemo.
Izseljenska zbornica!
Pravijo, da ta strašna resnica ni vredna tega imena! Pravijo, da je dlaka v jajcu več kot narodna rešitev, več kot narodni obstoj, več kot blaginja polovice naroda, več kot rešitev teh sto tisočev.
Je to res?
Ne in stokrat ne! lil nikdar ne sme biti!
Izseljenska zbornica mora biti ustanovljena in urejena, in sicer pod takim imenom, kakršnega potrebuje za svoj razvoj, za svoj namen in za svojo nalogo, to je za rešitev polovico slovenske narodne krvi. Ves narod doma, vse župnije, vse občine in vse organizacije se morajo združiti za to narodnoobrambno delo, za rešitev slovenske krvi na tujem! To je pa mogoče samo v Izseljenski zbornici. Na drugi strani se mora pa združiti v isto delo vse naše izseljenstvo za mejami. Vse naselbine, vse cerkvene občine, vse organizacije izseljencev se morajo združiti, da si mi tu doma in oni na tujem puJamo roke in tako združeni vsi na okope, vsi v obrambo! Narod moramo rešiti! In oba dela, tako združena med seboj, naj združi Izseljenska zbornica v eno celoto, v enotno smotrno delo.
In taka Izseljenska zbornica naj bi se ne smela ustanoviti in sicer samo zaradi imena?
Da, v ponedeljek 11. julija se bodo sešli v Ljubljani zastopniki slovenskih društev, mnogih slovenskih župnij in občin, skupaj z zastopniki našega izseljenstva, da bodo ustanovili slovensko Izseljensko zbornico, za danes samo še kot privatno ustanovo Rafaelove družbe, toda s trdno in jekleno voljo in odločnostjo, da se tej ustanovi mora izbojevati tudi v naši uradni javnosti čimprej tisti položaj, tisti vpliv in tisto priznanje, kakršnega mora imeti, da bo mogla vršiti svojo vzvišeno narodno nalogo, katero je prevzela, namreč rešitev slovenske krvi na tujem in za mejami.
Pozdravljeni naši narodni voditelji: minister g. dr. A. Korošec, minister g. dr. Krek, ban g. dr. M. Natlačen, naša škofa g. dr. G. Rožman in g. dr. I. J. Tomažič, ljubljanski župan g. dr. Adlešič, da ste žrtvovali svoj čas, prišli na zborovanje in podčrtali veliko in važno delo, katero vrši Rafaelova družba. V imenu nad milijon slovenskih src na
Slovenski izseljenski dnevi Pravila dra*be m Rafaela
"	I Imn in cndai
V	soboto 9. julija ob 8 zvečer bo v frančiškanski dvorani pozdravna akademija vseh izseljencev, predvsem Slov. ženske zveze. Vsi izseljenci vabljeni. Ostali pa napolnimo dvorano in pokažimo svoje simpatije zanje.
V	nedeljo 10. julija bo ob 10 v Polhovem gradcu proslava stoletnice rojstva velikega slovenskega izseljenca škofa Trobca, ki je proslavil slovensko ime v USA kakor malokdo.
Isto nedeljo ob 4 popoldne bo proslava drugega velikega slovenskega izseljenca, Rev. Franceta šušteršiču iz Jolieta, na pokopališču na Viču, kjer je njegov grob. On je soustanovitelj največje slovenske dobrodelne organizacije K. S. K. Jednote, ki je že milijone tudi domov poslala sorodnikom umrlih izseljencev in tako bogatila naše narodno gospodarstvo.
Isti večer ob 6 je skupna večerja vseh izseljencev, ki bi se priglasili, na vrtu Rokodelskega doma.
\ ponedeljek 11. julija bo ob 9 ustanovno zasedanje Izseljenske zbornice, ustanove Rafaelove družbe, ki bo združila vse naše organizacije tu doma z vsemi izseljenskimi organizacijami drugod na tujem za skupno izseljensko narodno delo. Predsedoval bo zborovanju škof g. dr. G. Rozman, predsednik Rafaelove družbe, /a to zborovanje je dovoljena polovična voznimi na vseh progah. Treba je samo na odhodni postaji si preskrbeti potreben listek, ki ga da načelnik pri blagajni. Na to zborovanje pričakujemo notranjega ministra g. dr. Antona Korošca; goiovo pa pridejo minister gospod dr. Krek, oba slovenska gospoda škofa, g. ban in g. župan ljubljanski. Glavna govornika bosta minister g. dr. Krek in g. dr. Kuhar, ki bo govoril o našem narodno-obrambnem delu. Posamezni referenti odsekov naše zbornice bodo predložili svoja poročila in svoje resolucije, o katerih bodo zborovalci sklepali. Te resolucije bodo dale
vsemu našemu izseljenskemu skrbstvu nove pobude. Pričakujemo obilno udeležbo, da bo dvorana polna.
Isti dan popoldne po obedu se združijo naše ljubljanske žene in dekleta z izšeljen-
Minister dr. Miha Krek. ki bo ob priliki zasedanja Izseljenske zbornice govoril o dolžnostih domovine do izseljencev in izseljencev do domovine.
skiini materami in dekleti in se bodo med seboj pogovorile o marsičem, si ogledale mesto Ljubljano, se predstavile in poklonile škofu g. dr. G. Rozmanu, g. banu in g. županu. Zvečer bo slavnostna večerja na čast Slovenski Ženski Zvezi.
V torek se odpeljejo na izlet po vsej Sloveniji za ves teden.
Naroča/te »Izseljenski vestnik",
ki je zdaj edina živa vez med domovino in našo krvjo v tujini. Nad pol milijona naših izseljencev prosi moralne pomoči iz domovine. Našim izseljencem najuspešneje pomagate, če podpirate Rafaelovo družbo in Izseljensko zbornico v Ljubljani. — Naši rojaki v tujini srčno ljubijo nas, staro domovino in vse, kar je našega. Naš rod v tujini se zaradi našega nerazumevanja do njih že pogreza v tujih narodnostnih morjih. Ali moremo to mirno gledati? Ne, nikakor ne! Priskočimo jim na pomoč, dokler je še čas!
tujem vas prosimo: Pomagajte, da rešimo svojo slovensko kri na tujem, pomagajte nam postaviti temelje slovenski Izseljenski zbornici, ustanovi, ki naj vzame vse to delo na trdni podlagi, širokopotezno in na naroda vreden način.
Pozdravljeni naši bratje iz tujine, ki ste prišli med nas, da nam podaste svoje roke pri tem skupnem delu!
Zlasti pozdravljamo vas odlične naše kulturne in narodne delavke, združene v mogočni Slovenski ženski zvezi. Mnogo pričakujemo od vas in vas prosimo vašega sodelovanja. Najagilnejše socialne delavke ste. da vas občuduje domovina! /ato vemo, če si pridobimo vaše sodelovanje, bomo mnogo dobili.
Pozdravljamo vse delegate včlanjenih naših župnij, občin, zvez in društev. Zahvaljujemo se vam, da ste spoznali važnost sedanje dobe v narodno obrambnem oziru in se nam pridružili. Prav je tako! Slovenci se bomo rešili samo, ako se sami rešimo. Ako se sami ne bomo rešili, nas nihče drugi ne bo rešil.
Pozdravljeni pa tudi vsi naši sodelavci in solrudniki, odličniki, ki žrtvujejo z nami svoj čas in svoje zmožnosti za to veliko narodno delo.
Navdušimo se pri tem prvem zasedanju Izseljenske zbornice z novo mogočno voljo: živeti hočemo! Rešiti hočemo, da, moramo, kar se še rešiti da!
Na delo I
I. Ime in sedež.
t. Društvo se imenuje: Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev ali kratko Rafaelova družba.
2. Dru/Jba sv. Rafaela deluje enotno na celem ozemlju Slovenije (dravske banovine) in ima svoj sedež v Ljubljani.
II. Namen.
1.	Družba sv. Rafaela iina namen skrbeti versko, narodno, kulturno in gospodarsko predvsem za slovenske izseljence in na splošno za vse zamejile Slovence.
2.	Posebno pa ima namen vršiti sledeče naloge:
a)	buditi narod v domovini k zavestni dolžnosti, da skrbi za gmotni in duhovni prospeh slovenskih izseljencev;
b)	odvračati narod od izseljevanja, izseljencem pa nuditi vso pomoč in podporo, ki jim je potrebna za izselitev, ter jiin d lati navodil za njih življenje v tujini;
c)	proučevati in urejevati slovensko izseljevanje smotrno in načrtno v svrho dosege boljšega gospodarskega in narodnega razvoja izseljencev v tujini;
č) organizirati naše izseljence po naselbinah v cerkvcne občine, v verska, narodna, podporna in kulturna društva ter jih v to svrho oskrbeti s slovenskimi duhovniki in učitelji;
d)	zasledovati in reševati splošno vsa vprašanja, ki se tičejo slovenskega izseljenskega problema.
3.	V svrho teh namenov hoče Družba sv. Rafaela:
a)	izdajati časopise, knjige, brošure, vadnice, letake, filme in diapozitive in slično;
b)	prirejati shode, sestanke, posvetovanja, zborovanja, predavanja, ankete, pobožnosti in različne vrste prireditve z namenom, vzgojiti čut dolžnosti za skrl) za izseljence;
c)	združiti v posebni ustanovi vse delavne sile naroda v domovini in inozemstvu pri reševanju našega izseljenskega vprašanja.
III.	Sredstva.
Potrebna sredstva dobiva Družba sv. Rafaela: t. iz rednih članskih prispevkov članov Rafaelove družbe in članov(ic) izseljenske ustanove (izseljenske zbornice);
2.	iz dohodkov svojega delovanja, označenega pod II. točka 3.;
3.	iz prostovoljnih prispevkov; 1
4.	od podpor civilnih in cerkvenih oblasti, raznih ustanov in dobrotnikov.
IV.	članstvo.
Član Družlie sv. Rafaela more postati vsaka fizična ali pravna oseba in vsaka druga ustanova, ki hoče družbi kakor koli pomagati pri njenem delu in jo odbor sprejme.
Odbor ima pravico izključiti člana, ki bi škodoval ugledu ali delu Družbe. Kdor tekom enega poslovnega leta po dvakrat predhodnem opominu ne plača svojega prispevka, preneha biti član.	. I | , \
V.	člani so dolžni:
1.	Vedno pomagati Družili sv. Rafaela pri izvrševanju njenih nalog;
2.	plačati od občnega zbora določeno članarino.
VI.	Pravice članov.
-. Vsak član ima pravico udeleževati se vseh društvenih posvetovanj in občnih zborov, na teh staviti predloge, glasovati ter izvrševati aktivno in pasivno volivno pravico;
1 pravne osebe in druge ustanove, vrše te pravice po svojih zakonitih zastopnikih.
3.	Deležni so vseh duhovnih dobrot, katere daje Družba svojim članom.
VII. Druži>ino vodstva
I. Družbo sv. Rafaela vodi odbor, ki je sestavljen:
a)	iz osem članov, izvoljenih na vsakoletnem občnem zboru;
b)	iz delegata škofijskega ordinariata v Ljubljani in Mariboru;
Ameriške Slovenke v domovini
Prisrčen sprejem na Jesenicah in v Kranju, veličasten sprejem v Ljubljani
c) iz delegata kraljevske kauskc uprave;
č) iz po enega delegata glavnih podružnic v Mariboru in Črensovcih.
2.	Odbor voli z absolutno večino predsednika, tajnika, blagajnika in zapisnikarja. Ostale funkcije razdeli odbor na prvi seji po izvolitvi.
3.	Predsednik zastopa Družbo na zunaj ter vodi skupaj s tajnikom in blagajnikom vse tekoče posle. V njegovi odsotnosti ga nadomestuje njegov namestnik.
4.	Občni zbor izvoli vsako leto nadzorni odbor treh članov, ki ima pravico nadzorovati poslovanje odbora; pred občnim zhorom pa mora pregledati knjige in o tem poročati občnemu zboru.
5.	Društveni odbor je sklepčen, če je navzočih vsaj pet članov in sklepa z večino glasov.
6.	V pristojnost odbora spadajo vsi posli, ki niso pridržani drugim društvenim organom.
Vili. Občni zbor.
t. Občni zbor Rafaelove družbe sklicuje predsednik redno vsako leto okrog praznika sv. Rafaela meseca oktobra, izredno pa, kadar se pokaže potreba ali ga zahteva pismeno dvetret-jinska večina odbora.
2.	Občni zbor se mora vsaj 8 dni preje objaviti v enem glavnih dnevnih listov na sedežu društva.
3.	Občni zbor je sklepčen, če je navzočih vsaj 20 članov Družbe in sklepa vedno z nadpolo-vično večino navzočih. Za slučaj, da bi občni zbor ne bil sklepčen, skliče predsednik za pol ure kasneje nov občni zbor, ki je sklepčen pri vsaki udeležbi. Za spremembo pravil in razid družbe je potrebna dvetretjinska večina navzočih.
4.	Občni zbor:
a)	sprejema poročilo odbora in nadzornega odbora ter daje odboru razrešnico;
b)	voli odbor in nadzorni odbor;
c)	sklepa o spremembi pravil in o razidu društva;
č) daje smernice za delo odbora ter sklepa o vseh stvareh, ki so na dnevnem redu;
d)	sklepa o imovini.
IX.	Podružnice.
t. Družba sv. Rafaela ima svoji glavni podružnici v Mariboru in Črensovcih. Podružnica v Črensovcih ohrani svoje dosedanje ime »Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Slovenski Krajini« in dosedanji delokrog. Podružnica v Mariboru deluje na ozemlju lavantinske škofije, podružnica v Črensovcih pa na ozemlju opostolske administrature v Slovenski krajini. Ti dve glavni podružnici se organizirata po svojih lastnih pravilih v soglasju z Družbo-matico.
2. Tako osrednji odbor Družbe sv. Rafaela v Ljubljani kot odbora glavnih podružnic v Mariboru in črensovcih ustanavljajo manjše podružnice kjer koli v svojem področju.
X.	Razsodišče.
1.	Spore, ki bi nastali v Družbi sv. Rafaela, poravnava razsodišče, v katero imenuje vsaka stranka po dva rzsodnika iz društvenega članstva, ki skupno izvolijo petega člana, ki je predsednik razsodišča. Razsodišče razsoja z nadpo-lovično večino.
2.	Če ise izvolitev tako ne more doseči, odloči žreb.
3.	Odločbe razsodišča so dokončne.
XI. Razpust Družbe sv. Rafaela.
t. Družba sv. Rafaela se razide, ako to sklene občni zbor z dvetretjinsko večino navzočih ali ako jo razpusti cerkvena ali svetna oblast.
2. V slučaju razida ali razpusta Družbe sv. Rafaela pripade vsa njena premična in nepremična imovina z arhivom vred v last škofijskemu ordinariatu v Ljubljani, ki naj to imovino izroči drugim družbam ali ustanovam s sličnim namenom.
II. Štev. 14932/2.
Preosnove društva po vsebini teh pravil ne prepovem. — Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 11. junija 1938.
Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka: dr. Hubad 1. r.
Morda največja skupina, kar so jih ameriški Slovenci poslali v Ljubljano oziroma v Slovenijo, je dospela v petek 1. julija ob 9.10 z jeseniškim brzim vlakom. To skupino ameriških Slovenk je organizirala Slovenska ženska zveza v Clevelandu ter jo vodijo predsednica gospa Mary Prislandova in naša dva zaslužna organizatorja izletov ameriških Slovencev v staro domovino gg. Kolander in Zakrajšek. Prišlo je 87 Slovenk iz Amerike, to je skoraj iz vseh ameriških držav, nekatere celo iz San Francisca. Z njimi pa je prišlo tudi nekaj sinov in seveda tudi nekaj mož. V glavnem pa so ameriške Slovenke ta izlet napravile same, da se nepristransko pouče, kako so se razmere spremenile od časov, ko so zapustile domovino in odšle v Ze-dinjene države. S seboj so nekatere privedle tudi svoje hčere, ki so v Ameriki rojene in ki so jih vzgojile v duhu slovenskega jezika in katoliške vere.
