Leto XXIII.. št« 3
Ljubljana, torek j* jamarja 1943'XXI
Cena cent. 80
UprjvniStvo Lfubitana. Puccuuicra ubca $.
Telefon fc. 31-22. 31-23. 31-24 inseratnj oddelek: Ljubljana. Puccniien rilca 5 — Telefon fc. 31-25. 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pofcno-čekovnetn zavodu fc 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Cona. Cort Post No 11-3118
IZKMUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Umnr.e Pubbticiti Italiana S. A MILANO
lakaja tuk dan cmzcn ponedeljka Mlt*<iioi znaša mesečno Lu U.—> ■ iiniimii vključno s »PonedelitkuB j» notne Lir 36.50.
Utedaiitfo: L^U)u>, Pncanijeva ulica fcev. 9, tddom fcer. 31-22. 31-23. 31-24._
Rokopis« a« ne vrača) o.
CONCESSI ON AR IA ESCLUSTVA pet la pub-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Uniooe Pubblidta Italiana S. A. MILANO
mme pesizloni occupate m Tunisia
lo vellv&H nessslei abbattuti — Nella Sirtica attivit^
operativa Umita ta
I! Qiiartier Generale delle Forze Armate coromiica in dala di 4 gennaio 1943-XXI il segnente bollettino di guerra n. 954:
Nolia Sirtica l'attivita operativa e stata ostacolata dalle avverse condizioni atmo-sferiche.
ITsi airoporto avanzato veniva bombar-dato da nna nostra formazione con riuscito atta -"« notturno.
In Tunisia reparti dl ttaliani e germanici
hanno consolidato i successsi del giorni seorsi ed occupato nnove posizlonl.
In nemico perdeva cinque velivoli ln com-battimento. altrettanti erano abbattuti dal tiro contraereo di unit& terrestri.
tNon š ritornato alla base, dalla sna mis-sione di guerra, un nostro cacciatore.
Nove postojanke zavzete v Ttutisu
13 sovražnih letal u^lejiifi — V Sirtlki omejena operacijska delovanje
Glavni stan italijansk5b Oboroženih sil
je obiavil 4. januarja naslednje 954. vojno
poročilo:
V SSrti&i je bilo operacijsko delovanje ovirano zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Neka naSa letalska skupina je izvršila usp«»f peneen: rsapad na neko prednje sovražno letališče.
V Tunisu so Italijanski fn nemški oddelki utrdili svoje uspehe izza prejšnjih dni in zasedli nove postojanke.
Sovražnik je izgubil v borbah pet letal, prav toliko pa jih je sestrelila protiletalska obramba kopnih edinic.
S svojega vojnega poleta se eno naše letalo ni vrnilo na oporišče.
NACIONALNI DKEKTORIJ STRANKE
DUCEJU
Slovesno
Rim, 3. jan. s. V Beneški palači je bilo pod predsedstvom Duceja od 17. do 18.15 umestitveno zborovanje novega Nacionalnega direktorija Stranke.
Navzoči so bili Tajnik stranke, ministri Bottai, Pavolini in Ricci, podtajnik Buffa-rini-Guidi., general Galbiati, podtajniki Far-nesi, Ravasio, Scorza in Tarabini, člani direktorija Bonamici. Deste. Giuliani, Aiello. Bogazzi, Bonino. Delgorosso, Gaggioli. Pel-iegrlni, Giampietro, Tosi, inšpektorji Balza-rini, Barberini. Biggini Bottai, Fabrizzi. Frontoni, Gatto, Gazzocti, Gianturco, Bu-satti, Bonsembiante, Manaresi, Mancinl. Morim. Nucci, Pagliani, Pellizzi in Tarchi. Opravičili so se člani nacionalnega direktorija Ferretti di Castelferretto in inšpektorji Bolletti. Mittica in Offeddu.
Tajnik stranke Eksc. Vidussoni je naslovil na Duceja naslednjo resolucijo:
Duce! Pred vami je zbran novi Nacionalni direktorij Stranke in njegovi inšpektorji.
Uspešni
suvjetske Izgube ob Doau
napadi v srednjem odseku vzhodne fronte
Iz Eiitl« rjevega glavnega stana, 4. jan.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	razn'li odsekih fronte na ozemlju Do- j na in na področju pri Stalingradu so utrpele vjetske čete v nadaljnjih svojih napadih velike izgube.
V	nekem pristanišču ob črnem morju na obal? Kavkaza je bila poškodovana z bombnim zadetkom trgovska ladja srednje velikosti.
Naši napadalni oddelki so v sročlnjem odseku fronte Izvedli uspešna podjetja Sovražni sunki so bili odbiti.
V	zaledju neke armije so b;le sovjetske tolpe obkoljene in je bilo uničenih 1400 banditov, razdejanih 65 taborišč in veliko število zaklonišč, zaplenjenega pa mnogo orožja in obsežne zaloge mun-cjje in dru-
ffa oskrbovalnega mate<riala.
Trdovratni krajevni boji južnovzhodno od Ilmenskesra jezera se nadaljujejo.
Pred Ribiškim polotokom so nemška br-za bojna letala potopila trgovsko ladjo s 50P0 br. reg. tonami, nadaljnja ladja pa je bila težko poškodovana.
V	južnem Tunisu so nemško-italijanske Čete potisnile francoske sile proti zapadu. Letalstvo je napadalo z velikim uspehom transportni promet sovražnika na železnicah in cestah Na sovražnikovem letalskem oporišču so bili z bombn;mi zadetki v polno povzročeni požari Spremljajoči lovci so sestrelili pet sovražnikovih letal.
Nemška podmornica je potopila severovzhodno od Orana v močno zavarovanem konvoju parnik s 5000 br. reg. tonami.
Med prodorom oddelka britanskih letal podnevi proti zapadnemu francoskemu obalnemu ozemlju je bilo brez lastne izgube sestreljenih 16 večmotornih letal.
V	poznih večernih urah so britanska letala pod vzela vznemirjevalen napad na za-p&dno nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo izgube. Dve angleški letali sta bili šegi ;-e* jeni.
Po uspešnih dnevnih napadih nemških br-tih bojnih letal proti južni angleški obali s« nemška bojna letala ponoči v več valovili izvedla močan napad na pristaniško mesto Hull, kjer so bili opaženi obsežni požari.
STaiingrad
•t- ^^^^-..Vladimi.-ovka Sarepta *^^Verh.Bask.un?ak . , Cerni jar®f utavo* >
Vorffjilovgraci« /	Wtn*
^^VHT—\®KrasnijLu§PofemkinskajaJjS .Ciaimcv )	CimljanskaaJ ^"'^»Tundutovo ,
~/z''movn,k' Irorgovoje v Šambar . . v.-ifolelaferinovsbja j ^^	0 \ ^laškutj
J <5oii]ka	.isianiS^.	\ t?
,	Divnoj?^'
M. i A1'^^^™*"0^—^ • *Caca Do an

Bogdo * ' rs9t'eŠpk3 (Tambovskoje




KPetrovskoje ^ t\Armavir. »Blagodarnoje Olanho?«,^ »VgroMlovsk
1...~"iJBudennovsk
Gegrg.jevsk^'	Klil,3i.
vodij
"■	— M • kotajevskaia^
"M
\w± *
N
.h
0 Q ^_Očemčinjj


tMahač Kala =■


----"
f>	..^'^Rgžu^^ . /ž Ardahan^^ l (Z.
i>	t^JfLrT . aJŽtersT-fe^'
Sigrian
____
Merilo:
0 50 >00	200 km
«« cevovod za naflo
-železnice
ikk ležišča nafte .Jutr0-|

^Nahičevan)
Letalski bs jI na zapadu
Berlin, 4. jan. s. Ponoči se je doznalo lz
pooblaščenega vira, da je nekaj angleških bombnikov preletelo zapadno Nemčijo ln odvrglo na neko mesto v Porurju svoj tovor zažigalnih ln rušilnih bomb. Nastala je škoda v stanovanjskih okrajih. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Protiletalsko topništvo in nemški nočni lovci so sestrelili nekaj sovražnih bombnikov. Doznava se nadalje, da so nemški lovci med napadom angleškega letalstva na obalno ozemlje zapadne Francije sestrelili v letalskih dvobojih 15 štirimotornih letal.
isctgavanfe sovjetskega vojnega stroja
Nobeni napori ne bodo mogli ustaviti procesa postopnega razpadanja sovjetskih sil, ki ga določa zmagovito orožje Osi
Berlin, 4. jan. Tukajšnji pristojni opazovalci trdijo v svojih pregledih položaja na vzhodnem bojišču, da velikih sovjetskih ofenziv — v nasprotju s tem, kar trdi anglosaška propaganda — ne smemo smatrati za znamenje obnovljenega in ojače-nega dinamizma sovjetskega vojnega stroja, temveč so nasprotno le naravna posledica procesa postopnega razpadanja, ki bi se zaustavil le tedaj, ako bi te ofenzive dovedle do kakih taktičnih ali strateških uspehov.
Ž drugimi besedami bi lahko rekli, da je bil Stalin prisiljen izvršiti ta novi strašni napor, čeprav je vedel, da bi bil samo z zopetno osvojitvijo Ukrajine, Doneške kotline in Kubanskega ozemlja kos novi poletni ofenzivi in sicer z izgledi, ki bi ne bili povsem negativni. To nam pojasnjuje tudi obseg njegovih sedanjih naporov in nam odgovarja na vprašanje, zakaj more in mora Timošenko metati v borbo vse svoje razpoložljive rezerve, na desetine in desetine divizij, na tisoče tankov, neštete eskaare lovcev in bombnikov.
Borba se bo nedvomno nadaljevala vse do pomladi ln v bližnjih dveh mesecih bo sovjetska napadalnost verjetno dosegla obseg, kakršnega še ni doslej nikjer. Nekaj pa lahko že sedaj pribijemo v zvezi s tem, da namreč vzlic vsem tem velikim naporom Rusi ne bodo dosegli svojih ciljev, kar bo imelo za posledico da ne bodo moglj zaustaviti procesa postopnega razpadanja ki ga neizbežno drir-ča zmagovito nemško tb zaveen'JSko orožje.
NI celo izključeno k-ker pripominjajo r Berlinu, da bo velika obraba sovjetskega vojnega stroja le š? pospe«!la ta razkroj, ki utegne nastopiti še prej kakor si j«_mo-p>fie predstavljati po samih dejstvih. Sicer
pa si ni mogoče delati prevelikih utvar. Kolos, kakršen je boljševiškl, ima v sebi nepreračunljive možnosti začasnih vstajenj, čeprav so ti dvigi le negativnega značaja. Nobenega dvoma ni na primer, da se Stalin niti hip ne bo pomišljal, da ne bi žrtvoval prebivalstva velikih ozemelj, samo da bi zagotovil oskrbovanje rdeče vojske in delavstva v tvornicah. Prav tako je gotovo, da bo stahanovski sistem Se bolj izveden, da bi se s takim pretiranim delom izpolnil vsaj del nastalih vrzeli.
Končno tudi ni izključeno, da ne bi An-
glosasi, čim bi se jim zdelo, da se vzhodno bojišče lahko zruši, pospešili delovanje zakona o najemu in posojilu po vsej sili, čeprav bi večina konvojev, namenjenih v Murmansk in Arhangelsk, končala na dnu morja.
Isti opazovalci nadalje ugotavljajo, da pomeni vse, kar se trenutno dogaja na vzhodnem bojišču, v vojaškem pogledu le epizode kakor operacije pretekle zime. Sovjetska vojska ni in ne bo sposobna, da bi dosegla resnične taktične in strateške uspehe, pa se spričo tega položaj ne bo bistveno izpremenil niti tam, kjer je bilo treba zaradi ogromnega sovražnega pritiska izvršiti umik odnosno popravo bojne črte. Zapustitev kake prednje postojanke ne pomeni nič v okviru splošne borbe: za to opuščeno postojanko stoje druge. Id so Se močnejše, in za njimi nove, ge silnejše. Zato se bo boljševiški naskok prej all alej zaustavil, pa naj bo Se tako silovit. Pri tem nsCm ni treba niti upoštevati dejstva, da m izgub« napadalca vedno v»«je kakor onega, ki s« brani, torej bo aa slabšem Rusi. Zato je slepa utvasa sovjetskega vrhovnega poveljništva, da bodo zimske ofenzi-
ve obrabile nemški vojni stroj tako močno, da bi prihodnjo pomlad ne bil vefi sposoben nadaljevati svojega zmagovitega pohoda.
Glede tako zvane obrabe je zanimivo In celo značilno, da skuša moskovska propaganda prehiteti, da tako rečemo, samo sebe, ko trdi, da bo sovjetska vojna proizvodnja dosegla svoj višek prav ob koncu te zime. Od te dobe naprej, trdi ta propaganda, bodo baje sovjetske tvornice na Uralu in v Sibiriji izdelale na mesec po 6000 tankov in 5000 letal. Te številke so precej podobne onim, ki jih je pred dnevi objavil pristojni urad v Washingtonu, ko je v tolažbo k Novemu letu dejal, da bo ameriška letalska proizvodnja dosegla ▼ tem letu 10.000 letal na mesec.
Ako bi Številke mogle eksplodirati kakor strelivo, potem bd sovjetska koal»ciia že davno zmagala. Vsekakor pa bi se jih lahko posluževali za izpolnjevanje vrzeli, na primer vrzeli v vojni in trgovski mornarici, ki so jih anglosaške velesile zabeležile v 1. 1942 in o katerih je z avtentičnimi podatki poročalo nemško vrhovno poveljništvo 1. januarja t 1. Na dlani je, da Je ta bilanca potopitev razkačlla pro-pagandiste onkraj Rokavskega preliva in Atlantika in da je njih reakcija vedno bolj smešna. (II Piccolo.)
Stfrit?rna železnica v Ukrajini
Hamburg, 2. jan. s. V tukajšnjih gospodarskih krogih potrjujejo, da se bo zgradila v Ukrajini štiritirna železnica, za katero je bil načrt že odobren. S tem bo ojačeno in zboljšano celotno evropsko omrežje za železniške prevoze. Nova proga bo Sla skozi Berlin ter bo zvezana z industrijskim ozemljem Porurja. Po njei se bo po najkrajSi poti prevažal pridelek Ukrajine v nemške industrijske prede >e. Odcep proge bo tekel v Francijo, drugi pa bo zvezan s prometno mrežo med severom in jugom in sicer na progi Hamburg—Rim.
Itafijansks-bolgarskl
trgovinski sporazum
Sofija, 2. jam. s. Predsednik mmistrsikega ■»veta jn zunanji minister Filov ter italijanski minister grof Magstrati »ta podpisala v runam'om ministrstvu dodatni pimitJcol zsa loto 1943 k i t»! i5o- brni gareki trpovin skj pogodbi. Bolgarska vlada je rnatB"!* na znatna carinska cAftjSnve za uvoe ttntijan-akih izdelkov tdkstillne imdusrtrije. Protokcrt je stop« takcu ▼ vdja*«.
novega Nacionalnega direktorija Stranke v Beneški palači
Sledeč Vašim natančnim in nepreklicnim ukazom so bile vrhovnemu vodilnemu organu Stranke vrnjene one izrazito politične značilnosti, ki zagotavljajo s tem, da ga ojačujejo, opravljanje njegovih naravnih nalog. V tem leta dela ste videli, da je Stranka, ki jo VI vodite naravnost, bila na pohoda in vredna Vašega zaupanja in zgodovinske dobe, ki jo domovina preživlja. Brez posebnih opazk, brez doktrinskib ovinkov, Id so često prej napravljali brezplodno Izvrševal no akcijo in zaustavljali kretanje, so hijerarhom Stranke prlčenSi od najvišjih, koj izvesti vsa navodila, Id prihajajo od Vas. Mislimo na Stranko, na Vašo revolucionarno Stranko, odločno, močno, človeško in realistično, ki deluje pod kategoričnim imperativom, ki ne pozna posamičnih tolmačenj in ne sofizmov. Pred vsem drugim sta vojna in zmaga! Vse za vojno In predvsem za zmago! Pri tem hodimo naravnost po poti, kakršna je vedno bila Vaša, pravična in svetla, v veri, stvarnosti, predanosti in žrtvovanja.
Duce! Dovolite mi, da tega 3. januarja, Id nas spominja na odločilni dan pohoda in razvoja Vaše revolucije, ki ste jo usmerili proti bodočnosti, potrdim v svetli polnosti čustva popolne predanosti, da samo v Vas in za Vas črpata sile naša čast in odgovornost našega vsakdanjega dela. Stranka je Vaša, Vaši so možje, Id verujejo strastno in fanatično v Vas. Za njimi so množice, goreče, zdrave in delavne Vaših fašistov in vea
narod Italije, ld veruje v Vas.
Duce, v moji poslušnosti je samo beseda Vašega vojaka, ki se izraža v imena Vaših vojakov: Poveljujte nam, kakršnakoli ho preizkušnja. Vaši možje Stranke so nespremenljivo zvesti povelju. Spoštujoč ga z neizčrpno gorečnostjo Vam bodo rekli, da živijo za Vas in za Vaše zgodovinsko prizadevanje!
Duce je nato določil smernice, ki naj jih organi stranke izvajajo na vseh področjih narodnega življenja.
Proslava zgodovinskega Ducejevega govora
Rim, S. Jan. s. Po nalogu direktorija PNF je nacionalni svetnik Ezio Mana Gray v gledališču Adriano proslavil zgodovinski govor, ki ga je Duce imel 3. januarja 1925-UI. Gledališče so napolnile rimske črne srajce in vsi prvaki rimske zveze, rimskega faSija in krajevnih skupin Navzoči so bili Številni člani vlade, Sef glavnega stana M-lice, najvišji vojaški predstavniki rimske posadke, kakor tudi pre-fekt m guverner Rima. Navzoči so bih tudi zastopn kj narodno_socalist'čnih organizacij v Italiji in v R mu ter množica invalidov iz sedanje vojne. Na odru so bili razpostavljeni okreg prapora rimske federacije prapori krajevnih skupin.
S toplimi odobravanji je bil ob vstopu v dvorano pozdravljen minister Tajnik stranke Eksc. Vidussoni, ki ga je sprejel Zvezni tajnik Rima.
Eksc. Vidussoni je otvorll manifestacijo s pozdravom Duce ju. Nacionalni svetnik Ezio Mar*a Gray je v svejem spominskem govoru omenil najprej položaj, v Katerem je bila Italija 0b pričetku 1 1925., leo so jo od vseh strani napadale razkrojevalne sile, kj so hotele triumfirati med Revolucijo tn nad Stranko. Poudarjajoč, da je Duce, ki mu Je stalno in zvesto sledil narod, odnesel najlepšo zmago nad njimi z govorom, ki znači konec b'tke Aventina. je govornik uč!nkovito poda! primerjavo med tedanjim Italijanskim notranjim položajem, ki se je zaključil z zmago najboljš'h sil naroda, n med položajem, ki se Je v mednarodnem pogledu razvil po nastopu fašizma, ki je zaradi vedno večjega sovraštva naših nasprotnikov nujno preSel v vojno, v kateri
se danes borimo Enako kakor se siie na mednarodnem področju up;rajo p:hodu Italije, tako se danes naši večn sovražn ki kakor tedaj zatekajo k zadnjemu sredstvu da bj odtrgali narod od Duceja Kaicor pa je bil Duce s svojim narodom tedaj glavni borec in zmagovalec nad razkrojeva'ni:nl silami, tako se bosta Duce in nar:d v neločljivi povezanosti borila do zmage, ki bo zna čila totalno uničenje sovražn:ka.
Govor je bil sprejet z dolgim odobravanjem in s toplim pozdravom Črnih srajc veliki narodno-socialistični Nemčiji in njenemu voditelju, ko ie govornik omenil usodno povezanost Italije ni Nemčije in podpis jeklenega pakta.
Ob zaključku manifestacile. ki se je končala s pozdravom Duceja na ukaz Tajnika stranke, so se rimske Črne srajce strnile okrog Eksc. Vidussonija in navdušeno manifestirale za Duceja.
Strnjenost italijanskega naroda okrog Dueefa
Madrid. 3. jan. s. Ob obletnici zgodovinskega Ducejevega govora, dne 3. januarja 1925, poudarja tukajšnji tisk sličnost med zadnjim Mussolinijevim govorom v zbornici korporacij in govorom 3. januarja 1925 V obeh govorih je Mussolin? zavzel "stališče proti intrigam in zasedam, s katerimi skušajo sovražniki preprečiti zgodovinski pohod fašizma Kakor je tedaj fašizem reagiral na notranjo ODOzotnjo. tako se danes ves narod z Ducejem dviga strnjen proti sovražnikom v odločni volji, da nadaljuje vojno do odločilne zmage.
Inozemske sodbe o
v VCJItl
Praga, 3. jan. s. Pod naslovom »Kako živi Italija v vojni« objavlja »Ceske Slovo« dopis iz Rima, v katerem opisuje v zadnjih dveh letih vojne nastale spremer .be v življenju naroda ter poudarja, da Italijani, ki v svojem družinskem življenju in pri delu premagujejo težkoče ter se žrtvujejo, ne kažejo javno svojih skrbi. Najbolj vidna sprememba se opaža na cestah. Dopisnik opisuje razna transportna sredstva, zgrajena v Italiji iz lahkih kovin, s čimer je bilo prihranjenega mnogo železa, jekla, bakra in medi. Dopisnik piSe o »avtarkiji ceste«. Nato ugotavlja, da v Italiji ne gradijo več železnih drogov za električne napeljave ln svetilnike, katere so nadomestili drogi iz železobetona in umetnega kamna. V nadaljnjem podčrtava dopisnik, da je s toliko zlorabljeno lahkotnostjo Italijanom pripisani »dolce far nlente« samo Se fraza, kajti ▼ Italiji sedaj vsi vneto delajo. Tako zvano družabno življenje skoraj ne obstoja več in družina obvladuje življenje Italijanov. Dopisnik opisuje življenje na kolodvorih, ki so vedno natrpani s potniki in vojaki, ter govori o povečani nakladi listov, ker so se povečale želje javnosti po vesteh z bojišč. Te želje dokazujejo globoko sodelovanje naroda v vojni. Narod se zaveda, da je ta vojna ugoden dogodek ln ne politična epizoda. V zaključku pravi dopisnik; da značaj Italijanov vedno razočara sovražnikovo pričakovanje, kajti kljub zunanji ranljivosti nad vse občutnega temperamenta sta v italijanskem značaju močno razvita energija za odpor in duh požrtvovalnosti tako, da imajo italijanski ljudje med vsemi narodi južne Evrope največjo duhovno silo.
