7. številka
Ljubljana, v torek 10. januvarja.
XXI. leto, 1888.
Izhaja vsak dan «vc*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom racana se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znafia. Za oznanila plačuje B6 od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., <V se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole" frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravništvoje v Rudolfa Kirbišp hiši; „Gledališka stolba". Dpravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zdravstveni zakon za Kranjsko.
X. Vsi omikani narodi obračajo glavno skrb na človeško zdravje, tako iz narodno-gospodarskih, kakor iz humanitarnih ozirov. Narod je le taČas krepak in zmožen, da si ohrani svoj obstanek, ako so njega člani zdravi na telesu in na duhu. Vsaka bolezen nalaga več ali menj stroškov ne samo prizadetemu, temveč odteguje njegovo delo skupnosti, torej na dvojno stran oškoduje narodno gospodarstvo. In ako umrjeta oče in mati, zapustivši otroke nepreskrbljene brez premoženja, naloženo je občini novo breme, kateremu se ne more odtegniti. Pa tudi Človekoljubje zahteva, da se pobrinemo za revne bolnike ter jih oskrbujemo v bolnicah in hiralnicah
Koliko boleznij pa bi se odvrnilo, ko bi zdrav stvene razmere bile urejene in koliko boleznij bi ne vodilo k smrti ali k hiranju, ki se ne da več popraviti, ko bi o pravem Času bil poklican zdravnik. Zato smo z veseljem pozdravljali vest, da kranjski deželni odbor skupno z vlado izdeluje načrt zakona, po katerem bode uravnana zdravstvena služba v občinah na Kranjskem. Načrt je bil predložen deželnemu zboru in kakor smo poročali, v občinskem odseku vsprejet z nekaterimi izpremembami. Ako pritrdi deželni zbor, potem smemo upati, da bode odpomagano glavnemu nedostatku v deželi, to je pomanjkanju zdravnikov.
Odkar so odpravljene šole za ranocelnike, čutimo v vseh deželah, da so manjša število zdravnikov, ker ni naraščaja za one kraje, v katerih so sedaj bili ranocelniki. Promovitani zdravniki ostajajo v mestih, najrajše v večjih mestih, kjer jim življenje bolj ugaja, na deželi pa se nećejo naseljevati, česar jim ne moremo zameriti. Ne le, da je praksa posebno v goratih krajih jako težavna, tudi zaslužek je tako pičel, da doktor ne more živeti primerno svojemu stanu in po višji omiki pogojenim potrebščinam, ako nema neke gotove podloge v stalni plači. Kaj potem, ako izu in rjo kirurgi, drugih zdravnikov pa ne bode ? Celi okraji bodo brez vsake zdravniške pomoči in gorje* obolelemu, ki za drag denar ne bode mogel dobiti zdravnika. In to se utegne zgoditi že v malo letih.
Od 43 ranocelniških služeb je že zdaj 9 iz-
praznjenih, za katere se nikdo ne oglasi, dasi znaša letna nagrada 500 do 700 gld. Kar je še kirurgov, so večinoma stari nad 50 let, najmlajši jih šteje 44, 8 jih je mej 50 do 60 let, 9 mej 60 do 70 let, dva sta stara nad 70 let. V Ljubljani je toliko doktorjev, da pride jeden na 1100 ljudij, po vsej drugi deželi pa jeden zdravnik na 11000 in jeden doktor na 22.500 ljudij. Te razmere bodo čedalje huje, ako ne bodo sistemizovane takšne zdravniške službe, da bodo vlekle promovirane zdravnike na deželo.
Glavni pomislek so stroški, ki bi potem na stali in obtežili občine. Toda na Kranjskem že plačujemo take stroške iz okrajnih kas takozvanim okrajnim ranocelnikora, ia sicer v nekaterih okrajih prav izdatne. Po 700 in 800 goldinarjev dobivajo že zdaj zdravniki, zlasti tam, kjer hoče okraj imeti doktorja. Ako se torej urejajo zdravniške službe, bodo stroški le malo po&kočili, a po načinu, katerega nasvetuje načrt, bode večina okrajev ostala pri sedanjih stroških, ker bode prevzel deželni zaklad oni del plač, kateri presega 2% naklado na direktne davke. Iz deželnega zaklada bodo dobivali zdravniki tudi petletnice in za slučaj umirovljenja pokojnino. Zato pa bode zdravnike imenoval deželni odbor, ki pa je vezan na ternopredlog zdravstvene občine.
Plače zdravnikom so določene po 600, 700 in 800 gold., najvišji razred za tiste kraje, kjer je zdravniška služba najtežavnejša. Naslov bode „okrožni zdravnik". Umeščen kot okrožni zdravnik sme biti tisti, kdor je upravičen zvrševati zdravniško prakso, a btaloo umeščen le promoviran zdravnik. Kirurgi, ki bi začasno opravljali službo okrožnih zdravnikov, morajo dobivati plače najmenj po 400 gld. na leto.
Ako bode, kar gotovo upamo, deželni zbor pritrdil temu zakonu, potem bode Kranjska prva dežela, v kateri bodo zdravniške službe stalno urejene. Potem pa se bodo tudi slovenski abiturijenti rajši obračali do medicinskih studij in dobivali bo-demo domače zdravnike, imeniten faktor v narodnem oziru. Ko bi pa vse ostalo pri starem, bodemo kmalu v mnogih okrajih brez zdravnikov, ali pa se bodo naseljevali po mestih nemški ali celo židovski zdravniki, kar se že seduj dogaja. V deželni bolnici Ljubljanski ni mogoče imenovati za sekundarijske
službe slovenskih doktorjev, ker jih ni, temveč vsprejemati morajo se tuji, slovenščine nezmožni, židovski kompetentje. Zato je zdravstveni zakon eminentne važnosti za Kranjsko, pa tudi za druge slovenske pokrajine, ker bode mnogo dijakov privabil v medicino.
Neki nemški list se je nedavno pobahal, da imata le dve nemški [deželi: Koroška in Moravska — nemški v očeh pangermanov — že zdravstvene zakone, da pa od dežel, kjer zapovedujejo Slovani, ni pričakovati tacega kulturnega napredka. Mej tem sta nižje-av8triJBki čisto nemški in štajerski deželni zbor že odklonila uravnavo zdravstvene službe. Kranjski slovenski zbor pa ne bode le zakona vsprejel, ampak prvi v Avstriji zagotavljal zdravnikom eksi-8tencijo primerno njihovim študijam in s tem bode dokazal, da se ne prestraši nobenih žrtev, kjer gre za pravi napredek in za podlogo narodnemu blago stanju, za zdravje.