Ban dr. Marko Natlačen, častni predsednik Rafaelove družbe.
Na Jesenicah.
Kljub temu, da zgodnja ura ni pripravna za take sprejeme, se je na jeseniški postaji /.bralo številno občinstvo, med njimi članice KPD. Iz Ljubljane so jim prišle nasproti predstavnice naših krščanskih ženskih organizacija ga. Suš-nikova, ga. Logarjeva, gdč. Anica Lebarjeva, gdč. Hafnerjeva in druge predstavnice. V imenu Slovenske krščanske ženske zveze je došle ameriške Slovenke pozdravila gdč. Anica Lebarjeva. Ministrstvo socialne politike je zastopal delegat g. Švajger, ki je rojakinje pozdravil v imenu vsega izseljenskega skrbstva. Sprejemu je prisostvoval jeseniški mestni župnik g. Kastelic, dalje zastopnik občine dr. Zalokar, policijski komisar dr. Wochinz ter mnogo žen in deklet, ki so došlim izročile krasne šopke naših rož. Sprejem je bil tako prisrčen in lep, da so mnogim prišle solze v oči.
V Kranju
je sledil drugi prisrčen pozdrav. Pozdravila jih je najprej ga. Gorjančeva, predsednica kranjskega Ženskega društva, in ga. Jazbečeva, ki je bila ustanoviteljica Slovenskega ženskega društva v Ameriki ter je v Ameriki živela dolgo vrsto let, sedaj pa biva v Kranju.
V Ljubljani.
Na ljubljanski postaji se je zbrala ob 9 dopoldne velika množica predstavnikov ljubljan-
skih društev in drugega občinstva. Navzoči so bili: ban dr. Marko Natlačen s soprogo, ki je tudi vodila vse priprave za sprejem ameriških Slovenk, mestni župan dr. Adlešič / gos|M), ravnatelj prof. Dolenec, ki je zastopal Prosvetno zvezo, ter ravnatelj Prosvetne zveze g. Zor, načelnik socialnega oddelka g. Kosi, izseljenski komisar g. Fink, poslevodeči podpredsednik Rafaelove družbe p. Zakrajšek in tajnik g. Pre-inrov, za pripravljalni odbor dekliškega tabora na Brezjah gdč. Renata Sušnikova, za Slovensko krščansko zvezo ga. Golobova ter številne odbornice, ga. podbanova Majcnova za kolodvorski misijon v spremstvu drugih odbomic, dr. Fajdiga za Katoliško akcijo za dekleta ter drugi zastopniki in zastopnice. Navzoči so bili tudi številni Američani in Američanke, ki se več ali manj časa niude v domovini, g. Karel Konče s soprogo Amalijo, g. Jerman z gospo, g. Baraga z gospo, g. Jože Zelene z gospo. g. Krašovic z gospo, ga. Amalija Božeglav in drugi.
Ko je vlak privozil, je godba »Zarja« zaigrala pozdravno koračnico. Sledili so prisrčni prizori, ko so se znanci, prijatelji in sorodniki Amerike in Slovenije med seboj objemali, se pozdravljali in si vzklikali. Vlak z ameriškimi Slovenkami je bil okrašen z ameriškimi, slovenskimi in jugoslovanskimi zastavami. Ko so ameriške Slovenke videle, kako veličasten sprejem se jim na peronu pripravlja, so vse zaihtele.
Med zvoki godbe so naše žene in drugo i/h-čistvo spremile ameriške Slovenke na peron. Tu jih je prvi pozdravil
ban dr. Marko Natlačen,
ki je izvajal v glavnem:
»Velespoštovana gospa predsednica Slovenske ženske zveze v Ameriki! Drage rojakinje! Ko prihajate iz daljne Amerike v domovino, da obiščete svoje drage in vidite napredek svoje stare domovine, vas kot ban dravske banovine in v imenu njenega prebivalstva katoliških Slovencev najprisrčneje pozdravljam. Znano mi je delo Slovenske ženske zveze in vem, da je napravila ogromno ter neprecenljivo delo za slovensko zavest v Ameriki. Mi Slovenci smo majhen narod in nas je v Sloveniji komaj dober milijon ter nam mora biti prav zato dragocen vsak Slovenec, ki prebiva drugod, in zato mora sleherni Slovenec, ki je zunaj mej, skrbeti za slovensko misel. Izrekam najprtisrčncjišo zahvalo vam, ki ste prišle te dni v svojo staro domovino in želim, da bi v krogu svojih prijateljev preživele najlepše dni, da bi se počutile najbolje in da bi odnesle najbolj ugodne vtise iz stu-re domovine v Ameriko ter boste s tem tudi najbolj koristile stari domovini. Vez je ljubezen, ki nas druži v jeziku, v skupni domovini in narodnosti. Želim, da bi ta plamen, ki ga boste vžgale v domovini, prenesle čez širno morje, plamen ljubezni do stare domovine, plamen ljubezni do slovenskega jezika, do slovenske pesmi in do vsega, kar je naše.«
Pozdrav župana dr. Adlešiča
Župan dr. Adlešič je nato izvajal:
Spoštovane predstavnice ameriške Slovenske ženske zveze! Predrage sestre! Največji praznfk družine je, ko je vsa družina zbrana skupaj pod domačim krovom. Veseli smo vseh naših ameriških rojakov, ki nas obiščejo v domovini. & bolj smo veseli vas, drage ameriške Slovenke, ker poznamo vaše zasluge za ohranitev slovenskega rodu v daljni tujini. Zakaj v vas gledamo predstavnice vseh slovenskih žen ter vseh slovenskih in jugoslovanskih mater onkraj morja, ki dandanes varujejo plamen na ognjišču ameriškega slovenskega doma, vseh tistih žena in mater, ki jim je previdnost božja zaupala odgovorno poslanstvo, da v srcih naših rojakov v daljnih deželah ohranite plamen ljubezni do stare domovine tudi za bodočnost.
V Ameriki sem se prepričal, da vam je stara domovina dolžna največjo hvaležnost. Preden sem Ameriko videl in spoznal svoje rojake v mnogih krajih v Združenih ameriških državah, sem slišal ponovne tožbe, da našega življa tam onkraj tnerja ni mogoče ohraniti. Odkar pa sem spoznal vas, ameriške Slovenke, trdno upam, da
nam edino zavedne slovenske in jugoslovanske žene in matere gotovo obvarujejo našega duha, ki veže in bo novo domovino vedno vezal z domačimi kraji, dokler bo živa slovenska mati, slovenska beseda in slovenska pesem.
Ko danes pozdravljam vas, ugledne in zaslužne predstavnice slovenskega ženstva v Ameriki, pozdravljam vse žene in matere, ki so šle tia čez morje, vse, ki so tiho, skromno in brez hvale smatrale za svojo dolžnost, da so z izročilom naše besede in naše pesmi zidale temelje bodočnosti našega naroda v daljni tujini.
Dokler bodo matere nosile svoje, za staro domovino goreče srce pred našimi rojaki, se ne izgubi nobena duša več za naš narod!
Globoko se zavedamo velikega vašega poslanstva onstran morja in s hvaležnostjo, s prošnjami in zaupanjem se zato Ljubljana v duhu sklanja nad rokami žena in mater, ki spet prihajate k svoji stari inateri-domovini, ter jih spoštljivo poljublja, zakaj te roke nosijo usodo desete banovine naše kraljevine Jugoslavije! Glejte, ta naša in vaša Jugoslavija obhaja svojo 20letnico, za vezilo ob tem njenem veselem prazniku ji pa prinašate svoja srca, polna ljubezni in priseg, da vas od nje nikdar ne ločita ne razdalja ne čas!
Stara domovina vas objema, vi se pa na njenih prsih nasrkajte novih moči in se okrepite za nadaljnje blagoslovljeno svoje delovanje za naš narod. Naglejte se prelepega obličja domovine in ponesite njeno sliko s seboj, da vas bo vodila in bodrila na vseh vaših potih k zado-voljnosti in sreči vsega našega naroda to in onstran morja!
Dobrodošle, mile gostinje, v beli Ljubljani!
Za županom dr. Adlešičem je govoril župnik p. Kazimir Zakrajšek, ki je izrekel prisrčno dobrodošlico ameriškim Slovenkam v imenu zadržanega škofa dr. Rožmana, v imenu Rafaelove družbe in v svojem imenu kot star znanec in prijatelj ameriških Slovencev.
Čustven govor je imela nato gdč. Cilka Krekova, ki je bila oblečena v narodno nošo. Njen toplo občuten govor je napravil na ameriške Slovenke najbolj globok vtis.
Soproga župana ga. Vera Adlešičeva je imela kratek in prisrčen nagovor, v katerem se je spominjala lepih dni, ki jih je z ameriškimi Slovenkami preživela v Clevelandu, ko so vsem Slovenkam in njej sami polzele sol/e po licih in ko so bila vsa srca polna radosti in veselja. Gospa županja je izrazila svoje veselje, da jih more pozdraviti v Ljubljani. V imenu Prosvetne zveze je izrekel dobrodošlico ravnatelj .profesor Dolenec, v imenu Jugoslovanske ženske zveze pa ga. Pavla Hočevar jeva.
Zahvala predsednice gospe Prislandove.
Gospa Mary Prislandova, predsednika Slovenske ženske zveze v Clevelandu, je v odgovor in zahvalo spregovorila:
»Moja dolžnost je, da kot predsednica Slovenske ženske zveze v Ameriki, pod katere okriljem prihajamo k vam, da se v imenu vseh izletnikov in izletnic iz srca zahvalim za iskrene besede, izrečene nam v pozdrav, Vsi izmed vas v glavnih potezah poznate gospodarsko depresijo, v kateri se nahajajo Združene države in ki nas davi na vseh koncih in krajih in le malokomu prizanaša, če upoštevamo dejstvo, da se je Zve-ziaega izleta v obeh skupinah, to je one, ki je odpotovala t. junija, ter naše, udeležilo sedanjega obiska več kot 125 rojakov in rojakinj v domovini. Jasno je, kako velika je ljubezen ameriških Slovencev do sorodnikov, do rodne grude in vaše nove lepe države Jugoslavije. Odšli smo na dolgo pot in če bi bile razmere v naši novi domovini vsaj malo boljše, bi nas bilo danes tukaj najmanj dvakrat ali celo trikrat toliko, ker na stotine in stotine naših žena in deklet v Ameriki goji iskreno željo vsaj še enkrat videti svojo tako ljubo in nepozabno domovino. Znano nam je, da so ameriški Slovenci prav prisrčno sprejeti ob prihodih v domovino. Kljub temu, da smo to vedeli, pa nismo pričakovale tako sijajnega sprejema. Saj nas že vse jutro, odkar smo stopile na preljuba slovenska tla, vso pot pozdravljajo in obsipavajo s cvetlicami. Zato iskrena zahvala vsem onim, ki so na kakršen koli način pripomogli k današnjemu prisrčnemu sprejemu, ki nam bo ostal v živem spominu do konca življenja. Posebej pa se zahvaljujemo
Župan dr. Juro Adlcšič:
Moji vtisi
Doma sem v Beli Krajini, doli ob zeleni Kulpi. kjer je zemlja revna in ni mogla preživljati vseh ljudi. Zato sojo v skupinah zapuščali in odhajali jm) svetu zu zaslužkom. Največ jih je odšlo v Ameriko. Prizori odhodu posameznikov, družin in večjih skupin so mi ostali neizbrisno v spominu zu vse življenje. Amerika je bila tista bajna dežela, ki je vabila našo krepko mladino, moško in žensko, iz rodne grude. Le malokdo se je vračal; kdor se je pa vrnil, prišel je strt, da je doma izbiral in umiral.
Zato me je ta dežela vlekla vedno z neodoljivo silo, da vidim tiste kraje, kjer je živelo toliko mojih rojakov onstran morja.
Ponudila se mi je prilika letos, ko so cleve-landski Slovenci in Jugoslovani ustanovili in slovesno odprli narodni vrt. Cleveland je naša največja slovenska in jugoslovanska naselbina v Zedinjenih državah Severne Amerike. To mesto, ki šteje nad milijon prebivalcev, je nastalo v zadnjem stoletju vsled velike industrije, ima še danes 42 odstotkov priseljencev. Ako pa prištejemo še njihove otroke, je vseh priseljencev 71 odstotkov.
Cleveland ima okoli 50.000 Slovencev in 20.000 ostalih Jugoslovanov. Kot največje slovensko mesto ga nazivajo naši ameriški rojaki — ameriško Ljubljano.
Ko me je obiskal lansko leto v Ljubljani zastopnik kulturnega vrta, njegov tajnik Jože Gr-dina, doma iz Preseria, sva v razgovoru izrazila željo, da bi obe Ljubljani, naša in ameriška, stopili v ožji stik in ožje narodno in kulturno sodelovanje. Ta misel je bila z veseljem sprejeta tudi v Ameriki pri naših rojakih in takoj pri prvi priliki, pri otvoritvi kulturnega vrta so želeli imeti v Clevelandu tudi zastopnika mesta Ljubljane.
Vesel sem se odzval temu vabilo in srečen sem, da mi je bila dana prilika obiskati naše rojake v novi domovini, kajti doživel sem nekaj čisto novega, kar mi je bilo doslej neznano, česar se ne najde ne v knjigi ne v pismu, kar se da le doživeti.
Naši rojaki v Ameriki so našli novo domovino in si ustanovili svoje domove v dolgoletnem boju in trudu, znoju in žuljih. Boriti so se morali za košček kruha s tujimi narodi, s tujimi jeziki, boriti z naravnimi elementi in razviti vso svojo energijo in vse prirojene talente, da niso podlegli, da so se mogli uveljaviti. In uveljaviti so se tako, da je resnična beseda našega pesnika, ki popisuje naše izseljence kot najboljše, najkrep-kej.še sinove našega naroda:
Pa so ramena in pleča kot skale, tilnik — naloži mu breme nasilnik — nosil ga bo in ne bo se krivil; pa so srca tiha in močna — njihov ponos je brez besed;
tUBBOHWaiHBaBHBBMaanMI
gospe banici in njenemu štabu za ljubeznivo sodelovanje. Vsem skupaj še enkrat v imenu vseh 10.000 članic Zveze kličem: Iskreno pozdravljeni in Bog vas živi!«
Pozdrav v Ameriki rojene Slovenke.
Nato je spregovorila gdč. Ewlyn Fabian, učiteljica v Clevelandu, v Ameriki rojena Slovenka:
»Odkar se spominjam, je bila moja srčna želja, da obiščem rojstni kraj svojih staršev. Veliko sem slišala o lepoti in zanimivostih slovenske zemlje. Danes se je izpolnila moja srčna želja in uresničile so se moje sanje dolgih let. Zmanjkuje mi besed, da bi vam povedala, kaj vse čuti moje srce. Moja dolžnost ob tej priliki je, da se vani zahvalim za tako sijajen sprejem in za iskrene pozdrave v iinenu vseh onih naših izletnic, ki so bile kakor jaz rojene v Ameriki. Apeliram pa na vas, da storite vse, kar vam je mogoče, da pridobite in ohranite srca naše mladine, da bomo ponesli najlepše vtise nazaj v Ameriko. I thank you!«
V imenu ameriških Slovenk, ki so prišle pred mesecem dni v Ljubljano, je pozdravila došle izletnice in ameriške sestre gospa Čebularjeva.