Madrid, 2. jan. s. Dolg izvleček o delovanju Italije v L 1942 objavlja list »Ar-riba«. Italijansko vojno udejstvovanje se ne more Izločiti iz sploSnega okvira udej-stvovanja trojnega pakta. Z vojaškega stališča je bil v 1. 1942 značilen izredno velik povlšek donosa Italije k skupni stvari na vseh frontah in na vseh morjih. Poudarjajoč gigantski napor Italije v Afriki, junaška dejanja Armlra v Rusiji, krasno pomorsko udejstvovanje z mnogimi epizodami, junaštva posameznikov, kakor akcije proti Gibraltarju in ▼ atlantski bitki, ogromno delo letalstva, zlasti torpednih letal ▼ borbi proti sovražnim ladjam ln spremembo položaja v Afriki, ki sta ga Italija ln Nemčija bliskovito obvladali z zasedbo Francije. Korzike, Tunisa ln Bi-zerte. opisuje pisec nadalje narodno življenje. ki označuje za hudo etapo žrtev v tlfiinl, ld Jih narod, strnjen okrog Duceja. junaško prenaia. List podčrtava smotrno gospodarsko politiko režima za obrambo Ur* in Tlog, da m prepreči Inflacija« ter
poudarja, da se je sploSoi položaj v državi precej zboljsal v primeri z 1. 1941, zlasti glede oskrbe. Racioniranje živil deluje s kronometrično rednostjo in se ni omejilo zaradi napora medministrskega odbora za oskrbo in cene, katerega delo list zelo hvali. Pomnožile so se trgovinske izmenjave italijansko-nemške proizvodnje. Pisec prikazuje socialno udejstvovanje režima, zaščito delavcev in podpiranje borcev ter ob koncu čudovito udejstvovanje Mussolinija, ld je duša naroda in poosebljenost italijanskih kreposti. List omenja ob zaključku Mussolinijevo stalno navzočnost med narodom in italijanskimi vojaki in njegovo naporno delo, ki ne pozna odmora ln bo vodilo Italijo do zmage.
Živahno udejstvovanje
japonskega letalstva
Tokio, 4. dec. s. Japonski glavni stan objavlja, da so letalske skupine jai»onske mornarice napadle in uničile letalsko oporišče sovražnika, ki so ga gradili v Merau-keu (Nova Gvineja), in odbile sovražne napade na Rabaul ter SulumL V Mundi ln na otoku Narukumi je bilo v letalskih borbah ln po japonskem protiletalskem topništvu sestreljenih 12 sovražnih letal. Poročilo ugotavlja, da so Japonci napadli Merauke 30. ln 31. decembra. Glede operacij poudarja, da so letalske edinice japonske mornarice, ld se nahajajo na Nov! Britaniji ln Salomonskih otokih, odbile nad 50 sovražnih letal, ki so napadla Rabaul in Sulumi med 31. decembrom ln 2. januarjem. V teh dneh je japonsko protiletalsko topništvo sestrelilo 6 izmed napada jočih sovražnih letal. Pred otokom Na-rakumi je bilo v letalskih borbah sestreljenih od 30. decembra do 1. januarja S sovražnih lovcev. V teh dneh je jap^nnko protiletalsko topništvo sestrelilo nada\inje sovražno letalo.
Zvišanje davkov v Španiji
Madrid, 2. jan. Danes je stopil v veljav* zakon glede davčnih obremenitev za potrošnjo, po katerem so bili zvišani davld na živilske konzerve, na vino, alkoholne pijače, pivo. tobak, tkanine, lan. juto in še nekatere najbolj potrebne življenjske predmete Luksuzni davek, ki so ga morali že seda i ol opevati na tobak in premičnine, je bil zvišan za okrog 30*/a. (Piccolo.)
Naročite se
na »Dobro knjigo«
>JUTRO*št 3
t
Nov	plemenitega sscutja vojske
z ljubljanskimi reveži
Te dni se je Poveljnik Armadnega Zbora Eksc. Gastone Gambara pedal na občino da bi obiskal župana generala Rup-nika. Ob tej priliki je General Gambara izročil županu znesek 50.000 lir, ki j h je Poveljnik II. Armade Eksc. General Ma. ro Roatta d ločil ljubljanskim revežem.
Ta dragi velikodušni dar Eksc. Roatta je nov dokaz duševne plemenitosti, ki navdaja rmagovto italijansko Vojsko, ki je trda, neupogljiva proti sovražnikom, a ne pazab-j 2 dobrh slabotnih in njihov h p:treb.
župan 3e je »<vo zahvalil Foveljniku Ar-maf!>'ega Zbora s prošnjo, naj tolmači ču-
<g» V*
STfSts
Mnrrarica gleda na kontinent z vidika in—'^'anišk h mest, piše nemški vojni poro-čevaiec llans Thyssen v »Vojkischer Be-obachterju«. Tripolis in B en gazi, Derna in Tobruk to so pojm: zanjo. Med temi mesti pa ležijo — kaker kaže sleherna vožnja vzdolž "obale — mrtve, kamenit? in pe-ščene puščave. Potnik pozdravlja »Vio EaMo« kot reš'lno sled. ki ga vodi k vodi, k življenju in k ljudem.
Ze površen pogled na obalo Tunisa m Alžira pa kaže čisto spremenjeno si ko-Namesto rjavo-rdečih pustih skal razvese-1 ju jejo tod" okrog oko zeleno poraščeni griči in hribi. Mesta na tem obrežju Sredozemskega morja se ne zd jo kakor oaze, ki jih je umetno namakanje okrasilo z zelenjem. Hiše, zgrajene v mavriškem m francoskem kolon alnem slogu, se zdijo, •kakor da rasejo iz živega zaledja. Bizerta ima n. pr. 25.000. Tunis pa celo 90.000 prebivalcev. Italijanske naselbine kažejo, s kaltšnim trudom in znojem je bila prene-geria kultura iz matere domovine in kaxo težko so jo presadili na kolonijalna tla. Francozom je bilo dano, da so vse. kar so pc:rebovali, dobili in razvili na mestu-S*mo zunanje oblike pričajo o uvoženih industrijskih d: brnah. Zaradi tega sc oko vedno razveseli na poti od tuniške obale do bojišča. Tod okrog so ceste iz asfalta in tega s* človek kmalu navadi. Treba je namreč povedati, da deževje v teh kraj)h spremeni vsako netlakovan0 pot v pravcato rusko močvirje, kateremu ni mogoče odolsti.
O "francoskem kolonialnem gospodarstvu pečajo velike udobne stanovanjske hiše s prostornimi skednji. Vse to je v velkem nasprotju z bornostjo arabskih naselbin, kier naide potnik kvečjemu kolibice iz blata V njih stanujejo domačini Arabci, kmetu i oči nomadi, vsak čas pripravljeni, dr. na!c-ž'to svoj imetek na voziček z dvema visokima kolesima ter z oprtanim osličkom odrinejo ob ženi in otroku drugam.
stva njegove globoe hvaležnosti in čustva hvaležnosti vsega prebivalstva do Poveljnika H Armade in do slavne italijanske
Vojske. Cene-.tl Rupnik je sporočil EkSc. Gambari, da bo odvedel velikodušno vsoto najpotrebne šim sinjem prebivalstva ki ne uživajo poai -či občnske podporne ust,)nove in drugih crganUac.j, tako da bodo imeli prednost zlasti tisti, 'ki so zaradi bolezni v finančnih 5'iskah nadalje žen1«.:;: pred porodom, družine z mnogimi otroki .n drugi primeri, ki zaslužijo posebno upoštevanje.
V
oiisce
Po teh krajih drdrajo sedaj nemški avtomobili mimo oljčnih nasadov skozi kraje, kakršnih ne pozna Libija. Tu je povsod
dovolj vode. pa tudi dovolj vinogradov, obdanih z grmič jem iz kaktej. Njih listi dosežejo velikost človeške roke. Njive so lepo preorane in obdelane. Nič ne kaže, da je tukaj v bližini bojišče.
Kakor v vseh ozirih, je dežela dobro preskrbljena tudi z živino. Velike črede svet-lorjavih ovac s temnima glavami ln tropi črnih koz se pasejo naokrog. Na travnikih pa rijejo po zemlji skupine po kakšnih 30 prašičev, ki iščejo hrane na prostem. Kakor vsa ta okolica, so slikoviti tudi pastirji in delavci po cestah. V nasprotju z Libijo pomeni Tunizija pravcato Arkadijo, deželo ugodja. Tudi jezerc ne manjka. Njih voda je sicer slana, pa nič zato. Po nebu plavajo oblački, ki se neprestano menjavajo. Včasih dežuje kar po večkrat na dan,
da se potoki in reke lahko nap-jejo iz zemlje. Ozračje je takšno, da mrazi marsikaterega vojaka, ki je prišel iz južnih krajev. Plašč in suknja sta tod okrog nepogrešljiva podnevi in ponoči.
Bitke se odigravajo v obliki spopadov. Izv dnice trčijo nenadoma draga ob drugo Po napadu na prednjo stražo sledi sunek, boj-šče se pomakne naprej ali nazaj, kakor pač veleva čas in okoliščine. Primeri se, da napreduje oddelek na suhem terenu sunkoma za 50 do 70 Km. Naslednji dan napade zopet sovražnik z okiopnimi vozovi in takrat je treba paziti, da so gnezda s strojnicami med skalami in zelenimi grmi dobro skrita. Na kilometre globokega razgleda vojevanja. kakor ga je nudila Libija v teh krajih ni več. Vse je nekako negotovo nihče ne sluti, kako močne so sile na tej ali oni strani. Ozemlje je nevidno daleč naokoli, io je popolnoma nova Afrika z novim; oblikami življenja, a tudi borbe.
Prijava delavcev, zaposlenih pri težkili delili
prehranjevalni zavod Visokega komisa-rijata opozarja vse delodajalce ▼ mestu Ljubljani in v pokrajini, da morajo prijaviti do 8. januarja delavce, zaposlene pn težkih in najtežjih delih onemu pre3krbo-valnemu uradu, pri katerem prejemajo delavci živilske nakaznice. Samo pravočasno prijavljeni delavci bodo lahko prejeli celo dodatno nakaznico, dočim bedo pozneje (do 20. v mesecu) prijavljeni delavci prejeli samo odrezke dodatne nakaznice od dneva prijave najprej.	.
Obrazec za prijavo je zaležil Prevod ln ga prizadeti lahko dobijo pri pristojnem preskrbovalnem uradu za ceno 2 L. Vse tri obrazce naj izpolnijo delodajalci točno tako, kakor zahtevajo navodila na samem obrazcu; podpišejo pa naj samo prva dva
Preskrbovalni uradi Ljubljana—meato m oni, ki mejijo na ljubljansko občino (Je-žica, Polje, Dobrunje, Rudnik, Ig, Tcmišelj, Brezovica in Dobrova), bodo poslali izpolnjene in pregledane prijave v trojniku Prevodu v overovljenje, vsi ostali pa naj overovijo prijave sami in naj pošljejo Prevodu samo prijavo >1«.
Po overovljenju prijave vrnejo preskrbovalni uradi trojnik prijave (seznam IIIi delodajalcem in jim obenem izročijo v razdelitev pripadajoče dodatne živilske nakaznice.
r*s> E?

je ss
amcsttiaa edinih fsi se fe fomslmla u pshstne divizsje
Kmečko delo v Jantarju
Dober kmečki gospodar najde tudi v zimskih mesecih povsod dovolj dela. Zimski čas uporabi predvsem za pripravljanje m popravljanje raznega orodja, za preskrbo potrebščin za gnojenje, setev in negovanje posevkov. Pregledati mora ter očistiti namazati in popraviti orodje in stroje ki
ravnili legah. Na pašnikih se v zimskem času uredijo ograje, dobro je pripraviti
tudi strvi za sušenje detelje in sena, pomočnice, žrdi in drugo opremo senenin vozov-
V kleti naj se otreb"'jo nagniti listi en-div:je in zeljnatih glav. Pripraviti in očistiti oa je treba tudi že seme, ki ga kmet
^"v^oiS^t^dS™ SS pridela"~:n zbirati konjski gnoj za top tudi v hiš:, v hlevih in i - — ^r nooraviti okvire m okna z, v gospodarskih poslopjih. Zimski cas je treba uporabiti, da se spletejo koš:: in jerbasi, pripravjo držala za motike m drugo orodje, nadomestijo poiomjen. zobje na grabljah. roglji na vilah itd. Kolikor ni že pred žetvijo tega storil, mora gospo- , dar sestaviti načrt za plodored in gnoje- | nje ter ga izpopolniti in prilagodit spremenjenim gospodarskim potrebam.
Ce dopušča vreme, naj kmet razvozi hlevski gnoj na polja, določena^zaokopa-
za
»v
V časopisu »Die Wehrmacht«, ki ga izdaja nemško vrhovno poveljstvo, so b:le prvič objavljene nekatere podrobnosti o nalogah in sestavi Hitlerjevega spremljevalnega bataljona, ki mu je poverjena skrb, da Hitlerjev glavni stan vojaško zaščiti in obenem nudi vodji države osebno varstvo. Na ukaz Adolfa Hitlerja so biti 29. decembra 1939. pod bivšim poveljnikom glavnega stana general-feldmaršalom Rommlom ustanovljene prve čete tega bataljona, ki so se od tedaj udeležile mnogih frontnih potovanj na zapadu in na vzhodu, ko so spremljale svojega vrhovnega poveljnika in bile, vršeč najčastnejšo in najtežjo službo, pripravljene zanj vsako uro žrtvovati svoje življenje.	.
Hitlerjev spremljevalni bataljon izhaja iz pehotne dvizje »Grossdeutschland« in je kot samostojna edinica določen za po-sobne naloge- V bojih hudo preizkušeni oddelek tudi sedaj ni izgubil zveze s fronto. Častnki, podčastniki in moštvo se stalno izmenjujejo in prihajaio iz naatične divizije s fronte in obratno. Na boj šču so imeli najboljšo priložnst. da so se zadostno usposobili za službo v Hitlerjevem spremljevalnem bataljonu. Mnogi odliko-vanci z visokimi hrabrostnim: odličji v vrstah bataljona dokazujejo, da je edinica
preizkušena v bojih. Preteklo zimo se je iz nje formirala posebna napadalna skupina. ki se je udelež -la bojev na severnem odseku vzhodne fronte.
Posebnim nalogam odgovarjajoč je H t-lerjev spremljevalni bataljon tudi edinstveno sestavljen; takšne formacije namreč nima noben drug oddelek nemške armade. Skoro vsi rodovi orožja so zastopani v njem: lahko in težko oklepno orožje. okiopni ogledniški vozovi, tanki, lan*o protiletalsko orožje in sploh vse najboljše in najmodernejše vrste orožja, ki jih ima na razpolago nemška armada. Bataljon je popolnoma motoriziran in opremljen z avtomobili, ki so se na raznih boj scih najbolje izkazali. Na ta način .ie vsak cas pripravljen za borbo v kakršni koli pokrajini, hitro gibljiv in razpolaga zaradi svoje odlične oborožitve n opreme z izredno veliko borbeno sposobnostjo.	v.
Vojaki nemške armada smatrajo službovanje v Hitlerjevem spremljevalnem bataljonu kot visoko odlikovanje. Izbranemu vojaškemu oddelku se nudi najlepša pril ka. da svoje sile in sposobnosti zastavi na kraju najvažnejših odločitev in najpomembnejših dogodkov, ter tako najbolje pripomore k zmagi-
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek, 5. jan.: ob 17.80: Oče. Red A. Sreda, 6. Jan.: ob 14.: Petrčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Primer dr. fflrna. Izven. Cene od 15 lir navzdol, četrtek, 7. jan.: Ples v Trnovem. Red B. Petek, 8. jan.: ob 15.: Vdova Rošlinka.
Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 9. jan.: ob 17.30: Deseti brat. Izven. Znižane cene od 15 lir navzd./. •
A. Strindberg: »Oče«. 2aloigra v treh dejanjih. Osebe: ritmojster: P. Kovič, Lav-ra, njegova žena: Gabrijelčičeva, Ferta, njuna hči: Simčičeva, dr. Oesternvirk: Ko-šič, pastor: Gorinšek, dojilja: Kraljeva, Nojd: Potokar. Režiser: J. Kovič.
OPERA
Torek. 5. jan.: ob 17. uri: Sestra Angelina
Izven. Cene od 24 lir navzdol. Sreda. 6. jan.: ob 16.: Slepa miš. Opereta.
Cene od 24 lir navzdol. Četrtek, 7. jan.: ob 17.: La Boheme. Red Četrtek.
Petek. 8. jan.: ob 17.: Th»1s. Red A. Sobota, 9. jan.: ob 17.: La Boheme. Red B
G. Puccini: »Rpstra Angrlika*. L. Beethoven: »7. simfonija«. V Puccinijevi eno-dejanski operi sodelujejo: Angclika: Hey-V-alova, knsginja: Golobova, opntiea: Poii-čeva. gorečnica: Karlovčeva (namesto obolele Spanove), učiteljica novink: Stritarjeva, sestra Genovefa: Polajnarjeva, sestra | Osmina: Koširjeva, sestra Dolcina: Med-veščkova, sestri n&biralki: Neratcva, Cankarjeva. sestri novinki: Urbaničeva, D?3nga. Dirigent: A. Neffat. Režija in scena: R. Primožič. L. Beethovnova »7. simfonija« obsega v koreografiji Maksa Kir-bosa sledečo plesne stavke* 1. Stvarjerje. 2. Zemlja, 3. Nebo, 4. Uničenje. Kot solisti nastopajo: Bravničarjcva, Japljeva. Kirbosova 'k. g-, Remškarjeva. Kirbos in
vme, m ga takoj raztrosi, ce ni snega ah pa je polje pokrito s tanko snežno odejo. Na strminah je treba gnoj zvozti na kup m ga raztrositi šele tik pred zaoravanjem. Ikrben kmet izkoristi čas, da koplje odvodne jarke za snežnico tam. kjer bi mogla škodovati oziminam ali bi mogla ovirati spomladanska dela. V suhem vremenu ali kadar je zemlja zmrznjena ta^o da se z vozovi ne napravi škoda, je dobro razvoziti na travnike in pašnike gnojnico in raztrositi kompost. Kdor travnikov v jeseni ni gnojil z apnom, mora s tem pohiteti, ker je skrajni čas, da lah*o apnene grude v mrazu popolnoma razpadejo. Ap-nenje se lahko izvrši tudi po snegu na
le lehe ter popraviti lehe
Kolikor vreme dopušča, naj se očisti starejše sadno drevje gosemen h gnezd ter izžagajo suhe in nalomljene veje. Ostrgajo naj se debla in močnejše veje mahu, Majev in odmrlega lubja.
Tudi vinski kleti je treba posvetiti pozornost Pretakati in čistiti vina, ivepfcti prazno vinsko posodo in jo popravati. do-polniti sode in preizkušati _ vina na stanovitnost barve in sijaja. Pripraviti je k olje za vinograd.
Iz zamočvirjenih gozdov je treba spraviti les ob mrzlini. iz hribovskih pa po snegu ter priprav-ti drva in jih zloziti v skladovnice.
Skrben kmet pregleda zaloge živinske krme in skrbi, da mraz ne škoduje^ore-nju in gomoljem. Sestavi tudi načrt za hranjenje živine skozi vse leto- Ce je potrebno, naj se popravi tudi plodored, da bo sestav hrane zadostil potrebam zivme. Paziti je. da ima perutnina topel hlev. Pozornost je posvetiti tudi sestavi hrane za perutnino, kajti kokoši ne nesejo jajc, ce nimajo zadostne hiane.
Pogačar. Razen njih sodeluje pomnoženi baletni zbor. Dirigent: A. Neffat
Bo konca prve svetove vifae |2 hlU oMtorasr^s z m 5,492.S3S častnikcv in vlakov
ni in za hrbtom prizad-cja-1 hude izgube v
V skoraj 130 letih so bili že milijoni pruskih odnosu o nemških vojakov odlikovani / žficznim križam. Skoraj vsaka rodbina je v toku generacij po enem ali drugem sivo-jem članu prejela to ponosno odlikovanje. Sto-tlsoii bojevnikov v sedanji vojni z enakim ponosom nosijo hrabrostno odličje-kakor so ga nosili njihovi očetje, stari očetje in pradedje. Mnogi tisoči pa si šele bodo s svojimi dejanji zaslužili odlikovanje železnega križa. Vsakogar gotovo zanima odgovor na vprašanjes kdo so bili prvi odiiikovanci z železnim križem ne samo v sedanji vojni, ampak siploh od ustanovitve tega reda.
Dne 10. marca 1813 je kralj Friderik Viljem III. Pruski ustanovil red železnega križa, ki je biil potem obnovljen leta 1870., 1914. in 1939. Ze 18. apnla istega leta je nagradil za pcffitbno junaško de:anje pru-sikega majorja Karla Avgusta Ferdinanda von Barokeja z železnim križem 2. stopnje, ki je bilo prvo odlikovanje z železnim križem sploh. Major Borcke je dobil hrabrostno odličje za osvojitev utrjenega mesta Liineburga dne 2. aprila 1813 ko* bataljonski poveljnik v prvem pomorjanskem pehotnem polku, ki se je pozneje premen oval v gre-nadiirski polk kralja Friderika Viljema IV. Bil je iz stare brandenburako-prusike plemiške rodbine, ki je dala tudi v poznejših vojnah Leta 1870/71. 1914 do 1918 in tudi v sedanji vojni pruski odnosno nemški armadi hnabre vojake.
Prvi izmed nemškega moštva. k< je bil od>l'kovan z železnim križem 2. stopnje, je bBl strelec Lenke, ki se je pod majorjem von Borcke jem udeležil osvojitve Lunebur-oa Red železnega križa 1. stopnji je prvi nadporočnik He!lwig julija Meseca --ga leta. Bil je poveljnik prostovoljskega oddelka, ki je Francozom s sfcra-
Šleziji. Drugi odUkc^vanec z zeleznim križem 1. stopnje je bil pruski poacastnufc re-tor Siclaff. si'užbujoč v 2. pehotnem polku, ki se je odlikoval v bitki pri Dennewttzu. On je bil obenem prvi odlikovane« s tem redom izmed moštva.
Imenovanim so sledila mil1 j on i odlikovan-cev z železnim križem 1. m 2. stopnje- V vojni leta 1813/14 in naslednje leto i e bilo vsega skupaj odlkovanih z železnim križem 1. stopnje 668 častnikov, podčastnikov in vojakov ter 16.151 z železnim kr'žem 2. strspnje. V vojni leta 1870/71 je bilo z železnim križem 1. stopnje odlikovanih 1304, z železnim križem 2. stopnje pa 43.005 častnikov in vojakov. V prvi svetovni vojni leta 1914—1918 je prejelo odlikovanje železnega kr ža 1. stopnje 218.000. odlikovanje železnega križa 2. stopnje pa 5,196 000 častnikov in vojakov. Do konca prve svetovne vojne je biilo vsega skupaj podeljenih 5,492.533 odlikovanj železnega kriiža Podatki o številu v sedanji svetovni^ vojni odlikovanih borccv z železnim križem še niso znani, gotovo pa bodo dosegli celotno število od ustanovitve reda železnega križa izdanih odlikovanj.