V LJubljani 9. januvarja. Kar se tiče položaja, je karakteristično, da skoro vsi ruski listi obožavajo Nemčijo in napadajo Avstrijo. Še nedavno je „Novoje Vremja" priporočalo, da bi se Rusija direktni) sporazumela z Avstrijo o bolgarskih zadevah. Sedaj pa isti list baš nasprotno piše. Ta list odgovarja na vprašanje, če bi direktno sporazumljenje z Avstrijo ne bilo najbolje, z odločnim „neu. Vzajemno postopanje z Avstrijo je Rusiji vselej škodovalo. Nemčija ne bode pobijala Rusije, pač pa naredila neškodljiv nam sovražni del Avstrije. Vzajemno postopanje z Avstrijo v vztočneni vprašanji bi pa položaj še bolj zamotalo, Avstrija bi tudi po mirnem potu spravila plo dove. Kakor se sodi, je ta članek inspirovala vlada, kar mu daje posebno važnost. Izmej ruskih listov še sedaj jedini „Svjet" zagovarja neposrednje spo-iizumljenje z Avstrijo o bolgarskem vprašanji.
Sedaj se kaže, da je Bismarck prav imel, trdivši, da je njemu najkrajša pot v Peterburg. Ne ve se pa, kako dolgo bode to dobrikanje trajalo. V Rusiji bodo zopet začeli premišljevati, da nemško prijateljstvo pač ni tako odkritosrčno, kajti sicer ne bi Bismarck sklepal zvez z državami, ki so Rusiji sovražne.  Samo razkritje, da so carja sleparili
LISTEK.
Ivan Gundulić.
K tristoletnici njegovega rojstva.
Spisal Anton Trstenjak.
V zadnjem članku označili smo vsaj v kratkih črticah dobo, v kateri je živel Gundulić. Nismo povedali vsega, ker bode temu prilike na drugem mestu. Za danes smo bbečali, da povemo katero o življenji in delih Gunduličevih, in mislimo si, da bode cenjeni čitatelj pričakoval, da mora življenje tolr velikega pesnika, kakor je bil Gundulić, biti zelo zanimljivo, saj je tudi naravno, da radi mnogo čujemo in čitamo o svojih ljubimcih. Žal, o Gun-duliču ne moremo povedati mnogo. Jedva da nam je književna zgodovina zapisala in obranila dan rojstva in smrti Gunduličeve. Rodil se je, kakor smo rekli, dne 8. februvarja 1588, a umrl dne 8. decembra 1638. Živel je torej le petdeset let. To je malone vse, kar vemo o življenju Gunduličevem, a kaj se je zgodilo v pesnikovem življenju v tej ne dolgi dobi, to nam zakriva črna tmina. Gundulieev rojak, učeni zgodovinar Serafin Cer v a, takisto
DubrovČan, ki nam prvi poroča o Gunduliču, podal nam je o njem neznatne beleške. Naši stari pred niki niso slutili, kako dobro bi nam došle navadne vesti o življenju pesnikov, katere so sicer do neba hvalili ter se divili njib delom ; niso slutili, da bi mi njih dela Še bolj razumeli, ako bi nam bile znane njih socijalne razmere v vseh podrobnostih. Še le Italijau Appendini, kije preložil Gundulićevega „Osmana" na italijanski jezik ter izdal ta prevod v Dubrovniku leta 1827., izveščuje nas nekoliko natančneje o življenju Gunduličevem; ali tudi vse to, kar nam je zapisal o pesniku, je borno malo. Appendini je hvalil in proslavljal pesnika; napisal nam je takorekoč pravi slavospev o njem, misleč, da so dela Gundulićeva sama že toli slavua, de jamčijo pesniku najtrajnejši Bpoiniuek za poznejše čase.
O Gunduliču tedaj vemo samo toliko, da je ud obitelji slavne, znane že v prastaro dobo Oče mu jo bil Fran Gundulić, in zato se je on zval po tedanjem običaju Ivan Franjiu Gundulić, ali kakor gotovo vemo, niso se njegovi predniki pisali iu zvali za Gunduliče, nego za Gondola po laškem vzgledu. Učil se je prava in je bil jedenkrat knez republike dubrovniške. Ko mu je bilo tridesut let, poročil se je z Nikolieo Sorkočevičevo.
Za Grundulića bila je dubrovniška republika na vrhuncu slave svoje, bila je v največji moči in ugledu pri sosednih narodih, celo po vsej Evropi, kar je moralo nemalo uzpodbujati našega pesnika na duševno delovanje. Dubrovniških patricije v ugled na zunaj in izborno društveno življenje doma, mej meščani samimi, ponos na ime svoje, na naroduost svojo ; vse to je v prvi vrsti pripomoglo, da se je dubrovniška književnost bujno razcvitala mej meščani; vse to je neizmerno pospeševalo razcvit književnosti in plemenito tekmovanje mej pisatelji. V nobeni slovanski književnosti ue nahajamo tako zanimljivega tako nekaj posebnega pisateljevanja, kakor ravno v Dubrovniku. Naš Boris Miran hi je želel devete dežele, katero nam je predočeval kot idejal društvenega življenja. Tako idejalno društvo jo bilo nekdaj v Dubrovniku. Naše denašnje društvo razlikuje se v mnogem od društva, ki se je bujno razvilo za dubrov-niške republike. Jaz vsaj ne nahajam nikjer v slo vanskib književnostih jednakoga društveuega življenja; ne nahajam tistih plemenitih potreb, katere so bile pogoj iu steber navadnim zabavam.