Ameriške Slovenke so prišle čez morje z ladjo >lle de France«, ki je last »Francoske linije«. Potovale so čez morje šest dni, torej nekoliko več kakor Slovenke, ki so potovale v začetku
iz Amerike
na so možje —
kot da se niso rodili iz matere, kot da goram se iz bokov izvili so; morajo v svet, in tujina se diči z deli njihovih rok;
tamkaj v Ameriki, tamkaj v Westfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko...
Prav ta težka in neizprosna borba v tuji deželi, pod tujim podnebjem, v nemili tujini, v konkurenci narodov je razvila njihove najboljše sile po udejstvovanju, obenem pa tudi izklesala njihove značaje in utrdila njihovo plemenitost tako, da se nisem mogel ubraniti vtisu, ko sein živel nekaj dni med našimi rojaki v Ameriki, da sem videl tam nekaj najlboljšega, nekaj najlepšega, nekaj plemenitejšega.
Ni težko ostati naroden, veren in domoroden v domovini, ko te obdaja od vseh strani ta duh in razvoj, ko si izpostavljen kritiki cele okolice. Toda ohraniti vero in narodnost in plemenitost v tuji zemlji, kljub tujim nasprotnim vplivom, to pomeni možatost, značajnost in dostikrat he-rojstvo.
In prav na tem področju sem moral velikokrat občudovati naše izseljence: sami vzdržujejo svoje slovenske cerkve; mislim, da jih je nekaj nad petdeset. Sami vzdržujejo svoje žuipnije in duhovnike; sami pa vzdržujejo svoje narodne slovenske šole, v katerih poučujejo slovenski duhovniki in slovenske šolske sestre iz Maribora. Takih slovenskih šol je, mislim, 21. To so edine šole, kjer se poučuje mladina naših ameriških Slovencev v slovenskem jeziku, kjer se goji ljubezen do materinega jezika, do roda in do stare domovine. Ako bi teh šol ne bilo, bi naša mladina ne poznala več skoraj slovenske besede, ki se v ameriških javnih šolah ne poučuje. Bila bi popolnoma amerikanizirana in nam tuja.
In vse te ižrtve doprinašajo naši plemeniti izseljenci brez vsakih podpor, brez vsake nagrade, brez vsake pohvale, sledeč le globoki ljubezni do domovine in do materine vere in besede.
Mnogi naši izseljenci so želeli ostati še naprej Jugoslovani. Med vojno so šli mnogi prostovoljci na evropska bojišča, da se borijo za našo svobodo, V Clevelandu so ini izročili za spomin dve sliki odhoda naših prostovoljcev na evropska bojišča, ki jih hočem izročiti Mestnemu muzeju v spomin.
V zadnjih letih pa se je Amerika nasproti inozemstvu zelo zapirala in samo njeni državljani imajo gotove predpravice nasproti izseljencem. Zato se skoraj vsi, ki so ostali Jugoslovani, danes potegujejo za ameriško državljanstvo in ga tudi prejemajo. Amerika, ki jim je dala novo domovino, ie njihova nevesta in jo ljubijo in spoštujejo kot svojo nevesto. Tudi tej nevesti
junija z »Norinandie«, ki je tudi last te družbe. Seveda pa je »Normandie« najhitrejša ladja na svetu. Francoska linija je pripravila v postajni restavraciji došlim ameriškim Slovenkam zajtrk. Gospa Prislandova je predstavila raznim domačim zastopnikom glavne odbornice, ki jih je 7: gdč. Marija Smole, doma iz Minnesote, ki potuje v Ribnico; gospa Josipina Erjavec iz Jolieta, z njo sta dve hčerki in očka ter odpotuje v Šent Vid nad Ljubljano. Dalje je gospa Josipina Šlo-sarjeva, ki potuje v Novo mesto in Šmihel. Gospa Šlosarjeva ie znana organizatorka naših žen v Ameriki. Med udeleženci je tudi gospa Albina Novakova, urednica »Zarje« in organizatorka ženskih telovadnih krožkov iz Clevelanda. Gospa Novakova je odlična slovenska časnikarka v Ameriki; potuje v Ribnico. Dalje je med drugimi tudi gospa Francka Brešakova iz Loraina v Ohio, ki potuje v Lesce na Gorenjskem, gospa Barbara Kramarjeva, predsednica odbora v San Franciscu, ki bo obiskala Metliko, in gospa Marija Turnškova, ki napravlja najdaljšo pot. Prihaja iz Oregona na pacifiški obali. Gospa je stara že 64 let in je njen pogum vreden vsega občudovanja. Gospa Turnškova potuje v Rogaško Slatino.
Ameriške Slovenke nameravajo ostati v domovini več tednov in tudi mesecev. V domovini naj bodo prisrčno pozdravljene!
posvečajo svoje sile, svoie energije in iznajdljivosti. Na vseh področjih javnega udejstvova-nja skušajo služiti Ameriki do velikega kulturnega, gmotnega in socialnega napredka. Našel sem na najrazličnejših javnih mestih naše izseljence ali pa njihove sinove in hčere, ki zavzemajo najvažnejša mesta v ameriškem javnem življenju. Povsod so spoštovani kdt vneti, solidni in vestni delavci, povsod so med voditelji javnega življenja, kot so mi s ponosom zatrjevali župani velemest Clevelanda, Chicaga itd., ki so me oficielno sprejeli.
Tudi v javnih zastopih so naši ljudje povsod v uglednem številu zastopani. V Clevelandu imajo Slovenci pet mestnih svetnikov;po številu Slovencev hi mogli imeti le enega. To dejstvo dokazuje veliko agilnost med našimi ljudmi, pa tudi veliko priljubljenost naših ljudi med drugimi izseljenci, ki zaupajo važna zastopstva v javnih ustanovah našim ljudem. Mestni sodnik v Clevelandu, splošno priljubljeni Lavše, je bil izvoljen z največjim številom glasov in vsi pravijo, da so mu odprta najvišja mesta Amerike.
Enako sem videl po drugih krajih, kako se naš živelj zaveda, organizira in skupno nastopa z veliko energijo in širi čast slovenskemu in jugoslovanskemu imenu.
Tudi dijaki. Tako so na primer zadnji ča9 pisali vsi angleški listi v Kansasu o Viletu, sinu Kondove Ane iz Ford Kansasa, da je bil med 7.000 dijaki Kansaške univerze prvi. Kako upravičen ponos za slovensko mater!
In kako živa je v njih ljubezen do doma in domovine!
Najbolj ganljivi so bili prizori, kako se je narod zgrinjal v vsakem kraju in vs-akem mestu, kamor sem prišel, da vidi predstavnika domovine, da mu stisne roko in izroči pozdrave stari domovini in vsem svojcem in rojakom v stari domovini. Zbrala se je vsa mladina od najmanjših pa tudi vsi odrasli. Prišli so ne samo iz tistega kraja, ki sem ga obiskal, prišli so milje in milje daleč v dotične kraje, da bi videli odposlanca domovine, da bi se z njim pozdravili, da bi se znova ogreli domovinske ljuibezni. Pravili so mi, da se jim je zdel moj prihod kot dih domovine, ki jih želi pozdraviti in nase privezati, poživeti in osrečiti.
Mladina je povsod zapela lepe domorodne pesmi, predstavili so svoje pevske zbore, kjer se
časa med svojci, da prežive tu spomine na svojo mladost in svoje prednike, da zbudijo novo ljubezen svojim ameriškim potomcem do stare do
movine. Zato dajmo, gojimo vsi, ki imamo svojce v Ameriki, z njimi najožje stike, da nikdar ne pozabimo na nje. Potrebnih se spominjajmo v dobrih mislih in delajmo zanje v naših izseljenskih društvih, za vse pa gojimo topla čustva bra-tovske ljubezni.
Naši izseljenci nam bodo za vse dobro hvaležni in tako ostanemo to, kar smo, en narod po misli in duši, ločeni sicer z morjem, nikdar pa razdvojeni v mislih in srcih.
Ali ne bi bilo na primer lepo in spodbudno, ako bi razvila naša mladina v stari domovini korespondenco z našo mladino v novi domovini. Ta misel se mi je abudila, ko sem govoril z našo mladino v Ameriki. Kako drag jim je vsak spo-minček iz stare domovine njihovih očetov, kako žele poznati njihov jezik, deželo, običaje, pesmi itd. Mnogi so se tudi obrnili name z različnimi prošnjami za podatke iz stare domovine. Kako hvaležno področje bi imela tukaj naša mladina in kako hvaležno nalogo nasproti naši mladini v Ameriki.
V Ameriki je že zelo razvit običaj korespondence med ameriško mladino z mladino tujih držav Zelo je razvita korespondenca z mladino po vsej Evropi, le Jugoslavije ne najdem na tej mapi. Izdajajo tudi poseben list The Press Young Folks Page v Clevelandu. Nad 6000 elevelandske mladine je na ta način povezane z mladino Evrope.
S tako korespondenco se mladina zelo zbliža, dela se pot novim prijateljstvom preko Oceana. Američani pridejo lažje na potovanje v Evropo in pri takih prilikah obiščejo tudi svoje kores-pondente in pride tudi do osebnega znanja, ki ima lahko tudi mnogo pomena za bodočnost.
goji slovenska pesem, predstavili svoje godalne zbore, nastopale so deldamacije, odrasli pa so pozdravili v lepih nagovorih. iPo končanih pro-
slavah pa so se stiskali okoli mene vsi brez izjeme, da se pozdravijo z menoj in da izročijo pozdrave svojcem, da dobijo od mene vsaj mali spominek v obliki podpisa na programu proslave.
Ti trenutki ostanejo neizbrisni vsakemu, kdor iih je doživel, ker so priča neizmerni in globoki ljubezni naših izseljencev do stare domovine.
Ko so posamezne naselbine za moj prihod v Ameriko zvedele, so želele vse naselbine, da bi prišel k njim in jih obiskal po vrsti. Žal mi je bilo mogoče obiskati le najvažnejše kot Cleveland. Pittsburgh, Chicago, Jolliet in Millwaukee. Iz vseh teh krajev in tudi iz okolice teh krajev so mi naročili tople in iskrene pozdrave vsem svojcem in znancem v stari domovini. Nekatere sem obiskal in jim izročil male spominke osebno« kolikor so mi jih dali. Vsem pa izročam tem potom iskrene pozdrave vseh naših izseljencev v navedenih mestih in drugih krajih. Zavedajte se, da naši izseljenci živijo z našo domovino in s svojci v domovini duhovno skupno življenje, da sočustvujejo z nami v našem trpljenju in naših potrebah, pa se tudi radujejo naših veselih dogodkov, naših napredkov in uspehov.
Vsi brez izjeme pa želijo obiskati svojo domovino, da vidijo rodni krov, da žive vsaj nekaj
Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič.
Ako ima že pomen taka korespondenca med mladino teh narodnosti, toliko večjega pomena in lepša bi lahko bila med našo slovensko mladino z našo ameriško mladino.
V	Ameriki je tudi zelo razvit šport med mladino in ameriška mladina tudi potuje na športne prireditve v druge dežele in države. Ali se ne bi dali organizirati tudi športni izleti naše ameriške mladine k nam, da nam prinese tamošnje športne običaje in tamošnje športne igre, na primer baseball, ki je v Ameriki tako razširjen in priljubljen ter je tudi velikega vzgojnega pomena. V tem pogledu bi nam morala pomagati tudi država, v katere eminentnem interesu bi bilo tako skupno delovanje naše in ameriške mladine.
Odkar se je Amerika zaprla nasproti novemu dotoku izseljencev, se krči število tujerodnih Američanov in treba je večje pozornosti in boljših zvez z mladino naših izseljencev, ako hočemo, da se nam ne odtuji...
Povsod so mi poudarjali, da je med našimi izseljenci narodno gibanje v zadnjih letih mnogo bolj živo, kakor ie bilo v prejšnjih letih. Na to bi kazala tudi (Iva dogodka iz zadnjega časa.
V	prvi vrsti je to otvoritev Kulturnega vrta v Clevelandu, glavni naselbini Slovencev v Ameriki, 15. maja tega leta. Slovenci in Jugoslovani so bili v Clevelandu tudi prvi, ki so med drugimi narodnostmi lepo uredili in otvorili svoj Kulturni vrt. Prostori za kulturne vrtove drugih
narodnosti, katere je podaril v ta namen Rock-feller, stoje še celi in neobdelani; delo Jugoslovanov bo služilo drugim narodnostim kot vzor za ureditev njihovih kulturnih vrtov.
Tudi udeležba ameriške javnosti pri otvoritvi tega Kulturnega vrta ie bila tako velika, da pišejo angleški elevelandski listi, da je bila to največja narodnostna in kulturna prireditev, kar jo pomnijo naši izseljenci. Vršila se je prvič z udeležbo cele oficielne Amerike. Počastil je prireditev ne samo mestni župan, ne samo guverner sedemmilijonske države Ohio, marveč tudi zastopnik predsednika Roosevelta, zvezni senator Bulkley, poleg zastopnikov drugih javnih zastopstev kot mestnega sveta, kongresa itd. S tem je oficielna Amerika visoko počastila naše Jugoslovane v Ameriki. Pa ne samo oficielni, ampak tudi poslovni in kulturni svet ameriški je izkazal tej prireditvi zelo veliko pozornost. Radijska družba Columbia Broadcastingco je brezplačno dovolila prenos jugoslovanske ure po 138 postajah Amerike in po kratkih valovih dalje v tvropo, da je bila tudi naša domovina Jugoslavija povezana z radiom z vsemi naseljenci cele Amerike od New Yorka do San Francisca. Po ceniku te družbe bi stala ta oddaja 20.000 dolarjev. Jugoslovanom je dala družba oddajo zastonj za to uro v počastitev velike naše slavnosti.
Bili so trenutki, ki jih naši izseljenci v Ameriki ne bodo pozabili, ko se je slovenska pesem in naša slovenska beseda širila po vsej Ameriki od New Yorka do San Francisca. Poslušali so jo vsi naseljenci vseh krajev in so bili združeni v slovenski besedi in misli na staro domovino.
Kako veličastna je bila slika v slovenski naselbini St. Clair, ko smo se ji bližali na dan proslave. Vse mesto je bilo okrašeno z državnimi jugoslovanskimi, slovenskimi in ameriškimi zastavami, Okrašena so bila vsa okna in zdelo se mi je, kot bi se peljal po najlepše okrašeni ulici naše Ljubljane. Kot pišejo sami ameriški listi, ni bilo okna, niti vrat cele naselbine od Narodnega doma do Kulturnega vrta, da se ne bi dre-njali naši ljudje, ki opazujejo poleg tisočev na cestah sprevod slovenskih in slovanskih društev. Nisem videl zlepa v sprevodu toliko iskrene radosti in veselja, kot sem videl prav v tem sprevodu od Narodnega doma do Jugoslovanskega kulturnega vrta od mnogih opazovalcev in opazovalk, ginjenih veselja in vzhičenosti.
Kulturni vrt jugoslovanski, v katerem stoje spomeniki škofa Barage, pesnika Gregorčiča, Iv. Cankarja in Petra Njcguša, bo ostal žarišče slovenske in jugoslovanske kulture in misli med
našimi izseljenci velandu.
v ameriški Ljubljani, v Cle-
Druga taka pridobitev zadnjtih dni pa je bila ureditev jugoslovanske sobe v katedrali znanosti v univerzi Pittsburgh, la nova univerza je poklonila raznim narodom njihove sobe, da postavijo tam spomenike svoje kulture. Bili smo zopet Jugoslovani med prviimi, ki smo sobo uredili. Prav sedaj se je mudil v iPittsburghu ravnatelj Braniša iz Zagreba v ta namen. Slovenci in vse slovenske občine smo bili zopet prvi, ki smo poklonili tej sobi dva naša velikana: pesnika Prešerna in znanstvenika Vego, katerih obe sliki visita že v tej sobi.