Beg v&c!iyjski vladi zvestih Francozov iz Afrike
Lizbona, 2. jan. s. Nad 100 vichyjsflcl vladi zvestih Francozov je pobegnilo v majhnih ladjah iz Francoske severne Atn-ke. Uspelo jim je po tvegani vožnji izkrcanje v južni Portugalski Mnogo je med njimi uglednih oseb, ki so jih zavezniške vojaške oblasti zasledovale in ki so za-r radi svojega proti angleškega čustvovanji tvegale življenje z begom.
S0SIIŠŽF
Vojaško vojno sodišče vrhovnega pove1, jništva Oborožen :h sil ra Slovenijo in Dalmazio, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednji sodbi
v zadevi proti
Kutnar Ludviku, očeta Josipa in matere Lampret Alojzije, rojenemu v Potoku dne 27. VIII. 1017, tamkaj bivajoč-mu, kmetu, v zaporu, obtoženemu: a) sodelovanja pri oboroženi četi (čl. 110. kaz zak. in čl. 16. Duceievega razglasa z dne 3 X. 1941), ker je v Potoku v nedoločenem času in do 6. novembra 1. 1042 sodeloval nri oboroženi čsti, ustanovljeni z namenom, dn vrši zločine proti državnim osebnostim, kateri je dobavljal živila in informacije vojaškega značaja;
b) prevratne združbe do čl. 4. Duceievega razglasa z dne 3. X. 1941 in naslednjih, ker je v naveden-h časovnih in krajevnih okoliščinah sodeloval pri združbi, ki ie imela namen, nasilno spremeniti politično. gospodarsko in soc;alno ureditev
države.	,
Iz teh razlogov ie spoznalo sod sče v <mi?lu zakonskih členov Kutnarja Ludvika za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo v dosmrtno ječo, na plač lo stroškov in zakonite posledice, vključno urajne prepovedi dostopa do javnih služb, zakonitega preklica in objave te sodbe v listu »Piccolu« v Triestu in »Jutru« v Ljubljani.	^
V zadevi proti
Kotarju Francetu, očeta Franca in matere C3streus Marije, rojenemu v Gornjih Kamencah 19. I. 1922. tamkaj bivajočemu, kmetu, v zaporu, obtoženemu:
a)	prevratne združbe po čl. 1. Duceievega razglasa z dne 3. V. 1942. ker je na področiu pri Bučni vasi in Dolnjih Kamencah od nedoločene dobe do 17. septembra L 1942 sodeloval pri združbi, ki je imela namen, nasilno spremeniti politič-1 no. gospodarsko in socialno ureditev v
državi.	.
b)	sodelovanja pri oboroženi četi po čl. 110. k z in čl. 16. Ducejevega razglasa z dne 3 X. 1941, ker je v istih okoliščinah sodeloval pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine proti državnim osebnostim;
c)	atentata na javne prometne naprave po čl. 8. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941 ker je v noči med 23. in 24. junijem 1 1942 iz političnih in terorističnih nagibov na odseku proge med Novim mestom in Ljubljano izruval železniški prag z namenom, da bi povzročil iztirjenje vlakov, kar je imelo za posledico, da sta naslednjega dne iztiriti dve lokomotivi.
Iz teb razlogov je proglasilo sodišče v smislu zakonskih določb Kotarja Franceta za krivega pripisanih mu zločinov pod a), b) in c) ln ga obsodilo na smrt in vse posledice, vključno objave sodbe v »Piccolu« v Triestu in /»Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, 16. decembra 15>42-XXI.
K ukrepom proti špekulacija ca b3iii
Poročali smo že o zadnjih ukrepih proti špekulaciji na borzi, s katerimi so bili praktično onemogočeni špekulativni nakupi V bodoče morajo kupci delnic za enak znesek vpisati 3% državne zakladne bone. Ob priliki sprejetja zakona o emisiji teh 39& petletnih zakladnih bonov v senatu je Italijanski finančni minister Thaon di Re-vel poudaril, da morata veljati v pogledu delniških družb dve načeli vojne finančne politike, namreč načelo varovanja družbenih rezerv in načelo ravnovesja med stroški za kapital, ki zadenejo državo, m onimi ki jih nosijo zasebne družbe. Država nima nikakega interesa, da bi industrijske delniške družbe evoje rezerve s špekula-tivnim namenom pretvorile v delniško Klavnico. Zato so bile izdane omejitve za primere povišanja glavnice na breme rezerv Glede 3% zakladnih bonov je pou-darjal minister, da je njih bistvo v posredovalni vlogi na finančnem trgu. pri čemer ne bo prizadeta likvidnost tržišča državnih papiriev, kajti ti 3% zakladni boni se ne smejo vnovčiti v teku petih let tudi če bi prišlo do likvidacije delniških družb, ' ki jih morajo nabaviti o priliki zvišanja -lavnir*. špekulacija na borzi je docela d ranega1 a. Ce bi pa nastopili rovi pojavi špekulacije, tedaj bodo Izdane nadaljnje omej^ve. Tehnika pobijanja Špekulacije se obrača sodai predvsem proti kupcu. V bodoče pa bodo ti "krepi po ^^ razširjeni tudi na prodajalca, ker je treba liro ščititi in v kali zadušiti vse špekulativne tendence, ki bi pospeševale kakršno koli inflacijsko gibanje.
vzzti
— stalnn "zapriseženi sodni tolmači.
Prcdiscdni^vo apclacijskcga sod ca v Ljub
S" je obiavita v »Službenem l«tu« z dne 30 decembra seznam stalno zapriseženih f o činih tolmačev, ki bodo »vršenji posel na področju ap-dacnskega Ljub!'aru po stanju meseca decembra Pr okrožnem sodn^ču v Ljub! lan., so 3 tol-■ ei za latinski jezk 2 za poljski
m
2 za
č~inqki 1 za nizozemsKu 10 za francoski. 5 za an«*le-ki, 21 za nemški. 2 zi	lf«
ra italijanski 2 za madžaisk, 2 za srbrv brvat=ki 3 za če-ki in 1 za siovasii iczik. Pr okrajnem sod šču v Logatcu a 1 tolmač itailraniki jezik, piav tako pr-. okrajnem v Ložu. na Vrhniki n v Kr*<tanje-v;c: medtem ko sita pri okrajnem so^rsču v Ribnici 2 tolmača za italijanski jezik.
= Carine prost uvoz italijanskega tek stilnega blaga v P,olsarija. Iz Sofije poroča io da Ho v prihodnjih dneh orišete rz Ttaiie ve'ika poslika tekstilnega b.a-la. Ki ^ ob-ec-a^a 5 mMijrnov metrov tkan'TL na-m^nien:h za nrerkrbo bolgarakega podežel-•A-zvti r.-ebiv^stva. Za uvoz tega teks«l-noca blaga ie bila izdana posdjna naredba-r>n. kntei bo uvoz oproščen carine m Uru-rr:,h dajatev, kar bo o mogoč lo. da se bo to bla^o r.rc<la;n.!o po nizki ceni. Doslej je b^<«arsika vlada v podobn;h primenh ze po-nc»%Tio odobrila za posamezne uvozne predmete »roke potrošnje carinsko opros^tev. •:n cr"cer za g-adbeni material so', sladkor, deri-ate m:nerailnega olja, bakreno ga.ico im les. Vrednost izpadle carine znaša v tej zvezi od 1. septembra 1939 800 milijonov levov. Temu znesku se je torej država _od-
povedala. tla omogoči nizko prodamo ceno.
= Zakliučena zamenjava denarja bivše Jugoslavije. Z 31. decembrom je tako na Hrvatskem kakor tudi v Srbiji potckdl rok za zamenjavo novcev bivše Jugpdavy,e po 2 1 050 in 0-25 d:n. tako da je sedaj na vseh področjih bivše Jugoslavije zaključena zamenjava drnarake valute.
= Banka Nemcev na Hrvatskem. Te dni je bila v Zagrebu 27. glavna skupščina Ljudske posojilnice in zastavljalnice, -.ni občnem zboru ki ea je vod:l načelnik urada za goso-darstvo Ferdinand Gasteiger, je bilo' sklenjeno, da se zavod spremeni v Bmko Nemcev na Hrvatskem. Za preosca-nika zavoda je bil izvoljen Gaste.ger. — Iz Zemuna poročajo, da je bila tam ustanovljena podružnica Bančnega društva z* Hrvatfko.
= Nemško - turški kreditni sporazum.
Ze v juniju lanskega leta je pmto med Nomč:jo in Turčijo do sporam rrnpo Katerem bo Nemci:a dala Turčiji kredit 100 milijonov mark za nakup vojnega n>aterala. Medtem so bile določene podrobno^ glede pogojev kredita in njene kofti^-ne ter %-rete vojnega materiala, ki ga bo dcfcavi! a Nemčija. Tako je biža 31. decembra v Berilu podpisan« končna kred'tna pogodba. Pogodbo je za Nemčijo podpfesl poslanec Clodriua. za Turčijo p« ravnatelj turškega , zunanjega nwni9te«tva Faak Hozar.
= Ureditev podaje čaja v ^mč ji.
Nemški minister za prehrano je Izdal n^ redbo o ureditvi prodaje čaja m ^ Sodobnih izdelkov. Od 1. januarja prihodnjega leta se sme v Nemčiji pod imenom čaj tli čajna mešanica dajati v promet samo pravi čaj, medtem ko se smejo razne mešanice. ki se uporabljajo podobno kakor čaj izdelovati in dajati v promet samo na podlagi posebnega odobrenja notranjega ministrstva in samo pod nazivi, ki čujejo zamenjavo s pravim čajem. Odob.e-nje pa ni potrebno za čaju podobne izdelke, ki so pripravljeni iz ene same ras lmske vrste kar pa mora biti izrečno označeno, čajne mešanice se tudi ne smejo dajati v promet pod raznimi nazivi zdravita h cajcv. Izdelki, ki se uporabljajo kot zdravila, morajo biti kot taki označeni, na primer kot lipov čaj itd.
— Iz spodnještajorskega gospodarstva. Kletarsko društvo v Ormcžu je spremeni:0 svoja pravila in se na novo organ;zira.o. V zadružnem registru je bil izbr san dosedanji odb r in poslovodja Martin Munda, za novega predsednika pa je bU izvoljen Edvard pL Kodolič ter za njegovega aa-mestn ka Jožef Janšck.
= Eo'gar?ki državni proračun v znamenja deflac jske politike. Bolgarski finančni minister je pojasnil proračunski predlog ki bo še ta teden predložen sobranju. Državni proračun je povišan od 14.4 na *>1 7 milijarde levov. Povišanje izdatkov oo krito s povišanjem davčn:h in drugih dohodkov. Znatni znesek 2.2 milijarde levov <e v proračunu predvidenih za povrac Io dolga pri bolgarski Narodni banki. Za zne-cek 2 2 milijarde levov se bo torej obtok bankovcev zmanjšal. Ta ukrep ne bo ostal brez vpliva na gibanje cen v Bolgariji in ima namen, podpreti ostale ukrepe za stabilizacijo cen. Po izvršenem povišanju preiemkov državnim uslužbencem so bili osebni izdatki v državnem proračunu povišani od 5.2 na 7.4 milijarde levov.
= Nadaljnje racioniranje v Zedinjenih državah. Ameriško kmetijsko ministrstvo je tc dni objavilo, da bo v začetku januarja uvedeno racicniranie surovega mttla, svinjske masti in ostalih ma«oh. M^.obr-Stvo objavlja, da bo po razpoložljivih po-datk.h za prehrano prebivalstva na niz}X>-lago v prihodnjem letu za l6°/o manj maščob kakor je znašala dosedanja potro nja. Nadaljnje racšoffiaranje napoveduje osebna Rooseveltov zaupnik Hairry Iiopkins v listu »American Magazine«. Hopikins pravi, da se bo vrsta življenjskih potrebščin, ki pn-manjkujejo. v prihodnjem lcfcu še znatno razširila Pričakovati je, da bo postopno uvedeno rac'on i rani e proizvodov mlekarstva, prav tako racioni-ranje obleke m oout-ve. ker prosta prodaja ne more biti vec dovoljena. V industrijskih področjih fcud^ ne bo Ho brez omejile potrošnje električnega teka Ker se ne dodeljujejo surovine za izdelovanje telefonskih aparatov in za instalacijski material za civilno potro-njo, je računati s tem, da bo ob koncu	1V44
1.6 milijona nerešenih prošenj za nnstailaoije telefona.
= Tipizirane tkanine v Španiji Španiji je v zadnjem času uspelo uvoziti večjeJto-ičine bombaža. Tako je prisp^ ob koncu decembra zadnji transport 6000 ton^m-baža iz Konga. V teku pa so se pogajanja za dobavo &mbaža |> Brazli.ein.zZe dinjenih držav, od koder bo pr spelo okrog 200 000 bal, tako da bo krita potreba za
prvo polletje tekočega leta Navzlic boljši oskrbi z bembažem bo ves ta bombaž upo. rabi en za izdelovanje tipiziranje tkanin. S l'J decembrom preteklega leta so morale vse tekst Ine tvornice pr:četi z izdelovanjem tipiziranih bombažnih tkanin, število vzorcev znaša samo 150 ir vsi ti vzorci morajo bJti do 1. februarja t. L na razpolago za prodajo.
—- gvetovna proizvodnja aluminija. 2e
pred sedanjo vojno je svetevna proizvodnja aluminija dosegla 674.000 ton. Od te količine je že tedaj odpadel največji del na. Evropo. Na prvem mestu je bila Nemčja s proizvodnjo 166.000 ton. Po cen;tvah, ki jih objavlja danski strokovni list, se je od tedaj svetovna pro:zvcdnja petrojila- Predvsem je narasla v Evropi s posebnim ozi-rom na pomen te kovine v oboroževalni proizvodnji. Po tej cemtvi je znai^tv letu 1941 svetovna proizvodnja 1,245.000 ton, za tekeče leto pa b^ znašla 1,820.000 ten. Od poslednje količine odpade 800.000 ton na celinsko Evropo, 500.000 ton na Zedlnje-ne države, 355.000 ton na Kanado, 55.000 ton na Sovjetsko Rus'jo, 60.000 ton na Japonsko in 50.000 ton na Veliko Britanijo.
Da ne ostaneš brez knjig kakor lani, takoj se v Vodnikovo družbo včlanit
Neme priče ljubljanske preteklosti:
LpMjastski
Povedano ie že bilo, da je ustanovil cesar Friderik III. dne 6. decembra 1461 v Ljubljani, razen škofije, tudi dvanajst ka-nonikatov ali uradov za kanonike fkorar-jev). V prid preživljanja kanon;kov je združil šes+ cesarskih župnij. ki so morale skrbeti tudi 7.a štiri vikarje Ker pa tako zamišljeni dohodki niso zadostovali za dvanajst cerkvenih dostojanstvenikov. je skrčil njihovo število na šest. a hkrati določil. da lahko izpopolnjujejo prvotno število kanonikatov ne le njegovi nasledniki, msrveč tudi pobožn' verniki sploh (kar pa ' ?.o zmogli storiti ob sebi umevno seveda predvsem samo imovitejši) Ker ie ža časa škofa Krištofa R uberia (1493—1536) uni-ct požar vse škofMske listine, je prosil vladika cesarja Maksimilijana I., naj rto-voi;. da se nrep:šeio v cesarskem arhivu ustanovne listine nanašajoče se na ljub-1 !::nsl"o škofijo in stolni kapitelj. Dobljeni prepisi omenjajo škofa, prošta dekani, deset kanonikov in štiri vikarje Škofijo je obdaril cesar z gradovoma na Go-ričanah pri Medvodah ;n v Gornjem gradu z njima spadaiočimi posestvi vred K vzdrževanju kanonikatov so prispevale, razen ljubljanskih župnij sv. Nikolaja in sv. Petra, še cesarske žnpnije Št. V;d nad Ljubljano. Naklo. Svibno. Vodice. Št. Jernej na Dolenjskem in sv. Nikolaj pri Beljaku.
Pvečena ustanovna listina ne omenia prav nič hiš kanonikov Zategadelj tudi nikakor ni moči izslediti, kdaj prav za prav so dobili svoje hiše cesarski kanonikati. od-nosno izza katerega časa obstaja v Ljubljani tako imenovani »korarski ring«.
Ljubljanski kanonikati drugih ustanoviteljev so nastopni:
1.	Kurchpergov ali Kirchpergov. imenovan včasi tudi Gallenbergov (po rodbini, ima j oči patronatsko pravico) in Fischerjev (po prvem njegovem kanoniku). Ta kanonikat i« ustanovil Franc Adam pl. Kiirch-fierg dne 2. marca 1704 z listino, katero sta potrdila knezoškof Ferdinand pl. Kuen-burg dne 12. marca, cesar Leopold I. pa dne 13. avgusta 1704. Ustanova velja za kanon;kat umirajočega Kristusa ali krajše sv. Križa. Od kdaj ima lastno hišo (Pred škofijo št. 12), se ne ve, pač pa so na sklopniku hišnih vrat besede »Domus Can. Kurchperg«. Točka 15. ustanovne listine kanonikata se glasi: Ce bo kupljena in dodeljena mojemu Kurchpergovemu kanoniku, kakor se nadejam, hiša, morajo on in njegovi nasledniki skrbno plačevati predpisane letne davke, ohranjevati hišo sarta tecta (neoporečno) in v dobrem stanju ter zalagati vsako leto za njeno popravljanje deset florenov. — Zdaj opravlja kanonikat gospod dr. Tomaž Klinar, obenem stolni župnik. Pokojni dr. Andrej Karlin, izprva triestski, a nato mariborski škof. pripominja v rokopisu zgodovine j tega kanonikata: »Kdaj se je hiša kupila, « kdo jo je kupil in čigava je bila, nisem mogel zvedeti, dasi sem povpraševal v arhivu mestnega magistrata.« — V tej hiši je že več desetletij trafika in prodajal-nica malih pisemskih potrebščin, ki jo je imel svoje dni oče pokojnega Ivana Šte-lata, nadarjenega časnikarja in dolgoletnega »Slovenčevega« urednika (1902 do 1918).
2.	Lovrenc pl. Wollwitz in Andrej Kle-menčič sta ustanovila kanonikat z ustrezno listino dne 22. aprila 1704. in sicer brez hiše. Joannes Andreas a Flachenfeld je ustanovil kanonikat s pravno listino dne 16. marca 1722 (drugod 1721), toda tudi brez hiše. Spričo prenedostatnih dohodkov sta bila oba kanonikata leta 1825. združena v enega samega.
3.	Grofa Lamberga kanonikat je lastnik h:še na Vodnikovem trgu št. 4. Njegove dohodke uživa zdaj gospod dr. Ivan Kraljic. Ustanovna listina kanonikata določa s točko 9.: Ker pa mora biti preskrbljen vsak kanonik s primerno hišo in prikladnim stanovanjem, da more služiti Bogu čimbolj brez skrbi in da ne ostane kanonik naše ustanove brez te udobnosti, zato smo sklenili odpomoči tej potrebi z lastnimi sredstvi in kupiti hišo za dostojno stanovanje našega kanonika. Nad hišnimi vrati še mora pritrditi marmoren grb naše družine, da se bo spominjal kanonik svojih dobrotnikov ob vstopu v hišo. Točka 11. iste listine pravi: V hiši pa, ki jo namerja-mo kupiti za našega novega kanonika, mora kanonik paziti na sarta tecta. skrbeti za dobro hišno ohranitev in plačevati tudi letne davke.
4.	S pismom z dne 13. februarja 1718 je ustanovil Peter Anton Codelli pl. Fah-nenfeld kanonikat presv. Rešnjega Telesa. Njegov prvi kanonik je bil Janez Jakob Schilling, ki je nameraval ustanoviti še sam kanonikat, kar se pa ni zgodilo. Toda
ker ni bilo za uživalca tega kanonikata
stanovanja, je kupil Schilling od župana, sodnika in odvetnika Jakoba Herendlerja hišo poleg škofije (takrat št 281, zdaj pa Pred škofijo št 3). Kupna pogodba je datirana s 27. novembrom 1719, a kupno pismo ima datum 1. decembra istega leta. Za hišo je štel kupec štiri tisoč pet sto goldinarjev nemške veljave. Pol hiše je prepustil Codelliju proti polovici (2250 gld.) kupnine. Pogodbi je pritrdil takratni knezoškof Viljem grof Leslie dne 10. maja 1720. Zdaj zavzema Codellijev kanonik stanovanje v drugem nadstropju. Namesto Schillingovega kanonikata je nastala ustanova za vzdrževanje enega dijaka. — Nemara je ta hiša nekoč popolnoma samevala, kajti podobna je kakšni trdnjavici. Hiša ima pomol kot prizidek, ki sloni na čvrstem balvanu dve nadstropji visoko in se koncu ie s preprosto streho. Kakšen pomen je imel pomol? V hišni okras izprva skorajda ni bil. Mogoče si je hotel s tem olemič ki se je preselil z visokega gradu v mesto, nadomestiti stražni stolp svojega poprejšnjega bivališča ter tako uživati pogled v prosto, dokler mu niso sčasoma nastale bližnie stavbe zaprle razgleda. Dasi je izgubil nomol tako svoj prvotni pomen, ga gospodar vendarle ni dal odstraniti, marveč mu ie omislil prijaznejšo obliko. In še neka posebnost se opaža pri tej hiši. Njeno levo podzidie. zlasti v Medarski in Lingarjevi ulici, je lahno poševno zgrajeno in obloženo s težkimi kamnitnimi ploščami — Razen Codellijevega kanonikata sta bila hišna solastnika deželni odbornik Jožef pl. Kalchbere okoli leta 1805. a Jožef Šparovic, trgovec s špecerijo, do leta
1828. Od približno 1888. pa do 1885. leta Je
bila hišna solastnica Frančiška grofica Stu-benberg. Nazadnje omenjenega leta Je ustanovil v hiši Jožef Kordin lastno trgovino s špecerijskim blagom ter postal hkrati lastnik hišne polovice, pripadajoče Stubenbergovi. V hiši je bila dolgo vrsto let vobče zelo znana slaščičarna Jožefa Foderla, pa tudi dandanes je tam še prodajalni ca slaščic ipd. — Solastnici hiše, ene najstarejših v tem mestnem delcu, sta zdaj sorodnici Mariji Drofenikovi, soimet-nici manufaktume trgovine s firmo R. Mi-klauc (»Pri škofu«).
-..i ochuffer (tudi Schiffer) pi. Schiifferstein je ustanovil z veljavno listino dne 18. februarja 1731 kanonikat, katerega je oskrboval kot prvi njegov kanonik kar ustanovitelj sam V ustanovni listini zatrjuje Schuffer, da pokloni on sam tisoč florenov za primerno hišo bodisi za življenje, bodisi oporočno. V zadnjem primeru mora odšteti patron iz njegove zapuščine potreben znesek. Vsekako pa ne sme biti njegov naslednik prej določen ali izbran in umeščen, dokler ne bo imel kanonikat lastnega doma na uporabo. Hiša kanonikata, ki ga opravlja zdaj gospod Ivan Gogola (Pred škofijo št. 17). je označena nad vhodom z ustanoviteljevim grbom.