Danes se hoče svet zabavati, kakor so se hoteli zabavati tudi dubrovniški patriciji, toda namen današnjim zabavam j e b o 1 j p I i t v a, uii anja
s ponarejenimi papirji, ne bode zadostovalo, da bi v Peterburgu dolgo verovali v odkritosrčnost nemške politike. Tudi v Berolinu nič prav ne verujejo, da bi bilo prijateljstvo z Rusijo trajno. Kako sodijo v Berolinu o položaji, dobro piše Berolinski dopisnik „M, N. N." Piše namreč takole:   „Vi bi radi, da bi vam poročal, kako sodijo merodajni krogi o položaji.   Vam morem samo toliko povedati, da v Berolinu nič več ne vedo, kakor v Monakovem. Če se sinem poslužiti primere: jeziček na tehtnici se giblje   mej  —   Bismarckom  in Moltkejem. Oba moža, naša največja domoljuba, delata z največjim naporom za Nemčijo in za mir, toda  na baš nasproten način.  Dočim stari mislec o bitvah, kot še vedno oživljajoče središče velieega geueraluega štaba, ureja in pretresuje  na tisoče stvarij, od katerih je zavisen uspeh velike vojaške akcij*, dočim Moltke, kratko rečeno, pripravlja vojno,  preudarjajoČ vse, kar je mogoče vsled tripelalijance — prizadeva si njegov tovariš Bismarck neprestano, da bi napravil velikansko delo generalnega  štaba za nepotrebno in vsekako Evropi obranil mir.   Dovolj  je znano mnenje državnega kancelarja, da bi še zmagonosna vojna bila nesreča za Nemčijo; a naravnost občudovanja vredni so napori  kneza Bismarcka, da bi se obranil mir. V Friedrichsiuh-u vlada v tem oziru skoro mrzlična delavnost, katero si le oni predstavljati more, ki ve, kake stvarne in osobne težave ku-pičijo se dan na dan. Kancelar se s skoro mladostno zmagovalnim pogumom drži nazora, da pred objavo vojne   ne smemo zgubiti nade, da se razkrope še najčrnejši hudourni oblaki.   Tako dela z vso uda-nostjo vestnega uradnika s smotrom:   „Oblaki narazen!"   Na vprašanje, ali bode vojna   ali ne, odgovoril bi knez Bismarck, da s takimi vzdušnimi gradovi se ne bavi velik državnik. Njegovo gaslo je delo, ostro  neutrudljivo  delo, — če  bi  bilo delo zaman, tedaj, pa naj bode, kar Bog hoče, in drugi nastopi svojo pravico.   Tudi grof Moltke bi ne odgovoril, ko bi ga vprašal, ali bode solnce ali dež, niti, z „da" niti z „ue", „pripravljen biti, to je vse." Tega načela se pa ne držita saino Mo'tke in Bismarck, temveč vojskovodje in državniki vse Evropo. Povsod trudijo se za ohraneuje miru hkratu se pa hiti z vojnimi pripravami,   kakor da bi bila vojna že pred durmi«   Nikdo  nič gotovega  n - ve, bodi navaden človek, ali pa velik državnik, a vse naudaja neka .slutnja, da bodo v kratkem  važna nerešena vprašanja reševali — topovi, puške,  sable in bajoneti.
Iz deželnih zborov.
Deželni ssToor Irretrijslci.
(XII. seja dne  10. j an u v ar j a leta 1 888.)
Občina Ravno krškega okraja prosi za podporo, da be popravi okrajna cesta, ki vodi skozi to občino. Cestni odbor v Rudolfovem prosi za odpravljanje tlake in za vsprejem več okrajnih cest mej deželne ceste. Sirarska zadruga na Bledu prosi za denarno podporo v svrho, da se pokrije nekaj ustanovnih stroškov.
Deželni odbor predloži poročilo o zgradbi de-larničnega poslopja za prisilno delavnico in o drugih naredbah glede razširjenja tega zavoda, katere so se tielonia že ukrenile, deloma pa jih bode treba še ukreniti.
Ii poročila posnamemo, da je dež. odbor stopil v dogovor z drželami, katere pošiljajo svoje prisil jence v Ljubljansko prisilno delavnico, ali jih bodo še za naprej oddajale v tukajšnji zavod in ali bi se ne zavezale za vselej jih semkaj oddajati, ker le s tem pogojem bi vlada dovolila podporo za nove zgradbe. Deželni odbori koroški, gornje-avstrijski, tirolski in istrski so izrekli, da za zdaj ne nameravajo zidati svojih prisilnih delavnic, a za vselej vezati se ne morejo. Ker je v prisilni delavnici zdaj zaprtih 400 osob, ne zadostujejo prostori in deželni odbor je po dogovoru z mestnim magistratom čez zimo 100 mož spravil v mestni bolnici za silo ter plačuje mestu 120 gld. najemnine za mesec. V lanskem letu je bilo več stavb zvršenih, namreč pre-zidanje stranišč, zgradba perilnice in sušilnice in druge prenaredbe v gospodarskem in glavnem poslopji, kar je stalo 15.000 gld.
Treba bo pa zidati delarnično poslopje, da bodo potem v glavnem poslopji le spalnice. Potem bode prostora za 400 prisiljencev in sicer za 60 kranjskih, za 340 pa iz tujih dežel.
Skupni troški nove zgradbe  znašajo po pred-ženem troškovniku 39.220 gld. 86 kr., in sicer : <t) Zidarska in pomočna dela.    19.744 gld. 70 kr, h) kamnarska  dela    .    .    .     1.257   „    30 „
c) tesarska dela    ....     4.493   „   96 „
d) dela iz železja ....     5.55*J    „   90 „
e) kleparska dela .    .    .    .       6 77   „   39 „
f) mizarska dela ....     3.028   „   60 „
g) ključarska dela     .    .    .        722   „   70 „
h) mazarska dela .... 287 „ 20 „ •/) steklarska dela .... 474 „ 45 „ k) različna dela    ....     2.974   „   60 „
tične dežele z ozirom na pripušteni prostor v zavodu zagotovile oddajati svoje prisiljence po razmeri dozdajnega uporabljevanja prisilne delavnice na kolikor mogoče dolgo dobo ter naj se tudi pogodi, da se bode oskrbovalnina doz lajnih 50 kr. za osobo na dan znižala — ako se bode pri režiji kaj prihranilo — še le takrat, kadar bodo deželi Kranjski popolnoma povrnjeni troški za zdravstvene naredbe in razširjenje zavoda.
4. Ker se mestna občina Ljubljanska brani izpeljati novo cesto poleg prisilne delavnice, blagovoli naj slavni deželni zbor v tej zadevi storiti daljni sklep.
Poročilo izroča se finančnemu odseku v posvetovanje. (Dalje prih.)
skupna potrebščina 39.220 gld, 86 kr. Vender pa se je nadjati, da se bodo znižali ti troški in sicer z jedne strani, ker se bodo mizarska in ključarska oziroma okovna in mazarska dela izključila od ponudbene obravnave, katera dela so se sicer postavila v proračun po navadnih cenah, vender pa se morejo v lastni režiji cenejše izvršiti; z druge strani pa so cene drugih obrtnih vrsta, akoravno so primerne sedanjim razmeram, vender še vedno take, da se pri sedanji konkurenci, ako se bode delo po odobreni zgradbi, kakor hitro mogoče oddalo, gotovo sme pričakovati  še dopust 6  do 8°/o hi da tore' končni skupni  troški ne bodo znašali več kakor 35.000 do 36.000 gld. Dalje bi se pri oddaji stavbe , moralo   gledati  na to, da bi  podvzetnik zmožne 1 moči zavoda porab11 kot delavce in zidarje ter bi plačeval prve po 50 do 65 kr.,  poslednje  pa po 90 kr. do 1 gld. 10 kr. na dan. vsled česar bi tudi zaklad prisilne delavnice imel  nekoliko dobička od te stavbe, kakor ga je imel tudi  pri letošnjem dozidav anj i in prezidavanji.