Kulturni vrt v Clevelandu in jugoslovanska soba v Pittsburghu ostaneta dve žarišči narodne kulturne zavesti med našimi izseljenci in njihovimi potomci...
Morda ne prekoračim skromnosti, ako navajam tudi to, da je tudi mesto Ljubljana kot prestolnica Slovencev s tem potovanjem mnogo pridobila na svojem poznanju in ugledu. S tem se strinjajo tudi vsi naši listi v Ameniki. Po vseh mestih, kjer sem obiskal naše izseljence, nisem zamudil prilike, da pozdravim tudi oficielne predstavnike Amerike, v prvi vrsti zastopnike mest. Po vseh mestih sem bil tudi sprejet od županov velikih milijonskih mest. Povsod so bili navzoči reporterji in fotografi vseh ameriških listov in so objavili slike, kako si predstavnik Ljubljane in predstavnik Clevelanda, Chicaga, Pittsburgha itd. stiskajo roke. O Ljubljani so pisali vsi največji časopisi ameriških mest lin širili njen dober glas. Župan mesta Clevelanda pa mi je podaril še mestne ključe, kot simbol svobode in gostoljubja. Te ključe izročim v spomin Mestnemu muzeju v Ljubljani. Z velikim veseljem pa je sprejel darila našega mesta in predsednik mestnega sveta je poudarjal, da ie to prvič v zgodovini tega velemesta, da je dobilo dar starega evropskega kulturnega mesta. Zato
Jožko Rozman:
Gradnja mednar. zavan
1 razvojem industrije v zadnjih desetletjih se je ustvaril poseben tip delavca: »industrijsko delavstvo.« Značaj njegovega dela in življenju je nujno zahteval tudi poseben način ureditve njegovih pravic in dolžnosti. Tako smo dobili v nekaterih državah prej, v drugih poznej, na zahteve delavcev samih in na pobudo raznih socialno usmerjenih mož, socialno varstveno zakonodajo, ki naj varuje vse te množice delavcev pred prevelikim izrabljanjem in izkoriščanjem. Prav tako pa tudi razna socialna zavarovanja, tako zioper bolezen, nezgode, onemoglost, starost in smrt. Do sedaj je že v 50 državah uvedeno obvezno zavarovanje zoper bolezen, nezgode, onemu-glost, starost in smrt. MUD ceni število zavarovanih delavcev, brez družinskih članov, nad 100 milijonov in to brez železničarjev, javnih nameščencev in mornarjev, ki imajo svoja posebna zavarovanja. To vprašanje zavzema vedno večji obseg in postaja za vse evropske in tudi ostale države v svetu problem, kateremu so primoranc posvetiti potrebno pozornost.
Da bi ustvarili, kolikor je to gospodarskim prilikam in razmeram mogoče, enotno socialno varstveno in zavarovalno zakonodajo, so že v prejšnjem stoletju poskušali razni socialni delavci ustanoviti poseben mednarodni zavod, ki naj bi skrbel za dovoljno zaščito delavstva in izgradnjo socialno varstvene zakonodaje v posameznih državah, ki naj bi bila seveda kolikor mogoče enotna.
Po svetovni vojni smo z versajsko mirovno pogodbo dobili v okviru Društva narodov, člen 13. njegovih pravil, stalno ustanovo: »Mednarodni urad dela«, ki je dobil nalogo ustvariti in graditi mir na podlagi »socialne pravičnosti« in s tem gradnje mednarodne socialno varstvene zakonodaje, kakor tudi skrb da bodo države s pomočjo in sodelovanjem MUD tudi same iskale načinov in sredstev za primerno zaščito zdravja in življen jskih interesov svojega delavstva. Člen 13. te pogodbe pravi med drugim: »Da krivica uboštva in pomanjkanje« ogrožata svetovni mir, in dalje: »Ako katera koli vlada ne sprejme bolj človeškega delavskega reda, ovira stremljenja drugih za izboljšanje usode delavcev v njihovih lastnih deželah bivajočih narodov«. Ustava MUD obravnava v 40 členili svoje delo. V tej so si pogodbeniki postavili program, ki temelji na 9 točkah: delo se ne sme smatrati za blago ali kupčijski predmet; delovni čas naj traja 8 ur na dan ali 48 ur na teden; neprekinjen odmor vsak teden vsaj 24 ur vključno z nedeljo; ukine naj se delo otrok; omeji delo mladostnikov zaradi izobrazbe; za enakovredno delo enaka plača moškim in ženskam; država naj nadzira delavsko zaščito itd. Vse dežele razen Nemčije danes tej ustanovi pripadajo. Njeno delovanje upravlja in uravnava upravni svet. V njem lahko popolnoma svobodno glasujejo vse, razen vladnih delegatov, ki so navezani na navodila svojih vlad. Vse delo MUD vrši približno 400 nameščencev 35 do 40 različnih narodnosti.
Upravni svet, kateremu je odgovoren ravnatelj, šteje 32 članov, in sicer 16 zastopnikov vlad in po 8 zastopnikov službodajalcev in služ-bojomalcev, ki se volijo na tri leta.
vanja delavcev po M V D
Pri tem je zanimivo to, da prav te dni doživljamo popolno raizsulo Druištva narodov, ko na drugi strani socialno gospodarska ustanova MUD nemoteno in s sodelovanjem večine evropskih in prekomorski držav razvija svoje delovanje v splošno korist delavstva vsega sveta.
Zastopniki vlud, delodajalcev in delojemalcev iz več kot 50 držav se zbirajo vsako leto na konference, ki se zadnja leta vrše redno v Ženevi v Švici. Vsaka država pošlje na zasedanje 4 zastopnike. Dva vladna clelegata in vsaj po enega zastopnika delodajalcev in delojemalcev. Vsak delegat pa sme imeti tudi po dva strokovnjaka. Konferenca dela, sklepa po obliki osnutke, ki jih vlade-članice predložijo v določenem roku svojim zakonodajnim telesom. Sprejete in ratificirane konvencije se predlagajo nato generalnemu tajništvu Zveze narodov, domača zakonodaja države, ki je konvencijo ratificirala, pa mora gledati, da pride v sklad z novo konvencijo. O izvajanju konvencije je treba vsako leto poročati MUD, ker to kontrolira poseben odsek. Zr, sprejem posameznih predlogov konvencij je potrebna dvetretjinska večina glasov. Tako ne morejo preglasovati zastopniki delodajalcev delavcev in obratno.
Gradivo in predlogi za vsako mednarodno konvencijo se proučujejo več let. Za proučitev gradiva in predlogov je imenovan poseben odbor iz izastopnikov delodajalcev, delojemalcev in vladnih zastopnikov držav, članic MUD. Vse države članice dobe k vsakemu predlogu nove konvencije, ki jim jo urad pošlje v proučitev in izjavo, posebne pole z vprašanji, na katera daje vsaka svoje pripombe. Tako je na primer za konvencijo o uvedbi mednarodnega potujočega zavarovanja za onemoglost, invalidnost, starost in smrt poslalo svoje odgovore dve tretjini članic in so se po večini vse izjavile v načelu za uvedbo te konvencije, Do sedaj je MUD izdelal 62 mednarodnih konvencij.
V	teku zadnjega desetletja je MUD začel intenzivno proučevati prdblem ureditve mednarodnega zavarovanja delavcev in njih svojcev, ki so vsled gospodarskih kriz in iskanja zaslužka bili primorani, da se selijo iz ene države v drugo. Tako je MUD že leta 1925. osvojil dvoje priporočil glede odškodnin za nezgode in poklicna obolenja, dalje glede enakopravnosti tujih delavcev z domačimi, kakor tudi, da dobijo odškodnine za nezgode, ki so jih utrpeli pri obratnih nezgodah.
V	letu 1927. je MUD sprejel dva predloga s priporočilom za razširitev pravic iz bolniškega zavarovanja delavcev, ki so se preselili iz ene države v drugo.
Leta 1932. pa je bilo prvič stavljeno na dnevni red vprašanje izgradnje mednarodne konvencije, na podlagi katere bi države, članice MUD, razširile pravice, ki izvirajo delavcem in nameščencem iz zavarovanja za invalidnost, onemoglost, starost in smrt, tudi na tuje delavce, ki so se naselili v njihovih državah, kakor tudi one, kateri so se preselili v drugo ali izselili v svojo domačo državo.
Na redni letni konferenci MUD leta 1934. je bilo vprašanje te konvencije že toliko prečiščeno in proučeno, da je konferenca brez ugo-
bodo našo »mis Slovenijo« postavili na najbolj odlično mesto v mestni sejni dvorani.
Kolikor mi je liilo prostega časa sem obiskal tudi razne kulturne in socialne ustunove ameriških mest. Pri tem sem dobil vtis, da ni Amerika taka, kakor si jo splošno predstavljamo, to je lov za dolarjem. Našel sem tako lepe kulturne in socialne ustanove, da bi se moglo z njimi ponašati marsikatero evropsko mesto. Prinesel sem mnogo tozadevnih popisov, študij in statističnih podatkov domov in bo to služilo tudi daljndm študijem za socialne ustanove našega mesta. Navezal sem tudi stike ne samo z župani, temveč tudi s strokovnimi referenti teh mest, tako da bomo lahko ostali še naprej v stikih.
Mnogi trdijo, da so naši ljudje v Ameriki v izumiranju. Res je dotok izseljencev ustavljen. Toda Amerika ima mnogo odličnih, idealnih in požrtvovalnih narodnih delavcev in voditeljev.
Kot takega omenim v prvii vrsti predsednika Kulturnega vrta g. Antona Grdino iz Preserja, na katerem sloni velik del narodnega dela med našimi rojaki. Spremljal me je po vseh naših naselbinah in težko je najti človeka, ki bi ga bil narod tako vzljubil in spoštoval. Ko sem pa hodil po socialnih ustanovah Clevelanda, so ga angleški referenti označevali kot dobrega in skrbnega očeta vseh zapuščenih in ubogih. Takim možem bi morala domovina izkazati večjo pozornost. Dokler bodo med našimi izseljenci ljudje s takim lidealizmom, se ni bati za naše narodno gibanje ne med izseljenci in tudi ne med njihovo mladino. Naj mu bodo te besede vsaj mala in skromna zahvala za ogromno delo, ki ga vrši med našim narodom v novi domovini! Njemu kot predsedniku in vsemu odboru Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu pa iskreno čestitam k tako lepi prireditvi!
vora z 99 glasovi izglasovala, da je predložiti to konvencijo v ratifikacijo zasedanju MUD v letu 1935.
Države, članice MUD, so k osnutku tega sporazuma po večini zavzele pritrdilno stališče. Tako je naša vlada poleg nekaterih drugih pripomb glede načina organizacije in izvedbe tega zavarovanja izjavila, da je slična mednarodna konvencija zelo želena. Prav tako izjavo so dale Nizozemska, Belgija, Francija, Italija, Luskem-burška, Madžarska, Poljska itid. Tedaj tudi države, v katerih je naseljen velik del naših delavcev, kateri bodo mogli črpati koristi zase in za svojce iz tega važnega mednarodnega zavarovanja.
Že te izjave so dovolj velik dokaz, kolike važnosti je razmeram in prilikam, ki vladajo v posameznih državah, primerna izgradnja socialno varstvene zakonodaje tako v evropskih in tudi državah ostalega sveta, kakor tudi, kako potrebno je bilo povezati zavarovalno zakonodajo med posameznimi državami in omogočiti, da jo uživajo tudi tisti, katerim razmere niso dopuščale, da bi živeli samo na teritoriju svoje države.
Izredno važen sporazum v vrsti ratificiranih konvencij tvori zato brez dvoma konvencija »o razširitvi zavarovanja« zoper nezgode, onemoglost, starost in smrt na vse države, ki so članice MUD. To je izredno velike socialne (in tudi gospodarske važnosti za delavce in njih svojce, kateri se selijo iz ene države v drugo. V vrsto teh držav brez dvoma spada tudi Jugoslavija. Posebno pa inaša mala Slovenija, ki je do sedaj imela na izseljevanju delavcev največji delež in tako tudi največji odstotek izseljencev.
Zato je povsem razumljivo, da moramo razširitev socialnega zavarovanja na vse, posebno pa na zapadno evropske države, kjer živi velik del naših izseljencev-delavcev, toplo pozdraviti kot veliko socialno in gospodarsko pridobitev. S tem zavarovanjem bo vsaj delno olajšana beda in težko socialno stanje našim izseljencem v tu-jiui in omogočen povratek v domovino, kjer bodo vsaj na svoje stare dni v miru in zadovoljstvu uživali zaslužen mir in počitek.
Ustroj Izseljenske zbornice
I. Članstvo Izseljenske zbornice.
A. V domovini.
1. Redni.
a) zveze, društva, krožki, ki hočejo delati z zbornico na izseljenskem vprašanju, sprejema jih Družba sv. Rafafela; b) šole vseh vrst; c) občine; d) župnije.
2. I z r ed n i.
Razni strokovnjaki v panogah izseljenstva.
B. V tujini.
a) župnije, duhovnije, duhovniki; b) šole, učitelji; c) jednote, zveze; d) društva; e) posamezniki.
II. Izseljenska zbornica.
Družba sv. Rafaela vodi vse delo glavne pisarne.
Podrejeni odseki,
1.	Verski. V njegovo področje spadajo vse zadeve verskih zadev naših izseljencev, preskrba z izseljenskimi duhovniki, izseljenskimi učitelji, verski obiski, verski pouk otrok.
2.	Kulturni, a) šole in učni tečaji, izseljenski učitelji, učna sredstva; b) knjižnice; a) glasila, d) publikacije; c) filmi, predavanja, diapozitivi; f) obiski, sprejemi; g) izmenjava dijakov; h) počitniške kolonije.
3.	Propagandni, a) agitacija za članstvo zbornice; b) poročila v liste; c) širjenje zanimanja za izseljenstvo in zbornico; d) ustanavljanje društev med izseljenci.
4.	Statistični, a) splošni pregled, kartoteka vsega izseljenstva in njih življenja; b) zemljevidi; c) muzej in arhiv; d) iskanje podatkov.
5.	Diaspora. Vse delo za skrb naših po diaspori v zvezi z ostalimi odseki.
6.	Socialni. Delavske, gospodarske, gmotne, zapuščinske zadeve, izseljevanje, izseljenski povratniki.
7.	Sezonski. Vse delo za vodstvo sezonskega delavstva.
Izseljenska zbornica v Ljubljani
pMpayatdMMkek_
Izseljenska zbornica Rafaelove družbe v Ljubljani mora postati vsenarodna ustanova. Za seboj mora imeti ves naš narod doma in v tujini, da bomo z združenimi močmi reševali našo kri po vseh delih sveta, ki se zdaj utaplja v tujih narodnostnih morjih. Naš narod se prebuja in zaveda važnosti izseljenskega vprašanja — toda še ne ves. Še veliko dela nas čaka v tej smeri, da bomo vrgli idejo Rafaelove družbe med najširše plasti naroda. Toda kljub temu so dosedanji uspehi razveseljivi. V letošnjem letu je že pristopilo 134 župnij, občin in drugih organizacij doma in v tujini kot rednih članov k Izseljenski zbornici, ki jih tu navajamo z iskreno željo, da bi čimprej pristopile še ostale organizacije, župnije in občine:
1.	Ave Maria, Box 608, Leniont, 111, USA.
2.	Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani.
3.	Društvo za varstvo deklet v Ljubljani.
4.	Župnija Lom nad Tržičem.
5.	Kat. prosv. društvo na Ježici pri Ljubljani.
6.	Občina Stara Loka.
7.	Slomškovo prosvetno društvo v Zagrebu, Ga-jeva ulica 4/11.
8.	Jugoslovansko podporno društvo sv. Barbare v Freymingu, Merlebach.
9.	R. K. Jugoslovansko društšvo sv. Barbare v Brunssumu, Holandija.
10.	Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani.