Podatke o naštetih petih kanonikatih ljubljanskega stolnega kapitlja mi je pre-skrbel po listinah v škofijskem arhivu gospod dr. Gregor Žerjav, sedanji Codellijev kanonik. Za blagohotno naklonjenost in ustrežljivost se mu še tu odkritosrčno in toplo zahvaljujem.
Alojzij Potočnik
Bilo je v prvih letih po svetovni vojni, ko je bil pokojni profesor kljub svojim dobrim 60. letom še mladeniško svež, vztrajen pešec, duševno pa še v zamahu znanstvenega in kulturnega udejstvovanja. Svoj presti čas je kot upokojenec uporabljal v izdatni meri za ekskurzije po novomeški okolici, ki ga je zanimala takrat predvsem kot geologa. Sestavljal, oziroma kontroliral in dopolnjeval je geološki zemljevid novomeške okolice in zbiral različno znanstveno gradivo za nje geološko znanstveno raziskovanje.
Takrat sem bil medicinec prvih semestrov v Zagrebu in sem v počitnicah Seidla pogostokrat spremljal na njego—h ekskurzijah in sprehodih po novomeški okolici. Mc-ral sem mu podrobno pripovedovati o predavanjih biologije in naravoslovnih ved na univerzi, kar ga je živo zanimalo in mi je ob slovesu, konec počitnic, vsakokrat k običajnim ljubeznivim poslovilnim besedam še dodal — odhajajočemu k predavanjem novega semestra — »zavidam Vas«.
Na ekskurzije sva navadno odrinila že zgodaj zjutraj po cesti proti Gorjancem, ali pa v drugo stran proti šmarjeti ali proti Toplicam in Kočevskim hribom. Vedno je bil pokojni profesor tečen kot ura, oblečen skromno, toda praktično turistov-sko, oborožen z okovano palico ter * svojim znanstvenim orožjem: busolo, kladev-cem, specialko, barvnimi svinčniki m debelim notesom' za znanstvene zapiske; v ohlapnem, obrabljenem nahrbtniku pa je nosil s seboj škremno južino ali obed: ter-mosko z belo kavo, košček rženega Kruha, košček slanine ali sira. od česar mi je, kljub temu, da sem imel s seboj mnogo obilnejšo popotnico, vsakokrat prijazno ponudil, vsaj kave v pokrovčku termoske.
Hodila sva mnogo po gričih, obraslih s kostanjevino, rožnato cvetočo reso in borovnicami, ob vznožju Gorjancev; posebne so ga takrat zanimala kote v višini 300 do 400 m (Jurjovca, Jevševca, Sivca, Viživc itd) okoli vasi Janšič, Pangerčgrma in Brusnic, okeli Stranske vasi in Ljubna. Vsi ti griči so imeli, kakor je imel Seidl navado reči, »kapo« iz neke rjavordeče drobne zemlje močno pomešane s kvarcitnimi drobci' in peskom. Ko sva se jela bližati ,-rhu, js ped okovanimi čevlji naenkrat začelo škripati, znamenje, da sva despela v podrečje »kape« s kremenjakovim peskom, ki ima višjo stopnjo trdote kakor železo in so zaraoi tega zaškripali žeblji na podplatih najinih čevljev. Pojav te plasti na vrhovih dolenjskih gričev je Seidla močno zanimal ni mi pa znano, da bi bil Seidl kdaj v zadnjih letih o tem kje pisal. Prav tako je c-stalo menda tudi sam6 v njegovih neobjavljenih zapiskih, da je pazljivo sledil kremenjakovim plastem oziroma jedrom, ki so bila vrinjena ponekod med plasti skla-dovitega apnenca v novomeški okolici. Presenetilo ga je, da je tudi na vrhu Gorjancev torej dobrih 700 m nad običajnimi najdišči prej episanega kremenjaka, naletel na make k^arcitne vložke.
Z velikim zanimanjem je vedno opazoval v domači okolici skladovito naložen apnenec in mu vsakokrat določal smer skladov, ki se je vedno ujemala s tipično »dinarsko smerjo«. V novomeški okolici se po-
spminov na prof. Ferda Seidla
KULTURN1 PREGLED
Puškinov „la!ižliara|iki vsstemet"
_ _ __ .	____ 4- wf l^no l/ri	"In 7T1 o C
Romantično pesnitev A. S. Puškina »Bahčisarajski vodomet« je prvi prevedel v slovenščino ovan Vesel Koseski, zvest tudi v tem primeru, čeprav ne več v skrajno pretirani obliki, svejemu proslulemu pesniškemu slogu in ježku. Pod debelo plastjo koseščine je zamrl zadnji čar spevnega Puškinovega stiha. Skoraj sedemdeset let po izidu tega prvega »prevoda« se je polotil prevajanja Pušknove krimske pesnitve ljubitelj tega pc-;n:ka, zdaj poKO]-ni Ivan Hribar, sam že 87 letni starec. Ki ie premagoval težo svojih let s slovstvenim delom, za katerega mu je ostajalo v prejšnjem javnem delu tako malo časa. Ivan Hribar, ki je prevedel med drugim »Bronastega jezdeca« in »Poltavo«, je oo-bro poznal ruskj jez<k. imel pa je za +i.ko delo dva važna nedostatka: ni bil stvarja-len pesnik — in sam6 tak je upravčen prevajati pesniške mojstrovine — m kolikor je sploh obvladal vezano besedo, si ni več mogel prisvojiti tist:h izsledkov razvoja slovenskega pesniškega jezika, ki so značilni za Moderno in za poezijo razdobja med dvema vojnama. Zato je uredn k vDo_ ma in sveta« dr. Tine Debelak, ki mu je bil Hribar poslal svoj prevod, začel ta po-•zkus popravljati in "predelavah; naposled 1e nastala nova prepesnitev, ki jo je Debelak izvršil seveda z natančno k-ntrolo ob izvirnku. O nii Te moral Hribar izjaviti,
da prevod ni vsi njegov.
Tako smo dobili to pot v posebni bb.io-fil?ki izdaji že tretji in. lahko rečemo. do_ končni slovensk prevod pesnitve ki je vanjo po' žil ruškin ne samo svoje Joživet13
Krima, te stične krajine južnega podnebja, orientalske civilizacije in severnjašk'h vplivov marveč tudi kos svojega intimnega življenja, svojih sanj in ljubezenskih želja.
»Bahčisarajski vodomet« je stvaritev Sti-riindvajsetletnega Puškina, ki je meril moč svoje stvarjalne domišljije ob vzoru Byrona, skušnjavca tolikih romantično na-strojenih duš v Evropi. Ljudje so tedaj poznali romantiko le še iz čustvenih razpoloženj mladega rodu po francoski »veliki avanturi«, ne pa Iz idejnih in programskih stremljenj, tako značilnih za poznejša leta. Motiv Puškinove pesnitve — bolest tatarskega kana, ki ljubi nedolžno in verno Poljakinjo, svojo ujetnico, in ki da utopiti prejšnjo ljubico, ker je umorila iz ljubosumnosti mlado ujetnico, — je Puškin postavil v okvir južne krimske prirode. Dal mu je nadih orientalskih zgodb, v katerih se srečujejo temna človeška strast, skrivnostna krutost usode in večna ravnoduš-nost narave. Bolj kakor sama zgodba o poljski ujetnici krimskega kana nas mika tisto strastno ln obenem subtilno ozračje, ki drhti nad pesnitvijo in ji daje značilni čar pristnih romantičnih, lz sanj in resničnosti stkanih pesnitev. Dve ženski: čista, sanjava Marija ln strastna Zarema sta po svoji pesniški podobi odraz dvojnega pe* nikovega hrepenenja ln obenem odsev nje-srove^a razočaranja nad stvarnim doživetjem ženske ljubezni. Ideal in resničnost pesniška Bcatrice in resnična ženska vr-tlnčita njegove čute, že zaznavamo obrise sveta ki se bo v njem kmalu Izoblikoval
gostoma menjata triadna in kredna formacija; profesor je rad naglašal, kako dober praktični geolog je naš kmet, ker mu namreč segajo navadno gozdovi prav do tam, kjsr proti vrhovom fcričev začenjaj1) njegovi vinogradi, to je, skoro natančno ob mejni črti med triadnim in krednim pasom, v katerem, kakor je znano, dobro uspevajo dolenjski. vinogradi.
Ko sva dospela na vrh hriba, odkoder se je odprl prelep razgled po mnogolični in živobarvni dolenjski pokrajini, je Seidl vsakokrat uporabil priložnost in je navdušeno razlagal geološko tektonske probleme pokrajine, ki je ležala v prelepi plastiki ped nama. Lepota narave in ljubezen do domače zemlje ga je inspirrala in mu dajala impulze za njegovo neseb;čno in nrareljito znanstveno delo. Tudi je ob takšnih priložnostih rad govcril o svojih ekskurzijah, ki jih je v prejšnjih letih delal po goriškem Krasu ter Kamniških, Savinjskih in Julijskih Alpah sam ali v družbi raznih slove-čih tujih geologov jn botanikov, ki so, kakor sem imel tudi sam priliko videti iz Seidlove znanstvene korespondence, visoko cenili in spoštovali pokojnega profesorja. Prav rad je Seidl razlagal tektoniko doline Krke, ki svojo smer v zgornjem toku do Soteske tam nenadoma spremeni in se obrne proti severovzhodu. Prelomna črta, ▼ kateri teče zgornja Krka do Soteske, pa gre v smeri severozahod—jugovzhod naravnost naprej čez Dol. Toplice, Belo Krajino in Kclpo proti Liki in sta ob tem geološkem prelomu kar dve termi: Dol. Toplice jn toplice Ličko Lešče pri Generalskem stolu na Hrvatskem.
Tam okoli Prečne, Zaloga in ob Krki pa se jasno vidijo z Ljubna ali z Brezove rebri obrisi nedanjega diluvialnega jezera, ki je segalo v ravnini od Prečne proti Straži in toku Krke in ga je Seidl v posebnem znanstvenem spisu dokazal po jezerskih usedlinah in po lupinah diluvialnih polžkov. Na slemenu Gorjancev med Mehovim in Radoho in drugod pa Je domneval ostanke prastare planote ter govoril o nji z enakim spoštovanjem, kakor o geološko zanimivi Trnovski planoti, gorenjski Jelovici in drugih.
Ker nisem geolog, ne morem trditi z gotovostjo, če sem takrat Seidla v vsem prav razumel' in si do danes vse tako zapomnil, kakor mi je Se'dl takrat razlagal, hotel pa sem, čeprav laik v teh strokah, pokazati prav osebno stran Seidlovega praktično znanstvenega dela o priliki ekskurzij po ljubljenem domačem kraju.
Ko je po svetovni vojni po prvenstveni zaslugi Seidla v Novem mestu zopet oživela Podružnica SPD, sva hodila pogostoma markirat nove in zanimive poti, predvsem v Gorjance; markirala sva med drugimi tudi pot čez St. Jošt in Pangrčgrm h Gospodični in naprej proti vrhu, ki ga je Seidl prvi poimenoval po Janezu Trdini in ga krstil z imenom »Trdinov vrh«. V dobi Seidlovega predsedtaištva je novomeška podružnica markirala tudi še mnege druge poti v bližnji in širši okolici. Pcgostoma je Seidl v svoji vnomi in požrtvovalnosti ponesel tudi sam posodice z barvami in čopiči v Gorjance in lastnoročno markiraL Večkrat se je jezil, če so tik za njim pod-

In nna base aerea Italiana di idr o volan ti: sentinella ad una postazlone contraerea — V nekem Italijanskem oporišča za vodna letala: straža ob protiletalskem topu
gorski pastirji sproti obsekavali sveže markacije z drevesnih debel; nedeljski turisti, ki so takrat začeli v vedno večjem številu romati na Gorjance, pa so zaradi tega včasih prav zlohotno kritizirali pomanjkljive markacije in pa tudi dejstvo, da Seidlova pot čez Pangrčgrm na Gorjance ni »najbližja« itd. Seidl pa je seveda tudj sam dobro vedel, da ta pot ni bila najbližja, toda izbral jo je v želji, da bi jo gerjanski romarji spoznali, ker se je njemu zdela — in je tudi zares — posebno v jeseniškem času, tako zelo lepa.
Ves Se'dlov študij novomeške okolice, bodisi geološko-geografski, botaniški ali meteorološki pa ni bil zgolj suhoparno sistematično znanstven, temveč bil je prežet s toplo ljubeznijo do domače grude in do
lepotnih vrednot pokrajine, flore, faune, neba in vsega, kar zaznavamo v naravi. Seidl je s tem dokazal, da je bil, kakor pokojni Grošelj, Erjavec in drugi naši naravoslovci, znanstvenik in umetnk hkratu — kombinacija, ki tvori najvišjo stopnjo človeškega umstva.
Moj namen je bil, da bi opisal s temi vrsticami — menda med zadnjimi čestilci, ki so se spomnili pokojnika v »Jutru« — Seidla še z ene in sicer skromno osebne strani ki se mi je zdela vedno tako tipična zanj. čutil sem potrebo, da se oddolžim v svojem in v imenu drugih njegovih skromnih čestilcev in v imenu ljubiteljev dolenjske pokrajine spominu jdeal sta-rodoljuba. znanstvenika in umetnika prof. Ferda Seidla.	Dr-
AH je mogoče
vplivati na
Uravnavanje vremena je nedvomno zanimivo vprašanje bodočnosti vremenoslov-ne vede. človek sicer ne more »delati« vremena, vendar so že danes dani neki fizikalni pogoji za njegovo izboljševanje, čeprav so časi, ko bo mogoče te načrte v celoti uresničiti, še precej daleč od nas.
Zakaj mrzle zime?
Na čem so ljudje v prvi vrsti interesirani pri vplivanju na vreme ? Pravijo, da bi bila prva naloga človeka, ki bi dobil oblast nad vremenom, onemogočiti hude zime, kakršna je bila na primer lanska. Vendar so pri-rodne moči danes še tako silne, da človek ne more storiti nič proti takšni ostri in mrzli zimi. Vendar menijo, da se d S. tudi tukaj nekaj storiti. Izkušnje namreč kažejo, da po slabi in deževni jeseni skoro vedno nastopi trda zima. Ce dežuje tja do oktobra in je pri tem hladno vreme, zemlja nima možnosti, da bi jo sončno izžarevanje dovolj segrelo. Na ta način si zemlja ne more nabrati dovolj rezervne toplote za prve zimske mesece. Pa tudi ozračje se ohladi in hladen in težek zrak stvori potem nekakšen negibni blok nad srednjo in severno Evropo. Ta blok je tako odporen, da ga tople in vlažne zračne struje, ki prihajajo z oceana, ne morejo premagati.
Kaj bi bilo treba storiti?
Meteorologi sodijo, da bi bilo treba zaradi tega začeti boj proti trajnemu deževju v jeseni. Znani so poskusi, da bi razpršili deževne oblake s streljanjem ob nevihti. Ti poskusi so se do neke mere obnesli. Zračni vrtinci, nastajajoči s streljanjem, so že ponovno povzročili sprostitev padavin. Toda je še nek drugi način, ki se zdi uspešnejši. S pomočjo stresanja drobcenih ledenih zrnec iz letal v toplih in vlažnih plasteh oblakov dosežemo, da začne deževati že nad Oceanom ali pa v krajih, kjer je dež nujno potreben. S tem izgube v vzhodni smeri napredujoče zračne plasti dobršen del svoje vlage, preden prispejo na cilj. S tem pa lahko preprečimo tudi trajno deževje v tistih krajih, kjer nastaja zaradi njega premočno ohlajevanje zemlje. Eksperimenti so pokazali, da je mogoče z enim samim litrom vsebine ledenih zrnec namočiti celo pokrajino, seveda le tedaj, če
so nad njo zbrane zadostne plasti toplih in vlažnih oblakov.
Poskusi z valovi
Velja pripomniti, da so strokovnjaki delali poskuse z infra- in ultrazvočnimi valovi, da bi izvabili dež v tiste kraje Evrope, ki so potrebni moče, dočim bi ga odtegnili pokrajinam, katerim preveliko deževje škoduje. Posebno globoki zvočni stresljaji vodijo do zgostitve vodnih hlapov in do nastanka večjih deževnih kapelj. Nasprotno pa spreminjajo visoki toni in stresljaji debele kaplje v drobne kapljice, ki ob vi se v zraku, ali pa jih posrka topli zrak. V prvem primeru nastane na ta način umetni dež, v drugem primeru pa je mogoče na umeten način onemogočiti deževje.
Seveda so bili poskusi te vrste doslej Izvršeni le v majhnem obsegu, vendar pa kažejo neki uspeh. Zdi se, da znanost že danes razpolaga z gotovimi fizikalnimi osnovami za vplivanje na vreme in za izboljšanje naših klimatičnih razmer. Bodočnost bo gotovo tudi v tej snovi pokazala napredek.
line Kos: »Rojstvo«
Onjegin z živim nasprotjem Olge m Tatjane. A težišče »Bahčisarajskega vodometa« ni v njegovi vsebini in njenih, osebno doživljajskih momentih, marveč v lepoti in v topli melodiji Puškinovega stiha, v prelivanju pesniških podob, v dikciji pesnitve, v njenem formalnem dognanju, v vsem, kar nas lahko še danes pesniško zanese in napolni s tistim čarom, kakor ga imajo rahli spomini na mladost ali podobe daljnih zasanjanih krajev. Prevod, ki bi ne mogel rešiti vsaj večjega dela te lepote, t. j. formalno dognane Puškinove pesniške umetnosti, bi mogel komaj še kaj povedati današnjemu bralcu. Mi ne iščemo več zgodb o sentimentalnih ujetnicah, o zaljubljenih kanih, o ljubosumno strastnih Za-remah, marveč skušamo preko otipljive romantične motivike ujeti čar ln lepoto pesniškega izraza, ki vzbuja v nas podobne begotne ln vendar opojne privide kakor muzika.
Prav v tem je vrednost prevoda, ki ga je pripravil Tine Debeljak. Iz istega odlomka v prevodih Vesela Koseskega ln Ivana Hribarja smemo tudi brez sicer priporočljive primerjave z izvirnikom sklepati. koliko pesniške lepote je pridobil Hribarjev — denimo — osnutek prevoda, ko se je pesnitve polotil Tine Debeljak s svojim finim, zlasti z Mfichovim »Majem« izpričanim pesniškim čutom. Vzemimo samo majhen primer:
Hribar :
čarobni kraj, očem veselje, vse živo tam je. holmi, gozdi. In rjavi, tam rumeni grozdi. V dolinah tu in tam zaselje, kjer prebivalci gostoljubno o?rbo sprejmejo poljubno.
Debeljak:
čaroben kraj, očem naslada; vse tam živ6: gorice, les, barvito grozdje vinograda, doline, krasni vrti vmes.
Debeljak ni samo — v duhu izvirnika — skrajšal Hribarjevih stihov, marveč jih je tudi predstavotvorno tesneje strnil in pesniško ojačil. V tem smislu, v zvestobi melodični lepoti in apolinični slikovitosti Puškinovega verza, se giblje ves prevod, ki pomeni poleg Zupančičevih ln Klopčiče-vlh najtehtnejši donesek k slovenskim pu-škinianam.
Bibliofilsko lepa knjiga »Bahčisarajski volomet« pa ne prinaša samo prevod te pesniške povesti. Dobršen del zavzema uvod, ki je po pflli esej, po poli slavistična razprava in osvetljuje z vseh strani Puškinovo pesnitev. Najprej opozarja pisec na odmeve tega poema in Mickiewiczžvih »Krimskih sonetov« v italijanščini, nato prikazuje pesniški Krim, navajajoč v prevodu »Potovanje po Tavridi« iz peresa Puškinovega sodobnika L M. Muravjeva-Apo-stola, zatem se dolgo in izčrpno ustavlja pri podatkih o pesmkovem bivanju v Bahčisa-raju, oriše nato še Mickievviczev obisk tega kraja in nam nudi v prevodu šesti in osmi sonet iz njegovih »Krimskih sonetov«. Potem pokaže, kako gleda današnji kritični svet na bahčisarajsko skrivnost in opiše naprsni še zgodovino slovenskih prevodov. Za sklep je Debeljak navrgel prevod »Hval-Ktjiiu« kakor je tudi " prednja poglavja vpletel posamezne odlomke lz Puškinove poezije. Tak uvod v umevanje in uživanje »Balhčlsejr.jskega vodometa« bo n?-rr/^c rfsverelil bralca, je v njem mnogo
mikavnega gradiva in se prav lepo bere. Tako se sam6 zbližata poet in njegov čita-telj, ne da bi pesnitev zbog takih razlag kaj utrpela na rahlem pelodu svoje sltrivnost-nosi in romantične lepote.
Druga plat te lepe knjige, ki jo je občina slovenskih bibliofilov hvaležno pozlravila na prvem mestu med knjižnimi novostmi aa božič četrtega vojnega leta, tvorijo ilustracije znane umetnice Bare Remčeve. O tem donesku pa bo spregovoril ustvarjalec, poznavalec in ljubitelj grafike v posebnem članku.
Beseda o pomenu lepxrs!ov]a
V »Meridiano di Roma« razpravlja Fran-cesco Bruno o vprašanju: Ali je naša književnost nepopularna?« Bolj kakor kdaj prej — izvaja pisec glede na italijansko literaturo — se vprašujejo nekateri, zakaj se naši pisatelji malo čitajo in zakaj so tako slabo razširjeni? Kaj je krivo, da uživajo tuji romanopisci toliko popularnost v Italiji?
Vprašanje je staro in nanj so vedno odgovarjali samo približno, medtem ko je sam problem ostal nerešen. Massimo Bon-tempelli je nedavno mislil, da je prišel v okom temu vprašanju, ko je odkril vzrok nepopularnosti italijanskega pisatelja v njegovih čisto osebnih pogojih, v tem namreč, da italijanski pisatelj ustvarja v nekaki samoti in ne meneč se za množico zasleduje svoje čisto umetniške vzore. V hotenju, da bi dosegel kar moči veliko popolnost, zanemarja okoliški svet, ne trudi se, da bi stopil naproti povprečnemu bralcu, množici. Zato pa tuji pisatelji nič ne stikajo za kakim posfbnim načinom izražanja in se nc trudijo, da bi si razvili
»JUTRO« it 3
4
Kronika
*	Smrt odlikovanca s hrastovim listom. Z vzhodne fronte poročajo nemški listi, da je 20. decembra padel junaške smrti odlikovane« s hrastovim listom k viteškemu križcu pol polkovnik Herman Seitz. Smrt ga je zadela v boju med Volgo in Donom.