Na podlagi teh razprav st'vvi deželni odbor sledeče nasvete:
1. Slavni deželni zbor blagovoli naj ouobriti od deželnega odbora ukrenjene naredbe glede zboljšanja zdravstvenih razmer in razširjenja prisilne delavnice :
2. skleniti zgradbo delarničnega poslopja po predi ožuem načrtu in proračunu troškov proti temu, da bode zaklad prisilne delavnice za te nove zgradbe riarastle troske svoječasno moral povrniti deželnemu zakladu in da ostane v veljavi pravica dežele Kranjske do primernega doneska državne uprave za vse do-zdaj le predplačiloma na deželni zaklad prevzete, kakor tudi za one troške, kar se jih bode za naprej nabralo zarad zdravstvenih naredb in razširjenja zavoda.
3. Deželni odbor se pooblaščuje, da še jeden-krat uloži prošnjo do visokega ministerstva notranjih zadev zarad olajšanja glede sklepanja pogodeb z onimi deželami, ki uporabljajo našo prisilno delavnico, ter se mu zajedno naroča, da dotične pogodbene načrte, ki so predložiti slavnemu deželnemu zboru v potrjenje, priredi na ta način, da bodo do-
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 10. januarja.
VeČina nemškoliberalnih listov misli, da ne bode nič s pogajanji, da bi Nemci ustopili v češki deželni zbor. Čehi ne bodo hoteli toliko Nemcem dovoljiti, da bi bili zadovoljni. Nam se tudi dozdeva, da s temi pogajanji ne bode nič, ker se Nemci še vedno nadejajo, da jim bode vlada pomagala do gospodstva na Češkem. Da so Čehi ponudili spravo Nemcem, ima to dobro stran, da se bodo vladni krogi preverili, da neso Čehi nespravljivi, ampak Nemci.
* nanje države.
Orgau Politov „Branik", ki izhaja  v Novem sadu, obžaluje, da je pal Ristič in pravi,  da so Nrhttki radikalci popolnem zatajili svoja načela s programom, ki so ga izročili kralju. Sramota je za radikalce,  da neso bili zadovoljni z Itističem kot ministrom za vnanje zadeve, a so se zadovoljil i s Franasovičem. „Branik" misli, da Gruieevo minist er-stvo ne bode dolgo ostalo na krmilu. „Zastava" tudi ni zadovoljna s srbskim radikalnim ministers tvom. Meni pa, da se bode kmalu razbilo, ker je vsprejelo Franasoviča v svojo sredo.   V srbskih vladnih krogih, jako obžalujejo, da je velik del avstrijskega in madjarskega časopisja z nezaupanjem pozdravil novo ministerstvo Tako se piše v „Presse" iz Belega grada. Gruič je vender razvijajoč svoj program, poudarjal, da želi prijateljskih razmer s sosednjo državo, Ristič jo pa le obetal, da bode Srbija skušala z vsem i vlastmi obraniti  dobre odnosa je.   Dočiin je Risti c sam bil ministri* vnanjih zadev, je radikalna stranka to ministerstvo izročila Franasoviću.   V vseh dosedanjih programih  so radikalci   pokladnli največjo važnost notranji politiki, za vnanjo politiko se neso dosti brigali.  Pod Rističem  neso imeli na vnanjo politiko nobenega upliva.  Večina radikalcev je za neko srednjo pot mej Rističem in Garašaninom v vnanji politiki. Radikalci so sicer za razvoj srbske ideje; a ne odobrujejo nikake hinavske politike.
O poskusu ruskega kapitana Nabokova napraviti usta jo jiroti bolgarski vladi se poroča Še sledeče: Knez črnogorski je sporočil brzojavno v Carigrad, da Črnogorci nameravajo izkrcati se na vzhodnorumelijskem obrežji. Dotična brzojavka je pa prepozno prišla v Carigrad, ker je bila brzojavna zveza pretrgana. Uporniki pa neso bili samo Črnogorci, ampak tudi nekaj Bolgarov, mej njimi bivši bolgarski častniki Bojanov, Goranov in Bra-kalov. Ekspedicijo je pripravil Cankov v ruskem samostanu v Carigradu.
Zopet se govori, da bode pomladi Itn si j u zasela Bolgarsko, da ondi napravi red. Berolinski listi so izvedeli, da hoče Rusija, da se voli bolgarskim knezom kaka pravoslavna osoba in da se dajo jamstva, da Bolgarija ne bode več delala proti volji Rusije. Tako jamstvo bi bilo, da se imenuje kak Rus za vojnega ministra in da se pokli-
f orma ln os t.  Dubrovuiškim patricijem pa je bila | duševna zabava glavni namen, a posebna svrha uz gaj at i d ramatsko v i 1 o s 1 o v a n s k o. Kar je tedaj dubrovuiške občinstvo, recimo dubrovniški patriciji, imelo te potrebe in ker je hotelo zadostiti tem plemenitim  potrebam, jeli so  pisatelji pisati pesmi, katere so odlični meščanje deklamovali; jeli so sestavljati drame, katere so izbrani sinovi uglednih rodovin dubrovniškib predstavljali na javnih mestih z veliko pohvalo ali pa tudi v zasebnih hišah, katerih je bilo v Dubrovniku dosta in to bogatih, da so imele potrebnih sredstev za take predstave. V Dubrovniku je bila vsaka obitelj ali več njih skupaj jedno društvo, katerega člani so pisali drame za to društvo, ter na ta način tekmovali z drugimi društvi, kdo bo imel boljše ude in potemtakem boljše drame Nasledek temu plemenitemu tekmovanju je bil, da so dubrovniški sinovi podedovali od svojih očetov i pisateljevanje. V obitelji je bil pisatelj oče, pisatelj je bil njega sin, pisatelj je bil tudi sina sin, in tako dalje ; ali pa, ako v tem redu ni bilo nobenega, ki bi bil zmožen posla pisateljskega, to je bil gotovo kdo v daljšem sorodstvu, ki je slovel kot pesnik in tako čuval častno ded.ščino svoje obitelji. Dubrov niŠko društvo je bilo  čisto  in zdravo, da smemo
reči, da je vsa književnost dubrovniška, osredotočena v Dubrovniku in samo zato nazvana dubrovniška knj i že vnost, takorekoč obiteljska književnost v najlepšem pomenu besede. In takrat, ko je živel Gundulič, našel je to društvo v najlepšem cvetu in ko je on začel koristiti temu društvu in delati za njega prospeh; povzdignil je s tem književnost na najvišji vrhunec časti in slave.
V početku je Gundulič pisal pesmi nabožne, ker je takrat bil tak običaj, da je vsak pesnik početnik zlagal najprvo pesmi nabožne vsebine. Takrat pa, ko je pesnik dorasel v moško dobo,  zlagal je ljubovne pesmijpo uplivu provensalske pojezije, ki je češčenje žen  presadila tudi v Dalmacijo. Pozneje pa ko se je pesnik postaral, kot za pokoro grehov svojih pisal je nabožne pesmi. Gundulič nam je napisal največ dram.   Vseh pesniških del njegovih je osemnajst: od teh se jih je šest izgubilo povse, od dveh del ohranilo se je samo nekoliko verzov, jedno delo je ostalo nedovršeno, a deset jih  imamo popolnih.