11.	Katoliško prosvetno društvo na Turjaku.
12.	Prosvetna zveza v Ljubljani. 15. Delavska zbornica v Ljubljani.
14.	Zveza gospodinjskih pomočnic v Ljubljani.
15.	Slovenska straža v Mariboru,
16.	Občina Rakek.
17.	Krajni šolski odbor v Št.Ožbaltu.
18.	Občina Videm-Dobrapolje,
19.	Zveza jugoslovanskih hranilnic v dravski banovini.
20.	Bran-i-bor, osrednji odbor v Ljubljani.
21.	Društvo »Kraljica majnika« št. 157, Sheboygan, Wise., USA.
22.	Društvo sv, Cirila in Metoda št. 45 (KSKJ), East Helena.
23.	Občina Zagorje ob Savi.
24.	Župnija Kopanj, pošta Grosuplje.
25.	Mestna občina Ljubljana.
26.	Župnija Krško ob Savi.
27.	Župnija Ambrus, pošta Zagradec na Dol.
28.	Občina Metlika-mesto.
29.	Društvo sv. Antona Padovanskega štev. 185 (KSKJ), Burgettstown, iPa.
30.	Sedejeva družina v Ljubljani. 51. Župnija Grahovo pri Cerknici.
32.	Občina Novo mesto.
33.	Prosvetno društvo pri Sv. Rupertu nad Laškim.
34.	Občina Primskovo pri Litiji.
35.	Župnija Leskovec pri Krškem.
36.	Prosvetno društvo v Lokah pri Zagorju ob Savi.
37.	Župnija Vače.
38.	Občina Dobrunje pri Ljubljani.
39.	Župnija Vurberg pri Ptuju,
40.	Prosvetno društvo v Kropi.
41.	Župnija Toplice pri Novem mestu.
42.	Prosvetno društvo v Žužemberku.
43.	Župnija Zapoge pri Smledniku.
44.	Občina Velenje.
45.	Občina Murska Sobota.
46.	Prosvetno društvo na Uncu pri Rakeku.
47.	Ž.upnija Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
48.	Katoliško prosvetno društvo pri Sveti Ani v Slovenskih goricah.
4/9. Župnija Hinje pri Žužemberku.
50.	Katoliško prosvetno društvo v šmihelu pri Novem mestu.
51.	Župnija Št. Ožbalt, pošta Trojane.
52.	Občina Selca pri Škofji Loki.
53.	Prosvetno društvo »Slomšek« v Voklem pri Kranju.
54.	Prosvetno društvo v Radovici pri Metliki.
55.	Katoliško prosvetno društvo pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani.
56.	Katoliško prosvetno društvo »Savica« r Bohinjski Srednji vasi.
57.	Občina Brezje na Gorenjskem.
58.	Župnija Ježica pri Ljubljani,
59.	Prosvetno društvo v Sostrem, p. Dobrunje pri Ljubljani.
60.	Prosvetno društvo v šmartnem pri Litiji.
61.	Občina Kamnik,
62.	Mestna župnija sv. Jakoba v Ljubljani.
63.	Župnija Draga pri Čabru,
64.	Župnija Št. Peter pri Novem mestu.
65.	Župnija Duplje, pošta Križe.
66.	Župnija Podzemelj, p. Gradac v Beli Krajini.
67.	Občina Slovenjgradec.
68.	Občina Teharje.
69.	Prosvetno društvo v Spuklju pri Ptuju.
70.	Prosvetno društvo na Bledu.
71.	Občina Motnik.
Ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman, predsednik Rafaelove družbe, ki bo dne 11. julija 1.1. vodil zasedanje Izseljenske zbornice v Ljubljani.
72.	Jugoslovanska delavska podporna jednota v Lensu, Francija.
73.	Katoliško prosvetno društvo v Marenbergu,
74.	Katoliško prosveto društvo na Brdu pri Lu-kovici.
75.	Župnija Bohinjska Bela.
76.	Župnija Sv. Martin na Pohorju.
77.	Katoliško prosvetno društvo na Brezovici pri Ljubljani.
78.	Prosvetno društvo Trnovo, Ljubljana.
79.	Občina Smlednik,
80.	Katoliško prosvetno društvo v Sp. Šiški, Ljubljana.
81.	Občina Rajhenburg,
82.	Katoliško prosvetno društvo v Starem trgu pri Ložu-Rakek.
83.	Prosvetno društvo v Besnici pri Kranju.
84.	Občina Sv. Peter pod Svetimi gorami.
85.	Prosvetno društvo v Polhovem gradcu.
86.	Katoliško prosvetno društvo v Mengšu.
87.	Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Bolfcn-ku pri Središču.
88.	Župnija Tržič na Gorenjskem.
89.	Župnija Šmartno pri Litiji.
90.	Župnija Kamna gorica.
91.	Župnija Sv. Križ ob Krki.
92.	Katoliško prosvetno društvo v Prihovi.
93.	Občina Kranjska gora.
94.	Prosvetno društvo v Tunjicah pri Kamniku.
95.	Občina Prevalje.
96.	Župnija Ddirepolje na Dolenjskem.
97.	Zveza jugoslovanskih rudarskih društev v Severni I'ranciji, Lievin (P. de C.).
98.	Katoliško prosvetno društvo v Dobrni pri Celju.
99.	Slovensko katoliško bralno društvo v Novi Cerkvi, pošta Vojnik.
100.	Katoliško slovensko bralno društvo v Miru pri Veliki Nedelji.
101.	Župnija Adlešiči.
102.	Slovensko katoliško prosvetno društvo v Ovsišah, pošta Podnart.
103.	Občina Kamna gorica.
104.	Prosvetno društvo v Mekinjah pri Kamniku.
105.	Župnija Sv. Duh pri Krškem.
106.	Občina Prečna, pošta Novo mesto,
107.	Občina Raka pri Krškem,
108.	Mestna občina Tržič.
109.	Občina Gradac v Beli Krajini.
110.	Hranilnica in posojilnica v šent Vidu nad Ljubljano.
111.	Katoliško prosveto društvo v Grižah.
112.	Prosvetno društvo »Baraga« v Trebnjem.
113.	Občina Bled.
'114. Katoliško prosvetno društvo v Trbovljah ob Savi.
115.	Občina Črna pri Dravogradu.
116.	Prosvetno društvo pri Sv. Tomažu pri Ormožu,
117.	Župnija Sv. Trojica nad Cerknico.
118.	Katoliško prosvetno društvo v Ihanu, pošta Domžale.
119.	Župnija Homec pri Kamniku.
120.	Katoliško prosvetno društvo v Horjulu pri Vrhniki,
121.	Katoliško prosvetno društvo v Jarenini.
122.	Občina Črnomelj-mesto.
123.	Občina Sv. Jurij ob Taboru.
124.	Katoliško prosvetno društvo pri Sv, Trojici pri Moravčah
125.	Zveza jugoslovanskih društev sv. Barbare v Holandiji.
126.	Občina Bogojina.
127.	Občina Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
128.	Kato''ško prosvetno društvo v Dobu pri Domžalah.
129.	Občina Kropa na Gorenjskem.
130.	Prosvetno društvo v Šmartnem pri Velenju.
131.	Občina Dol pri Ljubljani,
132.	Društvo sv, Kristine št. 212 (KSKJ), Euclid, O, USA.
133.	Župni ja Zaplana, pošta Vrhnika,
134.	Federacija jugoslovanskih sindikalnih sekcij v Lensu, (P. de C,).
ir
Šolski aUeh
Tiskovni odsek Marijine kongregacije v uršu-linskem samostanu v škofji Loki je izdelal silno lep album s slikami iz vseh slovenskih krajev za rojake v Ameriki, v Clevelandu. Album ima 140 listov, vseh slik je 710. Slike so sestavljene v lepe skupine, ob njih so napisi, kakor: »Domovina vas pozdravlja«, »Gorice štajerske se tiho solze, izseljence drage nazaj si žele«, »Dolenjci so jako pobožni ljudje, tudi v tujini ohranijo verno srce«, »Narod naš dokaze hrani«, »Domovina vas ljubi in moli za vas«.
Album bodo ponesli slovenskim izseljencem rojaki, ki se mude sedaj v domovini.
Za lepo in globoko zamisel tega plemenitega dela se darovalkam prisrčno zahvaljujemo.
Drugo presenečenje pa so nam napravili pod-mladkarji in podmladkarice Rdečega križa in Jadranske straže na meščanski šoli v Ljutomeru. Poslali so nam dva albuma z razglednicami mnogih krajev iz Slovenije in ostalih krajev naše države. Razvrstili so jih tako, da vodijo gledalca iz »prleške« vasice do Ljubljane, dalje po Gorenjski, Dolenjski, preko Hrvatske v srbsko kraje, še dalje preko Bosne do našega Jadrana. Priložen je bil tudi zvezek, v katerem so učenci opisali šege in običaje našega kmeta v »Prle-kiji«. Albume bomo poslali v Ameriko oziroma v zapadne evropske države.
Jože Podslivniški:
Izseljenska zbornica — življenjska potreba naših izseljencev
Nepopisni in nepozabni ostanejo vtisi, ki jih človek doživlja vsako leto na ljubljanski postaji, ko se vračajo naši bratje in sestre po dolgih letih iz mrzle tujine na domačo rodno zemljo. Vedno se mi porosijo oči, kadar opazujem prisrčne pozdrave naših izseljencev s svojci. Ob takih prizorih ne more ostati nobeno oko suho...
In če se nekoliko poglobimo v razorane obraze in žuljave roke naših izseljencev, ko ob vstopu v domovino pozabijo na vse trpljenje, vse krivice, ki se jim gode v tujini, potem vemo in občutimo, da je rodna domovina zanje kakor zdravje. Vem, da si nekateri naši izseljenci odtrgajo od ust, šte-dijo mnogo let samo zato, da gredo saj za nekaj časa pod rodni krov. S tem nam živo kličejo vsako leto, da nas niso pozabili in da še vedno gorko ljubijo našo zemljo, govorico in pesem.
Naši dragi izseljenci so prišli k nam iz daljnih dežel, nekateri pridejo v avgustu in septembru, da se nasrkajo nove ljubezni do naše lepe zemlje, govorice in pesmi, obenem pa, da nam povedo, da imejmo zanje več razumevanja in ljubezni.
kdor vsaj nekoliko pozna razmere in življenje naših izseljencev in jih primerja z drugimi narodi, mora priznati, da naša domovina ni storila do njih tega, kar bi morala in kar naša kri v tujini v polni meri zasluži.
Naš človek v tujini je marsikje brezpravna raja — suženj tujega kapitala. Tujina se marsikje diči in bogati z žulji slovenskih rok. Splošno je znano, da so naši rojaki v tujini zelo priljubljeni, ker so zmožni prijeti za vsako delo — in to ne samo ročno, ampak tudi umsko — saj imamo danes v tujini duševne velikane, ki jih občudujejo tuji mogočni in kulturni narodi.
Odveč bi bilo, da bi našteval vse i o, kar so naši rojaki dosedaj že storili za ugled naše domovine, besede in pesmi v tujini. Pribiti bi želel samo to, naj bi domovina stremljenja naših ljudi v tujini tudi gmotno in moralno podpirala.
Marsikdo je že zapisal, da so naši izseljenci za nas že izgubljeni. Zdi se mi, da je ta sodba preostra. Izgubljeni bodo tedaj, kadar se domovina ne bo več zanje zanimala — dokler pa bo imela domovina našo Rafaelovo družbo in Izseljensko zbornico,
Mariborski škof dr. Ivan Jožef Tomažič, veliki dobrotnik naših izseljencev.
povedali tudi sedaj na prvem ustanovnem zasedanju Izseljenske zbornice dne 11. julija, da jim pomagamo najbolje s tem, če vsi brez izjeme — narod kot celota podpiramo moralno in gmotno novo ustanovo Rafaelove družbe — Izseljensko zbornico v Ljubljani.
toliko časa bodo vezi med nami in izseljenci žive.
Treba pa je, da ves naš narod krepko podpre širokopotezna stremljenja Rafaelove družbe, ki želi v Izseljenski zbornici združiti vse sile naroda doma in v tujini k reševanju našega slovenskega izseljenskega vprašanja.
Naš narod na tujem je trdno prepričan, da jih domovina ljubi in da jim želi pomagati. Kako pa naj jim pomagamo, to so že neštetokrat povedali — brez dvoma bodo
Vso zahvalo za trud, delo in požrtvovalnost kakor tudi vse priznanje izrekumo gospodični Alfonzi Lindtnerjevi in gospodični Rosovi in vsem ostalim, ki so pomagali pri tem delu. Vso zahvalo tudi mladini, ki je tako razumela našo tiho prošnjo in nas podprla pri delu.
Medijski Mod_
Okrog 12. t. m. pride nekaj izseljenskih otrok v domovino, kjer ostanejo v skupni koloniji več tednov, da obiščejo domače kraje, poglobe znanje slovenskega jezika in spoznajo svoje tovariše v domovini.
V istih dneh pridejo k svojim sorodnikom oz.
v kolonijo tudi otroci, ki prebivajo s svojimi starši v južnih krajih naše države. Ti se bodo pridružili izseljenskim tovarišem ter preživeli skupaj nekaj tednov v koloniji. Drug drugemu hočejo pomagati, skupno spoznavati kraje svojih staršev ter doživeti lepoto in moč materine besede.
Vsi otroci nam bodo dragi, radi jim bomo pomagali, da jim bo kolonija topel in drag dom. Dečki bodo stanovali v salezijanskem zavodu na Rakovniku pri Ljubljani, vodstvo je prevzel
J;, prof. Omahen Franc. Deklice pa bodo v uršu-inskem zavodu v škofji Loki pod vodstvom t. č. referentinje šolskega odseka gdč. učiteljice J, šušteršičeve.
Vsem kličemo; Prisrčno pozdravljeni in dobrodošli na domačih tleh!
Prvega zasedanja Izseljenske zbornice se bodo udeležili naši odlični državni in cerkveni zastopniki in tudi delegati posameznih župnij, občin in organizacij v domovini in tujini. Bo to v miniaturi zborovanje lige narodov. Poleg tega pa bodo misli in želje spremljale to zborovanje na sto tisoče naše krvi v tujini, ki so zastopani po pooblaščenih delegatih.
Dal Bog, da bi se ideje, porojene na omenjenem zborovanju, užgale kot mogočen kres, ki bo zajel vso Slovenijo doma in Slovenijo na tujem k smotrnemu aktivnemu sodelovanju in vzajemni pomoči.
Dobre volje in idej ne manjka — manjka pa v prvi vrsti ljubezni in vzajemnosti, da bi vsi — narod kot celota — pri tem nas meje ne smejo ločiti — zagrabili za delo, ki kriči po pomoči in rešitvi, če nočemo, da nam Slovenija na tujem — naši izseljenci — ne utonejo za vedno med tujimi mogočnimi narodi v mrzli — tujini.
Še je čas — zato vsi na delo!
Naša izseljenska mladina in domovina
v italijanskih listih sem bral zanimiv in zelo poučen članek o italijanski izseljenski mladini, ki se bo letos med počitnicami na-srkala nove tople ljubezni do jezika, pesmi in rodne grude po raznih predelih Italije. Mussolini je letos povabil 28.000 italijanske mladine iz vseh delov sveta na počitnice v domovino. Listi so poročali o nenavadnem veselju mladine, ki se je te dni pripeljala domov, in o prisrčnih sprejemih ob vstopu na rodno grudo. Zanimivo je v prvi vrsti dejstvo, da je odšla ta mladina na počitnice na državne stroške italijanske vlade, ki želi na ta način tesno povezati vse drobce italijanske krvi in mišljenja, in ne pusti, da bi se kje kak drobec zgubil ali pa utonil v tujih narodnostnih morjih.