» Spominske svečanosti za Monteverdija in Frescobaldija. Letošnje leto je 300. obletnica smrti skladatelja Claudija Monteverdija in Girolama Frescobaldija. V proslavo obeft mojstrov pripravljajo v Italiji velike spominske svečanosti. V Rimu lo uprizorili »Kronanje Popeje«, gledališča v Vene-ziji, Genovi in Triestu pa pripravljajo ostala dela. Posebno svečano obeležje bodo imele slavnosti v Firenzi. kjer bodo uprizorili »Or-fea« v prvotni obliki. Rimska glasbena akademija Santa Cecilia bo proslavila mojstrovo obletnico z izborom njegovih kompozicij.
*	Kulturni film o Rnmagni. Po neki povesti pisatelja Beltramellija pripravljajo v Italiji kulturni film o Romagni s sodelovanjem Marine Doge in Huga Lorieda.
*	Novo leto v Vatikanu. Iz Rima poročajo Ja je dan 1. januarja v Vatikanu potekel v popolnem miru. Sveti oče ni sprejemaj nobenih obiskov razen kardinala državnega tajnika. Na vatikanskih poslopjih bo bile razvite papeške zastave.
» Bolgarija šteje 8.6 milijona prebivalcev. Po statističnih podatkih je imela Bolgarija ob začetku sedanje vojne na Balkanu 6 6715 900 prebivalcev na površini 110.842 km2.' kar odgovarja gostoti prebivalstva 60.2 na km3. Konec leta 1942. je Bolgarija imela 8,642.000 prebivalcev na površini 153.308 km-. Pri enakem porastu prebivalstva računajo, da bo Bolgarija imela konec leta 8,757.000 ljuli. Posamezna novo pridobljena področja so število prebivalstva pomnožila: macedonsko za 1,060.000, mo-ravsko za 195.200 in egejsko za 645.700 prebivalcev.
*	Prodajanje radijskih aparatov. S 1. januarjem so stopile v Italiji v veljavo nove odredbe glede izdelovanja in prodaje radijskih aparatov. Dovoljeno je izdelovati en sam tip, prodaja aparatov pa je vezana na posebne pogoje.
*	Zaklonišče, glavna postaja bodoče podzemske železnice. V Milanu, Piazza del Do-mo, dogotavljajo ta čas zaklonišče, ki bo prvo postajališče bodeče polzemske železnice. katero bodo v Milanu začeli graditi po sedanji vojni.
*	Nov italijanski tenorist. V Alessandriji so te dni uprizorili Puccinijevo »Tosco«, v kateri je debutiral tenorist Varangolo, po poklicu navaden ribič. Debutant je dosegel na predstavi ogromen uspeh ter bo prihodnje dni pel v »Rigolettu«.
*	Tatvina v lekarni. V Alessandriji so tatovi vlomili v lekarno bolnišnice Via Vene-zia ter odnesli iz nje 53 gramov kokaina, 241 g opija in 450 g novocaina. Poleg tega so ukradli iz registrirne blagajne več tisoč lir. O storilcih ni sledu.
*	Smrt v ognju. V Firenzi živeča 631etna grofica Marija Baldini je imela smolo, da je v njenem stanovanju izbruhnil ogenj. Uničil je spalnico. Ko so gasilci odprli stanovanje, so našli starko zoglenelo med ostanki pohištva.
*	Posledice kurje tatvine. V predmestju Milana je redila neka ženska več kolioši. Soseda je izvabila eno izmed živali v svoj dom. Ko je lastnica opazila, da ji je kokoš izginila, je preklela neznanega tatu s pripombo, naj bi se z ukradeno kokošjo zada-
vil Naslednji dan se je izvedelo, da je neka soseda zaklala kokoš in jo jedla tako hlastno da ji je obtičala kost v grlu. Izkazalo se 'je da je bila tatica ukradene kokoši. V bolnišnici so ji rešili življenje z operacijo, tatvina pa je na ta način prišla na dan.
* Opozorila delodajalcem. Vse delodajalce izven Ljubljane, ki so bili v preteklih mesecih zaradi višje sile prmorani prekiniti z obratovanjem in odpustiti svoje uslužbence pa jih zaradi izrednih promet-n!h razmer doslej še niso mogli odjaviti iz zavarovanja pri Zavcdu za socialno zavarovanje, oziroma pri njegovih pcslovalmcah
■* '	.	■> •	„nStn{ nrranpf
danimi rožami. Megla m Je dopoMn« hitro dvignila in Je rea dan sijalo sonce. Na prisojnih legah Je bil kar prijeten sprehod.
u— Razstava Mnšič-Sedej-Zonič v Jakopičevem paviljonu bo odprta do nedelje dne 10. Januarja.
u_ prvi koncert v novem koledarskem
letu bo komornega značaja. Na njegovem sporedu so tri sonate za violino In klavir, ki jih bosta izvajala dva odlična domača umetnika, pianist Anton Trost in violinist Jan šlais. že v minuli sezoni sta se oba umetnika združila v komorno skupino pod naslovom: Ljubljanski kemorni duo ter dala z največjim umetniškim uspehom že nekaj izredno lepih komornih večerov. Pogostokrat pa nastopata tudi v ljubljanskem Radiu. Za svoj prvi letošnji koncert sta si izbrala troje del iz klasične in ro_
vabimo da to sedaj, ko je poštni promet J mantične literature. Napisali so jih: kla-pri mnogih poštnih uradih zopet obnovljen, sik gtare rimske šole Francesco Maria^Ve-no možnosti store č:mpreje, da se jim zavarovalni prispevki ne bodo zaračunavali še naprej. V primeru, da nimajo odjavnih tiskovin, naj delodajalci iz dela izstopivse uslužbence odjavijo po dopisnici ter za vsakega uslužbenca posebej navedejo njegove točne osebne podatke in dan-, kdaj je zadnjikrat delal Te podatke naj občina s svojo štampiljko tudi potrdi
*	Skrčenje obsega ameriških listov. Zaradi vojnih razmer je kanadska vlada izdala odlok, ki določa skrčenje obsega za tamošnje liste. Ukrep je v zvozi z vojno
produkcijo.
*	Nesreča na povratku z lova, 631etni ge-ometer Giovanni Bocca iz Vigevana se je te dni podat na lov z inž. Zanetto. Na povratku z lova sta hotela oba lovca vzeti kolesa, katera sta pustila v dveh različnih krajih-pri znanih ljudeh. Zametta se je v redu vrnil domov, Bocce pa ni bilo. Svojci so o tem obvestili karabinjerje, ki so začeli poizvedovati ter so našli geometrovo traplo v nekem kanalu. Najbrže je geometer v megli in mraku padel v vodo in utonil.
*	Sneg v Gorizii. V soboto, 2. januarja je sneg pobelil Gorizijo in okolico. Snežna odeja je prav tenka.
*	Uspešen kridajalec. Kakor ugotavljajo italijanski listi, je 341etni Camilo Borlone iz Pavije že 315krat dal svojo kri za transfuzijo potrebnim bolnikom. Burlone je žrtvoval za trpeče soljudi 105 litrov lastne krvi.
*	Predpisi za potovanje z avtomobili. Dne
14. januarja stopijo v Italiji v veljavo novi predpisi za potovanje z avtomobili. Način potovanja ureja poseben dekret, ki je bil že objavljen v »Gazzetti Ufficiale«. Vsak potnik, ki se bo hotel peljati z avtobusom, bo moral imeti posebno dovolilnico. Izjeme bodo dopustne samo za pripadnike Oborožene sile.
*	Nesocialna stanodajalca. Sodišče v Ra-pallu je obsodilo Emilio Castelli na 5 let konfinacije. Neki družini iz Genove je Ca>-stellijeva zaračunala za stanovanje 4 sob 24.000 lir letne najemnine, zahtevala pa je poleg tega še 24.000 lir kavcije, čeprav je sama plačala za stanovanje mesečno 110 lir.


iz u
Torek, 5. januarja 1943-XXI
7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20 Plošče 12.30: Poročula v silovenščim. 12.45 Pisana glasba. 13.00: Napoved časa; poročna v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sn3 v slovenščina 13.17: Koncert radijskega orkestra, vod- dirigent D. M. Sijanec, Siodoluje staran stka Ksenija V klali. Operna glasba 14 00: Poročna v italijanščini. 14.15: Operetna glasna 14.25: Pesmi za vse okuse, vodi d r gen t Segurini 15.00: Poročila v slovenščini. 17 00' Napoved časa; poročila v italijanščini. 17 10: Pet minut gospoda X. 17.15: Plošče »La Vcce de! Padrone — Columbia« 19 30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba 20 Nap;»vod časa: porečla v itaijanšuni. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.45: Tipična glasba. 21 15: Koncert violinista Leona Pfsiferja, pri klavirju Marijan Lipovšek 21 45: A Nicotera: Pogovor s Slovenci Predavanje. 21.55: Koncert Adamičevega orkestra 22.10: Koncert sopran i stke Marije Terese Pedicom. 22.45: Poročila v italijanščini.
u— Novi grobovi. Po daljši bolezni je za vedno zatisnila svoje oči vdova veletr-govca ga. Marija Samčeva, rojena Kompa-retova. K večnemu počitku jo bodo spremili v torek ob 14. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V 57. letu starosti je preminil trgovec g. Pavel Cesnik. Za njim žalujejo soproga, hčerka, sin in drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v torek ob 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Pri izvrševanju svoje služb« je ugrabila smrt vlakovodjo g. Vincenca RavniCa. Truplo pokojnika so prepeljali v Ljubljano in ga v ponedeljek popoldne položili k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu. — Umrl je tesarski mojster % in gostilničar g. Anton Steiner. Zapušča soprogo, sina in drugo sorodstvo. Pogreb bo v torek ob pol 16. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Izhiral je in dotrpel g. Alojz Kandare iz Dan. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v torek ob pol 15. iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožaljs.
u— Zeblo nas je včeraj zjutraj, ko smo hiteli v službe, že v soboto je vsa :uko izgledale, da s® bo mraz stopnjeval. V nedeljskem »Jutru« je živo srebro kazalo —6 stop. C, čez dan pa se je ozračje toliko ogrelo, da je stalo živo srebro v cevki 4 desetinke stop nje p d ničlo. Jasno nebo in sončna zarja pa sta obetala, da se bo čez noč še mečneje ohladilo. Zgodaj zvečer se je začela spuščat' nad pokrajino g^sta megla, tako da je bilo videti le kakih 10 metrov pred seboj. V ponedeljek zjutraj Je bila najnižja temperatura —11.2 stop. C m zato ni n;č čudnega, če se je vsepovsod držalo ivje in da so ckna b la okrašena z le-
racini, dalje nesmrtni mojster I. van Beethoven in Rus Bortkiov'cz, ki pripada romantični smeri predvojne ruske glasbene literature. Troje znamenitih del bo izvajanih od odflčmh umetnikov v petek, dne 8. t. m. točno ob četrt na 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
—u Važno za rejce malih živali. Mali gospodar - žegoza objavljata: Krmila delimo zopet po Novem letu na 14 dni v dveh skupinah in po že določenem abecednem redu in sicer vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek popoldne od 2—5. Prvi teden prejme krmila prva skupina, ki ima v mesnih knjižicah datume od 7. do 12. dec. 1942. Drugi teden prejme krmila druga skupina, ki ima v mesnih knjižicah datume od 14. do 19. dec. 1942. V to skupino spadajo tudi zamudniki s poznejšimi datumi. Krmil ne prejmejo oni člani, ki niso popisali svojih živali in oddali rejskih razvidnic. Članarina za leto 1943. znaša 25 lir in jo je treba poravnati v mesecu januarju.
u— v. simfonični koncert letošnje sezone bo v ponedeljek 11. t. m. ob četrt na 7 v vel'ki uni^nski dvorani. Dirigent Drug"> Mario šijamc bo izvajal dela, ki so j-h napisali Corelh, Čajkovski in Adamič. Vstopnice v kr«jigarnj Glasbene Matice.
u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično dne 7. januarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. — Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
u— Šolskih skrbi se rešijo starši, ki prijavijo svoje otroke k dnevnim instrukci-jam po dve uri dnevno proti nizkemu mesečnemu honorarju (ura stane povprečno le okoli 2 liri). Pojasnila in vpisovanje: Novi trg 5-III levo od 15 do 17. ure dnevno pri Vseučiliški knjižnici.
□	RADIO PHILIPS	B
n
P vljudno sporoča lastnikom radio apa- g
□	ratov, da se jim nudi prilika, da spre- □
Bmene hrambo svojega radio aparata □ n za prodajo ali komisijsko prodajo. V a
□	tem primeru naj se zglase osebno s □
B potrdilom mestnega poglavarstva pri □ tvrdki	□
□	PHILIPS RADIO — D. ZRIMŠEK g
B LJUBLJANA, Ulica 3. maja štev. 6, □
S ki bo takoj dvignila radio aparat iz □
□	hrambe!	□
□	_____ U
u_ Gospodinjski koledar za 1. 19« XXI-XXII ima tokrat zelo bogato vsebino. Poleg koledarskega dela in tabel za knj'go-vedstvo ima v II. delu Najnujnejše znanje o pravilni prehrani in sodobnem kuhanju ter navodila za napravo in uporabo zaboja za kuhanje. Dobite ga v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. V počastitev spomina za pok. Ivanom
u-
Jurco daruje družina Kham 200 lir za mestne reveže.
u— Namesto venca na grob gospe Jožice Novakove, profesorjeve sc proge, je darovai profesorski zbor I. moške realne gimnaz;je v Ljubljani dijaškemu podpornemu društvu znedfek 395 lir.
—u Najdena damska ura. V veži opernega gledališča je bila 31. decembra najdena damska ura. Lastnica jo dobi pri blagajni v Operi.
GOSPODJE. POZOR!
&LOBUČARNA ,,PAJ&"
Vam strokovno osnaži. preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zgleda kot nov Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. Se priporoča RUDOLF PAJR, Ljub-.jstna. Sv. Pftra cesta št. 38, Miklošičeva cesta 12. Nasproti hotela Union.
R«>narti dl trunne ltallane deireahara In azione nella Libla meridlonale — Oddelki Repartl dl ^P^J^^ sah&nUSh Cet v akciji na libijskem Jnga
Z Gorenjskega
Novi grobovi. V Domžalah je umrla ga
Ana Miličeva iz lekarniške družine. — Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: višji narednik Pavel Mergl, star 27 let, odlikovan z železnim lcrižcem obeh stopenj, pol častnik Jože Majerič, 191etni tehnik Reinhardt Lutz in 231etni desetnik Kurt Tschebaus. Večinoma vsi so bili odlikovani.
V Škof ji Loki je tvrdka »šešir« odprla Dom za uslužbenstvo. Vse uslužbenstvo z obratovodjo Kmeti čem se je zbralo v Domu, ki je prvi te vrste v kranjskem okrožju, a četrti na Gorenjskem. Sledila je božičnica.
Kmečki razgovori o prehrani. V raznih gorenjskih krajih so bili zadnje čase sestanki kmetov, ki so se razgovorja.li z zastopniki prehranjevalnih oblastev. Podobna zborovanja se bodo ponavljala. Zlasti so obravnavali vprašanje, kako bi se dvignila proizvodnja mleka. Gorenjski tednik pravi, da morajo gorenjski kmetje storiti na tem področju več ko doslej.
Iz Bohinjske Srednje vasi poročajo, da so imeli lani 12 porok, 49 smrti in 47 rojstev Umrli so v decembru: Matej Zalokar iz Gorjuš, Francka žvanova iz Stuiorja, Matevž žvan iz Srednje vasi in Katarina Langusova iz Gorjuš.
Priznanje delavcem na Jesenicah. Na Hrušici zo preuredili železniško stavbo. 83 mož je prevzelo vsa obrtniška dela. Novi p: </stor za uslužbence je bil nedavno izročen svejemu namenu. Prirejena je bila b i.ca in so govorniki naglašali, da so jeseniški železničarski delavci izvršili že pomembna dejanja pri dvakratni postavitvi železniškega mostu pri Žirovnici ter pri o lstranjeva-nju raznih železniških škod, še zlasti po železniški nesreči blizu Lienza na Koroškem.
Iz Hrvatske
visok, oseben stil; le prepogosto zadovoljujejo tudi okus nezahtevnih čitateljev. Z drugimi besedami' italijanskemu pisatelju bi potem takem škodovala njegova individualnost. njegova umetnost, ki teži po kar največjih pridobitvah in se zbog tega kar sama po sebi obsoja v nepopuiarnost.
Bruno pravi: Tako je zares. Italijanski Pisatelj ie preveč podložen tradiciji, on teži venomer po dovršenosti in umetniški izjemnosti. Njegova umetnost je umetnost počasnega, mirnega dela. ki ne pozna srednje poti ter se ne spušča v odmišljene in meglene zasnove. S tem pa ni rečeno, da literatura te vrste ne bi mogla doseči ljudstva. Zbog tega. da se tuji pisatelji laže berejo in so zato bolj popularni, ni treba. da tji bili domači pisatelji zanemarjeni. Tudi oni so popularni, a nikakor ne v slabem pomenu besede. Dejansko je ta njihova popularnost važnejša od one, ki jo uživajo močno razširjeni pisatelji. Literarna kultura namreč ne sloni na zabavnih knjigah m nikakor ni eanjo posebno ugoden znak. če narašča leposlovje, ki je primerno slehernemu okusu. Veliki pesniki in romanopisci so, priznani za take zbog tega. ker so ustvarjali dobra, nikakor ne zanikrno polovičarska dela. Nietsche je imel prav. ko je uvrstil tudi Homerja med ljudske pisce.
Res je. da umetnost, razeiv glasbe, gle-dal;šča in slikarstva, ki lahko bolj neposredno zagrabijo domišljijo in zavest množice ni nikdar dosegla izredne razširjenosti ;n najširšega upoštevanja. So pa trenutki ko ooeziia in lena" proza laže nave-žeta stike « svo^m kolektivom. Taka je bila n pr. doba risorgimenta.
Problem slovstvene nepopularnosti nikakor ni praktično vprašanje, gospodarska zadeva ki bi bila odvisna od razširjenosti
in prodaje knjig. Kakor vsi slovstveni pro-	njegovem nenehnem razvoju in nastajanju,
blemi je tudi to problem kulture in umet-	i	V tem primeru je literatura, čeprav ne te-
nosti. ker predpostavlja tako literaturo, ki	1	ži k temu, vzgojno dejalna m sodeluje s
bo resnično duhovna tvorba in bo vendar-	i	človekom v tem. da ga dviga iz vsega slu-
le ljudem razumljiva. Literatura pač ne	1	čajnega in nezanesljivega tja v sprc.ee-
more iskati površnih in plitvih ljudi. M je ne morejo razumeti; ona hoče ljudi, ki stoje na višini svoje moralne in zgodovinske funkcije.
Zabavno slovstvo ne stavi takih idealnih zahtev, namreč se ponuja ljudem kot razvedrilo; odtod njegova popularnost v slabem pomenu besede. Tako slovstvo pa ni nikdar udeleženo v dejalnem duhovnem življenju. Zadošča bolj ali manj zahtevam trenutka in potrebam lenih možgan; ne vtispe se nikomur v dušo in nima nikjer globljega vpliva.
V	nadaljnjem piše Bruno o klasikih, ki se goje v šolah in katerih dela so vzlic dejstvu, da jih ne bo nihče štel med'lahka, v nekem smislu popularna, ker so prodrla v široke socialne slsje, zanimajo mlade in stare ter vplivajo na kulturni razvoj narodov. Njim gre hvala, če se v življenju povečujejo etične in verske vrednote, če se lahko svet dvigne do tega. da začenja uvaževati nadnaravne dobrine. Zakaj na vrhu vseh od kulture očiščenih človeških čustev je — Bog.
V	tem smislu, sklepa Bruno, umetnost nikakor ni samovolja, igrača in kratkočas-je pisateljev. V poeziji je vedno neko globoko in univerzalno drhtenje, ki sega preko čiste literarnosti. V tem je njena visoka nravna funkcija, ki jo stavi v sžmo središče civilizacije.
Resnična umetnost je vsekdar popularna, vendar na način in v oblikah kultumosti. ki le počasi napredke in osvaja iioveško zavest. Zato prjKiira predvsem v globino in samo to kaj šteje v življenju duha, v
nost Absolutnega.
1% SfKHlfiie stajerslce
Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 61-letna uradnikova žena Neža Petrovičeva, 75Jetni krojašld mojster Martin Ornig m 451etna železničarjeva vdova Neža Korcšče-va. V Celju sta umrla 581etni upravitelj Ferdinand Mally in mladoletni Hellmut Hammer, v Celovcu pa 6Uetna Marija Ko-sollova-BLnderjeva, po rodu iz Maribora.
Za mrtvega bo proglašen 401etni Viktor Zupan iz Podsrede, ki je 12. marca 1941 oslinil v Zagreb in je baje padel 15. aprila 1941 blizu vasi Trnje pri Užicah. Zapustil je mlado vdovo na posestvu. Uveden je postopek.	.	.
Novo zavarovanje rudarjev na Spodnjem štajerskem je stopilo v veljavo s 1. januarjem 1943. Vsak delavec, ki doseže 65. leto in od 1. januarja 1922 dalje dokaže 151etno zaposlenost v bivši Jugoslaviji, lahko doseže starostno rento. Podrobnosti o novem zavarovanju so objavljene v mariborskem dnevniku od 30. decembra.
Nesreče. 351etni čevljarski mojster Stanko Mramor iz št. Jerneja pri Poljčanah, je šel po cesti, ko ga je nenadno podrl neki motoi-M, mu zlomil levo nogo in zadal že druge poškodbe. Pri delu se je nevarno poškodoval 371etni Anton žep iz Smolnika. 341etna Angela Breznikova iz Zgornjega Radvanja se je hulo poškodovala pri padcu. Na "poti v cerkev sta padli 341etna go-stilničarka Viljemina. Uranova z Rjfnika in 441etna Marija Novakova iz Račjega. Poškodovanci leže v mariborski bolnišnicL
Remegia Marinija je zgrajen na dokumen-taričnem gradivu, solidno spioan m zgodovinsko zanimiv. Osvetljuje ne samo oseb_ nost Rossettija in njegovo obsežno delo za rodno mesto, marveč tudi njegovo doo« m nosebej še nagli razvoj Triesta iz manjšega - . ——:=••>.- ..	prista-
Goetovanje nemškega dirigenta v Zagrebu. Na sedmem radijskem koncertu, kjer bo nastopila tudi zagrebška Filharmonija, bo gostoval nemški dirigent Viljem Rolf Heger z Dunaja. V zagrebških glasbenih krogih vlada za Hegrovo gostovanje veliko zanimanje.
Nič več brezposelnosti. Po ustanovitvi Ne-zavisne države Hrvatske je brezposelnost hitro nazadovala in praktično tako rekoč izginila, število na novo zaposlenih delavcev je večje kakor je bilo prej število brez-poslenih. Beg z dežele je neznan.