Od osemnajsterih del Gunduličevih je j e d n aj s t dram, a te so: Galatea, PosvetiliŠte Iju-veno, Cerera, Kleopatra, Adon in Kora 1 j k a od Ši ra, D i j a n a in A r m i d a , A r i j a d n a,
Proserpina ugrabljena in Dubravka. Vender so nam vse te drame niso ohranile popolne: prve tri poznajemo samo po naslovu, od dram Dijana in Armida imamo nekaj verzov, a popolne so samo zadnje tri: Arijadna, Proserpina in Dubravka.
Delo „Suze sina razmetnoga" smo že omenili. Ako še omenimo Pjesni pokorne Davida kralja, nadalje pesem „Od veličanstva božijeh, potem smo tudi našteli vse duhovne pesmi Gunduličeve.
Prigodne pesmi sta v slavo Ferdinandu II,, knezu toškanskomu in BU smrt Marlij e Iva-landr ie."
Da je Ivan Gundulič zlagal tudi ljubavne pesmi, o tem ni sumnje, ali od teh se razven pesmi „Lj ubcvniksramežljiv", prevod iz italijanskega ni nič več ohranilo.
Da je Gundulič prevel Tassovo delo: „Jeru-salim oslodjeni", mislimo mi, da je to prazno ugibanje.
Vse Gunduličeve drame, razven „Dubravke", predstavljale so se na javnih mestih. A kde so bila ta javna mesta, tega ne vemo danes; mi vemo samo to, da so se predstavljale z veliko slavo.
čejo v bolgarsko vni««ko zopet ruski častniki. V Besarabiji ima baje Rusija že pripravljene mnogo vojske, da zasede Bolgarsko. Dosedaj se je Rusija bala, da bi Nemčija in Avstrija jej pali za hrbet, ko bi poslala svoje čete v Bolgarijo in se torej ni mogla odločiti za okupacijo. Ker so se pa poslednji čas zboljšali odnošaji z Nemčijo in se Rusija nema ničesar bati od te strani, se pa utegne odločiti za energičnejšo politiko.
V Rimu se je začel hud časnikarski boj mej papežem in italijansko vlado. Vatikanski „Osser-vatore Romano" hudo napada ministerskega predsednika ter mu očita, da ni zmožen za vodBtvo države, pa tudi ne vreden. „Riforma" pa mu odgovarja rekši. da antiklerikalizem ni le stvar napredka, ampak tu stvar narodnega obstanka. S papeštvom se ni več moči pogajati, vsak kompromis bil bi veleizdaja. „Riforma" odločno zahteva, da se zdru žijo liberalci, da potem pridobi občine za stvar domovine in napredku.
Kakor „Kbln. Zeitung" piše, bode upniška vlada zahtevala 100 milijonov mark za izvajanje novega vojnega zakona. Bremena za vojsko v Nemčiji so že itak ogromna, pa se še vedno povekšavajo. Nemški narod bode nazadnje prišel do prepričanja, da od zjedinjenja Nemčije nema druzega kakor velike davke.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) je rešil vse predmete današnjega dnevnega reda. Prihodnja seja bode v petek. Pred 22. januvarjem bode javaljue zasedanje končano.
— (Akademikom) izvoljen in v slavnostni seji 27. m. m. proklamovan bil je v Petrogradu naš rojak dr. Gregor Krek, vseučiliščni profesor v Gradci. Čestitamo iskrenemu rodoljubu in slavnemu učenjaku na tej izrednej časti.
— (Umrl) je danes zjutraj g. K. Tavčar, posestnik in tergovec v Ljubljani, v 52. letu dobe svoje. Pokojnik bil je jako iskren narodnjak, in podjeten trgovec in obče priljubljen mož. Bodi mu zemljica lahka!
— (Umrl) je dne 5. januvarja t. 1. častiti in občespoštovani gospod Valentin Lesjak, župnik na Perovi v Beljaku. Pokojnik je bil Slovenec „stare garde"; rojen v Šent Jakobu v Rožni dolini 1. 1813, bil je veren prijatelj Matiji Majerju in Andreju Einspielerju. V prejšnjih letih se je mnogo bavil s slovanskimi jeziki in do svoje smrti možato zastopal stvar slovensko.   Bodi mu zemljica lehka!
— (Mestui zdravstveni svet Ljubljanski) posvetoval se je pod predsedstvom dr. viteza Bleivveisa včeraj o naredbah, katere bi bile potrebne, da se kolikor le mogoče, omeji razširjatev osepnic. Konstatovalo se je, da je dosedaj, to je od meseca novembra 1. 1. do januvarja t. 1. 92 slučajev oglašenih, kar pa gotovo še ni resnično število za kozami zbolelih, ker je magistrat poizvedel, da nekateri zdravniki neso v tem oziru storili svoje dolžnosti, da bi oglašali pri magistratu za osepni* nicami zbolele. Sklenilo se je, pozvati magistrat, da strogo preišče, kdo in kje se je grešilo. Proglasila se je bolezen kot epidemija, in zaradi tega pozival magistrat, da ali odpre bolnico za infekcijozne bolezni ali kje drugej najame primerne prostore, ako v Poljanski bolnišnici ne bi mogli vsprejeti več ko-zavih bolnikov.   Vsprejel se je tudi predlog, da se
V vseh delih, kar smo jih naveli do zdaj, ne razlikuje se Gundulič od svojih prednikov in vrstnikov, kar se tiče predmetov in njih obdelavanja. Razlika mej njim in ostalimi pesniki plobrovniškimi je samo v tem, da je Gundulič bil v svojih delih srečnejši, da je dosegel večjo dovršenost in uglajenost v tehniki in jeziku. Ne moremo sicer soditi, koliko je delovalo nanj narodno pesništvo, vsaj v delih ne nahajamo temu sledu. A trditi vender smemo, da mu je tradicijoualna književnost bila znana in da mu je pred vsem bil dobro znan narodni jezik. Iz narodnosti je Gundulič prvi crpel neko višjo notranjo moč in narodni ponos; ponos slovanski vzplamtel je v njegovem srci ter ga tako močno oduševil, da je hotel, da je moral proslavi*' Slovanstvo, kateremu na čast in slavo je zložil velikansko epopejo slovansko, O srna na. To je bil nov predmet iz zgodovine slovanske, ki ga je Gundulič obdeloval prvi. V tem „Osmanu" opeva Gundulič Poljake, ki so potolkli pri Hočimu 1. 1622. največjega sovražnika krščanstva.