Povsod po svetu, kjer živi italijanska kri, kako je v prvi vrsti lepo in dobro preskrbljeno za mladino. V Holandiji, kjer je veliko manj Italijanov kakor pa Slovencev, imajo štiri učitelje, da poučujejo njihovo mludino v nurodnem jeziku, naša mladina pa nima niti enega učitelja. In še več. Italijanska vlada daje svoji mladini v Holandiji brezplačne avtobuse, ki mladino vozijo v šolo in iz šole in opoldne dobi mladina celo brezplačno kosilo.
Naša izseljenska mladina pa se mirno utaplja narodno in tudi versko in to ne samo v Holandiji, ampak po vseh delih sveta. Zakaj? Zato, ker se zanjo premalo brigamo in imamo premalo domovinske in bra-tovske ljubezni do njih in se obenem ne zavedamo, da se z njimi tudi mi v domovini potapljamo in hiramo.
Od naših rojakov, ki prihajajo vsako leto na obisk v domovino, slišimo neprestane prošnje, naj se zavzamemo v prvi vrsti za njihovo mladino, rojeno v tujini in prepuščeno tujim narodnostnim nevarnostim. Rafaelova družba, ki že dolga leta s krvavečim srcem in budno opazuje to veliko in krvavo rano na našem narodnem telesu, je pričela letos z novo akcijo; naprosila je kompetentne oblasti za podporo in res se ji je posrečilo, da bo letos prvič na počitnicah 20 slovenskih otrok brezplačno.
To so prvi začetki. — Pozno smo začeli, pa vendar je bolje to, kakor pa nikoli začeti. Denar, ki se bo porabil za te siromašne slovenske otroke, da se vsaj za mesec dni nasrkajo tople materinske ljubezni do rodne grude njenih staršev, do naše lepe besede in pesmi, bo bogato naložen kapital, ki bo donašal visoke obresti.
V	bodoče bo treba storiti šc več! Na vse načine moramo delati na to, da se bo naš« izseljenska mladina šolala v domovini in hodila na počitnice vsako leto v tisočih in tisočih po zgledu Italije.
Na ta način bomo našo mladino v daljni tujini najsigurneje priklenili nase versko in narodno, da nam ne utone za vedno v tujih narodnostnih morjih.
V	tej smeri bo skušala delati Izseljenska zbornica, ki prireja te dni prvo ustanovno zasedanje v Ljubljani.
Vse kompetentne oblasti toplo prosimo, da bi idejo in zamisel Rafaelove družbe in Izseljenske zbornice krepko podprli gmotno in moralno, za kar nam bo v prvi vrsti hvaležna naša zapuščena mladina v daljni in mrzli tujini.	Jože Podslivniški.
Uveljavljenje pravic iz članstva bratovskih skladnic za rudarje-izsel/ence
Na razna vprašanja, ki jih prejemamo od rudarjev, ki so se izselili v Francijo, Belgijo in Holandsko, kako in pod katerimi pogoji si morejo varovati tu doma pridobljene pravice iz starostnega zavarovanja pri bratovskih skladnieah, moremo dati tole informacijo:
Na podlagi § 156. točka 3. sedaj veljavnih pravil bratovskih skladnic je za delavce, ki so člani bratovskih skladnic in so odšli na delo v drugo državo, s katero naša država nima sklenjene socialne pogodbe, določeno naslednje:
»Bivši član, ki je bil zaposlen v inozemski državi, s katero naša država nima konvencije o socialnem zavarovanju, lahko obnovi zgubljene članske pravice, ki jih je imel pred odhodom v inozemstvo, če se prijavi bratovski skladnici v šestih mesecih po prihodu v domovino in začne plačevati pri-znalnino po § 50. pravil, ki znaša letno 20 dinarjev.«
Vsi tisti rudarji, ki so v inozemstvu in so dosedaj svoje stare članske pravice varovali s plačilom priznalnine, ni potrebno, da to plačujejo, ker morejo, kakor smo navedli, zapadle članske pravice obnoviti, ko se vrnejo v domovino.
V zadnji številki »Izseljenskega vestnika« je bil o tem vprašanju priobčen članek, v kuterem delavci-izseljenci protestirajo proti poslabšanju § 50. pravil bratovskih skladnic, ki določa način varovanja članskih pravic. Iz gornjega pojasnila je razvidno, da članom-rudarjem, ki so odšli za delom v inozemstvo, ni potrebno plačevati priznalnine in lahko članstvo obnove v roku šestih mesecev po povratku v domovino.
Popolne jasnosti pa sedaj ni v tem, kako se bo postopalo z izseljenci, ki so naseljeni v tistih državah, s katerimi imamo sklenjene socialne pogodbe.
Skrujšanje časa, katerega more delavec rudar varovati za pokojnino, je vsekakor krivica, ki se mora čimprej popraviti.
Kaj delajo naši po svetu
Nemčija
Castrop-Rauxel. — Dragi »Izseljenski vest-nik«! N,i naš namen, da bi te izrabljali za kakršne koli neprijetnosti ali pričkarije. To smo že v tvoji zadnji številki dovolj jasno povedali. Saj pa bi tudi ne bilo dostojno in nikakor ne prav, ako bi izseljenci svoj najboljši in tako potrebni list, kakor je za nas »Izseljenski vestnik«, no znali za kaj1 boljšega iin koristnejšega uporabiti. V zadnji številki smo tudi omenili, da nas kuto-liška zveza v Miirs-Meerbecku in njen predsednik ne pustita v miru itd. Predsedniku te zveze pa je naš članek hudo razburil in razžalil, <la nam je 24. 6. 1938 poslal priporočeno pismo s prilogo, ki naj bi jo mi prepisali in priobčili v »Izseljenskem vestniku«. V svojem pismu nam sicer grozi, da če tega ne bomo storili, da bo prisiljen nas postaviti pred »kutlija«.
In ker je on zahteval od nas odgovor po »Izseljenskem vestniku«, mu to željo tudi izpolnimo. Ne moremo pa tega v polnem obsegu. Prvič nismo mi v zadevnem člunku pisali, da je on strankar, še manj pa, da je slepar.
Torej uižaljeni gospod! Vzemite še enkrat v roke članek v številki 6. na strani 56. in ga nekoliko bolje premotriite kakor ste ga prvič in stvar bo potem na obeh straneh v redu. Če pa imate več smisla in časa za pravdanje kakor za zdravi preudarek, potem pa vam svetujemo, da storite, za kar ste se izrazili v vašem pismu, Mi smo pripravljeni na vse, ste li tudi vi?
Da pa bi mi vaše pismo prepisavali in priobčili, nam še na misel ne pride. Preklicati nimamo ničesar. Sicer pa smo toliko lojalni, da na tein mestu ne govorimo več o vas. Imeli bi namreč še dovolj, a je škoda papirja in časa. Vseeno pa sino radovedni, kdo vam daje to pravico podpore, ki so namenjene ne vam in no nam, ampak jugoslovanskim otrokom v koloniji, zadrževati.
Sicer pa vam damo na razpolago, če hočete, da govorimo, pa bomo, a ne po vaši želji. Ne izzivajte nas, pa bomo molčali...
Castrop-Rauxel. — Tukajšnje slovensko katoliško društvo roženvenske bratovščine je priredilo v "zvezi z moškim katoliškim društvom sv. Barbare 19. junija v dvorani g. Huberta v Ila-binghorstu kavni krožek v zvezi z materinskim dnevom. Za materinski dan je sicer že nekoliko pozno, toda razmere in okoliščine niso poprej dopuščale. Omenimo pa. da je bila ta prireditev za društvi prcccjšen uspeh, saj pa je bila dvorana nabito polna in ko smo se tako pri kavi in pecivu že nekaj časa zabavali, smo mogli ugotoviti, da priman [kuje peciva, dasiravno smo pripravili precejšn je število rezervnih porcij. Edino to že kaže, da je bila udeležba velika in da šc
imajo nekateri rojaki smisel za napredek društva. <	11 | 11 || |,|
Predsednik g. Borišek je otvoril prireditev in pozdravil navzoče, posebno pa slovenske matere, ki so se udeležile v zelo lepem številu. Nato je gospodična Toni Sitar materam v lepi deklama-ciji čestitala in jih pozdravila. Tudi hčerkica predsednika Boriška, Matildka, je povedala v srce segajočo deklamacijo, ki jo je naučila njena mamica. Končno pa je s svojo deklamacijo gospa kamphowe iz Gladbecka vsem, tudi moškim orosila oči.
V prosti zabavi pa nam je od časa do časa svirala harmonika. Pa tudi gospod Kamphowe in njegova ljubka soproga Ani sta nam na odru nekaj komadov izvedla, tako da se ie vsak, ki je le imel roke, moral držati za trebuh, toliko je bilo smeha. Med zabavo pa smo prepevali slovenske narodne pesmi in je pri vsem tem čas prav naglo potekal.
Učitelj ali duhovnik bi bil pri nas zelo potreben. Mladina bi se rada učila slovenskih pesmi in sploh vsega, toda starši tega v polni meri nikakor ne zmorejo. Očetje so sedaj zopet vsi zaposleni in so s tem tudi matere dobile več posla, ki jim jemlje čas, ki bi ga potrebovale i/a vzgojo mladine. Sedaj pa, kakor smo doznali, je tudi preč. gospodu Tensundernu zaprta pot do nas in smo tuko zares popolnoma prepuščeni sami sebi. Večkrat se vprašujemo, kaj bo iz tega, kje nam je v prihodnje iskati pomoči, če jo ])omo potrebovali, Neštetokrat sino že na vse to opozarjali domovino in merodajne činitelje ter jim dokazovali, da naš izseljenski voz tukaj v Nemčiji leze čedalje bolj v prepad. Pa kakor se nam zdi in kakor naš današnji položaj kaže, vsa naša prizadevanja, vsi naši klici in obupava-nje niso padli na rodna tla, ampak se je vse razpršilo nekam v zrak. Nimamo več pravega upanja, da bi bila naša domovina zadosti močna, da bi odstranila vse te neprilike in nas rešila najhujšega zla.
Končno pa se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so pripomogli, da je naša prireditev tako lepo uspela. Zahvaljujemo se pa tudi vsem tistim, ki so nas ob tej priliki obiskali. Najlepša zahvala pa g, Kamphoweju iz Gladbecka in njegovi ženi Anici, ki nam bosta ostala v trajnem spominu. — Pri tem moramo tudi omeniti, da smo nabavili pecivo za prireditev pri gospodu Meininghausu v Mangede, pri čemer je bil posredovalec Ludvik Dolar (Slovenec), ki je pri Meininghausu zaposlen in ki sta se oba prireditve udeležila ter ostala tam prav do zaključka. Izkazala sta se prav hvale vredno in želeli bi ju še večkrat videti v naši sredini,
Francija
Merlebach. — S1 o v o o d našega bivšega konzula dr. 11 i c a, V začetku meseca junija smo se poslovili v Metzu od g. generalnega konzula dr. Ilira, V imenu vseh delavcev Jugoslovanske katoliške misije v Aumetzu se je zahvalil za vso nepristranost in razumevanje slovenskega delavstva g. izseljenski duhovnik švelc. V imenu Jugosl. kat. misije v Merlebachu je izrazil vso hvaležnost jugoslovanskih izseljencev v njegovem področju izseljenski duhovnik g. Grims Stanko. Globoko ginjen se je bivši g. generalni konzul še enkrat zahvalil za vso složno sodelovnaje izseljenskih misij in izseljenskih učiteljev s konzulatom v Metzu. Gospodu dr. lliču želimo v novi službi mnogo uspeha, kot ga je imel tudi na področju konzulata v Metzu.
Sprejem novega konzula. G. generalni konzul Smiljanič je nastopil svoje mesto pri odhodu gospoda dr. Iliru. Prve pozdrave in želje naših izseljencev na področju izseljenskih misij Aumetza in Merlebacha je razložil g! izseljenski učitelj Jankovič takoj pri sprejemu. V imenu Jugoslovanske kat. misije v Aumetzu je pozdravil nogodošlega g. gen. konzula g. Švelc, v imenu Jug. kat. misije v Merlebachu gosp. Stanko Grims. G. generalni konzul je obljubil, da bo storil vse, kolikor bo mogel, za dobrobit vseh izseljencev. Gospoda konzula tu še enkrat po-
zdravljamo s prepričanjem, da bo prav tako razumel izseljenske potrebe in želje naših rojakov, kot bivši gospod generalni konzul.
Potovanje v Jugoslavijo. Vsi tisti, ki nameravajo 22. avgusta potovati v Jugoslavijo, naj takoj pošljejo dve fotografiji in uredijo in-dentits karto, v Merlebachu in okolici naj se priglasijo pri izseljenskem učitelju g. Jankoviču takoj, ko dobijo to sporočilo. Otroci do 4. leta imajo prosto vožnjo, do 10. leta polovično, od 10. leta dali« celo.
Izleti. Pretekli mesec je bil mesec izletov naših društev. S tremi avtobusi je društvo »Edinost« iz Merlebacha napravilo krasen izlet v Elsas. Istega dne je »Prosta pot« iz Stiringa napravila izlet na Verdun. Za njimi je šlo društvo »Triglav«. Krajše izlete pa sta napravili tudi društvi sv. Barbare 41 Merlebacha in Creutz-walda. Vsi izleti so se prav dobro posrečili in brez kakega nemira v splošno zadovoljstvo izvršili.
Praznovanje narodnega praznika. Vidovdansko proslavo smo praznovi v cerkvi dne 3. julija s predpisanimi molitvami, v šoli pa 50. junija v Jugoslovanskem domu. G. učitelj Jankovič je razložil zgodovino tega praznovanja. Otroci so nastopili s petjem, godbo in so brali lepa berila o domovini.
I' r i h (»d novi h d e 1 a v c c v v M c r 1 e -bach. V tem mesecu so prišli zadnji delavci v premogovnike Surre et Moselle. Za prihod novih delavcev direkcija še nima dovoljenja.
Spominjujoč se vseh rojakov v Merlebachu in okolici pošilja iz lepe domovine nujlepeš pozdrave izseljenski duhovnik Grims Stanko.
Slovenska šola v Merlebachu in okolici. Staršem sporočani, da bom učil tudi ob počitnicah povsod, to je v Merlebachu, Jeanne d'Arcu, Cre-utzwaldu in llabsterdkcku. Ob počitnicah so otroci prosti ves dan, zato moramo ta čas še bolj porabiti, da se priuče tudi materinskega jezika, Poleg naše govorice učim v šoli tudi naše lepe pesmice in skušal doseči, du bi se znali naši muli lepo in dostojno obnašati, Lepo vedenje je kakor tank. Z njim lahko prevozimo mnogo te-žuv v življenju. Kakih 30 otrok se tudi že pridno vadi v godbi, Vse priznanje staršem, ki so jim kupil;, ustrumente. Glasba vedno dobro vpliva na človeški značaj. — Končno prosim vse starše, da govorite doma z otroki le slovensko in da jih navajate z lepo, če treba pa tudi z ostro besedo, da vam bodo odgovarjali v jeziku vašo matere. Vem, du je to dostikrat luido in težko, toda z vztrajnostjo in potrpežljivostjo se vse doseže, to nam pričajo nekateri lepi zgledi, katerim vsa čust. Ako otroka ne pošljete v slovensko šolo in ako z njim govorite v tujem jeziku, ste ga izbrisali iz seznama Slovencev. Ako se hoče otrok pozneje sam zbrisati, ko bo velik in pri pameti, naj se; vi si pa nikar ne naprtite te odgovornosti, ker ne veste, kaj pride. Narodi, to so kakor drevesu, ki stojijo in kljubujejo viharju. Ako odpade z drevesa list, ni to tolika škodu za drevo, pač pu za list sam, ki gu veter odnese proč, kjer slednjič pade na tla, strohni in gnoji druga drevesa... Veje slovenskega narodu so tako velike, da segajo po vsem svetu, samo držati se jih je treba, — Jankovič Janko, izseljenski učitelj v Merlebachu.