Božič hrvatskih ranjencev. Rodoljubna gesta zagrebškega prebivalstva, ki se Je v vel'kem številu prijavilo za sprejem ranjenih legionarjev ali domobrancev čez božične praznike je zapustila najlepši vtis. 1317 rodbin je "bilo pripravljenih, da čez praznike sprejmejo hrvatske ranjence. Ker ranjencev, ki bi njihovo zdravstveno stanje dopuščalo kakšne obiske, nj bilo po zagrebških bolnišnicah dovolj, je bilo sklenjeno, da bodo rodbinam, ki so se prijavile kot gostiteljice, poslali po enega legionarja z vzhcdnega bojišča, ki so se slučajno mudili v Zagrebu, pa tam niso imeli svojcev.
Razstava hrvatske likovne umetnosti. Po uspešni razstavi hrvatskih likovnih umetnikov v Zagrebu se vrše zadnje priprave za prvo hrvatsko razstavo likovne umetnosti v Nemčiji. Najprej bo razstava odprta v Berlinu, potem pa bo prepeljana na Dunaj. Poleg razstave likovne umetnosti bo na Dunaju in v Berlinu tud^ etnografska razstava, ki bo pozneje prenesena v Monakovo.
Operni pcvec Vlahovič gostuje v Nemčiji. Na povabilo nemške vojske je pred dvema mesecema odpotoval v Nemčijo operni in koncertni pevec Pavel Vlahov«, kier nastopa skupno z znanimi nemškimi umetniki. Doslej je nastopil že v 30 mastm. Zlast* se ga povsod razvesele hrvatski de-lavc;, kjer jim v materinem jeziku poje najlepše pesmi.
Delavske hišice »»od-) začeli deliti. Zakonska odredba o dodeljevanju de.avskih stanovanjskih hišic je izgotovljena m 7 kratkem predložena v uzakonjenje. Delavske domove bo dodeljevalo glavno ravnateljstvo za korporaclje in socialno skrbstvo. Prosilec mora biti hrvatski državljan, najmanj pet let delavec in imeti rodbino z veft
otroki.	.,,«■,«
Božičnica v zagrebški vojni bolnišnici.
Inozemska organizacija narodnosocialistič-ne stranke v Zagrebu je priredila ranjencem v vojni bolnišnici na Rebru božičnico. V okviru'svečanosti so dekleta prepevala božične pesmi, višji štabni zdravnik Sachs pa je imel svečani nagovor. Nato so žene in dekleta razdelile zavojčke z darili.
Vzorna vaška pomoč. Beograjski dnevnik poroča, da so bila kljub številnim prijavam prostovoljcev za SS-čete, vsa polja na Hrvatskem vzorno obdelana. Kmetje so organizirali skupno vaško pomoč, ki je bila kos zastavljenim nalogam.
Zagrebški zverinjak se je pomnožil. Uprava zagrebškega zverinjaka je prejela od društva prijateljev mestnega zverinjaka lepo in redko darilo: mladega divjega petelina, ki je zelo redek gost v zverl-niakih. Redki predstavnik naše favne, ki živi v velikih gozdovih Gorskega Kotora. na Velebitu, obeh Kapelah in bosanskih planinah, bo zbujal zanimanje vsakogar.
ZAPISKI
Dornenico Rossefcti
Založba E. Borsatti v Triestu je pravkar izdala v lični opremi 104 strani obsegajoči spis Remigia Marini »Domenico Rcssetti«. živi jen jepisna študija o enem najpomembnejših Tri®stincev v prvi polovici 19. sio-letja, Domenicu Rossettiju. ki ga štejejo med utemeljitelje in vzore poznejšega ire_ dentizma, je razdeljena v pet poglavij. V prvem razvija pisec splošne misli in razlaga svoje poglede na pionirsko osebjpest triestinskega urbanista v drugem prilizuje vzgojo in luhovno' oblikovanje nTade. ga Rossettija, ki je študiral v Gradcu in na Dunaju, v tretjem se bavi z njegovim poglavitnim delovanjem v Triestu: z delom za mestno ratifikacijo in za italijansko šolstvo. V četrtem poglavju razglablja pisec Rossettijev boj za ohranitev in razširjenje mestne avtonomije in njegovo skrb za nacionalno ohranitev italijanskega elementa. V petem pisec idejno označuje Rossettijevo stališče glede habsburške tradicije in ita_ lijanske revolucije, dveh poglavitnih načelnih vprašanj, ki ju je moral primerno zdru. žiti, tako da ohranjujoč navidezno zvestobo dvojni monarhiji ni škodoval, marveč celo koristil nacionalnim ilejam in interesom, ki jih > zastopal v Triestu. Ob kcncu knjige je bibliografija Rosicttijevih spisov (izdanih in nebidanih) z raznimi oporni a mi ter navedba literature o Rossettiju. Spis
primorskega pristanišča v veliko niSko mesto svetovnega slovesa. Temu razvoju je dal prav Domenico Rossetti s svojo mun:cip:alno politiko velik pogon kvišku.
Beethovnova nagrada mesta Dunaja, podeljena na 172. rojstni dan velikega skladatelja. je bila minule dni priznana znanemu komponistu Richardu Straussu. V
zvezi z aktom podel:tve tega priznanja je _ _ Kozarčanin) bil prirejen Komorni koncert na katerem I ta, Ivo Kozarcanm).
je nastopil pihalni orkester dunajske filharmonije in odigaal po eno Beethovnovo
Goethejevega »Fausta« tja do D'Annunzia. — Laterza v Bariju je ponovno izdal spis znanega slovstvenega teoretika in kiutika Francesca Flore »I miti della P®roLaV.^!" sec obravnava v tej knjigi splošne estetske probleme in izpoveduje načela, ki ga vodijo v slovstveni kritiki-
Hrvatska lirika v dobi med dvema vojnama. V spomin prve obletnice Nezavisne Države Hrvatske je izdalo Društvo hrvatskih književnikov nad 300 strani obsegajoči izbor novejše hrvatske lirike z naslovom »Izmediu dva rata«. Knjiga vsebuje pesmi tridesetih hrvatskih pesnikov, rojenih v letih 1900—1914. Opremilo jo je sedemnajst slikarjev z risbami. Zastopani so tudi nekateri že umrli pesniki (Djuro Sude-
in Straussovo skladbo.
Branka Musulin, znana tudi v ljubljanskih glasbenih krogih, je priredila nedavno uspešen pianistični koncert v zbornici berlinske mestne hiše in pod pokroviteljstvom berlinskega župana.
Ob osemdesetletnici hrvatskega pevskega. društva -Kolo« v Zagrebu je bil prire-ien slavnostni koncert, pod taktirko skladatelja Borisa Papandopula. Med dragim =o zvajal: Brdanovičev predelani >Tr:pti-
hon«.	. . ...
Iz literature o slovstveni teoriji inj?riu-
k'	T>a" ie pi-ec nedavno pri f.nau.
diju izišlega dela »La carne, la morte e il diavolo nella letterntura romantica«. Spis sega globoko v problematiko evropske po-eiMe v prvi polovici 19. stoletja m njenih odmevov vse do naših dni. sai kaže. kako so se razvijale ob teh treh čustvenih kompleksih (telo. smrt in satan) poetične podobe in simboli v liriki od Shelleya preko

NAROČITE SE NA ROMANE
DOBUh KNJIGE'
Ko Je general Tojo v oktobru 1941. stopil na čelo japonskega ministrskega sveta, so prevzele vodstvo japonske države tiste sile, ki so L 1931 na lastno pest in odgo-
PlltllfML
EJ-. ■JSSsetm&i t
jmmm
'■ - ... '
vornost vkorakale v Mandžurijo ter so s tem podvigom položile osnove državi Mandžukuo. S tem činom je bil že sprožen temelj za poznejši razhod z anglo-ameri-škimi silami. In res je prišla najprej vojna s Kitajsko, nato pa vzhodno-azijska vojna. Tojo je ves ta čas korakal v prvi vrsti novega gibanja, postal je najprej vojni minister, nato še ministrski predsednik. Japonski »soridajčin«, kar pomeni po našo predsednik vlade, je popolnoma nasprotje državnika, kakor je bil n. pr. nemški Bismarck, ki je presegal po svoji državniški sposobnosti vse sodobnike. Tojo Je markanten pojav, vendar pa ni posamičen predstavnik s silno voljo oplojene rasne dinamike, ki je povzročila proti koncu minulega stoletja prelom s stoletja starim naziranjem japonskega oficirskega zbora. Tojo ni noben titan, marveč samo tip. V zaslugo si lahko šteje, da stoji v prvih vrstah japonskega napredka, v sijajni zgodovinski dobi ter igra svojo vlogo z nenavadno lahkotnostjo. Stvari, ki jih opravlja on. pa bi menda lahko opravil tudi kateri drugi oficir njegovega tipa. Kajti
I na Japonskem živi na stotine Tojev. Ce
i pade eden, stoji že pripravljen njegov namestnik, da sprejme iz cesarjevih rok državno krmilo. V tem tiči neznani činitelj sile za Japonsko.
Japonski narod koraka kot brezhibno pripravljena četa proti svojemu cilju, ki je vsakomur znan in ki ga je zaradi tega vsak pripravljen doseči. Tip, ki ga predstavlja general Tojo, je tip iz ljudstva. S tem tipom je prodrla na Japonskem v prvo vrsto četa bojevnikov, ki so izšli iz kmetiškega stanu ter imajo za seboj leta in leta trajajoče krvave bitke na mandžur-skem ozemlju in v neskončnih kitajskih stepah. Uspehi teh bojev so bili tisti, ki so prinesli Japoncem nadvlado nad drugimi narodi vzhodne Azije.
Kdor pozna oficirski tip, katerega predstavlja general Tojo, temu je tudi znano, da se ta tip ne klanja materialističnemu svetovnemu nazoru. Ljudje Tojove vrste žive v najskromnejših razmerah. Zrasli so takorekoč v siromaštvu in morajo računati z vsako stotinko ter se zadovoljiti z naj skromnejši m eksistenčnim minimom. Ta minimum je za življenje nujno potreben in do tega minima so Anglosasi zapirali pot japonskemu človeku. Če bi bili hoteli janonski finančniki rešiti ta problem, bi bili morali udariti na plutokrat-sko struno. Prišlo pa je tako, da so vzeli reševanje vzhodnoazijskega problema v roke bojevniki in v zvezi s tem, je general Tojo nedavno izjavil, da vzhodnoazijska vojna ne pomeni vojne za sirovine. marveč voino za nov red etike in morale, ki združuje nacionalne in socialne činitelie. Vse tri velesile Osi v tem pogledu popolnoma soglašajo, zato lahko postavijo strnjeno fronto v nasprotju s sovražniki Osnih sil. kjer živita angloameriški kapitalizem in marksistični komunizem v proti-naravnem konkubinatu.-
Kakor Duce in Hitler, tako ima tudi Tojo svoje načrte, proučene in pripravljene do najmanjše Dodrobnosti. V generalu To-ju ima Japonska prav tako idealnega državnika. kakor Italija v svojem Duceju in Nemčija v Hitlerju.
Olevano je majhno mestece v Sabinskih gorah pri Rimu med Palestrino, žariščem stare kulture, in Subiacom, spomenikom srednjega veka in domovino benediktinskega reda. Samo po sebi razumljivo je Olevano popolnoma italijansko mestece v osrčju Italije. Ce bomo v naslednjem govorili kljub temu o »nemškem Olevanu«, tedaj naj ne velja to v vsakodnevnem pomenu, "kajti stvar nima n'č opraviti z državnimi in političnimi zadevami, marveč z duhovnim in umetnostnim svetom. Olevano je bil pred stoletjem dolga desetletja priljubljeno zatočišče ustvarjajo-5:h nemških umetnikov, onih romantičnih slikarjev, ki so na italijanskem jugu iskali in našli heroično pokrajino.
Stotere, ne, tisočere so niti, ki vežejo prizadevanja tesnega sodelovanja na kulturnem in umetnostnem področju med Nemci in Italijani. Ze od nekdaj vleče človeka s severa na jug. Dokaz za to trditev imamo najprej v ljudskem preseljevanju, potem v srednjeveških vojnah nemških cesarjev in nič manj v edinstvenem doživetju. ki je čakalo Goetheja v Rimu in na italijanskem jugu. Vse to, čeprav iz tako različnih nagibov, spada kljub temu v niz prizadevanj Nemcev, da pridejo na jug in obiščejo Italijo. V Olevanu je v preteklem stoletju živela cela generacija nemških slikarjev, ki so tam našli izpolnitev svojega neutešenega hrepenenja.
Največkrat so bili umetniki tisti, ki so na italijanskih tleh, bodisi v Rimu, bodisi v kakem prijaznem podeželskem kraju ustanavljali majhne nemške krožke. Eden izmed njih je bil na pragu 19. stoletja v Olevanu. V Rimu bivajoči nemški slikarji so čim dalje bolj širili svoj delokrog. Prepotovali so Campagno, ki je bila tedaj še polna romantičnosti. Odkrili so lepote Albanskega jezera in mesteca Tivolija z njegovim svetiščem in svetovno znanimi vodopadi. Toda vse to jim ni zadostovalo. Prirojena umetniška popotniš^a žilica se ni zadovoljila s pokrajinsko idilo, ampak je iskala še silnejše, slikovi-tejše pokrajine. Prvi izmed nemških slikarjev, ki je prišel v Olevano, je bil tirolski slikar Jožef Anton Koch. Bilo je okoli leta 1800. Koch je videl v divjih gorah, poraščenih s hrastovimi gozdovi, heroične pokrajino ki se mu je na mah priljubila. Od prelestne pokrajine se ni mogel več ločiti. Poročil se je z mlado domačinko, po imenu Cassandra Rapaldi.
Na višku svojega ustvarjanja v Olevanu je Koch nemškemu slikarstvu odkril lepoto heroične pokrajine. Koch je bil tudi tisti, ki je privabil vse druge slikarje v Olevano in bil tam središče velikega krožka nemških umetnikov. Slikarska kolonija v Olevanu si je kmalu priborila prvo mesto med nemškimi slikarskimi krožki in tovarištvi v Italiji. Do njenega vodilnega položaja ji ni pripomoglo samo prijazno gorsko mestece, ampak tudi lastnosti in lepota okoliškega gorskega prebivalstva. In ne nazadnje bližnja soseščina Rima.
Dom nemških umetnikov v Olevanu še danes stoji in se imenuje Časa Baldi. Poslopje ima svoie ime od družine Baldijev, ki so ga leta 1778 zgradili. Dve leti nato je hiša služila rimskemu kardinalu Bor-ghesu kot poletna rezidenca. Poznejši lastniki, spet neka družina Baldijev, so sprejeli pod streho nemške umetnike, ki so se pod gostoljubnim krovom prav dobro nočutili. Računov ni bilo treba sproti plačevati. Cez leto ali dve so delali obračune, kdor pa tudi potem ni mogel plačati, mu kraja ni bilo treba zapustiti. Ostal je lahko toliko časa. dokler nekega dne ni prispel denar ali dokler revni slikar s svojo umetnostjo ni prodrl. To je bil seveda paradiž za umetnike. Zato se je dogajalo, da so mnogi ostajali v Olevanu po več let, kakor da so tam doma. Nekateri med njimi, n. pr. Franc Horny iz V/eimara, so v prijaznem mestecu uča-kali celo smrt. Šele sredi 19. stoletja je Časa Baldi postala gospodarsko podjetje. Vendar je še celih 30 let Olevano ostal najpriljubljenejše zatočišče nemških slikarjev.
V preteklem stoletju, pod gospostvom cerkvene države, je bilo potovanje iz Rima v Olevano — danes veže oba kraja lokalna železnica — zvezano z nevarnostjo za življenje. Sele Italija je naredila konec abruškim roparjem in jih iztrebila. Umetnostni zgodovinar von Ruhmor v svojem spisu »Tri potovanja po Italiji« izčrpno poroča o tem.
Janko Kač:
— -
Kniige Vodnikove družbe romajo med zveste člane. Iz povesti »Na no-vinah'< povzamemo še naslednje odstavke, ki zaključujejo nedavno objavljeni odlomek.
Črednik je stal tih tam za čredo. Ena misel se mu je vgnezdila v glavo: vzel bi b4č pa bi segnal vse tri nemarneze iz gmajne, kakor je Jezus tiste barantače iz templja. Krepkeje mu je stisnila desnica bič in že je stopil nekaj korakov proti koseči trojici, ko se je iztreznil in pomislil: »Ce se drugim ne smili gmajna, kaj se bom jaz trgal za njo. Naj delajo, kakor hočejo « Da bi ne videl žalostne slike, se je umaknil za širok vrbov grm, da tam počaka, dokler se oni ne ugenejo.
»Arfar!« ga je zmotil v njegovem zatišju oblasten rihtarjev glas. _
»Kaj me neki kliče?« je pomislil črednik. »Morebiti ju pa le bo?« _ _
Preden se je odločil, da stopi izza grma, Je že drugič ukazal Jozeljnov glas:
»Bom moral z vozom po tebe Arfar? Ce si že preokoren za črednika, kar povej! Bo pa drug!«	.
Vse je moral požreti Arfar in je pokazal še prijazno lice, ko je koračil proti
koscem:
»Kaj pa hočeš. Jozelj?« »Kaj hočem?!« se je razščeperil rihtar. »Črednik hočeš biti. pa ne vidiš, da je Polavdrova teli ca v škodi.«
Dobro je poznal Arfar svojo čredo z enim pogledom jo je preletel in res videl, da se je spravila tista jalovca na Laho-dovo red, kakor da je pri domačin jaslih.
S P O B T
Vss gre ps
Livcroc ijs obe tJriaskt moštvi teksfa daljo na čela i&ajhcSjših tt^ossstalh khifesv
Nadaljnjih 16 točk je bilo oddan h zaa-njo nedeljo za prvenstveno tabelo iz d'vi-zije A in čeprav niti ta term n ni b'l brez nepričakovanih izdev, je vendarle v glavnem _ to se pravi vsaj na prv h mestih, s katerih bomo dobili novega državnega
prvaka _ vse ostalo pri starem. Vodiln
Livorno je knjižil svoj. dve točki, prav tako pa je uspelo tudi obema torinskima enaj-.torcama da sta pobrali — vsekakor proti nasprotnikoma drugačnega kova kakor ga je imel L vorno — ves izkupiček in ostali slej kc prej najtesneje na sledi za čudežnim moštvom z obale T: renskega morja. Tako sc cd nedelje do nedeljo bolj • ctrjire da je treba bodečega državnega nrvaki 'in insiednika sedanje Rome Likati med to vodilno trojico, v kateri pa vliva Torino še povrhu največ zaupanja, da oo res vztrajal prav do zadnjega konca.
Med sse3e!isk!s!i5 izi^i
je brez razprave najbolj prekrižal račune napovedovalcev, še bolj pa gledalcev na igrišču Genove, uspeh, ki ga je na tem nevarnem terenu dcsegla letos kc-nnj povprečna Roma. Uspeh zanjo ne pomeni mnogo, zato pa bo tem bolj škodoval Premagani Genovi, ki zdaj prav za prav ce spada več med one. ki bodo dobili najlepše nagrade. Položaj zanjo se je brez dvorna poslabšal tudi zato, ker sta obe torinski moštvi spet spravili vse št:ri p ke — posebno Juventus si potemtakem že osemkrat zaporedoma ni dala odščipnitl več kakor eno samo tečko — in si tako zagotoviti neposredno odlrčitev pri oddaM najv d-nejš'h prostorov. V ostalem pa sta se do tod izluščili še dve enajstorici, o katerit* še ni bila izrečena zadnja beseda; m-lanska Ambrcsiana m rimski Lazio sta tudi več ko uspešno prestala zadnjo preskušnjo 'n spadata še zmerom med resne kandidate za lepše mesto kakor jih zavzemata Sfdaj. Pcraz Venezie v Bariju ni presenetil nikogar in je v razmerju 1 : 2 samo časten za goste. Livorno je odigral svojo tekmo z Vi-cenzo po napovedih, toda zmagal je le premalo prepričevalno. Triest:nci tudi ta dan niso imeli sreče; kljub domačemu igrišču in komaj ustaljenemu nasprotniku 30 se morali za en sam gol spet odreči obema točkama ter se tako zmerom bolj bi žajo obema sedežema na koncu tabele, od koder vodi še edina pot — v d'vizijo B. Razeu rekorda v remisih so si zdaj priigrali še drugo posebnost, in sicer to, da v 14 tekmah še niso zmagali nikeli.
Nova mladinska knjiga	|
Svatba	3
MIŠKE MIKI	|
Pravkar Je Izšla v založbi Na-	g rodne tiskarne ljubka otroška	g povest znanega bolgarskega pi-	S satelja Nikolaja Fola »Svatba	(d miške Miki« s Pirnatovuni »u-	@ _straejjami. Zgodba o prelepi	g
Da ne bomo preveč dolgovezni, navajamo zdaj samo še suhe številke o XIV. kolu, k' se je končalo takcie:
v Triestu: Atalauta—TrSestina 1 : 0, v Rimu: Lazio—Liguria 5 : 1. v Bo'ogni: To-rin —Bologna 2 : 1, v Bariju: Bari—Vene-z;a 2 : 1. v Milanu: Ambrcsrana—M lano 3 : 1, v Livornu: Livorno—Viconza 2 0. v Torinu: Juventus—Fiorentina 5 : 2 In v Genovi: Roma—Genova 2 : 0.
Po tečkah ie zdaj stanie v tabel: takole: 1) Livorno 20, 2^ — 3) Torino, Juventus 19, 4) Ambrosiana 17, 5) Laz 0 16. 6) Genova 15, 7)—10) Bolcgna, Milano. Fiorenfna, Atalanta 14, 11)—12) Roma. Bari 12, 13) Liguria 11. 14)—15) Triestina. Venozi.i 9, 13) Vcenza 7 točk. (Roma in Liguria sta odigrala eno tekmo manj.)
Spezia spet
Ogorčena in od ternrna do termina negotova je borba, ki jo bije ži!ava Spezia za svoj dokončni cbstoj na prvem mestu 18 kand;datov jz diVzlje B. To nedeljo se je kolo sreče spet obrnilo njej v prilog, saj je sama poraz la močno Modeno, njen najnevarnejši tekmec Pro Patria pa je ta dan remiziral v Sodiju. Tako sta oba spet skupaj in Spezia ved* — čeprav samo z boljši razliko golov. Pot je še dclga in prav zato je važen in dobrodošel tudi vsak zgoditek. Precej v:soki zmagi sta si to pot privoščil' moštvi iz Udina in Padove, še bolj pomembna pa je bila tesna zmaga Brescie nad Anconitano, zaradi katere je zdaj brez konkurence na tretjem častnem mestu v razpredelnici. Nedeljska igra med Sieno in Pescaro je bila odgedena in morda prav zato je prva trenutno najslabše plasTan?. med vsemi udeleženci v tej konkurenci.