Le žal, da je to epopeja Gunduličeva ostala malone dve sto let v rokopisu. Kaj pomaga, da je epopeja krasna, da bi mogla nauduševati Slovane; kaj vse to pomaga, ako uarod ni mogel biti deležen te epopeje.   Kaj pomagajo bogati zakladi, ako jih
primernim potom izpelje revakcinacija vseh učencev srednjih in ljudskih Šol, kakor tudi učencev v privatnih zavodih. Ako bi po dovršeni revakcinaciji še ne prenehala epidemija, bi bilo koristno, zapreti šole. Skrbeti ima tudi magistrat za strožje razkuževanje po ulicah, na javnih zavodih itd. Konečno je bilo konstatovano, da je precejšnja vsota kozavih bila prišla iz okolice Ljubljanske v mesto, da skoro po vseh vaseh Ljubljanske okolice osepnice že razsajajo po več mesecev, ne da bi se energično delalo na to, da se zatre epidemija.
— (Kegljačka zaveza „EdinoBt" priredi prihodnjo soboto dne H. t. m. v čitalnični dvorani sijajen ples, katerega cisti donesek je namenjen „Narodnemu domu". Vabila se že razpošiljajo, gospodje odborniki so pa vsestransko skrbeli, da bode vabava krasna, ples pa tako odličen, kakor prejšnja leta. Kakor čujemo, je že toliko gospic in gospodov ob jubilo svoj prihod, da se bode „Edi-nosti" ples poleg elegantnosti odlikoval tudi po številu lepih plesalk in čilih plesakev.
— (Iz B r d s k e g a okraja) se nam piše dne 8. t. m.: Novo leto pri nas slabo gospodari. Če pojde tako naprej, ne bodemo imeli koncem leta nobenega veljaka več. Dne 3. t. m. umrl je na Količevem pri Dobu premožen trgovec Jakob Hočevar, v tem ko se je tovariš njegov, bogat vinski trgovec Lorenc Vil ar v Dobu komaj štirinajst dnij poprej preselil na oni svet. Včeraj pa smo pokopali svojega okrajnega zdravniKa g. J a-neza Ruprechta. Pokojnik, rodom Korošec iz Železne Kaplje, služboval je nekaj let na Dvoru pri Žužemberku, zdaj pa je bil že četrtstoletja mej nami. Vestnost v službi, jovijalnost in zdrav humor v družbi storilo nam ga je nepozabljivega. Slednjič nam je pa včeraj vzela neizprosna smrt občečisla-nega častnega kanonika in dekana Moravškega, bivšega deželnega poslanca, Janeza Toinana. O njem in n;egovem pogrebu prihodnjič.
— (Izpred sodišča.) Že večkrat zaradi tatvine kaznovani E. Fodransperg bil se je pretekli mesec skril v frančiškansko cerkev, da bi j>o noči z limanicaiui pobral iz pušice drobiž, ki ga nanašajo ljudje. Previdni cerkovnik opazivši nevarnega gosta zaklenil ga je v cerkev in poklical policijo, s katere pomočjo se je posrečilo po dolgem iskanji zasačiti prekanjenega tička, zavitega v rudečo preproga na glavnem altarji. Izročili so ga bili deželnemu sodišču, katero mu je prisodilo 18 mesecev teške ječe.
— (Cirkus S c h legel) je res prav pride] v letošnji sesiji, da skrbi za razvedrilo v Ljubljani. Reči se mora, da je povsem dober. Konji so lepi, dresura fina, jezdeci in klovni na svojem mestu. Ker hoče vodstvo tudi postreči vedno z novimi komadi in ker ustreza vsem zahtevam, upati je, da ga slavno občiustvo obiskuje in h tem podpira. Opomniti moramo še posebej, da imata v četrtek 12. januvarja sestri gosjuci Blenovv svojo benetico.
— (Včerajšnji mesečni semenj) ni bil posebno dobro obiskan. Živine prignalo se je G84 glav, in sicer: 7'J konj, 402 vola, 168 krav in 35 telet. Kar je bilo tujih kupcev, kupovali so večinoma le vole, tudi domači mebarji so jih veliko nakupili.  Vreme imeli smo lepo, malo mraza. —
človek ne rabi. Šele dve sto let po smrti Gundu-ličevi je bil „Osman" prvič tiskan v Dubrovniku, namreč 1. 1826. Koj drugo leto (1827) je izdal Ap-pendini italijanski prevod Gunduličevega „Osmana" (Versione libera, Dubrovnik 1827), a baron VI. Ge-taldič latinski prevod z naslovom: „Osma n ide s latinis versibus expressa." (Benetke 18(15.) Ne bodem navajal vseh izdanj „ Osma na", bodi dovolj, ako povem, da imamo do zdaj šest izdanj „Osmana". Od teh izdanj pa naj spomenem vsaj peto in šesto izdanje. Poto izdanje je priredil moj bivši profesor, zdaj vseučiliščni profesor g. Ar-m i n P a v i č, a izdala ga je Jugoslovanska akademija 1. 1877. v IX. knjigi „Starih pisaca hrvatskih." Šesto izdanje, to je do zdaj najnovejše izdanje, oskrbel je Ivan Broz, a izdala ga je lansko leto vse-učiliščna knjigarna Fr. Župana v Zagrebu.
„Osman" ima 20 spevov. Ivan Gundulič je zložil samo 18 spevov, in to I. do XIII. in XVI. do XX., XIV. in XV. spev je ostal neizgotovljen. Kaj je temu uzrok, da ni pesnik izdelal dveh spevov, ki spadata takorekoč v sredo epopeje, to je teško dognati. Učeni raziskovalci so o tem mnogo ugibali, mnogo pisali v najnovejšo dobo, ali mi tega ne moremo tukaj navajati, ker nam je i ta drugi članek itak že preveč narasel. Naj tedaj cenjenega čitate-
Dne 23. t. m. bode veliki semenj sv. Pavla in ako vreme tako ostane, gotovo dobro obiskan.
— (Vabilo) k občnemu zboru telovadnega društva „Savinjski Sokol" dne 15. januvarja 1888 ob 4. uri popoludne v Mozirski čitalnici. Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in volitev računskih pregledoval-cev. 4. Nasvet o sestavi oddelka gasilne straže. 5. Volitev načelništva in odbornikov. 6. Slučajnosti — Zvečer ob Va8. uri pri g. Kolenci tombola in prosta zabava. — Bratom „Sokolom" 1 Pokladamo Vam najt pleje na srce, da ne zamudite tega občnega zbora, ki ima tako važen spored. Pogovoriti se imamo tudi dokaj o notranji ureditvi društva, zat'i je silno treba, da zanesljivo dojdete.   Na zdravje!
Odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 10. januvarja. Gunduličeva slav-nost „Zvonimira" sijajna, cvetlične dvorane prepolne najodličnejšega slovanskega občinstva. Ondriček, Horvič, „Slovansko pevsko društvo" Tamburaši bili odlikovani gromovito pohvalo. Slovenska kolonija osobito vseučiliščniki častno zastopani. Naudušenje velikansko.