Auinetz. — Od generalnega konzula v Metzu g. dr. I lic a smo prejeli pismo, v katerem nam nuznunju svoj odhod, se zahvaljuje društvu in njegovim članom za prijazne sprejeme, ki jih je bil deležen pri nas vsakokrat, ko nas je obiskal. Končno lins bodri n želi, da bi društvo delalo še dalje v korist izseljencev, narodu in domovini Jugoslaviji.
Vest, da nas g. dr. llie zapušča, nas je bridko zadela, ker tukili uradnikov, kot je bil dr. llie, je žal zelo malo ; i mirno lahko trdimo, da med nami še ni bilo moža pred njim, ki bi se toliko zanimal za naše izseljenje, kot g, dr. llie. Prav posebno v lepem spominu pa ga bo ohranila naša mladina, katere se je vsakokrat spomnil, ko nus je obiskal, z raznimi dobrotami.
Obenem pa nas je njegovo pismo srčno razveselilo, saj kaj takegu poprej nismo bili vajeni, ker se nikoli nobeden še zmenil ni za nus, kuj du bi se od nas še poslavljal.
Gospod dr. 1 Lic-, ker nimamo Vašega sedanjega naslovu, se Vum v »Izseljenskem vestniku« iskreno zahvaljujemo zu Vaše pismo, zu Vuše lepe poslovilne besede; Vašim željam pa bomo ustregli, kolikor bo v naši moči. Vas pa, g, dr. llie, borno ohranili v najlepšem spominu.
Člani Slov. del. društva v Aumetzu.
Aumetz. — Izlet v domovino. Odhod iz Metzu v ponedeljek -L\ avgusta ob en četrt na eno uro popoldne. Odhod nazaj iz Ljubljane v ponedeljek 1 J. septembra ob en četrt na deveto uro zvečer. Cena: 460 frunkov, otroci do 4. leta zastonj, otroci od 5. do 10. letu polovično, to je 230 frankov. Plačati je najkasneje do 15. avgusta. Prijaviti se je treba pa vsaj do t. avgusta. Tisti, ki se bo prijavil kasneje, si bo moral potne liste sam iskati. Potni list bo za pravočasno prijavljene skupne za vse in najbrž tudi skupen francoski vizum. Dopust na rudniku naj si preskrbi vsak sam. Prijavite se: švelc Anton, uumonier >ougoslave, Aumetz, Moselle, uli pa: Jankovič Janko, 17 rue St. Avoid, Freyming, Moselle. Ob prijavi prinesite: 1. denar, 2. po 4 fotografije zu vsakega, ki je star več ko 10 let, povejte kje in kdaj ste rojeni ter kje stanujete Zlasti je važno, da se prijavite vsaj do 1. avgusta.
Kakor smo zvedeli, je na dr. Iličevo mesto že prišel g. iSmiljevič Bogdan. V imenu Slov, delavskega društva v Aumetzu gospodu generalnega konzula Simljeviča iskreno pozdravljamo in mu
kličemo: Dobrodošli!« — Želimo in pričakujemo, da bo g. gen. konzul šel po poti, ki jo je začrtal g. dr. llie, kateri edini imu zasluge, da se je nehalo med nuini sovraštvo, katerega so zasejali njegovi predniki. Gospoda generalnega konzulu pa vljudno vabimo, da nas kmalu obišče in se sum prepriča, du imamo tudi v tujini košček domovine.
llubsterdiek-Stiring. — Zopet se morumo oglu-siti rojaki i/. Ilabsterdicka in okolice v našem priljubljenem listu. Že dolgo časa ni bilo od nas nič slišati. Letošnje leto smo dobili slovenskega učitelja g, Junkoviča v tukajšnjo okolico. Naš dobri slovenski učitelj nam je že mnogo pripomogel pri naših slovenskih sv. mašah, ki jih imamo vsak mesec enkrat v kapeli v ilabsterdicka. V tej kapeli imamo tudi našo Marijino podob) /. Brezij. Meseca maja smo imeli v tej kapeli slovenske šmarnice in pete litanije Matere božje. Tudi tretjo nedeljo v maju je imel slovenski izseljenski duhovnik g. Grims iz Merlebachu šmarnice in peto litanije z blagoslovom. Vse potrebne pesmi je pel ženski in otroški zbor pod vodstvom g. Junkoviča. Po cerkveni proslavi smo odšli v katoliško dvorano poleg kapele, ko smo rojaki proslavljali god našega dobrega izseljenskega duhovnika g. Griinsa Stanislava. 1'evski zbor mu je zapel nekaj voščilnili pesmi in mundoliiiski zbor mu je zaigral nekaj lepili skladb. Nato so mu voščile deklice iz slovenskega razreda in mu podarile bele cvetlice. Voditelj proslave mu je podaril v imenu rojakov lepo štolo. Proslave smo se vsi tukajšnji rojaki udeležili. Udeležila stu se tudi g. župnik Halter in g. kaplan llofmuu iz tukajšnje župnije. Ob tej priliki se moramo najprisrčneje zahvaliti vsem tistim, ki so pomagali pri proslavi godu našega dobrega dušnega pastirja. Vse najlepša hvala, gospodu Stanislavu pu kličemo: še na mnoga leta! — Komaj smo končali eno proslavo, smo bili že vabljeni na božjo pot k Mariji pomočnici z Brezij v llubsterdick. Na bin-koštni ponedeljek smo imeli v Marijini kapeli
Potovanje v domovino priredi Zveza jugoslovanskih društev sv. Barbare meseca avgusta. Odhod iz Aachcnu bo v petek 26. avgustu zvečer. V domovini ostanemo do (J. septembra. Dne lJ. septembru bo odhod iz Ljubljane, in sicer zvečer, tako da pridemo nazaj v Aachen dne K), septembru zvečer. Vožnja stunc od Aachenu do Rosenbacha, to je do jugoslovanske državne meje, sem in tja J7 hol. goldinarjev, Vsak, ki se želi potovanja udeležiti, si moru preskrbeti v potnem listu vizo zu obisk v domovino in nazaj. V potni list dobi tudi vpisano od naših konzu-lurnili uradov odobritev kr. ministrstva, na pod-lugi kutere imu vsuk pravico do polovične vožnje oil državne meje dalje za vsa potovanja po Jugoslaviji. Prijave za potovanje se sprejemajo od I. do 15. avgusta na sledeče naslove: Selič Rudol, tajnik zveze, Jlorstplein 16, lloensbroek, iu llludin Josip, predsednik zveze, Hominert 15, Ainstenrade. — Do 15. avgustu je treba tudi že plačati ves znesek za vožnjo. Vse natančne po-dutke dobite po 20. juliju pri društvenih predsednikih uli pri gornjih dveh naslovili.
Heerlen. — Obisk generalnega konzulu dr. Mi-ličiča iz Rotterdama. 1'ruv lep dan smo izseljenci doživeli zadnjo nedeljo v maju v Liniburgu. Obiskal nus je g. gen. konzul dr. Miličie' iz Rotterdamu v spremstvu g. konzula dr. C. šker-janca. G. generalni konzul dr. Miličie je z gosp. gen. konzulom II. Dupontom iz lleerlenu pro-skrbel, du se je v lleerlenu v velikem mestnem kinu predvajal krasen film o Jugoslaviji. Dvo-'runa je bila polna ne le naših izseljencev, ampak tudi mnogo uglednih llolandcev je bilo navzočih, za kar so se rade volje odzvali povabilu g. Duponta. Posebno veliko pa je prišlo naše mlu-dine. Lepa |>o!ivula gre pri tem staršem, ki so jih pripeljali s seboj. Prišli so pa naši iz vseh kolonij po Liniburgu v elikih avtobusih, kur so organizirala društva sv. Barbare. Uolandske goste je pozdravil gen. konzul g. Dupont iz Heer-lena in jih povabil, da pridejo pogledat lepoto naše domovine v Jugoslavijo. G. dr. Miličie je pa v lepem govoru navdušil srca naših izseljencev. — Le prehitro je minil film. Videli bi radi še več. Pevski zbor iz Heerlerheide je pa s svojo navzočnostjo in petjem narodne himne povečal slavnost lepega dne. Po končani filmski pred-
božjo |H)t, Rojaki iz Ilabsterdicka sma napravili velik oltar, v katerem je bila podoba Matere božje, okrašena z venci in rožami, ki so jih pripravile naše dobre slovenske matere. Prišli so tudi izseljenski duhovniki gg. Zupančič, švelc in Grims. Imeli smo lepo priložnost za spoved in za prejem sv. zakramentov. Popoldne se je razvila dolga procesija po naši koloniji z Marijino podobo, s cerkvenimi in društvenimi zastavami, končno smo sc v kapeli še priporočili Mariji Pomočnici za zdravje in druge namene. Pred Najsvetejšim so vsi zbori iz okolice Merlebacha zapeli zahvalno in blagosiovno pesem. Pred kapelo na prostem je bila telovadba naših dečkov s koračnico »Troniba glasno kliče«, prav tako so nastopile deklice z venčki v rokah ob pesmi »Po jezeru« pod vodstvom našega učitelja. Zvečer je bila lepa igra »Duše« v treh dejanjih v dvorani g. Jagra, Alt. Stiring, Pioti večeru smo sc poslovili od naših rojakov iz okolice Merle-bacha, Kreuzwalda in Aumetza. Tu je bila že druga naša božja pot. Udeležba je bila dosti večja kot lani. — V nedeljo 31. julija proslavlja tukajšnje Slovensko podporno društvo »Edinost« v dvorani g. Jagra (Alt Stiring) desetletnico obstoja. Društvo je v teh desetih letih zelo napredovalo, imelo je več predstav in šteje 26 do 30 članov. Svojim članom je izplačalo več tisoč frankov bolniške, posmrtne .in izredne podpore. Lansko leto smo ustanovili otroški man-dolinski odsek. Za to priliko vabimo k udeležbi vsa slovenska in jugoslovanska društva.
Le Creusot. — Ker se ne morem osebno udeležiti ustanovnega zasedanja izseljenske zbornice, pošiljam vsem udeležencem, posebno še zastopnikom oblasti, najiskrenejše pozdrave in izraze vdanosti. Z vami smo, zato vas prosimo, pionirje desete banovine, da greste vztrajno naprej po začrtani poti v blagor naše domovine in slovenskega izseljenstva. Najlepša zahvala za ves trud in delo vsakega posameznika. Bog plačaj! —• Lojze Trojar, izseljenec v tovarnah orožja, Creusot, Francija,
stavi je g. dr. Miličie z g. Dupontom obiskal sejo zveze ter predstavil tudi novega konzula iz Rotterdama g. dr. C. Škerjanca. Gospodje so vzeli na znanje eno in drugo glede naših potreb, ki jih imamo tukaj. — G. dr. Miličiču kakor tudi še g. Dupontu se pa prav iskreno zahvaljujemo za ta lep dan. Omenimo tudi, da sta bila navzoča še e. p. Teotim ter č. p. Prah iz Belgije.
Heerlerheide. — Lepo uspel misijon Smo imeli Slovenci v tednu po veliki noči v Heerlerheide. Obiskal nas je prejšnji izseljenski duhovnik g. Drago Oberžan. V lepi tridnevnici, katero smo v obilnem številu obiskovali, smo se lepo pripravili na skupen zaključek sv. misijona, kute-rega smo imeli v nedeljo po veliki noči v novi šili izseljencev iz Heerlerheide, Hoensbroeka, Brunsena in iz bližnjih kolonij. Pevski zbor iz Heerlerheide je prepeval lepe slovenske nabožne pesmi, Popoldne je bil pa društveni sestanek v prostorih g. Maruša, katerega se je udeležilo mnogo naših rojakov Heerlerheide. Navzoč je bil tudi prejšnji izseljenski duhovnik g. Drago Oberžan, izseljenski duhovnik g. pater Hugolin Prah iz Belgije, duhovni vodja zveze p. Teotim in od Zveze pa zvezni predsednik g. Hladnik in tajnik g. Rudolf Selič. V prijateljem razpoloženju je večer hitro minil, ko se je poslovil od nus g. Oberžan, ki je dolga leta deloval med izseljenci v Holandiji, Prav iskreno se inu zahvaljujemo, da nas je prišel obiskat v Holandijo.
Posestvo v Kočevju
prodam za din 39.000—. Hiša, dve kleti, dve verandi, elektrika, 4.400 m2 zagrnjenega vrta, nekaj gozda itd.
Jamšek Marijan, Ljubljana
Cellsho ulica 10, Bežigrad
Holandija
Jožko Rozman:
Najvažnejše določbe konvencije o upostavltvi mednarodnega potujočega zavarovanja delavcev In nameščencev.
Kdor so je količkaj bavil z izseljenskim vprašanjem, je lahko kmalu ugotovil, (in so izseljenci in njih svojci najbolj zainteresirani na tem, kako bi si za starost poleg eventualnih prihrankov omogočili tudi skromno pokojnino.
Moderna socialno varstvena zakonodaja se je v teku zadnjih dveh desetletij toliko izpopolnila, da omogoča tudi delavcem, kateri so odšli za kruhom na tuje, da morejo vsaj delno uživati sadove svojega dela.
V	prejšnjih člankih smo si1 ogledali dvostranske pogodbe, kjer sta si dve državi pogodbenici obvezali priznati delavcem iz druge države enakopravnost z domačimi tako v pogledu socialno varstvene zaščite kot socialnega zavarovanja.
MUD pa je v izpopolnitev zaščite dclavcev-izscljencev, kateri se v svrho zaslužka selijo iz ene države v drugo, izdelal poseben načrt mednarodne konvencije, s katero bi se naj upo-stavilo mednarodno zavarovanje za varstvo pravic iz invalidnega, nezgodnega in starostnega zavarovanja delavcev, kakor njihovih svojcev, To konvencijo je Mednarodni urad dela po skrbni sestavi in proučitvi z zato določenim odborom in članicami državami MUD na svojem rednem zasedanju v juniju leta 1955. tudi osvojil.	_	p !i j! | }*|:i»|
Ta konvencija je zelo važna tudi za nas in naše izseljence, prav posebno za tiste, ki so se naselili v zahodnih evropskih državah. Ker ni verjetnosti, da bi v teh časih in razmerah mogli skleniti s Francijo, Belgijo in llolaiidijo kakih dvostranskih pogodb, bodo naši izseljenci pravice, ki so jih in jih bodo pri nos dobili iz socialnega zavarovanja, v navedenih državah lahko uveljavljali na podlagi te konvencije.
V	tem članku »i bomo ogledali vsebino te konvencije. Deli se v šest delov. V prvem obravnava določbo o upostavitvi mednarodnega vzajemnega razmerja. V drugem razpravlja o načinu varovanja čakalnih dob, v tretjem delu navaja, kako je zavarovati pravice, ki komu izvirajo iz nadej pokojninskega zavarovanja, v četrtem pa določa način in obliko pravne pomoči, katero nudijo za izvrševanje te konvencije države pogodbenice druga drugi. V petem delu navaja učinke mednarodnega medsebojnega razmerja, šesti del pa v zaključnih določbah daje navodila glede ratifikacije tega sporazuma. — Oglejmo si tedaj nekoliko posamezna poglavja.
t. Upostavitev mednarodnega vzajemnega razmerja.