Nedeljski izidi se lahko zabeležijo na kratko naslednje:
Cremonese—Napoll 1 : 0, Udinese—Sa-vona 5 : 2, Palermo—Pisa 1 : 1, Fanfulla — Pr0 Patria 2 : 2, Mater—Novara O : 0, Padova—Alessandria 7 : S, Spezia—Mode-
na 2 si, Brescia—Anconitana 1 : 0. •
V	divizij; C se je že začel povratni del tekmovanja. Kakor običajno, objavljamo tudi to pot le nekatere izide iz okrožja A. k' se glase: Gorizia—Fiumana 2 : 2 (s prvo izgubljeno tečko za Gorizio), Ponz ana— Ampeiea 9 : 2 (odigrana že prej), Magaz-zini Generali (Fiume)—Mcgliano 2 : 1.
In še nsgcssset
Tudi ostala športna kronika zadnja nedelje je — kakor b' ne bila prva januarska in vsa v zimskem sijaju — v glavnem izzvenela v samih nogometnih izidih — razen nekaj manj važnih nastopov v hokeju na ledu.
V	Nemčiji so Igrali za najrazličnejše naslove, deloma tudi za prvenstvo. Glavn: dogodek je bil vsekakor v Kolnu, kjer sta se o-novno srečali — to pot samo v prijateljski tekmi — obe najslovitejš,- nemški enaj-storci Miinchen 1860 in Schalke 04. Igra, ki jo je gledalo nič manj kakor 50.000 o?eb se je končala brez gola neodiečeno. Pravijo da je bila kljub temu zelo napeta.
Slovaški nogometni klub FC Bratislava je v nedeljo gc stoval v Dresdenu in izgubi proti domačemu Dresdener SpC s 3 : 6 (1 : 5). To je bil po Berlinu že drugi neuspeh slovaških nogometašev na tej turneji po Nemčiji.
O ostalih športnih dogodkih zadnje nedelje pa še drugič kaj.
POSOJILO
—	Misliš, da bi mu posodil ■ denar?
—	Seveda ...
—	Zakaj pa?
—	Ker bi vprišel sicer po posojilo k meni.
kitajski kraljični In o pogumnem kraljeviču Omarju, ki je bil ubil srno gozdne vile in se je zato moral kruto pokoriti, je tako zanimivo in prisrčno napisana, da jo bodo naši otroci ! /2 brali z največjim užitkom. Kraljevič Omar mora ubiti strašnega zmaja, da bo rešen svojega prekletstva. Njegova usoda, ki je asoda miške Miki, njegovi boji in uspehi, spletke in dogodivščine na kitajskem dvoru pred tisoč in tisoč leti — to je že cel roman v obliki pravljice. Okusno opremljena v polplatno vezana knjr a je zelo poceni in stane samo
10 lir
Sdtafer vcasi
m Schafer zflaj
Slami drsalec je postal artist, toda njegova izvajanja nimajo več vsebine
Prav za prav ne oi bilo treba pripovedovati, kdo je Karli Schafer, toda slednjič I je tudi res, da marsikoga izmed čitaveiiev naše rubrike pred tremi božiči nI oilo v Ljubljani in torej pri najboljši volji ni mcgel prisostvovat} .mirna dvema zapored-! n:ma večeroma na drsal'šču Ilirije pod Ce-kinovim gradom, ko sta tamkaj kazala svejo umetnost v drsanju Karli Schafer in njegova partnerica Fr tzi Gillard. Kdor ju je občudoval, temu Sch&ferja ni treba predstavljati na novo, s$j smo takrat pisali o njem, kakor da bi se b'l pravkar vrnil z ene svojih zmagovitih turnej na vsakokratno olimpiado.
Kratko rečeno, Karli SchSfer ie oni slavni dunajski drsalec, ki je sedemkrat osvojil svetovno prvenstvo v umetnem dr-
Crednik je ni nagnal, samo nasmehnil
se je:
»Ne vem, kdo je v škodi, ali jalovca, khji je prosta vsa gmajna za pašo, ali pa tale?« je pokazal s palcem v pest stisnjene levice na Lahoda. Kdo bi mogel reči kaj hujšega! Se kmeta sta se stresla, ko je zagrmel rihtar — vrag vedi od kod je vzel takšen glas — nad Arfar jem:
»Kaj je gmajna tvoja, da nam boš dajal nauke? Da jih boš dajal meni, rihtarju!«
Ni se ustrašil črednik njegovih besed, uvidel pa je, da ima rihtar prav. Počasi je zavrnil jalovco k čredi, ošvrknivši jo z bičem. Nejevoljno se je odtrgala rdečka od travnega kupa in brcnila v zrak z zadnjima nogama.
»Še jalovca, ki je zrastla pri tebi, se ti punta, pa misliš, da boš z nami pometal,« ga je ošinil Lahoda, da sta se oba vašča-na zasmejala.
»Ni da bi govoril,« je menil črednik in pričel preganjati čredo na drugo pašo niže proti Kotom.
2e je izginila živina za grmovjem, ko je zajel Jozelj šop trave s koso, ga naglo dvignil in ga ujel z levico. Obrisal je z njim koso. nabrusil, potem pa jo dal na ramo in stopil k vaščanoma.
»Takole sem premislil,« je dejal, ko se je ustavil pri onih dveh. Vaščana sta obstala in se obrnila.
»Savja je ugnana za močno škarpo,« je dejal rihtar »Nič več nam ne bo rila po gmajni Ali ni škoda, da bi puščali še za naprej, da se šopirata gladež in krašovka po tej zemlji in se košatijjj široke vrbe kakor gosposke kočije sredi nje. Orovci so jo že razdelili in čujem. da so zadovoljni.«
»Mali niso,« je oporekel Ilčnik, četrt-nisil?
»Ce bi Jim prepustili celo gmajno, bi
ne bili!« se je nasmehnil rihtar. Govoril je o Orovcih, mislil je pa na Ilčnika in na druge male iz domače soseske.
»Odrinili so jih z najslabšim svetom,«
*e oporekal Ilčnik. Ni hotel popasti kosti, ki mu jo je namenoma vrgel Jozelj. Ta pa je nejevoljen, da ga ni speljal, stopil prav k njemu:
»Veš, Ilčnik! Kdor reže kolač, ne bo pri isti mizi jedel ovsenjaka.«
Zasmejal se je Lahoda in pomežiknil rihtarju. Ni ušel njegov pogled Ilčniku. Premeril je Jozelj na s prezirljivim pogledom:
»Govoriš, Jozelj, kakor da je gmajna tvoja in jo deliš kakor prešce na Vseh svetnikov pri cerkvi.«
»Prešce sem, prešce tja! ga je pogledal rihtar, uperivši vanj svoje edino oko. »Ko si šel brez vprašanja kosit, bi bil pomislil.«
»Ce je Lahoda lahko, zakaj bi jaz ne smel?« se je začudil Ilčnik.
Lahoda je že hotel nekaj reči, pa ga je rihtar prehitel:
»Nič ne govori, Lahoda! Ti vem, da se ne boš puntal proti" sklepom soseske.«
Spet je hotel Lahoda priti do besede, toda Ilčnik je bil urnejši:
»Saj mu tudi ne bo treba! Za to boste že preskrbeli drugi, magnati.«
»Ti se pa tudi ne boš mogel,« se mu je zarežal rihtar. »Si že naš!«
»Ne vem, zakaj se neki prerekata,« je prišel končno do besede Lahoda. »Vedno sem čul, da je z gmajno takole: Dokler je gmajna skupaj, jo sme vsak gospodar v soseski uporabljati za pašo. Nastilj in drva se pa morata plačati. Denar gre za soseske potrebe.«
»Ne rečem, da ni res,« mu je moral pritrditi Ilčnik.
*Ce bi se gmajna delila,« je važno nadaljeval Lahoda, »pa pride na vsako jo-ho njive, travnika ali hoste še ena joha gmajne.«
»Še pet minut nimaš iste pameti, Lahoda!« se je zavzel Ilčnik.
Lahoda se je izprsil, da so mu pogledala kosmate prsi izza odpete hodna srajce:
»Ti mi je ne boš meril, da veš!«
»Ne razburjaj se, Lahoda!« ga je krotil rihtar. »Poslušajva, kaj bo povedal!« Obrnil se je proti Ilčniku: »No, kako misliš s tisto pametjo?«
»Tako, kakor je!« je vztrajal Ilčnik. »Prej je rekel, da sme vsak rabiti gmajno, sedaj pa pravi, da bi se delila po oralih. Več ko imaš, še več boš dobil od gmajne. Povej mi, Jozelj, kje je tukaj prava pamet!«
»Ne vem, Ilčnik, čemu se prepiraš s to pametjo,« je zmajeval z glavo rihtar. »Kakor otrok si, ne zameri besede. Misliš, za pašo je vsem enako dovoljena gmajna. Pa se motiš. Tebi pase črednik dve kravi, Zagoženu šest, Jergu pa samo rogačo. Kje je tukaj enakost pašne pravice, to mi povej, Ilčnik!«
Ni bil Ilčnik kos tem besedam, in je utihniL
Spet so se zagnali kosci v travo. Ze so naložili, ko je še enkrat poizkusil Ilčnik svojo srečo:
»Takšna je torej pravica: Kdor je imel že sto in sto let večje koristi od gmajne, naj ima še pri razdelitvi večji in boljši kos.«
Zdelo se mu je, da je prav pametno povedal, zato mu je laskalo, ko mu Je še rihtar pritrdil;
»Po pameti — prav govoriš!«
Začuden je pogledal'Lahoda rihtarja, ves napet, da mu oporeka. Jozelj mu je
sanju in dvakrat dcMl tudi zlato olimpijsko kolajno za pfvo mesto v umetnem drsanju na največji amaterski športni prireditvi sveta. Zdaj ponovimo še to, la je KarU potem dal slovo amaterskemu športu in se je vp sal med profesionale. Svoj pre>oo v tabor poklicnih športnikov je pred letošnjo sezono spremen!l se v drugačno obliko, in sicer tako. da Imenuje sebe in svojo skup no artiste na ledu m ne več običajne pridobitnike v spertu, KaKcr so na pr "mer boksarji, kolesarji ali nogometaši.
Zakaj pišemo o vsem tem? Iz prav za-nim v h razlegov. Karli Schafer in njegovi najboljši učenci so te dni spet otvcrUi svojo artistično sezono in hodijo iz mesta v mesto kazat svojo spretnost na ledu. Povsod, kamor jih zanese pot, imajo razprodane h'3e, po vso i j h sprejemajo nič manj navdušeno kakor prej jn prav tako tudi glede blaga ne bižiione dozdaj še niso bili mkou slabe volje. Toda, tale toda je pa vendarle nekaj čisto posebnega — med množico njegov h občudovalcev se je le pojavil mo2 — neizprosni strokovnjak, ki se je temeljito poglobil v Schaferjevo sedanje udejstvo-vanje na ledu in zapisal o njem, artistu iz sezone 1942, naslednjo skoraj porazno sodbo:
»Vsi lepi spomini na Schaferja ne morejo spremen1 ti ene ugetovitve, da namreč Karli ni več tako absoluten gospodar na ledu kakor je bil nekoč. Nečesa mu manjka, manjka v resnici zelo veliko. Manjka mu zadnjega najlepšega. Karli Schafer pleše. Toda zdaj se ne potrudi več kakor se je včasi, ker pač nima ničesar pričakovati. Šport živi v svojem ozračju, športu je treba napetosti. Kjer ni borbe, tam ni športa. Karli pa zdaj pleše. Zdi se, kakor da je vse tako brezskrbno. In tudi sigurno in brez privlačnosti. Lepo je res, toda to ni več vznemirjajoče in tudi ni več... Ita-kor v športu.
Velikih potez pri Schaferju ni več. Verna likov je samo nakazanih. Skokov Karti ne pokaže več. Vse je prav za prav strašno lahko. Drsalci, ki so ga gledali zdaj in videii pred 6 leti v Garmischu, kjer je prejel najlepše darilo za športnika amaterja, pravijo, da bi s sedanjim znanjem ne dobil nikoli več nobenega. In to drži!
Vprašanje amsterstva v športu je torej veliko težje in bolj zapleteno kakor ga jemljemo na splošno. V nekaterih športnih panogah je profesionalizem skoraj pogr'j za največje uspehe, v drugih pa učinkuje poklicno izvajanje športa razdirajoče. Pri umetnem drsanju je ta razlika menda naj-.ečja. Zdi se, kaker da bi poslovna s.ran č:sto izključila vsako vsebino, kakor da bi računi onemogočili vsako tveganje. In potem estane samo še rutina namesto dogodka ...
Schafer bo še dclgo plesal na ledu, tc«ia odslej bo same plesal in opravljal sv^je na3tope. To je čisto nekaj novega, to Je slovo od športa.«
če se prav spominjamo, smo prve znane o tej spremembi pri Schaferju c pazili te pred tremi leti v Ljubljani. Seveda so bili takrat še manj zaznavni, najmanj pa <ia nas, ki smo ga videli le ob tako redkih zato še bolj svečanih prilikah.
Paberkl Iz avtomobilizma
Združene države ameriške, ki so se swj čas bavile z načrtom, da bi kljub vojfll dale zgraditi 750.000 novih koles z nazivom »Vict.ory Bicycles«, so morale prt enem letu vojne močno spremeniti te svoje namene. Prišlo je celo tako daleč, da so zadnji čas skoraj čisto prepovedale it-delovanje koles za civilno uporabo, zaradi tega pač, ker tovarne ne dobivaj« dovolj surovin.
Kaj vem, kaj znam!
1- Kdo je izumil »godbo % eterskinrrt
valovi« ?
2.	Kaj je »mercerizacija«?
3.	Kaj je mavrica, kdaj in kako nastane?
•
4.	Trije skladni kvadrati.
V	zgornji sliki vidite narisane tri skladne kvadrate drugega poleg drugega. prvem kvadratu so oglišča spojena z raa-polovišči stranic. Te preme črte oklepaju med drugimi liki somerni osmerokotnik i'* dve četverokoničasti zvezdi, ki sta rad* boljšega pregleda narisani posebej v drugem in tretjem kvadratu.
V	kolikšnem razmerju so ploščine te obsegi črtkanih ploskev?
samo zamahnil z roko, češ ne sili vmes te nadaljeval:
»Po pameti — sem rekel in vem, kal sem dejaL Toda pamet je eno, pravic* drugo. — Vidim te, Ilčnik, da hočeš vprašati, zakaj je tako. Nikoli nisem tega iz-praševal, zato ti tudi ne vem odgovor« Vem le eno: Tako je! Ce kosiš vsaj tri» deset let travnik, od katerega plačuje so^ sed davek, lahko zahtevaš celo od gospo' ske, da prepiše na tebe sosedov travnih. Ce paseš, velja ista postava, ista, če orjel ali kopiješ. Zdaj pa pomisli na gmajno! Sto in sto let, ne le tistih trideset, ki s* v postavi zapisana —, so nekateri mant rabili gmajno, drugi več. Zato vidiš, I16* nik, jim gre tudi več pravice.«
Kakor pazljiv učenec učitelja sta poslušala vaščana rihtarja, ki je govoril kakor učen človek. Mnogo se je že preprav-dal Jozelj, pa so ga naučili pisane pravt» ce. Dobro je dela rihtarju ta zmaga, prt je še dodal zaupno, kakor da govori sam za sebe:
»Dovolj mi je bilo že vsa leta prereka" nja o gmajni Toda, dokler je bila nad nami pravi gospodar še Savja, se nisem pulil za prazen nič. Sedaj pa je čas, da razdelimo gmajno. Vsi bomo imeli vef koristi od nje Mali manj, veliki več, tod* vsi skupaj mnogo več. kakor tako, ko leži neobdelana. Cez noč seveda ne nasta*-ne j o kakor v pravljici njive in travniki S trudom bo pa tudi tukaj rasel kruh. Zato, da vesta, sem še jaz zapregel in odkosil svoj red. Da pridemo od besed k dejanjem.«
Zapičil ie koso v travo sredi voza in zataknil zadaj vile in grablje. Tudi ona dva sta se spravila na voz in so oddrdrali domov.
»JUTRO« št. 3
6
Torek, 5. L 1943-XXI
zaščitnik januarja
z erlm obrazom je gledal v prihodnost, v novo leto — Pri Rimljanih je bil Januar pssvcčen bogu Jami
Ljubljana, 2. januarja
Prvotnega pomena mesecev se zdaj več ne zavedamo. Ali ve3te n. pr., po kom je dobil ime prvi mesec v letu? Prav tako marsikdo ne ve več, od kod izhajajo 'mena drugih mesecev. Po prvotnem rimskem. Romolovem koledarju je leto štelo samo 10 mssecev. Leto se je začelo z marcem (Mar-t us), ki je bil posvečen bogu Marsu in je štel 31 dn\ April (Aprilis) je bil posvečen Veneri (30 dni), maj (Mayus) materi Merkurja, bog nji Maji, Junius so posvetili boginji Junoni. peti mcsec se tedaj še ni imenoval julij marveč Quintilis, to se pravi speti"." šeoti mesec, sedanji avgust, je bit sVxflis. sedmi September, csmi October, deveti November in deseti December. Zdaj imena zadnjih mesecev leta ne ustrezajo več vrstnemu redu, spominjajo nas pa prvotnega koledarja ter so torej zgodovinska. Trne Januarja zvira še iz poganskega baje-siovia, kakor še nekatera druga imena mesecev, a so se vseeno ohranila v krščanskem
koled-rju. Rmsko bajeslcvje nam pove marsltaj zanimivega o bogu Janusu ali Janu, ki je bil zašč:tnik januarja.
Jsmis pri nas na slabem glasu
Eog Janus'je pri nas za:adi svoje dvoličnost fV'oc-j popularen Kadar hočemo ožigosat'* hinavca, ga primerjamo z Janom, češ "kaže dva obraza in vsak je drugačen. Toda ta poganski bog ni bil nikdar vzornik hinavcev. Na slab glas je pr šel po krivici, naibrž zato, ker dandanes ljudje ne vedo več. zakaj so ga v star h časih vpodabliali z dvema obrazoma. To božanstvo so častili že Grki in nekateri mislijo, da je <>tarost Jana mnogo večja kakor rimske države. Rimljan: so prevzeli Jana od Grkov ter ga n'so mogli zamenjati z nebenim drugim, ko so prevzeli delno tujo vero. Boga Jana so začeli častiti v dobi Numa. Ta vladar kakor njegovi nasledniki ao bili hkrati Jano-vi svečenik'. Raziskovalci sklepajo, da je b i Jan Latincem eno najvišjih božanstev, če n<> najvišje, a v časteh je bil tudi pri drugih :ta'skili narod:h. Baje so to oožan-stvo častili celo Pelazgi.
Izvor imena
že v starih časih se n'so strinjali pri razlagi imena Jana Nekatere razlage so bile kaj nenavadne. Tako se jim je zdela verjetna celo razlaga, da ime izhaja iz glsrola hiare — zevati: Hanus — Janus. Misl li so, da je to ime prvotno pomen!lo isto kakor kaos, ker so pripisovali Janu, da je bil začetnik vsega Po drugi raz!agi na bi naj 'me Jan3 izviralo iz glagola ire-iti, ker je bil Jan bog med vratarji. Vendar so to razlago zavrgli Najbolj verjetno se j'm je še zdelo, da je Janus moška oblika za ime Diana. Ime Dane pa izvira 'Z besede svetei, dius, ali dium svetlo nebo. Po tem takem bi bii Jan bog svetlobe, soOn_ ca, kar je v resnici bil.
Janus je bil vratar
O imenu tega boga smo se morali malo pomeniti,i da fcomo laže razumeli, kakšne naloge so pripisovali temu božanstvu. Jan je bil najprej nebeški vratar. Ne sicer z istimi nalogami, kakršne pripisujemo dandanes sv. Petru; Jan je odpiral nebeška vrata zjutraj, da se je zdanilo, in zaprl jih je zvečer za sclncem. Sloviti pesnik Ovidij je položil Janu besede v usta: »Predstojnik sem nebeških vrat...« Ovidij mu je pa tudi pripisoval, da je bil gospodar nad zemljo in morjem in sploh vrat prj vseh poteh in prehodih. Zato je pa bil tudi posrednik med nebom in zemljo, kajti odpiral je vrata prošnjam, ko so se ob daritvah dvigale do bogov. Nebeškega vratarja seveda ne smemo uvrščati med navadne vratarje. Bil je vratar nad vratarji in brez njega se niso mogla odpreti nobena vrata, tako da tudi luna ni mogla začeti svetiti. Zaradi tega so temu b:gu posvetili tudi začetke mesecev, kalende.
Janus in januar
Zakaj so posvetili januar bogu Janu? Posamezni meseci so imeli svoje božanske zašč tnike, kakor smo sprevid li iz umen mesecev. Prvotno pa januarja še ni bilo m prvi mesec je bil marec. Ko so koledar popravili, da bi bolje ustrezrl solnčnemu letu, »o leto podaljšali in pozneje je postal prvi mesec leta januar. Ta mesec se je pa začenjal po najkrajših dneVh, kc se je solnce zopet začelo vračati. To se pravi, da je Ta-r.us odpiral sclncu vrata ob naravnem začetku leta. Zato so mu posvetili prvi mesec v letu kakor so mu posvetili že kaiende.
Tudi vratar pristanišč
Janus je bil tudi gospodar nad vodami,
studenci, rekami in morji, zato je pa bil	\
zaščitnik pristanišč; kot zašč;tnika luk so	j
imenovali: Janus Portunus (portus . luka).	J
Sicer bi to ime lahko izhajalo tudi od vrat,	;
vendar so Jana časf li tudi kot varuha pristanišč. Svetišče so mu postav: 11 »in portu Tiberino« pod Aventinom. V počastitev Jana so praznovali 1. avgusta Pcrtunalije. Janu so tud' pripisovali, da je bil začetnik ter izumitelj brodarstva.