Mantova 10. januvarja. Soha v spomin 179G. 1. palim avstrijskim in italijanskim vojakom razkrila se je včeraj na Curtatonskem pokopališči. Vojaški ataše avstro-ogerski odgovarjal je na govor prefektov in županov zahvaljujoč se v imenu vlade avstro-ogerske. -
Budimpešta 10. januvarja. Gledafišni intendant Keglevich vsled lastne prošnje službe odpuščen. Državnemu tajniku Beiiiezkemu izročilo se je vodstvo.
Berolin 9. januvarja. Cesarju bolečine nekoliko odjenjale, pretekla noč bila razmerno dobra. Kakor javlja „Vossische Zeitung", izrazil se je cesar povodom novoletne čestitke salinskih delavcev iz mesta Halle najugodneje o cesar jeviče vem zdrav j i ter izrekel nado, da se cesarjev ič spomladi povrne v Berolin.
Nemški „šulverajn" usiljuje mnogim šolskim knjižnicam po našem okraji knjige, ki so nam brez vse koristi, ker so pisane v jeziku nam in našim otrokom nerazumljivem. Zato je sklenil občni zbor naše podružnice ustanoviti za naš okraj podružnično knjižnico, iz koje bi se knjige v prvi vrsti izposojevale čč. gospodom katehetom i u narodnim učiteljem, da jih izposojujejo slovenski mladini, ki se naj iz njih privadi lepemu slovenskemu jeziku in navzame ljubezni do vere iu domovine.
Ker nam pa naša sredstva ne pripuščajo mnogo v ta namen storiti, obrača se podpisano na-čelništvo do velečastitega slovenskega občinstva z najprisrčnejšo prošnjo, da nam blagovoli podariti primernih knjig.
Podarjene knjige naj se blagovolijo poslati sedanjemu knjižničarju č. g. Val. Krautu, župniku na Bruci (Fiirnitz bei Villach).
Šent Lenart pri sedmih studencih, januvarja meseca 1888.
Načel u i.si v o podružnice sv. Cirila iu Metoda ,,za Beljak in okolico": Matija W u t ti, J ane z Wuherer,
načelnik, tajnik.
lja napotim na razprave o tem predmetu od srbskega kritika Vuloviča in hrvaških kritikov A. Paviča in dr. Fr. Marko v iča. Dva pesnika sta poskusila popolniti „Osmana". Prvi je bil Dubrov-čan Pet. S o r k o č e v i č v prošlem veku, a drugi Ivan Mažuranič v naši dobi, kateremu se je to delo vrlo dobro posrečilo.
Vsebina „Osmanova" je naslednja: Muhamed III. ostaviti po smrti svoji dva sina, starejšega Ah-roeta in mlajšega Mustafo. Ahraet umrje dosti rano in Mustafa je stopil na prestolje, katerega pa se je moral odpovedati radi nesposobnosti, iti v zatvor, ter ustopiti mesto svoje mlademu Osmanu, sinu Ah-metovemu. Ta Osman se je vojskoval s Poljaki, s katerimi se je večkrat potolkel in je uaposled zmagan moral ž njimi skleniti mir. Po ti nesrečni vojni se vrne Osman v Carjigrad, kjer pa je tako omrzel ljudstvu, da so ga Turki s prestola vrgli in ub;'i, a Mustafo spet za carja proglasili. Vse to je jako lepo opevano in posamični zgodovinski čini so ukrašeni z lepimi epi/odami.
Cenjeni čitatelj naj se zadovolji s temi kratkimi črticami, katerim še pristavljamo dve tri besede. Duh Gunduličev krepi in jači nas, da postanemo svoji na svojem ter
„Blavni svijetu, nebu ugodni".
—M ♦TS!"
m
..LJUBLJANSKI ZVON"
Mtoji <liJ2—202)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
l.ot«'i*ijut" arečJke 7. januvarja. V Gradci: 5,     55,     52,     50, 54.
Na Dunaj i:    29,     45,     51,     58, 54.
Tujci:
0. januvarja:
Pri Kinnii: Kovaršik z Dun «ja. — Sauer iz Ka-niže. — Regorschek iz Oplotnice. — JerSe iz Doboveca. — Maneš iz Rovigne. — Glaser i* Pulja. — Piskpr iz Na-brezine.
Pri Maliei : Singer z Dunaja. — Gold iz Budimpešte. — Vegel iz MeiBtendorfa.
Pri avstrijskem eesarjl: Blau iz Nadaj sa. — Kočel iz Olševka
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
d <* •"■» ai	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	742*58 mm. 739 -7f) mm. 740-65 mm.	— 6-2a C — 1-0°C — 0-4° C	si. svz. hI. vzh si. vzh.	obl. jas. jas.	0-00 mm.
Sredoja temperatura — 2-5', za 0-1° nad normalom.
Z)"ana3ska Toorza
dne 10. januvarja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.  78-60 — gld. 7835
Srebrna renta......81— — „ 80-90
Zlata renta......„  110-15 — „ 110 —
b°U marčna renta  ....     ,    93-40 — „ 9320
Akcije narodne banke.   .   .     „   871-— — „ 873-—
Kreditne akcije.....                      „   27150 — „ 269 60
London.........126-70 — „ 12675
Srebro........„     —'— — „ —'—
Napol.........                                  ,     10 02 — „ 10-02
C. kr. cekini.....„      596 — „ 5-96
NemSke marke.....,     62-17'/, — „ 6220
4°/„ državne srečke iz L 1854    250 gld. 132 gld. — kr
Državne srečke iz 1. 1864         100   „ 165 „ — „
Ogerska zlata renta 4°/0......97 „ 90 „
Ogerska papirna renta 5°/0   .....     r3 20 „
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 105 „ — „
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 117 „ 70 „
Zemlj. obč. avstr. 4V,°/0 z'-ti zast. listi . 123 „ — „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice      — ,, — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice      99 „ 50 „
Kreditne srečke.....100 gld. 176 „ 50 „
Rudolfove srečke.....10   „      19 „ — „
Akcije angio-avstr. banke  .   .   120 101 ,, — „
Trammway-druSt. velj. 170 gld. a v.    . 207 „ 75 „
Prežalostnim Brcem naznanjamo prijateljem i znancem, da je mirno v Gospodu zaspal naš predragi, nepozabljivi soprog, oziroma oče in brat, gospod
KAROL TAUZHER,
trgovec i posestnik, ti
po dolgi i močni bolezni dncs ob 6. uri zarana previden s svetstvi v 52. letu dobe svoje.
Pogreb bode v Četrtek dni; 12. januvarja 1888 ob 3. uri z Nove ulice br. 5.
Svete zadušnice služilo se bodo pri če. oo. frančiškanih.
V Ljubljani, dne 10. januvarja 1888.
Ivana  I au/lni- roj. tieniter, soproga. Karol lnii/li<r.
sin.