Države, članice MUD, se obvezujejo, da upo-stavijo medsebojno vzajemno razmerje za ohranitev čakalnih dob in pravic, katere so si njihovi delavci in nameščenci pridobili pri nosilcih obveznega zavarovanja v primeru invalidnosti, onemoglosti, starosti in smrti. Na primer pri nas kovinarji in rudarji pri bratovskih sklad-nicah, nameščenski pri Pokojninskem zavodu, ostali delavci pa pri zavarovanju za starost, onemoglost in smrt, katerega bodo upravljali Okrožni uradi za zavarovanje delavcev.
2. Ohranitev čakalnih dob.
Delavcem in nameščencem, kateri so bili zavarovani za primer invalidnosti, onemoglosti, starosti in smrti pri nosilcih obveznega zavarovanja dveh ali več držav, katere so to konvencijo ratificirale, se bo pri vsaki zavarovalnici, brez ozira na njih državljanstvo, seštel čas, katerega so prebili v zavarovanju, in sicer:
Za ohranitev čakalnih dob se bo seštel čas, v katerem so bili obvezno zavarovani in imeli plačane prispevke, kakor tudi za doplačila, ki so bila za pridobitev pravic za to zavarovanje izvršena in to po zakonih nosilca zavarovanja tiste države, v kateri so bile pridobljene. Za čas zavarovanja, katerega dovoljuje iz invalidnega in starostnega zavarovanja zavarovalnica kake druge države, kakor tudi za čas, v katerem daje zavarovalnica kake druge države, v kateri panogi socialnega zavarovanja dajatve, katerih prejemki bi vplivali na ohranitev oziroma oču-vanje zahtev po zakonih tiste države oziroma nosilca zavarovanja, ki to seštevanje vrši.
Za ugotovitev, da-Ii so dani pogoji za priznanje in izplačilo dajatev iz invalidnega, onemo-glostncga in starostnega zavarovanja bo treba:
1.	da je izpoln jena predpisana karenčna doba plačanih prispevkov, ki dajejo pravico do rente oziroma do pokojnine;
2.	da so zopet oživele dosedanje pravice;
3.	pravice do prostovoljnega zavarovanja;
4.	pravice do zdravljenja.
Na podlagi gornjih ugotovitev se bo seštel čas vplačanih prispevkov in tudi dopolnilnih vplačil, katera se bodo seštela za izpolnitev čakalne dobe po pravu zavarovanja tiste države oziroma nosilca zavarovanja, ki bo to seštevanje vršil. čas vplačanih prispevkov kakor tudi dopolnilnih prispevkov, kateri so bili pridobl jeni istočasno pri zavarovanju dveh ali več držav, se bodo sešteli le enkrat. Mogoče bo namreč, da bo kdo zavarovan v Franciji in bo pri nas poleg tega plačeval prostovoljno zavarovanje. To bi se ne priznalo, pač pa samo tisto zavarovanje, ki je obvezno, in ono zavarovanje, katerega je pri na® varoval.
Zavarovalna ustanova, nasproti kateri je upravičenec izpolnil vse pogoje za izplačilo rente ali pokojnine, mora upoštevati ves čas zavarovanja in na podlagi tega odmeriti dajatve po zakonih, ki zanjo veljajo, Ta izplačila posamezne zavarovalne ustanove v nobenem primeru ne smejo skrajšati. Rente oziroma pokojnine, katere so neodvisne od pridobljenih časov in obstoje iz gotovega zneska, oziroma gotovih odstotkov povprečnega zavarovanega zaslužka oziroma mnogokratnika povprečnega prispevka, je mogoče zmanjšati v razmerju čnisov, ki so vračun-ljivi za odmero odplačila po predpisih zavarovalnice. katera izplačila vrši, in to nasproti časom. ki so vračunljivi za odmero vplačil po predpisih vseh nosilcev zavarovanja, do katerih je delavec ali nameščenec imel pravico do nadej,
Ako čas zavarovanja posameznega člana ne dosega 26 tednov, ta ne povzroča izplačilne dolžnosti nosilcu zavarovanja, pri katerem je bilo zavarovanje izvršeno.
Ako pa bi kateremu delavcu ali nameščencu vsled nedostatkov tega sporazuma ne bilo mogoče točno določiti dajatev pa jc bil zavarovan v dveh državah, ki sta ta sporazum usvojili, gre tedaj večje izplačilo za doseženo zavarovanje pri enem samem zavodu kol bi ga dobil po določilih te konvencije. Ima pa pravico pri tem zavarovanju do dopolnila v višini razlike zne-ska.
Med posameznimi državami je s posebnim sporazumom mogoče urediti postopek za od-merienje plačil, ki jih ta sporazum navaja, pa vendar na način, da je rezultat dajatev najmanj toliko ugoden, kakor če bi se uporabile določbe te konvencije. Dalje je dati možnost, da se zavarovanje delavca ali nameščenca in njih svojcev izloči iz zavarovalne dolžnosti in to na način, da se nakaže kapitalna vrednost dajatev iz naslova zavarovanja nosilcu zavarovanja druge države, v kolikor bi seveda ta na to pristala in se obvezala porabiti kapitalno vrednost zavarovanja za nakup pravic iz pokojninskega zavarovanja pri njenem zavarova-nju.
Zavarovancem, to je delavcem in nameščencem. ie dano na prosto, da stavijo zahtevi po izplačilu nadej rent in pokojnin, katere jim izvirajo iz zavarovanj tisti zavarovalnici, pri kateri so bili nazadnje zavarovani. Ta pa ima potem to oddati naprej drugim, pri katerih je bil delavec ali nameščenec zavarovan. Seveda mora zavarovanec točno označiti, koliko časa ie bil v kateri državi zavarovan, kakor tudi kakšne pri-snevke in za katero vrsto zavarovanja jih je plačeval.
Plačila, ki zapadejo v izplačilo iz teh zavarovanj, se pri preračunavanju /noskov v valuti druge države urciajo na ta način, da se vzame za osnovo razmerje med valutami, ki je velialo prvi dan tekočega četrtletja, v katerem je bila zahteva stavljena, oziroma vložena za priznanje rente ali pokojnine.
Države, članice MUD. ki so to pogodim ratificirale, se izvajanju določb te pogodbe morejo
odpovedali nasproti lisli državi, katera bi ne krila rizika, za katerega so bile dajatve predlagane.
3. Zavarovanje pravic,
Delavci in nameščenci, kateri so bili zavarovani pri enem izmed nosilcev zavarovanja držav članic Mili) kakor njih svojci, uživajo pravico i/, pridobljenega zavarovan ja brez omejitve in to:
1.	v kolikor bivajo na ozemlju tiste države, ki je članica MUD in je lo pogodbo ratificirala, brez ozira na državljanstvo:
2.	v kolikor so državljani države, ki je člu-nicn MUD, ki je pogodbo ratificirala, brez ozira na to. kje prebivajo.
V	kolikor pa gre za zavarovance, ki niso državljani države, v kateri uveljavljajo pravice iz nadej, ki so si jih pridobili i/ zavarovanja, plačujejo nosilci zavarovanja dokladc in dra-ginjske dokladc i/ javnih sredstev.
V	razdobju petih let od uveljavijeiija tega sporazumu pa more vsaka država, ki je to pogodbo ratificirala, ukinili izplačevanje dodatkov iu draginjskih doklnd iz javnih sredstev državljanom drugih držav,
Rente, katere so varovane po tej konvenciji, se ne morejo odkupiti z zneski, kateri bi bili manjši od njih kapitalne vrednosti. Ilente, katerih mesečni zneski so majhni, se jih lahko odpravi z zneski, to je odpravninami, ki se odmerjajo po njihovi zakonodaji. Ti zneski pa sine smejo zmanjšati /urudi tega, če kdo biva v inozemstvu.
Predpisi, ki zmanjšujejo ali urejajo počiva-nje pravic, kadar bi kdo imel te pravice iz več vrst zavarovanja, ostanejo v veljavi, tako kot določa državna zakonodaja tam, kjer je delavec ili nameščenec upravičen do dajatev. Uživanje pravic iz več vrst zavarovanja tu konvencija ne preprečuje ali ukinja.
Dajatve, vezane na izplačila po tem sporazumu morejo nosilci zavarovanja posameznih držav izplačevati v valutah svojih držav.
4. Prnvnn pomoč.
Nosilci zavarovanja držav, članic MUl), ki so ta sporazum ratificirale, si nudijo medsebojno pomoč v istem obsegu, kot bi šlo za dognanje oziroma ugotovitve na lastnem socialnem zavarovanju. Zlasti se brigajo, da preizkusijo poizvedbe in določijo zdravniške preiskave, ki so potrebne, da se no predlog nosilcu zavarovanja druge države more dognati upravičenost rent-nikov do dajatev, za kolere je bila stavljena zahteva. Listine in ugotovitve, ki jih izstavljajo nosilci zavarovanja nosilcem zavarovanja drugih držav, so oproščene taks.
Ako pristanejo najvišje pristojne upravne oblasti prizadetih zavarovalnic, more za primer, da biva upravičen«1, oziroma se je preselil na ozemlje druge države, zavarovanje, ki ga je obvezan plačevati, prenesti v izplačilo oziroma izplačevanje nosilcu zavarovanju na ozemlju druge države.
S. Učinek Mednarodnega medsebojnega razmerja.
Vsako država, članica MUD, katero še ni ratificirala enega izmed zavarovanja, katera navaja ta konvencijo, se obveže, da ga bo uveljavilo v teku c nega letu potem, ko je konvencijo ratificirala.
Vsaka država, članica MUD, ki to pogodbo ratificira, se obveže, postopati enako kot s svojimi tudi z delavci in nameščenci, državljani druge države, loko glede zavarovalnih pravic in dolžnosti iu jim prav tako prizna tudi dajatve iz javnih sredstev, to je razne dravinjske doklade in delovne rente.
V	svrho izvedbe te konvencije se ustanovi pri MUD poseben odbor, katerega tvorijo: po en zastopnik iz vsake države, članice MUD, in treh oseb, katere so postavljene i/ zastopnikov vlad, delodajalcev in delojemalcev. Tu odbor si postavi svoj poslovni red.
Rente oziroma pokojnine, ki upravičencem pred uveljavljenjm tega sporazuma zaradi tega, ker so bivali v inozemstvu, niso bile priznane oziroma so mirovulc. /udobc zopet svojo veljavo. čim jc ta konvencija državo, katera jo je ratificirala, stopila v veljavo.
Določbe tega spora/umu se seveda nanašajo tudi na zavarovanje, prostano oziroma doseženo pred uvcljavljcnjeiu tegu sporazuma, če bi bili
ti nisi upoštevani /n primer, da stopi v tem času ta sporazum v veljavo. 1'red uveljavijenjein tega sporazuma priznane pravice pa je na zahtevo upravičenca ponovno pregledali in v kolikor niso bile odpravljene s kapitalnim zneskom, tudi priznati. Seveda ta pregled ne daje za državo, v kateri je bila nosilcu zavarovanja stavljena zahteva, povoda za doplačilo oziroma povzračilo za zavarovanje, ki je bilo izvršeno pred uveljavljenjein tega sporazuma.
Ako bi ena izmed držav, katere so ta sporazum ratificirale, tega odpovedala, odpoved ne velja za obveznosti, ki jih ima za ona zavarovanja, katera so nastala iz primerov zavarovanja, preden je bil sporazum odpovedan.
Prav tako z odinivedjo tega sporazuma ne ugasnejo terjatve do nadej, ki delavcem ali nameščencem izvirajo iz zavarovanja, Te dajatve se lahko varujejo še nadalje po pravu nosilca zavarovanja, pri katerem je bilo zavarovanje prestano.
6. Zaključne določbe.
Vse države, članice MUD, eo obvezane ratifikacijo te konvencije sporočiti generalnemu tajništvu Društva narodov.
Konvencija zadobi svojo pravno veljavnost, čim sta jo ratificirali dve državi članici.
Za posamezne države, članice MUD, pa dobi svojo pravno veljavnost eno leto po ratifikaciji.
Države, katere so to konvencijo osvojile, jo morejo odpovedati po petih letih. Ako jo v tem roku ne odpovedo, velja za nadaljnjih pet let. Učinek odpovedi nastopi eno leto po tem, ko je bila odpoved zabeležena pri generalnem tajništvu Društva narodov.
*
Določila te konvencije so precej zamotana in za preproste ljudi težko razumljiva. Zato bodo morali imeti skrb drugi činitelji, da bodo delavci in nameščenci prišli do svojih pravic. Posebno pozornost bodo na to morali polagat« ti-isti, ki sc bavijo z zaščito izseljencev doma in
tudi v krajih, kjer naši delavci-izseljenci bivajo, oziroma so zaposleni. Prizadetim delavcem in nameščencem bo treba stalno dajati navodila in jih opozarjati na posamezne določbe, kako naj postopajo, da si bodo varovali in ko pride čas za to tudi uveljavili pravice, katere so si v teku let pridobili, ker so bili zavarovani v eni ali več državah.
Predvsem pa bo seveda potrebno, da to konvencijo tudi naša država čimprej ratificira. Rafaelova družba za varstvo izseljencev v Ljubljani je že opozorila najvišje predstavnike države na veliko važnost te mednarodne konvencije in v imenu tisočev izseljencev in njihovih družin zahtevala, naj sc ta konvencija čimprej predloži parlamentu in senatu v ratifikacijo.
Ne sinemo prezreti, da je to vprašanje za naše izsel jence in tudi za naše narodno gospodarstvo velikega pomena.
Pristopajte k »Rafaelovi družbi"
Največja in čisto naša domača zavarovalnica je
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Poleg vseh vrst elementarnega zavarovanja vodi predvsem življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah, kakor: za slučaj smrti, smrti in doživetja, za doto, za starostno preskrbo i. t. d.
V posebnem „KA RITAS" oddelku soji pod izredno ugodnimi pogoji ljudska življenjska zavarovanja, za slučaj smrti, za starostno preskrbo In za doto.
Preden sklenete življenjsko zavarovanje, se obrnite po pojasnila in ponudbe na
Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, Miklošičeva c. 19 (v lastni palači).
Podružnice v Splitu, Sarajevu, Beogradu, Zagrebu in Celju; zastopstva v vseh krajih Jugoslavije.
ZADRUŽNA TISKARNA
REG. ZADRUGA Z 0. Z.
V LJUBLJANI
TYRSEVA (DUNAJSKA) C. 17
TELEFON 30-67
Izvršuje lepo in po nizki ceni: reklamne letake, lepake, vabila za prosvetne gledališke odre in koncerte; vizitke, kuverte, tiskovine za urade, hranilnice, posojilnice, trgovine ter vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela

iz clomači^ Mev izveste naj~
VdW llVWIVt prej jn najbolj zanesljivo iz splošno razširjenega tednika
DOMOLJUBA
Izhaja vsako sredo in velja za vse kraje inozemstva polletno 30 Din
Naroča se v upravi DOMOLJUBA v Ljubljani
li:=m
J
Prijatelj
izseljencev je
GLASNIK
presv. Srca Jezusovega
ki obiskuje vsak mesec v velikem številu naše izseljence širom po svetu. — Kjer ga še ne poznate, ga takoj naročite. Ne bo Vam žal! Stane doma 16 Din, za inozemstvo protivrednost 25 Din (v tuji valuti) Vsak naročnik dobi breiplatno v dar koledar, lepe slike In meseino prilogo Bengalski Misijonar
Pišite takoj na naslov: Uprava »GLASNIKA«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9 (Jugoslavija, SIc/enija)
Izhaja 15. vsakega meseca - Uredništvo: LJubljana, LeonišJe, tel. 49-77 - Uprava: Tyrseva c. 31 v Ljubljani - Narožnina: Za Jugoslavijo letno din 12'-, la inozemstvo letno din 24 - Oglasi po dogovoru - Odgovorni urednik: Josip Premrov, Ljubljana, Leonišie - Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.