Janus je zapiral demona vojne
Izza dobe kralja Numa je bil Jan tudi naznajevalec miru in vojne. Bil je pač vratar vseh vrst, ki je skozi nje prihajalo vse usodno in veliko. Raziskovalci trde celo, da je ime Jana dalo tudi ime prehodom ali vratom, nikakor se pa Jan ni imenoval po vrat h. Prehod se je v latinščini imenoval ianus, vrata pa janua. Janus je pomenil vsak prehod skozi vrata, pod cbokorn itd. V takšnih prehodih so postavljali Kipe, posvečene Janu. Iz nekaterih takšnih prehodov so nastala prava svet šča. Janu ;e bilo posvečenih mnogo svetišč in najbolj sloveče je bilo na forumu. V njem je b'l Kip dvo-obraznega Jana. — Po Ovid ju, pravljici, so začeli pripisovati Janu, da zapira demona vojne tako: Ko so Sab;nci pridrli v Rm zaradi uropanih žen in hčer, je Jan odprl svoj studenec ter razlil po sovražniku vodo in žveplo. Poslej so bila Janu posvečena vrata na forumu v miru zaprta, med vojno pa odprta. — Toda že prej so verovali, da ima Jan v m;ru zaprtega demona vojne. Ko ga je izpustil — kar je lahko storil kadar koli — se je vojna začela in nihče je ni mogel preprečiti. Zaneslj'vo je, da so v Janovih svetiščih že v davnini žrtvovali božanstvu ob začetku vojne. Vergil pri_ poveduje, da je konzul, ko so sklenili vojno, oblečen v kvirinalski trabeo, krasen plašč, odprl vrata svetišča ter razglasil vojno. Podobni obredi so bili najbrž v navadi tudj ob koncu vojne. Včasih je m'n la zelo 2olga doba. preden §o zopet odprli Janovo svetišče, odnosno vrata.
Prvi januar velik praznik
Rimljani so pogosto proslavljali Jana, največj' praznik je pa bil prvega januarja, kar je razumljivo, saj je bil ves ta mesec posvečen Janu. Zjutraj 1. januarja so se vsi obračali na mogčnega Jana ter ga pro-
sili, naj bi bilo leto srečno. Tedaj so si tudi vošč'11 srečo kakor si jo voščimo dandanes. Hkrati so si tudi delili darilca, ki so jih imenovali strenae. Ime se je ohranilo v francošč ni v besed' čtrennes. Ta darilca so bila posušeni datlji, smokve in med, kakor pravi Ovidij: palma rogosaque carica, candida mella. Priljubljeno darilo je b'lo tudi novč č, ki je bila na njem Janova podoba. Novoletna darila so bila dobro znamenje — omen — za novo leto in bila so v splošnem v navadi. »Patrom« so 1. januarja prejemal' od svojih klientov voščila: annum novum, faustum, felicem tibi! — Rimljani so verovali, da je vse dobro, če je začetek dober, zato je tudi vsak na novega leta dan začel svoje delo, ne glede 'ia poklic, kajti sicer bi mu ne šlo dobro od rok med letom. Celo pretor je sedel ta dan na svoj »tribunal«. Prvemu januarju so prip'scvali posebno velik pomen zlasti od dobe, ko so konzuli začeli nastopati s"oje službe na ta dan (od 1. 153. pr. Kr.). Vstajali so zelo zgodaj, še preden se je ^danilo ter so opazovali znamenja, ki so jim napovedovala prihodnost. Petem so se konzuli oblekli v uradne obleke, sprejeli vošCla svojih pristašev ter odšli proti kapitolu, da so tam darovali Jupitru kot najvišjemu varuhu države.
Jan je gledal v prihodnost in preteklost
Janu so pripisovali, da je bil vse vid on, ker je imel dva obraza. Zato je pa tudi gledal v prihodnost; z enim obrazom je g'e-dal v preteklost, z drugim v prihodnost. Zato je tudi ob novem letu, v svojem mesecu gledal vnaprej, škoda samo, da ni razodel, kar je videl. Raz skcvalci pravijo, da je dvojni obraz značilnost solačnega boga. Včasih so pa Jana tudi upodabljali s štirim obrazi. Sicer pa razlagajo Jamovo dvoličnost tudi s tem, da je bil vratar ter je gledal ven in noter — moral je vse videti. — Zdaj pa. ko Janus gleda v novo leto, naj bi videl vse, kar si ljudje žele dobrega; januar mu je še vedno posvečen vsaj po imenu, a s tem ni rečeno, da mora bitj ta mesec dvoličen.
ratka zgodovina postelje
Prava postelja se je gnjavila v severni ln srednji Evropi šele v 6. stoletju
Postelja je bila gotovo prvo pohištvo ki si ga je človek omislil. Navzlic temu pa ni tako stara, kakor človeštvo samo. O tem se lahko prepričamo pri primitivnih ple menih, ki še zdaj ne poznajo post.vj.2 in sploh ne pravega lež'šča, temveč počivajo kar na tleh in če jih zebe, si kvečjemu pokrijejo golo ležišče z l stjem ali slamo. Da-si ne tako kakor človeštvo samo, je pa postelja vendar že zelo stara. Uporabljali so jo že v starem Egiptu, pa tudi AsTci in Perz'jci so jo poznali.
Homer je v »Odiseji« podrobno opasal staroveško posteljo, kakršne so imeh v bogatih hišah. To je bila že neke vrste luk-susna postelja, narejena iz dragocenega lesa ter bogato okrašena z rezbarijami 'n zlatimi, srebrnimi ali slonokoščenimi vložki. Blazine so počivale na širok h jermenih iz rdečega usnja in postelja je bila pokrita z dragocenimi kožami ter odejami.
V Homerjevih časih so uporabljali luk-susne postelje še izključno za spanje ali počivanje. Pozneje so pa služile postelje še drug'm namenom. Stari Grki in Rimljani niso uporabljali postelj samo za nočni počitek, temveč so na njih tudi sedeli čez dan ali pa jih uporabljali celo namesto stelov pri jedi. Stanovanjska oprema starih Grkov in Rimljanov je obsegala samo postelje jn po njih številu se je poznalo gospodarjevo premožerjsko stanje. Dočim imam-« zdaj po stanovanjih samo eno posteljo za vsakega druž nskega člana, so imeli stari Grki jn R.mljani po tri al ceio štiri. Ce so prišli gostje v h šo so pač sedeli na posteljah. Grške in rimske ;~.stel„e so bile bronaste ali lesene, imele so štiri ali šest nog. lepo izrezljan'h m cKia-šenih. Pokrite so bile s kožami, volnenimi odejami ali platnenimi rjuhami. Posebnih bla-z'n za vzglavje stari Grki in Rimljani večinoma niso poznali.
Germani so imeli v najstarejših časih v svojih hišah ležišča iz blaz nic in odej, ali pa so spali kar na klopeh ob stenah. Klopi so pokrivali s kožami, blazinami in odejami. čez dan so pa sedeli na njih. Tudi pri nas naletimo tu pa tam na krrletih še zdaj na široke klopi ob stenah, zlasti pa ob pečeh. Na teh klopeh spe otroci pa tudi cdrasli tam, kjer šteje družina mnogo članov, da nima vsak svoje postelje. Otroci po kmetih spe pozimj tudi na peči, ki je vso
noč prijetno topla, šele v šestem stoletju so se pojavile v severni in srednji Evropi prave postelje. V zgodnjem srednjem veku ljudje v posteljah niso ležal', temveč napol sedeli. Pernice s? prišle v rabo šele v 18. stoletju. V srednjem veku so bile postelje zelo vel ke in bogato okrašene, pozneje so pa postajale vedno manjše in okraski so polagoma izginjali.
Nov čuvar madžarske lerone
Na predlog državnega upravitelja je bil imenovan na mesto umrlega grofa Ti-gorja pl. Telekyja za čuvarja madžarske krone podpredsednik poslanske zbornice baron Albert Radvansky. Madžarska ima dva čuvarja krone. To je izredno visoka čast v okviru madžarske ustave. Položaj čuvarja krone sloni na dejstvu, da madžarska krona v nasprotju z insignami drugih evropskih vladarjev ne pripada kralju odnosno kraljevski rodbini, temveč narodu.
Umetnostna razstava v Sofiji
V	nedeljo je bila otvorjena v Sofiji 16. splošna razstava s kratkim nagovorom predsednika Zveze upodabljajočih umetnikov in prosvetnega ministra. K otvoritvi so prišli zastopnik kralja Borisa, več ministrov, zastopniki mestne občine, univerze in vojske. Razstavljenih je okrog 500 slik in plastik. Razstavlja nad 150 umetnikov. Razstava bo odprta mesec dni.
Varčevanje z električnim tokom v Sofiji
V	Sofiji je letos poleti primanjkovalo vode, ker je bilo poletje izredno suho. Jeseni je sicer večkrat deževalo, toda s tem se položaj ni mnogo zboljšal. Preskrba gospodinjstev z vodo je sicer malone v polni meri zagotovljena, pač pa primanjkuje vode mestni elektrarni. Zato je treba z električnim tokom varčevati. Nekaj ur na dan morajo električni štedilniki in električne pečice po stanovanjih počivati. Na mero-dajnem mestu pravijo, da bodo trajale te omejitve do marca.
Križem sveti
*	italijanski sl'karji v filmu. Neka italijanska filmska družba pripravlja več filmov, ki bodo prikazali življenje znamenitih slikarjev. Cancilieri bo režiral film o Tintorettu, Saito film »Caravagio«. Pozze-ti pa film »Botticelli«. V načrtu je tudi film »Štiri bitke« s slikami Paula Uccella. Piera della Francesca. Raffaela in Tinto-retta.
*	Najstarejši krotilec. V Bariju je obhajal te dni 651etnico rojstva g. Oscar B r u -mer, najstarejši med italijansk.mi krotilci. Brumer je bil uslužben v znanem cirkusu Togniu in je na svoj 65. rojstni dan dal slovo težavnemu poklicu. Na njegovo mesto je stopil 231etni Napolitanec Salva-tore Cervo.
*	Italijanski delavec je rešil nemškega vojaka. Nedavno polnoč je slišal delavec Fiorentino Tortato, stanujoč na Lidu v Ve-neziji, obupne klice na pomoč. Klici so prihajali' iz kanala Via Cipro. Tortato je pri_ žgal žepno svetilko in pogledal skozi okno. Opazil je v vodi pol seboj nemškega vojaka, ki je skušal priplavati k bregu Tortato je 'ne glede na hladno noč in meglo planil v vodo ter pomagal nemškemu vojaku na suho.
*	Huda železniška nesreča. Iz Ottawe poročajo, da je železniška nesreča pri Al-montu (Ontario) zahtevah 32 smrtnih žrtev in preko sto ranjenih. Zaradi napačno postavljenih kretnic se je tovorni vlak zaletel v osebnega Nesreča se je zgodila preteklo soboto zvečer
*	Usoden strel. Občinski stražnik Castelii iz Varza pri Domoiosoli je doživel nenavadno dogodovščino. Med tem ko je bil v službi, ga je zadel strel iz puške nekega lovca. Svinčenka ga je ranila na zapestju in sicer v trenutku, ko je z roko nesel pipo v usta. Castelii pravi, da mu je kretnja z roko rešila življenje, sicer bi bil zadet v srce.
*	Rop v angleškem kinematografu. V Horstanu (Essexj sta dva moška, preoblečena v kanadsko vojaško uniformo napadla kinematografsko blagajno. S pištolami v rokah sta prisilila blagajničarko, da jima je izročila ves denar, ki ga je bila vnovčila za predstavo za božične praznike. Ko je kriminalna policija prispela na mesto, kjer je bil izvršen rop, ni bilo o storilcih nobenega sledu več.
*	Iz Stockholma v New York v trinajstih urah. Dve veliki švedski družbi, »Svenska Amerika Linien« in »Aerotrans-port«, sta se zedinili v veliko zlružbo, ki ima namen po sedanji vojni urediti dnevno letalsko službo med švedsko prestolnico in New Yorkom. V službi zračnega prometa bodo ogromna letala, katera bodo poganjali po štirje motorji. Gradbeni načrti teh letal predvidevajo celo luksuzne prostore s salonom za obede. Vsako takšno letalo bo razpolagalo z udobnim prostorom za 56 potnikov, ki boio imeli med vožnjo na razpolago telefon, radio, kinematograf, izbrano knjižnico in, kar se razume samo po sebi, prvovrstno kuhinjo. Posadka bo sestavljena iz poveljnika, dveh pilotov, dveh mehanikov, dveh mojstrov, dveh radiotele-
t
V globoki žalosti sporočamo, da nam je dne 2. januarja 1943 ponoči umrl naš dobri soprog, oče, brat in tast, gospod
Steiner Anton
tesarski mojster in gostilničar
Pogreb bo v torek, dne 5. januarja t. 1. ob %4. uri popoldne z Zal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 4. januarja 1943.
Žalujoča soproga MARIJA, sin LEOPOLD — in ostalo sorodstvo
grafistov, iz upravitelja letala, kuharja, podkuharjat štirih natakarjev, dveh stre-žajev, enega pikola m dveh strežnic v baru. Izračunali so tudi, da bo veljala vožnja s takšnim letalom od Stockholma Jo New Yorka približno 8.000 lir. Letalo bo potrebovalo za tak polet 13 ur, letelo bo z brzino 380 km na uro in sicer v pribLžni višini 1.000 metrov.
» Dve železniški nesreči. V bližini Ankare sta trčila dva vlaka. Trije vagoni so se iztirili in delno razbili, sedem oseb je bilo ranjenih. Druga železniška nesreča se je primerila blizu Carigrada zaradi napačno postavljene kretnice. Tam je zav zil neki vlak v vlak iz nasprotne smeri. En potnik je bil ubit, 15 oseb pa je bilo hudo in lahko ranjenih.
•	Osveta zavrnjene neveste. V Alt'chi-aru pri Padovi je neki kmetski fant odslovil svojo nevesto ki si je nato iznvslila svojevrstno osveto Ko sta šla nien bivši zaročenec in niegova nevesta od poroke iz cerkve, je odstavljena nevesta stop-la k novoporočenemu paru ter izročila ženinu mrtvaški venec z napisom na črnem traku: »V globoki žalosti. Tvoia Antoanetta.« Svatie so bili nemilo dimieni
•	NemSki tečaji za italijanske pisatelje so se pričeli te dni pod pokrov'telistvom društva rimskih pisateljev na univerzi v Rimu.
*	70 let Budimpešte. 22 decembra Je minilo 70 let. ko je bil sprejet sklep, da se združita mesti Ofen in Pest z mest-m Alt-ofen in Margaretinim otokom v Budimpešto Rast madžarske prestolnice, ki šteje danes precej nad mil jon prebivalcev je bila silno h:tra. Leta 1850. sta mesti Pest-ofen in Altofen šteli skupaj samo 168 000 prebivalcev. Prvi budimpeštaneki župan Karel Kammermeyer. ki mu je bil pred kratkim postavljen spomenik, si je mnogo prizadeval, da je :z prvotnih treh mest ustvaril moderno prestolnico Budimpešto.
*	Učitelji se izobražujejo za strokovne delavce. P0 nemških Jist'h povzemamo da se je položaj v ameriškem ljudskem šolstvu po enem letu vojne že tako poslabšal da grozi resna kriza. Razen vpokiicev v ameriško armado se pozna veliko pomanjkanje učiteljstva tudi zaradi tega. ker se desettisoč: ljudsko-šolskih učiteljev, ki so bili izredno slabo plačani, niso mogli upreti skušnjavi, da ne bi iskali zaposlitve v velikih industrij sk h središčih. Tam se izuče za strokovne delavce in imajo potem možnost za mnogo višji zaslužen kakor so ga imeli kot ljudski vzgojitelju
*	Strežnica v petih vojnah. Dne 31. decembra obhaja svoj 100. dan Berlinčanka grofica Jenny Kellerjeva, najstare ša strežnica nemškee-a Rdečega križa. To kariero je začela leta 1864. v vojaškem lazaretu v Flensburgu. Udeležila se je petih vojn. Grofice se živo spominja svojega življenja in je navzlic visoki starosti še svežega duha.
•	Veliko jezero je izginilo. Biološka odprava Sagan-Omo, katero vodi EdoarJ.o Zavattari, je leta 1939 ugotovila, da je na
zemlji i južne Abesin'j& 'zginilo tako zvn n<_ štefan<»vo jezero, ki je v zadnjin 5&
etih večkrat spremenilo svojo oolikc. Zavattari i2raža v »Bollettinu dei'a Socleta Geografica It<aianai sodbo, da je ;ezero izginilo zaiad' tega, ker so vode poniknile pod zemljo.
Izhiral je in dotrpel 3. januarja t. 1. gospod
Kandare Alefz
iz Dan
Dragega pokojnika spremimo dne 5. januarja 1943 ob %3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, Dane, 3. januarja 1943.
UŽALOŠČENI SVOJCI iz Loške doline in Ljubljane
K Večnemu je odšla naša ljuba žena, mati, stara mama in teta
URŠULA AŽNOH roj. MERSOL
previdena s tolažili sv. vere v 86. letu starosti.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo 6. januarja 1943 ob 14.30 z 2al, iz kapelice sv. Marije, k Sv. Križu. — Maša zadušnica se bo zanjo darovala 11. januarja ob 6.30 v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 4. januarja 1943.
Žalujoče rodbine: AŽNOH, FELDIN, MERŠOL
P. G. Wodehouset
64
I SAH
Humor!stičen romat*
Nekaj minut po tem razgovoru je Sam, ki je kot dober hišni gospodar škropil svoj vrt, začul nedaleč od sebe zamolkel hrup. Odložil je škropilno cev in z velikimi koraki krenil proti hiši. Prišel je baš za časa, da je videl, kako so se zadnja vrata silovito odprla in kako je njegov »hlapec za hišna dela« v divjem begu planil čez prag.
Lončena skleda je priletela za njim, za las mimo glave, in se kakor jajce raztreščila na vrtnem zidu.
»Hlapec za hišna dela« se je skokoma pognal do vrtnih vrat ter izginil na prašni cesti, med tem ko je Sam, ki si tega poloma ni znal razložiti, jadrno stopil v kuhinjo. Tam je našel Hasha v stanju nepopisne razjarjenosti.
»Prepirček, a?« ga je vprašal in pomežiknil.
Hash je hitro še izrekel nekaj mornarskih kletvic.
»Za mojim dekletom lazi, pa sem mu povedal, kaj mislim o njem.«
Sam je tlesnil z jezikom.
»Otroci so pač otroci!« je modro dejal. »A povejte mi, Hash. po nekih besedah, ki so vam ušle cnoči, ko ste se vrnili domov, bi človek sodil, da se vaša vnema za sveti zakon polagoma ohlaja.
Mar ne?«
»Ehm?« je vprašal gospod Todhunter.
»Po načinu, kako ste se snoči izrazili o nespa-metnosti prenagljenih porok, sem mislil, da se nekaj kesate. Z drugimi besedami, bili ste podobni človeku, ki se skuša otresti vseh čuvstvenih vezi. Zdaj pa mahoma vidim... Bogme, zdi se mi, da ste priredili pravi turnir!« »Kako mislite?«
»Govorim samo o tem, kar sem videl na svoje oči. Ste se nemara kaj premislili zastran prenagljenih porok?«
Hash je poparjeno buljil z očmi v štedilnik. Bil je pač izmed tistih ljudi, ki le s težavo najdejo pravo besedo za to, kar jih grize.
»Nu,« je rekel po daljšem molku, »stvar je ta, da sem včeraj prvič govoril z njeno materjo.«
»Aha« je rekel Sam, in zona ga je izpreletela. »To je bilo pogumno dejanje, ki ga jaz ne bi tvegal kar tako.«
»Povejte mi, Sam,« je Hash mrko nadaljeval, »kaj menite, ali postanejo vsa dekleta takšna, kakor njihove matere?«
»V nekem oziru že.«
Zdaj se je tudi Hash zgrozil.
»Toliko drži, da se v mislih mnogo več ukvarjam z njo takrat, kadar sem daleč od nje.«
»Ta pojav je vsem zaljubljencem skupen. Razdalja dela srca bolj nežna, pravi star pregovor.«
»A jaz sem hotel reči, da se v mislih mnogo več ukvarjam z njeno materjo,« je Hash še bolj mrko nadaljeval.
»Z njeno materjo?«
»Da, z materjo. In prav v takih trenutkih bi se čutil najbolj srečnega, ko bi vedel, da je vsega konec... Potem pa, ko spet sedim zraven nje in jo držim okrog pasu...«
»Za Boga!« je Sam poskočil. »Ali tudi zdaj govorite o materi?«
»Ne. Zdaj mislim dekle.«
»O, v redu. Pravite torej, da jo držite okrog pasu, in po tem takem...«
Hash je prikimal.
»In kadar se gledava, ona mene in jaz njo, tedaj je stvar povsem drugačna... Navadila se je, da iztegne bradico proti meni in strese tiste goste lase...«
Sam mu je razumevajoče pritrdil.
»Vem, Hash, tudi jaz vem, kako je to,« je dejal in se nasmehnil. »Ženske so vse enake. Od sile mnogo se zanašajo na to stresanje las. Nu, ako hočete poslušati dober svet, ki ga daje stara gospa dekletom vse Anglije s Škotsko vred, prečitajte njen odgovor neki ,Bonnie Lassie' iz Glasgowa v današnji številki ,Home Companiona'... Tu gre, da se tako izrazim, za strah pred taščo. A ko že govoriva o teh rečeh, dragi Hash, vas hkratu prosim, da bi se kolikor moči vzdrževali ubijanja našega hlapca Saj menda res ni kajsi prijeten na oko, toda koristen je. Ne pozabite, da se bo Amy čez nekaj dni spet kopala.«
Hrabrilno se Je nasmehnil tovarišu svojih pustolovščin in odšel spet na vrt	_
Pravkar je hotel znova seči po škropilni cevi, ko je zbudilo njegovo pozornost nekakšno hlastno drsanje z nogami na oni strani plotu.
Naslednji mah je začul glasen vzkrik, v katerem je takoj spoznal Kayin glas.
Mračilo se je že, a vendar je videl dovolj, da je vsaj v glavnem zaznal, kaj se godi pri ,Sv. R.afaelu*. Čeprav se je odigraval ves prizor v nekakšni megli, je vendar razločil na sosednjem vrtu moško postavo. Zdelo se mu je, da ta moška prikazen daje gospodični Derrickovi pouk o »džiudžitsanju«, če pa tega ne, da jo skuša objeti proti njeni volji. In ker je imel to razlago za bolj verjetno, si je dejal, da je prišel trenutek, ko mora vsak, kdor je dobre volje, priskočiti šibkejšemu na pomoč.
Sam je bil človek naglih dejanj. Več poti se mu je odpiralo. Mogel si je reči: »Kaj meni mar?«, r»ogel je napadalcu od daleč povedati svoje mnenje, ali pa skočiti čez plot in planiti deklici na pomoč. Toda nobeno teh sredstev se mu ni zdelo zadovoljivo. Že od nekdaj je imel navado, da je najprej nekaj storil in šele potem premislil, ali je bilo prav. Skratka, v svoji vzkipljivosti si ni znal drugače dati duška, kakor da je zgrabil za škropilno cev in spustil
na borečo se dvojico močan brizg mrzle vode.
• • *
To zdravljenje je takoj zaleglo.
Ko je moški član skupine dobil po glavi in po drugih delih telesa tako izdaten blagoslov z najboljšim blagom, kar ga dobavlja valleyfieldska družba za pitno vodo, se je očitno z vso jasnostjo zavedel, da prihajajo nasprotni stranki na pomoč.
Urejuje:
Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: »Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiska m a rja: Pran Jeran - Za inseratni de) je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani
>