Mina   onio?.. I.ann«*r„   Ivanu  OtDOl, ltaclier, M«'lana OlUOŽ. IIIU. JoHlptun   ! u 11 a 11 c i-,
sestre. (26)
Št 109.
Odda se takoj
27—1)
s špecerijskim blagom, železnino in usnjem na Notranjskem.
Trgovina je dobro upeljana in obstoji že nad 20 let. _ Ponudbe vsprejema upravništvo „ Slovenskega Naroda".
Razglas.
^23,
Pretečeni mesec bile so pri podpisanem uradu naslednje najdene reči oglašene in oddane:
1. Črn dežnik;
2. denarnica z zneskom  11 kr. in z zastavnim listom;
3. etui za smodke;
4. denarnica z zneskom 1 gld. 21 kr. in nekaj loterijskih listov, in
5. denarnica z zneskom 6 gld. in 95 kr. Oni, kateri so te reči izgubili, pozivljejo se,
naj se tukaj zanje oglase, sicer se bodo po preteku jednega leta izročile najditeljem.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 1. januvarja 1:588.
Št. 110.
Razglas.
(24)
Decembra meseca lanskega leta bile so pri podpisanem uradu naslednje reči kot izgubljene oglašene:
1. Temnorujav svilnat dežnik;
2. medaljon iz Tule, srebrn vrček in svetinja iz Marije Zeli;
3. zlata z višnjevim kamnom  olepšana broša;
4. črn mošnjiček z zneskom 2 gld. in nekaj drobiža;
5. rudeč namiznik;
6. zlat z rudečim kamnom ozaljšan prstan;
7. denarnica z zneskom 10 gld. in računska knjižica;
8. konjska plahta z monogramom J. K. Kdor bi katero teh reči j našel, opozarja se,
da jo tukaj odda, ker bi sicer utegnil zakriviti se hudodelstva goljufije po §. 201 Črka c) kaz. zak., aH pa prestopka po §. 451 kaz. zak.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne* 1. januvarja 1888.
Ejj'bi.-^♦l^J        U&*'UA---Jfl >^J        ^♦k>J kl'Q
^epresegl"ivo za zobe
je
I. Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva okrepčaj ore, ovira spridenie zob in odstrannje smrdečo sapo. Veliku steklenica 50 kr.
II. Salicilni zobni prah,
sploSro priljubljen, upliva okrepčujoče in nareja zobe
svetu- in bele.  k 30 kr. Zgoraj navedeni sredsLvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedro sveže v zalogi ter jih razpošilja vsuk dan po pošti (616—12)
»LEKARNA TRNKOCZV"
zraven rotovža v LJubljani.
Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoczv originalno salicilno pslno vodo in salicilni zobni prah, se pridene zastonj razprava o varovanji zob in ust.
ČOKOLADA
UlCTOR
ScHMIDT & SoHNE
ki  Jta pri prvej Dunajskej razstavi  kuhiniske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim dinlomom, sta pristni samo, če imata nafio uradno registrovano varstveno znaudro in firmo. (800—42)
I>4>l»iVtt se pri vceh boljS«h trgovcih in prodajalcih de-likates, V Ljubljani pri g. I eiril I ..iss n i l.-u. Razpošilja se v provincije prati poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDi & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpbšil jamica
IKinaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
Št. 9475. '17-*)
Razglas.
Deželni odbor s tem objavlja, da se bode pobiranje nastopne deželne naklade:
a) od porabljenih likerjev in vseh oslajenih opojnih tekočin, brez razločka na stopinje alkcho-lovine od hektolitra po 6 gld. av. v.;
b) od vseh ostalih porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah 100 delnega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo po 18 kr. av. v.,
v vaeh davčnih okrajih Kranjske za dobo od 1. februarija 1888 do 31. decembra 1888 in odnosno za leti 1889 in 1890 potom javne dražbe pod spodaj navedenimi pogoji v najem dalo.
Dražbena cena, ki se bode sklicala za H mesecev leta 1888 postavljena je za davčni okraj :
Postojina............ 220O gld.
Bistrica............. 1467„
Senožeče............ 110O u
"Vipava............. 367 „
Kočevje............. 110O „
Velike Lašiče .......... 110O „
Ribnica............. 2750 „
Krško ............. 550 „
Kostanjevica........... 367 „
Mokronog............ 1467 „
Eadeče............. 275 „
Kranj ............. 12834 „
Škofja Loka........... 4767 „
Tržič.............. 3667 ,
Ljubljanska okolica........ 12834 „
Vrhnika............. 1834 „
Litija.............. 550O „
Zatičina............. 1467 w
Idrija.............. 1467 n
Lož.............. 2750 „
Logatec............. 1834 „
Kranjska gora.......... 2567 „
Radovljica............ 9167 „
Novo mesto........... 1467 „
Žužemperk     .   .   .  . „...... 550 „
Trebnje............. 367 „
Brdo.............. 2200 „
Kamnik............. 11000 „
Metlika............. 367 „
Črnomelj............ 367 ,
Ljubljana mesto......... 12834,,
Đražbena cena, ki se bode izklicala za leto 1889 in 1890, postavljena je za vsako leto, in sicer za davčni okraj :
Postojina............ 2400 gld.
Bistrica............. 1600 „
Senožeče............ 1200 n
Vipava............. 400 „
Kočevje............. 1200 „
Velike Lašiče .......... 1200 „
Ribnica............. 3000 „
Krško ............. 600 „
Kostanjevica........... 400 „
Mokronog............ 1600 „
Radeče............. 300 „
Kranj.............. 14000 „
Loka.............. ~200 „
Tržič.............. 4000 „
Ljubljanska okolica.....•  .  .    14000 „
Vrhnika............. 2000 „
Litija.............. 6000 „
Zatičina............. 1600 „
Idrija.............. 1600 „
Lož .............. 3000 „
Logatec............. 2000 „
Kranjska gora.......... 2b00 „
Radovljica............ 10000 „
Novo mesto........... 1600,,
Žužemperk ........... 600 „
Trebnje............. 400 „
Brdo.............. 2400 „
Kamnik.............120O0 „
Metlika............. 400 „
Črnomelj ............ 400 n
Ljubljana mesto......... 14000 „
Dražbena obravnava vršila se bode dne 23. januarija 1888 ob II. uri dopoldne pri deželne..! odboru kranjskem v Ljubljani, in se bode pri aj vsak navedenih davčnih okrajev v namen zakupa izklical posebej.
Druge določbe, pod katerimi se bode oddajal zakup, nahajajo se v „Slovenskom Narodu" in v „Ljubljančanki" od dne 5. januarija 1888.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, 7. januarija 1888.
ČEBELITO-VOŠČENE SVECE
(885—7)
PRIPOROČA
LJUBLJANI.
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Dr. Josip VoŠnjak.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".